Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja. Z« celo ¡»to ptedplafcsn 15 trid., r.a pol leta 8 gld«, j/a četrt le*a 1 (Id., za )sdsa
mesec 1 fld.iO kr.
V administraciji projeman velja Za e«l» leto 12 ifld., za pol leta »i irld.. ia iutrt leta 3 gld., ta jeden raesco 1 gid. V LJubljani na <iotn pošiljan velja 1 <ld. 20 kr. rad na leto. Potamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila linterate) »sprejema upravniBtvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice It. 2.
Rokopisi ie ne vračajo, netrankovana pisma ne viprejemajo.
Vrednistvo je v Semenlfikth ulicah it 2, I., 17.
Izbaja vsak dan, irvzemfli nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
i&tev. 300.
V Ljubljani, v četrtek 81. decembra 1896.
Letni le .X11Y,
Gabilo na naročbo.
S I. januvarijem pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
„SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan:
Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „
Vse leto Pol leta
15 gld.
8 „
Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden mesec 1 „ 40 „
Upravništvo „Slovenca".
Vovhiih letu v pozdrav!
S puhlicami ne maramo streljati. Zato tudi, pišoč o svoiem programu in vabeč svoje prijatelje, naj nam ostanejo zvesti v novem letu in naj nam pridobe mnogo novih naročnikov in podpornikov, nočemo mazati papirja s praznimi besedami.
Potreba katoliškega časopisja v obče in slovenskega katoliškega dnevnika posebe je uprav zato tolika, ker jih je še vedno mnogo, katerim se mora dokazovati. Mtiogobrojni kritiki naj le malo pomislijo, kaj bi bilo, ko bi ga ne imeli.
Naš boj z nasprotniki je težak. Tacega orožja, ki je rabijo oni, nam ni mogoče rabiti, ker priznavamo veljavnost nravnih zakonov uprav tako za pisano besedo, kot za vsako drugo slobodno človeško dejanje. Vsako človeško delo je pomanjkljivo in drži
se ga več ali manj zmot. Tudi naše delo ni in ne more biti popolno. A kedor je sodi, naj je ne presoja po slučajnih pomanjkljivostih, marveč po namenu.
Ni treba mnogo misliti, da se. spozna, kako potreben je namen katoliškega lista.l Proudhon -je odgovoril nekoč na vprašanje: kaj \ j e dolžan človek Bogu? s podlim bogoklet^vom, rekoč: boj. Pod tem geslom se družijo nam" nasprotne stranke — liberalci in sccijalni demokratje. Zadnjo nedeljo je pri Maliču neki socialist popolnoma zadel, da z nami sprava ni mogoča. Reči je hotel: s katoliško mislečimi ljudmi se mi spraviti nočemo in ne moremo, ker sami nočemo njihovih načel.
Ljudje, katerim je pouk v krščanskem nauku sistematična pot k neumnosti (systematische Verduinmuug — Arbeiterzeitg. št. 191 1. 1895 ; podobno se je izrazil tudi letos ,Delavec'), katerim je Bog splesneli predsodek (Soci-jalist 1896 št. 18), katerim so resnice naše sv. vere norosti (Thorheiten — Vorwärts 1894 št. 84), se pač ne morejo ziediniti z nami.
Ne pozabimo pa pri tem, da ima socijalna demokracija vse to od liberalizma iu da liberalizem v svojem bistvu ne misli nič drugače, nego preglasna njegova hčerkr. Tudi naš liberalizem ni v tem kar nič izvzet.
„Münchner Post" je dne 29. junija 1891 duhovnike imenovala žive laži (lebendig gewordene Lügen). Ali ni postopanje naših nasprotnikov od njihovega začetka do danes, jasen dokaz, da uprav tako sodijo ? Hinavci, licemerci, bedaki, sovražniki omike so jim ne samo duhovniki, marveč vsi tisti, ki še stoje na stališču razodete vere.
Gambetta je imenoval svoj čas francoske zbor-
nice večino „pijane sužnje" (čselaves ivres). S tem imenom prav lahko označujemo vse sovražnike katoliškega gibanja. Strasti, sovraštva, zmot pijani sužnji javnega mnenja, materialistične vede, skvarjenega leposlovja, osebnega koristolovstva — taki so. Samostojnega mišljenja zastonj iščeš pri njih. Medle fraze so jim jediui temelj, na kateri zidajo svoj nazor o svetu in življenju.
Gre se torej za mnogo, gre se za vse !
Take rane se ne dade zdraviti s posladkorjeno vodo, s kakim sentimentalnim obližem ; tu je treba drugačnih sredstev.
Nejasno jadikovanje nič ne pomaga. Vsak se lahko sam prepriča, da ginejo nravni temelji politike in slovstva in da celo javno življenje nima nobenega stalnega merila več.
In kedor to spozna, mora tudi uvideti, da je treba razodeti resnici, najodločnejše obrambe in naj-krepkejšega povdarjanja njene uporabe v družabnem in zasebnem življenju. Kedor pa to spozna, je z nami.
Ne tajimo si, da ljudje, ki branijo prava načela, ostanejo vedno ljudje. Z&to dobro umevamo, da so razne struje na istem temelju lahko mogoče iu celo potrebne, a to je jasno, da med načelnimi nasprotniki pri javnem delu ne more biti stalne sloge. Kedor torej želi prave, stalne iu plodovite sloge, deluj za zjedinjenje v načelih !
Po pravici se povdarja, da se morajo v našem času vzlasti v socijalnem oziru oživo-tvoriti krščanska načela. Struja, ki to povdarja, se z ozirom na svoj namen imenuje po nekaterih krajih krščansko-socijalna. A temelj, na katerem sloni, pač ne more biti drug, nego razodete vere resnice.
LISTEK.
Silvester.
Ne škodi, ako se ozremo malo v preteklost.
Seveda, nenavadno je dandauei tako početje in zdi se marsikomu abotno, v času, v katerem se vse peha za napredkom, v katerem se staro z novim nadomešča povsodi: v socijalnem življenji, v politiki, v umetnosti in vednosti.
Tudi pri nas oznanjali so v baš končujočem se letu nove nauke možje, vajeni plezati po umetnosti in vede najjasnejših višavah, tam, kamor ni še stopila navadnega smrtnika noga.
Kaj glasni so bili ti turisti vede in umetnosti, kakor je to sploh navada turistov, in po raznih slovenskih listih in shodih kričal je ta in oni: „Glejte, kam sem prišel!"
Ta se je popel do „višine" Haeckel-ovih idej, oni do Lombrozovih, tretji zopet pozna vse prepade Zolovega naturalizma.
Res, daleč smo prišli!
Kedo se briga, kam vodijo taka pota, kam bode prišel narod, vzgojen v takih idejah I
Da govorimo s pesnikom: Ach es giebt so viele Tausend, Die den gleichen Holzweg fahren, Die das A mit ihnen schreien Und sich gegen 's B verwahren. Doch es kommt ein Tiaueruorgen Und wenn der einmal getagt hat,
Muss das B ein Jeder sagen. Der das A einmal gesagt hat. Und die Zeit wiid bittre Becher Auf die süssen Euch credenzen, Rasch sihenkt sie ein, und schenket nie Den Gallentrank der Consequenzen.
Toda star pregovor pravi: „Cave a consequential."
Kedo bi se pri nas bal posledic, ki morajo nastati, ako požene v klasje seme m&terijalizma in cinizma, katero sejejo nekateri v srce narodu.
Dosleden je naš čas samo v jednem, namreč v boju proti klerikalizmu. Ta boj ni nov, torej ni čuda, da je orožje nasprotnikov sedaj že jako obrabljeno. Ker pa imajo protiklerikalne čete sicer vedno dosti vojskovodij in prostakov, toda jim manjka Werndlov in Kruppov, da bi jim kovali vedno novo orožje, pa stikajo po stari šari, osobito po oni iz reformacijske dobe. Kedar pa tu staknejo kako zarujavelo mušketo, brž jo malo zlikajo in hajd na bojišče.
Vedno je sicer nevarno, koncem leta delati pro-gnozo za prihodnje leto. Toda to pa z mirno vestjo lahko prorokujemo svojim bralcem:
Naši nasprotniki ostali bodo vedno, torej tudi prihodnje leto, isti in bojevali bodejo se z istim starim kopjem. Nagromadili bodejo po svojih listih veliko žvepla, toda z ogljem in salpetrom mešati je ne znajo. Seveda, saj je smodnik iznašel klerikalec Berthold Schwarz.
Brodnik.
Zgodovinska povest. Angleški spisala Antonija Klitsche de la Grange; prevel Ivan čestimir.)
Prvi del. Valerija.
IX.
Slučaj.
(Dalje.)
V obupu se Valerija vrne v kočo, sede v kot in gorko zaplaka, misleč, da je morda ubogi Milon zbežal s tega kraja, kjer ga je vse spominjalo na svoja nesrečna gospodarja. Ko tako sedi sama, zapuščena, postane jej žal, toda prekasno, da ni ostala v družbi Milouovi, čegar požrtvovalnost je zmanjševala njeno nesrečo.
Sedaj nima nikakega prijatelja; morala bode ali prosjačiti ali pa poginiti od gladu. Šine jej v glavo misel, da bi se podala k Deciju, ki bi jej našel mesto pri kakej krščanskej gospej; toda takoj se je znebi, ker se sramuje, odkriti svojo bedo mlademu patriciju.
Tako je sedela do noči in upirala svoj pogled na vrata, ne bi li slučaj privedel Milona, da je odpre in pokaže svoje grdo, njej pa tako prijazno lice. Toda vse njeno pričakovanje je bilo zastonj. Spomni se, da jej je Milon pripovedoval, da v onih razvalinah stanuje neki starček ; prestraši se in se prične ozirati na okno, s katerega se je moglo videti k sta.
Tudi naš list je služil iu bo služil socijalnemu vresničevanju krščanskih načel in zato z upravičenim ponosom trdimo, da smo in hočemo biti vedno kršČansko-socijalni. Krščanski so-cijalizem nam ni stranka, marveč nam je načelo in tega načela se morajo držati vsi katoličani, če hočejo biti vredni svojega imena.
Delajmo vsak po svojih močeh : ta na socijal-nem polju, drugi v slovstvu, tretji v časnikarstvu, četrti v politiki, ali z drugimi besedami: delujmo krščansko-socijalno, krščansko-slov-stveno, k r š č a n s k o - ž u r n a I i s t i 8 k o , krščansko politiško!
Naš list vabi po svojih močeh k vsemu temu in podpirati to delovanje. Z vso odločnostjo se upiramo tistim zlobnežem ali nevednežem, ki hočejo spravljati te stroke krščanskega javnega dela mej seboj v nasprotje.
Ce ima tudi kedo v svojem delu svoj poseben način, da le dela na istem temelju in z istim namenom, pa smo si zvesti pobratimi. Taktika v kakem pjsamnem političnem dogodku je lahko različna, da so le načela jedrna !
Vsemu delovanju našemu bodi vsled tega jeden temelj — razodeta resnica in jeden cilj —, ki nas ga uči ravno ta resnica.
V teh besedah je na kratko izražen ves naš program. Kedor je zanj, naj se nam pridruži in naj po svojih močeh pomaga, da postane „Slovenec" ne le po namenih, marveč tudi dejanjsko vreden njegov zastopnik. Nasprotniki naj pa bodo prepričani, da ne sovražimo njihovih oseb, marveč samo njihove zmote. Ne pozabijo naj pa tudi ne, da ua-sprotstvo ne poneha, dokler se načelno ne združimo. Ostali bomo zato na cbrambuem mestu, na katero nas zove naš Bog, naša vest iu uaša ljubezen do slovenskega naroda !
Pomen k i o slog i.
Iz Zagreba, 27. dec.
Izjava posl. Siepčeviči v hrvatskem saboru, da se on smatra, četudi je Srbin, vender le v tej zemlji političnim Hrvatom, dalo je nekim opozicijonalnim poslancem povod, da so se izjavili o potrebi sloge med vsemi domoljubnimi možmi, bili oni katere stranke koli, če so le pošteni Hrvati ter zavzeti za napredek svojega naroda. Ne vemo, kako je zadovoljila izjava omenjenega poslanca sploh našo opozicijo, povedati pa moramo, da je bila, če tudi morda z dobro nakauo izgovorjena, vender le nespretna, kajti dvema narodnostima ne more ob jed-nem nobeden pripadati, a v tem slučaju je to tudi čisto nepotrebna stvar.
Še pred nedavnim so se smatrali vsi prebivalci kraljevine Hrvatske jedne narodnosti, namreč hrvatske, četudi so bili po veri ločeni na staroverce in katolike. Le v novejem času hočejo staroverci, da so oni Srbi, in to misel so razširili tudi že med priprostim narodom, pa je vse zastonj dokazovati
rim razvalinam. Mračilo se je. Strah in žalost sta jej bolj in bolj stemnevala razum. Najedenkrat j»-j šine v glavo grozna misel. Spomiu na preteklost je vekšal njeno bojazen, sedanjost pa se jej je zdela čim dalje grozneja. Ker ni stavila nikakega upanja več na bodočnost, sklenila je umreti. R^vica se ni zbala večnih kaznij.
Ko se sprijazni s to grozno mislijo, se umiri, vzdigne svoje bledo lice, vredi razmršene lase in zbeži iz hišice. Ko dojde na stezico, se ozre še je-denkrat na svoje borno stauovališče in vzklikne:
„Z Brgom, Marcel! Z Bogom, Milon! Se malo časa in Valerija ne bode plakala več!" .
Kakor brez uma se napoti tje, kamor seje bila namenila. Cula ni ničesar, razven satanovih besedij: „Idi, idi!"
Temna noč je pokrivala zemljo, ko je dospela na palatinski most, na isti most, s katerega se je bil Marcel prevalil v Tibero. Isti trenutek ni bilo na mostu nikogar. Valerija se približa zidanej ograji, pogleda na Tibero in drhčeč od groze zamrmra: „Tukaj doli se ohladim." Ko se spomni muk, katere je prestala, in brezupnega stanja, v katerem se nahaja, se ohrabri, se vspne na zid in že hoče skočiti v reko, ko jo najedenkrat nekdo čvrsto pograbi za roko in jej reče strogim g!asom :
jim, da so oni Hrvati. Da je temu tako, je nájbol|i dokaz izključenje posl. Slepčevic« iz srbskega kluba, ki obstoji med člani hrvatskega sabora, samo radi tega, ker se on smatra političnim Hrvatom, drugače pa Srbinom. Čudnega li pojava! Ta srbski klub je popolnoma vladin, glasuje za vlado ter jo podpira v vsem, nfe bi ga tedaj niti trebalo, ko bi bila resnica ono, kar trdi današnja vladina stranka, da ona ne pozna prepira med Srbi in Hrvati, da se kaj takega more nahajati le pri opoziciji. Zdaj se j«* pa očitno pokazalo, kakšnega mišljeuja je ta srbski klub, in da bolj mrzi vsako sporazumljenje med Hrvati in Srbi, nego sama hrvatska opozicija, ki je izjavo omenjenega poslanca vkljub njeni nespretnosti vender le pozdravila kot neki začetek sprave med obema strankama. Seveda o kaki spravi med obema strankama ne more biti govora, dokler sedó v hrvatskem saboru taki možje, kakor je poznati Gjurkovic, ki je že toliko sramote za Hrvate pa tudi druge Slovane nakopičil po predalih ranjke „Presse" in ša živega „Pester Lloyda". Kader se hrvatski narod otrese takih zajedavk s svojega telesa, potem bode že mogoče govoriti o slogi, poprej pa prav težko. Vkljub temu pa se nadjamo, da bode pomirljivost od strani naše opozicije delovala na preveliko zagrizenost srbske stranke ter vsaj mirneje življe sklonila na razmišljanje, a sčasoma morda tudi na sporazumljenje, kar je želja vseh pravih domoljubov.
Tem bolj vesele in vspešne pa moramo imenovati izjave, ki so oglašene o spravi v opozicijoual-nih lisiih povodom božičnih praznikov. „Hrvatska Domovina", organ ouega dela stranke prava, kateremu j« na čelu baron Rukavina in h kateremu pripadajo vsi odličneji možje te stranke, se je izjavila o slogi med vsemi poštenimi in domoljubnimi življi na Hrvatskem, ter smatra tako slogo za pre-potrebno, če s« misli domovina sploh še rešiti. Pojavi v zadnjem saborskem zasedanju so pokazali, da je že skrajni čas, da se spamtujemo ter ne trošimo svojih sil v medsebojni borbi, ki nas vedno bolj slabi iu upropaščuje. Ravno v tem smislu se je izjavil „Obzor", organ neodvisne narodne stranke, ter „Agramer Tagblatt", ki že dolgo časa piše in na govarja na slogo.	(Konec sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani. 81. dtcembra.
Deželna zavarovalnica v nižje avstrijskem deželnem »boru. V včerajšnji seji nižje-avstrijskega deželnega zbora so stavili posl. dr. Ges-smann, Richter in tovariši nujni predlog glede ustanovitve deželne zavarovalnice v teku leta 1897. Predlagatelj dr. Gessmanu je utemeljeval nujnost predloga s tem, da je to vprašanje že 20 let na dnevnem redu, da je bilo toraj dovolj časa za proučevanje in so že dovršene potrebne predpriprave. Govornik je omenjal, da se pri tem ni treba oziiati lia državne zakone, tem manj, ker se ne zahteva za ta zavod niti monopol, n;ti prisilnost, marveč mu bode odprla le prosta konkurenca. Po nekaterih na-
„Zena, si-li brez uma, da si hočeš končali življenje, nad katerim gospodari jedini Bog?"
Izneuadena Valerija ne odgovori ničesar. S strahom se ozira na onega, ki jo tako čvrsto drži za roko.
„Govori; kaj te je dovedlo do tega, da si se hotela umcr.ti?- nadaljuje neinanec še z ostrejiin glasom.
„Nesreča je vzrok, da mi je življenje postalo neznosno," odvrne Valerija.
„liti Bog, brez čegar volje ne pade niti listič z drevesa, uiti ptica na zemljo, pokori vse, katere ljubi, in ti mu moraš biti za to hvaležna. Vsega-mogočni, ki ti pošilja nezgode, ne dopušča, da se omadežuješ z grehom, ki je jedino zlo na svetu."
Valerijo ginejo te blage, pa ostre besede. Želi spoznati onega, ki jej je rešil življenje; toda nočni mrak jej tega ne dopušča. Da mu je vsaj mogla pogledati v lice, občutila bi bila še v^čje spoštovanje nasproti možu, čegar lice je bilo tako veličastno, in čegar oči so odsevale v nadnaravnem blesku.
„Idi z menoj," reče jej nezuanec in jo poprime za roko.
Čudno, Valerija se ni ustavljala. Zdelo se jej je ta hip, da ni osamljena nasvetu; neki tajen glas jej je šepetal: Našla si zaščitnika, dobrega prijatelja!
(Dalje sledi.)
daljnih pojasnilih se je vsprejela skoro soglasno nujnost, kakor tudi predlog sam. S tem sklepom je storil nižje avstrijski deželni zbor zopet važen korak na socijalnem polju. Le nekaj se pogreša v tej zadevi. Izpustila se je v predlogu popolno določba glede prisilnosti in monopola, ki je vendar glavna stvar. Ko bi se ustanovila prisilna zavarovalnica z monopolom, bi bile popolno zavezane roke vsem židovskim špekulantom iu ostal ves dobiček deželi v korist. Nadejati pa se je, da se ta zadeva čim naj-preje spopolni, kakor naglo se prične poslovanje v novem zavodu.
Ogerska. Notranji minister baron Banffy je minule dni zopet pokaza!, da mu je vera deveta briga. Neki pripravljalni odbor je predložil zunanjemu ministerstvu pravila za novo katoliško bralno društvo. V pravilih se seveda naglaša, da je izključen iz društva vsakdo, kdor je kaj zakrivil proti verskim določbam. In ministerski predsednik predloženih pravil ravno radi te določbe ni hotel potrditi, češ, da se krati s to določbo družabna sloboda. Torej katoliško društvo naj bi bilo prisiljeno, da ima v svoji sredi tudi največje brezverc«! Ali meni ma-žarska vlada, da je katoličanom vera samo vsakdanja muha, kakor se to godi v nekdanjem mari-janskem kraljestvu?
Ministerska kriza v Srbiji je torej končana. Kralj je potrdil vse nove može, ki mu jih je predlagal bivši poslanik na Dunaju, Simic ter njemu uročil predsedstvo v novem kabinetu, poleg tega si je pa pridržal Simic tudi zunanje zadeve. V uovem kabinetu so zastopane malone vse srbske stranke, le takozvanih radikalnih zagrizeneev ni v njej. Z malo izjemami so v novem ministerstvu zastopani skoro na celi črti možje, ki so že pripadali bivšim kabinetom in so vsi s predsednikom vred na glasu, da so voljni gojiti prijazne razmere napram Avstro - Ogerski. Dvomljivo je seveda, da bi se Simičev kabinet vzdržal dolgo časa na krmilu, kajti vsakemu srbskemu kabinetu, ki ne izide iz radikalne stranke, je treba železne odločnosti, da se vzdrži na površju. To je Simiču tudi dobro znano in je radi tega le pod tem pogojem sprejel kraljevo ponudbo, da pride v slučaju padca raz ministerski stol zopet na isto mesto, katero je dosedaj zavzemal.
Irsko vprašanje. Pred nedavnim smo omenjali Ha tem mestu najnovejšega odkritja komisije, ki je preiskovala davčno moč Irske in našla, da nosijo irski davkoplačevalci bremena, katera jim nikakor ne pripadajo. Pričelo se je toraj mej voditelji Ircev v zadnjem času precej živahno gibanje. Po javnih listih in raznih deputacijah izražajo prebivalci svoje mnenje ter prosilo angleško vlado od-pomoči. Toda vsi njihovi koraki so bili dosedaj zaman, marveč žanjejo prosilci pri merodajnih krogih le zasmehovanje. Javno časopisje v Londonu sicer ne hodi te poti, veudar se pa" kaže v zadevi popolno hladnokrvno. Nekateri listi sicer pripozuavajo, da se godi Ircem krivica, toda rešijo se iz zagate kratkim načinom s tem, da zvale vso krivdo na Glad-stona, ki je svojedobno vspešno sodeloval pri pre> osnovi davčnega zisteina. To je pa tudi vse, kar se stori v prid tlačenih Ircev, ki bodo morali gotovo še dolgo vrsto let okušati vso grenkobo tega jarma, ako ne bodo storili odločnejih korakov.
Spanjci na Kubi. V zadnjem času objavljajo listi raznovrstna poročila o dogovorih mej Španijo in Zveznimi državami v severni Ameriki glede vstaje na Kubi. Spanjci so najbrže uvideli, da je zaman vse njihovo prizadevanje na Kubi in da si lahko nakopljejo še večje sovraštvo v Zveznih državah, ako še nadalje vstrajajo pri svojem sklepu in se bojujejo z vstaši. Popolno umevno iu vero-jetno je toraj, kar poročajo listi iz Washingtona, da se namreč vrši nekak dogovor mej španjskim ministerskim predsednikom Canovasom, oziroma španjskim poslanikom Dupuy de Lome in državnim tajnikom Olnejem. Spanjska vlada je baje voljna skleniti mir s kubanskimi vstaši ter jim dovoliti zahtevane preosnove, le popolno ločiti se ne smejo od materne dežele. S tem bi bila zagotovljena Kubancem popolna avtonomija, prosta volitev v lastni parlament ter nadzorovanje carine. Ob jeduem se pa nasprotno zatrjuje, da se vrše dogovori mej ostalimi državami, kako stališče bi zavzele v slučaju vojske s Severo-Amerikanci. Tu se toraj nekaj ne ujemal
Proračun mestnega zaklada za leto 1807,
odobren t sejah mestnega »bora ljubljanskega dne 22. in 23. decembra.
(Konec.)
C. Pokritje.
I. UpriT» v obče.
1. Pristojbine za meščan-	
sko pravo . . .	100 gld.
2. Pristojbine za vsprejem	
v občinsko zvezo .	400 „
3. Pristojbine za oglede	
na lici mesta . .	1000 .
4. Opominarine . . .	932 _.„
5. Povračilo »uprav, stro-	
škov za odgnance .	400 .
6. Doneski uradnikov v	
pokoj, namene . .	930 .
7.'Razni dohodki . . .	90 .
Sv«4a . . .	3852 gld.
II. Uprava mestne imovine. 1. Dabodki ¡poslopij in zemljišč: •a) uajmoviaa-od poslopij .... 2151 gld.
b)	uajmov. od zemljišč .... 1744 „
c)	Jalenova hiša . 926 .
d)	skupil» ta mate-
• rijal in rekv, . 400 .
e)	ostali prejemki . 487 . 5708 gld.
2.	Vrednostni papirji...... 730 gld.
3.	Mestne davščine:
a) mestna užitoina 46634 gld. 6/ posebne mestne »priklade . . . 80000
c)	-mestne dofrlade «2418 ,
d)	povračilo klavn. ipriitojbin, od loterij. posojila . 5500 ,
e)	gostaščina . . 31000 .
f)	tržna štantuina 330 .
g)	mestni lov . . 350 .
h)	mestna ledenica 100 ,
i)	tržne pristojbine 5600 . k) pasji davek . ■ 2300 .
264232 „
4. Podtornska graščina . . . . . 4836 .
Svota . 275506 gld. III. te, ulite, trgi in sprehajališča.
1.-Mestsa	tlako vina...... 33000 gld.
2.	Doneski..................106 .
Svota . 33106 gld.
1?. Zdravstvene in blago tvor ne zadeve.
1. Pristojbine ta ogled mrličev . . 650 gld.
i. Drifgi .prejemki..........40 ,
Svota . 690 gld.
V. Šolstvo, znanost in umetelnost.
1.	Obresti (glavnic -realčnih .zakladov . :2340 gld
2.	Ukovina......... 1170 .
3.	Deželni donessk za vzdrževanje obrtn.„pripravlj. šol..... 260 .
4.	Trgovinsko-obrtne zbornice donesek	200 „
5.	Doneski ta obrtni strok, šoli . .	1550 .
6.	Najmovina od stanovanj v šolsk.
poli. ob Erjavčevi eesti ....	360 .
7.	Višja dekliška šola..........632 .
8.	Bazni dohodki............10 .
Svota .	6522 gld. VI. Vojaška nastanitev.
1.	Povračila vojaštva in deželnega odb.	2349 gld.
2.	Prebitki vojaške nastanitve ...	790 . <3. Raini prejemki.......50 „
Sveta .	3189 gld. 'VII. Raznoterosti.
1.	Kami . . . . '..........30 gld.
2.	Povračila ................60 ,
3.	Razni prejemki......__60 .
Svota .	150 gld.
Skupna svota dohodkov .	323015 gld.
» potrebščin .	319557 .
Prebitek .	3458 gld.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 31. deeembra.
(P. i. našim oaročiikom I) Vsem blagim na-roČMkom in prijateljem našega lista-veselo, srečno
novo leto I Dal Bog, da se v novem letu zopet vsi združimo okolu jediuega katoliškega slovenskega dnevuika ter da se ntm pridružijo še mnogi novi naročniki in sotrudniki. Vsem požrtvovaluim sotrud-nikom izražamo koncem leta svojo najiskrenejšo zahvalo, proseč jih, naj nam tudi v novem letu ostanejo zvesti in prizanesljivi. — Po svojih najboljših skromnih močeh se trudimo urejevati .Slovenca" tako, da bi bil res vreden imena katoliški dnevnik. Odločni v načelih, dostojni v obliki, previdni v taktiki, prizanesljivi v osebnostih, kakor to zahtevajo od nas nravni zakoni, taki smo bili v minulem letu, taki hočemo biti pri uredništvu tudi v uovem letu. Kedor se v tem strinja z nami in kedor s kolikimi težavami se je n&m v naših omejenih razmerah pri dnevniku truditi, oprostil nam bo blago-dušno mnoge pomanjkljivosti pri listu, katerih se pri uredništvu najbolje zavedamo, ter nam namestu ostrega, neplodnega kritikovanja raje s pozitivnim sodelovanjem prihitel na pomoč, da bo list tem lepše vstreial na vse strani. — Na mnogoštevilno svidenje v prihodnjem letu pri požrtvovalnem, a zaslužnem delu na polju katoliškega časopisja. Bog z nami v bodočem, novem letu I
(Novoletno voščilo.) Kakor vsako leto zbrala se je tudi danes duhovščina ljubljanskega meHa, da izrazi svoja novoletna voščila svojemu preblagemu uadpastirju, prevzv. gospodu knez>škofu. Mil. gosp. stolni prošt. dr. L. Klofutar je v daljšem tehtnem govoru opozarjal na težavne dolžnosti, katere je dandanes vsled žalostnih, krščanstvu skrajno nasprotnih časov izvrševati katoličanom v zasebnem in javnem življenju. K temu pa treba krepkih, neustrašenih Voditeljev, katere imajo katoličani v svojih škofih in v vrhovnem poglavarju, papežu V ta namen želi govornik vsega najboljšega prevzv. nadpastirju za novo leto, da bi mogel z jednakim blagoslovom božjim tako vzorno izvrševati svojo apostolsko službo, kakor je to tako hvalevredno storil dosedaj. — Prevzvišeni knezoškof so se zahvalili za izražena voščila vdanosti in ljubezni, povdarjajoč, da res živimo v časih, ki od vsacega katoličana zahtevajo celega moža. Zato pa treba, da v prvi vrsti katoličani sami vestno, resno in dosledno spolnujemo svoje dolžnosti, ker nam zgodovina kaž», da vkljub neumorno delavnim, skrbnim stražarjem na Petrovi stolici in njih opominom katoličani niso vsikdar storili svoje dolžnosti in vsled tega tudi mnogo sami zakrivili sedanji pozitivni veri nasprotujoče javne razmere. Nevstrašeno se nam je torej boriti zato, da Kristus prevlada v zasebnem in javnem življenju narodov, ker le v tem je najti rešitev za človeštvo. Do svojih načelnih nasprotnikov ne imejmo nikake osebne grenkosti, odločno se borimo proti pogubnim zmotam, v krščanski ljubezni pa prosimo Boga, da razsvetli nasprotnike krščanstva, naj se ne ustavljajo njegovi milosti. V edinosti, ljubezni in mejaebojni prizanesljivosti živimo katoličani v novem letu, da tem zdatnejše Bog blagoslovi naše delovanje. V ta namen želč Prevzvišeni vsem duhovnikom in vsemu dobremu narodu v škofiji veselo srečno novo leto !
(Deželni predsednik) baron Hein ;e danes odpotoval v Opatijo ter se vrne v Ljubljano v nedeljo.
(Nižji redovi.) Prevzv. gospod knezoškof bodo jutri v domači kapeli podelili tonzuro in nižje re-dove gg. prvo- in drugoletnikom.
(Umrl) je včeraj v Ljubljani bivši profesor na realki g. Jos. Borghi po dolgi bolezni.
(Slovensko gledališče.) V s o b o t o , 2. janu-varija, se bode prvič predstavljala igra: „T o j e dekle". Ta igra je na pol burka, na pol opereta, polna velekomičnih prizorov in smešnih, pajsko zanimivih in zabavnih dogodb, a polna tudi vsakovrstnih najlepših napevov. — Dne 5. januvarija se bode prvič pela nova izvirna opera slovenskega skladatelja gospoda V. Parme: „Ksenija", pred opero pa Be bode predstavljala jednodejaujska veseloigra Jar. Vrchlickega „Katulova o s v e t a".
(Darovi.) Za Jeranovo dijaško mizo č. g. P. Bernard Vovk v Nazaretu 2 gld. — Bjg plačaj I
(Zdravje v Ljubljani) od 20. do 26. decembra. Novorojenih bilo je 29, mrtvorojena 2. Umrlo jih je 16, mej njimi za škarlatico 3, za vratico (davico) 1, za jetiko 5, vsled mrtvouda 1, za zazličnimi boleznimi 6; mej njimi so bili 3 tujci in 8 iz zavodov. — Za iufekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za ošpicami 1, za škarlatico 6, za tifuzom 3, ta vratico 7, za rudečico 1 in za varicelle 1.
(Iz ilirsko-bistriškega okraja,) 14. decembra. („Slovenski List".) Pisali ste sicer, gospod vrednik, da se ne bodete več ozirali na novi „Slov. List",
vendar se nadejam, da ne vržete v koš teh vrstic,
s katerimi vam hočem poročati, kaj mislimo o novoustanovljenem listu na deželi, na južni meji Kranjskega. List so mnogi tukajšnji veljaki na ogled dobili ; iznenadil ni nikogar, po zadnjih dogodkih pri dopolnilni volitvi v državni zbor smo ga skoraj pričakovali, in sedaj nam je marsikaj iz tiste dobe pojasnjeno. Razgrnil sem list in ga radovedno od kraja do konca prebral. Razmišljal sem nekoliko o novem listu, o razmerah, o vsebiui njegovi, in povpraševal sem uekatere prijatelje, ki so tudi pre-Čitali prvi broj, kaj mislijo o „Slovenskem Listu". Nekateri so hvalili dober namen pri ustanovitvi; a list ni nobenemu ugajal. V listu se bere, da bo služil krščansko socijalnim idejam, da bo delal za vse slojeve, za vse stanove ljudstva. O katoliških načelih pa, o velepomenljivih socijalnih encikli-kah svetega očeta Leona XIII., o resolucijah katoliškega shoda, — o tem molči; da bo branil tudi pravice svete cerkve in katoliške vere, to najdražjo svetinjo slovenskega naroda, ko jo bodo nasprotniki napadali, o tem ne zine besedice. Katoliška ideja, katoliško gibanje, katero je svet predramilo, je rodilo krščanski socijahzem, kateri deluje za siromake in veduo in povsod pobija liberalizem in njegovo hčerko, socijalno demokracijo. Kr-ščansko-socijalni list mora biti pri nas odločno ka-tolišk, drugače je „lucus a non lucendo". — List hoče biti med straukami, nad strankami, hoče vse združiti v veliko slovensko stranko. Hvale vreden namen, da je izvedljiv! Vsak pogumen človek mora imeti trdna načela, po katerih deluje, tem bolj javen, političen list. Ne katoliško-naroden, ne liberalen, ne konservativen, ne radikalen, ne meso, ne riba, tak list je muha jednodnevnica in se ne vzdržuje. Da je to resnica, da je „Slovenski List" to sam sprevidil, je pokazal že v 2. Številki, kjer je očitno razodel, komu bo služil, koga bo pobijal. Da, „Slovenski List" ne bo brez načel, ne bo stal nad strankami. Vse kaže, da Bog hotel, da bi se motili, da „Slovenski List" ne bo prijatelj katoliško-narodni stranki, temveč da bo gledal škoditi ji in jo uničiti v prid in korist liberalizmu. Zaupajmo v Boga, da bo trud zastonj, delo izgubljeno. Načela, na katerih sloni katoliška ideja, so neminljiva in nespremenljiva; jedino ona bo svet prerodila in trpečemu človeštvu pomagala. Krščanski socijalizem na liberalnih načelih je nesmisel in list, kateri ga zastopa in širi, je prečudna prikazen. — „Slovenski List" hoče biti naroden, hoče hoditi po poti, katero so nam Bleivveis in drugi prvoboritelji po taborih kazali. Katoliško-slovenska stranka in nje glasilo „Slovenec" niso narodnosti nikdar nezvesti postali, niso nikdar izbrisali iz svojega programa Bleiweisove zahteve. Nikdar se ni naša stranka družila z nasprotniki narodovimi, kateri so vedno ovirali in branili, da se očetu Slovencev, dr. BIeiweis-u, zahteve in goreče želje niso izpolnile. Da pa ni umestno in da je brez-vspešno, staviti velike zahteve, dokler nam še malih ne izpolnujejo, to je vsakemu jasno. Boriti se moramo za slovenski a b c in za slovenske uradne odloke na Koroškem in na Primorskem. Upajmo, da Slovenci tudi tukaj dosežejo ravnopravnost, zajamčeno jim v postavah. — Namere lista nam pa niso bile po prrej številki popolnoma jasne. Prepričali smo se po 2. broju, da je list bil zato ustanovljen, da naredi razpor in razdor v katoliškem taboru. „Narod^je ljudem dovolj znan, on ne koristi v tem oziru ; treba je novega lista, kateri bo pod krinko krščanskega socijalizma, vseslovenstva, neodvisnosti, brezozirne pravičnosti itd. našel pot tudi med katoliško misleče, liberalizmu sovražne Slovence. Ljubezen, mir, jedinost bodi geslo novemu listu; na to zvito nastavljen» limanico se bo vjel marsikak kaliu. Dobro je, da je „Slovenski List" že v 2. broju pokazal liberalnih rožičkov ter razodel, koga misli napadati. Vsakdo lahko razvidi sedaj, da so omenjene sladke besede le gola fraza. Vsakemu se morajo oči odpreti, da spozna, da je „Slovenec" prav imel, ko je zapisal, da je to „stara pesem v novi obliki". Katoliški stranki ne bo novi list škodil, liberalni pa ne bo na noge pomagal. — Iz vsega si pa zamoremo posneti nauk, da mora biti katoliška stranka složna in jedina, ako hoče tako lepo napredovati, kakor do sedaj. Brez jedinosti ne bi bili nikdar tako lepih vspehov dosegli. Liberalizem, ki je zakrivil vso nesrečo ljudstev, povsod propada; tudi pri nas ne bo imel obstanka. Dobro misleči liberalci bodo pristopili naši stranki, zagrizeni radikalci se oklenejo rajši socijalne demokracije, kar se žal že sedaj lahko opazuje. Krščansko - s o c i -
j a 1 d a stranka, hčerka velike katoliške stranke, mora biti z materjo tesno združena in zedinjeue, kakor veja z deblom. Krščanski socialisti, na katoliških načelih sloneči, udaui sveti cerkvi, po nji podpirani, bodo zmagali. Bolno človeštvo bo ozdravelo in si opomoglo po leku, katerega mu podaje nauk Božjega Izveličarja v sveti katoliški cerkvi. Krščauski socijalizem, ločen od svete cerkve, sloneč na liberalnih načelih, je uesmisel, in list, kateri bi ga hotel zagovarjati, bi se trudil — zastonj. — To ]e moje in mnogih domoljubov mnenje o novem .Slovenskem Listu". Znabiti so motimo, znabiti smo v tem oz ru prečrnogledi. Prihodujost nam pokaže, ali smo prav imeli, ali smo se pa motili. Pisaue so pa te vrstice mirno, brezstrastno, nihče ni osebno imenovan, ker zopern je dopisniku vsak prepir. Dopisniku je bilo le na tem, da se pojmi sčistijo in da
dobra reč škode ne trpi.	iy.
*
* *
(Štajerski deželni zbor) je imel včeraj tretjo sejo ter volil razne odseke. V finančni odsek so izvoljeni : Attems, Derschatta, Etidres, Porcher, Herk, Kokoschiueg, Kottulinsky, Lamberg, L'uk, Mosdor-fer, Proboscht in Ž i č k a r ; v dež kulturni odsek : G.össwang, Hagenhofer , Kodolitsch , Kottulinsky, Murer, R o b i č , Sutter, Stalluer, Siörch ; v železniški odsek : Foreber. K»koschiueg, Link, Mayr, Ornig, Peng, Proboscht, Rjchlitzer, S e r u e c. Sutter, Wagner, Walz ; v občinski odsek : Preiberger, Mayr, Portugal!, Posch, Reitter, Rozina, Siörck, Tliun-hart, Wagner ; v peticijski odsek : Preiberger, Kurz, Lamberg, Lendovšek, Morre, Moscon, Pengg ; v šolski odsek : Dečko, Feyrer, Fürst, Hageu-holer, Hzckelberg, KJltr. Lenko, Rumpf, Stiirgh. Posl. Schmiderer poroča o podporah poplavljencem. Vlada je v ta namen dovolila 30.000 gld. z dostav-kom, da se državna podpora zviša, ako tudi dežela primerno zviša svoj prispevek. Doslej je deželni odbor razdelil na podporah poplavljencem v prvi vrsti v mariborskem, brežiškem in ptujskem okraju 32.940 gld. ter priporoča, naj se v ta namen dovoli še 10.000 gld., da bode še vlada zvišala svojo podporo. Ta predlog obvelja brez ugovora. Nato posl. Link v imenu upravnega odseka poroča o premembi dež. volilnega reda ter nasvetuje : Deželnemu odboru se naroča, da še v tem zasedanju predloži na-novega volilnega reda na podlagi direktnih volitev v selskih občinah, tajnega glasovanja in po-množitve poslancev z ozirom na število prebivalstva in davčno moč ; pri tem načrtu naj tudi jemlje v poštev razširjenje volilne pravice na one kroge, ki doslej niso imeli te pravice. Posl.' R o b i č izjavi v imenu Slovencev, da so za direktne in tajne volitve ter pomnožitev poslancev na podlagi davčne svote. Ob jednem pa zahtevajo razširjenje volilne pravice, ker tretjino slovenskega prebivalstva v deželi zastopa le osem poslancev, ter žele jedno mesto v deželnem odboru. Sicer pa Slovenci glasujejo za predlog upravnega odseka, ki je bil soglasno vsprejet. Nato dež. glavar izraža željo, da bi poslanci vzajemno delovali, vošči veselo novo leto ter zaključi sejo.
(Visoka starost.) V Mostaru je dne 26. t. m. umrl neki Milušič, star 103 leta.
(Diana V&ughan.) .Kol. Volksztg." je že ope-tovano dokazovala, da je vsa stvar z Diano Vaughan „švindel", da te ženske sploh ni in da je torej ves roman o njenem spreobrnjenju izm šljeu. Rimski dopisnik poroča „Universu", da bode načelnik proti-framasonske zveze, Pacelli, v kratkem v glasilu »Rivista antimassouica" objavil, da je nemogoče dokazati bivanje in spreobrnjenje Diane Vaughan.
(Ponarejanje vina ) Židovski špekulant na Reki, Izidor Pick, je bil zaradi ponarejanja vina in va-ranja drž. zaklada obsojen na 11.445 gld. globe.
Društva.
(Vabilo k božičnici) katero priredi katol. društvo rokod. pomočnikov v Ljubljani na novega leta dan, t. j. 1. prosinca 1897 v svojem domu Romanskega (Poljske) ulice št. 10. — Vspored: 1. Fid. Müller: „Ceščeuo rajsko detice", zbor s tenor-8olo. 2. A. Sachs: „Ne tožim", čveterospev. 3. A. Nedved: „Zvezdi", zbor z bariton-solo. 4. A. Sachs: „Svarjenje", čveterospev. 5. A Ned\tid: „Domu in ljubezni", zbor s tenor-solo. 6. Nuvi zvon na Krtinah ali srečna sprava. Selška igra v treh dejaujih, spisal č. g. A. Kržič. 7. Prosta zabava. — Začetek ob 6. uri zvečer. — Vabilo velja za vstopnico.
(Družbi 8 v. Cirila in Metoda v Ljubljani) so zadnji teden poslali: Mohorjani s Sel pri Kamniku 2 gld.; gospod drd. med. Junko vite» Bleivveis-Trsteniški 5 gld. kot darilo Slovencev
v Iuomostu; slovenski bogoslovci centralnega semenišča v Gorici 100 gld. za božičnico; g. dr. Anton Mihalič, predsednik podružnice za Liutomer, 6 gld. 20 kr.; podružnica za Ketmaroves 18 gld. letuine; g. Mari)a Lipšsva iz Siobtinec 4 gld., katere je sporočil umrli Anton ; rajhenburški Harambaša nabranih 3 gld. 60 kr. za prvo zaklopuico družbinih vžigalic; si. okrajna posojilnica v Ljutomeru 10 gld.; Harambaša s hajdučki 3 gld.; šeutptterska moška podružnica v L;ubljani 76 gld. 70 kr.; podružnica v St. Petru na Krasu 16 gld. letuine iu si. uprav-uištvo „Slovenskega Lista" zb rko 19 „gld. — V oprostilo novoletnih voščil so darovali: Gospod Fr. Raktelj, mestni nadučitelj v Ljubljani, 1 gld.; g. Luka Svaec, c. kr. not^r v L tiji, z rodbiuo, 5 gld.; veleč, gospod Ivan Trpin, kaplan na Studencu 1 gld.; podružnarice ženske podružnice v Kranju po gospej Mariji Drukarjevi 33 gld. 20 kr.; po veleč. g. Ivanu Zupanu, kuratu v Sent-Petru na Krasu, gg : Andr. Lavrenčič 1 gld., Fr. Groznik 1 gld.. Ivan Zupan 2 gld. Fr. Stele 50 kr.. Fr. Geržina 1 tdd., Ivanka Velepič 1 gld., Franc Križa) 50 kr., Fr. Avčiu 1 gld., Ferdo Kariš 2 gld. 50 kr., Karol Sajovic 1 gld., Fr. Rajčevič 1 gld., Fr. Jakš 1 gld., Marija Pavlič 1 gld.. Fr. Torkar 50 kr., N. Studeuy 1 gld., K. Leuasi 50 kr., I>an Kurušt-c 1 gld., M. Medica 1 gld., Iv. Spilur 1 gld. m M. Kalau 50 kr. — Izjavljajoč iskreuo zahvalo rodoljubnim darovateljem, našemu časpisju, delavnim podružnicam in slavnim hranilnicam izrekamo danes nado, da se bo v prihodnjem letu nauduše-nje p. u. občiustva do naše družbe povekšalo, požrtvovalnost pa pomnožili. Družbinim dobrotnikom vestlo novo leto!
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
(Imenik) p. n. dam, ki so se pri ženski podružnici v Krauji na korist družbi sv. Ciiila in Metoda odkupile dopošiljanju novoletnih voščil : Bludek B.;la, Cbrobath Marija, Drukar Marija, Florian Te režija, Gabrič Ivaua, Globučnik Amalija, Globočnig Julijaua, Globoöuik Marija, Globočnik Mariia, Golob Marija, Havška Mena, Hlavaček Jostfiua, Hlebš Antoniia, Hubad Ivaua, Jäger Milka, Jugovic Ana, Jugovic Fany, Jugovic Fany, Keršič Marija, Killer Marija.<Konc Terezija, Korun Cecilija, Klander Marija, Kreuzberger Eliza, Krisper Josipiua, Lampo Marija, Majdič Matilda, Majdič Ivana. Mutajc Eliza, Mayr Aua. Mayr Marija, Mayr Gabrijela, Miklavč.č Janja, Mohor Ivana, Novak Antonija, Omersa Ana, Omersa Josipina, Pavšlar Helena, Pezdič Amalija, Pire Katarina, Pire Marija, Pire Olga, Polak Marija, Preširen Terezija, Prevc Marija, Prevc Auto-nija, Pre^ Albina, Pučnik Josipina, Puppo Josipiua, Rakove Marija st.. Rakove Marija ml., Rooss Marija, Sajovic Ivans, Sajovitz Pavla, Sajovic Karla, Sajovic Auuša, Scaria Gabrijela, Sire Magdalena, Steinbauer Marija. Savnik Leopoldina, Savnik Oiga, Savnik Marija, Sifrer Josipina. Stempihar Ana, Sumi Ana, Sumi Marija, Stritof Viktorija, Ullrich Radi-vojka.
(Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Postojni.) V prid družbe sv. Cirila in Metoda so se odkupili novoletnih voščil sledeči p. n. gg.: Arko Fran., Bole Anton, Prešar Jožef, Bürger Alojzij, Dekleva Josip, Ditrich Anton, Ditrich Ludovik, dr. Eržen Lan, pl. Garzarolli Emil, Gaspari Ferdo, Giosente Victor, Gorjup Alojzij, Hufstetter Janez, Jurca Rezika, Kogej Jernej, Kogej Katarina, dr. Kotzmuth Julijan, Kotzmuth Karolina, Kovač Auton, Kraigher Alojzij, Kraigher Peter, Kuttin Fran., Lnirič Ivan, Maizen Auton, N. N., Omahen Gustav, Paternost Franjo, Petrič Avgust, Pikel Gregor, Pikel Marija, dr. Pikel Matej. Primožič Stefan Primožič Ernestina, Rem'c Franjo, Skubic Jakob, Strmole I., drd. Starec Ivan, Sre-botnjak Anton, Seber Božidar, Seber Makso, Seber R'hard, Sibenik Auton, Thuma Jan., Thuma Franč., dr. Treo Dragotin, Verbič Lovro, Vičič Ivan, Vičič Josipina, Vičič Miroslav, Žužek Leopold. — Oprostilne listke po 1 krono oddaje še g. Peter Kraigher v Postojni.
Telegrami.
Dunaj, 31. decembra. Nižje-avatrijski deželni zbor je po daljši debati vsprejel proti predlogu finančnega odseka trimesečni pro-vizorij, kakor tudi zakon, s katerim se dovoljuje dunajskemu mestu najetje posojila v znesku 5 milijonov za napravo mestne plinarne.
Dunaj, 31. decembra. Zastopniki avstrijskih podjetij za izdelovanje železnih izdelkov so sklenili na včerajšnjem shodu kar-tel za dobo petih let.
Levov, 31. decembra. V včerajšnji zadnji seji deželnega zbora so stavili Poljaki in Rusini posebne predloge glede uvedbe direktne in tajne volitve ter razširjenja volilne pravice.
Praga, 31. decembra. Staročeh dr. Srb je odklonil izvolitev županom, ker se je znova sklenil kompromis mej Staro- in Mladocehi. Vsled tega ste postavili obe stranki dr. Pod-
lipnyja kandidatom za župansko stolico, mej tem ko pripadati obe podžupanski mesti Staročehom. V včerajšnji seji mestnega zbora je bil dr. Srb skoro soglasno izvoljen za prvega podžupana. Volitev župana se vrši v soboto, dne 2. januvarija.
Belgrad, 31. decembra. Skupščina je v današnji seji zaključila zasedanje.
Sredeo, 31. decembra. Včeraj popoludne je objavilo sodišče razsodbo nad Stambulo-vimi morilci. Bone Georgijev je oproščen, Tufekčiev in Azov sta pa obsojena v triletno ječo, zaračuna se jima pa dosedanji preiskovalni zapor.
■■■ 1 | A-v«
sliz razkrajajoče in izvrstnega okusa so
antlkatarallčne pastlle lekarJaPlooollJa v Ljubljani
(Dunajska oesta)
katere učinkujejo proti hripavosti in olajšujejo kaielj. — Cena škatljiei 25 kr., 10 škatljic gld. 2--. 124 (60-44) 4
Miilc i mleta
priporočajo zdravniki posebno pri
bronliijaliiein katarn otrok,
ki se tako često javlja v zimskem času. Trije deli Giesshiibleca zmešani z jednim delom vročega mleka napravi zmes, katera se pije mlačna.
715 19-10
Umrli ho:
30. decembra: Kduard Stibil, kleparjev sin, 4 leta, Emonska cesta 8, davica.
V deželni bolnišnici: 28. decembra: Jožef Stiene, krožnjar, 40 let, jetika.
Meteorologiöno porodilo.
a Q	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	¡h
30	Ö. zveèer	7464	—H	si. svzb.	jasno	
31	7. zjutraj 2. popol.	746 8 7448	—32 —1-4	sr. jvzh. brezv.	oblačno del. jasno	0-0
Srednja včerajinja temperatura — 1 0°, z» 1'6* nad nor-malom.
VABILO.
Pod vodstvom svojega koncertnega vodje gospoda Josipa Čerina priredi
zbor „Glasbene Matice"
s sodelovanjem solistov in orkeBtra slavno vojaške godbe c. kr. peipolka kralj Belgijcev štev. 27
tri redne koncerte
in sicer: dné 7. januvarija, 10. maroija in 12. aprila 1897. 1.
v Sokolovi dvorani „Narodnega doma"
z nastopnim programom:
Karel Bendl : „Molitev", mešan zbor.
Dr. Antonin Dvorak : „Hymnus", op. 30, mešan
zbor iu orkester. Mihael Iv. Glinka: „K a m a r i n s k a j a", dve ruski
narodni pesmi za orkester. Edvard Kremser : „Balkanski glasovi", op. 144, za sopran in baritonsolo, moški zbor iu orkester.
Zdenko Fibich : „Z d 4 ni", mešan zbor. Feliks Mendelssohn • Bartholdi : „Sen poletne noči", soli, ženski zbor in orkester z svetnim tekstom.
Feliks Mendelssohn Bartholdi : „Koncert" za gosli z orkestrom.
W. A. Mozart: „Reriuiem", soli, meŠBn ibor,
orkester.
Stanko Pirnat : „V z p o m 1 a d n a", mešan zbor. Franc Schubert: „Simfouija", orkester. Rihard Wagner: „Nastop gostov iz opere Tanhiiuser", mešan zbor in orkester.
Pogoji za predplačo za vse tri koncerte: Sedež I. vrste: 4 gld. za posamnika, 8 gld. za rodbino; sedež II. vrste: 3 gold. za posamnika, 6 gold. za rodbino ; sedež III. vrste : 2 gld. za posamnika, 4 gld. za rodbino. — Za rodbino štejejo trije člani ; vsak Član več plača 1 gld. za vse tri koncerte. — Predplačuje se lahko v dveh obrokih, pred prvim in pred drugim koncertom. — Predplačila se sprejemajo v trafiki g. Šešarka v Selenburgovi uliei.
Novo urejena
lekarna pri Mariji Pomaga] |
M. Leusteka v Ljubljani
Resljeva cesta št. 1 zraven mesarskega mosta
priporoča za zimski čas najbolj pripravno za ohra-njenje zdravja pristno čisto, sveže
^flirrtflicMo ril olisS
dobrega, prijetnega ,okusa in lahko prebavljivo. —	Cena mali steklenici 50 kr., veliki steklcnici I gld.
Ob jednem priporoča tudi zaradi izredno izvrstnega učinka najbolje poznalo
Tinino - cliinin
thikturo za lase
katera okrepčuje laslščo in preprečuje izpadanje las. — jjf& Cena steklenici 50 kr.
Zaloga vseh znanih preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po cenikih in časopisih, lil- in inozemskih špecijalitet. medicinskega konjaka, malage. ruma. vsakovrstnega čaja itd.
Razpošilja dvakrat na dan po pošti.
Kdor čipek potrebuje za cerkev
pije n-.j pr^d nakuycm po vzorce 688 12-4
Te»d. CSikntlier-.ju v Gottesgab (Češko).
m
1 S
m
m
mmmmmm
Pre src ii a voščila
k novemu letu
izraža
m
m
B
3
m
fotagrafični zavod Davorina Rovška
(5$ ter se najtoplcjc zahvaljuje slavnemu občinstvu v ;♦} £t| mestu in na deželi za častna naročila v preteklem eH letu, proseč prijaznega nadaljnjega zanimanja ter jtftf SjiH' blagohotnih naročil. Preskrbel je za vso možno jgjj
udobnost slavnega občinstva in za natančno in pii čisto izvršen je svojih slik.	jRi
Odličnim spoštovanjem
^ Davorin Rovšek, fotograf B
ijij	Ljubljana, Kolodvorske ulice št. 34. 834 i ^
i m m so:* m 32 x M& M m. M S
«j " 1
*J
«12
SR! i i
i
<2
If
If
Najprisrcnejša voščila
izražam povodom nastopa novega leta vsem prečast. gospodom in cerkvenim predstojništvom zahvaljujoč so za obilno naklonjenost ter priporočujoč se tudi za bodoče.
Pa tudi vsem prijateljem in znancem kličem tem potom: Prisrčna voščila ob novern letu !
V Ljubljani, 31. dec. 1890.
843 l—l
Ivan Kregar,
pasar-srebrar.
g"
I* f»
t m •b

Ob priliki novega leta
vsem našim cenjenim gostom, prijateljem in znancem
najprisrcnejša, voščila
s prošnjo nadaljnje blagohotne naklonjenosti.	835 1
Franc Ferlinz z obiteljo.


H;	Povodom bližajočega se novega leta i
najprisrcnej.se Čestitke
cenjenim obiskovalcem moje brijačnice, osobito S prečastiti duhovščini, proseč vse uadaljne na- [J klonjenosti.
Velespoštovanjem
Dr. Jlatkovič,
brivec, nasproti stolni cerkvi. |+j

840 1--1
| Prisrčna voščila t
vsem velečislanini gostom, prijateljem in znancem &T
4 povodom novega leta 1897. ff-
-m	p»-
Velespoštovanjem 841 1—1
j| Ivan Hafner s soprogo,
' restaurster na ju/.nein kolodvoru v Ljubljani. '
-B	lr
----------------------------------------
iT*
V
lr *

N f (0s "G>
6s 'S
m
Povodom nastopa novega leta uso-jam si tem potom izrazili
najprisrčnejše čestitke
cenj. svojim naročevalcem, osobito še prečastiti duhovščini, proseč nadaljnje naklonjenosti.
Velespošto' anjem
Frane Breskvar
preje Šverljuga 842 1-1	knjigovez v Ljubljani.
oCaRvala in priporočilo!
Ob nastopu novega leta voščim vsem svojim p. n. Tcupovalccm
veselo, srečno novo leto 1291
ter se ob jednem zahvalim prav toplo za doslej mi izkazano zaupanje in uljudno prosim nadaljnje naklonjen/isti. Jaz pa se bodem neutrudno prizadeval vsestransko zadovoljiti z natančnostjo in točnostjo, z najlepšimi in najnovejšimi vrtnarskimi proizvodi in najnižjo ceno. Najnovejši, ravnokar za leto 1897 izišli ihistrovnni cenik je vsakomur franko na razpolago.
V obila naročila se priporočujč beležim velespoštovanjem
Alojzij Korsika,
830 l-i	umetni in trgujoči vrtnar v Ljubljani.


«f
tj'
839 1-1
Fr. Pavšner,
krojač

v Ljubljani nasproti gimnaziji s?
C»
•S!
si uw)n velniastiiim svojnn naročnikom, pre<\ dubovfčini, prijateljem m znancem
"45 voSčiti
f| srečno, veselo novo leto
pripornOu.e se nadaljnji naklonjenosti in zagoiavljHjf 6 točno, natančno izvršitev.
S»
i
iS
r»
/pOGOGGGOO0OGOCX»e^
Najprisrcnejša voščila $
prečastiti duhovščini, cenj. naročnikom C) prijateljem in znancem povodom
novega leta 1S07.
Velespoštovanjem
Leop. Tratnik
pasar
8371	v Ljubljani.
:xyoc
F 7hitf>k-nv v Novi štlftl
L. /iUllCft Ui pri Olomuou
zavod za izdelovanje stekleno-mozaičnih božjih grobov, turških duplin in altarjevza procesije ob sv. Rešnjem Telesu.
Odlikovan od Nj. svetcstl papeža Leona XIII ; priznanja katol. teolog, akademije v Peterburgu. nemškega misijona v Carigradu itd.
689 4-2
'j•'.	¡,vS': '<.._[-0
llustr. ceniki zastonj Vse pošiljatve zajamčene.
Hiša na prodaj.
V Rlldolfovem, ramo pred i o.im mostum, kateri bode pnh uii|e I. to naieini, |h hiša, pripravna za vsako obrt. posebno za usnjarijo, kjer je prej veliko let že hila. pod ugi dn mi p'goji na prodaj.
Natančneje s^ izve pri Fran Kastelicu, trgovcu v Kandiji pri Rudolfovem.	817 2—2
Povodom novega leta
priporočam lepo svojo zalogo vsakovrstnih
lesorezu ih, nar/izdnih, galanterijskih in usnjenih predmetov, najfinejših dišav in mil itd.
prav pripravnih za novoletna darila.
828 s—3	FB. STAWPFEL
v Ljubljani, Tonhalle.
Prodaja materijala od knežjega dvorca.
Od porušenega knežjega dvorca v Ljub-
liaui prodajam po nizki ceni
stavbinski in drugi materijal,
k t: opeko, vezi, vrata, okna itd. itd.
na 1 ci mesta ah pa na svojem domu v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14.
Val. Accetto,
554 62 -62	zidarski mojster.
K
K»
K« KÄ
nn
KK
ym k»
K» «K «K «Ä K»
V lokami se tudi dobiva: Pristno francosko žganje v originalnih stcklenicali po 00 in 40 kr.. med konjak, med. malagra, najboljša, vse po najnižjih ccnuh. Želez-nato kineško vino. Bag*rada vino (odvajajoče) itd.
Lekarna A. Mardetschlaeger
„pri zlatem orlu"
v Ljubljani, poleg žeUznega mosta
priporoča navlašč
¡irepurirano
i Bye Älio
prijetnega vkusa in jako izvrstnega učinka. — Cena steklenici 1 krono. 6 steklenic 2 gld. 50 kr. — Poštna nakaznica zadošča za naročitev.
To ribje olje dobiva se le v originalnih steklenicah s papirnato zaporke z rdečim tiskom ter se nai no zamenja z navadnim ribjim oljem. 123 10-10
Najbolje priporočeitH
i« preskrbl.ienje vseh
v kurznem listu
zaznamovan: k
nie in vrßßnoatij
Wien,
I Bezirk,
Kudarski inžener
Pavel Endlicher
Gratlašk» ulica 8 v Ljubljani
preiskuje, odobrava in zastopa rudokopna podjetja, in daje razjasnila v vseh rudarskih zadevah.	8H8 2-1
Št. 41039
Raz al as.
830 3-
Pri podpisanem magistratu podeliti je
službo provizorienega bla^ajnieuega azistenta
8 prijemki VI. činovnega la-ireda, eventuvalno
službo blagajničuega praktikanta
z adjutom letnih 480 gld.
Prosilci za eno ali drugo teh služb morajo dokazati, da so dovršili višjo gimnazijo, višjo realko ali pa kako drugo jima lednako šolo ter da so prebili izpit državnega računavodstva 'n blagajniški izpit.
Tisti, ki še nimajo predpisanih izpitov, zavezani so ju narediti v teku dveh let po nastopu službe.
Prošnje vložiti je do 10. dne januvarija meseca leta 1897. pri magistralnem vložnem zapisniku.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 25. decembra 1896.
Domača tvrdka
AnaHofbauer
v Ljubljani.
Velika zaloga
cerkveno obleke, orodia in posode.
Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte jtd.
sploh vse, kur se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prciiovljeuje stare obleke In vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji ceni bandera iu vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirari na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno. zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča
Ana Hofbauer, 160 4545 imejiteljica zaloge cerkvene obleke v Ljubljani, Gledališke ulice 4.
Valentin Accetto,
zidarski mojster
161 45-45
v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14,
priporoča se slav. občinstvu in prečasi:. duhovščini, podjetnikom in društvom v vsa v
zidarsko obrt spadajoča dela
bodisi že v izvršitev novih stavb, cerkvenih in zasebnih poslopij ali v popravljanja, prenavljanja, dozidavanja ah povečavanja starih poslopij, vzidavanja in postavljanja lončenih štedilnih ognjišč, polaganje vsakovrstnega, osobito cerkvenega tlaka, vse po najnižji ceni, zagotavljajoč zanesljivo, strokovnjasko izvršitev z uporabo dobrega materijala. Priporoča se nadalje tudi v odjemanje
vsakovrstne stavbinske in strešne opeke
S^T iz lastne opekarnice,
za katere izvrstnost jamči ter oddaje po najnižji ceni.
Na želio daje tudi nasvete in tudi posreduje pri nakupovanju stavbenega prostora ali vže obstoječih stavb.
Vseskozi praktični načrti in proračuni na željo točno.
S
v
[C í
i
Št 41.038.
Razglas
831 3-2
Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane sklenil je v svoji seji dne 23. t. m., da te v svrho pokritja izvanrednih troškov mestne občine ljubljanske mestne doklade zvišati in od 1. januvarija 1897. leta počenši pobirati nastopne doklade:
1.	od pridobitnega davka (obrlarine) z državnimi dokladami vred: do 5 gld. 25 kr. čiste obrtarine.......6°/0
od 5 «Id. 25 kr. do 26 gld. 25 kr. čiste obrtarine . 10% od 26 gld. 25 kr. napiej čiste obrtarine pa . . . !5°/0
2.	od dohodnega davka z državnimi dokladanii vred :
10% 15% 25% 15% 15%.
do 50 gld.....
od 50 gld. do 500 gld. od 500 gld. naprej
3.	od hišnonajemninskega davka . . .
4.	od zemljiškega davka tudi ....
To se z ozirom na določilo § 43. obč. reda za deželno stolno mesto Ljubliano oznanja z dostavkom, da inore vsak, kdor misli, da se mu s tem sklepom godi krivica, uložiti svoje ugovore v štirinajj-tih dneh, t. j. do 11. januvarija 1897. leta pri podpisanem magistratu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 26. decembra 1896.
Št. 39.168.
Razglas.
821 3—2
Pobiranje pasjega davka za 1897. leto pričelo se bode z 2. dnem januvarija 1897.
Ta davek plačati |e v okrožji liubljanskega mesta od vsacega psa, izimši od p-^ov, kateri so za varstvo osumljeuih posestev neobhodno potrehni.
Lastniki psov naj si preskrbe najkasneje do 20. dne februvarija 1897 za to leto veljavnih pasjih mark pri mestni blagajnici proti plačilu
4 goldinarjev.
Z ozirom na § 14. izvršilne naredbe o pobiranju pasjega davka, opozarjajo se lastniki psov, naj pravočasno vplačajo takso, ker bode pel >vil konjač od 20 februvarija 1897 nadalje vse one pse, kateri se bodo nahajali ua ulicah brez veljavnih mark. I
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 14 decembra 1896
Trnkoczyja ustna voda
steklenica 50 kr.,
Trnkoczyja
prašekzaZobe
škatljica 30 kr.,
kakor tudi
vse medicinično-kirurgične in pharmaceutične preparate, specijalitete itd, dietična sredstva, homeopatična zdravila, medicinska mila, parfumerije itd. itd.
priporočajo in razpošiljajo na vso strani	769 6
lekarniške tvrdke:
Ubald pl. Trnköezy v Ljubljani na Kranjskem, Viktor pl. Trilkoczy na Dunaju, Margarethen, I>r. Oton pl. Trnkoczy na Dunaju, Landstrasse, Julij pl. Trnkoczy na Dunaju, Josefstadt, Vendeliu pl. Trnkoczy v Gradcu na Štajerskem.
2CS" Pošiljatev z obratno pošto.
> i* is a J »s a "b o t° « a.
Dnč 31. deoembra.
Sknpni državni dolg v notah.....
Bkapni državni dolg v srebru ...
Avstrijska zlata renta 4%......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4*.......
Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista ..........
Nemški dri. bankovci za 100 m. nem. dri. velj.
80 mark.......... •
80 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
101	gld.
101	,
122	,
100	„
122	,
99	.
948	,
377	,
119	„
58	.
11	.
9	„
5	„
65	kr
80	. 90
80	.
60	. 60
95 , 80 . 74 . 52 V 42", 66 ,
Dne 30. deoembra.
4 % državne srečke 1. 1854, 250 gld. , .	143	gld. 75	kr
5% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . .	lr>4	„ 50	„
Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . .	183	. —
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	H9	, —
Tišine srečke 4%, 100 gld..............137	25	.
Dunavske vravnavne srečke 5% . .	1V8	„ 2i	„
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 ,	107	60	»
Posojilo goriškega mesta .... ..112, —	„
4* kranjsko detelno posojilo..........98	, 85	„
Zastavna pisma av. osr zam.-kred. banke 11	S)9	40	.
Prijoritetne obveznice državne železnice . ,	225	—	„
„ , juine ieleznice 3* ,	174	, 85	.
„ „ južne železnice b% .	128	—	„
, dolenjskih leleznic 4*	99	„ 50	„
Kreditne srečke, 100 gld................200	gld. 50 ti.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	138	„	—
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	19	.	—
Rudolfove srečke, 10 gld. ......	23	— .
Salmove srečke. 40 gld................70	.	75 .
St. Genčis srečke, 40 gld.......72	„	—
Waldsteinove srečke, 20 gld......60	.	—
Ljubljanske srečke................23	„	—
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld.	157	,	25
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v.	3440	.	—
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	435	„	—
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	91	.	75
Dunajskih lokal, železnic delniška družba	80	.	—
Montanska družba avstr. plan..........86	,	50 r
Trboveljska premogarska družba, 70 gld.	160	„	—
Papirnih rubljev 100 ................127	.	15 ,
Nakup ln prodaja 1B vsakovrstnih drtavnlh papirjev, srečk, denarjev im. t a varovanje za zgube pri irebanjlh, pri isžrebaoju najmanjšega dobitk . Kalantn» izvršitev naročil na borst.
Meniarnična delniška družba
„ in E K C II K
ffolizBili it. 10 Dnn&J, «ariihilftrstrma 74 B
66
JUT Pojasnila fjl vvsen gospodarskih in Inaninih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaaijlkih vrednostni papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče vitocega >oresiovan)a pri popolni varnosti JMf' naloženih glavni o.