156 številka.
Ljubljana, v petek 10 julija 1896.
XXIX. leto.
Uhaja »sak dan ■v«£oat« iaimii nedeljo in praznike, ter velja po poftti preje man r.a avstro-ogerske deflcle *a veo leto 16 rld., r.a pol Ista H gld.   /a Četrt letu -I rM., jiden 1 gld. 40 kr.— Za Ljnbljano bre* pošiljanja na dom za vue leto 13 gld., U četrt lota 3 gld. i>0 kr., it* [eden mfl:;oc 1 gld. 10 ki.  Zh pošiljanje na dum ručama a« po 10 kr
na meacc, po 30 kr. xa četrt let*. — Za t nje detel n toliko toč), kolikor pc.Ft.nina soata. Za osnanila plaenje ne od fttirietopue petit-vrsto p ■. »i kr., če »c oznanilo jedenkrnt tieka, po 5 kr., čo m- dvakrat, iu po 1 kr., če ne trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj sc iavo!6 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npraruiatvo j<- na Kongresnem trgu it. 18, Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnin«, reklamacije, oznanila, t j. vso admiiiistratii nc atvan.
„Morituri Te salutant!"
h.
Poročilo odborovo o delovanju  pol. društva „Edinoet" v minolem leta je jako obsežno.
Odbor bo opravičuje najprej, zakaj ni prirejal uho lov in zborovanj potem pravi: ,V tem pogleda moramo prositi, ne milostne, ampak pravične b< dbe, sloneče na razumnem podtevanju faktičnih odnošajev, ki so posledica uplivov in čiuiteljov, do kojih nimata moči ni naša dobra volja, ni našo pisano pravo. Gospoda slavna, ne pohabimo nikar, da je političko položenje na Primorskem produkt evropske konstelacije in da dispozicije v avstrijski politiki, zasnovane v zmislu koncepta velike evropske politike, ni moglo premeriti do t<edaj niti ukupno avstrijsko slovanstvo, kamo-li da hi je mogli premeniti mi šibki iu atromaini Slovenci ia Hrvatje v Primorski! Ne pozabimo, da imamo tu posla s protivnikom, ki je trd m neizprosni do skrajnih posledic, in da je gori omenjena vseevropskn konstelacija, in vsled iste tudi nad notranji primorski sistem, kakor nalašč prikro en v prdog temu našemu protivniku. Od pirannke ali re pa do najnovejših dnij imeli smo beležiti dogodkov, ki nam pričajo glasno in jasno, kako umejo izkoriščati ti naši protivniki nacrtano ug.d o jim položenje: kako nezmerni smejo biti v tvojih zahtevah in kako svobodni v svoji borbi toliko proti nam kolikor proti vladni avtoriteti; in svobodni tudi v laraianja svojih čutil! Ti naši protivniki zasledujejo bistrim očesom politiško dogodke. Mnogokrat so čudimo njihovi drznosti. Toda njihovo drsnost si je lahko tolmačiti: drzni so, ker vedo, da smejo biti drzni. Posledice takim odno-šajem čutimo ravno mi v vat h kosteh ; čiPimo, kako pogubno delujejo isti tudi na značaj, u\ čustvovanje, rekli bi, na duswno dispozicijo ljudstva po naši okolioi. Ljudstvo je po velikem delu že tuko zbegano, da niti neve več razlikovati mej prijatelji in neprijatelji. Sil« ne podira samo 2idov iu trd-jav, ampak uklanja tudi človeška srca in človeški duh. Ob znanih — kako bi rekli? — čudnih D izorih precejšnjega dela ljudstva po okolioi treba veliko previdnosti z javnimi shodi in z razpravljanji jav n h vprašanj.   Tu mere jedna sama, v zmislu oko
Naročnik.
V mnogih uredništvih se neki nenavadni prizor prečestokrut ponavlja. Novinec, kateri poslov še ne pozna in katerega jo zanjo šele vzgojiti treba, pride ves razburjen, poišče šefa in mu izroči nekaj *a list. Novinec sodi, da ni domišljav, če reč.*, da hs mu jo posrečilo nekaj nenavadnega in izrednega, da je imel veliko, zanimivo misel ter jo izrazil v n»jprimernejši obliki. Mož se odkašlja in čita svoje delo glavnemu uredniku. Glavni urednik, ki kadi vedno bavane in vedno trdi, da nima nič časa, ga m začetka komaj posluša, bavi se s svojimi pismi *Q korekturami. Hkrati ga nekaj preseneti, vsled *«ga posluša, pogleda čitattlja od strani, se smehlja »a prikimava. Vidi se, da mu je stvar všeč. Začetnikov glas narašča megočno. To je za začetnike vesel, da, uzvišen trenotek
Veliki šef pokliče jednoga malih šefov, starejšega in preakušenega urednika, vzamo začetniku njegov spis iz ,0k i„ cjta 8am s(arj nrednik ga poalufia potrpežljivo, cćJvidno je ntiujen. Kmalu se
ličanskih odnoSajev neumestna besed* pokvariti več, nego je moglo sezidati deset dobrih in umestnih. A ne le na to, kar se govori, ampak tudi na to, kdo govori, treha paziti v naši okolici. Tu pa smo se dotaknili rakrane v nadih narodi.o okoličanakih odncfiajih. Nam nedostaje delavnih sil, do kojih hi gojil zaupanje zhtgini del onih okoličanov, ki ho skrajno nezaupljivi do vsakogar, kojemu ni tekla zibel na okolica neki h tleh. Ali naravnost povedano : mi nimamo domačega neodvisnega razumništ^a, kojemu bi brezpogojno zaupal naš okoličun. In da ga nimamo, je to zopet posledica našim od noša jem, dejstvu, da smo v gospodarskem in šolskem pogledu ni milost in nemilost izročeni nafti m protivnikom. Seveda nas mnogi opozarjajo na delovanje političnega društva na Korošken), no pomislijo pa, da tam gori nastopa po javnih shodih oni činitelj, ki je najtesneje spojen z narodom — duhovščina, — česar pa naša duhovščina storiti — ne sme! Zopet posledica naših odnošajev.
Kolike previdnosti treba pri nas glede javnih shodov, priča naj nastopno dejstvo. Nikdo Be ne more odtegniti spoznanju, da bi se izdatno zboljšal položaj okoličanskib Slovencev po zasnutju posebnega okrajnega glavarstva za okolico. To misel smo hoteli propagirati in širiti v minolem letu na posebnih shodih po okol'ci Celo dnevi so bili že določeni tem shodom. Kar sa je nas opozorilo z jako odlične strani, da nikar so ne prenagliti z javnim razpravljanjem o tej misli, ker hi mordi — pii znanem mišljenju mnogih okoličanov — več šk;>-dovali tej potrebni ideji, nego pa koristili. Mi nisrro mogli drugače, nego da smo uvažili ta dobrohotni opomin izkušenega in za pošteno našo stvar n" umorno delujočega moža in — shodov ni bilo. Vsaj za sedaj jih ni bilo.
Pa le nekaj treba pomisliti. Nam ne nedostaje le v okolici nezavisnoga razumništva. To isto velja tudi /.a mesto. Mi imamo tictl v mestu veliko inteligencije, toda zavisne in vezane; nimamo pa sploh mož. ki bi imeli zmožnost in voli o za nastopanje po javnih shodih. M Jo malo jih je, ki bi se mogli in hoteli spuščat: v vrtin-, c javnega življenja.
V Istri so razmere drugačue; tam deluje v prvi vrsti živa, govorjene beseda."
To je vso, kar se je v cdberovem poročilu važnega p ivedalo o političnih razmerah. Odborovo poročilo ]e sicer šn mnogo daljše, ker razpravlja o vseh važnejših dogodkih v minolem letu in pripoveduje kako je društvo glede njih postopalo, a to ni večje važnosti ia spoznanje razmer.
Deželni zbor kranjski.
(XVIII. seja dno 9, julija 1 8 0 C.) t Konec.)
Poa'. dr. M a j a r o n poroča o poročilu dež. olbrra o zgradbi novega poslopja na raentu sedanjega dvorca.  D-ž. odbor pravi v svojom poročilu:
Na prostom, na katerem stoji sedanji dvorec, sezidati se ima novo poslopje po načrtu, katerega odobriti si pridržaje deželni zbor v letoSoj m izrednem zasedanju. Ker je deželni odbor imel ni razpolag* le jeden projekt za novi dvorec, kattri pa se Vilic lepim in dobrim idejam ni mogel nriporo-fiati v izvršitev, ke;- bi bila stavba zarad obsii.nn naprave In zarad potrebne, zlogu pjiuierne izpeljave v ra smeri z aiđano površino provtročila previsoke stroške, je bklenil deželni otboi v svrbo pr dobitve podlaga za izdelavo naJrtov, raiptaati javni natečaj za dobavo načrtov ter nagraditi najprimerneji projekt z 2000 krcnami i.i dn-gi projekt z 1200 kronam'. Glasom uatečajnega razpisa postanejo na-grajeni projekti izključni t lati delete ter si je d-žehi' odbor prldrial eventuvalni nakup še drugih konkurenčnih proj h t o v.
Do d« loči r.ega roka sta došla le dva projekta. Kolegij sodnikom o raspisanih darilih jo jednoglasno konstatoval, da se u be.i prtdiož- nih projektov ne more priporočati v iavrlitev. Ker torej deželni odbor nima na raspolaganje note ega takt ga projtkta, da bi ga priporočal V eokemn deželnemu zboru v odobrenje, moral bo akrbeti zi izvršite* novega nai'r'a in proračuna st reško v, katera naj bi stavbinski urad po določenem programu tako pravočasno izdelal, da jih bo mogoče v prihodnjem deielnoaborakem zase-danju pradU ž.ti vi sokemu dežel m mu aboro ter se bo ■gradba mogla pričeti bodočo sjom'al. Pinč, odsek zmatia postopanji d«i. odbora za opravičeno, Itli pa, da poskrbi do prihodnjega za^eJauja (t... zbora podrobni načrt in natančen proračun, da so ne bodo primerila prekoračenja.  Z ai.eskom 370 000 gld. bi
zanima tudi on in posluia, v žalostnih, praznih OČeli njegovih se zrcali začudenje, ki ga je obšlo; lahno se smehlja in prikimava Debutant žari radosti. In veliki št f reče: „No, kaj pravite? Poznam li jaz svoje ljudi? Znam li talente najti? To. kar jo api.sal ta začetnik, je kratko rečeno nekaj sijajnega Kaj? Kako? Le tako dalje mladi prijatelj! Gotovo dosežete svoj smoter !u
Mili št f pa reče: „Vsa čast! Castitam Vam! Res nijnjno. Mladi mož vna čast! Skoda, da se to ne moro tiskati.*
Iu veliki Sef pravi: „Seveda ne! Saj je samo poskus". — In n ir si novo havann, vzame spis in ga vrže v koš.
Zdaj pa jeclja bojazljivi začetnik, ves zmešan in obupan: „A zakaj pa ne — saj ste sami rekli, kako jo spis sijajen — zakaj ga potem ne tiskate?*
Zdaj se smejeta oba, vehki šef in mali šef. „Vidi se, da vender te nimate pravega pojma! Kaj pa mislite! Pozabili ste na naročnike!" Urednik mu pa razlaga: Naročnik dela časopis. On ga plača. Torej moramo njemu služiti. Dajati mu moramo, kar mu je všeč, prav kakor čevljar ali krojač. To je morda neprijetno, a je neizogibno, to leži v bistvu
časopisja.    Kdor tegi no /na, ta ni pravi novinar. Novinar mora pisati za naročuiko, no za urednike." Začetnik bi se rad vsaj  nekoliko branil: Da j — saj verujem, kar pravit". Saj je to povsoin na-j ravno. A v kaki zvezi je to z mojim spisom ? Saj jaz naročnikom  nič nečem.    Kaj jo pa v mojem spisu takega,   da  bi  jih   moglo razžaliti ?    Povedal sem samo svoje mnenje —*
„Ah, nesrečnik! Kake pojme imate vi o naročnikih! Saj prav tega ne preneao I Vale mnenje! Še tega jim je treba! Kuj jih briga V;še mnet'jeV Svi je mnenje hočejo slikati. Mi ne smemo pisati, kar sami mislimo. Pisati moramo, kar oni misii. In ker že trideset let vedno isto mialijo, moramo že trideset let pisati vedno isto. To je vsa skrivnost našega poklica. Ali me zdaj omajate? Ali pojmite, kako hudodelstvo ste storili ? Spisali ste članek, katerega naročniki še nikdar niso brali! Ali veste, kaj je to? To je revolucija. To je konec redu in navad. To je kaos! S kamni in kosami bi jutri prišli naročniki na nas. A potolažite se! Tudi Vi se izučite 1 Nihče ni prišel učen na svet! Le počasi naprej! Tudi mi smo bili časih takih mislij. Kad.o se stroz-nite in postarate, bodo!n gotovo drugih mislij. Vi
Dunaj 10. julija. Ministerski predsednik grof Badcni pride v Ljubljano ali dne 1. avgusta ali dno 3. avgusta, die 2. a\gusta bode na Bledu.
Dunaj 10. julija. Svetniški tajnik p. Karol Wenger v Ljubljani je imenovan deželno-sodnim svetnikom, okrajni sodnik v Kamniku g. Julij J' o 1 e e deželnosodnim svetnikom in predstojnikom okr. sodišča v Kamniku.
Brno 10. julija. V Litovelu je neki trgovec napravil nad svojo prodajalnico napis mČeška trgovina". Ker na vladni ukaz ni hotel table odstraniti, sneli so jo orožniki in jo konfiskovali.
Budimpešta 10. juliju. Uradno se javlja, da obišče cesar Se ta mesec ruuumskega kralja v Sinaji.
Beligrad 10 julija. Garasanin je imenovan srbskim poslanikom v I'eterburgu. Turska vlada koncentroje okoli Prisreoja Arnavte, da se zavaiuje yoper vse eventuvalne korake Srbije, Bolgarsko aii Oine gore.
Pariz 10. julija. Nemška vlada je na-menila, da se Nt ničija oficijelno udeleži raz stave 1. 1900.
Sar Najčistejši in najboljši malinčev sirup
v steklenicah po 1 ky 60 kr. IlaapoSilja so tudi v pletetticah po 8, 10, '20 in 40 kg.
I rlttnna   l*i<-<-oll.   ..■•■•1 iin^rljii"
(9618—5)      LJubljana, Dunajska ceata.
1% iirttrfitegat lista.
TE»r«OlU<> Mil .Lil lunini« ilr.tO).- : Franceta Rojerja posestvo v Plesivci, cenjeno 816 gld,, dne 11. ju-
Uja v LJubljani.
Antona Pelena posestvo v Daaah, cenjeno 720 yld., dno 11. julija in 6. avgtttta v Ribnici.
Matije Iv r ižana posestvo v Otoku, cenjeno 1JMJ4 gld., dne 11. julija iu 18, RVgaata v Metliki.
Mariji- Lavtar posettva v Podsinreki, Brezovici in na Dobrovi, cenjena 1290 gld, dne II. julija in 17. avgusta v Ljubljani,
C/mrfi St> v  abjUbIJttlll :
ti. julija: Antonija Pompe, pisarje a hCi, 8 leti, Krile, nisko ulice It davica.
'•. julija: .1 f.i f Bavdtk, posestnikov gin, 10 let, Na Stolni It, B, vi etja možganske mrene.
<s. julija: Franca Vulim.r, delavka, 5J4 let, Dunajska cist* st. 11, j tika.
nI a: Danica Tomeo, sirota, tj let, Kolodvorske ulice it 20, je v treslo utonila.
V hiralnici: 8 julija : Avguština Doleoe, Šivilja, 40 let, sušica tnož|ran.
Meteorologično poročilo.
! jui.j	Caa • i-tv-lovaaja	Scaaje 1 .iro-r*:*tra v um..	1(1(1108-niura v C	Vetrovi	Nebo	fidoknua v mn.. | '2 1 urab
	v. avaiei	87 8	22	hI. jzah.	jasno	
10.	7. ajatraj	787*8	18 g	ur. jv/b.	jasno	00
	j 54. popol.	7. :«»•.•!	80*1	sr. jvzb.	skoro jas.	
TT< -u_ ix&j@fts:@L "borac©
dne 10. julija 1896.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni držiivni dolg v srpbru ....
Avstrijska zla: a reni*.......
J.vstritska kronska renta 4°/,.....
Ogeraka ilata renta 4*/,.......
Dgaraka kronska renta 4" .. , ... avttro-ogarake baočne delnice       . .
Kreditne delnice ........
t.cndon vista. . ,
Metalki drž. bankovci m 100 umrk
•0 mark............
»0 frank, v..... . .
[talijanski bankovci........
C kr. cekini . .....
Dne" 9. julija 1896.
4°/0 državne srećke iz I. ltt;>4 po 850 gld. Državne srečke iz 1,1864 pO lOO gld.. . Dunava n g. srećke b9fm po 100 gld. Zcuilj. obč uvnt r. i' ,°/0 zlati zast. Ii"t'
Kreditne srećke po !00 gld......
Ljubljansko sročke.........
Badolfove srećko po 10 gld......
Akcije anglo-nvstr. banke po *2u<) gld. . Trau..way-dnif.t. velj. 170 gld. a. v.       . .
Pa;,: riniti rutici)......
101	gld	75 U
101		70
123		40 ,
1"1	%	20
: i-A		75
98		45 ,
858		—
;}.r>r>		50
118	%	HO
58		75 ,
j i	f	73
		51
		45 ,
	%	B5
141	Rld.	— ki
18^		
188	a	2i ,
1<»8	• t	25 \
22	»	
89		50 .
166		85 „
473	■	•
i	■	
V svoji nam nenmljivi modrosti kazdelo seje Ilogu vsemogočnemu poklicati k seid v jasneje življenje v cvetu let natega ljubega siiiH, gospoda
Izidorja Kuharja
pustnega in brzojavnega upravitelja
kuferi je danes ob 1. uri po noči, v '22. letu svoje dobe, ut. '•• n s tolažili sv. vere, po dolgi iu mučni bobvni blateno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega rajnika bode v soboto, dne 11. t. m., ob 0. uri popnludne ie hise na Poljanskem naspu v Oskih ulicah st. 4, kjer lež6 zemeljski ostanki DJegOVl ha mrt .asketi) odru, na pokopališče, k sv. Krištofu.
Svt'te mase zadušnice brale so bodo v raznih cerkvah. (26511)
V Ljubljani, dne 10. julija 1896.
Josip Kuhar, t ijuik generalnega zastopa banke ..Slavije",   oca, — Ivana  Kuhar,  mati. — Arnoit Kuhar, 0, iu kr. kadet, brat.
SSiSSr■::: ■.■.7r-f^BHBJ8d
Spominjajte *«• dijašk* in ljudske kuhinje pri igrah iu .stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih.
C. ti glavno ravnateljstvo avstr. flrž. železnic. Izvod iz voznega reda
vel3a,-vMLegra, od 3L. j-a.n.l:at 3LS9S.
Naut'ij.n., nuiiMijiMii prilikjalul Id uilhajklnl i-mi oinaćeiil m t i,riilii|fi'wii|i»Uoiii ranil. . t 7o5-lf>»)
4»«11i<m1 it. Kilabl |ai=** (ju?., kol.).
Ob 19. url A min. po noči oiubnl Tink t Trhli, PonUbel, Iletjftk, CcIciTfic, KrMiKoutfnttp, IJiilmit, ran H«lit1i«l ▼ Aiuirs, Iaclil, Oiinindon, Solnoura.l, l.oiidUmli'in, >C«I1 B« J««siu, Innincmt, Htpjrr, Iiinc, DttttaJVbb Aniatctioii. — Ob II. uri in min. ✓jutrm n,...ni vlnk r KočarJ«, Noro in«ato.
— Ob 7. url tO min Oaotml Tl»k TTrlii*, 1'iintalml, Ratjak, Oolovao, Kraji-aenafaalo, l.Julmo, Dunaj tem S'irili.1 t Suliiorfrail, Sihti-. t,mil', Hn.lri-ti.-«. FlaiMij, Mar.jino »aro, Bab, Krantora »aro, K»rlOT8 rmrn, PMgO, I.ipako ivr A" ■ i f - ;11 na l>uuaj. — OI> 11. uri ka min |io(iuluilne intiaiii vlak >■ Koi'UTjn, Novi met,, — Oh 11. uri fiO min ilopoludne uaubni Tlak v Trhli, Pontabel, Knljak, Oolovec, Kranaenafeito, Ljubno, Selallial, Onnaj — Ob 4. uri pnpolu.lne oaoblii Tlak t Ti I. i i, II«IJ4k, »Vlovair Ljubno, £ea Mola tliul r SiiinoKr».l, In.l-(tu,ti, /ali na jnaeru, Inomoat, llreRouo, Curih.. OnnoTit, 1'aria, Stnjr, l.ino, (linuiiilen, Iaclil, DuilejtiTiva, rir.'ni, Marijin* Taro, lleb, KranooT« Tara, Karlova Tar«», Fra^o, Iiipako, llunaj Tla Am atnttpn. — Ob 0. uri 30 min iTfter maiaiit Tink t Kojsavje, Noto moato.
— Ob 7. uri 44 min. iiTetar naoluii vlak t l*.f«-Ilir.I. — Vrini to$* ob fi. uri 39 min. popoludne Taako nedi-ljo in iirasnik t I Hle.l.
l»riho«i «r I.)iil»l| miio jui. kol.). Ob 5. uri f.-J min. ajulraj oanlml Tlak a Dunaja Tla Amatetten, BolnoKrada, llregeuoa, Inomoiua, /.ella na jeiaru, l,an<l-0»alaina, Lino«, Stejrra, Oinuailena, Iacltla, Auifteaa, il.ua, OnbiToa, llaljaka, Kranxena< fevte, Trbiaa. — Ob U. ml ajutraj oaolnil Tlak ia t.e«r-III«la. — Ob H. uri II min ajutraj mntaul Tlak li KućOTJa, Nutak* meits. — Ob U. uri U min. ilopuluilne MObnl Tlak ■ Dunaja Tla Amalotten, Llpikega, Prage . aTmaeonll turor, Karlovih TaroT, Helifc, Marijinih »»ror, IMauja, Rudeja-Tlo, Kolni>«racia, Ijinea, h'iejra, 1'arlia, OanaT«, Curilia, IlrAgenaa, Ino« in.i.In, /nlla na Jtatni, I.nnil-tiaaUlna, I^Jubna, OeluTca, Pontabla, Trblia.
— Ob 3. uri 33 min. |mpulu<lna   moaani   vlak ia Kncavja,  Novega meit«
— Ob 4. uri nft min. popoluilne oiolml vlak a Dunaja, ljubila, Helatbala, lti'ljaka, Ci>li)Tca, Kranarii»rette, 1'untahla, Trbiaa. — Ob 6. uri 86 min. »večer tnetnni vlak U Kočevja, Novega meata — Ob 0. url 4 min. in'inr OMbnl vlak a Dunaja prako Ainatetlmia, ia li'piije, Prage, KraiicoTili rarov, Karlovili varoT, llnba, Narijluib Tarov, Planja, Itudejevio, K.ilnograila, lijubna, lleljaka, Celovaa, l'ont«lila. Trhli«,. — Vrhu tega ob 10. uri 26 min. avei-n nako nciltljo Ia praanik Ia I,«aeo-Illeila.
Otlhtatl ia l.jiaM uik (ihž kol.) v Kamnik Ob 7. url 93 min. »jnlraj, ob 3. uri B min. populiulno, ob o uri
oO min. avet'er, ob 10. uri '26 min. aračer. (Poaleitnji vlak Ia ob uoiiuljab
In iririil.li )
l'i-llii «1 v I.jiil.liiiuo   drl, kol.) iz Kamniku
Ob 0. uri r>fl min. ajutraj, Ob <1. Uri 16 min. ilupolutlue, ob 0 uri 30 n in. (Točer, ob 9. uri lit, min. »večer. (.Poaleitnji vlak lo ob neUeljab in prainllrlh >
Lekarna Trnkćczy, Dunaj, V.
Trgovski pomočnik
vešč bIovenskega iu nemškcgn jezika, želi takoj vstopiti v trgovina z mos.n.ni tilagom.
Ponudbe naj so pošiljajo pod J. Z. ha ppravništv o „ Si -»% L'iiski'^:i Naroda". (2688—4)
ml
0) tona 01«.«na pl. Trnk6czy-ja
ACalagrta, s china in železom.
(Mtltga 225 it-, fhort (Ml. 7 er.. Tiuct. Mahi. ftni 25 p.)
SkuSi-no žp 30 lat pri krvi rrviilli. hIm-Uotoili, l>l«-tlili. m e-«11 alt ikIi iiH«'4'ii< h in ..i ruUiii, kot lahko prebavljiv chiiiR-železo-preparat. ^ f (9557.4
I v k « r 1 • I T r 1 b k «i c s,y - j e i S
paleg mestu« hiše v Ljubljani.
Razpošilja kc vsak dan s poŠto. .JfSf~ 1 istt«»li 1 oi»U**I«m Ttt lir. "^aau
Lekarna Tnikćczy v Gradoi.
Vizitnice
priporoča
v Ljubljani.
Svilen- blago
naravnost iz tovarne od 30 nove. meter naprej.
Najtcijši vir 2a zase talko po tovarniških cenah.
Holiensteinskn svilo t k a [ nica „Lotze" (';rno' bcl°ln l>»rva»o svi'»o biago, gladko, pisano.
Hohiinstoin na S.
Mehanična t,>\arna svilnp^a blaga.
1 oAilja se poMnir.e in inrine prosto na d nn.
progano, karirano itd.    % (9888—4)
Specijaliteta: Obleke za ne.este.
Zahteva naj se v/orco iz Hohensteinskt« avilotkal ime ,Lot7.o", prodno ae kupi drugod.
j
obeno gospodinjstvo
s sovo.
V. (I80II—4)
Nežno, čisto, nevtralno in jako tolsto
v doadaj nad« he?.pni popolnosti je stare* po ceni, ker traje io enkrat tako dolgo, Kakor hitro ko spirajoča druga mila.
Gotov napol. 1 Lepa polt, svežost in nežnost kože.
iS. ' Povsod na prodaj za 30 kr.
Le garantirano pristno, če ima znak sove. V Ljubljiini   prodajata na debelo: Anton Krisper in Vašo Petričić. Generulno zastopstvo:  A. Motech & Co, Dunaj, I, Lugeok Nr. 3.
v; UUaaataaaOaatttttaOaatHaOatOO
V gostilni „Pri Lovcu"
na voglu Rimske in Tržaške ceste
Reininghausovo marčno pivo.
Čez ulico od 10 steklenic a, »/, litra naprej franko na dom postavljeno
Senčnat vrt, kegljišče, izborna vina in jedi.
Z velcBpo&tovanjeni
(«648-.«) Peter Krisch.
Karola Wolf-a
restitucijski fluid.
(Izvleček iz izvrstnih gorskih zeljišč).
Mi... i preskn6eno umii'K'viiIuh in «u rr|»rro»liui Nrrdatvu |>o t«*ŠUIIi u»-|iorlli, ii ii I o i ii |< /nl> itd. — NHJholje Be je obnoa. 1 pri vbeh vnanjih boleznih, kakor: prolluu, r«'%/iu»*ll*ii«'iii «tr|»n«'ii|»i, mvlijit in |ir»o-«io'a5n ill itd.
< i/f.« ftt'klfMtt'i   t t/lit.  1» » i:,-.
Karola Wolf-a
redilni prašek za živino.
Preskusen pri vseh donuićih in koristnih živalih,  kakor  pri Uoii|lli, K<»\<<lili, ovrtab*  prvaM-lla itd., će u^*t'Jo |t'»tl9 ^0 mIuIio   |>r«*l»ia« IJm|«>, izvrtitno varovalno sredstvo proil liu/nini bolesnlui.
**»«« MS Vff it« -4.S ki-. (1224—81^
£SaF~ Premovano. — Mnogobrojna pismena priznanja.
1>oI>I«m ne v vnftkl lekarni. <>U«\ nt« aaln-u pri J «<l I nt« m l««lt>lovnlel|n
IC. T77"olf"-*uu lekarju v Vipavi, Kranjsko.
Pazi naj bo na varstveno znamko. — ItampoMllJn ne »Mala. .lun po poitl.
■Ma«a«a«a«BavaVBavawav^^
l.'1'j itelj iu tdgovorui urednik: Josip Njolli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".
06913377