The Oldest Slovene Daily In Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EXXIII._LET0 XXIII. ddtair, CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, (SREDA) FEBRUARY 14, 1940. ŠTEVILKA (NUMBER) 38 ^ratl^e vesti '2 življenja in sveta 2 milijona mož na Bližnjem vzhodu čaka povelja za vdor na balkanski polotok FRANK MURPHY i m ' »I Lil Vi " MRnm je Italija. — V nedeljo lo veliko potniško leta- §oro ter padlo v pla-razvai"^^ ^^inljo. Pod gorečimi deset letala je pokopanih Letale bile v letalu. **'llaiy"" zemljo v IHI, ^"^York. __ Tiran ^%ran " uKuaiavi ' kapitan javil g ' ^^)^adi. Poderžaj je iz-o<3ha,a ^ ^ čuti srečnega, v soboto je bil ^ugoslavijo Ivan v jugo- "vnaig: - oictiiega, ker I 'ežeji s ^ kjer je bil de- trebščin pDltop.^^^ ^^ilitev in krivičnega je, da bodo " polasti Zedinjenih držav —X- j Turška vlada deluje v soglasju s francosko in angleško vlado. — Ameriški mezgi dospeli v Turčijo. — Draginja živil v balkanskih deželah. ISTANBUL, Turčija, 13. fe-«--- bruarja. — Turčija se je podvizala s svojimi vojaškimi pripravami v soglasju z armadami svojih francosko - angleških zaveznikov. Avstralsko in novozelandsko vojaštvo, ki se je izkrcalo včeraj v Egiptu, je pričelo danes prihajati v Palestino. Sodelovanje armad Francoski in angleški častniki so s pomočjo turških vojaških oblasti temeljito preštudirali lego vseh cest, železnic, križišč ter središč za živila in -drugih po- 'Pale. za to, kako so žnjim '■'ssionSso'^adel imel že mnogo o- Pismonoša ^0 Popadljivimi psi, ni se bil n pripetilo, da bi upadel petelin, kar se je , dan. Ko je prinesel ije g dom v Somersetu, ki vanj domači peter 3® zadal s svojimi o-' "oje globokih ran na DVOJČKA A**) Shen Conn. — Philip !S in ten Tf. ^^'^gersky, devet let . fetei?''^^^^''ivojčka in njun 80 u',. "^®tni Johnie Bashu- v doma, nakar so jih ^ iskali, dokler jih ni- ^ ^9-šli. Vsi trije so bili Aj^j objemu v ka- r v Brass kompani- 7^Vo(j j® 35 čevljev glo-^ečki so hoteli preko !' Po(j kanala, pa se je k nakar so vsi " ' žalostno smrt. Via„^ S PLINOM Sg .' ^ich. — Na svojem % po nesreči zadušila s k v zvezi s pohodom zavezniških čet v Turčijo. V Egiptu, Palestini, Siriji in Turčiji je troje armad, katerih število znaša milijon mož, ki so pripravljeni vsak trenutek na pohod na Balkan ali pa na Kavkaz, a^ko pride tozadevni ukaz. 1.000 ameriških mezgov v Turčiji Nemška posadka je! zopet uničila svoj i lastni parnik ! Posadka parnika Wakamei je ladjo zažgala in odprla! ventile, ko je videla, da ne j izbegne angleški bojni | ladji. j RIO DE JANEIRO, 12. feb. — Nemški tovorni parnik Wa-kana, ki je imel 3,771 ton prostornine in ki je odplul včeraj iz Rio de Janeiro, je včeraj njegova lastna posadka v bližini brazilske obale zažgala. Tako poročilo mornarji angleške križarke '■ Hawkins. 1 Nemška cosadka je zažgala ! tovorni parnik ter istočasno od-I prla ventile, da je voda vdrla Kako temeljito r.e Turčija pri-! vanj, ko je videla, da ne more iz-pravlja, je razvidno iz dejstva, begniti angleškim bojnim lad-da je priplul v neko neimenova-! jam,, ki so se nahajale v bližini, no turško pristanišče neki ame-! Kaj ;|e s posadko pamika, ni riški tovorni parnik, ki je pripe-; ^nano, toda toliko je gotoVo, da Ijal v Turčijo 1,000 mezgov je na križarki Hawkins ni. (mul), ki jih bo rabila turška| Tovorni parnjk je bil natovor-armada v gorati pokrajini v j g kavo, mastjo, rižem, koža-Kavkazu, na tu/sko - ruski me- in razmmi minerali jami, ko je - I odplul iz tegu. pristanišča. • V najkrajšem času bo pri- j -— spel v Ankaro Anthony Eden, j član angleškega ministrstva, ki. je včeraj sprejel in pozdravil i avstralsko vojaštvo ob njegovem izkrcanju v Egiptu. j Draginja na Balkanu WTO FINCI IN RUSI POROČAJO O ZMAGAH SVOJEGA OROŽJA Finci pravijo, dp so zavzeli 13 izgubljenih postojank, Rusi pa poročajo, da so zavzeli 23 finskih utrdb. VSEGA SKUPAJ SO ZAVZELI RUSI BAJE 84 FINSKIH UTRJENIH POSTOJANK Na sliki je Frank Murphy, bivši tajnik justičnega de-purtmenia, katerega je predsednik Roosevelt imenoval za člana vrhovnega sodišča Zedinjenih držav. v EVROPI ŽE NI BILO 100 LET TAKE ZIME KODANJ, Danska, 13. febru-1 epidemija prehlada in influence, arja. Evropa se pripravlja danes | ker so hiše in uradi nezakurjeni na najhujšo zimo v zadnjih 100 in ker hi na razpolago skoraj no- HELSINKI, 13. februarja. — Finsko vrhovno poveljstvo poroča, da je trinajst dni trajajoča borba na Mannerheimovi črti najhujša ter da prekaša celo najsilnejše bitke v svetovni vojni. Finski odpor še vedno ni zlomljen, toda Finska poziva "civilizirani svet, naj ji pride nemudoma na pomoč." Finsko vojaško poveljstvo naznanja, da so Finci podvzeli veČ protinapadov, s katerimi so zavzeli zopet vse strateške utrdbe in postojanke, ki So tekom prejšnjih bojev padle Rusom v roke. "Pomandranje" ruske čete Na severnem bregu Ladoga jezera je bila "pomandrana" neka ruska kolona, ki je napadla s K)0 oklopnimi sanmi. O svojih izgubah finsko poročilo, kakor običajno, molči, re-' čeno pa je, da so zelo ma jhne. Sovjetsko poročilo MOSKVA, 14. februarja. — Sovjetsko vojaško poveljstvo naznanja o zavzetju tri in dvajsetih nadaljnih finskih utrdb na Mannerheimovi črti,.kjer so jih 1 Rusi doslej zavzeli vsega skupaj 184. Na kai-elijski fronti se vrša boji pehote in artiljerije. Veliki oddelki finske armade so podvzeli več protinapadov, ki so jih sovjetske čete odbile. Velike vojne priprave Nemčije v češko-moravskem protektoratu VERJEMITE ALI PA PUSTITE! letih, ko se razširja proti Evropi mrzel val iz Arktika. V Helsinkih je bilo sinoči 24 stopinj mraza po Fahrenheitu. Zaradi pomanjkanje prem^a so v Štockhodmu zaprli mnogo cer- bene gprke vode. Več uradov so zaradi pomanjkanja premoga morali zapreti. Med Berlinom in Kodanjem je zelo okrnjena in deloma čisto ukinjena železniška vožnja. V BUDIMPEŠTA, 13. februarja. — Na Balkanu že silno čutijo e-konomsko vojno, ki se je pričenja čimdalje bolj uveljavljati. Med šestimi nevtralnimi balkanskimi narodi, kjer ni bil živ-Ijenski standard tudi v najboljših časih nikoli visok, se je zdaj še znatno poslabšal. Te držaVe imajo določene svoje brezmesne dneve, kruh je slabše vrste, ga-solin je racioniran, poleg vsega tega pa je še pomanjkanje premoga. ' Dasi je npvtralno balkansko po svoji ogromni večini agrikulturno ali poljedelsko, pa _ I so ae cene živilom na Balkanu te sift Otto in 19-letna zvišale od meseca septembra od ^9.. iiA y ulicah za vohuni' 'in izdajalci. Isto se dogaja na javnih shodih, kjer kpk ^ričavi bedak ukaže: "Zdaj bomo pa zapeli ameriško himno. Če je tu kak izdajalec, ki ne bi vstal, bo tako premikaščen, da sploh ne bo nikoli vei vd;aM" Vsako stvar je treba vršiti ob pravem času in na pravem mestu, kajti ne sme se pozabiti, da je patriotizem sicer vselej na mestu, toda organizacije tn ljudje imajo še druge opravke poleg udrihanja po komunizmu in fašizmu. Sic^r pa imajo Amerikanci pravico, verovati tako v komunizem kakor v fašizem. Mi lahko prepovemo akcijo, ne mor^enioi pa prepove dati nazorov, in imamo zakone in policijo, ki se pobriga za situacijo, v kateri hočejo osebe, ki v to verujejo, na silno strmoglaviti obstoječo vlado. Nihče se ni bolj veselil zadrege, v katero je 'zaše' Mladinski kongres ))reteklo poletje, kot sem se je veselil jaz, in zdaj zopet nedavne konfuzije Unije dijakov, ki' so jo povzročile med njimi resolucije proti komunizmu, toda kljub temu trdim, da so še druga sredstva, s kateri?, pomočjo je možno ugotoviti, kje stoji ta ali ona organizacija ali posameznik bolje spopolnil za boljši obstoj, no, pridite vsi, ker se gre za človeške družbe. I splošno korist cele naselbine in Nekaj takega smo tudi oblju- i še posebno pa da bo naš dom bili mi v skupinah društvenega I procvital kot pred durmi naša življenja. j nova pomlad. Vsak, kdor je bil izvoljen v Malo naj vsak poagitira in kako zastopstvo posameznih; kdor ne bo dobil povabila ga po-skupin, je prevzel nalogo, da bo vabite vi dragi čitatelji. svoj poklic, katerega je prev- bavali in če bo kdo uverjen, da igra ni bila, vredna vstopnine, naj pride k režiserju ali k samemu predsedniku, pa se mu jo bo vrnilo in dalo še par nikelnov za pot. To obljubim, ker sem uverjen, da boste rekli ob koncu: Lepo je bilo. Nasmejali smo se do solz. J. S. Ta seja je zelo važnega pome-zel, izvrševal po najboljši svoji' na za nas vse, zatoraj v kate-zmožnosti, previdnosti in za ko- j rem bije srce napredka našega rist vseh, kateri spadajo v nje-: življenja v Euclidu in Notting-govo okrožje. j hamu bo gotovo na mestu 25. fe- Naše društveno življenje ne. bruarja popoldan. sme zaostati, mora se naprej na-1 Prosi se vas vse, da postanete ■ be daljeVati in beseda, da če jaz ne člani našega kluba društev iri da ] Mr. in Mrs. Martiii Cermel m bom naredil, bo to dovršil drugi, se večkrat oglasite v vaših klu- hčerki Mary in Katherine iz Zahvala V prijetno dolžnost si štejeva, da se najlepše zahvaliva vsem sorodnikom in prijateljem, ki so se udeležili poroke najinega sina Josepha in neveste Katherine 3. februarja v cerkvi sv. Marije na Holmes Ave. in poročne slavno-sti v Bridge Tavern. Hvala dekletohi ..prijateljicam neveste, ki so ji dali tako lepo darilo. Hvala tudi sledečim, ki so dali darila in se udeležili svat je že tisočletje živ veletok. Tudi v težkih časih je cvetel naš na-' - rodni genij. Tudi v vojni 1939 Francija ne pozablja na svojo duhovno misijo." j Vojvoda de Broglie je govoril j o znanstveni kontinuiteti, Vuil- j lermoz pa je proslavljal glasbe-; no dediščino: 1914 je boben pre- i glasil vso višjo glasbo. 1939 pa poslušajo naši vojaki po zaslugi radia simfonije in pesmi, kajti muzika je mogočna spodbuda. Že stoletja so uresničeni v francoski glasbi ravnotežje, mera in razum. Noben narodni spev "Oprostite," pravi nima tistega dinamizma kakor veleblagovnici vratarju, naša marseljeza, pred katero se | gg^n' svojo ženo." tresejo tirani in ki rešuje ljud- j Vratar odgovori ctvc^T''" stva iz sužnosti." iho: ''Luksusni predmeti se Opolnoči je francoski radio.y tretjem nadstropju!" izrekel ljudstvom svoja voščila v | - ' 21 jezikih. Kovinski glas West-1 Na sodišču._Predsednik'' minstra je markiral dvanajste-rico udarcev na zvon, "tistega Westminstra, ki je najstarejši izmed parlamentov, v katerem so živ ta mora biti izpuščena za nas in i bovih prostorih in s tem boste med nami. Naše geslo naj bo,; pomagali, da se poprej uresniči "naprej dokler je še vetra kej." želja nas vseh, da plačamo kar Vsi se zavedajmo svoje dolz 'smo še dolžni letos. nosti napram narodu in članstvu ; Tu v naših prostorih dobite in pokažimo našo dobro voljo!vedno prijatelje, katere hoče-bratske edinosti. j te videti in se kaj z njimi po ^ ti je prejela iz stare domovine. Te dolžnosti se zavedamo tu-' domače pogovoriti. | Hvala za darilo. Dalje hvala li mi direktorji našega doma,! Vedno je dobra postrežba v, Mr. in Mrs. K rist Cermel in si-toda brez vašega sodelovanja n ' vseh ozirih, samo pridite. jnovom. Zahvaljujemo se očetu, bomo kos naročeni nalogi. Da' Vas pozdravlja in apelira na.bratu in sestram neveste za kra- Wooster, O. žal nam je bilo, da nista mogla priti Mr. in Mrs. Louis Cermel iz Wooster, O. radi smrti svaka od Mrs, Cermel in hčerke njenega brata. Vest o njuni smr- smelo se pa ta stvar uresniči, stno skli- ^ vas vse, direktorij Slovenskega cali javno sejo vseh delničarjev, delavskega doma v Euclidu. društvenih uradnikov in za stop- j .las. Rotter, preda. "Špekulirali bomo" ! nogavicah in loncih. Naš čevljar : iz E. 185th St. in Shawnee Ave., Cleveland, O. V nedeljo 18. j Mr. Berce Vposlen pri W. februarja vprizori dramsko dru- {p ^ prava, copata bo mo-štvo Anton Verovšek kome- |^^| dati svoji NAži-vsak cent. Ve dijo "Denar v treh dejanjih na ^ da bi bila drugače bitka odru Slov. del. doma na Wd-.^ hiši, ker vojsko imajo itak terloo Rd. Pričetek igre bo treh popoldne, zvečer pa se vrši ples v spodnji dvorani. ' Mr. Frank Slejko bo pa nade- Znano nam je, da se vsepovsod budni sin, ki Študira — nič. Lah-vrši gonja za denarjem, kako i j® prišteti k našim naj- priti do denarja, je pa za nas; boljšim mladim, k Mrs. Mila-navadne zemljane po navadi de-; vec-Levstek, Mrs. Yeray-Slaby, likatno vprašanje. Tozadevno; Miss Marn. To je pokazal v igri nam želijo raztolmačiti igralci, "P^cd poroko", v kateri je v dramskega zbora "Anton Vero v-1 težki vlogi presenetil vsakega in šek" prihodnjo nedeljo v igriigotovi ste lahko, da vas bo tu-"Denar, ki jo je spisal Andrew Kobal in v njej podal sliko, ka- Mi s. Kov« j bo pa farmarica ko radi nasedejo špekulantom z 1% Montane. Vedno govori o do-delnicami tudi tisti, kateri nima- brem mleku, v katerem se lah-jo najmahjšega vpogleda v fi- ko kar koplje, če hoče. Prašička hančni svet ali igranje na bor- zakolje vsak teden in dobrih dozah. mačih klobas je na ostajanje, V igri nastopijo sledeči igral-: piška pa kar stalno v ponvi. Ali ci: Marian Basel, Josephine Ko- si morete misliti Mrs. Kovač vač, Florence Durn, Anna Zaic, i kot farma rico? O, bo, bo, pa še Caroline Žigman, Louis Kaferle, ■ kakšna. Frank Slejko, Andy Ogrin, To- Ž njo "šmira" Cene in to je ny Drenik in John Stebla j. ' Louis Kaferle. Rečem toliko, da Režijo vodi J. Steblaj. Sigur- Kaferle še nikoli ni bil tako do-i ni ste lahko, da bodo dogodijaji ber kot bo v tej vlogi. Neroden sen dar in da so prišli prav iz Johnstown, Pa. Hvala tudi Mr. in Mrs. John Cergol za lepo darilo. Zahvalo naj sprejmeta Mr. in Mrs. .Joseph Plevnik, ki sta dala svoje prostore za svatbo. Mrs. Plevnik je izvrstna kuharica ter je vse tako izborno pripravila. Jih priporočamo. Hvala Mrs. Žlajpah in Mrs. Mezget, ki sta pomagale pripraviti kosilo. Hvala mons. Hribarju za opravljene cerkvene poročne obrede, Mr. Rakarju za lepo petje ter vsem, ki so se udeležili poroke v cerkvi. Ponovna hvala vsem za vse! Mr. in Mrs. Joseph Cermel prave vpraša damo: "Koliko ste stari, gospi Gospa molči. Predsedn vzame besedo; . j "Gospa, ali hočete bili besede že stoletja najvarnejše povedati, koliko vb f nnianA ** ITvo oa ' , m. imeli zvestoba do pogodb iii dane' IM zatočišče." Voščilo Francije se mate ? Nato gospa; "Gospod predsednik- ko je zaključilo z besedami: "Trdno smo prepričani, da bo leta 1940 človeštvu srečnejše leto, | gem se rodila, sem bila zlasti za Poljake, Čehe, Avstrij-'majhna, da se ne spoiniW^ ce, in za nemško ljudstvo samo. j česar več Silvestrovo v Parizu »0; PREMETjKNI POLICIST Neki Newyorski list V okolici Kodanja je neki av- ja.vil Marku Twainu, ^ tomobilist te dni povozil gos. Pri-' o njegovi smrti resnični-^ tekel je kmet, ki je bil nje last-! ti humoiist je odgovoril. ^ nik in zahteyal zanjo tri krone | o nioji smrti je močno P odškodnine. ' ;na. — Mark Twain." Avtomobilist bi jo nato lahko! vzel s seboj. Ta. se pa s tem ni! strinja" Cena se mu je videlaje umrl. Cherubini je O Haydnu se je razširi^^^ liet H to prfevisoka, plačal bi l^e dve kroni. kaiitat% Moža sta se prepirala in si vr- p^^izu so imeli spominsk^ gla marsikakšrjo v obraz. Tedaj ganost, ob kateri so S je prišel okoli vogala, vaški po-1 Mozartov Reoiiiem. ^ ^ Kakšna ; Škoda," j® bi tam / , . , , . y i na lovu za denarjem podani ob da se bogu usmili, pa poleg tako Nobenega zakona ni, s \a einn l se niog o pi 1.1 l , smeha, in da vam bo igra brihtne stvarce kot je ta farma- to ali ono skupino do sprejetja te ali one resolucije, zato j ostala še dolgo v lepem spomi- rica. Ampak ko pride do polju se ne bi smelo kaznovati nikogar, ki izvaja svoje pravico.; ^ , bov, postane kar divji iu trkata Ako sledi kaka skupina ali posameznik komunističnim I vam kličemo: če se ho-'^ glavami kot kozla (par- ali fašističnim smernicam, se bo to samo po sebi izkazalo,, dobra nasmejati, pridite in koza). Tu bo po ne da bi se morali ugotovimo. zatekati k raznim trikom, da to j v nedeljo popoldne v Delavski i dom na Waterloo Rd., kjer se kazal Kaferle, kaj stori 35 let star pečlar, kadar se sprosti. Gotovo boste veseli če vam po- Med seboj imamo na primer nasilno, organizirano 1 vam bc) nudila prilika zato pn | bo Miss Florence Durn »ropagando, ki gre ža tem, da dokaže, da so vsi držav- vpnzontvi enarja . ^ ^ 'zopet na odru. Ljubka in srčka- propi Ijani, ki niso kristjani najpobožnejšega, t cerkev zahaja jočega tipa, ateisti ali brezbožniki in kot taki sovražni inozemci. Človek pa ima pravico, biti ateist in istočasno tudi reakcionaren republikanec. Ali: človek je lahko nasprotnik cerkva, pa je kljub temu lojalen, zakonom se pokoreč Amerikanec. Toda, ako dospemo enkrat do točke, da priznamo, da je ni'vera v to ali ono religijo in izostajanje od maše dokaz komunizma, katerega je treba na ta ali oni način kaznovati, smo na pravem potu proti inkviziciji in ustanovitvi verskega raketirstva pod vladno sankcijo. Pravica, biti kristjan, je ustaljena in respektirana vseh krajih Zed in jenih držav, toda pravica, biti ateist, je enako važna. K temu je treba še pripomniti, da. patrioti-čen ateist doprinaša več kot svoj delež kot državljan ts dežele, ko pomaga nositi težko breme vseh davkoplačevalcev, vključno nevernikov, .ki jim ga nalagajo davščine proste cerkvene posesti, katerih davek morajo posredno plačevati vsi davkoplačevalci." Pariz, 1. januarja 1940. — "Staro leto se je drugače otožno poslavljalo od nas in novo leto je vstopalo z nasmehom", jo menil snoči pesnik Fernand S. Gregh v radiu. Tokrat je F'ran-cija ohranila resen obraz in z odločno kretnjo odtrgala nov list v koledarju. Ta odločnot se očituje v vseh novoletnih nagovorih in v čas-niških člankih. Vse ljudstvo so zaveda^ da je zmagovit zaključek vojne mogoč samo s težkimi preizkušnjami in napori. Leto 1940 pravijo da bo takšno, za kakršno ga bosta napravila francoski pogum in britska žilavost. Sredstva obeh zapadnih velesil rase jo z vsakim dnem, nemška bliskovita vojna je zamudila priliko, britsko francoska, blokada slabi nemško notranjo fronto. Prevladuje vtis, da bo po dogodkih v zadnjih štirih mesecih vojna krajša, nego so menili v septembru. Silvestrov večer je bil tokrat posvečen zbiranju in pogledom nazaj v družinskem krogu. Tudi radio se je naravnal na to razpoloženje. "Ne za to, da bi osvajal kakšna ozemlja, ne za to, da bi vladal nad kakšnimi sosednimi narodi, za duhovne vrednote, za svojo kulturno dedščino, za vse, kar mu je drago, se bojuje francosko ljudstvo." je izvajal Georges Duhamel. "Tudi literatura je trdnjava. Ljudstvo, ki ima literarno preteklost, ,ne propade. Poljska je Mrs. Basel bo nosila zastavo nating". | vstala po zaslugi svojih pisate- kot Mrs. Berce, vsa zaljubljena v Cez vse bo pa Nežin štak mar- Ijev in pesnikov. Češkoslovaška denar. Moni, moni, to ji wji po kič. ki se bo ponavljal skozi celo je gojila svojo materinščino. Fin-glavi noč in dan in prešteva ti- igro. ska je imela svoje borce za svo- stih par centov, ki jih skriva po j Vi se boste pa smejah in za- bodo. Naša francoska literatura na si je osvojila publiko že pri • A I J • ■ igri "Pred poroko". Igra s takim Kakor priti do denarja | ^^^zum^vanjem, da ni dvoma, da Danes, ko nam vsem manjka bo še kda j dosegla Florence Ye-denarja, bi bilo zanimivo vedeti, 'raj. To pot bo učiteljica iz Mon-kako se ga dobi. Mrs. Bašel in tane. V njo se bo zagledal Do-Mr. Slejko vam povesta in po- nald in ona v Donalda. kažeta to. ! Se spominjate Mrs. Žigman v V nedeljo popoldne pridite v Vaški Veneri? Tu bo sobarica Slovenski delavski dom k vprizo- Suzi, neumna kotyioč, kakor ritvi veseloigre "Denar". Obeta pravimo takim bnhtnim dekle-se vam par prav veselih ur. : tom. Tony Drenik bo mlekar, Piece j dolgo sem okleval, Mrs. Zaic bo kolektala rent, a predno sera se odločil za to i- Steblaj bo "klinal" obleko, gro. študiral sem posamezn^ Slišali boste celo vrsto vloge in lahko rečem, da se mi ameriško-slovenskih besed: — je končno razdelitev istih prav "krezi, lezi, orajt, apšters, šur, posrečila. geradehir, šerap, mi no frstej licist in izrekel sodbo, o kateri j govori sedaj ves danski tisk. , Haydn,"kZ je^Ttem slišal;^, Dal 8i je najpnTO poročati o y;] ^ g^vari le stvan m ko je zvedel, da se mo-; ygjel, bi se bil rad ža ne moreta zediniti samo zar y p^riz in voljo ene krone, je dejal: "Do-bro, oba bosta prišla do svoje, pravice." • j Nato je velel kmetu, naj mu; izroči ^os, avtomobilistu pa, naj, mu da dve kroni. Ko je imel obo-, je v rokah, je izvlekel denarni-. CO in priložil iz svojega še eno krono. Denar je izročil kmetu vzel je gos pod pazduho in se poslovil od obeh z besedami: — | "Tako poceni nisem Š3 nikoli pri- ^ šel do gosi." Oba moža sta se za-smejala, pristala sta na tq salo-' monsko razsodbo, si odpustila Zakrajsek Fi Home, Inc., hude besede in odšla vsak svojo 6016 ST. CLAIR - i Tel: ENdicott -------------—.........................k pot % J OS. ŽELE IN SINOVI rOGKEB.M ZAVOD G50;i ST. Cl.Am AVE. ENdicott Avtomobili in bolniški voz redno In ob vsaki uri na rnzP" Mi smo vedno pripravljeni z najboljSo postrežbo. COLLINVVOODStCI URAD: 452 East 152n(l Street Tel.: KEnii""''' 11" ANTON GRDINA IN SINOVI POGREBNI ZAVOD IN TRGOVINA danes \ v.'" Prvo v naselbini. Prvo v podružnicah. Prvo še oaiiua ■ .j ozirih v postrežbi, bilo v trgovinah la pohištvo, kakor pukrcbnemii oskrhništvii. Prodajalne nr.; C319 St. Clair Ave. 15303 Waterloo Rd. Pogrebni zavod 1053 E. 62 Street. Glavfl* telefon: HEnderson 2088 (-^SVEXEKL FUNERAL. MOMIKJ!; KAR ON ŽELI Mi I ... ne zahtevamo, da nas dnizlna pokliče 'edinole v tip"' radevoljc priznamo v javnonti. da naša postrežba stane tolik'! I..,. S»M __________1.___. _________ l.i rd". kdo želi plačati, toda mnoRokrat nas kličejo družine, ki ' plačati višjo ecno, ker jim je znana kvaliteta naše postrežb*^-PL.\tA VSAK. KOUKOH ZELI, NIC VEC. PWS:;- IJ^^Jebruarja, 1940. ^ Stoletnici poštne znamke ■ RAIOEK^V. BOH STRAN 9 znamka bo praznovala !«tn^ "i^jnika svojo 100- šiijjj^?." ^°tovo je tudi med na-^"arnkmnogo ljubiteljev Več nemara ne bo od- P&f besed o njeni zgodovi- znamka je na videz Pa le "malenkostna, vendar K ^^žna stvar. Ona je neka- "*d Vcif 1 . w l(Qjjj )'• ^"^ze človeka s člove- veže' z ljudstvom; ona heij med seboj. Za maj- oddsif"^^"^ pismo v najbolj ^^'Jene ' kraje m čeravno je vsebina večkrat tudi in? iKf ik -1 '^%ova "■'epHietn •' ljudje z ve- ča ^ Pričakujemo posredoval-P°^}&rja. Osivela mamica j<^a poročil od svo- ^ ^ tujini živečega niah 1"^ Sa dobi, se ji na-Megp|. ^vsdri čelo in z velikim pij^l ^ita besede, katere je moto ljubljenec. Svojo ga-neštetokrat pre %gg aa poišče drago pi potem neštetokrat pre-*bn^da_ živijg"' ponovno prečita, in jo ^l^osnejše. — Koliko onih trenut( kO' slučajev se zgodi sleek na naši zemlji, si predstavljati pra-brez poštnega VeliQji ■ ^°šta je resnično člo-tnova 1" dobrodelna usta- vali. Hill je namreč domneval, da se bo promet posedmoril, vendar je bilo na Angleškem predanih namesto 82 in pol milijona pisem pred znižanjem samo 205 milijonov letno. Vendar se je vsa reč s povzdigom notranjega prometa in z dovoljenjem, da se poštne pravice lahko poslužuje ves angleški narod, kmalu izboljšala. Država je Hillu prav dobro plačala njegove zasluge. Leta 1844, torej komaj po štirih letih njegovih leform, je prejel po javni zbirki od hvaležnih strank, ki so se posluževali pošte, častno darilo 331,250 fr. Leta 1846 je postal tajnik generalnega ravnatelja, leta 1854 pa vrhovni vodja iz izpodriva plačevanje poštnine v gotovini in tudi razni stiroji, ki žigosajo pošiljke, katerih žig nadomešča znamko ter velja obenem kot predajni žig. Stroji za frankiranje so aparati slični registHrnim blagajnam. Z njimi se natiska poštnina na posamezne pošiljke. Poslužujejo se jih v Švici, v Nemčiji, pa tu- i di v Ameriki, Jugoslaviji in drugod. O kakšnem izumiranju znamk pa še dolgo ne more biti govora, posebno v sedanjih gospodarskih razmerah, ki mnogim ne dovoljujejo nakupe omenjenih strojev, ker so zaenkrat predragi. M. K. Bernard , J,,. . .1 anovii se je Hal ^ ^^^žba, ki si je na-razširjati koristne giT^la, »\¥ da družba je tudi skr- pre' ■t? k ob ato sko re' Možnosti olajša be-•^Sleškem. Duša te druž- šolnik Ilow- n^jjlov 1837 je izdal letak 6(1^ Y ■ "l^oatna reforma, ^^'®(la i» izvedljivost." % J® spis v 30,000 iz- **ti ,5^,^v^"®čil pri državni ob-^Piošen : k iji * Pri odpor, nasprotno strankah veliko J ^0 je zahteval ne je ^ v preureditev po- iiša'; ^ in dobrodelno usta- predvsem uvedbo 1'orta za pisma v no- poštne uprave. Ob izstopu službe je postal vitez ter pre- i jemal še -nadalje plačo ,v znesku 1000 frankov. Parlament mu je razen tega določil še darilo v znesku 510,000 frankov. Umrl je leta 1879 in počiva med veličinami angleškega naroda. Ko so ga po njegovi smrti plavili ne samo kot ustanovitelja enotne poštnine marveč tudi kot izumitelja poštne znamke, je nastopil Škot Patrik Chalmers in zatrjeval v raznfh listih, da je poštno znamko izumil njegov oče, to je knjigarnar James Chalmers, ki je že leta 1839 predaval trgovcem o ideji poštnih znamk. Ta spor je trajal do leta 1891 in ga je le smrt Pa-' trika Chalmersa končala. Končno sta pa oba le predlagala na lepi jati na pismo. Prav za prav je ideja znamke s sliko, s številko ali s kako glavo nastala v angleški zakladnici. Tako ni ne prvi ne drugi pravi izumitelj pisemske znamke v sedanji obliki, dasi sta zanjo dala pobudo oba. Posnemalce je dobila angleška znamka šele 29. novembra 1842. V Braziliji so vpeljali na pobudo braziljanskega konzula na Pruskem, poštne znamke, nakar je sledil kanton Zurich in sicer dne 21. januarja 1843 z dne 21. novembra leta 1849 pa Bavarska. Začetkom leta 1860 so začeli Snežinke Oblike snežink so kaj različne. Pri nas padajo večinoma kot majhne zvezdice druga za drugo. Na severu ima sneg pogostoma obliko praška in veter ga podi skozi širne ravnine Kanade La-ponske ali Rusije kakor oblake puščavskega peska. Včasih pa so snežne kosmine lahko neverjetno velike. Leta 1887 so v bližini Porta Keogha v Montani padale kosmine, ki so bile večje od nogometnih žog. Kosmine v velikosti teniških žog so opazovali v marcu 1900 v Richmondu v državi Maineu. Tudi v Berlinu so imeli v januarju 1915 nenavaden snežni metež. Kosmine so imele tedaj obliko plošč in so se v zraku gu-gale sem in tja. V Chepstpowu so v januarju 1887 snežile kosmine v podobi krogel. V bližini Osloja so ujeli kosmine, ki so bile večje od škatlic za vžigalice, nekatere pa so bile dolge do 22 cm. 10 l^'ottietu. Do tedaj jo I tudi zbiralci, ki so do takrat jJisrfto ' ' . . >10 v »Vo 1 v. " 'z Londona v Edin 8'ling 4,,; bi tfeži i 2 penca, ])o tej zadostovalo za 'iii do 1/2 ,unce za celo torej t' bi jncjsnje ccuk. j luui, ua jc /.iKiiim«. r -- ^'llovem mnenju s j majhno umetniško delo, ki gre " ■ .' vijo promet zelo na- j dnevno skozi toliko rok in je 'nje J predlagal, da se pla- primeroma tudi po ceni. V res- kolikor mogo-' niči pa najdragocenejše znamke, 'ilavi ' samo cene zbirali le novce, žige, grbe in L vtograme, zbirati znamke. Danes je samo v Nemčiji kakih 600,000 filatelistov. Priljubljenost znamke pri zbirateljih je v Idm, tla je znamka prav za prav e., „ 3ll3 Dostikrat je mo-^ ' sleherno pismo pri it) / ' Sa vpisati v se-fjiy,^|'^'^^l®žiti na zadnji U'ga plačano poštnino. P' pravi Hill v "se morebiti . ki bodo nastale ' tem prometa, olaj- ^ ^ komadič ^apir-' kajjQ ^^'^'ija stran nama- ki so vredne lepega premoženja niso vedno najlepše, marveč naj-ledkejše. Kakor kaže, znamko počasi OHKAJSIMO MIRNO KRI! Kadar se človek razjezi, ne o-stane razburjenje brez vpliva na funkcije v njegovem organizmu. Prebava se mu poslabša, nastopi glavobol in kri pride v nepravilen obtok. Nervozni bolniki dobe često tudi temperaturo. V časih seže ta reč tako daleč da hoče želodec izbljuniti hrano ali pa je noče sprejeti. Vse to kaže, da moramo biti zelo previdni in ne se vdajati razburjanju za vsako-malenkost. PODZEMSKE JAME NA KRASU Tržaški jamarji so v zadhjem času odkrili na Krasu in v Istri 90 novih jam, ki drže v notranjost zemlje. Mnoge izmed teh jam so bile doslej popolnoma neraziskane. "CALL FOR MR. BINGO" lepljivo tvarino ni 0 ■ To je rojstvo irr 31'* tu