»SLOVENSKI NAROD«. Stev 222 Davkoplačevalcem v vednost Pojasnila in navodila dravske finančne direkcije glede prijave in plačevanja davkov Ljubljana, 29. septembra. Zadnji čas to se začeli množiti razni napadi na organe finančne uprave, češ, da je njihovo poslovanje nezakonito, stvarno neutemeljeno in celo ne socialno. Hkrati se davčnim strankam opetovano obetajo razne splošne davčne revizije. Vse to daje dravski finančni direkciji povod, da izda sledeča pojasnila in navodila: Predvsem se opomni, da so organi finančne uprave že po svoji prisegi in uradni dolžnosti vezani, da vrše svoje posle vsestransko pravilno in po zakonu. Dravska finančna direkcija vrši v tem oziru nad njimi po svojih specijalnih odposlancih stalno in strogo kontrolo. Samo naravno pa je, da se vzlic vsemu temu pri odmeri davka morejo zgoditi tudi posamezne pogreške, zlasti ker so tudi prijave davčnih zavezancev, ki naj tvorijo najvažnejšo podlago za odmero davkov, večinoma vse prej kot neoporečne. Naloga pritožbenih instanc je, da popravijo pogreške odmernih organov v prizivnom postopanju. Zato naj vsi davčni zavezanci, ki domnevajo, da so jih organi davčnih uprav, ali pa davčni odbori letos preobdavčili, takoj vlože — kakor dosedaj — pritožbo na višjo finančno upravno instanco. Uverjeni naj bodo, da bo finančna direkcija njihove, pravočasno vložene pritožbe najvestneje proučila in event. pogreške v odmeri davka popravila, če so prizivni predlogi stvarno in zakonski utemeljeni. Resno pa mora dravska finančna direkcija davčne stranke svariti pred tem, da bi se zanašali na kako odredbo splošne davčne revizije. Takih splošnih davčnih revizij zakon o neposrednih davkih sploh ne pozna. Zato bi davkoplačevalci, ki bi z ozirom na obljubljeno splošno davčno revizijo opustili svoje pritožbe, škodovali le samim sebi, ker bi jim medtem potekel pritožbeni rok in bi s tem dejansko zgubili možnost, da bi se jim mogla odmera davka prizivnim potom popraviti. Povod, da se očitajo organom davčnih uprav sedaj razne nepravilnosti, je dala predvsem odmera zgradarine in deloma pa tudi odmera pridobnine. Da so ti očitki neosnovani, sledi nujno iz sledečih pojasnil: Da se je letos zvišalo breme zgradarine, tiči vzrok predvsem v tem, ker se je zvišala davčna stopnja zgradarine za nove hiše. Dočim je znašala davčna stopnja za novo zgrajene hiše popreje 3%, znaša ta sedaj 6%, odnosno 12%. Ker je davčno stopnjo zvišal poseben zakon, se povišanje te zgradarine pač ne more naprtiti organom davčnih uprav. Pri ostalih hišah pa se je davčno breme zgradarine zvišalo vsled tega, ker so 6e stanovania, ki jih vživajo hišni lastniki sami rn njihovi sorodniki, obdavčila v sorazmerja z najemninami, ki jih plačujejo nii-hovi lastni najemniki, odnosno, ki se pla- čujejo za slična stanovanja v najbliinji njihovi okolici. Pravkar navedeno velja tudi glede zgradarine za poslovne lokale hišnih posestnikov v lastnih hišah. Ta postopek odgovarja povsem zakonu. Bilo bi pa tudi vse prej kot socialno, ako bi organi finančnih uprav v sedanjih gospodarsko težkih časih, ki težijo zlasti pridobitno šibkejše sloje, postopali drugače. Zlasti bi se lahko očitala nesocialnost finančni upravi, ako bi ostala pri davčnih privilegijih, ki so jih hrini lastniki vživeli v tem oziru zakonski neosnovano vsa zadnja desetletja! Organi finančne uprave bi na grešili tudi proti temeljnemu načelu davčne zakonodaje, ki zahteva, da na i bodo davčna bremena za vse enaka, ako bi ostali pri dosedanji nezakoniti praksi, kakor se to opetovano in javno zahteva. Kar se tiče odmere pridobnine, ki Badnji čas prav tako nudi povod za razne javne kritike in pritožbe, pa se omenja, da je odmera tega davka za letos Šele v razvoju. Le malo je namreč davčnih uprav, ki so že dovršile odmero tega davka. Zato so očitki, ki se v javnosti uveljavljajo glede pridobnine, pač preuranjeni. Sicer pa ne odločajo o višini tega davka organi davčnih uprav, ampak davčni odbori, v katerih so tudi zastopniki davčnih zavezancev. A tudi v prizivnem postopanju ne odloča finančna direkcija, temveč reklamacij ski odbor, v katerem so prav tako tudi člani iz vrst davkoplačevalcev. Že ta moment govori povsem jasno, da o kakem davčnem preobremenjevanju davčnih zavezancev po organih davčnih uprav pri tej davčni vrsti ne more biti govora. Končno se očita organom, da je njihovo poslovanje pri odmeri davka neso-cialno. Dotični, ki očita to finančni upravi, je prezrl, žal, predvsem to, da s z državnimi davki pobirajo hkrati tudi avtonomne doklade. In baš te avtonomne do-klade, ki tvorijo po večini pretežni ali pa vsaj bistven del davčnih bremen, omogočajo avtonomnim zastopom, da vrše v čim največjem obsegu svoje velike socialne naloge. Končno še sledeče! Finančna uprava vrši kakor vsako drugo upravno oblastvo, svoj, po zakonu določeni poslovni delokrog, ki je tem težji, ker posega v privatno gospodarstvo davčnih zavezancev. Poslovanje finančne uprave otežuje pa zlasti okolnost, da se davčni zavezanci napram nji ne zavedajo povsem svojih davčnih zakonskih obveznosti. Cim vestneje in točneje na bodo davčni zavezanci vršili svoje davčne dolžnosti, zlasti one glede davčnih prijav, tem lažje in tem neoporečneje bodo tudi organi finančnih uprav mogli vršiti svoje težke dolžnosti, ki se nanašajo na davčno priredbo. Nevarna vlomilska tolpa pod ključem Kranjski orožniki so aretirali osem vlomilcev, Id so strahovaH zadnje čase Kranj in okolico Krani, 28. septembra. številni vlomi in tatvnine v kranjski okolici so poleg občinskih volitev zadnje dni najbolj razburjali Kranjčane, Najdrznejši je bil vlom v trgovino Ahačič in Šifer, ki je bil izvršen v opoldanskih urah ■m je pričal, da je na delu rafinirana vlomilska tolpa. Vrlim kranjskim orožnikom, k! so takoj obrnili preiskavo v to smer, gre vse priznanje, da je že vsa osemčlanska tolpa pod ključem. Vseh osem vlomilcev in tatov sta namreč včeraj aretirala orož. kaplar Mesaric Janko in orožnik Stanovalk Giril Kolovodja tolpe je vsekakor Ahačič Karol, mlad brezposelen kolar, nekje iz okolice Tržiča doma, brez stalnega bivaH-šča, ki je raztegm.il s pomagači bratom Jožefom, bratoma Markeljema, Trilerjem, Megličem, Mastenekom in Strojarjem zločinski posel po vsej Gorenjski. Z aretacjo je predvsem pojasnjen vlom v trgovino Ahačič in Š-i-irer, izvršen po izrovedi takole: Dne 7. septembra ob 12.45 je Ahačič Karol prišel čez dvorišče za hotelom »Stara pošta< v ondotno garažo, iz te skozi zamreženo okno v poleg stoječe skladišče trgovine Ahačič In Šifrer. od tu skozi zaklenjena, vrata v omenjeno trgovino, kjer je nezaklenjena pisalna miza, ki služi čez dan tudi za blagajno. Iz predala te mize je izmaknil 45 bankovcev po 100 Din, ' kovancev po 50 Din, 50 kovancev ro 20 Din, 50 kovancev po 10 Din, a ostalo raznega drobiža v skupni vrednosti 8700 Din. Potem je odšel po isti poti v Savski drevored, kjer ga je čakal njegov polbrat Meglic Franc in kjer sta si razdelila plen. S tujim denarjem obložen se je Ahačič odpeljal na Jesenice, si tam kupil v trgovini Košir novo obleko in ko se je sestal s rajdašem Trilerjem Cirilom na Savi, sta se odpeljala na Bled, kjer sta se mudila po raznih hotelih in gostilnah od 8. do 10. septembra in v družbi dveh natakaric sta se z najetim avtotaksijem peljala v Ljubljano na velesejem, v Boh. Bistrico in na Jesemce, dokler nista zapravila vsega ukradenega denarja. Toda ta vlom ni bil prvi. katerega Je Izvršila organizirana tolpa. Ze meseca avgusta so vlomili trikrat v isto trgovino po isti poti, vedno zvečer, in odnesli manjše vsote denarja. Ahačič Karol in Markelj sta se dogovorila, da bosta 25. avgusta vlomila v tiskarno »Savo« v Kranju, kjer sta rričakovaia bogat plen in kjer stanuje Ahačičev brat Jože. ki je brata Karola zalagal z vitrini. Omenjenega dne zvečer sta bila že v Mši na stopnicah, a so ju prepodili še budni ljudje. Toda naslednjega dne sta *cnoči le udrla v pisarno tiskarno In yz^% iz pisalne mize in blagajne 290 Din, ki so jih z Megli če m Francem zapili kasneje v gostilni »Na Podrtini«. 2e meseca avgusta je tolpa hotela vlomiti pri posestniku Anžeku v Trbovljah, o katerem so zvedeli, da je pravkar dvignil večjo vsoto denarja iz hranilnice, a so bili pre-podeni. Ko je Ahačič K. zapravil ves ukradeni denar, je 18. septembra prišel v sobo zdravnika dr. Bež k a pod pretvezo beračenja, ker pa ni bilo nikogar v sobi, je izmaknil iz nezaklenjene pisalne mize 100 Din, nato pa zbežal. V noči med 19. in 20. septembrom pa so Ahačič K. in brata Viktor in Ivan Markelj vlomili v gostilno g. švarca »Na Podrtini«, in sicer so se skrili na dvorišču, ko so pa odšli vsi gostje in tudi gostilničar, so zlezli skozi okno v kuhinjo, iz te v gostilniško sobo, kjer je Ahačič K. s kuhinjskim nožem vlomil predal kredence in pobral iz njega 130 Din, ki so si jih razdelili, nato pa pobegnili skozi okno, ki vodi v spalnico. še istega dne zvečer sta se Ahačič K. in Markelj Ivan v nadi, da dobita bogat plen, odpeljala na enem kolesu v Triič, kjer se je Ahačič dal zapreti v vežo gostilničarja, trgovca in trafikanta g. Rujha, dočim je Markelj ostal zunaj na straži. Računala sta, da dobita 30.000 do 50.000 Din, a Ahačič je dobil le 30 Din in poleg tega je še vzel zavoj cigaretnih papirčkov. Istega dne ponoči pa je bilo vlomljeno tudi v gostilno gdč. Benedikove v Kranju in je storilec, ki se je skril v hiši in se posluževal vitrina, odnesel 700 Din gotovine, škatljo operas cigar, 360 komadov Zeta in 4 škatljice Drina cigaret Dasi tega vloma ne priznajo, vendar orožniki domnevajo, da je bil storilec član te predrzne tolpe. Istega dne, to je 20. septembra, je tolpa odšla v Trboje, da vlomijo pri posestniku Anžeku, kakor so nameravati že avgusta. Toda pregnali so jih orožniki, ki so se takrat slučajno mudili v vasi. Vendar se je Ahačič K. po lastni izjavi zaklel, da bodo »izvršili tatvino na vsak način, če ne prej pa takrat, ko bodo domačini spravljali repo in peso. Dne 23. septembra so Iti Ahačič in brata Markelj iz Kranja v Otoče, kjer so nekje izmaknili dežnik, ki so ga pa pozneje pustili v hiši, kjer so prenočevali. Naslednjega dne pa so se odpravili v Dobrepolje k posestnici špancevi, ki naj bi imela 30 tisoč Din, kakor jim je pripovedoval Markelj Ivan, ki je prej tam služil za hlapca. Toda ta nakana je bila preprečena, ker so bili v hiši odrasli, s katerimi pa tatovi niso računali. Sila razkačen nad tem je izjavil Ahačič K.: »Ker se nam ni posrečilo tu, bomo pa izvršili bolje v Kranju, v skladišču in pisarni trgovca g. Gorjanca. Naj me hudič vzame, če na bon so nocoj Imel 20.000 do 3O000 Din v ter«.« Napravili so tudi te načrt: Aha«« K. ta Markelj Ivan naj bi sla nt vrt ta tkosi zadnja vrata v pisarno ta skladišče s pomočjo vitrihov Ahačiča Jožeta, Markelj Viktor pa naj bi stražfL Ta načrt hi se tudi izvedel, da ni bil k sreči istega dne, to je 24. septembra, popoldne Ahačič K. pozvan na orožniško stanico, kjer jo bil tudi pridržan in zaslišan. Tn Je Ahačič tudi rriznal, da Je v aprila 1 L nekemn advokata na Miklošičevi cesti v LJubljani v pisarni, kjer ni bilo nikogar, vzel iz ženske torbice 1700 Din, nato pa se odpeljal v Kranj, kjer je s pajdaši ves denar zapit. Vse navedene tatvine odnosno vlome, fazen onega v gostilni gdč. Benedikove. so aretirani prt zaslišanja opisali in njih izvršitev priznali, izgovarjali pa so se drug na drugega, češ da so bili nasnovani. Kako nevarna in rafinirana tolpa pa je prišla v roke pravice, pred katero ne samo tuje imetje ni bilo varno, temveč celo življenje, kaže izjava Marklja, češ da ga je Ahačič nagovarjal, naj razbije šipo izložbe trgovine z orožjem g. Omerse, kajti tudi orožje bi jim prišlo prav tn hoteli so med med drugimi bodočimi podvigi celo z umorom priti do denarja neke trgovke z živino v bližini Ljubljane. Nedvomno jim je prišlo vlomljanje že v meso in kri in lahko življenje na tuj račun bi jih kaj kmalu spremenilo v roparsko tolpo, pred katero bi se tresla vsa Gorenjska. Zato vsa čast kranjskim orožnikom, da so tako hitro izsledili nevarne vlomilce._______ Lujo Lovrič med mladino Ljubljana, 29. septembra. Slep je ta idealni junak in še danes žrtvuje vse svoje moči za poglobitev nacionalne in državne ideje, da je že samo njegova osebnost mladini najlepši zgled. Tudi svoje kratko bivanje med nami je slepi nacionalni prvoboritelj porabil za navduševanje mladine, kar je s svojo v srce segajočimi plamtečimi besedami dosegel v polni meri. Dne 27. t. m. je podpolkovnik Lovrič dopoldne dvakrat predaval učencem I. in HI. realne gimnazije v Vegovi ulici, včeraj dopoldne je na Taboru imel predavanje za IL realno gimnazijo in učiteljišče, popoldne pa za nižjo realno gimnazijo v telovadnici na Poljanah, a danes predpoldne je spet govoril na klasični gimnaziji. Povedal je mnogo izpodbudnega o revolucionarni mladini pred. 20 leti, zlasti zanimivo je pa opisal svoje doživljaje med vojno in borbe v Dobrudži, ko je izgubil vid. Silno toplo je govoril o ljubezni mladine do staršev in profesorjev ter z zanosom navdušil svoje mlade poslušalke in poslušalce, ki v njih vidi vso nado za lepo bodočnost močne in enotne Jugoslavije. Svoje predavanje je zaključil z vzklikom kralju, ki so se mu s vsem ognjem pridružila vsa mlada srca. Pred predavanji so povsod govorili tudi direktorji in opisali zasluge predavatelja. Drevi bo podpolk. Lujo Lovrič govoril na dobrodelni prireditvi v »Unionu«, ki jo priredi krajevni odbor RK z društvom vojnih dobrovoljcev in sodelovanjem ljubljanskih narodnih društev v korist bedni rudarski deci. Pod vodstvom kapelnika Heriberta Svetela bo orkester »Sloge« zaigral D. Jenkovo j ugoslo vensko o ver turo »Kosovo« in zaključil akademijo z dr. Ce-rinovo ognjevito koračnico »Sokolska moč«. Takoj za overturo bo govoril podp. Lujo Lovrič, za njim bo pa zapela primadona Zlata Gavella-Gjungjenac, ki jo bo na klavirju spremljal operni kapelnik Niko Stritof, tri pesmi Emila Adamiča, Musorg-skega in Nika Stritofa. Za njo poje oktet Ljubljanskega Zvona tri najlepše nesmf Danila Bučarja, Zorka Prelovca in Viktorja Zgane a, nato pa operni solist Jože Go-stič, ki ga spremlja na klavirju tudi kapelnik Stritof, zapoje dve Fdrsterjevi in Go-tovčevi kompoziciji ter nekaj slovenskih narodnih pesmi. Ker se akademije udeleže vsa nacionalna društva in bo RK name- srn vstopnine pobiral le prostovoljne pri« spevke za revno trboveljsko deco. bo dvorana gotovo polna in naj ljudje nikar ne računajo s zamudo. Najslajša opereta skladatelja FAULA ABRAHAMA SREČNA SRCA FIlm js poln humorja, nepozabnih popularnih popevk. V gl. vlogah: Magda Schnekler, Hernmnn TbJ-mla;, Lee Parry In Georg Aleksander. Samo le danes ob 4., 7. tn 9. url JUTRI PREMIERA: Szoke SzakaU kot Omahljiva devica Bomba smeha! Zvočni kino Ideal Film smeha LJubljana, 29. septembra. In zopet ae bomo smejali. Pravijo, da Any Ondra še t nobenem filmu ni bila tako srčkana in zabavna, kakor je v filmu »Hči polka«. Škotski polk se napoti v gore in z njim jo mahne razposajeno med vojaki splošno priljubljeno dekle, pripravljeno potrpežljivo prenašati vse napore, vse križe in težave vojaškega stanu, v skrajnem slučaju pa tudi umreti. In vse, kar počne mala nagajivka v polku, je tako razigrano, tako smešno, da se mora človek od srca nasmejati. Režija filma, je bila v rokah Karla La-maca, ki je pokazal tu vse svoje bogato znanje. Nič ne gre pri njem v izgubo, vsako malenkost izrabi, vsak domislek mu pride prav. Any Ondra je v tem filmu na višku, pa tudi Adele Sandrock, ta živa ironija na vso našo družbo, se tudi Se posebno odlikuje. Skratka, »Hči polka«, je film smeha in razvedrila, kakršnih pozna filmska umetnost le malo. Naše gledališč« DRAMA Začetek ob 20. Petek, 29-: Zaprto. Sobota, 30.: V agoniji. Red C. Nedelja, 1. oktobra: Sveta Ivana, Izven. Krleieva drama: V agoniji se ponovi v soobto dne 30. t. m. t ljubljanski drami za red C. V posameznih vlogah dela, ki ga Je naštudlral dr. Branko Gavella, nastopijo: ga. Mira Danilova, ga. Nablo-cka, gdč. Kukčeva ter gg. Sancin, Grego-rin In Potokar. Delo je izvrstno naštu-dirano ter je imelo velik uspeh. Predstava se vrSi za red C. Sveta Ivana (Devica Orleanska) je imela na našem odru izredno velik uspeh Zato opozarjamo na reprizo, ki bo v nedeljo dne l. oktobra zvečer ob 20. url v drami. V naslovni vlogi nastopi ga. Mira Danilova, vsa ostala zasedba kakor na premieri. OPERA Začetek ob 20. Petek, 29.: Zaprto. Sobota, SO.: Jim in Jill, opereta. Izven. Znižane cene. Nedelja, 1. oktobra: Manon. Izven. Ponedeljek, 2. oktobra: Zaprto. Jim In JIH je moderna ameriška sodobna opereta v kateri so vse glasbene točke zgrajene na Jazz-ritmu, ki si je danes tako rekoč osvojil cel svet. Po vsebini Je ta sorodna znani komediji >Roksi<. Glavna oseba Jim je prav za prav moderna Pepelčica v moški izdaji. Obe naslovni vlogi Jima in Jill igrata: g. Peček in gdč. Smerkoljeva. Ostala zasedba je ista kakor v lanski sezoni. Opereto dirigira kapelnik dr. švara, režiser je g. Golovin, ki je naštudlral celo vrsto modernih plesov, ki so prav za prav glavni del operete. Sobotna predstava je izven, ter veljajo znižane operne cene. Manon v ljubljanski operi. V nedeljo zvečer dne 1. oktobra se ponovi prvič v letošnji sezoni Massenetova opera Manon, ena najodličnejših naSih predstav. Lansko leto je imelo to delo na našem odru ogro- men napah ter Je Imelo izmed opernih del največ vprlzoritev. Zasedba Je snana Izvrstna, obisk najtopleja priporočamo, saj so cene znižane operne. Koledar. Danes, Petek, 29. septembra katoličani: Mihael, Stojan, pravoslavni 16. sapt-tembra. Današnje prireditve. Kino Matica: Hči polka. Kino Ideal: Srečna srca. ZKD: Alpska simfonija ob 14.15 v kinu Matici. Dobrodelna akademija ob 20,vUnlo*iu. Dežurne lekarne. Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. In dr. Pioooli, Tvrseva cesta 6. Jstpod sita in režeta Ceistna tatvina. V petek 22. t. m. tta dva pobalina vsaki tri kolne raitala iz belovarje lepefukse pasta raitala gori od Treibiga nadolenskim pas ta priraitala mimo enega voza stoječega pri veliki cesti vpreženega pasta tedva pobalina is ti-stiga voza hitru ena reiČ vkradla in hitru naprei odraitala do podgabra in tam stapa koje fotrala 4 ure seje patu izvejdlu sošel pa hitru zaim postablaže odšla dori prit Lublan rekla sta pa degresta na Rakek ker se je pa izvedlu od kod desta doma sepa naprvu prosi v slovensk Narod de se tista reič nazaj pošle v Treibi skupaj zveze in atres gor privezat in napoita odraitat čene bodo vai iendar merije prijela in trikrat bosta v slovensk Narod dana poveite jima bratje ali pa sestre detu naistorita takoi J. Kovač vas občne P. Treibije dolensku 26. 9. 1933. To pismo j€ prejel nai dopisnik v Trebnjem s prošnjo, naj ga objavi. Želji okradenega moža prav radi ustrežemo. SoGcf — I. pokrajinski zlet Sokola kraljevine Jugoslavije. Skupna zaključna seja slavnostnega in zletnega odbora bo jutri, v soboto, točno ob pol 7. uri v magistnatni dvorani. — Ljubljanski Sokol priredi, kakor je bilo že objavljeno, jutri v soboto ob zaključku jubilejnega leta družabni večer v kolodvorski restavraciji pri br. Majcenu. Na ta večer vabimo vsa ljubljanska in okoliška Sokolska društva, predvsem pa vse one brate in sestre, ki so tako vestno n\ vztrajno sodelovali v raznih zletnih odsekih. Posebna vabila na ta večer se niso razpošiljala. Na družabnem večeru sodeluje iz posebne prijaznosti in naklonjenosti slavnoznani »Za vrša no v kvartet«. Na veselo snidenje jutri zvečer pri br. Majcenu! Zdravo! — Uprava. 492-n — Sokolsko društvo v Borovnici priredi v nedeljo 1. oktobra v dvorani Sokolske-ga doma svojo vsakoletno »trgatev« s plesom, prosto zabavo itd. Ker je čisti dobiček namenjen odplačilu društvenega dolga, vljudno vabimo vse pripadnike in prijatelje Sokolsrva, da se prireditve udeleže. Iz Trbovelj — Otvoritev nove občinske izolirnice. Jutri dopoldne bo otvorjena novo zgrajena občinska izoiimica. Občina Trbovlje ima sicer že dolgo let občinsko izolirnico, ki pa se je v zadnjih letih izkazala za neprimerno in v tako velikem industrijskem kraju kot so Trbovlje, tudi kot nezadostno. Stavba je tudi že precej stara, razen tega pa je bilo zadnja leta zgrajenih v okolici veliko stanovanjskih hiš, zato je bilo treba misliti na gTadnjo nove izolirnice. Ko je občinski odbor kupil Parašuhovo posestvo, je bil sprožen načrt gradnje nove izolirnice. Nova izolirnica je moderno poslopje, ki bo v čast trboveljski občini. Poslopje je svetlo in prostorno ter zgrajeno in urejeno po predpisih za izolirnice. En oddelek je namenjen težko bolnim tuberkuloznim, vendar pa želimo pri tej priliki, da bi bilo čim manjše število nesrečnih, fai bodo morali v to bolnico. Iz Celja —c Mestno gledališče. Nova sezona bo otvorjena v torek 10. oktobra s gostovanjem ljubljanske drame, ki bo vprizori-la Scheinpflugovo učinkovito veseloigro »Okence«. Prijave za abonma sprejema do 8. oktobra g. Hubert v knjigarni K. Go-ričarja vdove. i;:,!! m Brss esssašaas ©bresta* S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl po nesrečni nezgodi naš iskreno ljubljeni sin, soprog, oče, brat, svak in stric, gospod MAKS VALE trgovec ki posestnik v Št. Jerneju. Preminil je dne 28. septembra v starosti 50 let, previden s sv. tolažili, v kandijski bolnišnici. Pogreb pokojnika bo v nedeljo 1. oktobra ob 15. v Št. Jerneju iz hiše žalosti na tamošnje župno pokopališče. Priporočamo dragega pokojnika vsem, ki so ga v njegovem plemenitem in plodonosnem življenjskem delu poznali, da ga ohranijo v blagem spominu. Št. Jernef na Dolenjskem, 29. septembra 1933. 2ahrJoča soproga JOSIPINA roj. BON, sin MAKS, hčerka BOŽA, starši, sva- ldnfa MICI BON in ostalo sorodstvo. - Stev 222 »SLOVENSKI NAROD«, dne 29. 1083 Stran 3. DANES VESELA PREMIERA I A1MY ONO K A ženski Charlie Chap-lin, temperamentna in nadvse priljubljena kot Inozemske kritike: ... zelo dražeaten aparten in izredno vesel film... ___že dolgo se nismo tako dobro zabavali, kakor smo se pri tem filmu ... ... ne samo smisel filma, temveč vsak posamezni detajl sili v smeh do solz. ...krivi temu so: ANT ONDRA ln OTO VVALBURG, HERNEB FtJTTEBEB, AD. SANDBOCK ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 POLKA ... krasni zunanji posnetki visokih zasneženih planin Tirolske. ... umetniška režija Karla Lamaca. ... godba skladatelja Jara Beneša. Kot dopolnilo nov Paramountov zvočni tednik. DANES OB 4., %8. in ^,10. ZVEČER. — Brat ustrelil sestrico. V vasi Petrina blizu Broda je Mletni sin bogatega kmeta Mijo Peric v Četrtek po neprevidnosti ustrelil s pulko svojo 1 leto staro sestrico Katjo. Iz Ljubljane Dnevne vesti — Vsem našim naročnikom smo v današnji številki priložili položnice in prosimo, da nam naročniki naročnino čim prej nakažejo, posebno oni, ki so z isto v zaostanku. Zamudnikom, ki nam kljub opominom niso že nad tri mesece plačali naročnine, smo z današnjim dnem list ustavili. Prosimo naročnike, da nam itak minimalno naročnino 12 Din mesečno redno nakazujejo in nam ne povzročajo nepotrebnih stroškov z opomini, ker bomo tudi v bodoče vsem zamudnikom list ustavili. — Volitve v Delavsko zbornico. Opozarjamo vse zaupnike, da smo razdelili volilne imenike za posamezne okraje pristojnim volilnim odborom. Zato naj se vsi obrnejo na okrajne volilne odbore, kjer bodo dobili potrebna navodila za nadaljnje delo. Priporočamo vsem članom in prijateljem med delavci in nameščenci, da storijo vse za popolno zmago list nacionalnega namesčenstva in delavstva. Zavedati se moramo, da je sedanji čas najbolj odločilen in da celokupna javnost pričakuje, da bomo znali poudariti nacionalni značaj Delavske zbornice. Za glavni volilni odbor: Tajništvo Narodno strokovne zveze. _ Zahteve gostilničarjev. V Beogradu »o zborovali te dni gostilničarji iz vseh krajev države, da se posvetujejo o svojih stanovskih zadevah. Namen zborovanja je bil tudi ustanovitev gostilnlčarske zveze za vso državo. Zveza je bila ustanovljena in njen predsednik je Mihajlo Nikolič iz Beograda. Iz Ljubljane je v odboru Ciril Majcen, lz Maribora pa Gjuro Valjak. Med drugim so gostilničarji zahtevali, da se ugotovi, da je gostilnicarstvo Cisto posebna stroka, strogo ločena od trgovine ln obrti, in da mora imeti svoja udruženja. Zveza naj posreduje na merodajnih mestih, da se Cim prej spremeni zakon o trošarini v smislu prejšnjih resolucij. Pri-dobninski davek gostilničarskih podjetij naj se po možnosti zniža, čim prej naj &e uredi tudi vprašanje avtorskega honorarja za glasbene prireditve. Ukine naj se posebna policijska pristojbina za koncerte, prepove oddajati sobe in dajati hrano po privatnih stanovanjih, kar zelo škoduje gostilničarjem. Prodajo vina je treba spraviti v meje zakona. Prepove naj se prodaja in točenje vina na drobno vsem, ki nimajo predpisanega dovoljenja, zlasti pa naj se prepove prodajati vino od hiše do hiše. Končno zahtevajo gostilničarji, naj se izpremeni zakon o nabavi jalnih zadrugah državnih uradnikov in odpravijo vsi privilegiji glede davkov ln prevoznih tarif tako, da se izključi konkurenca z drugimi podjetji. — Odprte in oskrbovane planinske koče. SPD društvo sporoča, da so v Triglavskem pogorju odprte in oskrbovane do vključno 8. oktobra naslednje planinske postojanke: Aljažev dom v Vratih, Triglavski dom na Kredarici in Koča pri Triglavskih jezerih; ostale koče v Triglavskem pogorju so zaprte. Krekova koća na Rati-tovcu ostane odprta in oskrbovana še vključno do nedelje 1. oktobra. Priporočamo turistom, da se v čim večjem številu poslužijo ugodnosti, ki jo nudi SPD s tem, da je podaljšalo oskrbovanje koč, ker so visokogorski izleti sedaj ob solnčnih jesenskih dnevih najlepši. — Zanimanje NVjikvv za naše Primorje. V Split je prispel predstavnik nemškega ministrstva narodnega gospodarstva von Liegge, ki proučuje možnosti izmenjave blaga med našo državo in Nemčijo. V Nemčiji bi začeli sistematično propagando za naše kraje zlasti za Primorje. Organiziral je že večjo ekskurzijo nemških državnih uradnikov, ki bi preživeli počitnice na našem Jadranu. — Preiskava vode v Strugah. S noč i se Je vrnil iz Strug šef Higijenskega zavoda g. dr. PetriC. ki je tam raziskoval vodo ter izdal vsa potrebna navodila. Ze vCeraj Je bilo v Strugah in v bližnji okolici razkuženih več vodnjakov. Smrad, ki se širi iz vode in hiš, ni tako nevaren, kakor se domneva, ker je nastal zaradi gnijoCega krompirja in sena ter zato nI povoda za vznemirjanje. Rezultati preiskave vode bodo znani jutri. — Voda je padla včeraj za pol metra, — Rdeči križ za poplavijence. Minister socijalne politike in narodnega zdravja g. Ivan Pucel? se je obrnil na glavni odbor Rdečega križa s prošnjo, nai bi tudi RK pomagal lajšati bedo poplaviiencev v savski in dravski banovini. Glavni odbor je odgovoril, da je ?e 25. t. m. brzoiavno ono-zoril oblastne odbore v Liubljani in v Zagrebu, nai organizacije RK nodnro akcijo za poplavljence in da bo tudi RK po svo-j;h močeh prispeval nekaj. Sicer pa organizacije RK itak v takih nrimerih same vedo, kai ic niihova dolžnost. — Obrtništvo v Medvodah. Obrtniki iz Medvod in okolice so sklenili ustanoviti podružnico Društva jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino v Medvodah. V to svrho so vložili pravila v odobritev. V pripravljalnem odboru so sledeči obrtniki mojstri: predsednik g. Jenko Franc, sedlarski moister, Medvode: tajnik g. Hribar Jer-nei, brivec, Medvode: gg. Franc Sesek, krojaški mojster: Rebolj Alojzij, ščetarski mojster; Kokalj Franc, ključavničarski moj- ster; Ivan Kožuh, zidarski mojster; Orel Franc, mizarski mojster; Hafner Tomaž, mizarski mojster; Leopold Bezlaj, ključavničarski mojster: Ivan Sehmelser. stolarski mojster. Obrtništvo v Medvodah zelo tarejo visoke javne dajatve ter želi potom društva Jugoslovanskih obrtnikov dobiti zaslombo. Tudi v občinskem odboru niso bili obrtniki zastopani dovolj, zato zahtevajo sedaj zastopstvo po svoji davčni moči. — Izletniški vlak Ljubljana-Karlovac s 50% popustom izostane v nedeljo 1. oktobra, ker bo vozil po naročilu društva »Bela Krajina« poseben vlak Ljubljana-Metlika z % popustom. —1J Nemsld znanstveniki In dijaki v LJubljani. Na povratku is Dalmacije Je prispela včeraj v Ljubljano večja skupina nemških znanstvenikov ln dijakov pod vodstvom direktorja zoološkega zavoda v Llpskem (Leipzig-) prof. Grimpa. Mudili so se na našem Primorju skoro dva meseca ter so združili prijetno s koristnim, letovanje s znanstvenimi ekskurzijami. Val so navdušeni nad lepotami naše obale ln zatrjujejo, da se bodo vsako leto zopet vrnili. V Ljubljani jih je pozdravil in spremljal unlv. prof. g. dr. Hadžl. z današnjim dopoldan rkim brzovlakom so se preko Jesenic vrnili v svojo domovino. —lj Današnji ribji trg*. Danes na trgu ni bilo mnogo rib. Dovoz morskih rib je bil slab, izostale so pa tudi domače, ker je bil zaradi naraslih voda lov otežkočen. Med morskimi ribami je bil skoraj redkost tun. ki sta ga imela dva prodajalca, prvi po 28, drugi po 32 Din kg (Čemu ta razlika?). Osliče se prodajali po 24, skombri eden po 24, drugi zopet po 28. pismoli 14, morski raki 26, cevoli 32, sardelice in girice po 14, papaline 12, ciplje 32, jegulja 32 Din kg. Po morskih ribah je bilo živahno povpraševanje. Od domačih rib je bilo nekaj postrv! po 45—50 Din kg. več Ščuk no 30. mrene in klini m po 10 Din kg ali komad od 1.50 do 4 Din. 2abje krake je prodaiala samo ena kmetica, ln sicer po 1 do 1.25 Din. —H Volna za cesplfe. Ze deli ča«a se naše branjevke in go*r>odinie razburjajo, ali nai bo še nadalje dovolieno na našem trgu prodaiati sadje in zelenjsvo nrodaial-cem iz drugih banovin ali ne. Borba je dosegla višek te dni, ko so iz okolice Ozlia nrifeli kmetje prinašati češnlie. Domače branievke so pri tržnem nadzorstvu dosegle, da ie reduciralo štev^o prodajalcev iz d-Migih banovin n* 20 za Vodnikov trg. za Šiško pa na 5. Takoj je Zveza gosporlinj nrote*t?r*la proti temu odloku in pridru- LE 6E MALO VOZOVNIC JE NA RAZPOLAGO ZA GROZDNI IZLET V BELO KRAJINO V NEDELJO 1. OKTOBRA. CENA Z VSO OSKRBO 78.— DIN. PRIJAVITE SE TAKOJ V MANTJFAKT. TRG. F. NOVAK, KONGRESNI TRG _ Poučno strokovna ekskurzija na Koroško. Društvo kmetijskih strokovnjakov za dravsko banovino priredi v soboto dne 21. in nedeljo dne 22. oktotra poučno strokovno ekskurzijo na Koroško. Udeleženci, člani in prijatelji društva se odpeljejo z udobnim avtobusom g. Goričana iz Ljubljane v soboto ob 7.30 uri. Zbirališče pri hotelu >pri Levu< (poleg velesejma). Udeleženci tega izleta se odpelejo z avtobusom skozi Kranj - Jesenice - Kranjska gora - Podkoren - Zilsko dolino v Beljak. Po Kosilu v Beljaku se ekskurzisti odpeljejo ob 14. uri na Osojsko jezero - Vrbo - Vrb-sko jezero (okoli Vrbskega jezera 24 km) in prispejo na večer v Celovec. Drugi dan v nedeljo dne 22. oktobra si ogledajo mesto, veliko mlekarno, obiščejo kmetijsko zbornico ln kmetijsko Solo Tancenberg. Po kosilu se odpeljejo iz Celovca ob 14. uri v Velikovec, kjer obiščejo tam kmetijsko šolo. Po obisku te šole bodo nadaljevali zvečer potovanje cez Železno Kaplo in Jezersko v Ljubljano. Ako ne bo na potovanju nezgod bodo ekskurzisti prispeli v nedeljo okrog polnoči. Prevozni stroški na osebo bodo znašali Din 180. — Za prenočišče in prehrano v Avstriji pa 12 do 15 Schillngov. Schilinge v Avstriji ne kaže kupovati zato je boljše, da si jih udeleženci preskrbijo pravočasno v Jugoslaviji. Propustnice in vse kar Je potrebno preskrbi društvo. Da bo mogoče vse pravočasno pripraviti je potrebno, da 6e udeleženci tega izleta prijavijo najpozneje do 8. oktobra na naslov: Anton Flego, Ljubljana VII., Hotlmlrova ulica 10. V dopisnici naj navedejo tudi svoj natančni naslov. Ta izlet bo zelo poučen za vsakega, ki se zanima za kmetijstvo in ki ljubi te kraje onkraj naših meja. Upoštevajoč važnost tega izleta, je verjetno, da bo odziv zadovoljiv. Zelja društva je, da prireja v bodoče po več poučnih izletov Na ta način bo dana možnost strokovnjakom, praktikom ln teoretikom, da si ogledajo razne gospodarske naprave ne samo v mejah naše banovine temveč tudi izven njih. Strokovnjaki bodo kmetijske objekte na licu mesta vsestransko proučili, prirejali poučna, teoretična in praktična predavanja, sestanke in debate o načinu gospodarjenja v posameznih gospodarstvih Društvo kmetijskih strokovnjakov< bo na ta način prihajalo neposredno v dotik s kmetovalci ter bo skušalo na licu mesta reševati najbolj pereča vprašanja m dajati krajevnim razmeram najprimernejše nasvete. Na ta način želi društvo kmet. strokovnjakov stvoriti neko vrsto potujoče kmetijske šole in potujočo kmetijsko zbornico, ki bo našemu kmetu v poduk in korist, želja društva je delati in služiti interesom kmetovalca, zato vabi to društvo prav vsakega, ki želi kmetu pomagati. Vsak, ki to ljubezen do kmeta čuti in vsak ki teli društvu dobro se lahko udeleži tega prvega društvenega poučnega in važnega izleta na Koroško. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo vreme v splošnem Se lepo, da pa se utegne nebo pooblačiti. Včeraj je bilo po vseh krajih nase države lepo vreme. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu, Splitu in Skoplju 26, v Sarajevu 25, v Mariboru 23. v Ljubljani 22.4, v Zagrebu 22 stopinj. Davi je kazal barometer v LJubljani 766.4. temperatura je znašala 11.2. — Selak je bil ustreljen. Včeraj smo poročali, da je zakupnik lova v vasi Le-kenik blizu Siska Zvonko (ne Ma tko) Selak obstrelil divjega lovca PeroviČa, potem pa pognal sebi kroglo v glavo. Pozneje se je pa izkazalo, da so to vest razširili divji lovci in da je bil Selak ustreljen iz zasede. Tudi obdukcija je pokazala, da o samomoru ne more biti govora. Oblasti so uvedle preiskavo, da lzslede morilca. — Vlom v Notranjih goricah. Danes ponoči je bil izvršen večji vlom v Notranjih goricah. Neznani storilci so vdrli v hišo posestnika Valentina Mraka in mu odnesli dve kolesi, motor za mlatilnico in večjo množino špecerijskega blaga. Skoda znaša več tisoč Din. žila se ji je tudi Narodna Odbrana, ki jima je za koristi konzumentov in za enake pravice vseh državljanov, a pri nas naj bi po željah domačih prodajalcev smeli prodajati le prodajalci iz naše banovine, ki se izkažejo s potrdilom domačega županstva, da prodajajo lastno blago. Domače prodajalke so se prestrašile konkurence in v sredo je kakih 15 branjevk prihrumelo na rotovž nad župana, češ, da ne morejo spraviti svojih Češpelj v denar, ker jih cenejše ponujajo Hrvatice. Vse predsedstvo se je treslo pred razjarjenimi ženami, ki se upravičeno boje za zaslužek, in župan jim je modro- obljubil pomoč ter je zato za danes ob 16. sklical v mestno posvetovalnico sejo tržnega odseka, ki so k njej povabljene tudi ogorčene domače prodajalke. Zveza gospodinj. Narodna Odbrana i. dr. Upamo, da se bo vojna za obe strani iztekla srečno. —lj Predrage gobe na trgu. Po zadnjih nalivih je gob mnogo in to se pozna tudi na trgu, kjer je velik dovoz tega blaga. Davi je bila na trgu velika množina gob, ki jim je pa cena spričo obilice gotovo pretirana. Merico prodajajo po 4 Din, kg po 10 Din, vendar je za ta denar zelo malo interesentov. Verjetno je. da se bodo prodajalci vračali s polnimi košarami. —lj Trg v znamenju cedpelj, grozdja In breskev. Na trgu so se zadnje dni pojavile ogromne množine sadja, zlasti češpelj, breskev in grozdja. Davi so zopet prispele lz Bosne ogromne pošiljatve češpelj, ki jih prodajajo na drobno po 2, na debelo pa po 2.50 Din, breskve pa po 2.50 do 8 Din po kakovosti, prav tako pa grozdje od 3.50 do 8 Din kg. —lj Vsem društvom In organizacijam! Akcijski odbor za pomoč poplavljencem prosi vea društva in korporacije, da gotovo pošljejo svoje zastopnike na sestanek jutri v soboto ob 8. zvečer v hotel Miklič (zbor o valna dvorana, soba 9t. 44 v L nadstropju). Dnevni red; Pomoč poplavljencem. Posebnih vabil akcijski odbor ne razpošlje, ker pričakuje, da se sestanka udeleži po svojih zastopnikih sleherno društvo. Na tem sestanku se akcijski odbor konstituira, nakai prične s podporno akcijo. —lj Izlet v »paradiž Dolenjske«. »Krka« organizira v okviru banovinskega propagandnega tedna grozdja v nedeljo 8. oktobra poseben vlak na trgatev v Sent-ruperško dolin >. Z izletniki se odpelje tudi 16 mož broječa godba »Zarje«, ki je ena najboljših ljubljanskih godb. Odhod z glavnega kolodvora ob 6.30, odhod iz St. Ruperta ob 19.10, prihod v Ljubljano ob 21.25. Vožnja iz Ljubljane v St. Rupert in nazaj ter celodnevna oskrba z vinom in grozdjem samo 55 Din. Prijave sprejemajo Foto-turist Lojze fimuc nasproti Uniona in drugi. —lj Vse ljubitelje in poznavalce Jadranskega morja prosi Jadranska Straža, naj se ji Javijo, če so voljni o Jadranu in njegovem pomenu predavati pomladku JS ali krajevnim odborom. Tudi dobri fotografski posnetki obmorskih krajev, naših ladij, življenja na morju in ob njem, zlasti pa narodnih noS in zgodovinskih ter umetnostnih znamenitosti so dobrodošli, ker rab! JS slike za predavania ln svoje publikacije, da čim bolj poglobi idejo za naše morje med vsem narodom tudi v Sloveniji. —11 Sestanek pevovodlj Hubadove župe JPS bo v nedeljo SO. t. m. dopoldne ob 11. v prostorih LJ. Zvena ▼ Mestnem domu. Dnevni red: Določttev skladb za skupne nastope. — Pričakujemo Številno udeležbo. — Hubsdova župa. —H Vojni Invalidi.. Drevi bo v unionski dvorani v Ljubljani predaval slepi naš tovariš invalid nodnolkovnik Luio Lovrič, ki ie predsed"?k Udružen'« dobrovolicev iz Beograda. Na noti iz Ca«ab1anee. kler ie «*wtetn»a1 kot del**"** v nolevnišk? rv#. z* FTDAC. se ie ustavil uri na« v Lm»H-liani. zato mu želimo priletno dobrodošlico. Kot tovarišev, je vsakega izmed nas A L B U S terpentinovo milo za vse dni-in za vse porilo. dolžnost da se udeleži tega predavanja. Zato pozivamo vse člane, da pridejo drevi v Union. Obvezne vstopnine nit pobirali se bodo le dobrodelni prispevki. — Oblastni odbor udruženja voj. invalidov. Alpska simfonija. Danes ob 14.15. ZXD simsko-sportni film t Elitnem kinu Matici — Prijatelji belega sporta ln zimske narave bodo gotovo veseli zimsko sprotnega velefilma »Alpska simfonija< ali >Bob l3< kakor je Imenovan v Nemčiji in Avstriji, kjer je vzbudil vsesplošno občudovanje nele športnikov, temveč najširših plasti prebivalstva. Film je bil Izdelan v Švici ob sodelovanju najboljših smučarjev in vozačev pri nas Se malo znanega >bo-ba<. Zimske krasote so pričarane v tem filmu na izredno uspel način, vsebina filma je izredao napeta, deloma tudi kratko-časna, fotografija je nad vse uspela, poleg tega pa Je omeniti Se izvrstne šlagerje in glasbeno spremljavo filma, izdelano po znamenitem skladatelju dr. Beocejo. V glavnih vlogah filma nastopata Werner Futterer in Greti Theimer. Predstavi danes in v soboto ob 14.15. ob najnižjih cenah. —lj Dobrodelna prireditev v korist bedni rudarski deci. Ponovno opozarjamo na to prireditev, ki bo danes ob 20. uri v veliki Unionski dvorani. Z mnogobrojnim obiskom se bomo oddolžili bedni rudarski deci, sami bomo pa imeli izreden umetniški užitek, saj sodelujejo znani ljubljanski umetniki in junaški slepi invalid podpolkovnik Lujo Lovrič iz Beograda. Program objavimo jutri. —lj Veliko zanimanje je vzbudil izlet društva »Bela Kraiina«, ki bo v nedeljo 1. oktobra v metliške vinograde. Prelestna bo pot med vinogradi in za vsakega polno presenečenj. Vzemite s seboj fotokamere, ker bo najlepši posnetek nagrajen. Prijavite se takoj v manufakturni trgovini F. Novak na Kongresnem trgu, ker je na razpolago le še malo vozovnic ki jih drugje ne morete dobiti. Cena vožnje z vso oskrbo 78 Din. —lj Okrajna organizacija JNS za Krekovo in Trnovo v Ljubljani priredi v soboto ob 20. uri v gostilni pri »Sokliču« pred konjušnico širši članski sestanek. Na sestanku bo poročal g. župan dr. Dinko Puc o mestnem gospodarstvu. Vabimo k številni udeležbi. — Odbor. —lj Ljudski simfonični koncert. Gledališka uprava priredi po možnosti v letošnji sezoni nekaj simfoničnih koncertov z nizkimi cenami. Prvi koncert bo v začetku oktobra ter bo operni orkester izvajal izključno le VVagnerjeva dela. —lj Plesni zavod »Jenko«, Kazina (Zvezda), otvori letošnjo sezono v ponedeljek 2. oktobra ob 20. z »začetniškim tečajem« za dame in gospode. Pouk osnovnih pojmov o družabnem plesu in bon tonu. Prijave in informacije, kakor rudi posebne plesne ure, dnevno od 10. do 20. ure. 493-n —lj Pouk jezikov (francoščine, angleščine, nemščine) za posameznike in v skupinah. Prijave v Beethovnovi ulici 7, pritličje, od 18. do 1Q. ure. 490-n -—lj Grom ln PognČnfk v domači oskrbi. Včeraj so vzeli v domačo oskrbo posestnika Gruma, ki si je bil zlomil hrbtenico. Njegovo stanje je Se vedno brezupno. Prav tako so vzeli domov tudi malega Borisa Pogačnika. Društvo prijateljev Slovenskih goric Ustanovljeno Je bBo v sredo zvečer. — Za predsednika te bil izvoljen pomočnik finančnega direktorja v p. Martin Spindler LJubljana, 29. septembra. Kakor bi otrese! pratiko na Slovenske gorice, todiko svetnikov ima ta prelepi, a pri nai mnogo premalo znani košček nase domovine, ki ga poznamo le po mehki in milozvočni govorici in po hladnih kleteh, ki v njih zori najbolj vroča kaplja, kar jih rode naše vinske gorice. V sredo so se najvidnejši predstavniki, rojaki in prijatelji tega solnčnaga paradiža, zbrali v hotelu . »Metropol« in po vzoru Dolenjcev in Belih Kranjcev ustanovili >Drustvo ljubiteljev Slovenskih goric«. Ustanovni občni zbor Je vodil predsednik pripravljalnega odbora, pomočnik finančnega direktorja v p. Martin Spindler, ki je v sijajno zasnovanem govoru opisal historijat ustanavljanja druatva, s poetičnimi besedami orisal lepoto Slovenskih goric, značilnosti njih prebivalstva, ki ga poznamo pod imenom Prleki, ker namestu našega »prej« rabijo »prle«, ki je izftlo iz staroalovenskega >prolje«, kakor ima njih govorica Se prav mnogo ostankov starega narečja panonskih Slovencev. Kot gospodarji te zemlje ne sinemo ostati ob strani, temveč skrbeti za spoznanje te zemlje v turističnem, kulturnem in gospodarskem pogledu, z nacionalnega stališča je pa to naša dolžnost, ker je tudi na tem polju Se precej dela, saj sosedje Se vedno s pohlepom gledajo na to obmejno pokrajino. Slovenskih goric se moramo okleniti z vsem srcem in skrbeti tudi za to, da njih pestro krasoto in zanimivosti spozna vsa država. Društvo naj bo posredovalec med širšo javnostjo in temi kraji ter naj dovede do zaželjenega zbližanja in spoznanja ljudi in zemlje na eni strani, na drugi pa oživi tujski promet, skrbi za gospodarsko povzdigo ljudstva in dovede do pravega vrednotenja pridelkov ter do večjega blagostanja. Končno je govornik prečital pisma, ki so se z njimi opravičili razni prijatelji druStva, zlasti pa predsednik Zveze za tujski promet načelnik dr. Rudolf Mam, ki pozdravlja ustanovitev društva in mu zagotavlja vso podporo. Ko je predsednik svoj govor zaključil s povabilom na izlet v Slov. gorice, ki ga 8. oktobra aranžira fotomanufaktura Bena Gregoriča, so se mu zborovalci zahvalili z živahnim aplavzom, ki je dokazal, kako velike simpatije vživa govornik med svojimi rojaki. Soglasno so bila sprejeta pravila, ki ia njih navajamo namen društva. Mlada organizacija naj vzbuja zanimanje javnosti za gospodarske, socialne to narodnostne prilike v območju ozemlja med Dravo in Muro, pod vzame naj vse, kar utegne ustrezati kulturni in gospodarski povzdigi Slovenskih goric, pri tem naj pa goji vzajemno spoznavanje med člani ter njih zbliževanje in medsebojno podpiranje. Tudi volitve so bile soglasne in sicer so bili izvoljeni gg.: Martin Spindler za predsednika, ravnatelj Zveze gostilničarskih združenj Anton Peteln za podpredsednika, Lojze Jagodic za tajnika, viSji davčni upravitelj Kramberger Juri za blagajnika, v odbor pa Beno Gregorič, Fran Polak, novinarja Božidar Borko ln Fran Slokan, načelnik Vargazon, dr. Grossmann, trgovec VrSifc Srečko, bančni direktor Ogrin, a za nadzornika dr. Mojzer ln inž. Luk-man. Ko so zborovalci določili članarino na 2 Din mesečno, ki jo odbor lahko zviša na 5 Din, je Beno Gregorič razvil program izleta v Slov. gorice ter javil, da izda i« posebno brošuro o teh krajih in da se izleta gotovo udeleži 600 do 700 oseb, so 1 prisotni sklenili, da se izleta udeleže korporativno. S posebnim zadovoljstvom so zborovalci sprejeli vest, da so se za čim lepši uspeh izleta ustanovili v Prleki jI posebni odbori in da zanj delajo najrazličnejše organizacije v Slov. goricah in v Ljubljani, zlasti pa ljubljanski in litijski Fotoklub. Ko je bilo pri slučajnosti sprejetih Se več koristnih predlogov in nasvetov je predsednik zaključil občni zbor novega društva, ki bo gotovo mnogo koristilo Slovenskim goricam. Iz Kranja Reklamacije za vpis odnosno Izbris lz volilnih Imenikov za bodoče občinske volitve so bile v sredo zaključene. V občinski pisarni je bilo vloženih 238 reklamacij, večinoma za vpis, nekaj tudi za Izbris in že iz tega je razvideti ogromno zanimanje za občinske volitve, saj živi Kranj zadnji teden v lokalno - politični mrzlici. . OBRTNA RAZSTAVA ZDRUŽENIH OBRTNIKOV KRANJA IN okolice od 1. do 9. oktobra V MAJDIČEVEM MLINU V KRANJU _ Oče In sin kandidata na nasprotnih listah. V občini Predoslje v našem srezu, kjer bodo vložene najbrže kar tri kandidatne liste, se je pripetilo, da sta oče in sin kandidata na nasprotnih listah. Zanimivo je zlasti to, da kandidira oče na listi JNS, sin pa na listi bivše SLS. Seveda sta ti različni naziranji le lokalno • političnega značaja, dočim vlada sicer med očetom in sinom, ki sta oba znana ln trdna posestnika, najlepše soglasje. _ Letošnji pridelek krompirja. Lepe dneve po štiridnevnem neurju, ki pa pri nas ni napravilo prevelike škode, izrabljajo okoliški kmetovalci, da pospravljajo s polja krompir. Kakor pravijo, letos niso pridelali toliko kot lani, pač pa je krompir bolj zdrav in tudi precej debel. _ >Ekstaza« v Kranju. Kino >Nar. dom< predvaja danes ob pol 9. zvečer, Jutri zvečer in v nedeljo češki film Ekstaza« v režiji Gustava Maehatega, kjer igra glavno vlogo bivši član Nar. gledališča v Ljubljani Zvonimir Rogoz. FIlm s povsem novo režijo ln slovenskim igralcem, ki Je pred kratkim žel v Ljubljani velike uspehe, si oglejte še danes. Sf»ort _ M K >1 Mrlja«. Drevi ob 20. bo Izredno važen sestanek članov moto-odseka v restavraciji >Fritz<, Tavčarjeva ul. 4. Prosijo se gg. Zaloker, Pipenbacher, Kocbeki Kepec, Maček, 'Borštnar, Pele, Šiška, Ku-Sar, Miklavčič, i. dr., da se sestanka zanesljivo udeleže. P. n. člani moto-sekcije Kranj vljudno prosimo, da se udeleže sestanka pri sprejemu gostov v soboto, 30 t. m. ob 4. url popoldne pred hotelon? >Stara pošta< v Kranju. Upravni odbor — 2SK Hermes (prireditveni odbor za kolesarske dirke) naj se danes zvečer ob 19. gotovo sestane k seji pri Beliču. Pristopajte k „Jadranski straži"! 94 Stran 4. »SLOVENSKI NARODi, dne Zb. mptembra 1933 Stov. 922 A. O Cnneryt 183 (Dve siroti J? orna« Baš v času, ki smo prišli do njega v naši povesti, je bil pa guverner sklenil obnoviti stare navade. Ta novica bi morala sicer ostati tajna, pa se je vendar naglo razširila in kolonisti so jo sprejeli z velikim veseljem. Zločinke ali vlačuge, to jim je bilo v hudi stiski velikega pomanjkanja žensk pač vseeno. Skupna poroka naj bi sledila poroki guvernerjeve hčerke. Naravno, da je vsak priseljenec upal, da dobi za ženo tisto, ki si jo je bil že izbral med izgnankami. In mnogi bi si bili seveda radi pridobili v ta namen guvernerjevo naklonjenost. Med kavalirji je bil tudi seržant Ra-busson, ki je bil prispel z zadnjo skupino ujetih žensk na krovu ladje »Olo-rieux«. 2e na ladji se ie oziral za Ma -jano. Toda zaman si je prizadeval navezati z njo stike. Oviral ga je pri tem njen poseben položaj, ki ga je zavzemala na priporočilo policij, ravnatelja. Marjana se mu je namreč lahko izogibala po svoji volji. Čim je pa prišla v bolnico in pozneje v guvernerjev dom, sploh ni mogel do nje. Ko je pa zvedel, da se poroče priseljenci z izgnankami, je znova zahre-penel po lepi izgnanki in začel si je utirati pot tako pri Marjani, kakor tudi pri guvernerju kot vsemogočnem gospodarju. Najprej se je obrnil na svojega častnika. Ta mu je obljubil, da bo o tem govoril s poveljnikom trdnjave, ki so ga mnogi oblegali in prosili, naj jim pomaga dobiti žene. Poveljnik je takoj obljubil svojo podporo seržantu, ki so bili ž njim predstojniki zelo zadovoljni. In obvesti:! je o njegovi prošnji guvernerja. Guverner je dejal smeje: — Dragi poveljnik, ali je vašemu varovancu mnogo na tem, da bi ga iz-voljenka ljubila? — Odkrito rečeno, gospod markiz, — se je zasmejal poveljnik, — tako podrobno se nisva menila o tem. Toda, zakaj me gospod markiz vprašuje? Poročnik d' Ouvelles je prisostvoval temu pogovoru. Predno je odgovoril, se je guverner obrnil k svojemu tajniku, rekoč: — Bodite tako prijazni in poiščite nam izvirno poročilo o Henriki Gerar-dovi... Poročnik je hitel izpolnit povelje. Bil je vesel, da bo končno zvedel, zakaj je bila njegova varovanka tako kruto kaznovana. Zvedel bo, kar mu je dekle doslej prikrivalo. In hitel je v guvernerjev kabinet. Ta čas sta pa stopila markiz in poveljnik na teraso, kjer sta se jela iz-prehajati, govoreč o zaljubljenem seržantu in njegovi izvoljenki. Ko se je poročnik čez nekai minut vrnil k predstojnikoma, sta baš zbijala Šale na račun seržanta Rabussona. Guverner je velel poročniku preči-tati prineseno pismo. Kako napeto ga je poročnik čital. In koliko izprememba je nastala med čitanjem v njegovem srcu! Grof de Unieres priporoča izgnan-ko, označeno pod imenom Henrika Ge-rardova, guvernerjevi naklonjenosti. Prisiljen je bil priznati, da tako kruto kaznovano dekle ne spada med vlaču-ge. Njena krivda je bila samo v tem, da je razvnela plamtečo ljubezen v srcu nečaka policijskega ravnatelja. Ta ljubezen je bila tako silna, da je pozabil vitez de Vaudrev na vse dolžnosti svojega rodu in položaja, da je hotel dati siromašnemu dekletu celo svoje ime. Poročnik je najprej z grozo čital te vrstice. Potem je pa naenkrat vzplam-telo v njegovem srcu čustvo, ki se je proti njemu tako uporno boril. Jasen smehljaj mu je zaigral na obrazu in stopil je korak nazaj, dočim sta se guverner in poveljnik trdnjave še nadalje pogovarjala. Kaj ga je brigalo, o čem se pogovarjata: Ali ni vedel vsega, kar je že davno hotel vedeti? Vedel je tudi točno, kaj storiti. Ni mogel dočakati, da se zopet sestane z Marjano, kajti zdaj ji bo lahko odkril svoje srce brez bojazni, ne da bi kršil dolžnosti do samega sebe, do svojega rodu in položaja • . ■ Mar ni že vedel, da je ljubljen? Mar ga ni presenetil v očeh lepe izgnanke tisti izraz, ki ga je spravil v zadrego, ki je pa hotel pozabiti nanj, ker takrat še ni vedel resnice o svoji varovanki in se je bal, da ni vredna njegove ljubezni? Toda zdaj je pomenil tisti plamen v njenih očeh zanj največjo srečo, največjo blaženost. Vedel je, da je ljubljen in lahko je vračal ljubezen. Ah, kako nestrpno je torej pričakoval, kdaj se zopet sestane z njo! Zaman je poskušal tisto noč zatisniti oči. Neprestano je videl pred seboj podobo oboževanega dekleta. Po brezuspešnem prizadevanju, da bi zaspal, je odšel poročnik iz svoje sobe na vrt. Tiho je stopal po stezici, oči uprte v okno svoje sosede. To okno je bilo odprto in poročnik je lahko videl, da tudi njegova soseda bedi. Sedela je na postelji, glavo naslonjeno na blazinico, in zdelo se je, da ji roje po glavi težke misli. Kdo ve! Morda je plakala, misleč, da ostane njena ljubezen za vedno prikrita tistemu, ki jo je razvnel. Poročnik je že hotel skočiti k vratom svoje sosede in jo prositi, naj odpre, da bi ji odkril svoje srce in ji izbil iz glave vse pomisleke. Toda zdrava pamet je zadržala ta njegov korak. Čakal je še nekaj časa, da bi se Marjana zdramila iz globoke zamišJjenosti, potem je pa odšel skozi stranska vratca na širno polje. Od vratc je vodila pot mimo globokega jarka, izkopanega okrog kaznilnice. Poročnik je v zgodnjih jutranjih urah rad zahajal na ta samotni kraj, odkoder se je videla na eni strani reka Mississi-pi, na drugi strani pa sinji valovi Pon-chartreskega jezera. Tu je občudoval prebujajočo se naravo, upiral je pogled v obzorje, kjer je zlatilo vzhajajoče solnce nebo in zemljo. Kar ga je zdramil iz zamišljenosti topovski strel v daljavi. Prvemu je sledil drugi. Poročnik ni dvomil, da pozdravlja bližajoča se ladja trdnjavo na obali. Zadrhtel je po vsem telesu. Spomnil se je, da je bil obvestil Marjano o svojem namenu vkrcati se na ladjo, ki naj bi se ustavila pred odhodom v New Orleansu. Zdaj zdaj zve Marjana, da je ladja že tu, je pomislil. In treba jo je bilo obvarovati žalosti, ki bi jo obšla pri misli, da bo ta ladja za vedno odpeljala njenega milega prijatelja. Poročnik se je kmalu prepričal, da je imel prav. Bila je dolgo pričakovana korveta. Videl jo je, kako počasi in previdno pluje v pristanišče. Cim se je napovedala, so ji trdnjav-ski topovi vrnili pozdrav. Potem so pa znova zagrmeli topovi, pozdravljali sta se korveta in angleška vojna ladja, ki se je baš mudila v pristanišču. In tako so se prebujali prebivalci New Orleansa tistega dne med grmenjem topov. Guverner in častniki posadke v svečanih uniformah so pričakovali v pristanišču častnike s korvete. In povsod se je govorilo o poročnih svečanostih, ki naj bi jih pospešil prihod korvete. Častnike korvete so takoj odvedli v guvernerjevo palačo in jih pogostili. Potem jim je pa poveljnik razkazal trdnjavo. Markiz je bil ostal sam v svojem kabinetu in spomnil se je na Henriko, ki jo je bila markiza poslala z zamorkami v mesto po razne potrebščine za poročno gostijo. Svoii ženi je bil že naročil, naj vpraša Henriko, kaj misli o prošnji seržanta Rabussona; in radoveden je bil na odgovor. Ta čas je prišla markiza. Z moževega obraza je prečitala vprašanje in odgovorila je, še predno je izgovoril prvo besedo: — Zdi se mi, da naša mlada varovanka ne misli vzljubiti naslednika... — Mladega viteza .. . — Tiho, prijatelj! Odveč je izgovarjati tu ime plemiča, ki se je težko pregrešil nad tem dekletom. — Saj vendar ne more gojiti nobenih nad v tem pogledu . . . Največja vodna stavba sveta Ameriška drŽava Colorado dobi največje tehnično delo, kar jih pozna zgodovina Največjo vodno napravo grade zdaj v Coloradu. Stroški so proračunani na 164 milijonov dolarjev. Mogočna vodna stavba, zgrajena ob ogromnem umetnem jezeru približno tako velikega obsega, kakor je Bodensko, je edinstvena svoje vrste in vredna tem večjega občudovanja, ker so jo začeli graditi v času gospodarske krize 17. septembra 1930. Dograjena mora biti po načrtih v 2 letih in 8 mesecih. Država Kalifornija, ležeča med grebeni Sierre Nevade in Tihim oceanom, ima malo padavin in je torej navezana na umetno namakanje. Samo v mesecih januarju in februarju lahko računajo v Kaliforniji z dežjem, vsi drugI meseci so pa pretežno suhi. Edina večja reka, ki bi se dala njena voda porabiti za gospodarski razvoj dežele, je Colorado. Ze ko so Španci odkrili to deželo, so si ljudje prizadevali izkoriščati to reko. Toda razen tehničnih ovir so stali na poti še ugovori sedmerih ameriških zveznih držav. Velika ovira je bil tudi izliv reke na mehiškem ozemlju. Reka Colorado je nujno potrebna regulacije, kajti od kopnečega snega se nabere v sekundi 5600 m3 vode, ob suši pa samo 34 kubičnih metrov. Povodnji napravijo vsako leto ogromno škodo in najbolj je ogrožena dolina Imperiale ter prebivalstvo, bivajoče na mehiški meji. Ozemlje, ležeče na mnogih krajih do 100 m pod morsko gladino, je zavarovano zdaj s 160 km dolgim jezom. Če bi voda prodrla ta jez, bi ostalo vse ozemlje za vedno poplavljeno. Prejšnjemu prezidentu Hoovru se je leta 1920 kot trgovskemu ministru posrečilo pripraviti vseh sedem držav do skupne pogodlbe. Vsaka država naj bi dobila na leto 9 milijard kubičnih Bazil Zaharov umrl Iz Londona prihaja' vest, da je umrl tam znani bogataš Bazil Zaharov, srar 84 let. Z njim leže v grob eden naj večjih bogatašev na svetu, pa tuđi naj-zagonetnejših mož. Pokojni je bil prototip najmogočnejšega finančnika naše dobe in njegovo življenje samo je bilo napet roman. Zaharov je bil rojen 1. 1849 v nekem mestecu v Anatoliji, kamor so bili njegovi starši pobegnili iz Carigrada iz strahu pred preganjanjem Grkov. Njegov oče je imel trgovino na drobno in sinko se je moral s trdim delom prebijati skozi mlada leta. 2e v zgodnji mladosti je kazal velik trgovski talent, kar pri Židih ni redek pojav. Denar si je naredil s prodajanjem orožja, za kar je porabil vsako vojno in prodajal ga je enim in drugim. Kupoval je seveda tudi javno mnenje, ker se brez tega milijoni ne dajo kovati. Končno se je povzpel tako visoko, da so morali z njim računati evropski dvori in vlade. Tudi v svetovno vojno so posegli njegovi milijoni in potegnili so v njo Grčijo ter strmoglavili s prestola kralja Konstantina. Na mirovni konferenci je Zaharov posegei v usodo narodov. V lovu za denarjem je bil pa pozabil oženiti se in tako si je izbral za družico svojo ljubico iz mladih let šele, ko je bil star že 75 let. Ona je bila vdova po španskem plemiču in imela metrov vode, ostali dve rnilijardi naj bi se pa razdelili po potrebi. V ta namen bo zgrajen ogromen jez, ki dobi ime po Hoovru. Stena jeza bo visoka 210 m in za gradnjo bodo porabiti 2.7 milijonov kubičnih metrov betona. Globina vode pri jezu naj bi znašala 178.90 m. Dolžina umetnega jezera je preračunana na 160 km, vode bo pa v njem nad 37 milijard kubičnih metrov. Množina vode za regulirani tok znaša 15.5 milijard, za namakanje, pogonsko silo itd 25.5 milijard kubičnih metrov. Tik ob vznožju jeza zgrade elektrarno, ki bo dajala 665.000 konjskih sil. Vodna energija bo dajala 1,025.000 HP. Polovica te energije se bo porabila za pogon črpalk, odvajajo-Čih pitno vodo po kalifornijski obali, zlasti pa v največje mes4© Los Angeles. Druga polovica vodne energije ee bo porabila kot pogonska sila za kovinsko in mineralno industrijo v severnem delu države in za preskrbo prebivalstva z električnim tokom. Vlada zgradi samo jez in vodne naprave brez strojev. Delniška družba pa dobavi stroje in vzame v najem izkoriščanje vode. Vse naprave naj bi se amortizirale v 50 letih. Ozemlje Colo rada in njegovih pritokov, ki naj bi se umetno namakalo, znaša 640.000 km2. Med gradnjo jezu bodo odvajali vodo iz reke skozi štiri predore, ki jih bodo zasuli z betonom, ko bo jez dograjen. Spodaj v dolini zgrade 120 km dolg kanal, kamor bo šlo po potrebi vsako sekundo 420 kubičnih metrov vode za namakanje doline Imperiale. Veliki vodovod bo imel največjo kapaciteto 42 kubičnih metrov v sekundi. Te vodne naprave so največje tehnično delo, kar jih pozna doslej zgodovina. je že vnuke. Leta 1926 mu je pa žena umrla in tako je ostaa s svojimi miljar-dami zopet sam. Zdaj se bodo pa začeli ravsati in kavsati za njegovo bogastvo, kdo bo več .pobasal. Kako kuhati jajca Za telesni blagor zaupanih mu državljanov je izdal ameriški poljedelski urad Letak, ki na njem temeljito obravnava kočljivo vprašanje, kako kuhati jajce. 2e od pamtiveka so kuhale gospodinje jajce tako, da so zavrele vodo in spustile v njo jajce. Ameriški poljedelski urad odločno zavrača ta način kuhanja jajc. Beljak se pri tem prehitro strdi in izgubi mnogo na hranilnosti. Nasprotno se pa beljak pri počasnem segrevanju počasi strdi, da ostane krhek in lahko prebavljiv. Pravilno je treba kuhati jajce takole: Jajce položi v mrz.o vodo. najbolje na mrežico, da se ne dotika dna posode. Potem pustimo vodo zavreti, ne sme pa vreti delj časa. Kako dolga ostane jajce v vodi, je odvisio od okusa dotičnega, ki mu jajce kuhamo. Jajce, ki ga hočemo skuhati trdo, maramo custiti v vodi približno p j. u rt*; berja* ostane kljub temu krhek. NaSlovensk| NarodNa-rod< bodo 8 1. oktobrom prejemali tudi val novi noračnikl, ki pa sedaj dobivajo na OEried, ako se na istega naroče pravočasno t. j. še pred 5. oktobrom. Danes prilagamo rsem poštne položinice z vljudno prošnjo, da nakažejo naročnino po 12 Din na hrbtu položnice pa naj označijo svoj točen naslov (ulico in hišno številko). >Slovenski Narode ho zlasti dobrodošel gostilničarjem ln brivskim salonom, pa tudi vsem drugim, ker bodo lahko čitali novice še istega dne, ko list Izide, Je pa tudi naš najcenejši dnevnik. — Združitev občin. Ptujski rrez, ki j« eden največjih v dravski banovini, je imel dosedaj 111 malih občin. S komasacijo smo dobili 28 velikih občin, ki se že vse živahno pripravljajo za bodoče občinske volitve. Po večini bo vložena samo po ena kandidatna lista, v drugih pa bodo kompromisne liste, le v nekaterih občinah bodo postavljene tudi liste nasprotnikov, ki pa nimajo izgledov na uspeh. VoliSč bo 32. — Pozor pred krošnjarji. V Ptuju se v zadnjem času množi število trgovskih potnikov, ki sprejemajo razna naročila za blago in tudi istega ponujajo zasebnim strankam. Ker pa tako prodajanje ni v skladu z obrtnim zakonom in je tudi večkrat v kvar kupcu samemu, ld za drag denar kupi slabo blago misleč, da je blago pri legalnem trgovcu dražje. Prebivalstvo se opozarja, da ne naseda takim potnikom, marveč da iste prijavi najbližjemu varnostnemu organu, da se nelegalna trgovina prepreči. — Naplavljeno moško truplo. Drava js naplavila v nedeljo dopoldne pri Sv. Marku truplo mladeniča, v katerem »o spoznali 171etnega šestošolca Abela Otona, sina elektroinštalaterja v Mariboru, ki ga pogrešajo že od 11. t m. O najdbi je bila takoj obveščena mariborska policija in njegov oče, ki je prispel z mrliškim avtom po sinovo truplo. — Osebna ve«t. Ekonom pripravni ptujske javne bolnice g. Uc Ivan Je napravil te dni pri banski upravi državni strokovni izpit z odliko. Čestitamo! — Vlom v stanovanje. Dne 19. t m. opoldne je bilo vlomljeno v stanovanje čevljarskega mojstra Gabrovca, Franca na Bregu pri Ptuju. Vlomilec je razbil na veznih vratih šipo ter se skozi odprtino priplazil v stanovanje, od koder je odnesel nahrbtnik, napolnjen z raznim blagom in par novih moških Čevljev. Orožniki so tatu izsledili v osebi že predkaznovanega Perneka Marka iz Bedni« na Hrvatskem, ki zatrjuje, da mu je naročil Zagorski Fab-jani iz Brezove gore, naj mu prinese nahrbtnik, ki ga je imel spravljenega pri Gabrovcu, kjer ga je tudi vzel, ne da bi komu kaj povedal, ker v kritičnem času nikogar ni bilo doma. Orožniki so Perneka aretirali in odvedli v sodne zapore. — Vodnjak v Prešernovi ulici se je za-Čel obnavljati ter bo namestu sedanjega nepraktičnega postavljen nov s higijenskim! črpalkami po francoskem sistemu. Do izvršitve naj se pa stranke poslužujejo vodnjaka v Cankarjevi ulici. — Komisijski ogled za adaptacijske naprave v bivšem dominikanskem samostanu se je te dni izvršil. Pričakovati je, da bodo adaptacijska dela končana v dveh mesecih, nakar začne obratovati tekstilna industrija. — Fantovski pretep. Te dni se Je zbrala večja družba fantov v nekem vinotoču v Janežovskem vrhu. Med fanti, ki so bili zavžili že precej alkohola, pa je prišlo do prepira, ki se je seveda končal s pretepom, v katerem je odnesel poškodbe z nožem posestnikov sin Vogrinc Valentin iz Vinta-rovskega vrha. Erjavec Adolf, hlapec iz Janežovskega vrha, p« je dal duška svoji jezi s tem, da je z žepnim nožem prere-zal na kolesu, last Fuksa Alojza iz Vinta-rove, oba gumijasta plašča in zračne cevi. da trpi Fuks nad 300 Din škode. Zadeva se bo še obravnavala pred sodiščem. — Težka nesreča. Te dni je pomagal kočar Kozel Andrej iz Skorišnjaka krovcu, ki ga je najel za popravilo svoje strehe, s tem, da mu je nosil vodo na streho. Pri delu pa mu je na lestvi spodrsnilo, da je padel na tla in obležal s težkimi poškodbami. Prepeljan ie bil v ptujsko bolnico, kjer so ugotovili, da ima zlomljena rebra. POZOR! POZOR! V restavraciji „Pri Katerci" v Rožni dolini (pod Rožnikom) se dobe zopet od danes naprej in vsak petek, soboto In nedeljo priznane domače krvavice in jetrne klobase ter pečenice; tudi vsa draga mrzla in gorka jedila po najnižjih cenah. — Točijo se prvovrstna dolenjska in Štajerska vina. Se priporočata za obilen obisk Tone in Katerca Primožič. MORSKE RIBE Danes v večji Izbiri (sezija) brancini, orade, kalmari, škom-bri, barboni, sardele, na razne načine pripravljene, brodeto s polento. — Dobe se vsako sredo, četrtek in petek. Tudi draga jedila na razpolago. Tržaška kuhinja. Gostilna LJUBLJANSKI DVOR LJUBLJANA, KOLODVORSKA ST. 28 SLUŽBE KUHINJSKEGA MESARJA sprejme restavracija »Varoška pivnicac, Zagreb, Gajeva ulica St. 9. 3843 SLAŠČIČARSKEGA POMOČNIKA sprejme Kronik, Čakovec. 3845 STANOVAL STANOVANJE dveh sob in kuhinje iščem. Vselitev 1. novembra. Vič in Rožna dolina izključena. — Ponudbe pod »Tečen plačnik na 3833« na upravo »Slov. Naroda«. SOBO S ŠTEDILNIKOM opremljeno ali prazno, s posebnim vhodom oddam. — Zgornja Siska it. 176. 3847 PRODAM VRTNA ZEMLJA humus naprodaj. — A. TrSkan, Streliška ulica 33. 3823 NtP PtMIČNlNf TRGOVINO z mešanim blagom v Ljubljani prodam. Promet Din 50.000.-. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod šifro »Prevzem Din 70.000.- 3835« PAzrso FOTOAMATERJI-IZUUTN1KJ Filme vseh znamk z 8 posnetki 23-26 sajn. Din 18.- do Din 20.-. Razvijanje Din 4.-. — Kopija Din 1.- edino pri Fototehnlki, Prešernova ulica 9. 3849 Modna konfekcija Najbolj« nakup A. PRESRER, LJUBLJANA Sv. Petra cesto 14. 11/1 OVČJO VOLNO sprejmemo v delo za prvovrstno domače sukno. — Triplat & Arh, Moste-Zirovnica. 3842 SPALNICE, JEDILNICE najceneje pri RakuSa, Zgornja Polskava pri Mariboru. 3844 FLOOR VOŠČILO Za čiščenje parke tov, linoleu-ma, pohištva, avtomobilov itd. JUGO QUEEN bombažne metle vseh vrst. — Impregnirajte sami s svetovno Queen polituro. — »Jelodvor«, Ljubljana, Gosposvetska St. S, I. nadstropje. 68 L POUK V A JENKO s 3. meSčanakimi razredi sprejme Knjigarna Glasbene Matice v Ljubljani. 3850 V TRGOVINO UČIT želim dati 15 letnega fanta. —i Osenk, Radica pri Domžalah. 3846 Najnovejši modeli dvokoles, otroških ln igračnin vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev ln šivalnih strojev. — Velika izbira. — Najnižje cene. — Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L, tovarna dvokoles ln otroških vozičkov, LJUBLJANA. Karlovska centa ftt. 4. rjniutei Jnato Znoonflć Za »Narodno cs Fran J _ Za opravo tn mseratnl dol Usta: Oton Cbrtstot Vsi v LJubljani