Številka 52.
Trst v sredo 21. februvarija 1906.
Tečaj XXXI
____dan ^B
udi ob nedeljah in praznikih ob i. uri. ob ponedeljkih
Izhaja Tiakl
ob nedeljah in praznikih ob S.
ob 9. uri zjutraj. Posamične številke »e prodajajo po 3	(6 stotink)
▼ mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Ljubljani. Gorici, Kranju, ^t. Petru. SfežacL Nabrežini, Sv Luciji, Tolminu,
Ajdovščini, Postojni. Dornbergu. Solkanu itd. Ome oplato t se računajo po vrstah (široke 73 mm, visoke J:t mm ; za trgovinske in obrtne oglase po 20 Btot. ; -a oromnice. zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov uo sto t. Mala oznanila po Z stot. beseda, najmanj pa 40 sfot. — Oe'*«e spreietna inseratni oddelek uprave . K iioofti". — Pia<vuj« m? irkijnčno le npnui .Edinosti".
Glasil« političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Y edinosti je moč !
Naročnina znala
za vse leto 21 K, pol leta 12 E, 3 mesece 6 K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo liata. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO : nI. Giorgio Galatti IS. (Narodni dom. >
Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik
konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 61. 18.
PnStnn-hranilničnl račun št. 841.(152.
- TELEF03I itev. 1157. -
Novi položaj v Trsta vslefl zadnje viadme odredbe.
< iovoril dr. K d v a t d S ! a v f k na javneiu -u-kIu političnega društva „Edinost" v Rojanu due J H. t. m.
« »-stiti zborovalci ! Dne 12. t. m. seje > Trstu izvršila vclevažna izprememha. ki bo imela velike posledice za razvoj naše narod-ii'rsti in strank v Trsta. Vlada je odvzela iiestneuau magistratu takozvani izročeni ali preneseni iMokrog. Ko je I »i I zadn je dni ja-mivarija tozadevni odlok ininisterstva objavljan, je bilo prepričanje .splošno, <la ta odredba ministerstva provzroči veliko razburjenje m -plošno senzacijo: povsod se je govorilo o t-in. da bo ta korak imel vehke posledice. \ lada »e je bala izgredov. < >nega večera, ko bil objavljen omenjeni odlok, je bilo kontinuirano vojaštvo in vsa policija je bila na nogah.
Toda ljudstvo je ostalo hladno; mestna delegacija je -irer izdala proglas na meščanstvo : hot<da je > t^ni vzbuditi ljudstvo in pokazati na udarec. ki je zadel mesto. Toda tudi ta manifest ni dosegel svojega namena, »lasiravno je mestna delegacija izjavila v njeni, da je odlok ininisterstva atentat na i fstou avtonomijo, da je vlada to storila iz -.vra-tva proti Italijanom. Gospodje v delegaciji rekli, da ne v«*do. kaj naj bi storili. Najliolje «ia bi bilo seveda., ako bi se
•	•dpov^dali svoji časti : toda škoda, ki bi jo provzročili s tem. da bi bila še veča: in zato «la je boij». da ostanejo še nadalje na tvojih mestih. A vi meščani, pokažete.
*	.ko	ozivali	da ste proti vladni od-«< 1 i h . Ao nas na l*>dočih volitvah zojiet izvolit*- vs^h.
Italijansko politično društvo _Patria~ je •k Ural o shod. toda tem je ]>okazalo povsem mojo obnenu »jrlost. Pokazalo je. da nima več »phva. > tem. da si ni upalo -klicati j a v-•iej:» shoda, na katerem bi protestirali proti »ladni odredbi. Sklicali so torej shod po £
je. na shod je smel priti le oni, ki je do-!ul povabilo. Hali so s«', da bi prišlo več ljudi, ki bi bili utegnili nastopiti proti sedanji go--podovaln: »franki ter kritikovati njeno vladanje.
Na te in shoda, sklicanem na jtodlagi ^ 'J. -o govorili razni govorniki. Vodja gospodovalne stranke dr. Venezian je skušal vzdra-tniti zaspane Iralijane. reksi. da je žalosten, k^r -o Italijani tako hladni ! Vlada da je pri-akovala. da Italijani prirede hrupne izgrede trr da Imx1o slovesno protestirali proti temu. da -e Lr»i mestna avtonomija. U tej priliki je t udi razložil »kodo. ki da jo bodo Italijani imeli vsl«*d vladne odredi**. Kako lepo, jede-
PODLISTEK.
Prokletstvo.
/^•'iovmtfci roman Avgusta Šenoe. — Nadaljeval i« dovršil I. E. Tomlć.
V w»el M. C-i.
Da. je	dalje ta izkipela žena,
uiti l»e>e«|e ne pr^klicujeiB. Vse je resnica, v s#». Sedaj boni jaz govorila. Nisem satno traljeva /ena. ampak sem jutleg kralja tudi vladarica. To imej pred očmi. moj slavonski o*n ! tJorjan*»ki je jedini človek med vami.
mu vladar more zaupati, on ni železen f*-ve< ua strehi. Kakor je njegov oče. tako !»i tiuli on dal irlavo za-ine. A kdo iz-med vas bi storil to ?
Vsi. ako bo potreba.
Ha. ha. ha ! Vsi, vsi. To s« besede. »*->*de. .laz vam pravim, poleg kralja in kraljice ho vladal <Jorjanski. ker ve. kje treba tzde nategniti, kje koga zadeti na pravem iu«*«tii. I>a. vladil bo, pa če se Ti še tako p-zno upirate. V njem je srca in duše. v nje-
jal govornik, kako po domače je pač bilo doklej na magistratu ! A kakov občutek bodo imeli odslej Italijani na novem uradu, ko se bo tako je vskliknil dr. Venezian pov-sodi videlo tudi slovenske napise !
Petdeset do šestdeset golobradih mladi-čev je po shodu priredilo tudi malo demonstracijo. kjer so se navpili evviva !
Pričakovati je bilo. da tudi italijanski po-, slanci na Dunaju store primerne korake. Kes so interpelirali ministra za notranje stvari, a ta jim je odgovoril in navedel razloge, zakaj da je vlada odvzela tržaškemu magistratu preneseni delokrog. Rekel je. da je vlada in o r a 1 a tako ukreniti, ker mestni magistrat ni bil več sposoben, da opravlja omenjene posle. Na magistratu da so se dogajale take stvari, da je vlada izgubila vse zaupanje. Kjer so s t* v Trstu dogajali razni politični zločini, povsod je bil poleg kdo od magistrata. Tam so se sestavljale razne proklamacije. magistratni uradniki so se udeleževali raznih protiavstrijskih demonstracij ; tako je mestni uradnik razobesil na magistratu italijansko trikoloro, magistratni uradniki so se udeležili znane demonstracije v Vidmu, zapleteni so bili v kazensko afero o bombah. Radi teh dejstev, je rekel minister, je morala vlada izgubiti do mestnega magistrata vsako zaupanje : in kar smo vzeli magistratu — je vskliknil govornik - t o je bilo naše. Italijanski poslanci so v zbornici zahtevali, naj bi se o tem odgovoru ministrovem otvorila debata, na kateri bi se stvar razpravljala. Toda ta predlog je bil odklonjen. In čudno ! Za predlog je glasovalo tudi par nemških poslancev. ki hočejo imeti Trst za se. Interpelacija torej ni prinesla Italijanom zaželjenega v s peha. Zato so hoteli potem uložiti nujen predlog z zahtevo, naj bi vlada nemudoma umaknila svojo odredbo. Za tak nujen predlog je pa treba v zbornici 20 podpisov. Italijanskih jioslancev je pa bilo tedaj na Dunaju le 17, manjkali so torej še H podpisi. A še teh niso mogli dobiti v vsej zbornici, niti pri svojih nekdanjih zaveznikih Nemcih. Ko-nečno so se jih vendar le usmilili trije romunski poslanci iz Bukovine, a ne morda iz ljubezni do tržaške gospodovalne stranke, marveč iz mržnje proti tržaškemu namestniku princu Hohenlohe, ki je bil prej deželni predsednik v Bukovini in na katerega so bili jezni.
O uujnem predlogu italijanskih poslancev se je torej vnela v zbornici debata. Govorilo je več italijanskih poslancev, od drugih ni-kdo, razun maloruskega poslanca Wasilka in romunskega poslanca Lupula. Tudi nujni predlog je zbornica odklonila !
Za dan 12. t. m., ko je magistrat imel izročiti posle novemu uradu, se je istotako
govi jedini glavi je več pameti, nego v petdesetih druzih boljarjev.
Kraljica ! je planil ban.
- Marija ! Umiri se !
Molčite ! je hreščala Marija. Jaz ne vem. jaz se ne brigam za nikako namišljeno hrvatsko pravo, in ako je kje zapisano, raz-tržem je in vržem pod noge. Kaj pravica! Pravica ! Dobro se spominjam, da je moj pokojni oči blaženega spomina, kralj Ludovik, govoril kesede : Te proklete pravice plemstva, bile hrvatske, bile tnadjarske nam niso drugo nego l»odljivo trnje, zasejano od vraga, na katero se namerja vsaki dan noga junaškega vladarja. To trnje hočemo iztrebiti, bane moj, da. do kraja iztrebiti, kralj, jaz in Gorjanslti. Kdor je marljiv služabnik, ne mota svoje pameti po starih zapiskih, to naj delajo črvi. ampak gleda na voljo, željo in korist vladarja in njegove hiše. To run mora biti svet zakon.
Marija ! jej je segel kralj v besedo.
- Molči! se je otresla kraljica: ako bi naš slavonski ban več maral za kraljevsko hišo. pomagal bi Škotu Ivanu, ker nas prestol nima močnejega stebra od tega vrednega duhovnika.
Oprosti kraljica, je planil Detrik, ako
pričakovalo velikih izgredov. Ali vse je minulo mirno.
In k a j sledi iz vsega tega ? Iz tega izvajamo, da ni nobenemu - razun znani kliki njeni korak.
jaštvo. vsi še dandanes s svojim imenom izpričujejo svoje n e m š k o p o k o 1 e n j e. pa naj se zovejo že „Bierjunge14 ali ,.Bierminute" ali „Kneipe*" ali „Trauersalamander" ali pa ž a I. da je vlada storila ome- kako drugače. Bila je pa tedaj neka tiha,
veasi celo glasna konvencija med slovenskim dijaštvom, da je vse to dobro. Priznanje in soglasje pretežne večine dijaštva v tem oziru je bilo, ki je podpiralo te v velikem številu in : sistematično gojene brezniisebiosti. Taka je bila tedaj dijaška „etika*4, in da danes v svojem bistvu ni več taka, se imamo zahvaliti neki novi tihi konvenciji, neki novi etiki, ki smo si jo vstvarili sami: sestavili . smo si nov moralni kodeks : Bolgarjev ko-jaškega življenja so nam pokazali včerajšnji j Jeks in ^Križevačke statute^ pa smo poslali referati v vsej tragični luči, danes pa se mi | med humoristiko. Zgodilo se je med nami to, je pečati z njegovo notranjostjo. Neka skupna i kar imenuje Nietzsche ,.die Uimvertung aller poteza je lastna notranjemu življenju vsakogar j \verte". prevredili smo etiške vrednosti in izmed nas, nekak imponderabile, ki ga ne i pre{1 Baklut ter Venero postavili velik pred-moreš kar meni nič tebi nič položiti na telit- j . minus , £goctilu pa se je še nekaj več, nico in odmeriti.	; ysi ti ljudje z resnim stremljenjem in ideal-
Studij, razvoj iu vse življenje dijaka se. riimi nazori so čutili potrebo medsebojnega mi zde v vseli detajlih sorodni nekaki tizijo- (zbližanja: iz idealnega dijaka je nastalo loški funkciji, oni so torej sredstva, ki nas | idealno d i j a št v o, porodila se je n a-vodijo k gotovim smotrom. Iz visoke šole r 0 dn 0 _ r d i k a 1 n & struja. Ena gene-vstopa dijak kakor enakovreden člen v družboracija mora slediti drugi z istimi stremljenji, da si na eni strani ohrani, na <lrugi strani pa i ako nyj ne zamro ideje, ki jih je ožitvorila. pribori vse lastnosti, ki ga kar najboljše osigurana mora biti kontinuiteta časa. Le v
s s&ofla narodno-ralaloeo dišiva i Trsta.
Slovensko dijaško življenje.*)
(Govoril P a v e 1 G r o š e l j.) Plastično, zunanjo -stran slovenskega di-'
vsposabljajo za to svoje bodoče mesto, temu smotru ima slediti vse delovanje dijaka, v tem oziru si stavi gotove cilje in idealne smotre,
združitvi enakomislečih leži garancija za to kontinuiteto, le potom organizacije se plode in množe ideje. Na mesto efemernih idealnih
za katerimi ima hrepeneti. Po kakovosti teh posamičnikov, je stopila cela d i j a .š k a idealov in po energiji, s katero jih zasleduje, i s t r u j a : d i j a š t v o je zadobilo ideale, nam je oceniti življenje dijaka. Dvoje razdo- j Nato je razpravljal govornik o spolnem bij ti odkriva v tem pogledu zgodovina slo-1 prt>blemu inje zaključil:
venskega dijaštva. Bila je doba, ko je bilo j Tudi v svoji izobrazbi se je dvignil slo-sl o vensko dijaštvo brez Yseh idealov, redki venski dijak. Zanimanje za splošna in aktu-posamičniki so si vsak zase vstvarjali svoje ; a]uu človeška vprašanja se je jelo širiti, prazne
cilje, dijaštvo pa kot celokupna organizacija, se ni zavedalo svoje naloge. Da. imel* je pač
kvante prejšnjih dijaških družb vidiš nadomeščene z živimi in resnimi debatami : pri tem
svoje „ideale", u ti so stremili za tem, vstva- pa zaostaja strokovna njegova izobrazba, riti iz dijaka mogoče nesposobnega člena kakor nam dokazuje statistika izpitov, ki do-človeške družbe. Jaz sam sem še zrl zadnjo ce[a ovrača neutemeljena očitanja, ki jih je glorijo tega dijaštva. ki je merilo vreilnost | vrgei slovenskemu ilijaštvu v obraz kranjski dijaka po kubičnih centimetrih izpitega piva j ^^elui predsednik. Smelo lahko trdim, da in njegovo hrabrost po številu zlomljenih sa- J sh>vensko dijaštvo v svojih posamič-belj. V enem trenutku izpraznjena čaša piva n \ k x kakor tudi kakor o r ga nije izzvala, dolgotrajno ploskanje, in to dija- "racija daleč prekaša nemško - a v-štvo je bilo, ki je v svojem „jenseits von Gut s t r i j sk o dijaštvo. V dokaz temu ste und Biise" vstvarilo tudi ono veleznačilno 1 m\ tudi Vi. V skrajni bedi. osamljeni v tujem tezo : rKdor ni bil nikdar spolno bolan, sploh mestuf odtrgani od svojega prirodnega središča morate živeti, iu vendar Vam skrb za kruh in življenje ni vzela vseh idealov. Ideal-venske dijaške psihe, temveč le ded- nost Vam je postala že instinktivna : z velikimi žrtvami si prispela sem ti, vrlo disciplinirana četa, klanjajoča s« idealom in etiškim načelom, ki si jih za vodnika in čuvaja vštya-kolikor slabih obiiajev je imelo slovensko di-; rj]:, se],i in potomcem !
*) S tem predavanjem se je otvor lo zborovanje odseka za dijaško izobrazbo (7. kimovca).
ni pravi dijak I"1 Ni se nam treba sramovati teli žalostnih razmer, saj one niso pojav slo-
š č i n a nemških visokih šol. Nemško klativiteštvo nam je zapustilo vse zlo in brez-miselnost sabljanja, menzur in dvobojev, in
: se gazi pravi zaradi razboj ni št va kraljičinega varvanca. to ni nikak dokaz zvestobe, niti ni to stvar bana.
—	Bana ! Ha ! Ha ! Ha! Glej, glej ! se je zazmejala pokašljajoča Marija. Kdo je ta ban? Od kje se je izvlekel ta ban? Kdo ga je posadil na slavno stolico, tega siromašnega | plemiča, tega pravnuka slovaškega, tega uma-| zanega pastirja, kdo je spravil črva na
solnce ?
Detriku je bilo, kakor da ga je zadela strela, ramena so se mu stresla; kakor da hoče v tem hipu skočiti kakor tiger, nagnil se je naprej, a roki sta se mu zakopali v haljo. Zdelo se je, kakor da se mu črni lasje na glavi ježijo in sicer nejasni mu očegi sta se mu vrteli kakor dva žareča kolobarja. Ban je zinil, pobledeli ustnici sta se začeli tresti od silne jeze. Bilo ga je strašno gledati v ta hip. Umaknil je lakta, stisnil pesti in potisnil glavo naprej, kakor da se hoče vreči na | kraljico in jo zadaviti z rokama. Šisman se je prestrašil, videči jezni banov obraz, Marija pa je pormenela in posivela od groze.
—	Kralj! Kralj ! je dihal ban, tu si
: čul. Osramočen sem — užaljen - za svoj® I zvestobo — za pravico. Srce mi poka — i hoče razbiti rebra — dovoli	da grem
od tu, ker bi, kakor je Bog v nebesih
Ali dragi ban Detrik, ga je začel Šisman miriti, to je bilo le tako rečeno. Veš. kraljica je bolna, ne piši jej tega v greh. Ostani ! Umiri se !
Ne moreni, svetla krona, je rekel ban. Moram se odpoćiti. srce mi silno bije, bojim se. da me zadene kap. Pusti me ! Z Bogom. Z Bogom, gospodar!
Ban je skočil proti vratom i u predno ga je mogel Sišnian zaustaviti, je bil že iz sobe ter je hitro zapustil kraljevske dvore. Crz malo časa je letal slavonski ban na vilovitem vrancu iz mesta, a za njim štirje orožniki z morsko devico na ščitih. Tako leteči je zasuka! ban glavo proti kraljevskim dvorom. Očesi sta mu zasevali iu zaškripal je z zobmi :
— Čakajte, nasilneži, Vas že mi naučimo. kaj je Bog, kaj pravica ! Pretresti vam hočemo borne duše do dna. toliko tebi luksemburški omaldjivee. kolikor tebi, kronaua milostnica Nikole Gorjanskega. Boš že čutila roko slovaškega pastirja, ti strupena kača.
Rekši to je hitel ban dalje proti Zagrebu.
(Pride š
nadzornika prosimo, naj sr enkrat ojunači
in naj naravnost pove na vzgoraj, da je
dotični gospod popolnoma nesposoben.
To je res žalostno in gospod nadzornik
naj stori tako tudi v interesu svoje avtoritete
in svojega ugleda. Stanje, kakor je sedaj dorinskega pomena za državno in ustavno živ-1 siovenskim poukom/ je za nas po-
Do|odki na Odrskem.
Na pragu absolutizma.
Dan 1 februvarja. rninoli ponedeljek je bil gotovo o tem niti ne treba izgubljati besed kritičen dan prvega reda, dan zgo- j.
zika bi se dalo zopet zbliževati in prešlo bi , 9. uri. Prijatelji petja smelia in plesa dobi« v nas zopet krasno slovansko izrazoslovje, i došli. Med veselico in k plesu sviral bo tuniki je sedaj toliko prežeto z nemškim duhom, j buraški zbor v hrv. narodni noši.
ljenje na Ogrskem in vse monarhije. Vendar pa so bili razočarani vsi oni. ki so pričakovali tega dne silnih elementarnih erupcij in katastrofalnih dogodkov, ki so torej pričakovali silnih, viharnih spopadov, senzacionalnih
dogodkov in škandalov v parlamentu in kata- tožba o<[ str.mi ^^ m yi<eni -trofalnih erupcij m pouličnih bojev ob preli- j ^^ brezvspešna ? m" že vodja ne pozna
vanju krvi. prave revolucije ! V parlamentu
so se ,H,slanci omejili na hrupne proteste : i ^ y to vsposobljenemu učitelju, tako. da celo „Nene Freie Presse" pravi, da | Raka uredba ^ ^ ^ na] ,)0 J)0uk
pr:
-e je razpnšcenje žarnice izvršil«> _wurdelos*\
brez dostojanstvenosti, a na ulicah je mmol _ /a ^ v sloven*ćini v en oddelek.
dan relativno zelo mirno. A po našem mnenju	,, , ,	i___i-
»e ravno v tem dejstvu zrcali vsa usodna res-
V tej kulturni združitvi pa bi stopila na svetovno pozorišče velika slovanska moč !
Kakor hitro bi kazale razmere v to, naj bi se ustanovil vseslovanski list, pisan v ob-čevalnem .—- ruskem jeziku. Ta list naj bi bil plod in glasilo ruskih kružkov in njih prijateljev. Izhajal naj bi vsaj dvakrat mesečin) in nosil n. pr. ime : ..Združena moč..." To bi bil najlepši dokaz naše umstvene moči, ki vstaja mi svetovni obzor in bil bi. najbolji odgovor na nemške klevete. Ob marnem takem delu v širjenju ruščine po vseh naših deželah pa bi gotovo kmalu vzniknilo iz slovanske vzajemnosti solnce boljših dni v pro-vspešen ? Učenci II. in III. razreda so zdru- bvit naše domovine.
gubno.
Menite-li. da bi g. ravnatelj Stolz imel toliko poguma in da bi. kar meni nič, tebi nič. otroke proč podil od slovenskega pouka, če bi ne vedel, da vsaka eventuvalna pri-
ja orezvsp
našega jezika, pa naj bi odgovornost prepu-
ce-
prav je ze za prvi oddelek otrok dovolj. Lrt potem se tudi pouk "1. oddelka ne strinja s
nost položaju, v kateri je zašla Ogrska	j poilkom? drazega oddelka ! In vendar so ti val — um! — V
Zato kličem vsej slovanski mladini: „Padla je veljava krvavih mečev in vstaja voj svetlih sinov. V bodočih dneh bo odloče-koliko bo naša tržaška
te krize. Stvari so namreč dozorele tako da i ^^ združeni v en oddelek. Posledica temu I mladina upoštevala zadnjo objavo ruskega leč. d;, ima «»grska koalicija pred seboj le ^ ^ pouk v JlI..razlvdu prikrajšan. Zakaj ! kružka. objavim svoječasno. Menim, da ne dve poti : ali {>okoriti se. ali pričeti z očitno dej,-lusko revolucijo. Tega pa menda ni
rreb;» se pripovedovati. d«-i oh sedanjem voj-j-nem zistemu ni lahko odločiti se za poslednjo eventuvalnost ! Osobito ne za Madjare. Danes!
za Madjare razmere drugačne, nego so bile j leta 1H4H. Sami so le manjšina, ki je zapravila simpatije večine prebivalstva, nemadjar--kih narodnosti. I>;ine> se maščujejo usodni jjrehi.	*
Z drage strani p;i bi slovanska plemena zopet grešila, ako bi se v tem hipu postavljali proti Madjaroin. I'o vsej naravi položaja in dogodkov, je za Slovane, osobito za nas -lugoslovane. najpametneje vedenje : op:izovati > puško ob boku !
' ne obstoje 3 oddelki, kakor so bili nekdaj ?! bo spala in tudi ne imela strahu pred nekako delajo, oziroma, kako so mogli uvesti! dolžno kiritiko. ki je edina težkoča. a jo ven-
tako uredbo, za "to nam nastopna statistika o obiskovanju .xlov. pouka daja nekoliko po-
dal
se
zmorejo ■
6-letni
asnila :			
II.	razreda a	od 10 Slov obiskuje	t
II.	r 1>	r J:	JS
III.	r <>	r 10 „'	0
ni.	b	_ 12 »	
IV.	r■ a	> 14 _	
IV.	b	r 9 - r	i»
v.	r a	r 9 - r	-
v.	b	r 1> v	8
VL	r a	- 15 r	6
	Skupaj	. 103	HI
otroci. Nadejam K i r i 1 o v. Razpisana služba živinozdravnika.
Na c. kr. pomorski upravi s službenim sede- \ ženi v Trstu je popolniti novoustanovljeno mesto živinozdravnika v X. činovnem razredu.
Slavnemu občinstvu, ki nameruje vde- j ležiti se sokolske maskarade, naznanja se. da -se od danes naprej vsaki dan (od 7. do 8. j in pol ure zvečer) razprodaj ajo v kavarni ..Balkan" lože in galerijski sedeži. Pojasnila daja brat Modic. Na razpolago so samo še j štiri lože.
Redni občni zbor ..Strokovnega društva Kamnarjev za Primorsko v Nabrežini se bo vršil dne 1. sušca 190(i. ob 4. uri popoludne v dvorani g. Tomažu Grudna v Nabrežini hšt. 15. se sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo tajnika in blagajnika:
Volitev naeelništva, pregledovalcev računa in razsodišča ; 3. Predavanje in slučajnosti.
Na Ć e 1 n i š t v o.
Zveza pekovskih delavcev —podružnica Trst vabi na društveni ples s tombolo in šaljivo pošto ki se bo vršil v nedeljo dne 25. t. m. ob 9. uri zvečer v veliki dvorani delavskega doma. ulica Boschetto štev. I. nadst.
K plesu bode sviral imeniten orkester pod vodstvom plesovodja cenj. C.
Vstopnina brez razlike spola <>«i stot. 7. ozirom na dobrodelni namen veselice se vodstvo nadeja obile udeležbe in lepega vspehit.
Društvo ..Narodni dom v Trstu-4 opozarja si. občinstvo, da priredi zadnji dan pusta, 27. t. m. dva velika lj udska plesa v gledališčni dvorani ..Nar. doma".
I.	ples bo od 4. ure popoludne do <S. ure zvečer.
II.	ples pa od 1<>. zvečer do 4. m zjutraj. •
Sviral ho na obeh - plesih vojaški orkester.
Vstopnina k vsakemu plesu posebej po I K na osebo. (Čednim maskam je dovoljen vstop.)
Katoliško vseučiliško društvo je imelu
dne 28. pret. liies. v Solnogradu svoj 2'». glavni shod. Predsedoval je nadškof solnogra-
„T r s t".
< Zvršetek.)
Pa ne samo to. Tudi šolske stvari je prevzela državna »Mast. K<» je minister za notranje stvari te fini v svojem odgovoni na analogno interpelacijo opravičeval odredbe vlade, je povedal glasno in jasno. da organi nln-ine. ki jim bili poverjeni posli prenesenega delokroga, niso več vzbujali zaupanja Voditelj minister s t va zh nauk pa je rekel st -v«»je strani, da je Trst edina provincija v
lil
prvega učencev ] h »lik le
T«
če prištejemo še slovenske učence razreda, imamo skupnih slovenskih 1.'?.'}. od katerih obiskuje slovenski 61.
"■številke nam govore več nego jasno, j
, . . . . .. .	i-. podčastniki domobranskega polka st. o (do
kam hočejo dovesti Nemci slovenski pouk naj ,	,	„ , ,
.	. . .	j nedavno nastanjenega v Trstu) se je v res-
državmh šolali. Kie ie vzrok, da vec nego' . .	...	, ,	'
Opomba : Bratje Sokoli, ki se vdeležijo Uki kardinal Katschthaler. Glasom računskega
izvestja ima društvo 2.48<>.7(>7 kron imetja. ' V minolem letu je prirastlo 447.344 kron, med temi je tudi dar 200.000 kron neke neimenovane dame iz visokega plemstva.
velike maskarade v kroju, naj pridejo v potek zvečer ob 8. in pol uri v telovadno dvorano.
Plesni venček, ki so ga priredili v Puli
Kje jt
poloaica ne obiskuje slovenskega pouka, do-
nici razvil v sijajen ples. kakor posnemljemo i
.	, , , „ . v	I iz puljskih listov. T>vorana v hotelu Belvedere . ~ T" 7 i7,r»c
čim se italijanskega pouka udeležuje se vec. . * . .	. .	, i dne t. septembra 1905. pa
'	j je bila bogato odicena zastavami, grbi. cvet-'
jem in zelenjem. Udeležba je bila ogromna
iz vojaških in meščanskih krogov. Na ples so
došli viši častniki mornarice in vojske, po-
nego je Italijanov ? ! ! Kdo dela na tako pro-;
*, padanj<' pouka v slovenščini?! ■\	(Pride še).
Imenovanje v sodnijski stroki. Sodni
darovali <•<! 1. februvarja zavod nova
državi, ki m svoje zakonodaje v stvari javnega praktikanti : dr. Ciril Nemanič.
fMiuka stavila še v soglasje z državnimi zakoni. In za to je bila potrebna odredba vlade j proti tržaškemu magistratu. Tu navaja _< mini- * bus~ one posle, ki jih je vlada odvzela tržaškemu magistratu in one. ki so ostali ten poslednjemu, ter zaključuj«« :
Na nekem protestnem --hodu italijanske
1	-	i marljiva. V s
Anton Fabris pl. Freventhal in rantotto so imenovani so<lnimi avskultanti.
r - „ '. čenši pri pristaniškem admiralu, z njihovimi j 41 .. , .,	rr . ,>
losin Zorzi. 1 1 _ ,	! Al. Pollak vik. sv. I omaz. 1 .
r	t -------• ^ 1 ' —^----- 1 ob-	J
Marij (^ui soPro?aini- so hile zastopane civilne , ,.* j*	lasti, se umeje ob sebi. Tudi slovansko
pre-
D a rovi.
Zavodu sv. Nikolaja so
do-
1906.. torej v dobi,, ko vodi uprava :
Ant. Klodič pl. Sabladolski. J. Jaklič kanonik Novomesto, Fr, Hieruke žup. Radeče
Hat žup. st. Ilija. Fr. Gornik dekan Postojna, -f. Lavrič žup. Logatec, Fr. Kadunc žup. Krašnja. I?.
i bivalstvo mesta Pule je bilo bogato zastopano. , T — ,r ^	.	. - ,	T>
Učite se ruski! Od 1H. učencev prvega , ^ ,r	• i • / r i i ■ ■ 'fle K •• M- PoljaTc zup. Ajdovec. B. Bartt
. 1 . ! Dosli so — mej drugimi — tudi dr. JLagmja,
liln ralne stranke je |>odpredsednik mestnega •»veta ter voditelj rečene stranke. dr. Vene-zian. navedel \]vt<. praktičnih slučajev, v ka-terih j*- obč-ini <»dvzeta ingerenea in s tem kakor je priznaval on sam	vpliv občine,
kar pomenja : vpliv stranke, ki je bila <loslej goipo4o valna.
Drobne politične ves J.
1 > a n s k i kralj	častni a d m i-
r a I u em š k e flot e. Nemški cesar je imenoval danskega kralja Friderika častnim admiralom nemške Hote. Kralj Friderik je pa
", tečaja ruskega kružka. ki so se vpisali menda ^^ ^ a puljskl ^SokoP je dosel skoro i s prevelikim navdušenjem, sta ostala sredi učnega leta le dva. katera sta pa jako se drugačen pa je drugi tečaj ; vedno redno zahaja v učno uro in na zabavne često prav vesele konverzaeijske večere ! Njegovo število se je minoli mesec še celo pomnožilo za enega učenca ; vsi učenci pa pridno jemljejo domov razne ruske liste, da
j žup. Birnik. Urška Kern. fSulc Ivana. Barbara
I Loj, Rezika Gruden. Stefula -Tosipina. Campa
: Ema. Rod sti Pavel. — l'o K 2.5<» Županija
DrazgovŠe. Po K	Dr. Franc Sedej Ho-
rica. Po K 2.40 Kniiej J. žup. Ponikvar. P<»
K 2.10 Sirnik župnik. Po K. 1.50 d. Kukačk.i
žup. Kazazah. Po K 1.4(> M. Frece žup. skega odbora, dr. Stamch. ki se je mnogom petrovto Po K	A. F. Kumer dekan
korporativno. Kako krasna je bila ta zabava, priča dejstvo, da je bil dr. Laginja tako vesel, kakor ga vidijo le redkokedaj in da se i je veliko dalje mudil na veselici, nego je njegova navada. Došel je tudi načelnik občin-
zelo prijazno razgovarjal z dr.om Laginjo.
Stara Loka. Po 1 K. :
. .............. _	K. Novomesto. J.
Posebno moramo naglasiti, da je ta lepil,,. , v o^+^.i-; i»	i-,,,..^
Jjhč^o. Toie.ep« ^.iU, med ave»i te^i ; ^ ^ Tl,a,iU„„„ ,lobro	^o!^^^ Le^TT Ki iišiV
t)vek s soprogo g. polkovnika Klikica. ,,0mni-bus" pripominja : Priznati se mora. da je to
Čudno .
I ilasom objave
odbora ruskega kružka
se ima j»r\ i tečaj razpustiti, ako se ne prigla-1 neka- posebno ugodnega za oko in srce. ako ^ ^ ^ ^ ^
sijo takoj novi učenci. Ako so izginili ti? , vi(li kako se »ospe najviših častnikov vrte	"" ' ' — ' 7	Vn.iL-.,
. . . , . ... , L i ' p 1	nik zup. hrankolovo, .t.	Kranjc zup. Aimka,
L'jLiii- iJmvij Li uli nnmctp hnria da liti vec _ - u.___i_______ ___■ : k: „icu^..:«. "»r* ?	.11	.
žuj>. st. Andraž. T. Rajčevič žu]». (Irahovo. And, Fischer žup. Mozirje. J. Strojnik žup. na Žili. Eg. Beršlan žap. Dobov. <1-2 Preseč-
bi«»^».kega reda.
Ifo T1 j > k e k o n f e r e n c e na D u-i! :» j u. \ ceru j Jh po<l predsedstvom dunaj-»»k< ?a nadškofa kardinala ilr.a Grusche pri-«I;, kunterrtica škofov. Konference se vdele-/r.tejo n:idškoti i/ Prape. Solnograda in < Mo-mii("i. knezoškofa i/. Maribora in Celovca.
kakor pleve, ki jih pomete burja, da jih več y isteni trojrTl y onimi, ki so njihovim sopro-,
goni v službi mnogo niže. To je hip jednakosti, ki na niže jako ugodno vpliva.
Koledar ln vreme. Dane it Eleonora, de-
ni vidiš — naj se oglasijo novi! Razpuščenje
prvega tečaja ruskega kružka ne bi bilo ni-
mškemu ce>arju iMKielil častni znak Dane- . . . , '	, .	____- ,rn
J '	; kak(»r častno za tržaško Slovenstvo, in ne za
trž. slov. mladino! 11. t. m. srno se videli
Volčina Marija, N. Petrič, Ivepec žuj). teš-njiče, Zupančič P. Adojvščina. Po 6<» st. Pr. Repolsk st. Vid. Lucija Pugel. Volilo pok. Ant. Nanutti duh. v:Gorici H0*» K. po od-
i vica; Miloslav; Dabiživa. — Jutri:- ftolsv: Petra; bitku pristojbine K 7.12. '. Amalija Vidmar vesi-llh obrazov na dobrodelnem plesu zaru- t GoihIav ; Tomanija. — 1 empe rat ura včeraj: ob V. uri	\ *'	,	.	- , ,
- ---- — -	- j 12 obrisalk. Roža dr. Gregorinova <> rjuli. 4
{zavese. 1 prt. č. g. Budin nabožnih reči za i 20 K. And. Furlan 4 slike. č. g. Kosec ka-_; nonik kip matere božje. č. g. Tul kip Jezusa
.r -- m 1	<-11	t._ Ol . - " I _ ____4.:i
žene trž. slov. mladine — le en večer ! Ali j po|ioludne + t)-V Cetmus. - Vreme včer»j: oblačno hi ne bilo še nezmerno večje koristi, ki bi se
pokazala iloglednem času. ako po dva večera 11a teden v kružku V ! Tržaška slov. mladina, vzdrami dine. Jutri v
bi se videli ruskem
Društvene vesti in zabave
Odbor za ples trž. slovanske mla
nadškofje iz Lvova in
Ijevejrri ^radea.
-kota i/. Brna in Kra- ^ yen v/ zakotijl Dovolj je stoletnega našega ' 8. in pol uri zvečer bo seja v restavracijsk
sna. ki nas je tlačil in dnšil naše življenje j dvorani „Balkan". V to sejo so nujno vab
-	1 o i ri 10u I Marija Turk svetilki., Ante dr. Slavik sveti!-
cetrtek dne 22. lebr. 1906 ob j J
nik. G. Ponedelak, svetilko.
Domače vesti.
kakor tesno preletajoči se srobot malo dre- j ljeni vsi odborniki.
vesce. Zato pa pričakujemo z velikim upanjem
Plesni odsek pevskega ^društva
Nekoliko pripomb o imenovanju učitelja za slovenski pouk na tukajšnji državni ljudski Soli na Lipskem trgu. i	ruskega kružka.
Midite-li. da <e je vodja kedaj [Hibri^al
— da se naše moči vendar enkrat odzovejo j „Zvonimir" V Rocolu naznanja si. občinstvu, in pošljejo takoj vsaj časten zastop v prvi! da priredi v soboto, dne 24. t. m. „veliko
Za moško podružnico sv. Cirila in Metodija je nabral g. Zlobec Anton v narodni gostilni pri sv. Jakobu, o priliki pogreba pok. g. Novak-a kron 2 <»2.
Sokol po telesu in
maska rad ok" v odičeni dvorani g. dos. Gerdol po duhu! to p. d. „dura" (..pri Lovcu"). Začetek točne
sokol
ta ,-nik. oziroma, da bi naprosil druzega bodi naše geslo. Možno je to dvoje združevati j ob 9. uri zvečer in bo trajal do 3. ure zju-K .telM /a t<, da bi nadomestoval obole- z lahkoto in divno združiti po vsej slovanski i traj. Prijatelji plesa dobro došli ! In.*? Kaj še' Mislite-li. da -e je kdo. kije više zemlji. Zato se predrznem poživljati tudi!
Književnost in umetnost.
Naše gledališče.
V nedeljo torej smo imeli noviteto ..Šivilja". Burka je njen priimek in njen rosebni Pevsko bralno društvo „Zvezda*" iz izkaz" ob enem. da vsak takoj spozna, kdo
nad vodjo, kedaj pobrigal za ta pouk ? Pouk naše dično. „Sokolstvo", narodna ' društva J Herpelj priredi dne 25. februvarja 1906, [je in kaj zna, kakor pravi lepa domača pe-J	* 1	- - - plesni ven>ek s šljivo tombolo, v i>rostorili j sem, da... in samo da je spas, gospoda moja.
v dovenščim ,je bil menda za vseh nekaj, kar dalje posebn<» trgovce in vse rodoljube in - more /anemariati nekažnjeno. Nikdo ni rodoljubke. Učite ruski tudi deco ! I^o bodi Kotel ni« ukreniti, da bi se enkrat zagotovil vsem sveta dolžnost, da se čim prej uresniči
reden jH»nk v dovenščini.
Nek učitelj v ulici Fontana je kakimi tremi leti za fMuik v slovenščini. A glejte čudež : po j zv
velika i daj a — vseslovanskega občevalnega bil pred jezika. Saj je ruščina v to najbolj prikladna
g. I. Siškovič.
Pevski zbor bratovščine sv. Cirila -
in Metodija priredi pustno veselico, z ijrro
i samo da veselo je — vse drugo naj vzame
vran :
Pa je šla objestna in razposajena čez nas
in plesom v prostorih del. kons. društva pri oder in spremljal jo je naš veseli smeh, saj
Jioznan^zf nesposobnega kakor' mo"gc^n Tetoven* ' j^ ki je bogat, i sv. Jakobu, v soboto dne 24. febr. Na vspo-jv karnevalu je človek tako lahkega srca. A
...	. .	i . . ...	1::	..i.___u:i: v.. i« lioh cium-.i h 111 -/ahavfl 1 riti -le
eneč in vsem slovanskim jezikom jako po-
ti- h letih trpinči isti učitelj slovensko mladino dohen. (Govorice slovanskih narodov si niso -vojim ]MHikom in jo kvari še nadalje tako nepodobne, za kakoršne jih
- • ' * j 11 »• • • • j "	■ - -	------	-------x	1 —	•	1	1
I,rez ozira na škodo tega predmeta. < iospoda razkričati Nemci. S priučitvijo ruskega je- smeha. Teselica začne ob uri zv., ples ob
redu je petje, igra ter več šaljivih zborov, bili bi se še bolj smejali in zabavali, da je prikladnih za pustni čas. Posebno opozarjamo bilo tupatam malo bolj živahno na adru.... na šaljivi zbor rNosu. ki vzbuja . toliko Tempo, gospoda igralci ! Prihodnjič mora iti
vse bolj v galop!
Fmi vs|*eh ..šivilje" jf pripisati pred vsem tema. <la ^ta bila predstavljah a glavnih vlog.
Zofka Stolar in g. Taka Stoka, to pot \ svojem fkmoifa. Stoka komik, on je vt-ndar se najboljša. In zdi m*, da g. Stoka {Milagoma spoznava sam. kje pravzaprav leži njegova not' in kje se lahko odlikuje. Pa je . ires tudi bolje, biti v eni stvari tel mojster, nego v vet- stvareh samo kos mojstra. Napravil je g. Stoka to-pot efekt, da ga je lahko
Kaj velja gos|»a Stularjeva našemu gledališču in našemu občinstvu, to je danes jasna st*ar: ona je ponos našega gledališča in ljubljenka našega občinstva ! Jaz bi le rad kmalu doživel veselje, da bi jo videl nastopiti v operi ti : prepričan sem. da 1k> vspeh. ki ga do--^že. naravnost presenetljiv, < >na gre hitro svojo pot naprej, s hitrostjo izvoljenega ta-lenta : danes je že lokalna slavljenka. a kmalu ut« sne biti več nego to.
(V svoji „Šivilji" pa zasluži gospa Stularjeva še jMisebno priznanje, in sicer za svojo pridnost. To ni tnala stvar, naučiti se tako „jezično" vlogo, kakor je vloga gospice Zete Klej»etec ! In če pomislimo, koliko je gospa ves večer govorila in kako dobro je pri tako utrujenem grlu še pela. moramo zares o 1 »čude »vati ujen organ.)
Gospa Stularjeva napreduje, napredujejo naši igralci in napreduje vse naše gledališče, vidno in znam« nito. in z velikim veseljem konstatujemo to. In morda ni več dale« čas. ko bomo imeli tu v Trstu resnično gledališče. / njim pa re>nei5» tekmovale« ljubljanskemu odru.
V j »osebno zad<»š**enje nam je bilo v no-«|«>ijo tudi. da -mo videli na kapelniski stolici Ti-tega resničnega in poklicanega kapelnika, ki imamo dane- v Trstu, gospoda H. \ ogriča. Ta mali. simpatični mož s karakteristično o muzikovo. ki uineje tako vneto in iznio vihteti taktirko, ta mož. o katerem vemo. «1, je ekskviziten talent v svoji stroki, je eden tistih faktorjev, ki -o bistvenega pomena za predek. za razvoj, za bodočnost našega gle-«1 ilišča. I pamo. da moremo pozdraviti v g. Vogriču naš< ga prihodnjega stalnega gledališkega kaj»eliiika !
podrobno kritiko o p4r>xmeznih \'logali v -Šivilji" ozir. igralcih hočemo napisati ob ni i' |»rizi. ki bo gotovo prekosila preini-ro. Poleg imenovanih dveh glavnih vlog >o • •stale, zlasti ženske vloge. ]»recej neznatne, a s » več ali manj hvaležne in dobro igrane >- t;!ag:ijo mnogo k eelotnemu efektu burke. Naše dame. ki so igrale v „Šivilji", so že m-'mirane i^alke in »o tudi v nedeljo hvale-; -dno re-ile svojo nalogo. zlasti g.a Poni-kvarjeva. ta tako inteligentna dama. ki je v salonskih vlogah vednt» izvrstna.	Manj
dobra sta bila v „Šivilji" pl. Poppvič starejši in mlajši. < »o>pod. ki je igral starega I*ojk»-*iča. ni pogodil posebno svoje vloge, istotako mladi Popovič ni bil pravega žanra. Kaj. ko stali in niiudi Popovi* menjala svoji viogi? Tistega taiuoznciia lakaja iz „Marijane" pa je li.ise občinstvo v svoje veselo jiresenetVuje »ašlo zopet v „Šivilji", kajti menjal je naš komični znanec v tem času svoj« službo, iu kakor smo videli, s*- mu godi prav dobro pri Popovičevih.
Kar je bil<» pomanjkljivega pri premijeri.
•• tako upamo, popolnejše pri reprizi, tako ziii>ti t«-nipo v igri in pa tudi orkester, s ka-i im je imel ka|»elntk tupa tam nekoliko težave. V splošnem se je „Šivilja" zelo dobro obnesla in množica občinstva, ki je z«'uet i i{H>hiila hišo- nam je vzbu jala i»aj4ef*sih upanj / « lxNloćao«t našega gledališča.
A nekaj moramo grajati pri-, tej priliki, ii. »ktr moramo prijati reklamo, ki jo je delo nas« _I»rain. društvo" za predstavo „Si-\ ilje". Reklama je pač potrebna stvar, a slehernemu ni dovoljeno sleherno ! Tako. kakor •• vabilo „Ih". dr.~ na „Šiviljo", tako vabi k;ik.i šnni.i na svoje „predstave", ali kaka ko-ti.-dna. tako reklamo s*- dela za predpiistne >.ibave. a za re*no gledališč«*, ki resno razume svoj poklic. s«- kaj takega - in tudi <■«• gre za burko - ne spodobi ! „I>rain. društvu" je toliko manj treba, da se poslu-7iije takih sredstev, ker zadostuje danes pri ii.i.s že. «|;< stoje na gledaliških lepakih imena Zotk.t Htabr. -laka Stoka in H. Vogrič. da h ip« Iltl}o iil*ihdl»č«-.	K.
Brzojavna vesti.
Odrska kriz«.
HI IMMPKŠTA	1'radiu list je pri-
ol»čfl ohcijelni zapisnik, ki je bil na posredo-lauje polkovnika Fabntiusa sestavljen t zbor-i < ni dvora ii. Iz zapisnika j** poniw*i BuMopuo.
Ko je prišel Fabritius v zbornično dvorano.	Drugi delegati so zopet mnenja, naj kon-
je bilo navzočih 2<» do 30 j»oslancev. Polkov- ferenca nadaljuje svoja posvetovanja po dolo-nik se je podal na tribuno predsednikovo, iz-1 čenem programu. Ako pride do sporazuma javivši. da namerava vročiti predsedniku od- glede banke, tedaj se lahko prične z refor-prto povelje kraljevega komisarja. Ker pa ni mami na gospodarskem polju, oziroma se noben predsednikov navzoč, pročita kraljevo lahko podpiše zapisnik. Več delegatov je so-pismo na podlagi tega odprtega povelja, s ka- glasno izjavilo, da ne vzbuja položaj nikakega te rim je pooblaščen, naj povodom razpusta vznemirjenja.
državnega zbora v potrebi uporabi brahijalno	Tovarna za sladkor Zgorela.
silo. Med čitanjem je bilo v dvorani slišati KRU80VK' 20. V tukajšnji tovarni za
klice poslancev in novinarjev. Polkovnik je siadkor je sinoči po <i. uri izbruhnil velik
navzoče trikrat pozval, naj m- odstranijo. Ker j požar j-j traja (|anes. Celo glavno poslopje
, se pa nikdo ni pokoril, je ukazal mestnemu j ter nek0ijk0 postranskih zgradb je zgorelo
glavarju, naj izprazni poslopje. Na to je Ma popolnoma. Nezgod ni bilo. Zaloga sladkorja
zbornica izpraznjena in zaprta. Kraljevi ko- je ostaja nepoškodovana, le v skednjih je
misar objavlja ta zapisnik z opazko, da pre- bilo un^.eno nekoliko sladkorja. Danes bo
preči z oboroženo silo. ako bi pravomočno ogenj pogašen.	y- >
razpuščena zbornica hotela imeti v sredo sejo. . ° Trgovinska pogodba S Švico.
česar se pa sicer ni nadejati. I	^ . .. .. V¥ . .
m^tuT.rorm i • v	B-HjKN 2*švicarski pooblascenci odpo-
BUPIMPESTA 2<>. (Ogr. biro). Magi-	. . . , .. ...	1 .
.. .. , . ... ,	tuieio danes z novimi pooblastili na Dunai,
strat glavnega mesta p* sklenil dvigniti pet	J . .	. . . .
' . . *., v t- , i	da se pnčno zopet pogajati o novi trgovinski
milijonov kron. položenih na sodiscu. \ sJed	f .. "
, , . & u , -	pogodbi z Avstrijo.
1 tega se pravda ustavi.- Zupan Halmos se je	1 * J
danes poslovil od uradnikov glavnega mesta.	Cesar Viljem.
BUDIMPEŠTA 2<>. Kakor se govori, se; KLEL Cesar Viljem je danes opo-
kraljevi komisar <4M Nviri poda jutri popohi- ludne dospel semkaj na vojni ladiji „Preus-
dne na Dunaj, da poroča cesarju o svoji mi- j seri".	. , .
Nadvojvoda Leopold Salvator.
KIEL -JO. Nadvojvoda Leopold Salvator. ki se je udeležil pogrebnih svečanosti v Ko-danju. je dospel semkaj ter je obiskal princa Henrika.
Predsednik Fallićres. . .
siji. ki je sedaj izvršena. Kajbrž ]»ojde na Dunaj tudi ministerski predsednik baron Fe-jervarv.
Avstrijska poslanska zbosraica.
DUNAJ Zbornica je na svoji današnji seji nadaljevala debato o odgovoru ministerskega predsednika barona Gautscha na interpelacijo
Trgovina.
Borzna poročila dne 2 f. febrovarja.
Tržaška borza.
Napoleoni K 19.07» ,—19.09'/„ angležke lire K —.— do —.—, London kratek termin K 240.55'/,—240.70.
Francija K 95.60'/.—95.7 J, Italija K 95.55-----95.70.
italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.35—117 £.0, nemški bankovci K ——.— avstrijska e notna renta K 99.85-100.15, ogrska kronska renta K 95.^5—95.75. italijanska renta X —.— —.—, kreditne akcije K 670.— — 672.— državne železnice K 672.« 0 — 674.00 Lombardi K 126 00 12f?ai Lloydove akcije K 745 — 751 — Srečke: Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — do 483.—, Bodenkredit 1830 K 302. 310.—. Bo-denkredit 1889 K 302.— 310.—. Turške K 148.— do 1 0.— Srhake —.— do —.—
Dunajska borza ob 2. pop.
včeraj dsnea
Državni dolg v papirju n n srenru Avstrijska renta v zlatu
„	4 v kronah
Avatr. investicijska renta 3'/»° o Ogrska renta v zlatu
kronah 4°/,
r,	n 3l/s
Akcije nacijonaLne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 10«» državuih mark 20 mark 20 frankov 100 i tal. lir Cesarski cekini
Parižka in londonska borza.
Pariz. (Sklep). — Francozka renta 99.25. italijanska renta 105.25. španski exterieur 93 65, akcije otomanske banke 632.—. Menjice na London 25160.
Tari z. (Sklep.) Avstrijske državne železnica —•— Lombarde l'i'2'— unificirana turška'renta 94 30 avstrijska »lata renta 10O30, ogrska 4 zlata renta 95.90, Laaderbank 4S5* , turške srečke 1-3-75, parižka banka 1527, italijanske meridi-rnalne akcije ——, akcije Rio Tinto 16 51. Slabotna.
L o n d o n. (Sklep) Konsolidiraj d >lg lJ0.7t, Lombardi 30.'/,. srebro 5 španska renta 93l'9titn-
101.45	101.45
101.25	1(»1.30
1ix.35	118 35
10<\05	100.05
91.35	91.25
114.05	114.05
95.50	95.55
86.20	86 20
1 «33.00	1633.00
670,—	669 05 240 47I/c240.25'/i
117.30	117.30
23 47	23.48
19.10	19.12
95.70	95.60
11.30	11.30
' lijauska renta 1(4^ tržni diškont 3:/u, menjioe na PAIilZ 19, Predsednik - Fallieres je d^- j Dunaju 21.35. Mlačna.	1	'	"
j—------------------ -	j i i	i * i --" j j '	Tržna poročila 20. februvarja.
-lede ogrskega vprašanja. Ministrski pred- nes predpoludne prvikrat pod svojim predsed- Budimpešta. Pšenica •/* april K 16 76 do
1 1 ;	, v^r-ninin .i^iv.t., i,i., stvoiii predsedoval niinisterskemu svetu. Pred-, K 16-7S, rž za april • 13 60 do 13 62, za apni
M dmk je reagiral n.-i u-enijsnjo debato, iz^a- . . . v	, i - v - od iv 15 02 do t Oi koruza za mai K 13-86 do K13-83
vivši. da se vedno poživlja vlado, naj ščiti sedmk I,rlsrcno P^dravil ministre, izra-. _ Fšenha: ponU(rbe srednje, uovpraSevante
. - 1 • . .. , ,w A' 1- • ;	. zivši želi<». nai skupno žniim delujejo za bla- pičlo, .endenca mirna. — P»od»'» 10.000 meterakih
avstrijske interese, ne da bi seje.] ino-lo do- f	•• -	1 . J	/	sto ov, nespremenjeno. Druga žita uespremcnjtno.
slej dokazati, da je v najmanjši stvari kršda -or Fnuicije. Nato je predsednik prečili i XteJ ; ob^čno	°	> -
da hi se hil tozadevno = sPoro^°: ki j° popoludne jiredloži parla-	Havre. B- lep) Kava Santos good average za
te interese, oziroma
Stavil kak konkreten predlog. .«Mejklici ^vse-	Tekoui mmisterske"u sveta
nemcev).
Vsenemci. j«4 'dejal minister, so edini v svojem političnem razumevanju, ki nima druge »meri. nego razsutje te monarhije. (Živahna
je uiim
_| tekoči mesec 46.3/,, za marec 47. V. - Mirno.
sterski predsednik Rouvier poročal o konfe- i doče
bodt
volitve za zbornico vršile dne 2it. aprila
N c a- - Y o k: (Otvorjenje). Kava K'f> za bo-:e doba e. fcštatno. iiesuremcojeuo', do Cj oiolimc
.t « ■ . - 1-.-1 i „ i__i viiie. Prtdaia: 16,'JOO vreč.
ren<-i v Algesirasu ter priobčil, da se bodo | J Hamburg..(Sklep pop.) Kava Santos good
pohvala in prigovori). Ministerski predsednik je rekel, du so se početkom leta pričela podajanja v svrho saniranja položaja na Ogr-! i skeni. Vlada predloži začetkom marca predlogo trlede prispevkov za skupne stroške za leto 190<>. \ sedanjem trenotkn ne more vlada stati na drujiem stališču, kakor na rsta-
average za marec	za mai 3H , t« ptemh«.-
I , , . i - i i-A____ i- to i 39—. za december	— Stalno. — Kava Rio
eventuelno po potrebi druge volitve dne J navadna loco 39-40,	navadna reelna 41-42, na-
I maja. Finančni minister Merlout je naznanil, vadna dobra 43—45.
da bodo bremena, ki jih bo, moral nositi dr-
... .. j -'* žavni zaklad na podlagi zakona glede oskrbovanja delavcev, iznašala za prvih deset let
Hamburg. (Sklep). — Sladkor za februvar 16.25, za marec 16.30, za april 16.40, za maj 1660. za junij 16.70, za julij 16 b'J. — S:alno. — Vreme :
oblačno...	... .... .....
.	..	.London. Sladkor is repe surov . 8V,, Sh
lokolu 27h milijonov frankov, v poznejlh letih, Pariz. Až za tekoči mesec 15.75, za marec
' pa Ion milijonov frankov.	- ; 15.75 za jnnij 16T za niaj-av«ust 15.75 (mirno)
1	J	— Pšenica za tekoči mesec 2o.b0, /a marec 23.
Francoska zbornica.	' ' za marec-junij 23.(50, za maj-avgust 23.4U (mlačno).
— M-.ka za tekoči me^ec 30.—, za marec Ž9!95, za
Konečnoje ministerski predsednik izjavil.' PuMkance, naj sodelujejo s piw......i _-Siadkor surov S3-uso nov i0.--20 '/. imiruo,.
da ostane avstrijski zakonodaji glede skupnih mu ^J^j« njegovo nalogo ter izjavlja, da ne , bel za tekoči mesec 24.'/. za marec 24. '/., za m- j-
niran 55.50—f-6.—. — rf»rni»- lepo.
armade.
Posl. Haernreither je nagla.šal potrebo, da Iti >e gosjK>darski o<lnošaji / Ogrsko za stalno uredili v zmislu. da ostane gospodar-
ili Haei-nreither sta izjavila, da se ni bati evropskih zmešnjav, v katere bi se Avsfro-< >irrska zaplela, a v notranji drŽavi je pa po-trt bno. <la se uredi i/lasti narodnostno vj>ra-šiinje. Prihodnja seja jutri.
Vojna ladija ..Panther

Kdor Ijmkt kakao in Sokolado, tema bodi priporočen » —• Ivan« fioffa
Kandol-Kakao
ki im* naj K*" j toli1% v sebi, j a torej najlaže pro-btTen, na »tomoća nikoli zaprtosti inja ob najbolj-a lan okusa izredno po coni.
Fifatoa samo « imenom ^ -v	Zvan Hoff
. \ in ■ levjo varstveno znamko.
SIJ Zavoji po'/« kg 90 vinarjev » »/s » 50 » Dobiva povsod.
m
stvari se vedno vphv. ki jej_ v popolnem'	™<lo v izpolnjevanju njene , a^ust_25._, za oktober januvar 2b.- (.mrao),
segu pripada. Brez državnega zbora se ne!,lolžnostl	obrambe države. Moč armade j
stori ničesar. Minister je rekel, da je poobla- ^ "na naJ^mejih jamstev za vzdrževanje; scen izjaviti, da se tudi glede skupne armade i mjr"- K«P«*>lika.. ki-ostane zvesta svojim za-lučesar ne spremeni. (Pohvala). To velja z veznikom in prijateljem, pokazuje s svojo !
o/.iroui na poveljstveni in uradni jezik skupne vnani° Politiko- kako važnost da polaga na
i vzdrževanje prisrčnih "razmer ž vsemi vlastmi. ; Sporočilo omenja povspeševanja trgovine in, industrije, ved in Ijiulške omike ter zaklju-' čuje : Mi vdani sluge demokracije hočemo
. ... . .	..	, „	neumorno delovati na to. da zboljsujeuio,
sko-politično lednotno ozeml|e. rosi. Menger	* ..
.*	.	. v I človeštvo ter da ostanemo zvesti svoji do-1
movini.	, . ,
• Bivši predsednik Loubet.
PAK IZ Ji). Bivši predsednik Loubet je '
bij imenovan členom poljedelskega svetaa.
Francoski senat.
ALBERT BROSCH
stalne sekcije „visega ;----— — , _ .	__.
!	Trst ul. bv. Antona g. Trst.
Trgovina s kožuhovino in kapami.
odlikovana na rastavi v Trstu
reksi.
DUNA.F Glasom	brzojavnega poro-, čila je Včeraj vojna ladija Panther~ odplula	PARIZ '20. Pre«lse<lnik Dubost je otvo-	^
i/ Honknnoa v Makao.	Na krovu je vse M sejo z nagovorom, v katerem je „aglašal Velika ZalOja kOZUhOVllie zdravo potrebo urejenih tinancijelnih razmer.
Parnik -Zrinski- ponesrečil.
j Jjy^J[j
ZADAK	Danes predpoludne se je
parnik »Zrinski" hrvatske parobrodne družbe razbil |ui Lojiaru na otoku Kahu.
Štrajk na Reki.
in Čipk (kap) za civiliste n vojak:.
j., treba opustiti nepotrebne stroške. (Po- j Sprejeina^poprave z največjo točnostjo tla I. Pravosodni minister Chaumier je na }	y
K K K A (Ogrski biro). V tovarnah za čokolado, za j»etrolej. za lusčenje riža in za torpede traja strajk nadalje. Tu<li v tobačni tovami štrajka jo vsi delavci in delavke. Za-
to ob odobravanju zbornice prečit al sporočilo predsednika Fallieresa.
Italijanski parlament.
KIM Parlament je sklican za dan 8.
J marca.
Angležki princ v Tokiju.
TOKIO 20. Princ Artur Connauglit je
__Kdor išče službo ali kstkoršno-koli zapo-
slnije; kdor 15če uradnike ali služhnio osolije ; kdor ima za oddati sobe, stanovanju, dvorccv: kdor ina za prodati bi6e, polja, dvocce ; kdor želi |>otiojila4 vknjižbe itd., prodati ali kupiti premičnine ali sploh rabljene predmete Itd. itd. naj kc posluži KALIH OGLASOV v ,,b <1 i n <» « t. ts ki so najceneji, najveć čitani iu najbolj pripravni v dosego namrna.
včeraj dospel semkaj. Na kolodvoru ga je vsprejel cesar. Princ se je na to v spremstvu prestolonaslednika odpeljal v cesarsko palačo.
stopnik finančnega erarja se pogaja s štraj-kovci. Ker pa v s trajajo isti pri svojih zahtevah. je zastopnik finančnega erarja izjavil, da se tobačna tovarna zapre.
Konferenca v Algesirasu.
PARIZ 20. Poročevalec „Matina" je bf- j zojavti iz Algesirasa. da je vprašal Revoila.; ako se vsled vedenja Nemčije prekine konferenca. Revoil je odgovoril: -Odkrito izjav-
,	'	.	j, .... D__Očakovii pričela kazenska razprava proti po-
Iiam. da ne vem. o tem ima odločiti Pariz .	'	. ...	__ /
i- . , , .	v-	i ročniku vojne mornarice, iSchmidtu, Mesto
\ ec delegatov ]e mnenta. nai bi se konte-	*	. f .
.	,_________ stražijo vojaki. Pošli so tjakaj kozaki iz
renca takoj posvetovala o policijskem vpra-l^ .»j
Dogodki na Ruskem.
Kazenska razprava proti poročniku Schmidtu.
Kakor javljajo iz Odese, je včeraj
»anju. da spozna obstoječo različnost mnenja I
Odfse
in jK*tem naj se razprave prekinejo.
- I o I ■ O oiiO"0"0J'0"0"0"0"01
O-;---N

mtr Tovarna pohištva
Aleksander £evi Jfiinzi
ulica Tesa Jtv. 52. n (lastna hiSa)
ZALOGAr Pinzzn R0SRR10 (Šolsko poslopje).
Cono, da o* ni bati nobene konkurence. Sprejemajo so vsakovrstna dela tndi po posebnih načrtih. s=»c0CCCCC5Cs
Dutrov&a oenik brezplačno 1b franko
o
lOnOnOiiOtiOii OilOipiiOllO.lOI
ogl&SO


ilali ogla.-i računajo Me po 3 *tnt. »edo; Baatr^iii«kane besede r»e iW'iin«ju enkrat več. Najmanj pristojbina 40 atot-Plaću se takoj.

Prva slovenska zaloga
ANDHEJ JUG — Tr?t. ulica «v Lucije ;t. IS ( .11
<teieln:m sodiščem). Cena br«z koukurence. ---
^voji k svojim !
Tclcfjr. štv. 1334.
V3j°TC3	takoj več|u trg vi-ia z in-ša-
pvi A
nim blag -m na Dol enakem. Ponudbe Z. na Inseratni oddelek „Edinosti". illS)
Žensko tamburaško dru >tvo
v^ak večer v „Restavraciji Aurora" (ul. Torrent-.)
(152)
Službo išče
4-Vletui udovec brez otrok ve£č slovenskega, itafijanibega iu »-mrkega jezika v govorici in pisari. Dotičnik je /.vržlian ▼ vaeh pisarniških strokah in hi -Ud tudi na ueželo. Naslov pove ..Inseratni oddelek4- .Edinosti4-
(MB)
flcpl|Q i^ežbsua v trgovski in obrtnijski stroki, vlOCUd p0j 0jni ni4	slovenskega, hrvatskega,
italijanskega in nemškega jezika, katere} so trgovinske in obrtnijske ra/roete v Trstu popolnoma znane, i?če diuštvemka. kateii razpolaga ka.ital najmanje 10.000 kron !3e jamči za gotovidobiček. — Naslov pove ..Inseratni oddelek" .Edinosti'*.
intolinontni 4">-letni udovec brez otro mit;iiycilllll slovenskega, italijanskega
I »1 U. Dr. Ani. 2ahorsky
I = elica Torre Klanca štev. 8	.
^ OrJinuje od 9-11 predp., 2-4 ure pop.
5 VW vwv VVVV^TV^/VVVV V VVV/VVVVV^
Kvrizdcva tekočina
T« kodira k:» hribolazt c.
Prcskušeno :iroaialič"° zdravilo za rib.tti žile i" mišice*.
Z;. I»ril>v>!a'.ce. kolesarje iu jezdeee jak » pripravno za ojačenjc {h> velikih naporih.
Cena T" "
VdcMva ee pristno v hkar&ah
GriL A.
V bogakj zalogi pohištva
Em. Ehrenfreund
(prej Jeal)
niica Naava 24 (pritličje)
daj a novo in 'rabljeno pohištvo po konkurenčnih ccnali v najem. ~
— i
Barvarnica. pralnica in
--čistilnica na suho
^Bteiro H©8§an
Trst - ul. Fameto št. n - Trst.
sako obleko se more pobarvati, o irati in očistiti na suho. ne d* bi se jo razdrlo.
iz vrši na j h it ieje. zravrne.
otrok vešč _ tn nem-
•krga jezika ▼ govoru in pisavi, izvtžbun v vseh pisarniških Ftnokab kakor tudi v trgovini in raznih obrtih z inicijativo za utrditi iste, išče primerno »lužbo kot tajnik, kore«poudent ali upravitelj. Dotičnik j«» mnojro potoval po vseli evropskih krajiu in radi tega razširil svo.e obzorje. Naslov pove „Inse-ratni oddelek- rEdinosti".	(561)
Stanovanje v najem. ^IKl
stropje je za oddati takoj stanovat) e z dvema sobama in ktibiijo p-> zelo nizki ceni. Zglasiti ss je rri g. Spiru Petijevič ul Campatiile 12, * J.	(ISo)
Odvetniškega koncipijenta
14)00, ali tudi pozneje, v svojo pisarno dr. Matej F r e t u e r, odvetnik v Trstu, ulica Nnova 13. (184)
AJq n|PQIl ' ^loTans'ceSa pevskega društva" |JICOU zgubila je neka gospodična eno zlato uro. Prosi se dotičnega najditelja, katerega se je videlo dotično uro pobrati, uaj jo priuese proti dobri nagradi upravi . Edinosti ' v izogib neljubih po-s'edic.	(1»1)
lluslrovani ceniki gratis ff- rz^&fcf?-.-v *'j | O priliki plesov se i ili franko.	. f JŠi ' ' O i i	Cene pap»int>nna z
Glavna zaloga	- ^i-L ' i^'".....
FRAN Iv. KWIZDA	^ nvtori
c. kr. avstro-ogrski, kralj, rumunski in knež. bolgarski dvomi 7»lagatelj. Okrožni lekaraar
• , ■ = Xorneuburg pri Dunaju.
Oglase, poslana, osmrtnice, zalivale, mule oglase in v obče kakoršno koli vrsto oglasov sprejema „Inseratni oddelek" v ulici Giorgio Galatti št. 18 (Narodni dom) polanadstropje, levo. Urad je odprt od 9. zjutraj do 12. in od 5. do Š. pop. . I*o noči se sprejema v ,.Tiskarni EdinosC*
1
i X
-C
<
A>> K*.**, 4*.^
flviorizirana mehanična delainica \t
inštalacije plina, vodovodov in tovarna aparatov za acetilenski plin
zapriseženega izvedenca
JOS8PA JESOH
TRST, ulica de i Gel s i št. 7
Koncesijcnirana od c. kr namestništva v Trstu
Izvršila je ža preko 200 inštalacij. "5=3
Uradnica
t? če službo . Fdinoeti".
'24 let stara, zmožna slovenskega, nemškega in iialijanskega jezika. I v kaki trgovinski pisarni. Naslov pri (
(183)1
Deklica
14 16- letna zmožna slovenskega in italijanskega jezika sprejme se nemudoma v službo. Pobližje se izve pn „Inseratnem oddelku'* pri ..Edinosti".	(53*j)




Specijaliteta predmeti sa b^teiks
Išče se postrežnica Z^lLV^
uprava lista ^Edinost".
(507)
|J|A||%q se i>ć* na prodaj, ako možao ua Skor-ni^li/d kel skem griču, na solnčni strsni. Hižica naj bi imela 4—8 prostorov, klet m vrt. Pouudbe pod naslovom „Hišica" na .,lnseratni oddelek" _Edi-»10^-.	(503)
Na prodaj
je vrč malih in velikih hiš ▼ Hojanu. >korklji in v Barkovljah. Nad rojansko cerkvijo je na prodaj 800 štirjaških »ežnje-7 sveta, tam blizo pa 290; cena nizka. Proda ►e več dobro idočih gostiln v mestu in okolici. Posojila na menice ali vknjižbe ee hitro preskrbujejo. Naslov pove ^Edinost".	(517)
— TRST. Corso štev 4	fr A F-. GORICA, Corsa Vordi št. 45
Berglje, predmeti za porodnice, hžgijeničnt obkladki, siringe.
Trigatorji, vdihalice, Toplomeri za mrzlico, kopelj in zrak.
JUhsrji za led, EiterokKizni, grizgalnice vsake vrste, ijrizgalTii:e za podkožno vbrizgavanje, Jennoforji, Berglje, kapljice za nos, oči ia ušesa.
Pripiave za telovadbo, — Naramnice. Cene in kakovost nimajo konkurence.

Konj
za uprego in k detelj, jamčen novo. se proda Naslov pove ..Edinosti".	(530)
(„Avstrijsko parobrodno društvo" - Trst.
(Avstro-amerikanska proga.) - Fratelli COSULICII.
F ova reda*, hilra i a direktna alatba sa blago ia potu 12:«
mej Trstom in Novim Jorkom.
Hitri in elegantni novi brzoparobrod
mmmamtm ĐORA MMa-vg^
odpluje dne 28. febr. t. 1. v Sovi York.
Potnina znaša III. razred K 175.—, I. razred K 300.—.
Potrežba in hrana (vsak dan svež kruh in meso) dobro vino, zdravniške službe. Parniki so | električno razsvetljeni in ventiiiraui. Potniki IIL razreda imajo popolno svobodo na krovu.
Za pojasnila se je obrniti na društvo v Trstu, uiica Molin piccolo št. 2
asi prihod ^šak®??,
Odhod s postaje južne železnica v Trstu
6.07 predp. B via Cervinjan v Benetke, Rini. Mi;
Videm. Ponttbo, Čedad in O v ( .. in Ajdovščino. 7.55 „ B na Dunaj, Reko. liudimpe^to. Za};! 8.25 „ B v Kormiu, Videm, Milan, Rim. 8.35 » O v »*	« Benetke, zveza :
Cervinjan.
0.55 .. O na Dunaj, Budimpešto, Zagreb. J 150 „ O preko Cervinjana v Videm, Ced
Benetke, Milan, Ala. 123° popol. O v Kormiu in via (Jervinjan v Vi i 11 Benetke.
4 -5 ♦> O v Italijo prefco Ivormina. zveza Ajdovščino. .. B via (Cervinjan v Benetke. Milan, K in Videm.
(>•— „ O na Dunaj, Reko in Budimpešto. 6.35 „ B na Dunaj, (Jstende, Reko. S.IO „ B na Dunaj. Budimpešto. Reko. 8.40 ., B do Ivormina se zvezo Cervinjan. O.23 ,, O do trorice, preko Na brezin e. 11.30 „ O na Dunaj.
Prihod na postajo južna železnice v Trstj.
j 6.13 predp. O z Dunaja, Zagreba in Budimpešta. J 7-IO M B z Dunaja, Ostende iu I-oudona. j 7 40 ,, O iz Kormioa preko Nabrežine. I 8.30 ., B iz Italije preko Ivormina i:i O Cervinjana. B z Dunaja, Budimpešte, Zajjreba, K O z Dunaja in Reke B iz Italije preko Cervignjana. O iz Italije preko Kormina zveza Ajdovščino.
4.43 popol. O iz Kormioa in Cervinjana pr. Nabre 5-35 f B z Dunaja, Zagreba in Budimpešte
7	46 .» O iz Italiie preko Ivormina in Nabrcž:
In via Cervinjan. 8.30 ,, B iz Italije preko Ivormina, Nabre/.i
zveza z Ajdovščino. 9.10 „ B z Dunaja, Budimpešte in Reke". 1045 „ B iz Italije, preko Cervinjana, zveza Vidmom in O iz Ivormina.
Odhod s postajo državna železnice p i sv. Andreju v Trstu
5.20 predp. O v Koper, Buje, Poreć (Istra 1.
,, O v Herpcljc, Ljubljano, Duuaj. „ B-t^mu v četrtek) v Herpelje, Pazin, 1' „ O v Herpelje. Divačo, Rovinj, Pulo. popol. O v Koper, Buje, Poreč (Istra).
„ O v Herpelje, Divačo, Dunaj, Rovinj. Pi ' -,, O v Koper, Buje (Istra).
B v Pulo, Divačo, Beljak, Dunai. Ob nedeljah in praznikih: 229 popol. O v Divačo, Herpelje in vmes ležeče posta -
Prihod na po3tajo državne želsznice pri s/ Andreju v Trsiu.
8	30 predp. O iz Buj in Kopra (Istra)
O.35	O iz Pule, Rovinja, Divače, Dunaja.
11.23 '» O iz Herpelj, Divače, Ljubljane, Dunaja »2.25 popol. O iz Poreča, Buj, Divače Duuaja.
O iz Pule, Rovinja, Divače in Duu., u B tz Pule, Rovinja, Divače in Duna) . O iz Poreča, Buj, Kopra. Ob nedeljah in praznikih: V.23 popol. O iz Divače, Herpelj in vmes letečih po-' *) Opazka. B = hrzovlak. O = običajni via".
' ELEKTKaČIBG ŽELEZMICfi
TRST - OPĆINA
Iz Opčill prvi odhod . . . (v20 preti[».
zadnji ,, ... i* 07 popol. Jz Trsta prvi odhod . . . 7.— predp.
zadnji ,, ...	jx»po..
O lepem vremenu odhajali bodo vlaki s trg Caserma : ol> delavnikih vsakih m i aut o 244 popol. "do 5 :>t> popol.: ob prazniki i vsakih 24 minut predpoi. in vsakih 12 min. od 2'20 popol. do 5*08 popol.
NllrilSI 6P mia i komptoarist četverogodišnje nUUjCl 9w vježbe, upućeni knjigovodja, vješt ■ a hrvatskom, talijanskom, njemačkom jeziku i pozna •rdicu. Povoljne odpise upraviti naslovom .Dalma-po^terestante, Barriera.	(177)
PrPVfldi vsakojakih spisov ali tUkuvin iz nem* riOrUlII Skega ali italijanskega na slovenski •žaroma iz slovenskega ali nemškega na italijanski jezik se oskrbujejo. Točnost in natanjčnost. Naslov pove „Inseratni oddelek" »Edinosti".
Cfsinni/Jlftip z ^veiua	sobami, sob co, |
O IdllU v alljf? kuhinjo, vodo. plinom, se zemlji- *
#?em flrtt vrtom, v ulici Fabbio Severo, na Škorklji
ali v ulici Commerciale, išče mala obitelj od febru-
^alje. — Ponudbe: „Valentič"1 na „Edinost".
Molp h|Qp 80 prodaj. Naslov: Gostilna Trošt
VfldlC llloc (nad rojansko cerkrijo.)
Mala stanovanja
:i*>d rojansko cerkvijo.
so v najem v ^korkljl 5t 471 (Gostilna Tro^t)
Najboljša reklama za trgovce, obrtnike, rokodelce in zasebnike spleh so „MALI OGLASI*4 v „Edinosti"
Svtji k rnjla!
•«41 k mita!
DRAGOTIN STAREC
ul. Valdirvvo 16, I. n. mih občinstvu svoj urad.
v TRSTU
Priporoča slav kateri sprojoma zavarovani« proti požar nim ikodaa in poškodbam cerkvonih zvonov; zavarovanje za živtjonio itd.
PosrHajf za posojila aa vkajižfeo« Majice ia asortiaaeij«. Sprejeaa apravaištvo hiš ia zemljice ter posre4aje pri vseh kapčtjak p*
prtllkL
^FILIJflLKfl BANKE „ANION" u TRSTU
se bavi z vsemi bančnimi in menjičnimi operacijami
p raj« m a vplačila na tekoči račun, plačevaje 2'/,% obresti na leto ali pa
* ^»v. proti blagajniikim potrdilom mm ime
▼ kronah:	v Napoleonih:
po 3 */. */„ proti 4 dnevni odpovedi
S5/."/. ®V/.
30
na šest mesecev stalno
po 3*/# proti	dnevni o 'povedi
3 »/,•/„ na sest meseeev stalno „ 3*'»°/, i»a eno leto stalno ;
na. bančni žiro
plačevaje brez nikake omejitve zneska aa/t*/0 letnih obrestij. izvzemsi slučaje posebnega dogovora priznavajoč vsa vplačila s dmmm ivrllfisfft aa vplačila.
ISvrOaJ« sa av#Ja tas—tlaia inkaso računov na tukajšnjem trgu menjic za Trst. Dunaj, Budapest in za druga glavna mest* monarhije, jim izdaja nakaznice na ta tržišča ter jih ovlašćuje, da domicilirajo efekte pri njeni blagajni, vse prosto katerih-koli troškov.
Iadaja in kapaje po daevneai kursu, prosto vsakoršnih troškov. aaenjične vredaote italijanske baake (Baaea d* Italia), neapeljske baake <Baaea di Napol!) ia aa sieilljausko kaako (Baaea di SiellU).
Prevzema pod najzmernejšimi pogoji nakup in prodajo Javalh krsdltalh liatin drisvas nst». delnice, obveznice, srečke, naj se iste kvotirajo na tržaški borzi ali na kaki drugi tu- ali inozemski borzi, deviz in vredn«st
Odptri tekoča rmčumo z domačimi in zunanjimi efekti, kakor tudi proti zastav-Ijenju karatov ladij sli proti drugsčemu jamstvu po dogovoru.
Odetim kradlta proti listinam o nakrcanju za tržišča v Londonu, Parizu, Hamburgu. Berolinu itd. po posebnih pogojih.
it p rajona, menice in nakaznice na kstero-koli evropsko ali izven-evropsko tržišče ter prevzems izplačila tudi potom brzojava.
Izdaja nadalje kreditu« pisma na ime, na katero-li tuzemsko ali inozemsko tržišče.
Do po sitni oddelek
Prejema in hrani depozite, sestoječe iz vrednostnih papirjev, kakor tudi iz kovinskih vrednostij kakoršne-koli vrste. Prevzema točno upravljanje zaupanih jej depozitov, posebuo pa iziirjevauje doličnih odrezkov verificiranje dvignjenih srečk in izplačevanje raznovrstnih dvignjenih srečk, vse to pod najzmernejšimi pogoji,
Filijalka Rsuke Union — oddelek SS blago — preskrbi j uje nakup in prodajo blaga v komisiji, dovoljuje predujme na blago, [police o nakrcanju, warrante itd. in jamči za._ plačilo carine.
Z&SusSeraj® ^sŽDiflJia l Mesto K IS le K 7
Krasna Gloria remontoirska nrebrna ura, a 3 močnimi pokrovci in /. odskočaini pokrovcem, bogato gravirana, točno idoča, 3-letno jamstvo pošilja po povzetju z-d »mo K 7
Tovarna ur I. K O XI G
Dunaj, VII., Westbahnstr. št. 36/117.
Dr. 32. S&esvsfe.
v bolnišnico sv. Iloka v Budimpešti, je v vseli slučajih po v rat-ujo čega se telesnega zaprtja in slabotnega želodčnega delovanja sprcsenetljivo
ugodnim vspebom upo rahljal
želodčno tinkturo
G. PICC0L1JA, dvornega za-Isgatelja Njega Svetosti in = lekarja v Ljubljani.
1 steklenica velja 20 stoi in se vnanja naročila točno ——■ izvršujejo, n
»SLAVIJA" »prejema zavarovanja <Mo-▼eikega življenja po najrazDovntnejftik komhmacijsh pod tako ugodnimi pogoji, ko oofce&a druga sa var o val ni ca. /J asu ja ugodno zavarovanje .ua doživetje a zmanjšuj očimi M vplačili.
San ima po pretaka pravico do dividende.
„S I a v i j a"
rajon nnmaln laki r Pran. — Boemi foii 3U65.38680 K. izplačane otištoinlse: 82,737.159 57 K.
MMvmrovmlnicm nmde drMmvm m vaemkomi slovansko-narodno npravo, ▼aa »a|e«alU taj«:
V Ljobljam, čegar pisarne so v lastni bančni hiši ▼ Goapodtkih ulicah 12
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz Čistegs dobička izdatne podpore ▼ narodne in občuok pristne namene.