I Funamezne številke* S FJavsdn* DSn 1*—, E ob nedeljah Din 1*501
a UREDNIŠTVO wt Bahaj« v Mari* | bona, Juroiewva tnL Kt. 4, L nad-j e tropi®. Telefon lutarurb- et. 27C* H IJPivAVA so nahaja * Jurci Sevi A ali« H. i pritličje, damo. Tele* S fon 5l> 21. SHS pojhiocelcovnl
roČun štev. U.m B N« naročil* brc« d—Ag\n «a M j *sir*. Kajcopicri m m imetja*
Posamezne SteviBui Navadne Din 1*—•*, ob nedeljah Din 1*50»
.TABOR* izhifa w#kdu±tmr"
datumom naslednjega uno , maseŽau po poiti D 1250kpv^-, ■emctvoD20*50, dostavijc	u
P 14*—> d« izkaznic« ?	'
' MARIBOR.l*£&cmwEct 4U».i. Ž
Uto: IV. - Številka: 202.
Maribor, petek 6. septembra 1923.
MflMitfninKa
in resničnost.
itaUianskVgrsKi Spor pred Društvom
narodov..; j.jf,j-»C*. i
Maribor, 6. ^pl&ŠKra.
^Kdor jVčičttl,spomine bivšega amerir l'*®8** predsednika \WiIsona, zlasti po-; Slavja, ki so tičejo flseelnih vprašanj o Reditvi Evrope na pariški' mirovni konferenci, je občutilveo razočaranje veli-r’~®ea moža, iki mu.je Clemenceau ironi-,vQ0vzoJbrusil v-obraz: »Idealist«. Idealist ‘^elovek, ki se navdušuje za ideale in eje in^/ki veruje, da ideali in ideje v t®eaiaemi življenju zmagujejo in vodijo Rodovino človeštva. Kakorkoli ni dvo-^ dat ja opažati v človeški zgodovini ek&k razvoj k boljšemu, popolnejšemu, jV Šotori 'človekoljubja in višje nravno-1 ~~ Saj, tudi materijalistično pojmov®.* ^^iiode kaže razvoj od preprostih bi-N k Človeku — tako pa je zopet gotovo, n i® ta razvoj silno počasen in da veo-** Pada globoko ffavzdoL .V poHtifr ’ Življenju opažamo zadnje Stoletje en napredek, toda ideali kulture lil
j .-ffiana niso niti izdaleč merodajni, 3a 1 Ce*° odlični politiki večkrat nagla« a jo. Kakor ySe človeško, jj® So tudi ideali nepopolni fn med Sa-fetT-1 idealnimi stremljenji narodov ob-nasprotja in protislovja. Zivlje-° ye^Iia kipeče, neugnano živ 5^ j* ki ruši vse teorije in postavlja
-	v° že tako vzvišene želje, je Vsem 1 gibanjem’,'kakor na pr. krščart-WJ'8ilil° vo° manj poniževalen z resničnostjo. In resničnost . I^ed Vsemi prirodjle ifli go-
k:
STj T“ in' večkrat breznSpešno uvetjav'-v aJ° idealjle Smeri, zato je tudi in zlasti toliko klavrnih kompromisov'med ^'"abrheit uUd DScHtung«. Videli smo, je pogtalo iz ruske revolucije, Iz ^ftnilitarizma, ia WiTgoiiovihi 14 točk Nedvomno je 'VPlIson hotel dobro, ideolog, ki je 'bil' slučajno pofiftav-tttod diplomate1, je hotel uveljaviti 'Politični ureditvi sveta Svoje idealne
kostjo
^nv>Ve* ^	^ zasnove se dajo vt Sa-
ta ^.»^^©tičnetil bistvu; kritizirati; že V^*4i	° V! trefta&u, ko So si Be-
V ^^8pT°ti.Kfrta:gavalct iffl premaganci* *&!ad j, ^ ideale 'in ideje spraviti v ’’ Veš! ^zmagovalcev, t.J. a realiiloje iedaj velikega pome a Bfocforle VBaj nekatere Wihsotfo-v0, ki^-zttačijorv primeri« prejš-»djem mpredefe i® izboljšanje. VfilStm vrnil razočarali .domov . '•tta tudi tu izrekli nezaupnico* •4i	prirodno	nasprotje, iki lc-
re®l Ka J^>ali poiflamteznlka in nšed Jnite-,da	ia.«a4nega	dejstva;
jantar,- ^delirrrTaSprOti zmagovalci dn ^ni^anci’ ei* Cedilo Hlč idealnega, ®o jv..*®°ti hladen’ fakt, da Bo eni voj fc .tui J • vdnrgii^ojno teguibilt. Kdor . ^^°vaI-Hekako idealno rešitev *?en,OV! “‘'inim vero v možno s; itw. ® Te *tve je treba Imeti .precejšnjo Jlly®05ti — je prezrl tragično dej' ?® ljudje pred konferenco ^. v 3 ^"in uibijali kakor zveri in iS interesov ene sku-Tudi če bi se zbrali ^a'fnejši učenjaki m modrijani 'bi ne jurediG Evrope ideal-je to jBlilo v danih razmerah 3» vt fekladu si irealnimi raz-,^«m. Sil intdejstevv
med^ldeali in resnioffost-ti J	2pcaH	v» DcuStvu narodov,
hs l. 30 . dni zopet aesitalo K zasedanju t>red 'P°*^ičaa resničnost postavila Pi-ei^teišnje. Društvo noVi1i	^^'^^cjSarealizaci j a Wil-
^aŽa, i'(!oa o7; Baž njegovo stanje fiain o kla,vrs je ibE k<aspr^o4ž
Vesel dogodek v kraljevski hiši.
kraljica porodila princa. — Proslava veselega dogodka po vsej državi. — Amnestija. — Proslava v Mariboru.
Beograd, 6. Septembra. (Izv.) Nj. je Jfj. VeL Kraljica Marija porodila VeL kraljica Marija je danes zjutraj po- princa-prestolonaslednika. ycst je spre-rodila moško dete.	jelo okrajno glavarstvo, a takoj	na to
Beograd, 6. Sept. (Izv.) Vest, da tudi, vojaška oiblafet. Policija, ki jo bila smo dobili prestolonaslednika je izzvala takoj o tem obveščena, je odredila izo-po vseh delih države veliko veselje. Pre- bešanje zastav. Kmalu m po marilior stolnica Bo je takoj odela v svečano zu- skih ulicah' zaplapolale zastave, po 11, nanjost in topovski streli so oznanjali uri pa So Se oglasili na Kalvariji prvi daleč v notranjost vesel'dogodek. Tudi topovski streli: .vojaštvo je s 101 strelom iz drugih mošt poročajo o narodnem ve- počastilo rojstvo prvega jugoslovanske-selju.	ga prestolonaslednika. Vest so jo	z bli-
Beograd, 6. isepf. (IzvO JuBtienimi- iskovito naglico razširila po mestu in ni st er predloži z ozirom na vesel dogo- vzbudila pri vseh lojalnih državljanih dek' vi kraljevski hiši Nj. Vel. kralju v odkrito veselje, tembolj, ker se je mno-podpis ukaz o obširni amnestiji, ki se bo giml Mariborčanom že pred par dnevi nu-nanašala deloma tudi na politične de- dila prilika, da so osebno spoznali vla-likte.	darja ujedinjenih Jugoslovanov.	Mari-
M a i1 ib o r, 6. septembra BaRes do- bor pošilja Nj. Vel. kralju, kraljici in poldne je dospela semkaj vesela vest, da dvoru najiskretffejše ča&titke.
Zmedene vesti o Reki.
Po beograjskih veSteh neSporaznm,, po zagrebških sporazum.
Zagreb’, 6. sep?. Bočim beograjski je odloženo za leto dril in1 Sn!erd tem ča-listi pišejo o sklepu Ministrskega syetai, Som vodi upravo Reke paritetna komi-da se delovanje paritetne komisije v Ri- sija. To stanje naj bi trajalo do 15. sept. mu ukine, ker sporaznm ni bil dosežen, 1924. Šele po tem roku bi se Vprašanje so današnji zagrebški listi prinesli Kaja predložilo V arbitražo predsedniku švi-popolnoma zanesljivo vest, da je reško carske republike, ako bi Me bil dosežen vprašanje rešeno in sicer v smislu He- Sporazum. Karoš in Delta ostaneta defi davno objavljenega poročila o sporazu- nitivno Jugoslaviji in.hodcta takoj eva-nfiu mjed našo in italijansko delcgaci jo v kuirana ter izročena jugoslovanskim 'Rimu. Vpraš-anje reške nezavjšnc' države stražam.
K ^ k-tf
Nespremenjeno stanje itaSijansko-grškega spora.
Anglija za Društvo HarodoV.. 1 v \* leposlaniška konferei&sa posvetovala o Z ene Va, 5. Sept. Z veliko napetostjo Skeni odgovoru in je sprejela v zapis-. ičakovtaTfa seja Društva .narodov ni ni*- s,edeče: 1. Grčija sprejme, če se ji prinesla v grško-italijanskem konfliktu dokaže odgovornost za zločin1 v Albaniji,
, nikake odločitve. Salandra de na kratko yae~obveznosti, ki jili naloži konferenca. ;'razložil:,istališee italijanske vlade, Jia kar ’^'a Prcdlaga, da Be osnuje medna-je Politis ponovil vi imenu grške vlade ra prefetovalna komisija. Eonfereu-prošnjo, da naj!-'.Društvo narodov inter- e^ ^Kotavlja^ da je po mednarodnem! prah venira. Predsednik baron’ Ishi je zahte- TP r^aXf’ s®.ria' njenem ozemlju zgo val preložitev diskusije, da lahko posa- političen zločin^ali atentat, zunaj od-
mezne delegacije zavzamejo svoje stali- f.°’!'oriia' .,f,a5e ^°^eTCnca ra^Prav' šče; Robert Ceoil so je ^ predlogom zaj 3 o moaantetah preiskavo.
diovoljil, prečita! pa je več paragrafov iz ;	,y,
pakta o Društvu narodov, ki kažejo, da	Ittcffljci	pariš, ih listov.
je DruštVo narodov popolnoma kompe- Pariz, 5. sept (Havas). Po mnenju tontno, poseči v grško-italijanski Bpor. tukajšnjih listov veleposlaniška lcofflfe-Kljulb' kratkemu govoru SO izvajanja renca no bo pristala na grški predlog, ‘Roberta Oecila zapustila globok vtis, naj bi dogodek pri Janini preiskala nev-ker ni' nihče pričakoval, da bo Anglija tralna komisija, kakor tudi no ho Ha-tako energično branila avtoriteto Dru- Sedla raznim poizkusom, ki hočejo da bi štvai narodov.	160 Postavila na stališče, da Grčija ni kri-
„	■»a—.	aSriiSSS:
. Pariz, 5. septembra. Danes se je Ve- šil pač na grškem, državnem ozemlju.
Novi potresni sunki na Japonskem.
lWdon, 6. pept V torek sta se po obnovljen i tudi plinarne so zntilc dela-.javim v Tokiju; dva nova dokaj močna ti. Široko razpredena pomožna akcija potresna sunka in porušila več sto pošlo- poslu** a polne paro. Pomožnega dela Pij, ki So 'bila doslej le neznatno poško- Se udeležuje .tudi regent, ki od soboto ni dovana. Tudi tokrat je izgubilo življenje niti zatisnil očesa. Čutiti jo hudo po-preeej&rje število ljudi.	nmnjkanje živil, a tudi v^tem se opaža
Ob potresna katastrofi 30 pogrnilo fu- izboljšanje, di imiogo inozemtev J Vokohami in Sirom Japonske je zavladala globoka Osaki 3e bila ubitih 500 Evropejcev. Pn- žalost. Vlada in narod Se zavedata, da troa, .30 popolnoma razrušil francosko si- bo morala Japonska 50 let delati samo H	in' m otroci- Vsi na obnovi odi potresa opustošenih krajev
\	trpeli	tudi	kon'	iDi do dna razoranega gospodarstva/ S
wlah m poslamstva. Poslaniška poslop- tem je Japonska prenehala biti velesila
PnlSI fi	Ze(llT13cmh držav, m elementarne sile So napravile iz »jo
Poljske, Svjce, Češkoslovaške, Kitajske to, kar j& napravila socialna revolucija JU Nizozemske so popolnoma podrta, O iz Ruaije.	"	y	°
usodi osobja ni zanesljivih vesti. O ita-	—n—
lijanskem) poslaniku de Margiau je ztts-
no x>ozitivno, da je mrtev, ostalo oSobje	BORZA,
italuansfkega poslaništva pa se je rešilo. CoiriH, <?. Sept. azv.) Sklepni tečaj.
Kljub temu, da je morje še zelo vzne- Pariz 30.05, Beograd 5.85, London 35.11, murjeno i-af viharno jn da Se ponavljajo Berlin 0.000016, Praga 16.55, Milan 23.00, potresni sunki ter bruhajo vulkani, 8o;ie Newyork 555%, Dunaj 0.0078K, žig. kro-v-Ealpi boljšat-fo- •!»	MS,	gofija
idealovl z1 reSničnosfja Glavna »vrha Društva narodov je tale: Kakor se na pr. občani zedinijo, da So bodo skupno branili in si skupno olajšali življenje, tako se je zedinilo 48 držav, da si skupno zajamčijo mir ih da skupno rešujejo! vprašanja, kako izboljšati mednarodne' razmore. Med njimi sklenjena pogodba pa se tesno naslanja na mirovne pogodi ■ bo. Dejstvo, da so se sporazumevali’'e novem’ stanju predvsem1 zmagovalci brez premagancev — je udarilo Društvu narodov pečat ettosftranoafc Vendar pa je Društvo narodov edina višja avtoritetah nad včlanjenimi državami, avtoriteta, k[ Se mora ravnati po interesih skup*. nosti In ki sme posamezni državi diktirati stališče, ki ga ima zavzeti v interes« skupnosti. Ce smo v kulturnem razvoju', tako daleč, da spoštujemo pogodbe, tedaj je Društvo narodov povsem realna institucija, ki odgovarja dnhu višje kultn-i re in mednarodnega sporazuma Društvo narodov ni tedaj nikaka cerkev, ki 'bdi zahtevala od SfvojiH članov izrednih ir* tev in ki bi jih pripravljala za nadira* ravne ideale, temveč je čisto praktično društvo držav, delniška družba za varo* vanje mednarodnega miru, čije pravila pa slcno na idojah humanosti in napredka.
Vi italijansko-grškem konfliktu, ki je nepričakovano spravil v nevarnost hal-kanski mi-r in ki jo eminentno miednarod« nega pomena, Se je pokazala ys« šibkost organraiacije, ki 5®e razpolaga S sni* rovo sito, temveč Sloni zgolj na moralni obveznosti pogodbe. Italija je hotela iiS hoče obračunati z Grčijo brez predhodne obravnave pred Društvom narodov, Italija smatra mOralno avtoriteto Društva narodov za lepo dekoracijo, ki' pa jo lahko kak Mussolini sune ob stran, če gre za vprašanje italijanske »nacionalne časti«. Jasno je, da so Društvu narodov izpodbita tla, če tte reši v tem sporu avtoritete, ki mu gre v Smislu in tvj duhu pogodbe. Rešiti pa jo mora S pritiskom' drugih soudeleženih držav. Tu gre za biti ali ne biti. Kajti izgovor O »nacionalni časti« je jalov. Vsaka država;
—	ki bi se ji' iz tega ali onega vzroka zahotelo vojne — bo nastopala z argumenti! 3 o nacionalni časti. Ako Se ne uveljavi! kompetenca V slučaju Italije, Hi Obvez- j na v nobenem drugem slučaju, kjer na pr. tudi Italija bila za njo. Dokltfr je \ kdo člani društva, ga vežejo njegovi . sklepi.	vi-!
Trenutek, ko lahko prepotentna država Ignorira mednarodno mirovno ihsti- ; tucijo, je zelo poučeni. Na primer tudi' za j nas Jugoslovane. Pri' nas jo mnogo idealistov, ki imajo krasne ideje, ar kljub'; vsem idejam nas lahko vzame vrag, če ■ 110 bomo sami dovolj močni. Idejo se a« veljavljajo zelo počasi, kajti življenje je konzervativno in1 večkrat slepa NajveajL dogodki v zgodovini so bili oni, ki so našli ljudi nepripravljene. Pokora po smrti jo seveda prepozna, takisto tudi realna politika po usodepoinein Kalto mor-tale. S pacifizmom danes nb nič, marveč' i se je treba držati Cromvvellovega načela; j delam za mir in sušim smodnik. »Miro- | tvorne čovječanske Tepublike« so znale narodne slabosti; evo, sedaj vidimo, ka- j ko Slabo uspeva celo taka mirotvorna institucija, ki za njo stoji dolga vrsta držav. Narodi so po vojni podobni levom' v cirkusu: na videz so ukročeni in’ jtnSnH gaja človeška družba, toda vsak hip tt-tegnejo izbruhniti levji instinkti in tokrat pomaga samo gola pest in' odločna pripravljenost. Filozof KaJit si jc zamišljal pacifikacijo sveta okoli 1. 2000; mi bomo po razočaranjih zadnjih let do-dali Kastovi letalci šo eao ftičlou
l
t K6žn\
mm
'VT A B O K<
Politične vesti.
* IanlSlJeHe vesti o demokratskem
tisku. Nekateri Slovenski listi so prinesli yest, da »Riječ* irt »Zagreber Tagblatt« preneha izhajati; »Slov. Narod« pa je poročal, da ho »Riječ« postala radikalno glasilo. (Sodi po sebi!) Vse te vesti so popolnoma izmišljene, tako kot vesti o nekakem! raz/kroju demokratske stranke na HrVatskem. Po obliki in smradu So jim pozna, da potekajo iz slovitih »Hrvatovih peči«, d. d. za izmišljanje bloka-ških laži.
* Reško vprašanje pred razsodiščem. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je bilo v razpravi med drugimi tudi reško vprašanje. Vlada Smatra, da je misija paritetne komisije končana Vlada ne more sprejeti italijanskih predlogov in So tedaj nadaljna pogajanja 'brezuspešna. Santmargheritska pogodba predvi deva arbitražo predsednika švicarske re publike. Naša vlada je že obvestila italijansko vlado, da je preostala Samo še ta pot. Odgovora še vlada ni prejela. Zatrjuje se, da bo k švicarskemu arbitru poslan g. Trumbič, da mu poda svoj eks-poze o rapallski pogodbi, ki jo je on podpisal v imenu Jugoslavije.
* Situacijsko poročilo o italijansko grškem konfliktu. Situacija se je izpre-menila v toliko, da je angleška vlada v popolnem1 sporazumu s Francijo sklonila za vsako ceno braniti avtoriteto in kompetenco Društva narodov v italijan-t&o-grškem sporu. Društvo narodov bo v plenumu sklepalo o tem v petek in je pričakovati, da »e bo tega dfie pokazalo, kaj bo storila Italija. Za slučaj, da bi se Mussolinijeva vlada ne podvrgla razsodišču Zveze narodov, je računati 6 skup-Mo angleško-francofiko akcijo. Prvi u-darec proti Italiji bo gospodarska blokada. Italija mora takoj izprazniti Krf. {Angleški tisk je V tej zahtevi vsak dan (odločnejši in' dasi ravno nekateri angle-JSki listi pišejo, da spor ne sme, ohladiti arigleSko-italijanskega prijateljstva, le-4t Pa dlani, da Anglija v lastnem interesi ta« mlore trpeti italijanske prepoten-fce na Sredozemskem morju. — V Parizu Ho raizŠirjerie vesti, da bo med Jugosla-tvijo in Italijo izbruhnila vojna irt v Nemčiji So čelo izvedeli o jugoslov. mo-blllzacijil Te vesti so seveda pretirane 'in' deloma izmišljene.
Dopisi.
Maribor, 7. septembra" 1923.
Radeče. V nedeljo je povozil s kolesom neki ključavničarski vajenec g. Alojzijo Gostišo, soprogo sodnijskega oficijala. K sreči se ji razven nekih prask na rokah ni nič zgodilo. Kriv je kolesar, ki ni dal nobenega znamenja. — Po noči od torka na sredo je skočila v Savo gospa Tavčarjeva, soproga zdravnika dr. Tavčarja. Zapustila je več nepreskrbljenih otrok; vzrok samomora ni znan.
Dnevna kronika.
— Marija Pahernikova 1*. Danes zjutraj je umrla v Vuhredu gospa Marija Pahernikova, ugledna veleposestnica in vneta Slovenka, ki ni v najtežjih dneh zatajila odločnega narodnega prepričanja. Obmejnim Slovencem ostane trajno v spominu. Pogreb so vrši v soboto. Bodi vrli ženi lahka jugoslovenska zemlja!
— Himeri. V nedeljo 2. tm. se je poročil v Slovenjgradou tamkajšnji sodnik g. Milan Tominec z gospodično, učiteljico Arnočič. Obilo sreče!
— Imenovanja. Za rednega profesorja na gimnaziji v Murski Soboti je imeno van g. Rudolf Pregelj.
— Premestitev fn imenovanje. G. Jo-so Karabojič, komisar železniške obmej rte policije v Gornji Radgoni je premeščen v Niš ter imenovan za pomočnika komisarja tamkajšnje železniške policije
Vpokojftev. Trajno je vpokojen g. Vincenc Šeruga, kariclist pri okrajnem glavarstvu v Murski Soboti.
— Deklica je odšla z doma. Okrajno Sodišče v Ptuju nami piše: 12-letna deklica Kmetec Barbara, brez starišev, pristojna v občino Veliko Varnico, je zapustila pred nekako enim mesecem svojega rednika v Ptuju in odšla neznano kam’. Predvidoma se potjjca po deželi ali pa služi pri kakem! posestniku v Ptujski okolici. Komu bi bilo znano njeno bivališče, naj naznani to okrajnemu sodišču v Ptuju.
*	Zveza fiarodov na kocki. Odločen itt liacipliniran' nastop Italije v vpraša-rešitve spora z Grčijo, ki odreka ivbzii narodov pravico umešavati se v fts spor, je izzval v krogih Zveze narodov Emedo, katero je Še bolj povečala Mus-jtoolinijeva izjava, da 'bo Italija Izstopila das Zveze narodov, če bi $e ta na vsak na-JiSifi' hotela postaviti za sodnico. Izjava Mussolinija pa, kakor poročajo pariški jlisti, ni edina te vrste. Z izstopom iz Zve *e narodov groze tudi diruge države, |pred vsemi 'baje članice Male antante. ■Motiv pri teh državah je pa seveda na UproteR. Mala antanta izstopi, če Zvezi JSarOdoV ae bo uspelo prisiliti Italijo do ■poštovahja njene avtoritete.
Prva zbirka za Malgajev spomenik
v	Guštanju. Odbor je sprejel darove sledečih gg. nabiralcev: dr. Jan. Juro v Mariboru 25 D; Kotnik Rajko, Guštanj 20 D; Franc Stupica, notar, St. Lenurd, Slov._ gorice 169 D; Stanko Pavlič, Djev-d jeli ja 355 D; Franjo Krisper, notar, Črnomelj 160 D; dr. Janko Leskovec, D. Lendava 50 D; Dravska divizijska oblast Ljubljana 944 D; nadalje so darovali sledeči gg.: Miloš Oset v Mariboru 100 D; Franc Dolenc, Škofja Loka, 100 D; dr. Ravnik v Mariboru 300 D; skupaj 2223 Din!. Odbor za Malgajev spomenik izreka tem potom p. n. darovalcem najiskrenejšo zahvalo in, se priporoča ostalim nabiralcem.
Griža med francoskim vojaštvom. Iz Pariza poročajo, da se je med fran coskim' vojaštvom silno razpasla griža (dysenterija). Bolezen so zanesli vojaki iz Porurja.
©»nosa Rotter:
Ponesrečena tura Savinjske Alpe.
/\5*o Žlebu je bilo plezanje jako rie W©d®o, toida par klinov nama je poma Mio, fn dospevši n'a strmo snežišče vza meva Smer ter doseževa konečuo Škarie <2135 m).
Solaoe je sijalo, vedno b’olj toplo je Postalo. Vlečeva se na snega prosto ska-
•	da 's« pregrejeva ijf malo odpočijeva od Bočnega napora.
Krasni motivi *o se Budili očesu itf fo-
oi j - v86™* kar ^ 3« le dalo.
Slednjič jo ubereva po lestvi in Bka-do snežišča in od tam zopet prečkaj« V »gotovi smeri«, nakar »e zavozila po snežišču m skoraj sva srečno pod Plamnšco (1783 m). Rer nisem bu
prvih nuuspehih sigurn, je U otvorjen Frrtohaufov dom na Okrešlju, kreneva čez Klemertškovo planino (1206 m) k Piskerniku (757 m). Tam nama Fort prav dobro postreže iti ee čudi radi rieprilik, ki sva jih prestala.
Ker je bil oče Herle namenjefl Ha Okrešelj, se odločim, da grem ž h jim in to vkljub temu, da je začelo zopet deževati Jr se mi je že dremalo. *■
Napotiva se tedaj in' dospeva mimo Stana pod Rinko, ki je bil v večernem svitu jako lep, na Okrešelj (1378 m) kjer sem bil od M ar iško veselo pozdravljen. Hitro skuha caj in večerjo, a ko sem se malo okrepčal, zginem v svojo sobo. Kor je deževalo naročim vodniku Ošepu iz Solčavo, ki me je imel spremljati na Mrzlo goro (2202 m), da; me mora zbuditi zgodaj zjutraj, da greva, če bo .vreme, urno naprej.
»Ko zjutraj se jaz prebudim’, prav žalostno se držim,« kajti deževalo je kot za stavo. Zato poležim, a skoraj fe -,nčn? vedriti. Čeprav ne dam nič na tako jutranje vedrenje, so vendar hitro oblečem, pripravim nahrbtnik, štampiljko in aparat, pa nekaj za pod zob in brzo odrineva Ošep pravi: »Morda bova še Mrzlo goro ukradla!« — Pa je nisva!
Po Mrzlem dolu je šlo še dobro, a ko se dvigava čez snežišče in proti razpot ju, ošinejo naju prve kaplje, do rapotja sva bila pa ž • mokra ko miši! Treba so vrniti! Zapeljeva se po snežišču navzdol in skoraj e,va zopet v Frischufovem domu.
, 5itr° 86 ?reoblečeva, medtem pripra-
vi	Marička čaj, a potem sva gledala skozi okno, kako je celi dan Mio. Po noči jo bliskalo in treskalo, a zjutraj je padel *» ki je naletaval p/, dnevu, Jele. proti
—	Spiritistieni kongres v Liegeu. Te
dni je bil v Liegeu zaključen' mednarodni kongres apiritistov, t. j. ljudi, ki trde, da občujejo z dušami umrlih. Kongresu je predsedoval znani angleški romanopisec Conan DoyIe, avtor »Sherlocka Holmesa«. Ta mojster detektivskih romanov se bo odslej bavil izključno s spiritizmom. Zanimivo je, da je v Angliji 251 zasebnih šol, ki jih vzdržujejo spiritisti in v katerih s,e vrši pouk v spiritističnem duhu, kajti spiritizem pomeni novo vero in novo znanost V anglosaškem svetu je to gibanje zelo razširjeno.
Kdaj je pričel potres na JapoH skem? Po časopisnih vesteh so zaznamo vali naši seismografski aparati prvi potresni sunek dne 1. tm. ob 4. uri in 11 minut zjutraj. V Tokijn so kazale ure ta krat 12.30 opoldan. Razdalja med nami in Tokijem znaša v ravni črti okrog ze meljdke krogle 9130 km’, oziroma po vzporedniku 8369 km. Ker rabijo potresni valovi v notranjosti zemlje približno za 10 km1 eno sekundo, so prevalili omenjeno daljavo v 14 minutah irt katastrofa je potem nastopila v Tokiju krog če trt na 13. uro tamkajšnjega časa, torej ravno takrat, ko so se pripravljali Ja ponči h kosilu.
—	Padec temperature Iri katastrofa na Japonskem. Takoj po katastrofi na Japonskem je nastopilo povsod slabo in deževno vreme, združeno z nastopom niz ke temperature. Ker stojita oba pojava v vzrokovni zvezi, je tudi sprememba se rfanjega vremena odvisna od posledic vpliva katastrofe rta atmosfero.
Mariborske vesti.
Maribor 6, septembra 1923.
iri V Varaždiri! Marib. Sok. župa izleti 9. trn. v Varaždin. Ta izlet nima le običajnega pomena sokolskih zletov, ko Sokolstvo sebi In javnosti daja obračun o celotnem' delu v telovadnicah, Bego je tudi velike politične važnosti. V Varaždinu bije jugoslovenski Sokol ljut boj proti Separatistom in se ima boriti z ogromnimi težkočami; vendar vztraja neomajno na mejdariu sredi 'blokašev in radičevcev ter drži visoko prapor Jugo-slovenstva. narodnega in' državnega e-dinstva. (Podrobnosti o odhodu' iri prihodu z vlakom' v oddelku »Sokolstvo«.) Za 9. tm. veljaj parola: v Varaždin!
m Glasbena Matica v Mariboru je pri pregledovanju svojega celokupnega inventarja našla, da ji manjkajo razne muzi k ali j e, godala ter posamezni kosi opreme oziroma pohištva. Na podlagi tostvarnih poizvedb iri zapiskov se je ugotovilo, da so bili manjkajoči predmeti pri raznih prilikah in sicer že tekom vojne, ko je bil lastnik vsega inventarja še tedanji »Marburger philiharmo-nischer Verein«, kakor tudi po vojni, ko jo postala lastnica »Glasbena Matica v Mariboru«, izposojeni raznim' interesentom, ki izposojenih stvari še do danes niso vrnili. Ker je teh Stvari muogo, Mati ca vsake posebej ne more iztirjati, vsled tega poziva tem potom' vse one, ki imajo
večeru se je malo zjasnilo. Dovolj mi je bilo za tokrat Savinjskih Alp. Odločil sem pa, da jim pokažem hrbet.
Drugo jutro (v četrtek) jo res sijalo Joljnce. Naprtim nahrbtnik in aparat, pa najdi na Kamniško sedlo (1921 m). — Vkljub obilnemu novemu snegu je bila hoja dokaj dobra, razgled krasen, pozioi-je divne. Ko so malo najužinava, se vrneva, popeljeva po snežišču in skoraj sva zopet pri Marički.
Po kratkem odmoru se vrneva mimo slapa Rinka, ki je bil vsled ogromne množine vode tako krasen, kakor ga še nikdar nisem videl, do Piskernika in na daljujeva pot do Solčave (642 m), kjer prenočiva v. gostilni Herle.
Kor sem se v Kocbekovi koči dodobra prehladil, sem šantnl na levi nogi, vsled cesar sem jako težko hodil, a vsed jeze ra energije je šlo še precej dobro.
Drugo jutro se je kazalo zopet slabo vreme, a vseeno sva se napotila proti Ovsevi (1929 m), krenila milo štiftarja, in se vstavila v Št. Jakobu J .	m'*	v	župnišču spom. knjiga,
kjer sva se seveda vpisala. Omeniti moram, da je zgrajena tu jako lepa pešpot in da je župnišče celo telefonsko zvezano s črno, katera zveza je pa, vsled ne-'azum ’\ merodajnih krofov za to
ali od »Marburger pliilharriionikcHer Ve« rein« ali od »Glasbene Matice v Maribo-ru« izposojene muzikalije, godala ali kose opreme, bodisi da nosijo ti pred« meti društveni žig ali ne, da jih iiemudo« ma izročijo pri upravitelju Matice, g« Kavčiču, v prostorih Matice, Gotzova hiša III. nadstropje, ali pa da ravnotarri naznanijo, da želijo obdržati predmete šo dalje na posodo iri da v tem zadnjeml slučaju podpišejo primerno potrdilo« Proti onim izposojevalcem!, ki bi se temu pozivu ne odzvali, bode postopala Matica potom sodišča. Ker je nadalje pričakovati, da je mnogo teh predmetov založenih, se naprošajo vsi oni, ki bi ve" deli v tej smeri za podatke, da jih »azna' nijo na gornji naslov.
m Glasbena Matica-v Mariboru nja, da se vrši vpisovanje v glasben® lo od 10. do vključno 15. septembra I®' od 9. do 12. ter od 15. do 17. ure v društveni pisarni pri Gotzu v III. nadstmP* ju, Redni pouk prične 17. septembra l®33, mi Stavka v tovarni Doctor iri dr®* končana. Včeraj popoldan ob 16. m*80 imeli delavci in delavke tovarne Do®^* in drug sestanek, na katerem so skleni’ da se danes v četrtek zopet vrnejo_ h® delo, ker je med tem tovarna spr®i® njihove zahteve. Danes so se res v*! ^ lavci in delavke vrnili na delo iri J® ^ tovarni redno obratuje.
m' Imenovanja v profesorski Za stalne profesorje so imenovani: d*®" ko Glaser, Jakob Cimerman' in AH®®.* Vales na tukajšnji državni girnn®2^’’ Viktor Cotič in! Fran Ravnikar pri tukajšnji realki.
m Zgodaj je Šla Ha krivo pot. Pobeli* je zasledila 12-letno učenko Matild® ^ ki je v kratkem' času izvršila po raa®1" stanovanjih 10 tatvitf. Kradla je zlatnino, perilo iri podobne predme*®*
! Dekletce pravi, da ga je k tatvini ■iala mati, ki ga je poslala beračit. M® se izgovarja z revščino; živi V hudi bed1 in’ mora skrbeti za 4 otroke. Žalost119 slika današnjih' socialnih razirierf ^ kletce se nahaja doma, vendar pa P1* pred mladinskega Sodnika. Državni ^ vod za zaščito dece ,je že storil potreb®0' da dekle po možnosti obvaruje pred ha daljnim izpridenjem.
m’ Alarm zaradi papirja. Včeraj ^ trog 13.30 se jo začel z razstavnih' štorov bivše Industrijsko-obrtne vZ° •. izložbe kaditi dim'. Čuvaj na zvonik® 5 dal znamenje z zvonom. Požarna br®®1"' ha »e je hitro podala v označeno ko pa je prišla na razstavišče, je 0^*® ognju kup papirja iri1 Smeti. Nevarri°s je bila med tem že odstranjena.
m Peki so znižali cene. Peki so zrii^9 cene kruha za dve kroni pri kilogra®^ Tildi žemlje so se pocenile za eno kr0lj pri komadu, zato pa so izgubile prejŠ® težo. Pristojna oblast bo naknadno rri* Sodila^ koliko je !bilo znižanje teže ®Pr* viČeno.
Tri Na drž. realki v Mariboru se sprejemni izpiti za I. razred v porid°j®l dne 10. septembra Ob' 9.30 dopoldne. glasiti se je treba v nedeljo 9. sept- * (ali tudi že v petek 7. sept.) dopoldn®
važno obmejno postojanko, pretrg®®9 ne služi svojemu namenu.	^
Po kratkem odmoru se spustiv® _ j pešpoti ob telefonu v dolino iri P° * 'g je sicer jako dolga, a zanimiva, d09*’® . v Črno. Ta pot je skoraj popolnem®^ markirana, le sem in tja se najde J® sled nekdanjega »mazanja«.	.	{<y
_ Napotiva se naprej. Jelo je siti. Mimo rudokopa dospeva	^ k*
in od tod, vedno po nemarkiraa1’ f.ir&n° Šiserniku, kjer se strne pot z	0rŽ'
iz Šoštanja. Strmo se dviga do ^ ke (169G m).	.	_	BVa
Ker sva bila precej pre^^oijtk®. se brzo pokrepčala in podal®
osobito, ker mi je noga ved®0 ^°-,i*Vftla, gajala. V soboto sva na Ur!ki S preplezala severno steno, 31®. ]coČ®-Urško, a medtem se je P°‘jV',a ]jate-Kmalu sva se odpravila k P00'.* ’ rega pa ni bilo preveč, ker jo bil ^‘vrDj]o precejšen mraz. V nedeljo sva se v veseli družbi v Slov. Gradec, ® 0 z vlakom domov.
(Konec).
na-
Oblskujtu	a
rar*4P*9s*±-rii.
r Caukarjevi nllcl Odprt vsako uedcljo 0 10.—12. -<ro. “	A	dinar.
Pribor, 7.' sepf«Mra !923^
W A1 B O K*
€fra» 1'
*• do 12. ure v pisarni zaVoda.JPritiesti Je treba krstni ali rojstni list in pa izpričevalo o dovršenem 4. razredu osnovne šo-e 8 pripombo, da je izdano za sprejem y Mednjo šolo.
M Kronika nesreč iti nezgod. 25-lefni P°niočai delavec Ivan Pnst je dobil v "lesarski ulici taiko težki epileptičen' tia-Patj, da ga je moral rešilni oddelek prebijati v bolnico. — Franc Leonhart, 15-«tni pomožni delavec pri papirni yele-rgovini Sef, je na Kralja Petra trgu ta-’° nesrečno stopil, da si je zlomil nogo. , rePeljali so ga v bolnico. — 40-letni aPec pri baronu Twidklu, Jakob Kac, ® Prišel z levo roko V slamoreznico, ki 11 je odtrgala roko do lakta. Tudi nje-5o prepeljali v bolnico. n ^ Ceškoslov. jugoslov. Liga. V torek , ®U. tm. ob 18. uti se vrši v Grajski teti (klubova soba) odborova seja prl-^vljalnega odbora Češkoalov.-jugo&lov. (j,lgve- Povabljeni so vsi odborniki Iti tu-elani Lige, da se porazgovorirrio, ali ustanovi samostojna liga ali pa podru-vlc? ^nbljahske Lige. Z ozirom na ozke kV-fk* nas ve^ejo zlasti z Bratislavo in bivajočo se zimsko sezono je trsba 2it‘ 1136	rešiti, da pridemo k po-
. ,vnemu delu. — Predsedstvo priprav-i3alaega odbora.
*# Kavama mestni park. Pri lepem 179?*® ®v*ra orkester popoldne od pol ■ ”0 pol 19. ure. Zvečer pri vsakem yli®rr'^n'a S vi ra glasovir znani, češki nia-^anjo Chalupa.
Narodno siedaHšte.
w.
*« t^fiTna v mariborskem gledališču gga	^23-24.	Uprava	Nar.	gledali-
’	1,	ar®orn	razpisuje	abonma	na	15
hod—^ iti 15 glasbenih predstav pri-fepjJ10 1 Bw*one. Cene: zadnje lože 2500 D, 1 vJP® ^®Se 1750 D. Sedeži v parterju: 'to Vlf 660 D’ II-~in. vrsta 480 D, IV. 1 ^sta 320 D, Sedeži na balkonu *V.JS> *8Q D, IL—III. Vrsta 400 Din. ifa fcrej'>Yr8^a 280 D. Galerija L vrsta L vrsta spredaj irt II.
— "A bonma Se rdačnie ha-
^r°iih' ^Plsu ali pa v 4 mesečnih o-fcotto ’ 2a°enŠi pri vpisu ter je med se-(Upr e°dpovedljlv. *— Uradnikom! je Opravljena dovoliti tudi letos
V podobni mori ko la&i, ali samo {ji njihovih’ organizacij, katere se naj ^Volijo takoj obrniti na upravo po
j^%atolje. Dosedanjim abonentom o-t,a®ejo “njihova lanska mesta rezervira-* najdaljo do 10. Septembra ter Se tia-«^aj°. da se priglasijo čimpreje pri al^i blagajni, ki bo Sprejemala tn-17° *Kyve abonente °d 9.~"12« in! od 15. ' tire vsakega dne.
Kri
Sokolstvo.
izleta
ate, d^v“tv° Kola jahačev, Vabi Vse U-. udeleže v soboto 8. t m. jež-
J>°Vork	kjer	sodeluje	Kolo	pri
5etoiC0 Milki velike slavnosti 15-
hSČe “^Pteintberskih dogodkov. Zbirajo ajutr^ko5 vremenu točno ob 5, b«:.** * Narodneml domu. Bratje, vajo udeležiti, se miorajo do ’*'** zW 6 javiti br. načelniku. Na d»lj0 9. x v Varaždin' odhaja Kolo vne-£Wne‘ ’ ^ ob' 5.20 zjutraj z vlakom
^t?aSaaieTa'
^dil	kroj	obvezna.	Radi
vse
tia'
jv4.uj uuve^ua,. .uaui na-a PQ* zlet se vrši v petek ob 8. 'ti.	v	restavraciji v Narodnem
avo! Načelstvo.
^šest, tu |
SVspored župfiega zleta m h8* io ha*T J .ni<iQ Varaždinskega Soko-i* ^i d or, 1°?^ v soboto dne 8. tm. ob ? 0tv0nt7 o ° slavnostno zborovanje !*	v«,. ^,.°^°lske razstave. (Obvezna
^ *.ttS,ko «anstvo.) Ob 8. uri SS aJfL ./ tamk. gledališču slavno-v*'Vl dmi+ttL1‘l.a’ fia ^°iej nastopijo od-k ^ Vni- 17 ^e^a> Karlovca, Mari-Jii	iH Zagreba. Po aikade-
.	. v, gledališki restavraciji ko-
^PohSL 1 (9, ®pet-) se vržl ob 11.
‘t	Da 4 e slavnostni Sprevod, popo-
h?e žlaastvo^0 !elovad1>a. Pozivi j , tV0 in rim rm	,	_
7.leta v Vao-až'
V,'1'6110 občiw 121 jrug,° Sokolstvu naklo-d|0sti ietošnie^n t* 66 V®Ierl 3*redrie važ-S« ^r^^ega Zleta v V«ra2> redsedstv6 MsŽ. no udeleži. Zdravo! j
rt Legitimacije za polovično vožnjo v [Varaždin se dobe pri bratu Hvalencu v Posojilnici, bratu Franju Majerju, trgovcu In! trgovini Zlate Brišnik. Z legitimacijo plača vsak udeleženec zleta le polovično vožnjo t. j. v Varaždin iti nazaj 20 D. Legitimacija stane 50 para. Vsi udeleženci se odpeljejo V Varaždin z vlakom, ki odhaja v nedeljo ob 5.25. uri ter se vračajo še isti večer ob L uri po-polnočl. Ker je Varaždin prijazno mesto, ki šteje okrog 18.000 prebivalcev, in jo gotovo mnogo takih, ki ga še ne poznajo, naj ti vporabijo 'sedaj to ugodno priliko.
Objave.
§ Klub kolesarjev iti motociklistov »Perun« v Mariboru vabi Vse svojo člane in članice, da se udeleže prijateljskega sestanka, ki se vrši v petek ob' 20. uri zvečer v klubovi sobi pri »Zamorcu«. Na dnevnem redu je razdelitev dela pri veselici dne 16. tm. Progi se sigurne in točne udeležbe.
§ Odbora Seja kluba kolesarjev in motociklistov »Perun« se vrši v petek točno ob pol 20. uri. Vsi gg. odborniki se prosijo, da se seje točno in sigurno udeleže. — Tajnik.
$ Prostovoljna požarna hramba In njen rešilni oddelek, Maribor. V *redo dno 12. septembra tl. ob 80. uri zvečer ge vrši v dvorani požarne hrambe izvati-redni občni zbor s sledečim dnevnim redom:	L	prečitanje	zapisnika zadnjega
občnega zbora, 2. volitve, 3. slučajnosti. V slučaju, da bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje z istim! dnevnim redom ter na istem prostoru. Ta občni zbor je pri vsakem številu navzočih sklepčen.
§ Glasbena Matica. Pevski zbor Glas. Matice je imel sinoči zelo dobro obiskati posvetovalni Sestanek. Posvetovanje se je Sukalo okoli nastopov, »»delovanja, prispevkov za potovanje itd. Priglasilo se je tudi več novih udov. S petjem pričnemo v petek 7. tm. ob 20. uri zvečer iti sicer mešati žlmr. Čas je drag, pesmi pa težke; zato naj nih^e ne izostaja brez potrebe iti s tem1 zadržuje ves zbor.
§ Legitimacije za Ljubljanski velesejem se dobe pri ravnateljstvu Mariborske tiskarne po 50 Din.
Gospodarstvo.-
g Hmelj. VI. brzojavno tržno poročilo: Niirnberg, 3. sept. 1923. Mirno nakupovanje; za Hallextauer 475—525 mil. M za 50 kg.
g Mariborsko sejmteko poročilo. Na svinjski sejem dne 31. avgusta 1923 se je pripeljalo 262 svifl in 1 koza. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 200—250 D, 7—9 tednov stari 275—450 D, 3—4 mesece stari 450—550 D, 5—7 mesecev stari 700—750 D, 8—10 mesecev stari 925—1150 D, 1 leto 1625—2100 D, 1 kg žive teže 20—22.50 D, 1 kg mrtve teže 27.50—31.25, koza komad 225—250.
g Nabavka sena i slame. Za nabavku sena i slame za Mariborski i Celjski garnizon održade se drugo javne asmene licitacije i to: 1. Za garnizon Mariborski
630.000 kg Sena i 270.000 kg slame, kod komande vojnog okruga u Mariboru na dan 10, septembra 1923, godine u 11 časo-va prije podne. 2. Za garnizon Celjski
54.000 kilograma sena i 49.000 kilograma slame, kod Komande vojnog okruga u Celju na dan IL sept. 1923 godine u 11 Časova prije podne. Isporuka ^ena i slame po mesečnim partijama franko ma-gacin’ (senjak) intendantskih slagališta navedenih garnizona do 15. novembra 1923 godine. Kanci ja 5% polaže se us;o-tovom! novcu ili vrednosnim papirima po Čl. 88. Zakona o državnom računovodstvu na dan licitacije do 10 časova prepodne na kasarna navedenih komanda. UsJovi po kojima če se ove licitacije izvršiti, mogu se videti svakog dana pre i P03I0 podne u kattcelari jama označenih Komanada.
g Carinjenja pošiljk v Ljubljano. Obratno ravnateljstvo Južne železnice v Ljubljani sporoča: Južna železnica je začela v postaji Zagreb j. k. izvrševati § 65 železniško-obrtnega pravilnika in e?f.°a 1°..praske konvencije za vse po šiljke, cijih carinjenje/pride v poštev pri carinarnici v Zagrebu j. k. Južna želez mca bode izvrševala vse carinske posle i potom svojega pogodbenega defclarantfu
Zanimivosti.
O SMRTI STAMBULIJSKEGA'
prinaša pondeljkovo »Večerni Češke Slovo« od nekega očividca sledeče zanimive podatke:
Stambolijskij se je boril od 9. do 12. ure. Prišel je do židovskega pokopališča pred Pazardžikem. Ko je videl, da bo poražen, se je vrnil v bližino vasi in prosil sobojevnike-kmete, naj ga puste samega. V Kolaku ga je izdal novo imenovani župan; tu so ga aretirali in zaprli v pazardžsko vojašnico, kjer pa je ostal le pet minut, nakar so ga peljali v Sla-vonico. Na poti so patruljo ustavili v zemljedelce preoblečeni makedonstvuju-šči in odvlekli Stambulijskega proč od 'ceste. Tu so ga nepopisno mučili. Izpulili so mu lase, brke, zlomili zobe, razmesarili obraz, zasadili v. telo nože in se še norčevali iz njega, jezdeč na njem kakor na konju. Silili so ga, da si je moral Sam kopati grob. Ko si je bil izkopal pol metra globoko jamo, se je zgrudil mrtev. Mučitelji so ga na pol zakopali in pustili.
Prijatelji so našli njegovo truplo, ga izkopali, očistili in hoteli redno pokopati. Ko so zjutraj prišli h grobu, So ga našli praznega. Očividci pripovedujejo, da so mu >režimovci« odsekali glavo in vrgli truplo v Marico, da bi izginili sledovi mučen ištva.
Podobno je končal tudi brat Stain-bulijskega, poslanec Vasilij.
Tako plačujejo s smrtjo oni, ki vodijo »ljudstvo«. In’ ubija jih »dobro ljudstvo« same!
Princi v pregnanstvu.
Angleški listi prinašajo podrobnosti o življenju Sorodnika pokojnega ruskega carja Nikolaja, velikega kneza Andreja, ki se je z rodbino vred naselil na Angleškem, Veliki knez jo izgubil vse svoje premoženje in si mora z lastnim delom služiti kruh. Preostalo mu je toliko, da si je kupil skromno vilo v okolici Londona, ki jo je deloma dal nekemu klubu v najem. Njegova soproga velika kneginja jo postala risarica; vsak dan sedi doma za mizo in riše za neko veliko modno trgovino načrte za ženske obleke. Kneginja ima dober ukuS in spretno roko ter jo že poprej v Rusiji sama risala svojim1 šiviljam načrto za obleke. Takrat, ko jo je obdajal ves sijaj članice carsko rodbine ene največjih svetovnih držav, seveda niti sanjala ni, da ji bo od Vsega ostalo Samo to in da si bo z risanjem1 služila vsakdanji kruh. Tak padec je s človeškega stališča tragičen, pravzaprav pa ni tako hud, ker unikati od gladu vseeno ni treba. Irt koliko jih je, ki so umirali od gladu.
Zanimive so podrobnosti o begu velikega kneza iz Rusije. Kot Člana carske rodbine so ga boljseviki zaprli, preden se mu je posrečilo zapustiti Rusijo. Re-volucijonarn>, tribunal je kneza in kne ginjo obsodil na smrt. Rešili so ju bolj ševikl sami. Vojakom boljševiške (rdeče) vojske, ki So ga stražili, sta se veliki knez in njegova soproga tako prikupila, da So jima pomagali uteči. Ko je prihajala nadzorovalna komisija, da ju spravi na morišče, so vojaki vpili: »Pustite, da jih ubijemo sami.« Ko pa so se protiboljševiške čete približale Krimu, &o vojaki izpustili visokorodni jetniški par in jima omogočili, da sta srečno prišla na varno.
—□—*
Kako Se je Radič v Londonu rasguvasrjal z bivšim angleškim ministrskim preds.
Lloyd Georgom (Žoržom).
{Po »Koprivah)«.
— Čast mi je, da se Vam, prevzv meni, predstavim: sem znani Stjepan Radič, predsednik mirotvorne, človečanske, hrVafcske kmečke, nevtralne republike.
O, kakšna čast: No, kako pa je na Sumatri, g. Stephenson1?
Kako na Sumatri?
' Kaj niste iz Sumatre?
.	Pardon, jaz sem iz Hrvaške, iz tuo-
je mirotvorne, človečanslke...
~ Ah, da! Takoj som si mislil, da ste iz Aljške. Zelo spominjate na Azijate... na Ruse.
.	Sardon, prevzvišeni, nisem tis Azi-
jat ne Rus sem pristni kulturni Evropejec, predsednik mirotvorne v
—.T^ko. vi iz Evrope?	i
— Pa midva Se ja poznava, ekscelenc ca. Čudim se, da se ne spominjale.
— Poznava se? Veste... on&gavega.., more biti. Toda, pardon1 — povejte mi, odkod se poznava?
— Midva sva že dve leti v korespott-i denci ..
— Pardon, kaJko se gospod piše?' ^
— Stephenson Radič, predsednik nei vtraln e, človečanske...
— Stephenson Radič? Oprostite, tifl spominjam se. Pravite, da sva V korespondenci. Kako je to mogoče, da ml ni! znano?
— Tudi jaz se čudim, prevfcvišenl. —< Vsak tederi sem Vam’ poslal dolgo pismo, a vsak drugi teden ogromn’1 memora* dum, pa se čudim, zelo čudim, da me S8
poznate?
— Ali Ste dobili od mene kak odgoi vor?
— Seveda. Enkrat ste mi poslali pi-i smo. Evo ga.
— A tako. Da, to je potrdilo miojega tajnika... Pa nič zato, se bova odslej boljše poznala. Sicer pa — kako je kaj vaša republika? Ali so pri vas črnci iti belci dobro pogajajo, ali pa so še vedno v medsebojnih bojih?
— Pardon', prevzvišeni, Hrvatska, moja mirotvorna, človečanska republika' ni dežela črncev.
— Za vraga, kje pa potem leži ta fiu* dežni stvor?
— V Evropi. Pozna jo ves čivilizira-i ni svet?
— Pardon, Sir, kateri rasi pa prtpa* date? Ste Arabci ali Perzijanci, Germa" ni ali Slovani?
•— Slovani, Slovafli prevzvišenil -
•— A tako, torej Rusi	r’
— Ne Ruisi, nismo Rusi, mi stiioEvrflN pejci.
— Tedaj iste nekaka sorta Čehoslovan kov.
— Kako? Ali Veste, prevzvišeni, Kdflj
So Srbi?
—■ A, tako toraj. Seveda Vem. Vi stel toroj Srbi. E, bravo! Krasni vojalkL Mch goče jih bomo še potrebovali danes ali jutri. Krasni ljudje site, divni vojaki!
— Oprostite, prevzvišeni, mi žriSmoi Srbi. Mi samo govorimo kakor Srbi im izgledamo kot Srbi. A nismo niti vojaki1, kajti mi smo mirotvorci, človečanski m!i rotvorni republikanci; mi ge n'e bomo za nikogar tolkli.,.
— Torej ste vi nazarenol', evnuhi aH kakšen' vrag še?
— Ne, prevzvišeni. Ml gnlo stari, ju« tiaški narod, mi Smo Svoboden’ narod že tri milijone let.
• Tako, a katera je Vaša država?
— Pravijo, neka Jugoslavija^ toda fiSj Smo...
— A tako, sedaj vem. To je tedaj S« sta dežela, v kateri živi nelk' norec Radidl, ki hoče posnemati našega de Valero.
— Brez zamere prevzvišenj to gežBl jaz, z lastno glavo...
— Kaj? Trdite, da ste predšeSriE jflf« rotvorne človečanske republike^ £ fe&aj pravite, da Ste Radič.
— Da, jaz sem; Radič, tia JeSeiS Sef predsednik mirotvorne človečanske pe* publike, katero mi boste Vi priborili.
Saj vf že imate svojo mednaroden* priznano državo! Kaj vraga še Iščete pa še od mene? '	■
“ E, saj je tudi Anglija mednarodno priznana, pa vendar ima Svojo Irsfko ia svojega de Valero.
— -A aa, sedaj vasi razumem'. Veni.Pri tej priči so odstranite, sicer utegnete po« stati predsednik republikancev v dublinski kaznilnici.
Radič na ulici. — Lopov, batinaS, Pnšičev plačenec. Sramota, da ta človek nosi ime Lloyda Georgea. Prav imajo Srbi. da so proti Angležem. Živela Srbija! Živio Pašič! Živio Pribičevid,
Solheni žarki go po ceiii zdravilo.
Sedaj, ko je velika vročina in sije solnce, imamo priliko za takozvane solnčne kopeli. Solnčni žarki zelo ugodno vplivajo na človeško telo. Ako Se greš kopat, no zamudi izročiti za nekaj časa svoje telo solncu. Če si bolehav in inalo-krven, moraš ležati na solncu sprva le nekaj minut, potem' pa vsak dan daljo časa. To te bo okrepilo. Neki zdravnik pravi: Kdor so poleti solnči, zbira v sebi toDloto za zimski mraz.
... aririF k<,
•Marlboi*, t: "seplembra 1923.'
I
;0froicl sittpet švojo tnafofc
.*■; leta® ta bil S! fleKeoU Kraju KI j^anmiikeMl ogiroljen kmo{ IVauegud. ‘Stočtaa jo tila osnimljefHa njegova žena, ib ta Jata oblast aretirati in postaviti godišče. Tu Eta prati irjl pričala lastna cftroka Jeat| fn Jeanotta, !;feicer pa Hi bite jjjkakih dokazov in jo je IvpOfOfa pbgodila Njen zagovornik je Hi gpvoru pred porotniki trdil, da •»ij&fil pa^nn zaradi tega BVedoči zoper ina>-J,ijter* ker; jo hoče uničiti. Zagovornikov: go-ifjttor 'Je rzbndil Izredno pozornost in raz-; itatJenjG ne lo mod poslušalci, ampak tu-M m javnosti No dolgo nato je Bin zbo-lilei'; postal je nervozen, memtren in shuj'-'Šhvr Tudi njegova Bostra jo zbolela Iti • lite je JMorala podati Sfl bolnico. Eo jo bito “feimi tako slabo, da BO čakali smrti, jo prosil strežnika, da pokličo mater. Pri* i 'znal ji je, da je reg po krivem! Svedočil proti nji, ker So ga 'drugi ljudje hujskali, Češ, naj le spravi mater V ječo. Ta-11
im
Spori.
? Rrvefišlvolia tekma ISS1T TSlariboli t ŠV. Bapid. [V3 nedeljo popoldne ob! 16. uri! ge srečata Na zelenem polju zopet stara mariborska rivala; da odigrata jesensko pgvenetveno tekma. Da bo igra silno na-
Balai gorsji turnir V Ljubljani, Jia last-p trdili prostorih. 8. Ra spored _ ta potenj [ niH prostorili v Eoslorjevem vrtu v dtfelii; iger bo objavljen vsak dan na igrico » 8. iti 9. septembra. Tekmovalni red jo
sledeči: L Gospod j o posamezno. 2. Dame posamezno. 3. Gospodje y. dvoje. 4. Dame ib1 gospodje v dvoje. 5. Gospodje (juni-orji) posamezno. — Vodstvo turnirja:
peta, ni treba posbbej povdarjati. Priča- Pr^nikt .Pivnik Milan Bleiweis;
^ K« »UKmfaM <n^mn *«tmw J**«*)«*	j£tako	Pogačar;	zapisni-
kar Mirom Bloiweis; Vodja turnirja prof.
j 'ko go jb pokazalo, da je brihtni: zagovor-J : fiik imel prav.	A?
Bik imel praV.
. J, 	.— ---------- P*.-	. .-. ■»
j Mihel Zervaoot	-'A/!'
KRALJEV TEKMEC.
!' *****
Irt Kioired fbmMiai Markiza A	■! ' Pomoadour.)	’	.
IfcstevPBila: Bosandra,'.
A'	(Dalje.)	(47)
rbjŠJi' Sb gaSSof razkritje svoje lepe el-| gte ljubezni do kralja je bil izid Ivanine ; iVrOčieo, •—* ona je V blodnji izdala sovraž-j .gikhi' če druge Važne točite, katerih se je ; lc-ta kaj Kitro polastlT, —* da tiirrt bolje bg^tepogtaVi Bvtofo Napad«. — Govorila 'je ,iol gvojens očetu, gospodu de Tourttebem\ * o gospodu d’ Ebioles, pa od Damietfsa, j 'katerega Be je iz neznanih’ Vzrokov bajta, — In So Struga je imenovala ta go-, gila n »jffi. «->
Bledlo1 se ji1 jo neprenehoMa ta n©pre-uČfeKattta je govorila, «*■«• nekako uganila I ‘je, fiaj se pripravlja zoper kralja, pa S 1 BVojilft’ Vodnim govorjenjem dala gospo-■ ‘ ita 'Jakobu prožje v roka, katera 'je le-ta •■joJfcpfft' proti Jtji Baifal. <*-■b Iz »jenill grozniS JbfodniB Banj Je vjejjpavedala, na podlagi kakšne silne ob’« jas prisiljenja je poročila d* Etiole-;. #a, Čegar zlobni5 značaj je jušno orisala ■{in’ opozorila gospoda 'Jakoba na mogočo > jfevarnosti', frtedtern ko je on le malo j'feumničS O teffi! adminMratorju. Brez ivlgano bi Se gospod Jakob sploh1 ne brigal jpll 'tega predej važnega nasprotnika i«
.^ovpažnika, kateremu je botel zatraprej
kujemo, da bo občiffstvo poSotilo tekmo V CajobilnejScm številu. — Tekme rezorV Be pričnejo že ob 14. md popoldne. Sodnik pride Iz Zagreba,	•*
'J Športna poročila iz Poljdko. Nogo-riefM match med moštvom Poljske in Romunijo je končal neodločno z rezultatom 1:1. Pri mtednarodni kolesarski dirki TTa 1000 metrov jo prispel flfi mesto prvi Poljak Stankievvicz (Varšava)’, drugi Fratre oz Bollevier (Pariz); pri dlTki Ha 3000 M. je dosegel prvo mesto zopet Stattkiewioz, 'drugo Mesto jo dosegel Lcttga (Varšava), tretjo pa zopet Parižan Bellovier. :/iv;M•>,;• d«jj
LawH-foniS turnir za prvenstvo Slo-j Venlje. SE Ilirija, Ljubljana, je razpl-'
Mirko Seuuig. — Pogoji tekmovanja 1. Pravieo tekmovanja imajo člani vScb klubov. Slovenije, ki Bo verificirani od Jugoslovanskega tennis-Saveza v Zagrebu. 2. Prijavo In prijavnico je poslati najkasneje do 7. tm, opoldne na naslov: Prof. Mirko SeuUig, Ljubljana, državna realka. Žrebanje Be vrši 7. tm; ob 19. uri Ha tenHis-prošfcoriih SE' Ilirija 3. Igra Bo po pravilih" jugoslovanskega tennis-Saveza. 4. Najnfa-nje potrebno število prijaV: šest za vsako točko. 5. Prvi in drugi1 dobo častne nagrade. 6. Igra 8e od 8. ure do nastalega Mraka. Igralci, ki ob določenem čaSoi niso na igrišču, ge črtajo. 7. Igra Be s »Continental« žogami na
v izložbi tvrdke J. Goreč, palača Ljn. • kreditne banke. — Eakor je videti, »e tonnis-šport v Sloveniji lepo razvijala Maribora se tega turnirja He bo udeležilo mnogo igralcev, ker so preveč zaposleni, 'deloma pa zaradi slabega vn^1 mena, ki vlada zadnji čaS in ne dop ^ šča poštenega treniran ja. UpaMo pa,J1* bode navzlic temu Maribor Častno zaso^ pan na turnirju. Gostovanje teffiiis-se ' cije SE Ilirije, katera dolguje obi’ ISSE Mariboru, ge bode radi VrenK®* najbrže preložilo pa drugo leto. Fi let* 3924 so bodo tudi odigrala ponfladfl® ™ jesenska prvenstva, kof je običaj PrJ ffogomeetu ifl sicer menjaje Be; efl jL V Ljubljani, drugič v Maribor* Koristilo razvoj« ferfflis-športa;
Časi pritegnil tudi Širše sloje. SriJ0 eden najlepših1 Športov, ki obsto^30’ Eritiko in potek igre IjubljansKeS* _,fc nirja prinesemo 'f pondeljek.
j ^	*'	" 7f »-o—*1 s?
posvečati posebno pazljivost. Izpovedala je vtse zlobne nakane ničvrednega bratranca, podlega Reoaka proti dobrotlji-ver.fu stricu. r:! '!"v i_ 1	!'J:M	IA"
IV prejšnjem! pofelaVju SriTO 5e Ofifeni-II, Kaj je naredil gospod Jakob 3 tako važnimi obvestili, videli SMlo, kako je de RemiS go.voril z gospodom! de Tonine EeM, —	’	■	j^j1- luv..-;.
D’e BerHiS' Je poVedal IVasifleffin očeta del resnice, pa si a tem pridobil fi tfaSČnikoVO zaupan je ter povzročil, da jo ta poštenjak iteVede in nehote postal o gloduh' za svojim nečakom. —•
^ S ponločjo gospoda de ToraritelfeM je bil de Bernis gotoV, da bo dobro pou-četf tadl o najmanjših dejatrjih' Ivaninega Mož as r_* Stvari, KI Bo imela jako Veliko Važnost za go.gpoda Jakoba, — kor j,e vedel, da!boČe d’Etiole5 križatinje gova pota ter so mu resno postaviti' v tekmovaHje.	■	••	i
Ravmo muci te® čagcTO pa sta Imela strežaj Euhitt ta grof d« Barry neprevidno misel, izmenjati svojo opazke, Ko ffta^ odpravila zdravnika, katerega bo Kujno, poklicali k Ivani. — Irt njim razgovor je slišal pijani Noe v gvbjih ea-iljah. *-	v	■	:
Grof d’ Kpremont — oairoMa. Lubta — da Mu' pustimo ime, katerega si je nadel Sam, je v trenutku zlovolje navedel imena. — Slučaj usodo je hotel, da se je nahajal tamkaj pijane«, ko Vendar'celo dneve ni nobeden stopil v ono uličico in da je ta^pljaUe« tamkaj počival v svoji trdni pijanosti, raVno Ko Sta ofiadva go-
vorila o rečeh, za katero jima je gospodar ta poveljnik! zabičal poseifeo pazljivost in absoluten molk, onadva pa sta lepo naštevala imena, Katera1 sose Vcepila V pijančeve možgani. To je bila reg uSo-‘depolna Smola.»—* •*	1
■ Lubin, jezen SarfT na Sebe, fli! zafiSrfil očesa Belo soČ. — Slkoro gotov je bil, da tfi; pijaffe« ničesar razumel, *- gieer pa, kaj ga bViga. — ‘Ali Vendar, Kaj ga je Motilo, da je bil pričel klepetati kakor Stara1 baba. —	•	1
_ Grof bi bi! rrekako bolj paffleteto Storil, ako bi' b"il onega nesrečnega pijanca zadavil. — Proklefo, Kaj se pa Vendar pridei pritakniti praV pred onh Vrata, kjer je njega preMofilo, da je iztegnil jezfK o skrivnih reČeK. — To je bilo res Kudo. — —1 No, če gospodar, poveljnik’ fo zve, gre pač Tahko za njegovo glaVO. — —— Ali Ko je že naredil bedaetočo, je treba sedaj da gleda; Kako jo popravi. — Pazljivost ta strogost, skrivnost ift Molčečnost, ta Mu bol pomagalo zakriti ta zamolčati ta pregre-šeK. —•	v-;IA	ji>";'
!V! takem duSfevneBS razpoToženju se jo Lubta zjutraj zgodaj postavil' za o-keHce V Velikih1 Vratih, da vidi — Mevi-derf, — Kaj Be godi na Besti. — NjegoVO premišljevanje je bilo priprosto a jasno. *— Sam' Sebe je prepričeval:
»Če je bil t'o res pravi1 pijane«, Ki je Io Slučajno zašel V to uličico, tedaj ne borni videl ničesar posebnega, ali če je bil to le navidezen pijanec, Ki je s pijanostjo skušal zakriti Svoje HaitietiU, če je ra-
Kiob-Bar
fPr^-^,^-1  * 1 | ""vi
u2n}m" in
['■' v:'	■>» V 1	v
srcem naznanjamo sorodnikom? prijateljem naša ljuba mama, oziroma tašča, babica in
ainancOm, da. je
'vVi'T -TV.	mm
h&m gospa:
V-.. . 1 A.	•	U	;■
v*.. -A >* •„ t	  -
mm M'
^ v ib.
bolezni
mučni
mirno
v , Gospodu zaspala,
Pogreb predrage fajrikb se vrši ob 9i Uri dopoldne.
soboto
Vuhred,
dne 6. septembra 1923.
Franjo, Janko
»inova.
Anton Robič
birai
Mimica
sin aha
Vida, Vojko
vnuka.
*uiuel ir£ Vjel KnKo besedo, B0 ho vrnil, da se prepriča, kaj ta Kako. 'J bode M pač Spoznal ta tako Eoni prevdaril, kaj Mi je za storiti* •"* u To prermŠIjevanjfe je bil6' pata®®* f1 doiiošio je svoj' sad. — rali?
Po sekaj urah pOfrpe^ljfvUžrf-^ Vzfrajaega' opazovanja je Lubifi « voljstvoM zazrl, kako efe ge CrčEt Noe vstavila: pred ffratesi ** i '4+ Ne more se ravno trdiflC, da je' ^ 3 spoznal Noeta, -*- le malo g® je o10*« Opaziti id polteffit, — poselEso Be, j! CrebilloH! V SfVojI prOVidnosR hotel.
Noe preobleče td drugačno oblelte. , Izven fega se Je GrSEflloa tadl f1*? boH ko mogoče dafeS od onih vf®*< ^ vleke! za seboj i Noeta, da.ga se bi®0 ; da Kdo Blučajso spozsaL 'Afi*'1 ^ j Lti Ali' smola, - bilo jb U''''&&*£ sfrežaj na preži m vratini ju Je opazil ta ker ju je Se V) prveril »'v. Sumničil, ju Hf Veo SpuSfil izpred ^ Potem m pa 'še: etasni' vzEBiB 9$*% ČEa zadosti! jasno gofvorih, KalSo va' vse rečloBoB) sebe,*^ razbito S*cL na vratih, vsa okolica, ta pa Be & 7. sta našla Kos ovrataika, Kirnu jo trgam 'jw Je dovolj jasno fedaJo, m« zagotovite Btrožaja, ds je gova preža pametna, —« da' je prejšnjega' dne BliŠal.ta opazil Več iw da je bilo to ftn'^1 prečej vežite. je kar Hasledntaga jutra povridl lt<y? rišem, da preisktjjefa Kraj, ++
(Dalje
1 ■■	•	•	—~~	f
Vedno prihajajo novlte^jj
Dnevno ob 22. uri 22. gostovanje umetniškega ansambla:
Beda
Plesni komik
Mele Dno
Češki narodni plesi
Poidi in Boren
Moderni plesi
i! z som n
BOI
Vstop prost. 19$3 | Lože se lahko rezervirajo.
modno trgovino B. in Komp., ' Maribor, Go5L*-i ulica 36	19S* 1° .
Stanovanje, ena soba, stoma knlcinja v Alekaafl ( cesti se zamenja ie vnog f0. 2 sobama ali z jednaka® pa» tl visoki odškodnini. ? t0<> pod »Stanovanje** a* DN93t »Tabora*.	,slB.
Izgubila se le 31.
eka zlata zapestna ur® ‘‘ flJj. nem ripa traku. Pr°31.? jobd ditelja, da jo vrne P^®“aiei-«'
nagradi Vrazova ul
pri il 2.
Df.
191®
Vpr«;
šati
Paviljon na prodaj. ’ trg-Hmelak in drs^. SloMsk°r
1991 3-5 .ioB, Svetla suha soba « §te., ^ližita v pritličju na ceste, ^ kolodvora so zatn**! jg3® hinjo in sobo.
  ‘if vež P°ra
vrtom. Krasna l«Sa „niSki raV tr. Janko Likar, pl*®^7 4-"
IbimiB	fiz	im.
iaSa oznanila.
Dijak se sprejme na stanovanje in hrano pri boljši družini. Električna razsvetljava. Naslov v upravi,	1031 2—1
Kontoristinja, dobra stenogra-finja in tipkarica se sprejme pri eksp. družbi ,.Agrnmaria‘' v Mariboru, Aleksandrova cesta 61,	1938
Hiša, enonadstropna, {v sredini mesta z lepim vrtom na prodaj. Kupcu stanovanje takoj na razpolago. Pojasnila pri Yra-čarič in Šorn, Jurčičeva ul. 1035
Proda se vila v Ptoj? oo*8 vrtom. Krasna h g. Janko Likar, natalj v Ptgjn. .
Šolske torto®
nahrbtniki v 0j z Nikakor tudi ie ori Iva*111 žajem za knj‘8® *LoVa c0-Kravos, Aleks®n. , j dob® ria 13. PreProdfflCli0--4 popust.	 ’
Galanterija
droS-
Gaspari&Ffn,I,9S
Maribor .
AleksandrovacestaJB^
Maribsdtka atfikama i &