97. »Biitko. I LloMItit, t petek, Zl. aprila 1916 ml. leto. »Slovenski Narod" velja po pcSti: za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej • K 25*— pol leta m „ . . . 13 — četrt leta „ „ . . 9 650 m • • m 2°oO na mesec m za Nemčijo: celo !cto naprej . ... K 30- — za Ameriko in vse druge dežele : celo leto naprej . . . . K 35.— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka« Upravnlštvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflo?a ulica it 5, telefon sl.85. Iskala vsak dam svacer Uviemsl aadelfa In prainlke. lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 20 vin., za dvakrat po 18 vin., za trikrat ali večkrat po 16 vin. Parte in zahvala vrsta vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. UpravniStvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati Ud, to je administrativne stvari. m Po sam e in a itevllka v alfa 10 vinarjev. — Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon st. 89. .Slovenski Narod* velja ¥ Liablfanl na dom dostavljen celo leto naprej . . . • pol leta „ . . • • četrt leta „ • . ■ ■ na mesec ,. * • • • K 24-— . O— . 6'- - 2*— v upravništvu prejemam celo leto naprej .... K 22*— pol leta „ • • • • ■ H"— četrt leta „ .....5*50 na mesec „ . . • . • 1-90 Dop!si naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. fJretini4tro: Knailora ciica št- 5 (*> pritličju levo,) telefon St. 34. sanv> ™* • Vojn BOJI OB SOŠKI FRONTI. z Italiio. Dunaj. 27. aprila. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Italijansko bojišče. Ob primorski fronti so bili artiljerijski boji včeraj in danes mestoma zeio živahni. Zvečer se je pričel proti našim zopet zavzetim jarkom vzhodno od Selc bobnajoči ogenj: sovražni napad, ki mu je sledil, smo zavrnili. Vrli Sv. Mihaela je stal popoldne pod silnim ognjem vseh kalibrov. Ob tolminskem mostišču in severno od tam je aaša artiljerija močno de-; »vala prati italijanskim pozicijam. Pri Bovcu so pregnale na$e čete sovražnika iz nekega oporišča v odseku na Rombonu ter vieie del iz alpi-iiov sestavljene posadke. Ob tirolski fronti je položaj nespremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba p!. Kofer, fm!. * « Italijansko bojišče. Iz poročila, odobrenega v voj-boporočevalskem stanu. 26. aprila: Včerajšnji dan je bil na italijanski fronti živahen. Pri Selcah je prišlo celo do velikega napada Italijanov. Ta boj je imel prvotno za Italijane uspeh, da so mogli vdreti v široki fronti v naše črte. ali hitro je sledil neuspeh, da so morali Italijani pri protinapadu v bližinskem boju izprazniti komaj dobljene jarke z naj-krvavejšimi izgubami, 130 Italijanov pa smo vjeli. Ob koroški fronti je bilo bojno delovanje manjše. Toliko hujši pa je bil ogenj naših možnarjev na vrh C o I d i Lana, kjer je položaj italijanske posadke od dneva do dneva neugodnejši. Možnarji so kmalu prevladali s svojim ognjem, kajti boj italijanske artiljerije je prav vidno pojemal. V Suganski dolini so zapustili Italijani, ki so se bili vstalili zapadno Roncegna na severnih pobočjih nad dolino, te pozicije, tudi tukaj je naša artiljerija vzročila, da Italijani niso mogli držati fronte. Sovražnik je šel v svoje nove pozicije pri Roncegnu, ki tečejo v smeri z juga na sever. Napori več mesecev so ostali za Italijane popolnoma brezplodni. Iz vojaškega razmotrivanja k poročilu generalnega štaba dne 27. aprila: Na primorski fronti so se razvili novi boji. Izvirajo na eni strani iz namena sovražnika, da bi zopet zavoje val pred kratkim izgubljene pozicije, na drugi strani so :dica naše zvišene akcijske sile. Skupnega načrta v italijanskih podjetjih sicer še ni opaziti. Boji pri Selcah temeljijo na želji, da bi se popravile izgube predvčerajšnjega dne. V ta namen je združila sovraž-artiljerija svoi ogenj na našo ' -ednjo črto do bobnajočega ognja, ali sovražna infanterra ^e ni povzpela dr. Ine.išega sunka. Italijanski bataljoni so bili z lahkoto zavrnjeni. ^ goriškem prostoru je sovražnik obmetal hrib Sv. Mihaela s tež-^ mi granatami, pričakovani napad ie izostal, vsaj do mraka. Na tolminskem in B o v 5 k e m je -rreljevala naša artiljerija sovražne pozicije, infanterija tega odreka *i je mogla še isti dan pridobiti terena, ker je vzela z juri sem močno od . pa te/ko poškodovano oporišče, katero so držali bersaljeri. Na bojiščm ob tirolski fronti včeraj sc položaj ni izpremenil. Sovražnik še drži vrh Col dri Lana, vendar pa te njegov položaj zbog ognja nalm težkih mežnariev postal kritičen. Nasproti vrhu na skalnem grebenu so se vgnezdili cesarski lovci. V dolini Brenta, Sudana, se je hotel sovražnik odtegniti učinku naše najtežje artiljerije z iznraznenjem svojih pezicij pri Veto, zapadno Roncegna: nase čete so zasedle zapuščene poz! jI; r. Eoji pri Se?cah. Zadnji teden meseca marca se je opetovano poročalo o bojih pri Selcah. Takrat se je bilo posrečilo Italijanom vstaliti se v nekaterih naših jarkih, kateri pa so že zopet v naši posesti, kakor priča uradno poročilo z dne 26. t. m. Odsek nri Selcah se razteza vzhodno ceste Do-berdoh-Ronk'. ki pada tukaj v serpentini proti soški ravnini, nad že zdavnaj sestreljenim selom Selce imenovanim. Okoni stojijo nad soško ravnino 60 do 7«) metrov, nad' njimi hribčka Griže brdo in Kosič. ki zaključujeta odsek pri Selcah proti severu in jugu in kjer so vedno naše čete. Da so bili Italijani vdrli v ta odsek, je bilo to mogoče, kakor je poročal v »Berliner Tagbl.«, ne morda vsled drznega prodiranja italijanske infanterije. ampak vsled ugodnega položaja težkih obrežnih baterij. Poleg lažje poljske artiljerije, ki se je vkopala pod Selcami med Sta-rancanom in Ronki v razvalinah sestreljenih vari, razpolaga tretja italijanska armada vojvode d' Aosta na skrajnem desnem kril u 5 takozvani-mi lagunsk^mi baterijami. To so obrežni in ladijski topovi težkih kalibrov, ki sc nahajajo deloma ob Sdobi. to je ob izlivu Soče v meric. Ti velikani so metali svoje ogromne granate na se1ške okope. Ali sovražniku ni b,:lo usojeno, da bi bil obdržal osvoiene pozicije, začetkom aprila so bili jarki že zopet zavoje vani od naših čet. Tudi sedaj so bili onet zagnali Italijani na te okope, al kakor znano, usoehov nimajo, kar vse prvotne po7icije v odseku so \ naši posesti. — Po »Graz. VofksbL K^maj en k*!omeier v kn kem ozemlju. Železnica Trst - Gorica označa zapadni konec Krasa, črta Verme-Jjan - Selce Kota 121 približno fronto, ki jo imajo Italijani, obenem rob visoke planote. Kakor se vidi, sovražnik ni vdrl globoko v kraški svet. Približno en kilometer. Porazdeljeno na ves čas vojne pomeni to okoli 3 metre na dan. Naše prvotne pozicije so seveda vse še vedno naše in ostanejo. Pa je sanjal Cadorna ob začetku vojne, da bo čez par dni v Ljubljani in čez par tednov na Ou-nafu. obtičal pa je pred trdim Kraškim svetom. Ruski glas proti Italiji. »Novoje Vremja« piše o Italiji med drugim: Ne moremo prav poj-n iti solidarnosti Italije z aluranci, dokler je Italija z Nemčijo v vojni samo na papirju, dokler Italija aktivno ne poseže v boj proti našemu glavnemu sovražniku, ki zadaja nam. Francozom in Angležem tako težke udarce. Na parižki konferenci <=c je poudarjalo, da to razmerje je le vprašanje par dni. Ali nič se ni zgodilo in govor italijanskega zunanjega ministra tudi nam ni razvoz-Ijal te neprijetne uganke. Zaoadno boiišče Podpisujte 10. vojno posojilo. BOJI NA CELI FRANCOSKO - ANGLEŠKI FRONT?. Berolin, 27. aprila. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno bojišče. Jugozapadno od Ypresa smo močno obstreljevali angleške pozicije ter ugotovili dober uspeh s svojimi patruljami. Južno od St. rloija ! srno s svojim ognjem zlomili močnejši sovražni napad z ročnimi granatami. V odseku Givenchv en Gohelle-NeuviHe St. Vassi; smo z uspeliorn zažga 1 več min, izrrgaii sovražniku v nato sledečih bojih z ročnimi granatami pri Givenchviu kos njegovega jarka ter zavrnili protinapade. Angleški sunki severno od Som-me so ostali brezuspešni. V pokrajini ob Masi je prišlo poleg silnega artilerijskega bo?a farno na levo od reke do delovanja infanterije. Z ročnimi granatami prodirajoče francoske oddelke smo zavrni?!. Nemška pa-trujjska podvzetja na več točkah Trente, tako v pokrajini severovzhodno cd Armentieresa In med Vaillvjem In Craonnom so bila uspešna. V zračnem boju smo z obrambnim! topovi zb!!i po eno sovražno letalo pri Souchezu in iužno od Tahu-ra, tret?e južno od Parrova. Neka nemška letalska flottt?a le izdatno obložila železniško progo v dolini Noblette, južno od Suippa. D^nes po noči se je izvršil napad zrakoplovov na pristanišče in železniške naprave v Margate ob angleški obali. Vrhovno armadno vodstvo. * FRANCOSKO URADNO POROČILO. 24. aprila popoldne. V Belgiji delovanje naše ariiljerije v odsekih Westende-Steenstrate. V Arg iih smo namerili koncentričen ogenj na okolico Malancourta. Zapadno od Mase je sovražnik tekom popoldneva silno obstreljeval naše pozicije v okolici Mort Komma. Vzhodno od Mase in v ravnini Wo-evre cd časa do časa prenehajoče delovanje artiljerije. Od ostale fronte ni ničesar poročati. V noči na 24. t. m. so izvršile naše letalske flotilje več podvzetij: 21 granat in 8 vžigal-nih granat so vrgle na kolodvor Longuyon. 5 granat na kolodvor Stenav, 12 na taborišče vzhodno od Dima. 32 na taborišče v okolici Montfaucona in na kolodvor Nau-tillois. 25. aprila popoldne. Zapadno od Mase so napadli Nemci včeraj proti koncu dneva po silnem obstreljevanju večkrat naše nove pozicije v okolici Mort Homma. Ko sta se prva dva poskusa popolnoma ponesrečila, je izvršil sovražnik zadnji napad, močno vporabljajoč goreče tekočine. Z zapornim in našim mfamerijskim ognjem ustavljeni, so bili Nemci prisiljeni vrniti se z velikimi izgubami v svoje črte. Silno artiljerijsko delovanje v okolici Avo-courta. Tekom noči je sovražnik brezuspešno poskušal vzeti eksponirane postojanke ob jedru naprav pri Avocourtu. Vzhodno od Mase precej živahno obstreljevanje naših prvih in drugih črt. V gozdu Apremont boi z ročnimi granatami. V Lotarin-giji smo razpršili močan izvidni oddelek, ki je skušal napasti eno našiti malih postojank vzhodno od Neu-villerja. Letalstvo. Danes zjutraj )e vrgel neki nemški letalec 6 bomb na Dunkerque ter ubil eno ženo in ranil tri moške. Stvarna škoda je brezpomembna. ANGLEŠKO LRABNO POROČILU 23. april a. Uspešno smo napadli sovražne jarke jugozapadno od Thepvala ter vjeli 13 mož, brez ozira na izgube, ki smo jih prizadejali sovražniku z metanjem bomb. Naše izgube so zelo majhne. Danes delovanje z minami in artiljerijo. Včeraj proti koncu dneva in tekom noči silen artiljerijski boj v odseku Ramscapelle. V ponedeljek popoldne se je obstreljevanje zopet s silo pričelo v tej pokrajini, kakor tudi v okolici Di\rniHden-S:eenstaete. Danes nekoliko delovanja z minami pri eksponiranem delu pri Loosu in Neuve Chapelle. Obojestransko artiljerijsko delovanje pri Neuvillu, Angresu. pri kanalu Comines proti Ypresu in pri Hocgu. Neko sovražno letalo smo s topovskem ognjem pri Ploegsteertu zbili; vodnik in opazovalec sta mrtva. Eno angleško letalo se pogreša. Načelnik bolgarskega generalnega štaba na nemški zapadni fronti. Berolin, 27. aprila. CKor. urad.) V razgovoru s sotrudnikom »Berliner Tagblatta« je izjavil načelnik bolgarskega generalnega štaba 2o-stov m.- dr.: Pri obisku zapadne fronte sem se mnogo naučil in sem videl mnogo stvari, ki bi jih bili prej smatrali skoraj za nemogoče. Vračam se poln občudovanja za to, kar so dosegli Nemci v organizačni sili in vojaški umetnosti in sicer ne le na fronti, temveč tudi za fronto. Bil sem v Belgiji, kjer sem videl, kako izvrsten red so vpeljali Nemci, imel sem tudi priliko govoriti z nemškim cesarjem, ki je poln zaupanja. Napolnjuje me globoko občudovanje njegove osebnosti. Položaj na zapadni fronti se mi zdi jako ugoden. Nemški letalci na zapadu. švicarski listi poročajo, da je poletelo neko nemško letalo v soboto preko Amiensa ter vrglo pet bomb na predmestja. Neko drugo nemško letalo je metalo v soboto dopoldne bombe na Boulogne. V noči na 17. april so nemški letalci vrgli sedem velikih bomb na Belfort, med njimi eno vžigalno bombo. Tri osebe ubite, 7 ranjenih. Stvarna škoda je baje le majhna. Zeppelln nad Kentom. London, 26. aprila. (Kor. urad.) Reuterjev urad. Vojni urad poroča. Ob-vzhodni obali Kenta je bil včeraj zvečer naznanjen Zeppelin. Zdi se, da ni prišel deli nad deželo in da se je vsled megle vrnil. Glasom dospelih poročil je vrgel bombo, ki je padla v morje. Ruske čete na Francoskem. Marseille 26. aprila. (Kor. ur.) Ruske čete so odšle včeraj zvečer v taborišče Maillv. Vpoklici na Angleškem. London, 27. aprila. (Kor. urad.) Reuter. Oženjeni moški od 28. do 35. leta so za 29. maj vpoklicani. REVOLUCIJA NA IRSKEM. Iz Rotterdama poroča »Lokal-anzeiger«: V nedeljo ponoči Je bil izvršen pri Marvboroughu atentat na neki viak, a še pravočasno preprečen. Revolucionarji so bili pretrgali tračnice. Baje se je tudi del garni-zije v Dublinu uprl, upor pa je bil kmalu udušen. Glasom uradnega izkaza je bilo v Dublinu ubitih in ranjenih: 8 častnikov, 13 vojakov, 2 redarja in 8 prostovoljcev. Izgube upornikov niso znane. Tudi ni znano, ali se je posrečilo četam iztrgati upornikom glavno pošto in druga poslopja v Dublinu. V zbornici lordov je izjavil lord Lansdo\vne o položaju na Irskem. Zadnja poročila so zelo zadovoljna. 15 oseb je ubitih. 21 ranjenih; poleg teh sta bila ubita dva vladi zvesta prostovoljca in dva redarja. Šest vladi zvestih prostovoljcev pa je bilo ranjenih. Amsterdam. 27. aprila. (Kor. ur.) Londonski »Daii;.' Mali« poroča, da so pripeljali sira Roger Casementa, ki je bi! glasom poročila angleške ad-miralitete ob irski obali vjet. v London v To\ver. Angleška vlada mu heče v Londonu napraviti proces. Irska in brambna dolžnost. London, 26. aprila. (Kor. urad.) Tiskovni urad poroča: Odgovor ministrskega predsednika Asquitha v tajni seji poslanske zbornice na Car-sonovo vprašanje, kaže, da se vladni predlogi glede razširjenja bramb-ne dolžnosti ne bodo raztegnili na Irsko. Anglija kupuje španske železnice. Berolinski »Tageblatt« poroča iz liaaga: »Times poročajo, da je Anglija kupila južnošpansko železnico od Linaresa do pristanišča Alme-rije. Proga je 200 milj dolga ter veže najvažnejše španske rudokope z obalo. »Tirnes< pravijo, da je dosegla Anglija s tem več, kakor samo diplo-matično zmago. Boji na morju. NAPAD NA DOGGERBANC. Berolin, 27. aprila. (Kor. urad.) \Vo!ffov urad poroča: V noči od 26. na 27. april so deli naših bojnih sil na sprednjih stražah na Doggerbanc uničili veliko angleško stražno ladjo in privedli jeden angleški pamik kot pomorski plen. Šef admiralskega štaba mornarice. ♦ * * K napadu na Lowesioft. London, 26. aprila. (Kor. urad.) >:Daily Chronicle« poroča iz Lowe-siofta, da se je pri napadu na pristanišče podrlo le malo hiš. Krogle nemških bojnih križark so napravile razmeroma malo škode. Nekaj kro-gelj so našli v notranjosti dežele. Lo-westoft sam je bil zadet od največ 40 krogelj. Obstreljevanje je prenehalo v trenutku, ko je angleška lahka flotilja priplula z juga. Glasom nekega drugega poročila je grmenje topov zbudilo zgodaj zjutraj prebivalstvo. Videti je bilo pet križark, obrnjenih s stranjo proti obali. V razdalji 10 milj so izstrelile vse topove. Vsaka ladja je oddala najmanj deset salv. V celem je bilo izstreljenih sto projektilov. Mnogo jih je šlo preko mesta. Prebivalci so se skušali skriti kakor so mogli. Največ škode je bilo v delavskih črtah. Glasom policijskih poročil so bile v Lo-westoftu štiri osebe ubite, škoda se omejuje na to, da so bile trgovine in hiše razdejane. »Dailv MaiU poroča: Nemške vojne ladje so silno streljale na bližajoče se angleške ladje ter so nato odplule proti vzhodu. Ko' je opazil nemški admiral, da so angleške bojne sile slabejše, kakor lastne, ie dal zopet obrniti ladje. Obrežne straže so pričakovale vsak hip, da bodo angleške ladje uničene, padala je namreč na nje prava toča krogelj. Na obeh straneh so bile ladje zadete. Morje je, bilo vsled gibanja ladij in eksplozij granat tako nemirno, da je bilo pokrito s penami. Naenkrat je bilo videti, kako se s severa bližaj v brzem poletu neki hidroplan, ki jo očtvidno prinesel kako poročilo, __ Stran 2. .SLOVENSKI NAKOD-, dne 28. aprila 1916. 97. Stev. koj nato so Nemci z veliko hitrostjo odpluli proti vzhodu in severu. Potopljeni parniki. London, 26. aprila. (Kor. urad.) Reuter uradno. Norveška barka vCarmanin« (1843 ton) je bila od nekega nemškega podmorskega čolna 55 morskih milj od irske zapadne obali potopljena. Posadka je šla na čolne. Eden se je prevrnil, drugi s kapitanom in 9 možmi je prispel na irsko zapadno obal. (Pripomba VVolffovega urada: Počakati je na potrditev tega poročila.) Listi poročajo: Norveška barka »Carvvanian« se je potopila. Rortendam, 27. aprila. (Kor. ur.) Parnik »Maashaven«. ki je bil zadel pred angleško obalo ob mino. pa so ga še mogli pripeljati v neko pristanišče, so za silo popravili ter se je v torek v spremstvu parnikov »Nodrd-zee« in »Poolzee« vrnil v Rotter-dam. V sredo zjutraj sta »Maasha-ven« in »Poolzee« zadela ob mino in se potopila. Vlačna ladja »Noord-zee^r je z rešenim moštvom po drugi poti dospela sem. Vojna z Rusijo. NAŠE POROČILO Z RUSKE FRONTE. Dunaj. 27. aprila. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Ničesar novega. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. ti o f e r, fml. BOMBE NA UST - DVINSK. Berolin, 27. aprila. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Vzhodno bojišče. Položaj je neizpremenjen. Neki naš zrakoplov je metal bombe na naprave in pristaniška in železniška dela v Dinamindu (Ust-Dvinsku). Vrhovno armadno vodstvo. * RUSKO URADNO POROČILO. 25. aprila. Sovražna artiljerija je obstreljevala mostišče Iks-kil. V okolici Jakobštata južno od kolodvora Novo Selburg, so zažgali Nemci mino. Naši letalci so vrgii 36 bomb na važne točke v hrbtu sovražne fronte, zlasti na kolodvor Je-k>vko, zapadno od Iluksta. Sovražni letalci so obložili okolico Molodečna z bombami. Car. Car se je vrnil 27. t. in. v Car-skoje selo. DROBNE VESTI IZ RUSIJE. Iz Petrograda poročajo: Ruske paropiovne družbe na rekah so izjalovile, da ne morejo izpolniti svojih dobavnih pogodb za vojsko, ker jim primanjkuje goriva. Z ruske meje poročajo nadalje: .300.000 pudov moke (okrog 50 milijonov kg), ki so bili pripravljeni ob reki. da jih odpošljejo, je povoden j odnesla. Ob Donecu v oremogokopnem revirju so proglasili delavci lakotno stavko. Dogodki na Balkanu, NAŠE IN NEMŠKO URADNO POROČILO. Dunaj, 27. aprila. (Kor. urad.) Uradno razglašajo: Jugovzhodno bojišče. Ničesar novega. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r. fmi Berolln, 27. aprila. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Velik! glavni stan: Balkansko bojišče. Ničesar novega. Vrhovno armadno vodstvo. ATENTAT NA BOLGARSKO POSLANIŠTVO V ATENAH. Milan, 27. aprila. (Kor. urad.) »Sifcolo« javlja iz Aten: Dne 25. t. m. je eksplodirala v notranjosti bolgarskega poslaništva v Atenah bomba. Vsa okna poslaništva ki okoli stoječih poslopij so razbita. Sicer ni bilo opaziti nobene večje škode. Berolin, 27. aprila. (Kor. urad.) Poročevalec Wolffovega urada javlja iz Aten: Bomba, ki je eksplodirala ponoči na stopnicah bolgarskega poslaništva, je napravila 42 cm globoko in 80 cm široko vdrtino. Vsa okna poslaništva in okoli stoječih hiš so bila razbita. Bolgarski poslanik se je napram zastopniku VVolffovega urada izjavil, da smatra za izključeno, da bi bili ta atentat izvršili Orki. Neko drugo bomba Iti ni eksplodirala, je policija konfiscirala. Oblasti so storile obsežne ukrepe, da preprečijo nove nemire v onih krogih, ki so v zvezi z entento. Obsedno stanje v Atenah. Iz Aten poročajo: Ministrski svet je sklenil proglasiti nad mestom obsedno stanje. GRŠKA JE KATEGORIČNO ODKLONILA NOVE ZAHTEVE EN-TENTE. Milan, 27. aprila. (Kor, urad.) vSecolo« javlja iz Aten 25. t. m.: Srbski poslanik je razložil ministrskemu predsedniku Skuludisu, da je potrebno spraviti srbske čete s Krfa po kopnem v Solun ter je zagotavljal, da bi se transport dotaknil le onih točk grškega ozemlja, kjer bi to bilo nujno potrebno in da bodo podane primerne sanitarne garancije. Angleški in francoski poslanik sta podpirala demaršo srbskega poslanika s tem, da sta izročila noto, Id pravi, da so aliirane države glede transporta srbskih čet že svoje sklenile in s tem, da sta zagotavljala, da se razen prehoda čet ne bo izvršila nikaka teritorijalna okupacija. Berolin, 27. aprila. (Kor. urad.) Poročevalec VVolffovega urada v Atenah javlja: Na zahtevo četvero-zvezne diplomacije, da se ji da železnica Patras-Lurisa na razpolago, je grška vlada odgovorila, da ka- tegorično odklanja vsako razpravljanje o tem vprašanju. Nove nasilnosti entente proti Grški. Koln, 26. aprila. (Kor. urad.) >>K61nische Ztg.« javlja iz Aten: če-tverozveza se ne zadovoljuje le s konfiskacijo poštnih pošiljat sv centralnih držav, temveč posega tudi že po grški domači pošti. Francoska vojna ladja »Brix« je konfiscirala na treh grških parnikih 150 poštnih vreč, v katerih se je nahajala med drugim korespondenca oblasti in grških vojaških poveljnikov s centralo. Turška vojna. TURŠKO URADNO POROČILO. 28. aprila. Z raznih front ni dospelo nikako poročilo, ki bi imelo kak pomen. Rusko poročHo iz Kavkazije. 23. aprila. V pokrajini Aška-la smo povsod zavrnili silne turške napade z velikimi izgubami za sovražnika; s presenetljivimi protinapadom smo zavzeli važen odsek sovražne pozicije. Poziv na 171etne na Turškem. Carigrad, 27. aprila. (Kor. urad.) Glasom razglasa, objavljenega v listih, se poživljajo tudi 171etni, da naj se eventualno zglase za prostovoljno službo v vojski. 69 I- •v Mi*n I ■ »nt dKIIUHIIII lil pilil- NEMŠKEM GLAVNEM STANU. Berlin, 27. aprila. (Kor. urad.) Amerikanski velenosla-nik se je podal zvečer k av-dijenci pri cesarju v veli-kemglavnemstanu. Amerikanska vlada svari pred pretiranim optimizmom. London. 27. aprila. (Kor. urad.) »Daily News« poročajo iz \\ ashing-tona: Državni departement je posvaril korespondente listov pred pretiranim optimizmom. Predsednik ie odredil, da se ustanovi obrtna cenzura za slučaj vojne in uvede preiskava ali podpirajo znemškest ra-ni Feliksa Diaza in Vili o. Nemčija resno uvažuje amerikansko noto. Berlin. 27. aprila. ^Berlmer Tag-blatt« piše: Iz razgovora z državnim kanclerjem je mogel ameriški veleposlanik spoznati, da se nemška vlada resno trudi se izogniti konflikta z Ameriko in da brez predsodkov uvažuje želje in pritožbe amerikanske vlade. Pogajanja se lahko tičejo dveh vprašanj: prvič, komu je pripisati krivdo radi katastrofe »Sussexa«, drugič pa splošno vprašanje, kako bi se dale po možgosti preprečiti opasnosti za ljudi in nevtralno blago. Si-tuvacija se bo pač še le razjasnila, čim se bo natančneie poznalo ideje, ki jih zastopa Washington v tem vprašanju. Gotovega se ne da ničesar reči, akoravno smemo pati, da se v Washingtonu ne bodo stavile nepremagljive zapreke kr ečnemu sporazumu. »Kolnische Ztg.«- piše: O nemškem odgovoru se javnosti pred koncem tedna pač ne bo nič sporočilo. Proti voini z Nemčijo. V Ameriki se množijo glasovi proti vojni z Nemčijo. Opozicijonalni poslanec Mann je imel v reprezen-tantski zbornici nedavno govor, v katerem se ie izjavil proti pretrganju diplomatičnih odnošajev in proti vojni. Cela zbornica mu je pritrjevala. Tudi drugi ugledni parlamentarci so proti prelomu z Nemčijo. Papež je poslal Amerikancem velikonočno poslanico, ki izraža upanje, da bodo naredi, ki so živeli do-sedaj v miru, ostali mirni tudi v bodoče. Optimizem newyorške borze. Preko Ženeve poročajo iz Wa-shingtona: Berlinske brzojavke dajo sklepati, da bo Nemčija našla pota in sredstva, ki bodo preprečila prelom. Vsled tega se je pojavilo na newyor-ški borzi močno dviganje kurzov. Vojaške priprave v Ameriki. »Vossische Ztg.« javlja preko Ženeve: Amerikanska križarka >Te-nessee«, ki je prispela v nedeljo z amerikanskim mornariškim ministrom v Callao (Peru) je dobila povelje, da se naj takoj vrne. »Lokalanzeiger« poroča preko Haaga: Amerika utrjuje Panamski prekojr. Te dni so pripeljali prvi veliki 16 čolni top, ki strelja 1040 kg težke projektile 35 km daleč. * Amerika m Anglija. Angleška vlada je prepovedala uvoz sanitetnega materijala v centralne države in je tako onemogočila tudi veliko pošiljatev zdravil, ki jih je zbral amerikanski Rdeči križ za Avstrijo in Nemčijo. Amerikanska vlada je sedaj zahtevala, da angleška vlada to prepoved prekliče in je odločena zadevo z vso odločnostjo zasledovati. Sploh bo amerikanska vlada, čim bo njen spor z Nemčijo poravnan, lahko mnogo odločnejše nastopala proti angleškim kršitvam mednarodnega prava. Razne politične wtL = Alzaško - lotarinški deželni zbor. Alzaško - lotarinški deželni zbor je bil popoldne v palači namestnika otvor j en z nagovorom namestnika v. Gallwitza. = Pašič na potu v Petrograd. >'Swenska Tel. Bvran« poroča: Pašič se je mudil včeraj na poti v Petrograd v Stockholmu. Spremljal ga je šef kraljevega kabineta Jankovič. Zvečer se je Pasić odpeljal naprej. = Amerika in Mehika. »Times« poročajo iz VVashingtona, da je predsednik Wilson izpremenil svoje ^tališče napram Mehiki. Ameriška vlada je odločena, da za enkrat še ne odpokliče svojih čet, marveč jih hoče razpostaviti tako, da bo imela popolnoma v rokah že zasedeno pokrajino. Med tem se bodo nadaljevala pogajanja s Carranzo. Ameriške čete bodo odpoklicane samo, če bo Villa mrtev ali vjet. Bati se Je spopadov ameriških čet z mehikan-skimi. = Revolucija na Kitajskem. Pri Kusijehu se je baje vršila huda bitka. Vladne čete so napadle forte v Kiangvinu, katerih posadka se je bila nedavno proglasila nevtralno. Iz-prva ao se morale vladne čete umak- | niti, ko so pa dobile ojačenja, so vrgle upornike nazaj ter utrdbe zavzele. hiti iz primorci leže!. Padel je 27. marca v bojih pri Podgori Anton Viskovič, jurist, praporščak v rezervi. Pokopali so ga v Gorici. Pokojnik je doma iz Kotora. Via Attems v Gorici. Pri izpre-membi uličnih imen v Gorici se je vpoštevalo tudi stare goriške plemiške rodbine, katerih imena so tesno združena z zgodovino Goriško - Gradišćansko. Tako nahajamo med novimi uličnimi imeni: via Conte Leo-nardo, via Dornberg, via Cobenzel, via Colloredo, via Francesco della Torre, via Strassoldo in dosedanja via Lodovico Ariosto »e imenuje odslej via Attems. Attemsi so stara goriška plemiška rodbina, v zgodovinskih listinah se imenujejo Attemis. Dve liniji sta: grofje Attems - Heili-genkreuz iz Sv. Križa v Vipavski dolini, iz katere je tudi sedanji kranjski deželni predsednik, in grofje Attems-Pefzenstein iz Podgore. Razpust trgovsko - obrtnih zbor* *Jc t Trste. Gorici. Rovbtjn hi Rov*. retu. Dunaj, 26. aprila. (Kor. ur.) Trgovski minister je na temelju, paragrafa 23. zakona z dne 29. junija 1868. d. z. 1. št. 85., zadevajočega organizacijo trgovskih in obrtnih zbornic, razpustil trgovske zbornice v Trstu, Gorici, Rovinji in Roveretu, katere ovirajo v njihovem normalnem delovanju vojni dogodki in zlasti odsotnost večjega števila članov s sedeža zbornice že dalje časa. Nadaljevanje zborničnih poslov je poverjeno od trgovskega ministra imenovanim vladnim komisarjem, katerim se prideli strokovni prisedniški svet, sestavljen, iz zastopnikov inte-resentnih krogov. Vlada namerava zajedno s temi odredbami izpreme-niti določbe trgovskega zakona in pravila tržaške trgovske zbornice, po katerih more biti tretjina tržaške trgovske zbornice sestavljena iz ino-zemcev. vpcšievaje državne interese. Tem povodom se imajo izvršiti tudi izpremembe volilnega reda za tržaško trgovsko zbornico, po katerem se ima urediti sestava tržaške zbornice, ki za razvitek gospodarskega življenja deloma ni več primerna, po sedanjih razmerah in zlasti se ima zagotoviti učinkovitejše zastopstvo paroplovnih interesov. Za predpripravo teh odredeb bo sklicana v bližnjem času od trgovskega ministrstva konferenca, h kateri se povabijo osebe iz kroga zbornice in dragih interesiranih gopodarskih tržaških krogov. — »Grazer Tagblatt« piše k razpustu: S to odredbo, katero treba toplo pozdraviti, je končno zadela zadnje zavetišče irredentiz-ma, tržaško zbornico, ista usoda, ka-korŠna je zadela že druge korporacije, ki so bile v rokah italijanskih nacijonalcev. Državi zveste elemente na jugu, katere se je odstranjevalo zbog pomanjkanja odpora, razveseli to, njihovo zadoščenje pa se poviša z napovedanimi važnimi reformami volilne pravice in sestave zbornice v upanju, da pri tem državni in gospodarski interesi na temelju sodelovanja državi zvestega vele-trštva, ki je imelo še do zadnjega časa v trgovski zbornici svoje domovanje, pridejo v poštev v polni meri. Premeščen je na Dunaj inženir T. T o n i n i višji nadzornik in gradbeni in železniškovzdrževalni referent južne železnice obrtnega nad-zomištva v Trstu. Predavanje in koncert za goriške begunce na Dunaju. Na inicijativo goriškega deželnega odbora se bo vršilo pod pokroviteljstvom nad-vojvodinje Bianke in pod častnim predsedstvom princa Konrada Hoh-enlohe - Schillingsfiirsta in tržaškega namestnika barona Fries-Skene v veliki dvorani dunajske Uranie dne 29. t. m. ob 8. uri zvečer na korist goriškim beguncem predavanje prelata Karola Drexlerja o cerkveni in profani umetnosti na Goriškem. Predavanje bo ilustrirala zbirka svetih slik maio ali nič znanih objektov z Goriškega. Mnogo teh objektov je že žrtev vojne. S. predavanjem je združen koncert; pelo se bo nekaj narodnih pesmi z Goriškega in proizvajalo par komadov stare komorne glasbe pod vodstvom profesorja F. Langeja in s sodelovanjem pevskega zbora in orkestra višje realke in gimnazije Leopolda Salva-torja v 16. okraju. Radi poneverjenja ie bil obsojen v Gradcu Juraj Grimani na pet let ječe. Iz okrajne bolniške blagajne v Šibeniku je bilo tekom let ponever-jenih okoli 100.000 K. Proti prepovedi izvoza kave v Avstrijo. Trgovsko - obrtna zbornica na Reki je sprejela predlog, da se store potrebni koraki, da se prekliče prepoved izvoza kave v Avstrijo. Veletržec Gremerje, utemeljevaje svoj predlog, rekel, da je na reškem trgu okoli 100 vagonov kave. ki zadostuje za promet za jedno leto in pol. poleg tega je mogoče dovažati kavo iz Holandske. Strašna nesreča na Reki: Dva otroka zgorela v peči. Josip Strpin z Reke je vojak in leži bolan na Dunaju. Skrbna žena ga je šla za Veliko noč obiskat, da ga vidi še enkrat živega, kajti rane njegove so težke. Doma je pustila svoje štiri otroke: Dragica ima štiri leta. Anđelka šest, Josip sedem in Avguština enajst. Ko je ta šla kupit kruha, so se ostali otroci igrali v kuhinji. Ker sta bila Josip in Anđelka malo mokra, sta prišla na to misel, da bi bilo dobro zbežati v peč, da se tam posušita. In res sta šla ter se postavila vsak na eno stran ognja. Dragica ni mogla za njima, pa je gibala vrata peči sem in tja, ki so se po nesrečnem slučaju zaprla in jih ni mogla več odpreti. Otroka sta kričala v peči, ker ju je dušil dim, kmalu sta nehala kričati, ker sta gorela. Prestrašena Dragica je šla k sosedi, ki je hitro uvidela, da se je moralo nekaj zgoditi. Prihiteli so na pomoč m odprli peč, ali pomoč Je bila prepozna. Anđelka mrtva, dečko je Se dihal, pa je na poti v bolnico umrl. Razdvojeno je srce uboge žene Strpinove, ki je prišla od umirajočega moža na grob dveh svojih otrok. Četrto vojno posojilo. Naša država je podobna veliki hiši, ki je last različnih oseb, prebi-vajočih v njej. Seveda ne morejo vsi stanovati v prvem nadstropju, a vsak ima svoje prebivališče v njej in vsi imajo enak interes na tem, da se ta hiša ohrani nepoškodovana, in vsak mora po svojih sredstvih prispevati, da se ta hiša vzdrži v dobrem stanju. Naša država kliče sedaj prebivalstvo na pomoč za ohranitev in obrambo take hiše, namreč domovine. Eni gredo v strelske jarke, da se za to hišo bore z orožjem v roki, drugi so dolžni, da jih oskrbujejo z orožjem, z obleko in z obutvijo, s hrano za puške, za topove in za želodec. V ta namen bo služilo četrto vojno posojilo. Kakor vsak deležnik pri kaki hiši, tako je vsak državljan dolžan, da se po svojih močeh udeleži vojnega posojila. Vsak posameznik je poklican, da čim več stori. Nihče ne sme misliti, da je v zadostni meri izpolnil svojo patrijotično dolžnost, če je že prvega, drugega ali tretjega vojnega posojila kaj podpisal. Nase armade ne zmagujejo zato, ker pusti drug drugega naprej iti, nego zato. ker hoče biti vsak prvi in ker do skrajnosti izpolnjuje svojo dolžnost na vsakem mestu, kamor je postavljen. Tako se mora zgoditi tudi pri podpisovanju vojnega posojila. Drug naj gleda, da prehiti in prekosi soseda. Treba je zunanjim sovražnikom pokazati, da je avstrijska gospodarska moč tako silna, da je tudi s še tako dolgotrajno vojno ni mogoče izčrpat:. Treba je zunanjim sovražnikom posvedočiti. da se zaman še brani miru in da imamo avstrijski prebivalci ne samo veliko in znamenito armado, ampak tudi toliko moralične sile in toliko denarja, da lahko vzdržimo, dokler bo treba. Treba je novih milijonov za nove batine sovražnikom, treba ie novih milijonov za novo zmago, najbrž za zadnjo in odločilno zmago. Vsi krogi so dolžni pomagati, da se četrto vojno posojilo čim najbolje obnese. Sovražniki naj strme in naj iz naše požrtvovalnosti spoznajo na-šo krepko voljo, da hočemo vztrajati in zmagat:. Vsem slojem, bogatim in revnim, kličemo torej iz vseg?. srca: Hitite in podpišite vojnega posojila, kolikor ga kdo največ more. Tako bo najhitreje in najzanesljiveje izvojevana zmaga, ki nam potem prinese mir in srečo. Podpisujte! Dnevne vesti- — »Narodna tiskarna«. Včeraj se je vršil redni občni zbor »Narodne tiskarne«. V upravni odbor so bili izvoljeni gg. župan dr, Ivan T a v č a r (predsednik), dr. Alojzij Ko k al t (podpredsednik), dr. Kari. Triller, dr. Vladimir Ravnihar, M. Malovrh, prof. Jos. Breznik in dr. Ivo Tavčar. Ker ie dosedanji upravni odbornik g. dr. Fran W i n -d i s c h e r vzlic prošnji, naj ostane še nadalje član upravnega odbora, odklonil novo izvolitev, mu je izrekel občni zbor najtoplejšo zahvalo za njegove izredne zasluge za gospodarski razvoj »Narodne tiskarne,«. — Odlikovanje. Zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil dr. Mirko C e r n i č. nadzdravnik v rezervi. — IV. vojno posojilo. Upravni odsek »Splošnega penzijskega zavoda za nastavljence« je sklenil podpisati 100 milijonov IV. vojnega posojila. S tem je podpisal vsega skupaj 217 milijonov. — Teden Rdečega križa na Kranjskem. Spored dobrodelnih prireditev v deželnem stolnem mestu Ljubljana. Sobota, dne 29. aprila: Od 7.—11. ure dopoldne: prodaja oltarskih šmamic na štantih na Marijinem, Pogačarjevem in Vodnikovem trgu; ob 8. uri zvečer: vojaški koncert v Kazini, vstopnina 1 K. — Nedelja, dne 30. aprila: od 7.—11. ure dopoldne: prodaja oltarskih šmarnic na štantih na Marijinem, Pogačarjevem in Vodnikovem trgu: od pol 10. dopoldne do 1. popoldne in od pol 5. do pol 7. popoldne: javna prodaja znakov in cvetk po ljubljanskih go-speh in gospodičnah: od pol 12. do pol 1. dopoldne: vojaški koncert v Zvezdi. Ob 8. zvečer: vojaški koncert v hotelu »Union«, vstopnina 1 K. — Ponedeljek, dne 1. maja: proslava zmage pri Gorlicah. Od 9. dopokine do 7. zvečer: javna prodaja znakov in cvetk po ljubljanskih gospeh In gospodičnah. Razdelitev oklicev po rodbinah in nabiralnih pol po hišah 97. štev. .SLOVENSKI NAROD-, <$ne 28. aprila i»ib. Stran 3. po odrasli ljubljanski moški šolski - adini; od pol 6.—7. popoldne: vojski koncert pred Glavno pošto. — Torek, dne 2. maja: Kino »Central« čisti dobiček vseh prireditev v wist Tednu Rdečega križa. — Sreda, dne 3. maja: od pol 6.—7. popoldne: vojaški koncert v Tivolskem parku pred Radetzkyjevim vinenikom; zvečer: slavnostna cdstava v Cesarja Franca Jožefa dnem gledališču. — Četrtek, j 4. maja: Kino »Central« ves čisti cek vseh predstav v korist Ted-nu Rdečega križa. — Petek, dne 5. maja: Zvečer: slavnostni koncert philharmonične družbe v Kazini. —-ta. dne 6. maja: Od 9. dopoldne :o 7. zvečer: javna prodaja znakov in cvetk po ljubljanskih damah in . ocdičnah, pobiranje oklicev s priglasi članov po rodbinah in nabiralno! s prostovoljnimi darovi po :^ah po odrasli ljubljanski moški :i mladini; od pol 6.—7. popol-: vojaški koncert pred Glavno to; zvečer: I. slavnostni koncert ^bene Matice« v hotelu »Union«. v delja. dne 7. maja: Od pol 10. Id ne do 1. popoldne: javna pro-nakov in cvetk po ljubljanskih h in gospodičnah. Od pol 12. do : 1. popoldne vojaški koncert v zdi; zvečer: II. slavnostni kon-- Glasbene .Matice- v hotelu ion«. Od 29. aprila do vštevši 7. ija :-:e bo pri vseh predstavah v 3 ^Central« za vse sedeže v lo-. rezervirani prostor in na balko-^biralo naplačilo po 20 v, za vse — seJeže po 10 v; v Kino »Ideal« vse boljše sedeže do II. prostora po -0 v, za drugi prostor in ostale se-po 10 v v prid Tedna Rdečega i. Someščani, posečajte mnogo-ilno vse te prireditve, pristopajte kot člani k Rdečemu križu, daruj-Jodarno, segajte pridno po na-\ikih in cvetkah, da tako pomo-rjševati gorja naših junakov in ih *:rot. — Odbor za »Teden ;ega križa« Deželnega in gospei- 1 pomožnega društva »Rdečega za Kranjsko. Politično in izobraževalno Uro za dvorski okrai je priredilo v restavraciji »pri Zlatorogu« :stanek, na katerem se je razprav-. kako bi se dalo kar najnspeš- 2 organizirati agitacijo za podpi-oje četrtega vojnega posolila. 3župan g. dr. Karel Triller je tvoril razgovor z jako zanimivimi snifl o pomenu, važnosti in ren-Lbiliteti vGjne^a. posojila ter o nači- M omogočajo čim največjo ude-b i širokih slojev pri subskripciji. 1 to se je razvila živahna debata o vmovitvi društva za subskribiranje -i:a posojila v smislu oblastveno rib vzornih pravil. — Pozdrav z italijanske vojne pošiljajo slovenski fantje in :e svojim ženam oziroma dekle-; in vsem čitateljem »Slovenske-i Xr roda«. Franc So vdat iz TolniH na; Franc Medved, Košana; Martin Knsar, Reka; Andrej Kes, Knežak; sdrej Perhavec, Lokve: Pavel Si-• :z Sred. Bitna: Karol Anzelin. na; Jožef Bezgovšek, Laško pri i; Jožef Mohar. Britof pri Kra-: Franc Markovčič, Kcžbana; Fr. :jk,^Kokrica pri Kranju; Anton ina, Šmarje pri Kopru: Kari Ma-raš, Vojsko: nredm. Jožef Malin, ni : predm. Alojz Hribar. Sv. ž, Polenjsko; desetnik Ciril Bu-Vipava; desetnik Jakoš Jožef iz Zidanega mosta. — Zglasj? se je iz ruskega vjet-i no 16 mesečnem molku Josip Pili, ?:elena jama 85, — VojBOpoštfti \ ^.^ovni vzorci. Ker se občinstvo še vedno ne ravna o dni-čbah glede razpošiljanja voj-nopoštnih Magovnih vzorcev vkljub nu obširnemu poduku z azglasi pri poštnih uradih in potom , opozarjamo \ novic na sledeče čbe: 1.) PošHjatve blagovnih •cev so dovoljene samo do naj-I:že 350 gramov. 2.) Take pove, katerih vsebina se rada pokvari, kakor sveže klobase, slanina n podobno, se ne sprejemajo in ne fjajo. Kakor za vojno-poštne z a v i t k e, tako v e 1 j a tudi za v o j n o p o š t n e b I a -Ko v n e vzorce določba, da Hm ni smeti prilagati v p a-' i i v i h in r a z s t r e 1 j i v i h Predmetov (vžigalice, bencin, napolnjena bencinova v ž i g a i a. petrolej, špirit itd. •?- Vse pošiljatve, kaierin omoti ne rja jo zahtevam volnopoštne-Ka prometa, se izločijo od onreme. Vse steklenice s fnevpaljivimi) teko-lami se morajo diati v lesene škat-katere je treba zadelati z zadostno količino vpijajočih snovi. 4.) Naslov je treba navesti točno in jasno. Razven tega je potrebno, da se na vsaki pošiljatvi napiše ime In naslov pošljatelia. — Uradni ukaz o vpeljavi poletnega časa. Današnji uradni list obla v Ija uradni ukaz deželnega pred- sednika, ki pravi: Vse javne ure v kronovini Kranjski morajo se, če le mogoče, še v noči od 30. aprila na 1, maj proti dozdaj veljavnemu krajevnemu ali železniškemu času pomakniti za eno uro naprej in se do konca septembra v tem stanju obdržati. Vsak morebitni poskus, učinek tega ukrepa s preložitvijo poslovnih ur ali enakim preprečiti, je prepovedan in se bode kaznoval po določilih ministrske naredbe z dne 30. septembra 1857., drž. zak. št. 198. — Novi čas. Dne 1. maja stopi v veljavo ministrska naredba, s katero je določen novi čas. O tem prinaša včerajšnja »N. Fr. Pr.« prav zanimiv članek. — »Glasbena Matica« priredi o petindvajsetletnici obstanka svojega pevskega zbora in o petindvajsetletnici svojega rednega koncertnega delovanja z dovoljenjem veleslavnega c. kr. policijskega ravnateljstva v Lji.bljani z dne 22. aprila 1916, L. št 98. v soboto, 6. maja in v nedeljo, 7. maja t. L dva velika dobrodelna koncerta na korist »Rdečemu krizu« v veliki dvorani hotela »Union«. Sodelovali bodo znameniti solisti in pevski zbor >Glashene Matice«. — Vstopnice za oba koncerta se dobivajo že od danes naprej v trafiki gospodične, J. Dolenčeve v Prešernovi ulici. — Oddaja živil po znižanih cenah pri mestnem magistratu. Vsled vojne je nastala nujna potreba, da se odda za revnejše in petrebnejše rodbine nekaj živil po znižanih cenah. Da bi se moglo čim pravičnejše in primernejše oddajati te podpore, se je obrnil mestni magistrat do vseh šolskih vodstev, župnih uradov ter ubožnih očetov v Ljubljani s pozivom, da naj predlože sezname onih. ki so najbolj potrebni podpore. Občinski svetovalci v aprovizačnem odseku — kjer so zastopane vse stranke — so tudi predložili svoje sezname. V posebnih sejah odseka za oddt-jo cenejših živil so se odobrile osebe, ki naj bi jih prejele. Dosedaj se je določilo okoli 400 strank z več kot 3000 rodbinskimi člani. Za sedaj je število rodbin — z ozirom na razpoložljiva sredstva — že doseglo ono mero. čez katero ni več mogoče dajati živi! po znižanih cenah. Novih priglasov mestni magistrat na noben način ne bo več sprejemal. Stranke naj se torej v lastnem interesu ne hodijo več priglaševat, ker so že razprodana vsa živila po znižanih cenah. — Oddaja žvepla. Splošna zveza gospodarskih zadrug v Avstriji je sporočila, da dobimo za sedaj od naročenih treh vagonov žvepla le en vagon t. j. 10.000 kg žvepla, ki ima biti za prvo silo, namreč za prvo žvepljanje. Kakor hitro ga dobi deželni odbor, se bo žveplo takoj razdelilo in razposlalo na posamezna županstva. Za sedaj se opozarjajo vsa županstva, da imajo od prve pošiljatve. ki jo dobe, razdeliti svojim naročnikom tudi le eno tretjino žvepla, ki so ga vinogradniki naročili oziroma, ki jim gre po velikosti vinograda za prvo žvepljanje. Vsak ga ima namreč le toliko dobiti, kolikor ga neobhodno potrebuje za prvo žvepljanje. — Oddaja merjascev za f me. C. kr. kmetijska družba v Ljuh iani bo v kratkem oddala večje iti vilo plemenskih merjascev v staros do pol leta in čez. Kdor želi takega merjasca dobiti, naj še nemudno ;br-ne na c. kr. kmetijsko družbo, "ler-jasci so kupljeni z državno in deželno podporo in se bodo oddajali po znatno nižji ceni kakor ie nakupna. Natančnejši pogoji se izvedo v »Kmetovalcu-. — Naznanilo. Na občnem zboru Deželne zveze sodavičarjev na Kranjskem dne 27. aprila t. 1. se je sklenilo, da so se sodavičarski izdelki od I. maja t. 1. noiražili in sicer sifonke na 12 vin. in pokaiicc na 16 vinarjev. Ker so se pa po nekaterih krajih že popre) dražje nrodajale. se iste cene nadalje drže. Gg. odjemalci so odgovorni za izgubljene steklenice in sicer za sifonke po 4 K, za pokabce 60 v. — Odbor Deželne zveze sodavičarjev na Kranjskem. — Poizvedovalne pole o stanju brezposelnosti v Ljubljani s podatki za mesec aprrl je zanesljivo vposlati do dne 3. maja t. 1. mestnemu magistratu (mestna posredovalnica za delo in stanovanje). Obrati, kateri nimajo poizvedovalnih pol. jih dobe brezplačno pri mestnem magistratu. Oni obrati, kateri bi pravočasno ne vposlali poizvedovalnih pol, se opozarjajo na kazenske posledice. —f Rotovška ura. lavna ura na našem mestnem magistratu je bila zadnje čase precej zmešana. Kazala ie, kakor se ii je zljubilo: bila ob 11. poldne ali pa narobe: skratka: bila je vredna sovrstmea drugih ljubljanskih ur. Pred kratkem so se je pa »usmilile« spretne in skrbne roke. Mož, ki je prišel gledat osrčje, je zmajeval z glavo, potem se pa oprijel dela. Snažil jo je, mazal, pilil in popravljal toliko časa, da je vse spravil v red in sedaj naša stara ro-tovška ura prednjači vsem drugim sovrstnicam; bije in kaže pravilno. In še nekaj! Pod kazalnikom je krog-lja, za katero marsikak Ljubljančan ne ve, kaj pomeni. Ta kroglja predstavlja luno in je z uro tako v zvezi, da se mehanično vrti in kaže natančno mesečne lunine izpremembe. Ta umotvor je pozabljen miroval že leta in leta in sploh se je že mislilo, da je pod uro pritrjen le za »parado «. Sedaj je po dolgih letih vse v redu in ako nočeš ponoči opazovati luninih izprememb, jih lahko vidiš pri belem dnevu z Mestnega trga na rotovški uri. — Umrla je 27. t. m. Marija L o -žar, komptoaristinja pri zobozdravniku Seidlu. Pogreb 29. t. m, ob pol šestih. N. v m. p.! — Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. Od 16. do 22. t. m. se je rodilo v Ljubljani 15 otrok, 2 sta bila mrtvorojena, 22 oseb je umrlo, med njimi 11 domačinov. Za jetiko je umrlo 5 oseb, med temi 2 tujca. Ra- :ch so umrli še 3 vojaki za legar-iem in 1 voiak za grižo. Oboleli so: Ža kozami 1 tujka, Jera Premk iz £martna pod Šmarno goro, pripeljana v epidemijsko bolnico, za škrlatico 2 tujca iz Kamnika, za tifuzom 47 vojakov, za grižo 15 vojakov, za vrati-co 1 domačin in 1 vojak, za otrpne-njem tilnika 1 vojak in za trahomo 11 vojakov. Nesreča. Delavec Biorhio, rodom Italijan. Ponesrečil se je- pretepeno soboto, ko so nakladali orehove hlode na postaji Mokronog - Bistrica. Radi deže\ nega vremena mu je izpodletel capin ter je mož padel med rampo in vagon, v tistem hipu se mu je zavalil hlod na glavo in mu udri Črepinjo. Iz Celja. V nedeljo po noči je izginil faktor Zvezne tiskarne g. Egid Vihar in se sluti, da ie morda pauci v Savinjo in utonil, ker so našli na bregu pri železničnem mostu nje-gov klobuk. Trupla doslej še niso na-šK. Lani so poklicali g. Viharja k vojakom in se ravno sedaj nahajal na dopustu. Iz Gaberja pri Celiu. Umrl je posestnik Jože K o š t o m a j. Umrli je ml svoj čas tudi gostilničar pri »jelenu^ v Celju: za njegove dobe se je to gostilno v listi večkrat imenovalo, ker so se shajali tam možje, ki so ustanavljali Narodno stranko. Pokojni Koštomaj je bil član načelstva Lastnega doma in Prve južnoštajer-ske vinarske zadruge v Celju, je rad podpiral narodna društva in se udeleževal vseh narodnih prireditev7. Umri je v najlepši moški dobi: za podjetnega in pridnega moža je velika škoda. Iz Omotnice pri Konjicah poročajo, da nameravajo rudnik za baker v Ca dramu zenet otvoriti: v rudniku se že 100 let ni ničesar delalo. Sedaj upajo z modernimi stroji doseči dobre uspehe. O reformi ljudskega šolstva po vojni je sprejela štajersko nemško učiteljsko društvo na svojem zborovanju 25. t. m. v Gradcu resolucijo, ki pravi: Vse ljudske in meščanske sole se morajo podržaviti, uvesti se mora jednotiia šola z Sletno šolsko obveznostjo brez vsakih olajšav, ka-koršne se sedaj v nekaterih deželah uveljavljene, šolstvo se mora kar najstrožje nadzirati, eden razred sme pohajati največ 40 otrok, v vseh ne-nemških ljudskih šolah se naj uvede nemščina kot učni predmet v 4 zadnjih šolskih letih pa kot učni jezik v najmanj polovici vseh učnih predmetov, za mladino med 14. in 18. letom naj se uvedejo nadaljevalni kur-zi (gospodarski, trgovski, obrtniški), učiteljska izobrazba naj se povzdigne z uvedbo 21etnega visokošolskega študija po končanem učiteljišču, uči-teljstvo naj se uvrsti v 11. do 8. razred državnih uradnikov, naučno ministrstvo naj se popolnoma loči od ministrstva za bogočastje. Drobne novice s Štajerskega. Umrl je v Zg. Polskavi mlinar in posestnik Anton Strasser, 50 let star. — Z g o r e 1 a j e na Veliki petek Go-lobova domačija v Zg. Velavleku pri Ptuju z vsemi premičninami vred. Edino živino so rešili razun ene svinje. Zažgal je otrok, ki se je igral z vžigalicami. Gospodar je pri vojakih, žena z otroci je pa sedaj brez strehe. — Iz Slov. Bistrice poročajo, da je napravila toča veliki teden v slovenjbistriškem in konjiškem okraju na kulturah znatno škodo. Kino »Ideal« danes v petek 28. t. m. Posebni večer z naslednjim poredom: 1. Železnica ob" ahenskeni jezeru; slika po naravi. 2. Doživljali v džunglah: drama v 1 dejanju. 3. Posiavpi Rtfdl, izborna veseloigra v 3 dejanhh. Spisala Alexander Fng! in Juiy Horst. Režijo vodi Franc Schmelter. Spored mladini ni primeren. — Soboto 29., nedeljo 30. aprila. ponedeljek 1. maja; Drugi film V. Psilander serije: Plavajoči ognjenik. Dramatična slika iz družabnega življenja v 3 dejanjih z Vaidemar Psi-landrom, Karlom Wiethom in Elso Frohlich v glavnih vlogah. Gvido v raju. Veseloigra v 3 dejanjih iz družabnega življenja, z G. Thielschel v glavni vlogi. Spored mladini primeren. Žrebanje razredne loterije. (5. razred. 12. dan.) 25.000 K dobi 79.914. Po 2000 K dobe 8620. 8655, 18.011, 21.707, 23.259, 27.606, 33.819, 37.713, 38.554, 40.327, 44.992, 47.828, 51.308, 60.434, 63.442, 63.925, 65.938, 68.385, 73.605. 90.367, 91.393, 93.072. 100.009. Po 1000 K dobe 3520, 5164, 17.775, 22.471, 23.446, 29.806, 36.542, 41.122, 46.160, 46.913, 51.282, 51.723, 53.506, 53.989, 60.922, 62.033, 63.469, 70.334, 73.085, 73.948, 74.933, 36.769, 86.834, 87.421, 90.340, 92.928, 93.355, 95.141, 95.777, 102.109, 108.013, 108.343, 108.914. V Mestni hranilnici ljubljanski se je našlo nekaj denarja. Kdor bi ga izgubil, naj se blagovoli zglasiti pri hranilnični blagajni. —* ■ i 1 ■" Mladi roparski morilec. Na zatožni klopi sedi komaj 18 let stari Anton Dragar, pristojen v Šmartno pri Litiji, usnjarski vajenec v Zgornjem Kašlju, dosedaj sodnijsko še neoporečen, tožen hudodelstva za-vratnega roparskega umora, ker je dne 6. marca t. 1. zvečer v gozdu med Wagensbergom in Veliko Ko-strevnico 741etnega užitkarja Jakoba Repina, da se polasti njegovega denarja, zavratno umoril. O tožencu se ne more trditi, da ga. je slaba vzgoja privedla do tega groznega čina, vsaj je imel za tamošnje kmečke razmere dobro vzgojo in potrebno šolsko omiko, pač pa je iskati vzroka v tem, da je rad občeval z dekleti, katera nagnjenost je vzbujala gizdalinstvo in pohlep, biti vedno bolje oblečen kakor drugi fantje njegove vrste; in tudi v gostilni je rad druge pogostil. Za vse to je pa bilo treba denarja, s katerim pa obdolženec ni mogel razpolagati, kajti služil je pri strojarju Francetu Bab-niku v Zgornjem Kašlju za vajenca in ta mu je plačeval tedensko po dve kroni, le spmjotja mu je primaknil kakšno kronco. Ni čuda. da se je v njem vnel pohlep po denarju, da bi mogel ustreči svoji gizdavosti, in rodila se je v njem nesrečna misel, če ne drugače, si ga tudi šiloma prilastiti. Trne 6. marca t. 1. je bil v Ra-dohovi vasi semenj, katerega je obiskal tudi 74 let stari užitkar Jakob Repina s svoio hčerjo z Dvora. Repina, ki je bil znan barantavec, je kupil na tem semnju kravo, katero je hči domov gnala, med tem. ko je oče ostal do večera v Radohovi vasi. Zvečer se je pa peljal s posestnico Mah v družbi ključavničarja Verbaj-sa proti domu. Voz se je ustavil pred Špančkovo gostilno v Pustem javorju, od koder sta šla Repina in Ven-cajs peš do Leskovce, ker ju je voz dohitel, sta zopet prisedla, nakar so dospeli v mraku do VVagenšperga; tam je Repina izstopil iz voza ter šel po gozdni poti peš proti domu. Drugi dan sta ga našla Anton Hauptman, posestnik iz Jelš, in Janežič iz Ko-strevnice ob gozdni poti vznak ležečega mrtvega. Glava, ki je bila s krvjo oblita, je visela navzdol, telovnik in jopič sta bila odpeta, poleg njega sta ležala okrvavljen klobuk in palica. Na lice mesta došla sodna komisija je dognala, da se je tu izvršil roparski umor. kajti iz raztele-senja trupla je bilo razvidno, da je Repina zadobil s toporobatim orodjem štiri močne udarce po glavi in da mu je bila polovica leve lobanje popolnoma zdrobljena. Iz cefega položaja je bilo sklepati, da je bil Repina od zadej pobit, da ga je storilec mrtvega na hrbet obrnil, mu preiskal žepe in vzel listnico, v kateri se je nahajalo najmanje 170 K. O storilcu ni bilo ne duha ne sluha. Ko so pa ženske nekai časa v bližini tega kraja pobirale suhljad. našle so v gozdu 40 cm dolg železen ključ za vijake, kar je dovedlo na sled storilca v osebi Antona Dragarja. katerega so orožniki v Zgornjem Kašlju are-tovali in ga odvedli v zapore litrskega sodišča. Obdolženec je spočetka vse tajil in trdil, da je bil doma na obisku svojih staršev, ter nameraval dne 6. marca se z opoldanskim vlakom odpeljati domov v Zgornji Kašelj. Ker je pa vlak zamudil, je šel nazaj, se potikal okoli Wagensberga, da bi tam čakal eno svojih ljubimk. Preje je vzel seboj v neki šupi v Mali Kostrevnici skriti ključ za vijake, to na za+o, 6a bJ-se mogel braniti, če bi ga fantje zaradi deklet napadli Da jf bil ta zagovor ničev, sledi iz nađallnePa zafovora, temu nasprotnega, da. ko so iz Radohove vatne damske modne klobuke po najnovejši modi in najnižjih cenah. 1269 9oF Popravila točno in ceno. --!r=r^-~~-JS 2C i u tu 3C r Dr. 3alia$ 5cba5*cr strokovni zdravnik za otroške bolezni stanuje sedaj 1366 u Gospoji« ulici It 10, II. nodstr. Nočni zvonec Vegova ulica štev. 9. Ordln. od 8.-9. dopoldne In od 2.-3. nra popoldne. l[ i 3£ SEMENA Crne detelje, lucerne, krmske pese, raznih trav, jesenske repe, prosa, gra-šice, čebulčka in čebulnega semena, žlahtnih grahov, fižolov, vseh vrst ze-lenjsdnih, okoli 300 vrst najpriljubnejših cvetličnih semen in ptičjo krmo, priporoča trgovina s semeni na debelo in drobno Sever & Urbanič Ljubljana, Wolfova ulica štev 12. Jtfestn* trg št tO. Oficijelno subokripcijsko mesto i Ljubljanska kreditna banka v LJubljani In njeno podretn.ee e Selite, Celorte, Tretn, Serejovn in Celje, sprejemajo parij četrto &W avstrijsko vojno posojilo 5 1 /2% 40 letno d. p. araort. drž. posojilo po K 9Ž.50 netto a K 1W po originalnih pogojih. nominale. 5V>% d. p. dse I. junija 1923 vračljtre đrtivne zakladnice po E M«— aotte za K 100.— nomlnale. vrti od 17p aprila do iokla 14% P»aja 191». = RES 0 87