219. številka. Ljubljana, v torek 25. septembra. XXVII. leto. 1H94. !shfcja tank dan Rve««tr, isimfti nedelje iu prasni k o, ter volja po p oš 11 prejeman za avatro-ogercke deželo za vse leto lf> gld., za pol let« 8 gld., za četrt leta 4 gld., ea jeden 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano btee pošiljanja na doui za vae leto 13 gid., za četrt leta 3 gld. 80 Ur., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje u a dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. r.a četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina zuaSa. Za oznanila plačnje se od Cotiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni 6tvo je na Kongresnem trgu fit. 12. L! p r». v n i s t v u naj se Magovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne vtvari. Glasovi z Goriškega. lc Gorice, 24. septembra. [Izv. dop ] (Uve razstavi. — „Slo^ini" tavodi.) Kakor sem že poročal, tako sta bili zaključeni obe Goriški razatavi. Takozvana .umetniška" je končala z vsestransko blamižo, kateri sledi Se občutna denarna izguba, vkljub podporam od iiihIk in trgovske zbornice. Vkljub vsem možnim naporom je plačalo vstopnino le 14 720 oseb. Ali zadnja „Soča" ve povedati — in o tem Čivkajo vrabci po vseh strehah — da so se nadi Labončki in Židje uprav Žrtvovali, da so spravili skupaj vsaj to Šte-vilce. Vse, kar v njih taboru „leze ino grede", je moralo po večkrat v razstavo, zlasti h koncertom, kjer bo židje razstavljali — svoje hčere. Hudo-mnšneŽi so trdili, da jedino ta razstava j< bila vredna 30 kr. vstopnine; zato so pa vstopumo znižali na 10 kr. ob takih časib, ko so onjeotalske cetke ostajale doma. — Da so spruvili skupaj vsaj to Stevilce, pomagati so morale tudi vse nage slo venske dekle, ki služijo pri Lahomb ; vse so m o-rale iti v razstavo, dočim niso dobile dovoljenja, da bi Sle pogledat učno razstavo. Ako pa pomislimo, da Šteje Gorica 21.000 prebivalcev in da je glavno mestu dežeie z živahnim prometom, pridemo do zaključka, da je to stevilce tako strašno majhno, da kar jasno dokazuje o mizeriji nade laSke klike, H slučajno s pomočjo vlade Se ve ino gospoduje v Golici. — Tudi razBtavina porota ima malo sreče. Ker je rnzsojevala le „po prijateljih", dobila je že od mnogih stranij po nosu. Odlikovanja ji kar zapored vračajo z izjavami, da ne priznavajo njene sodbe, ker v njej ni strokovnjnkov ne za umetnost ne za razne obrti. Vse drugače je končala učna razstava, o kateri Bem že poročal v kratkih potezah. Ta ia'.-■tava je bila odprta le tri dni, zavzemala je deset gosto natlačenih soban, a vender nima izgube, pač pa ostane Se precej lepa svots, ki se porabi za podpiranje revuib kandidatiuj ženskega učiteljica. Opomniti je ša treba, da se za to razstavo m de* lala nikaka reklama, marveč tikoma pred otvoritvijo je bilo naznanjeno prav ob kratkem, kedaj se razstava otvori. Za .umetniško" razstavo pa so bob nali že pol leta poprej po vseh labonskih časopis b in potrosili tudi lepo Število stotskov tfa celo vrsto lepakov; nekatere so tipkali celo v Vidmu, ker Pa* ternolliieva tiskarna ni mogla zadostno ustreči „umetniškemu" ukusu razBtavinega odbora. — Pri tej učni razHtuvi je igralo slabo ulogo jedino le naSe žensko učiteljišče, ki je na dvih bornih mizah razstavilo svoje izdelke. Zadnia .Soča" je priob čila članek, ki ostro obsoja to blamažo in zasluženo graj) učiteljsko moč. V tem pogledu je res potreba hitre spremembe. Učiteljica ne zna nič slovenskega jeziku, zato se slovenske kandidatinje tudi prav nič ne usposobijo za svoj poklic v ženskih ročnih delih. Za svoje potrebe v ljudski Soli se morajo privatno pripravljati. Ali ni to žalostno? Ive so viSja oblastva, da ue vidijo tega kričečega nedostatka? „S I o g i n i" zavodi se čudovito razvijalo, odkar |ib oskrbuje nt danji odbor. Leta 1890., ko je priSlo na krmilo sedanje vodstvo, je dobilo v revnih prostorih le dvorazredno dekliško šolo s kakimi 140 deklicami in jedno otroško zabavidče (vrt) Letos so pa trije otroški vrti s kakimi 150 otroci m Sola s sedmimi razredi, ki štejejo že zdaj okoli 370 otrok; gotovo pa Se njraate oboje Število. V prvem razredu je že zdaj nad 00 otrok, a bo jih gotovo okoli 110; zato je ta razred razdeljen v dve paralelki, ki sta na dveh koncih mesta, jedna v ulici sv. Klare, druga v novem Šolskem poslopju v ulici .Birgellim". Treba je pa še dostaviti, da hodi v obe c. kr. vadnici Se okoli 200 otrok, katrih stariSi stanujejo v Gorici. Iu da se toliko i-trok vrgojuje v slovenskem jeziku in duhu, to nam daie najbolje upanje za pri hod □ .ost ! Kaj bi bilo pa, eko bi gor:Sk< Slovenci začeli vsaj 10 let poprej tako intenzivno delovati, kakor deluje sedanje narodno vodstvo?! Kje bi že bili Siovenci ! — Ta napredek „Slcgimh" zavodov Bilno bode v oči ne še Lihe. Di bi obvarovali nedotakujeno „italijanstvo" Gorice v očeh svojih bratov „ali di la del Piave", načeti ho trositi v svojih glasilih, da večina otrok v „Sloginih" zavodih prbaja i/, okolice v mesto. To je seveda suh«, izmišljotina. Narobe, kakih 50 otrok iz gorskega šolskega okrožia hodi v oknličanski šoli v Št. Andražu iu v Krombergu. — V slovensko jednorazredn co v Stari gori (ki spada pod mesto) hodi bli/u 100 otrok. Ako seštejemo vse slovenske otroke, ki hodijo v slovenske šole v okrožju Goriškega mesta, dobimo lepo število okoli 700 To Število je najboljAa nadu za pribodojost. Kmalu dote-čemo laške mestne šole, v katere je hodilo v preteklem Šolskem letu le malo nad 900 otrok. Ako bi mogli goriški Slovenci vzdrževati vsaj 6 otroSkih vrtov, kolikor jih trebamo — koliko večji uspeh bi dosegli! Iz teh vrstic lahko vsakdo sprevidi, koliko truda in Bkrbi ima odbor društva „Sloga" poleg drugib političnih opravil! Politični razgled. \M r«auje dežele. V Ljubljani, 25. septembra. delegacij. OgerBke delegacije odsek za vojaške zadeve je v Boboto končal razpravo o rednem proračunu za vojsko in zsčel včeraj razpravo o izrednem proračunu. Avstrijske delegacije proračunski odsek se snide v četrtek, dne 27. t. m., da razpravlja o proračunu vojnega ministerBtva. Prva javna seja avstrijske delegacije je določeiia na dan 1. oktobra. Razpravljalo se bo o proračunu ministarstva vna-njih del. Veh i In nemški jezik. Mladočeški „Narodni L'sty* pmavili bo tedni članek, v katerem bo naglašalt potrebo, da se Cehi uče tudi nemškemu jeziku. Ta izibvs „Narodnih L'Htov" je izzvala veliko vrvenie DBsj neruskimi liberalci in Štaročelii. Prvi izkorišfaio to izjavo po svoji btari metodi, staročeški listi |>h obsipljejo Mla-dučehe s slabimi dovtipi in zasmehovanjem. Prvim bi bilo odgovoriti le to, da so nemški listi uprav v najnovejši dobi priporočali nemški mladi ni, naj se uči češki. Po isti logiki smemo torej trditi mi, da je poznavanje nenemAkih jezikov neobhodno potrebno v Avstriji. Torei? Ii tega sledi, da so v Avstriji vsi jeziki jednakovHjavni in da je torej državna potreba, da se izvide stroga jezikovna ravnopravnost v naši državi. Kaj hočeio torej še več? Saj se mi Slovani radi učimo nemščine, kjer vidimo, da je to potrebno, toda siliti se ne damo, ker ženaSi temeljni zakoni izključujejo vsako silo v tem pogledu. Sttročeškim glasilom pa bi bilo odgovoriti, da njihovo postopanje ne kaže posebne Tubczui do apr«ve v lastnem taboru, sicer ne bi zasmehovati Mjftdocehov ravno tedHJ, ko so se poalednii nekoliko približali starnčeškemu sta- LISTEK. Lady Hilda. (Roman, angleški spisala Quida.) VII. (Dalje) — Jako lepo pojete, reče naposled Hilda tiho. Oči njene so bile na pol zsprte, glava je bila sa-njavo naslonjena na naslonjač. Čudno, da nikdar v družbi oe pojete. — Zaradi ljudi, odgovori on, še nikdar v svojem živlenju nisem pel in tudi ne bom. Glasba je Li .lo nagnenje ali nič. Pojem ssmo ženi, katera-- — Katera je sama harmonija, glasba, nadaljuje po kratkem molku. Ni bil povedal, kar mu je že bilo na jeziku. — Torej niste meni peli, reče ona nekako malomarno. Jaz sem utelešeno nesoglasje. Ali tega niste opazili ? Take so dandanes vse ženske. Izgubile smo notranjo harmonijo. Nobene stvari ne znamo, kvečjemu dolgočasiti se. — To so same besede, gospa; uverjen sem, da to ni resnica. Kadar govorite o neharmoniji, gotovo mislite na nervoznost. Oprostite, ali jaz Se vedno mislim, da bb le zategadelj tako dolgočasi, ker je Vaše živlienje preveč jednolično. Tv» se Vam seveda jako Čudno zdi, uzrok temu pa je, da ste se udali vsakovrstnemu nživanju in vsakovrstni pretiranosti. Sicer vam pa je to vse dobro znano. Način vašega življenja je sama navadu, ta pa je kakor oklop. Vi ste se prerano nasitili življenja sladkosti, kaj vam more Se ugajati? Vse vaše zabave so vedno jednake, kako nai vas zabavaj >. A življenj:: velikega sveta, če je do dobra spoznamo, je prav tako dolgočasno, kakor življenje kmetov — — morda še bolj. Jaz poznam i jedno i drugo. — Vse to je morda res, ali po mojem mne nju ga ni leka. Ako nas avet ne zabava, nismo tega sami krivi. V zlati dobi, morda v K mu za Avgusta — — — Bodde uverjeni, da je bilo istotako. Prisiljenega in nenaravnega življenja se naposled vsakdo naveliča, kdor ni pap:ga ali slon Ako smo s takim življenjem zadovoljni, ne zaslužimo boljega. Kar ste imenovali neharmonijo, je sama nezadovoljnost. Ako bi ne bilo izdajstvo, hi rekel, da bi vi dosti bolje poznali srečo, da ste obsojeni, no iti preprosto krilo iz katuna. V tem, ko je tako govoril, sedet je k njenim nogam in jel gladiti kožuhoviuo, s katero je bilo obrobljeno njeno krilo. N;egova roka se je dotaknila njene roke in v tem hipu je zažarelo njeno lice. — To je Btara povest o zadovoljstvu v najmanjši kočici, reče ona z ljubkim uamevom okolu UBten. A jaz v to kar nič ne verujtra. Pokora v mehkem naslonjaču ali na blazinah je ngođnejfi*. — Morda govorite prav. Ju z gotovo nisem voljan peti v slavo siromaštvu, odgovori nekako žalosten. V reen'Ci pa nima sreča nič opraviti z bogastvom oziioma s siromaštvom. Doseči jo je Karao na jeden način. — — S čisto vestjo? — Ne, z našimi čutili, strastmi, nagnenji, iz kratka, z ljubeznijo. Sedel je 8^ vedno kraj njenih nt g. pogled je upiral v njeno lice, vsaka beseda je pričala, da ga navdaja želja, izreči, kar čuti. Oua pa je nepremično Bedela in gledala predse. Nekdo je odprl vrata. On vstane iu stopi v stran. V prednobi se začujejo koraki in v Bobo stopi kneg;nja O'ga, ka tero so spremljevali Karlo Miremma n laoy Fe-atherJeigh ter njen „prijatelj" kuez N kola Dog-geniorf Iišču. I))lntD(j bo aNTarodai Listy" popolnili svoja izvajanja tako, da ne žele, da bi po čeških šolah poučevali nemški jezik, ampak zasnovati bi se morali posebni kurzi. Tako ne bi žalili narodnega Čustvovanja otrok in bi se izognili vsaki sili do učenja nemškega jezika. sin h l mladočeških zaupnih mož. V nedeljo se je v Nymburku vršil shod zaupnih mož mladočeške stranke. Zbralo se je 107 delegatov. Na dnevnem redu je bilo 1) posvetovanje o sklepih Praške konferencije z dte 14. julija (m-ročevalec dr. Ilerold) in 2) rasprava o predlogih glede organizacije stranke (poročevalec dr. Skarda). — Ko je posl. Blažek pozdravil zborovalce, je pred legal posl. Brc>znov8ky>, naj se opusti razprava o sklep h Praške konference, dokler se ne izvede nova organizacija in se na nje podlagi ne izvolijo novi zaupni možje. Ta predlog se je odklonil in potem so se v/prejele točke prvega poročila o razmerju mladočeške ttranke k drugim strankam. Pri razpravi o taktiki mladočeške stranke se je predlagalo, naj se v tem oziru storjeni sklepi mladoč-ške stranke na konferenci dne 14 julija premenć. Za ta predlog je glasovalo samo 13 udeiežaikov. Shod je potem z velikansko večino odobril tudi drugi del predlogov s pristavkom, da polaga stranka slej kakor prej naj večjo važnost ua popolno BoglaBJe in da zaLteva, naj se vsak privižanec ravna po programu in podvrže vodstvu stranke. Na direktuo vprašanje dra. Podlipnega je poBl. Sokol odgovoril, da se radikalna ali napredna manjšina podvrže temu sklepu. O drugi točki dnevnega reda se je unela daljša razprava. Posl. I3r ziiovsiiv je predlagal, naj se odobri nasvetovani organizacijski institut, da pa naj Ht> po njega uveljavljenju Bkličejo novic zaupni možje Ta predlog se je vyp-ejel in Bhod zaključil. — Debate so bile jako živahne. Poslanci Sokol, S:I in Bfdznorak^ so se z vso odločnostjo potegovali za naprednjaka ali Omladiuce. — Na srv d je prišel okrajni glavar Podiebradski. Ko pa se je uveril. da so vsi udeležmki jiovabljeni, je zopet odšel. Posvetovanja zaupnih mož so trajala šest ur. Letošnje vojaške raje. L?tošuje vojaške vaje so se te dni zaključile. Pri tej priliki se je izdal ukaz na celo vojsko, v katerem izreka cesar vsem vojem, ki so se udeležili vaj pri Laudakronu in Balassa Gyarmatu ter dotičnim d itaobrancem svojo zahvalo in svoje priznanje. Zajedno je cesar tudi nadvojvodi Albrecbtu in načel-uiku generalnega štaba B cku s posebnimi lastno-rečn mi plimi sporočil svojo zahvalo. Mntljursko pravosodje. Madjan hočejo za vsako ceno uničiti voditelje ruir.u: . . a gibanja in v prvi vrsti župnika dra. Lučac u. Pri famozni pravdi v Kološu so ga obsodili na net let zapor, pred obBodbo pa so ga pehali šestnajst meaecev po raznih ječab. Zdaj je bil Lucaciu zopet obsojen. Tožen je bil razžaljenja ne k: ga pedžujuins, storjenega v neki pritožbi na mi-nisterstvo. Pri obravnavi v Szatmarju je Lucaciu govoril »amo tu nunsko, sodišče ga je s posebnim sklepom hotelo prisiliti, da mora madiarski govoriti, a on se ni udul. Zagovornik je iz zakona dokazal, da ima Luc; e u pravico, govoriti rumunski in ker «e sodišče seveda za zakon ni zmenilo, se je zagovornik odpovedal zagovorništvu. Lucaciu se je hotel sam Z'govarjati v rumunskem jeziku, a sodišče mu je to prepovedalo in ga obsodilo na šest mesecev v zapor. Tako je mudjarsko pravosodje ! ViiMniiJe države. Zopet ■prevrat v Srbiji. „Agramer Tagblatt" javlja baje iz jako zanesljivega vira, da se v Srbiji pripravlja zopet velik — Ma chere, pri Nini je nastala prava revolucija, poziravi kneginja Olga lady II Uo in jej da obi roki. Vse zaradi teb „Muscadins". Mila se punta in ž njo seveda M des (J mm -u\. B anehe je izjavila, da sodeluje samo, če se uprizori J faut q j" une porte" — ta zastarela igra, sedaj pa pravi Mila, da noče sodelovati, če dobi Banche sploh kaku ulogo. Silno sta se sprli, takisto tudi M da in Nina, Alb rto B mini kleči pred njima, a St. L uis je že vsaj pettisotkrat izjavil, da je to zadnja predstava, katero uprizori. Komaj sem odnesla živo glavo. Škoda, da so te predstave v dobrodelne svrhe vodno povod prepirom in neprijateljstvu A':i — Pavel! Ali ste si že premislili glede plesa pri Postichevib? Ne V Ali Bte trdoglav. M hI:m, da bo na tem plesu Karlo jedini Italijan. — N^j postavi to odlikovanje na svoj nagrobni kamen, odgovori 1 Ha Roco«. A'i on gre, ker mu je taki ukazano. — I a s protestom, se oglasi Dan Cirlo. — Kateri se pa no uvužuje pri človeku, ki ni bvoboden. Knegiuja ga pri teh beBedah udari b svojim mnfom. — Zakaj bi pa ne šli k Posticbovim V Saj je prav tuko, kakor da greste na javno niaskerado. (Daljo prib.) prevrat. V kratkem se ima kral ica Natalija vrniti v Beligrad. Obljubila je to s pogojena, da sapuati razkralj Milan deželo in da se kralj Aleksander I urazume z radikalci. Istemu listu se z druge strani poroča, da se pri Milanu opaža silna nervoznoat, ki jasno priča, da boltha Milan na duhu. Volitve v ^Bolgarski. Volitve v narodno sobranje so končane in sicer je s veliko večino zmagala vladna konservativna stranka. Mimsterski predsednik Stojlov je sedaj gospodar situvacije. Liberalna frake ja, ki je vlado podpirala in katero sta v mmisterstvu zastopala Tončev in Uidoslavov, je pri volitvah propadla. Le malo njenih pristašev je bilo izvoljenih. Uidoslavov je dobil sicer v treh okrajih mandate, Tončev pa nikjer. Pričakuj') se, da odstopita oba in da se kompletira raintsterstvo iz konservativnega tabora. Strauka Karavelova je popolnoma propadla. Cinkov je bil sicer izvoljen, a pristašev bo imel v sobranju jako malo. IzJd volitev je posledica vladnega pritiska. Poljaki na Nemškem. Zadnja leta bo poljski poslanci s tem, da so vladi služili kakor sužnji, dos g i toliko, da se Poljaki niso več tako preganjali, kakor za Časa B s-mareka. Sedaj pa se kaže, da se obnive tisti časi. Bismarck je šele minili teden klical na boj zoper Poljake, v nedeljo pa je zopet vzprejel večje število iz zapadne Pruske dia h obiskovalcev m grmel zoper Poljake še ostreje, kakor prvikrat. Š • hujše kakor B smaick pa je sam ceBar Vilic m govoril zopur Po* Ijake v T ornu O :ital je Poljakom, da se v Tornu ne vedejo tako kakor sme od njih zahtevati in da se bode njegova mi ost le obsevala, če se bodo brez* pogojno čutili kot pruski podaniki. — Te besede cesarjeve Boglaš.ijo z B smarekovimi in kažejo, da se bo zopet začel stari boj zoper Poljake na Nemškem. Kitajsko- japonska vojna. Jjponska vlada je odklonila posredovalne predloge angleškega in ruskega poslanika in hoče vojno zoper Kitajbko nadaljevati. Oiposlala je zopet 80.000 mož na lice boja ter hoče navzlic deževanju, ki bo t a -iln več tednov, nastopiti pot proti glavnemu mestu Pekingu. Le v Pekingu ali v Mukdeuu «e hoče pogajati glede miru. Odločno postopanje Japoncev in njih zmage eo napotile Rusijo, da je odposlala 5000 mož na korejsko mejo. Ta ruska vojska je tudi že raejo prestopila in se utaborila v najsevernejši provinciji Korejski, dočim se ruska mornarica zbira v Yladivo8toku in pripravlja za vsi k slučaj. Domače stvari. — (V znamenju .katoliškega" res- nicoljubja) je sobotui „Slovenec" v svojem listku, v katerem iši -š zastonj duha in dov'ipnosti, hotel comešiti zaslužnega obč. svet. gosp. Žagarja. Roga se mu, da se kot „narodni napredn .k" ni upal v občinskem svetu glasovati za pritožbo zoper odlok dež. odbora glede samosovenskib napisov in da je zato glasovanje n • .mi lil" Resnici na ljubav konstatujemo, da je ta „pikantna* vest do cela neresnična. Gosp. Žagar, ki za časa ua,hudega boja ni nikdar prikrival narodnega mišljenja, je tudi pri tej priliki bil pri celi S)ji obč sveta oa-vzočen in je glasoval za predlog dr. Tav.sar,a. Vprašanje j« sedal: Ali je ^Slovenec" to neresnico ve-doma ali n ved omu razširil? Sod mo, da veJoma in hotomo, kajti nekdo, ki ncBi eedaj zvonec v „Slo-venčevem" uredništvu, kar ne more potabitl in preboleti, da je pri kandidaturi za Trnovsko župo navzlic VBemu rogov.ljenju žalostno propadel in da je k temu mnogo doprinasel — g Ž gir! — (Slovensko gledališče.) V četrtek dne 27. t. m. prične drumatično društvo vrsto svojih letošnjih predstav s Kazimir Delavigneovo tragedijo v petih dejanjih: .Ludovik XI." Naslovno ulogo igra g. redatelj Dragotin Frcudenreich. Druge večje uloge so v rokah gospic Sfavčeve in Polakove, ter gospodov Auiča, Danila, Iuemanna in Verovška. Ker s'opijo tri novoangaževane moči prvič pred naše občinstvo, je umevno, da je zanimanje za to predstavo splošno. — Opozarjamo še, da so s'ike angaževanega igralnega in opernega osobja razstavljene v prodajaln ci veletržca g. Vaša Petrič ća na Glavnem trgu. — ( D e ž e 1 n o /. b o r m k a dopolnilna volitev na Koroškem.) Prvotne volitve za dopolnilno volitev deželnega poslanca, ki bode v soboto dne 29 t. m. za kmetske občine v volilnem okraji Trbiž-Smohor, eo končane. Njih izid je za združeno nemško konservativno in slovensko strauko jako ugoden in je skoro gotovo, da bode izvoljen kand.dat II u b e r. Slovenske občine so se prav dobro držale in bodo tudi zdaj morda ravno uloveoski glasovi zopet odločili zmago, kakor pri di žavuozborski volitvi. — (Iz pisarne „Dramatičnoga dra-5 t v a") se nam poroča, da se letos ne bodo izdajale uradniške vstopnice za društvene predstave, da pa se vzprejemajo predplače na sedeže ne le na 60 predstav, ampak tudi na prvih 20, oziroma 40 predstav. — (Sere nado,) katero ao nameravali po našem včerajšnjem poročila napraviti učiteljiščniki Ljubljanski svojemu novemu ravnatelju g. Hubadu, je le-ta odklonil in priporočil, naj se <'a učiteljiški podporni zalogi tist denar, ki bi se potrosil za se-renado. — (B i a dat, q u i c i t o dat.) Na ta izrek opozarjamo slavno ccb. kr. fiaančno ravnateljstvo v Ljubljani, kntero še vedno trdo sedi na revnih grošib, odkazanih mu od miniaterstva v razdelitev podpore potrebnim uradnikom. V tem, ko se je uradniška podpora pri deželni vladi in druzih oblastv h razdelila že pred več kakor mesecem, čakajo finančni uradniki — kakor navadno — zaman na milost in nemilost ravnateljstva. Ali vlada v „»tari hranilnici" še vedno Golfjv princip, kadar je treba kaj iz rok spustiti ? — (Boj za Celje.) Ni ga dneva, da bi Celjski Nemci v kakem listu ne grmeli zoper mo* gočo slovensko ali utrakvietično malo gimnazijo v Celji. Izlili so na nas že cele potoke Žolča in strupa, nas obsnli z vsemi mogočimi psovkami, kar jih je bilo najti v nemškem slovarju, mimogrede pa navajali nebroj iz trte izvitih argumentov zoper gimnazijo: da je nepotrebna, da je slovensko prebivalstvo samo neče, da slovenski jezik ni sposoben za pouk, da je to atentat na nemško posest, če se slovenska mladina poučuje v svojem jeziku, nemška pa v svojem, da ima slovenska gimnazija namen poslovenit. Celjske Nemce, uničiti nemški element na slovenskem Štajerskem itd. itd. Take puhle frsze čitamo zdaj že pol leta, jih čujemo na shodih in v izjavah in celo resni listi jim dajejo prostora v svojih predalih. Dunajska salonska Židinja ,N. fr. Pr.u, ki je doslej glede Celjske gimnazije zavzela že najrazličnejša mnenja, je v soboto zopet priobčila dolg dops iz Celja, v katerem se zopet pogreva staro zelje. V ce'em dopisu ne najdemo nt jedne uove misli, ni jeduega novega argumenta. Nijnaravnejše reči, ki so se /god le zadnja leta, se tolmačijo pristransko in končno se odklanja vsaka kompenzacija, odklanja, k > ju N -me; že imajo v ž^pu, zakaj da je imenovanje g. Linharta kompenzacija, o tem ni kar nič dvema. Takisto, kakor ta dopis moramo kval.fikovati tudi brošuro: „Zur C.llier Gymnasial-Frage", katero je skrpucal Celjski puslautc dr. Fjiegger. V njej se premlsva vse to, kar je bdo že ueštevilnekrate premlevauo v u o t«, m obskurnem listu, ki živi ob samih psovkah in se imenuje „Deutsche \V..chtu. Isti argumenti, iste beBede, celi stavki so iz tega lisla prevzeti in nov je le apel na grufa Ilohanvvjirta, naj se ne poganja za slovensko zahtevo, češ, da raztrga s tem sam koalicijsko pogodbo. — Namen teh dopisov in brošur je jasen: Razburjati javno mueuje in razširjati neresnične nazore, da se poostri boj. V tum oziru so Oljski Nemci nedosežni. — (Potrjen zakon.) Casar je potrdil zakon, kateri je dež. zbor kranjski sklenil v zadnjem zasedanju in s katerim so se preinende neke določbe zakona o razdelitvi vkupnih zemljišč in uredbi dotičnih pravic. — (Na Ljubljanskem učiteljišči) so se vzprejemni ispiti dovršili danes. Pouk se prične jutri. — (Nevaren slepar.) Ilazgovornost potujočega občinstva izkorišča neki menda vedno potujoči Blepar v to, da se informuje o dotičnih sopotnikov razmerah in potem njihovim sorodnikom brzojavi, naj mu pošljejo na določen kraj gotovo svoto. Mej tistimi, katere je slepar tako ujel, je tudi uoki Ljubljanski restavratCr. — (Carinski a ž i j o ) za take carinske pristojbine, ki se plačujejo v srebru namestu v zlatu, se je določil za mesec oktober na 24%. — ( C e s. k r glavno ravnateljstvo a v s t r. drž. železnic) javlja, da se uvede z veljavnostjo od dne 1. oktobra 1894 dodatek IX. k januvaraki izdaji glavne tarife za blago. — (Vipavska vinarska zadruga,) kateri je tudi ministerstvo dovolilo 500 gld. podpore, bode še tekom te jeseni odprla svoje sk'adišče vina in svojo pivnico v Ljubljani, pozneje pa tudi v druzih mestih. 2 njo se utegne združiti tudi i h ter -ska vinarska zadruga v Pulji ter se bodo v L;ub- /janski pivn/ci točila tudi iateraka vina Puljske zadruge. Ve& o priliki. — (Poroči I) ae je v Metliki dne 21. t. m. gospod učitelj Fr. Gregorač z gdč. Jnlijaoo Premer* jevo, hčerko narodne rodbine Premer s Primostka. — (Bralno društvo v Tržiču) je na svojem občnem zboru volilo naslednji odbor: g. L. Klofutar, predsednik; gosp. Franjo Ahačič, podpredsednik; g. Josip Ster, tajnik; g. Niko Ahačič, blagajnik ; gg. Alb. Strun, Iv. Debelak, Janko Cvirn, Jos. Resman, odborniki; gg. L. Albrecht, B. Pravst, odbor, namestnika. — (Litijske rudniške tovarne) ne morejo več, kakor se nam poroča, tako napredovati, kakor pred leti. V bližini namreč primanjkuje za izdelovanje v tovarnah potrebne surove rude, tako, da jo morajo dovažati iz drugih dežel, kar pa pro-vzroči preveliko stroškov. — (Pri krški kmetijski podružnici) se je letos oglasilo 192 prošujikov za brezplačne trte in za darila (skupno 3500 gld), katera je kranjska hranilnica za leto 1894/95 odločila vinogradnikom krškega okraja. 110 drugih prošnjikov se je pa oglasilo za brezobrestna posojila (30 000 gld.) pri deželi in državi. Krška kmetijska podružnica in ondotni kmetje se jako trudijo za novo vinorejo in močno ti kajo — ker morajo, pač na vrata javuih blagajnic. — Te dui si ja nadzornik iz poljedelskega ministerstva ogledal ameriške nasade krške podružnice. — (Kako gos podari j o celjsk i mestni očetje.) Pred nekterimi leti raznesel se je po Celjl glas, da misli Celjska posojilnica kupiti takozvano GuggenmoBovo pcstsstvo, blizu kolodvora, ravno nasproti poBlopja Celjske mestne hranilnice. Ta vest je prestrašila vse Cdjske BVelikouemce", in sklenilo se je, da se ima to na vsak načiu za-prečiti. Stvar pa ni bila ravno tako labka, kajti, kakor je zaauo, naši Celjski „Velikonemci" ne razpolagajo ravno z velikimi svotami denarja, razun teg*, pa te tudi nobenemu izmej njih ni zdelo varno, da bi za tako stvar iz svojega žepa ka| žrtvoval. T ;d \ kaj za to, saj ima občina premo ženja, in na občinske stroške bo lahko marsikai stori, — da se varuje nemški značaj Cdjekega mesta. Iu tako so sklenili mestni očetje, — saj ni šlo iz njihovega žepa, nego is žepa občine, da ima občina na vsak način kupiti Guggenmo-sovo hišo. Lastniki hiše so seveda hitro porabili tu priliko, ter zahtevali izvanred ;o ceno, katero jim je občina h - v«.1 da tudi plačala, tako, da je to posestvo oblino stalo celih 85.000 gld. Kako dobro kupčijo je pri tem občina naredila, kažo se sedaj. Občin«, bi se sedaj tega posestva rada iz-nebila, ker je občinski zaatop v svoji seji dne 17. t. m. sklenil, da hiša, katera je baje vredna 56.000 gid. in Ae drugih 1520 nia sveta, kateri so baje vredni 10 0O0 gld., ponudi dtžavi za 40.000 gld., tako, da pri tej kupčiji občina, kakor je Celski občoski zastoji sum spoznal, /gubi okroglih 26 000 goldinarjev. Glede zgube 2G 000 gld. se sicer občina izgovarja s tem, da bode baje poštno poslopje, katero bi se imelo tam sezidati, Stalo 168.0U0 gld. in da ves ta denar ostane v Celji. Ta Izgovor, je pa precej jalov, ako se po-miBli, da bode Celjskim obrtnikom ostal le mal del tega denarja, in da bodo na vsak način od zidanja dobiček imeli samo nekateri, zgubo 2G 000 gld. pa bodo ob svojem času čutili vsi občmarji. Ako je novo poštno poslopje res tako potrebno, kakor pravijo, da je, je bode država gotuvo prej ali pozneje Bezidala, tu ne bi bilo treba, da občina, katera veoder le ni tako bogata, za to podari državi 260OO gld. Toliko pameten je še celo Celjski mestni zastop, da mora to uvideti, zato se nam zdi mnogo bolj verjetno, d i posestvo, katero ponuja državi za 40.000 gld, ui mnogo več vredno nego toliko, da pa je isto nalašč cenil na 66.000 gld., zato, da se ne zve tako naravnost, da je bilo celo Guggenmosovo posestvo kupljeno za kakih 25 000 gld. predrago, samo za to, da je ne bi kupili Slovenci. — (Letošnja vinska letina na Goriškem) — tako nam piše prijatelj iz Gorice — ne bo tako obilna, kakor lani, zato bo pa kapljica toliko boljša, ker je grozdje odcvelo iu dozorelo v suhem vremenu. Grozdje je že več čaea zrelo zu trgatev, a So odlašajo s trgatvijo, ker imamo krasne jeseu.'-ko dneve, da grozdje dobiva obilo sladkorja. Kakošuo vino dobimo iz takega grozdja, si lahko vsakdo sam misli. — Z-jdo opozarjamo ža ad&j kranjske trgovci ca naša vina, da nas obiščejo tudi letos, Lakor druga leta doslej. Vsak čitatelj „Slov. Naroda' pa naj se zaveže s trdno obljubu, da ne bo pil zloglasnih laških vin, katera smo na Goriškem že povsem pregnali. — (Blagoslovljenje novega pokopališča v Trstu. ) Danes zjutraj Be je blagoslovilo v Trstu novo pokopališče. Oo 9. uri je bila črna maša v kapelici pokopališča pri sv. Ani, ob 10. uri pa eo je potem vršilo blagoBlovljenje novega pokopališča. — (Samomorilka.) Z Hovdovega parobroda „Leme" skočila je te dui mej vožnjo iz Trsta v Piran blizu zadnjega mesta neznana oOletna gospa v morje. Parnik se je takoj ustavil in so mornarji kake pol ure iskali utopljenke s čolničem, a zaman. Parnik je j nt.-m nadaljeval svojo vožnjo. — (Preradovićev spomenik.) Kipar g. R^ndič biva že nekaj dni v Zagrebu, da postavi spomenik pesnka Preradov čt na določenem mestu za kemičnim laboratorijem. Prostor okolu spomenika bode nasajen z raznimi parkovnimi rastliuami. Kakor znano, je spomenik podaril dr. S t, Mi le ti ć mestni občini. — (Nova Bezona brv. nar. gledališča v Zagrebu) se prične dne 1. oktobra. Sedanje predstave se prirejajo še na rtčuu stare sezone. Dne 15 oktobra se pričnejo tudi popolu-danske predstave, due 17. oktobra pa bode prva ojierna predstava in sicer Zajcev „Zrin jaki". Vse opere se bodo pele samo v hrvatskem jeziku. Na dramatičnem polju je pripravljenih več novitet, u. j njimi nekatere izvirne. — (Grozna nesreča) se je pripetila v blaznici v Stenjevcu na Hrvatskem. Od početka meseca avgusta se je zdravila tam soproga okrnjoega glavurja P. V trenotku, ko ni bilo nobenega paznika blizu, je skočila umobolna s hodišča na dvorišče, kjer je utjmla v nekem tolmunu, prednj je prišla pomoč. _j__L Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda 1 | js.-----4 Darila, s Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. Ju'ij D e v , ž vinozdravnik v Ljubljaui 10 kron, kot preostanek potovanja v Beljak. — Gfoap. Josip Močnik, župan v Kamniku 10 kron, katere je nekdo jdačal povodom ugodne poravnave neke tožb:. — G. Podnarški v Razdrtem 15 kron 5 8 vin, povodom tombole kmet. podružnice hre-novške nabral v veselem krogu v gostilni gospe Kraigherjeve v llrašab. — G. Miba Bizjak, cas. kr. cariaarski prijemnik v Rabaod 1 krono. — Skujiaj 3 6 krou 5 8 vin. — Ž'.veli rodoljubni darovalci in njih nasledniki! Za „Narodni d o m a v Ljubljani: Družba „a !a Zocgij^t" v Ljubljaui 2 kroni. — G. Miha Bizjak, c-s. kf. cannarski jirijemnik v Kibicu 1 krono. — Skupaj 3 k r o n e. — Živila! Zahvali: Po gospodu dr. J. Vošnjak-u v Ljubljani prejeli smo že v drugič 30 knjig o i družbe sv. Cirila in Metoda. Takisto poslala nam je blagor, gospa Marija Kuster v Kraoji po gosp. Val. Koz d|U lepo število knjig. Imenovanim dobrotnikom izrekamo najpresrčnejn zahvalo. „Dedavsko bralno in pevsko društvo v Mariboru", due 23 septembra 1894. — Gospodje Burdvch, Milan Guštiu in Anton MuchH, priredili so bili dne 10. septembra t. 1. koncert v koriat ubogim mencera tukajšnje šole. Čisti dohodek koncerta 24 gld 60 kr., izročila sta gospoda Bar-dycb in M. Guštin podpisanemu vodstvu, v nakup knjig in raznega šol. blaga revnim učencem naše šole. Imenovanim gospodom, slav. tamburaškemu društvu in v ;em udeležencem koncerta se tem potom najsrčneje zahvaljuje: Vodstvo štirirazredne ljudske šole v Metliki, dne 20. septembra 1894. Razne vesti. * (Slavni italijanski arheolog J. B. de U os Hi) je umrl v 73. letu svoje dobe te dni v papeževi palači v Castelgandolfo. Že 1. 1892. ga je zadela kap in se mu od tačaB ni več povrnilo zdravje. Pokojnik ie bd prvi, ki je temeljito znanstveno preiskava! Rimske katakombo in posebno ua-p se, ki se nahajajo v njli. Sad svojih raziskavauj ja obelodanil v velikem delu „Rjnia suttuauea chri- Btiante" (1866 — 1877). Napisal je še mnogo drugih del o starih krščanskih spomenikih v R mu. Pokojni je bil član jugoslovanske akademije, ki je razobesila črno zastavo na svojem poslopju v Zagrebu m je bila zastopana včeraj pri pogrebu v Rimu. * (Odvzet poštni debi t.) V Belemgradu izhajajoči list „Odjek" ne sme prihajati v avstro-ogerske dežele, ker mu je odvzet poštni debit za obe državni polovici. * (Obsojen pesnik.) Znani italijanski ra-dikplec in pesnik Ulise Barb eri je bil obBojen pri kazenskem sodišču v (i novi in contumaciam na jedno leto ječe. Prijavil je namreč v svojem časopisu nekatere satirične pesmi, v katerih je BodišČe našlo zločin hujskanja in bogokletstva, * (Nemški cesar kot glasbeni skladatelj.) Iz m lana se poroča nekem j nemškemu listu, da je poslal cesar Vdjelm kralj ci Margeriti kantato, kateri je sam zložil besede in napev. Skladba opeva v stilu nekdanjih trubadurjev vrline italijanske kraljice. * (Napadeni in oropani biciklisti.) Na cesti iz mes'.a Tournai v Lille v Belgiji je na padla tolpa kmetov ši-st bicikl.stov, t r i h z noži težko ranila. Dva izm j ranjenih sta žj umrla. Sumi se, da so bili ranjenci oropan', ker nobeden nima denarne listnice. * (Po ne ver je nje na pošti.) Grofinja Fanti oddala je dragocenosti v vrednosti 120 000 frankov po pošti v Milan. Dragocenosti so Be pa izgubile Trije poštni uradniki, na katere leti sum, so v zaporu. * (Bojna oprava device Orleanske) se nabaia Še popolnoma ohranjena v nekem stolpu gruda Pinon v departeraentu Aisne. Razlikuje se od ostal h bojnih oprav 15. stoletja po zbočenih prsih Po tej opravi soditi je morala biti Jeanne d'Are veliko, močno selsko dekle. Pri opravi je tudi uekai komadov oklepa za glavo in za prsa kouja. Grad Pinon je zdaj lastnina k negi j j e Po x Dunaj 25. septembra. Včeraj opoludne se je sešel ministerski svet in zboroval do večera. Razpravljalo se je o projektu glede Dunavske parobrodne družbe in podržavljenja južne železnice. Iz zanesljivega vira Ciljem, da je ministerski svet odobril vse, kar je predlagal trgovinski minister in ga pooblastil, da se začne z južno železnico koj pogajati. Dunaj 25. septembra. Turski poslanik Zia pasa je imenovan poslanikom v Parizu. LiVOV 25. septembra. Poljski listi javljajo, da namerava minister notranjih del v kratkem sklicati enketo, katera se bo imela baviti z vprašanjem o reorganizaciji bolniških blagajn. Budimpešta 25. septembra. Varovaleč krone Szlavv je imenovan predsednikom niag-natske zbornice. Peterburg 25. septembra. Senzačne vesti, katere razširjajo nemški in angleški listi glede zdravja ruskega carja, so povsem neosnovane. Sofija 25. septembra. Princ Ferdinand Koburžan je kmalu po nastopu nove vlade predložil ruskemu carju obširno spomenico, v kateri je mej drugim obrazložil u/.roke, vsled katerih je Statnbulov moral odstopiti. Car je dal Kobur/anu obširno odgovoriti in mu sporočiti pogoje, od katerih izpolnitve je odvisno porazumljenje z Rusijo. Car zahteva, naj sobranje voli novic kneza iu naj se obnovi odpravljena določba ustave, da mora prestolonaslednik biti pravoslavne vere. Dokler se ti pogoji ne izpolue, ni govoriti o porazum-ljenju mej Rusijo in Bolgarsko. London 25. septembra. Irska narodna stranka je v Dublinu priredila velikansko demonstracijo, zahtevajoč, naj se poiniloste vsi* ki so bili obsojeni zaradi političnih činov. Narodno-gospodarske stvari. — Razstava sadja v Framu v mariborskem okraju ne bode odprla v soboto due 29. t. m. po-poludue ob 1 94. uri in bode odprta do vštetega ponedeljka din- 1. oktobra. Ogiasi:o se je že prat lepo število razstavlialcev. — Bolnična hrana. V c. in kr. vojaški bolnici v Mariboru je zagotoviti bolničuo brano in sicer za čas od 1. januvarija 1895 do konca d c mbra 1895 oziroma pri prav ugodni ponudbi za dobo treh let. V ta namen se vrši dne 8. oktobra t. I. ob 10. uri dopoludne pri cea. in kr. vojaški bolnici v Mariboru ponudbena obravnava. P.smene ponudbe doiti imajo do 11. ure dopoludne omenjenega dne. Vse podrobnosti, pribiižua potrebščiua hrane, pogoji, ponudbeni f rmular, pogledajo se lahko v pisarni tigovske in obrtniške zbornice v Lubljaui. Listnica uredništva. Gosp. dopisnik v K ran ji: Dopisa gledć bodočega poslopja Kranjske gimnazije ne moremo vzprejeti. — Gosp. F. v Lj.: Notice o Kanaijolcu ne moremo priobčiti. Za prebivalce meat, uradnik« Itd. Proti tet* kotam prehavljunja ui vseui nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dola je uprav ueonhoduo potrebno domaće zdravilo pristni „MnJI-ov Seidlitz-prasek", ker upliva na prebavljenje traino in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Skatljica velja 1 gld P*i poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vhaIĆ dan l-kar A. MOL h, c. in kr. dvorni zalagatelj, na dunaji, Tnchlaiiben i». V lekarnah na detel! je izrecno zahtevati MOLL-ov pM-parat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 (Iti—10) 60.000 gld. je glavni dobitek Lvovskib Kreček, ki ae izplača samo s K) odbitka. Opozarjamo našo cenjene Čitatelje, da je žrebaujo že dnu 27. septembra. TlIjCl: 24. septembra. Pri .Slona i Hienenstock. Semen z Dunaja. — Bett, Servadia iz Trsti. — Steinbaocbcr iz Heljaku. JJrig.do, Htare iz Gradca. — Pfitzner iz II.-mlina. — Bettlheim iz Velike Khiijžo. — ViCič iz PoitoJittO — Šimenc iz Trsta. — Griinlint it Budimpešte. — Ltitachomitk iz Celovca. — Turna iz (lorice. Pri .Tliallel: Dr. Stressler, Albori, Filrnberg, Nass*n x Dunaja. — Ilabesser iz Brna. — Pamer i« Trsta. — SiDg iz Linca. — Kielhauser, KtoinOerg, Anton, Pflug) iz Gradca. — Krištof. Stanič iz V«mi ima. — Plasser iz Idrije. — Uieng iz Kakeka. — llillinger, VVeste, Cliva iz Celovca. — Kisei'bnt iz Karlovca. Pri liHvnriikru dvoru : Tittuiann, Kothel, Lcsko-vic. iz Kočevja. — Žuidorš č iz Dobrepol|e. — Drobnic iz Bodralioe. Pri i u icii t-m kolodvora i Jelovšek iz Zaloga. — Socker iz Gradcu. Pri »»» nt rl j h It <-m ceaurju: Križaj, Iiecht iz Celovca — Grca i* it Kamniku. Meteorologično poročilo. J Čas opazovanja Stanje liarometra t mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrili« v mm. 7. zjutraj 8. popoi. 9. zvečer 784 5 aa. 184-3 m«. 7S5 3 na. 11 4° C 18 8'' C 15 0» C si. zah. Sl. BVZ. sl. zah. megla obl. obl. 0 40 mm. dežja. Srednja temperatura 151°, za nad normalom. JDia.M.a/JsiESi "borsza. dne 25 septembra t. I, Skupni državni dolg v notah..... i*8 gld. 85 kr Skupni drf.avni dolg v srebru .... 9* A:strijbka alata rvnta....... 124 Avstrijska kronska renta 4*7....... H7 O&erska alata renta 4°/0...... 191 Ogerska kronska renta 4°/„..... Uti Avstro-ogersko bančne delnico .... 1037 Kreditne delnice......... 3i0 London vista........... 1^3 Nemški drž. bankovci za 100 mark . . 60 20 mark............ 12 SO frankov........... 9 Italijanski bankovci........ 45 C. kr. cekini . . ........ 5 85 «0 85 yo 80 95 00 18 86 10 88 Zahvala. Vsem onim, ki so nam kakorkoli o smrti preljutdjenega soproga, oziroma sinu, očeta in brata, gospoda Vinko Lapajneta izrazili sočutje ter ga spremili na zadnjem potu, zlasti častitim trg. trgovcem in meščanom, nlavni požarni hrambi, slavnim fiitalniakim in pevcem delavskega bralnega društva za gin Ij ivo nagrob-nico, slavni rudarski godhi, dalje darovateljem krasnih vencev, izrekajo tem potoui svojo prisrčno zahvalo (1071) žalujoči ostali. V Idriji, dne 24. septembra 1891. Prijavna, meblovana soba «lHle tuko| v nitjem v fttudentovakllt nllenh Hlev. 2, II. n«d«tronJe. — Već izve se iatotam ali pa v upravništvu „Slovenskega Naroda". (1059 — 2) Vsi ▼ prvem reda, liMMproti odra, k »Tovensikim prednti»t*tm te odrini*. — Kje V pove upravništvo »Slovenskemu Naroda". (1065—3; Postranskega zaslužka prosi gospode odvetnike, notarje itd. uradnik z lepo pisavo, slovet skega in nemškega jezika zmožen. Ponudbe pod šifro ^Pridnost*' na upravništvo „Slavenskoga Naroda". (1067— 2) Učenec (1061-3; 13 do 14 let ttar, sin poštenih atarišev, kateri ie dovršil vsaj prvi razred srednje Šole, vsprejin«« m« loko) v trgovini vVI<>|^i|ii Pojf tičualc-t«, v CVrkutci. Posredovalnica služb* o. Fivi;x V Izubijani, nn Krcgu Atev. O ima veliko izbero služb za prisb jne posle vsake kategorije (možko in ženske), zlasti za kah&rioe (tudi k jedni ali dvema osebama), hiiine, pestunje in dekleta za vsako delo itd. itd. (983- 15) C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. drž, Menit. Izvod iz voznega reda TreillB.-v-Ti.oere. od 3.. 3na.xxi1e. 1694. Na* t opno omenjani prihajal p*kem trum. Sradnjeavropakl om J« kr«]«™« ea*u v i,jn». IJani » 9 minuti naprej. Odhod ls LJubljane 'juž. kol.) Ob lit. uri 5 min. pO n«r| oaebnl vlak ▼ Trbii, Pontahal, I'.,ljn.V, O«, lovo«, Fransansfoata, Ljubno, ca* Nnlutlial v Aiifuro, Iachl, Gmmy-dan, Solnagrail, LeniKOaitaln, Zali na jeaern, Inomoit, Dragem, Curih, Ganeva, Pariš, Stejr, Lino, nuJejavioa, VkeuJ, Marijina vara, Kijoi, Karlova vara, TVanonve vara, fraso, Lipiljo, Dunaj ria AmateU«n. OA 41. vri 7 min. zjtitrtt) meiani vlak v Novo meito, Kočevjo. Ob 7. uri tO min. »JulrttJ oiohni vlnk v Trlda, l'.n.i.n.m, H«.ljak, n». loveo, Frametisfoste, Liulmo, OnnaJ, ćea Solithal v Atiiaee, Iiohl, Omunden, 8olno^ra mosto, Kočevje. Ob 11. uri .so min. Ha/mtutin« o«..hm vlak v Trbii, Houtahel, Boljak, Oeloveo, Framenifaite, I.Jutino, Snlatlial, Uunaj. Oh 4. uri 14 min fiofialutinf oaelin! vlak v Trbli, Poljak, Gelove«, Fraiiaouifeite, Ljubno, čoi Solithal v Solnoffracl, LoTid.Oaateln. /.oi: na jeaeru, Inomoit, Hraifnlo, Onrlli, Oanevo, Pavla, Smjr, Lino, ilniuii. den, Iichl, Budejavlce, Plaenj, Marijine vara, Kgttc, Franoov« vare, Karlove vare, Prairo, Lip,ko, Dunaj via Ametatlan. Ob S. uri SO min. iiWrr moi.ml vlak v Novo ma*to, Kočovje. Prihod V LJubljano (juž. kol.). Ob 3. uri min. *Jntrnl oaebnl vlak a Dunaja via Amitetteu, I.lp aijo, Pran«, Krauoovlh varov, Karlovih varov, Kifra, Marijinih varov, Planja, Budajovio, Solnograda, I.inoa, Sinvra, flinumlnua, laohla, Am. aeea, Pariaa, Oaneve, Curlha, Hragema, Inomoita, Zeli* na je*ernt Lend-Oaatelna, Liubnetfa, Oolovoa, Itoljnka. Pran«on*fe*te, Trbiia. Ob 8. uri H min. *JntrnJ metani vlak i* Novega metta, Koćovja. Ob ti. uri V7 min. đojutludn* oaebnl vlak • Dunaja via Ametettem, I.ipnijo, Praga, Francovih varov, Karlovih varov, Kirra, Marijinih ▼arov, Planja, Budejevie, Bolnograila, Llnoa, Slavra, Pirtaa, deneve, Ouriha, Bregnlo«, Inomoata, /ella na jaaaru, Lend-Oanleina, Ljnbnega,,, Celovca, Lienaa, Pontahla, TrbMa. Ob i'J. url 4S min. pojHtluilnti metani vlak t* Novega ineita, Ko. ovja, Ob 4. uri 4S min. ;>o/>o/ii(lne a w » KO „ *v*r*r . „ ,, IO ,, »r'r.r ,, ,, (aladnjl vlak I* ob nedeljah- Iu praanikth.) Prihod v LJubljano (dr2. kol.). Ob 8. uri SH min. nfutrnj I* Kamnika. . n*mti » 11. . 18 m đopotudn« . „ (4—21b> m e. ,, WO „ mverrr ,, ,, a V. , 88 „ »rcrfr , n (slednji vlak le ob nedeljah ln praznikih.) z dobrimi spričevali, lepega vedenju, poštenih stariSev^ vmpre|uie lekoj v Miiecerljnico prodojalnlco J. Spoljarić (ioto~i> FlorlJnuNhe nli<-*- št:. Namizni raki. Najizboriiej^e oplemenjene vrste, lovijo so vsak dan, da ao vedno BTeŽi, razpošilja pod jamstvom, «la doepai-nb ilvl, v poštnih koša'icah poštnino in colnine proato po poštnem povz>tju: llw kom. rakov za julio gld. 250, hO kom. sre'lnj« namiznih rakov gld. '.i'—, 80 kom. velikanov z dt-belimi škarjami gld. 8*60) 40 kom. solo-velika-nov gld. 450 in Si kom. solo-velikauov, jako finih, čudovite živali, gld. 525. (854—20) F. Scliapira, Stanislav št. 274, Galicija. S tiralnico se bo preganjal vsak, kdor tega lnaerata ne bere ! Stoj, prijatelj! Kam? — E, v cirkus Henry, saj tam je danes v torek dne 25. septembra 1894 velika gala leneiična predstava tukaj priljubljenega originalnega clowna Aleksandra. KouciMii prt d.st ivo: Mazeppovo izgnanstvo v Ukrajinske pustinje. Velika opremim pantomima, katero izvaja 60 oAch in 30 konj. »«>i-«-| pniHini, ne |>o^til>ilo pi*ltl! Pol uro pred zadetkom predstave hoiirnM , ki ga izvršuje domtol orkcnter. Jutri v sredo dn6 26. septembra 1894 (1072) $rW Trell-teei predstava. ""VI Lvovske Srečke a 1 gld. tl«)20 Glavni dobitek 11 srečk 10 gld. riDorotota- ^aVGF 6 srečk 5 gld. 50 kr. p, i" A. Gruber. Naznanilo. I>ii«T' Ncptembra t. I. vrAila se bode pri e. kr. okrajnem %4Mliš«-u v Cerknici od 10.—12. ure dopoludue prostovoljna javna dražba v Anion J* ršunovo iEit|>iiM{*iii«» Mpuili* !<».'• tli K<>/. te parcele tudi poaarue^oo ter ima vsak ponudnik položiti 20 odstotno varščino. T>i*. 1 >i-fLj4"otin Treo, (io.r6-2) odvetnik v Postujini. K st. 7208 (10.6-2) Zaradi zagotovitve zakupne dobave Btl'llll.1 in ovsil za čas od dne 1. januvaija 1895 do 81, decembra 1895 vršile s) bodo pismene ponudbene obravnave v maduih prostorili c. in kr. vojaških preskrbo valnih inagacinov, in sicer v nastopnih postajali: v Celovcl dne 33. oktobra l^fli J7Ittri«>orii ?>. l»f>+ „ €*mrtvi 15. „ 1 »51* „ &j!U>liaiki M 11. l*v«>l „ Trstu 1». 1»»* Gorici 17. „ Natatlčneji pogoji in ponudbeni obrazci razvidijo se iz obširnega razglasa v št. 212 „Slovenskega Naroda" z dnć 17. septembra 1894, kakor tudi pri c. in kr. vojaškem preskrbovalnem magacinu v Ljubljani do dnć 11. oktobra 1894 mej 10. in 12. uro dopoludne. C. in kr. intendancija 3. Y0ja y Gradci. lid&jtiUdj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i. Lastnina in tisk .Naro'Jne Tiskarne".