Leto LXXn, st. 103 PtMniuM pta*" T K°toTfai " Pod*ebflto tw*Mfc frcb - cena L 1 OrednlltT« t »prava, Ljubljana, Kopitarjev« *. Telefon «091-400«. Uattina »aroinlna 19 Ur, u lno-temitvo «0 Ur, — Cek. rti. Ljub. lian« 10 650 u naročnina la 10.»« u Interata. • likljuino »attopttvo ia oclaia It Italije ln Inozematvai OPI 8. A. Ulita o. Bokepltov a« inlim«, SLOVENEC MAJ 1944 5 PEl EK U-Boote versenkten im Nordmeer acht Zerstorer und Geleitfahrzeuge 5 Schiffe mit 30.000 BRT torpediert - Weitere bolschewisti-sche Durchhruchsversuche ostlich des Sereth in erbitterten Kampfen vereitelt - Sovvjets verloren wieder 95 Panzer - 51 viermotorige Bomber bei Angriffen auf Mittelfrankreich abgeschossen Podmornice so v Severnem morju potopile osem rušilcev in spremljevalnih ladij 5 ladij s 30.000 tonami torpediranih - Nadaljnji boljševiški Erobojni poskusi vzhodno od Sereta so se izjalovili v srditih o jih - Sovjeti so zopet izgubili 95 oklepnikov - 51 štiri-motornih bombnikov sestreljenih pri napadih na srednjo Francijo 'Aus dem Fiihrerliauptquartier, 4. Mal. Das Oberkommando der AVebrmadit gibt bekanni: Vor Sewastopol und am nnteren Dnjestr vvurden iirtliche Angriife der Dolschewis(eu ahgewiesen. Ostlich des Sereth setzle der Feind seine Angrille mit starken Kriilten fort. Alle Vorsuche der Bolschewisten, unsere Stellungen zu durchstosscn, wurden auch gestern in erbitterten Kampien und durch entschlossene Gegenangriffe vereitelt. G4 feindliche Panzer wurden hier-bei vernichtet. Deutsche und rumiinisehe Kampt- nnd Sclilachtfliegerverbande tiigten den an-greifenden Sowjets schwore Verluste zu. In vviederholteu Einsiitzen vernichteten sie 31 weitere feindliche Panzer, zahlreiche Geschiitze nnd eiue grofic Anzahl von Narhschubfahrzeugcn. Starke Kamplflicgcrgeschwader he-kiimplten in der letzen Nacht leindljcho Verkchrs- und Truppcnziele im Kaurn nordvvcstlich Jassy. Das nnter Fiihrung von Oberstlcnt-nnnt Norilmann stehende Jagdgeschwader Miildcrs meldet scinen 8000. Luftsieg. Im Landekopf von Nettuno wurde ein nach i.arker Artillerie- und Granat-werfervorbereituug gefiihrter fciudlkher Angriff abgewiesen. Čnlersrcbooto griffen im Nordmeer einen nach Eugland gehenden, von Zcr-stiirern und Flugzeugtriigern stark gc-sichcrten Geleitzug an. Sie versenkten acht Zersliirer mul Geleittahrzeuge und torpediertcn fiinf Schiffe mit 30.000 BRT. Z>voi von diesen Srh i ff en sauken sofort. Das Sinken der iihrigen Schiffe ist mit Sichcrheit anzunchnien. In diesen mehrtiigigen Opcrationcn haben sich die Untcrsechooto unter Fiihrung der Oberleutnante zur Sco Lan-ge nnd Ilerrle besonders anscezeichnot. Dcutscho Schnellboote torpediertcn in der Adria in der Nacht vom 2. zum 3. Mai ein telndliclies Torpcdohoot. Bei der Abwohr brifisclicr Bombcn-nngriffe auf Mittelfrankreich wur-den in der letztcn Nacht 51 viermotorige feindliche Flugzeuge abgeschossen. Hauptmann Bergmann, Staffclkapitiin in einem Nachtjagdgeschwader, vcrnichtcte allein scchs viermotorige Bomber. Einiclne britisehe StBrflugieuge war-len in der letztcn Nacht Bomben im Raum vou Mannhcim. Fiihrerjev glavi.! • 4. majn. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil jnvlja: Pred Se bns topol o m ter ob spodnjem Dnjestru smo odbili krajevne boljševiške napade. Vzhodno od Sereta je sovražnik 7. močnimi silama nadaljeval svoje napade. Vsi poskusi boliševikov, da bi prebili naše postojanke, so se tudi včeraj izjalovili v srditih bojih ter zaradi odločnih protinapadov. Pri tem smo uničili (>4 sovražnih oklepnikov. Oddelki nemških in romunskih bojnih in borbenih letal so zadati nn-padnjočim Sovjetom težke izgube. Pri ponovnih poletih so uničili nudaljnjih 31 sovražnih oklepnikov, številne topove ter mnogo oskrbovalnih vozil. Močne jate bojnih letal so v zadnji noči napadle sovražne prometne cilje in čete na področju severozapadno od J a š i j n. Pod poveljstvom podpolkovnika Nordmanna boreča se letalska jata Miilders javlja svojo 8.000 letalsko zmngo. Na nettnnskem predmost jn smo zavrnili napad, kl ga je izvršil sovražnik po močni pripravi topništva in metalcev granat. V Severnem niorjn so na-padle podmornice neko ladijsko spremljavo, ki je plula v Anglijo. Ščitili so jo rušilei in letala z letalonosilk. Podmornice so potopile 8 rušilcev in spremljevalnih Indij ter tor-pedirole 5 ladij s 30.000 tonami. Dve ■zmed njih sta se takoj potopili, Z gotovostjo lahko smatramo, da so sc potopile tudi ostale ladje. V teh večdnevnih nastopih sta se posebno odlikovali podmornici pod vodstvom bojne ladjo Langa in Ilerrln. Nemški hitri čolni so v noči od 2. na 3. maj torpedirnli na Jadranu neko sovražno tornedovko. Pri obrambi britanskih bombnih napadov na srednjo Francijo smo v pretekli noči sestrelili SI štirimotor-nili letal. Stotnik Bergmann, krdelni poveljnik v neki jati nočnih lovcev je sam uničil šest štirimotornik bombnikov. Posamezna britanska motilna letala so vrgla v zadnji noči bombe na mannheiiusko področje. Pred boji izrednega obsega na vzhodu? Anglija, OSA in moskovske zahteve • I i^anAv. A ma>!n 4*1 ftlllF. HrtfKfVPll ITI fllllPcbill sili B Berlin, 4. maja. Sovjelski velenapad na področju zahodno od Jašija predstavlja brez dvoma pričetek nove vrste bitk lin vzhodu, piše vojaški dopisnik DNB-ja Martin Hallenslcbcn, ki nadaljuje: Boji ob spodnjem Dnjestru so sedaj jasno dokazali, da so res to, za kar so jih Nemci že dolgo smatrali. Namreč manever za odvrnitev pozornosti od zbiranja Sovjetov okrog Jašija, kjer je sunek nemških in romunskih oddelkov doloma prezgodaj vžgal nameravano boljSeviško-podjetje. Velenapad; ki ga je nemško vojaško vodstvo na podlagi obsežnega izvid-niškega gradiva že nekaj časa pričakovalo, se je pričel v torek in sicer najprej na ozkem področju. Med Pascani na zahodni obali Sereta in Targul-Frumosom, zahodno od Jašija, torej vzdolž železnice, ki vodi od vzhoda proti zahodu, boljševiki neprestano napadajo nemško-ronumsko postojanke z očividnim ciljem, da bi predrli do Romana in Piaire ter si tako pridobili dostop do Karpatov. To spoznavamo bolj iz kupičenja njihovih močnih pehotnih in oklepniških sil, kot pa iz smeri njihovih sunkov. Pehota ima brez dvoma nalogo, doseči Piatro ob vznožju gorovja, dočim bi morali oklepniki prodreti proti jugu, da bi tako z boka zaščitili gorsike nastope, ki jih izvedejo lahko samo pehotni oddelki ter event. razbili nemško krilo. Številna borbena letala prevzemajo pri tem nalogo daljnoslrel-nih baterij ter skušajo izolirati Nemce in Romune na tem napadalnem sektorju. Izmed 350 oklepnikov, kl so jih bolj-ševjki jxwabili prvega dne, jih leži že '240 kot kadeče se razvaline v karpatskem predgorju. Značilno je, da napadalec vkljub svoji veliki kopici sil ni mogel ničesar doseči. Neinško-roniunske ' te črte eo pokazale, da so presenetljivo odporne, presenetljivo v toliko, ker je treba v splošnem pri takem kopičenju na-padajočih sil na ozkem prostoru računati vsaj s pričetniuii uspehi, Dejslva, ki eo so zgodila, dokazujejo, da je nem-ško-romunsko vodstvo, ki je spoznalo moč pričakovanega sovražnikovega podjetja, pravočasno izvedlo potrebne ukrepe, s katerimi se je trdno in r. uspehom uprlo sovjetskemu navalu. Takoj po pri-četku sovjetskega pripravljalnega topniškega ognja so se pojavile nad bojiščem stotine nemških in romunskih bojnih, borbenih in bombnih letal, ki so očistile z ozračja nasprotno letalce ter pokrilo sovjetske topniško postojanko s točo bomb. Ko so valovi boljševiških oklep nikov pričeli drdratl proti nemškim postojankam, se jo nanjo vsipal dež izstrelkov iz topov posebnih nemških letal za borbo proti tankom. Pehota, ki jim je sledila, jo naletela na pregrajo jekla in železa. V kolikor lahko presodimo na podlagi zadnjih vesti z vzhodnega bojišča, še nikakor ni gotovo, ali so bo iz tega prvega velikega sovjetskega pomladanskega podjetja razvila splošno pričakovana veleofenziva. A brez dvoma pomeni ta napad pričetek bojev. Vojaški krogi nemško prestolnice računajo s postopnim naraščanjem bojev na tem bojišču. Zanimivo jo oživljenje spopadov jugozahodno od Kovlja, kjer tipljejo prvi klini številnih sovjetskih čet proti nemškim črtam. Tam je včeraj prišlo do ojačenih sovjetskih napadalnih podvigov. Toda videti je, da je tudi tu nemško vodstvo izvedlo pomembne protiukrepe. Istočasno vidimo dalje proti severu novo obojestransko aktivnost. Medtem pa napredujejo nemški krajevni napadalni nastopi. Zlasti pri Kolomeji so Nemci zabeležili nove osvojitve in sicer v smeri proti mestu samemu. Tile južno od tod 6e krasno bijejo madžarske čete. S proti-sunki so zavrnile Sovjete, ki so tamkaj napadli. V splošnem lahko ugotovimo, da nam obojestranska premikanja, ki jih trenutno javnost šo ne vidi, pričajo o spopadu, ki bo verjetno po svojem obsegu daleč prekosil vse dosedanje borbe. Ženeva, 4. maja. Roosevelt hi Churchill sla praktično sprejela zemlje\*l, katerega so jima predložili Sovjeti, pravi »Cliicago Daily Tribune« v člauku, ki opozarja na Ilooseveltovo izjavo, da sijajno izhaja s Stalinom, ki »združuje izredno neusmiljeno odločnost g trdnim in dobrim humorjem«. Ust meni, da jo »neusmiljenost; odlika, ki marsikaj pove. Churchill je v Teheranu vidno predstavljal na pol potopljeno skalo, pravi daljo list. Njegova sključena pojava je jasno razodevala njegovo slabo razpoloženje ter jo tudi pričala, da tega, kar je spoznal pri političnem razvoju, ne gleda rad. Roosevelt in Churchill sta s lem, da sta dopustila preložitev razprave o sovjetskih mejnih problemih na povojno dol)o, praklično sprejela zemljevid, ki jima ga je predložila Moskva, meni časopis »Cliicago Daily Tribune«, ki jo pre-prčan, da bodo sovjetsko armade, ako bodo prišlo na področje, ki ga zahteva zase Sovjetska zveza, preprečile razpravo o zasedbi in posesti tega ozemlja. Vso trditve, da so se Sovjeti v tej vojni kaj spremenili in da so prijazni, tolerantni in ne več nrgiijeni k diktaturi, so po mnenju lista samo pričakovanja in upanja. Glasovi c londonski imperialni konferenci Tokio, 3. maja. Del japonskega tiska se je v sredo bavil z britansko imperialno konferenco v Londonu. Časopis »Asa-hi Šinbun« imenuje j>oskus, da bi v zadnjem trenutku preprečili odpad, oziroma popolno samostojnost dominijonov »somrak bogov«. Ta dejstva so vkljub pomirljivim Churchillovlm besedam pred spodnjo zbornico popolnoma očividna. O konferenci je zavzel svoje stališče ludi vladni govornik, ki je podčrtal tujim dopisnikom predvsem brutalno pojavlja-jočo se politiko Združenih držav, s katero si hoče pridobiti svetovno gospod-stvo. Govornik je dejal, da bo morala imeti konferenca v Londonu tudi nalogo, posvetovati se o sredstvih in potih za ustavitev ameriške agresijske politike. Ali bo to uspelo, je vprašanje. Osi popolnoma nič ne zanima, ali nameravajo Amerikanci Angležem zopet vrniti one kraje, ki jih imajo sedaj v rokah. Važno je le, da ves svet Se enkrat vidi, da se javljajo tu isti znaki željo po posedovanju in po moči, ki je vedla do obrambne vojne ogroženih narodov. Stockholm, 3. maja. Kot uvod k impe-rijalni konferenci v Londonu zastopa da- nes ves avstralski tisk soglasno zahtevo, da mora imeti Avstralija v bodoče pri izgradnji svojih zunanjejiolitičiiih odnosov na vzhodnoazijskem področju proste roke. »Minuli so časi,« ugotavlja n. pr. >SidneyDai!y Telegraph«, >ko se je avstralska zunanja politika zadovoljila s tem, da je bila zgolj odziv britansko politike.« List utemeljuje to tezo z opozorilom na to, da je britanska imperialna pomoč v Pacifiku odpovedala ter poudarja: »London v bodoče nima pravice, da hi dominijonom vsiljeval odločitve. Slednji bodo v prihodu josti sami odločali, ali britanski predlogi odgovarjajo njihovim interesom ter bodo temu primerno ravnali.« List zaključuje, da Avstralija danes nikakor ne more trpeli angleške premoči. Ženeva, 3. maja. »Bnltimore Sun« obravnava v komentarju k britanski imperialni konferenci »sodelovanje« Združenih držav pri imperialni politiki britanskega CommonweaItha ter pravi, da pregled kanadskega položaja n. pr. nedvomno dokazuje, da so se britanski in ameriški interesi združili v »medsebojno podpiranje«. Kdo bo Etooseveltov protikandidat Stockholm. Uradna odpoved generala Mac. Arthurja kandidaturi za Belo hišo je še nadalje zmanjšala republikansko listo. Po izpadu Willkieja, ki je moral odstopiti, ker si ni mogel pridobiti zase Srednjega zahoda in po odpovedi Mac Arthurja, ki se je zavedal, da bi tekme vendar ne mogel dobiti in da bi kvečjemu stavil na kocko svoj položaj vrhovnega poveljnika v Južnem Pacifiku, so ostali le še Dewey, Brioker in Stassen. Nekaj časa so omenjali tudi kalifornijskega guvernerja Warrena, toda nedavno se je izločil s tem, da je prevzel mesto otvoritvenega govornika na republi-skanskem kongresu, nalogo, ki je običajno ne' vrši tekmovalec za kandidaturo. Bricker je edini izmed teh treh, ki je uradno na seznamu, toda po mnenju ste-vihnih Washingtončanov ee na zunanjo politiko še manj spozna kot De\vey ter je poleg tega preveč reakcionaren, da ln imel kakršne koli izglede pri množicah volilcev. Njegov nedavni prvi govor o zunanjepolitičnih vprašanjih označuje »11-mesov« dopisnik kot zelo šibek, njegove zahteve glede pridobitve oporišč pa kot naivne, ker so Združene države ta ozemlja že itak dobile za 90 let. Minnesotski guverner Slassen je slal doslej popolnoma v ozadju, ker se je pac dobro zavedal, da mu njegova mladost no daje kvalifikacije a težko službo. Pač pa govore po poročilu »Daily Telegra-plia«, da ga bo morda Roosevelt imenoval kot Knoxovega naslednika za mornariškega ministra, da bi še nadalje ohranil videz koalicijske vlade, ki jo je hotel uvesli leta 1910. 7, imenovanjem Knoxa in Slinisonia na ministrska mesta. ^ trm"!"" «1WH kot knrvelati korvete v Južnem Pacifiku ter je zalo že vsled njegovega čina neverjetno, da bi poslal predsednik admiralitete. Naj si bo kajkor koli že, angleški dopisniki v Združenih državah splošno menijo, da prihaja edino De\vey v poštov kot kandidat proti Rooseveltu. Njegov nedavni progra-matični govor o povojni politiki smatrajo kot posredno udeležbo pri kandidiranju. Označujejo ga kot odpoved izolacionislom v njegovi stranki, vendar opozarja ameriški dopisnik »Observerja«, da se je De-wey izražal zelo previdno ter se skrbno izogibal Willkiejevim preobilnim frazam. Dewey je mnenja, da jo med velesilami potrebno neko sodelovanje, toda vsa'k »univerzalizem« po Willkiejevem kopitu odklanja. Tudi ni pokazal, da bi bil pripravljen nositi plamenice demokracije v ostale dežele, ali pa kot Wallace osrečevati človeštvo z darovi iz Združenih držav. Wasliinglonski dopisnik »Timesa« se pritožuje, da se ni prav nič bavil z gospodarsko 6tranjo povojnega sodelovanja, zlasti s problemom zaščitnih carin, na katerih tako zelo visi njegova stranka, ki pa bedo v primeru, če jih Amerika ne bo hotela odpraviti, onemogočile vsako resnično sodelovanje. Pravkar izdelani veliki načrt za stabilizacijo deviznih tečajev je toliko časa popolnoma nesmiseln, dokler ne bodo odpravili velikih ovir v Združenih državah. V splošnem Dewey ni povedal mnogo stvari, ki 1,1 lahko navdale inozemstvo (mišljena je Anglija) z upanjem. Končno so zelo zapazili značilno skeptično zveneče De-wevjcvo svarilo, da so vsi povojni načrti odvisni od dejanskega uspoha invazije. Medtem si je Roosevelt dovolil potezo. ki c« bo veljala del (flasov. S Maimi Sovjetske metode v zasedeni Romuniji Bukarešta, 3. maja. Na podlagi poročil več pobeglih Romunov je dana sedaj skoraj popolnoma jasna slika o postopanju boljševikov v zasedenih romunskih ozemljih. 2e drugi dan po zasedbi so bili v mestih in vaseh nabiti pozivi, naj prebivalstvo odda vsa živila, ki presegajo določeno malenkostno količino, pri kol-hozni centrali. Istočasno je bilo objavljeno kmetom, da se uvaja kalhozno gospodarstvo. V pozivu so grozili s smrtno kaznijo sleherniku, ki bi si drznil prikriti zaloge. Nihče ne bo rešen negotovosti, vojske ni dal zasesti le velike razpošiljal-ne trgovske hiše Montgomery, Ward and Co., temveč so njegovi vojaki vrgli na cesto celo njenega glavnega ravnatelja Mr. Averyja. Ta dogodek je po vesti »Daiily Telegrapha« in ostalih listov vzbudil precejšnje nezadovoljstvo ier so morali medtem čete kar hitro umakniti. Tisk Srednjega zahoda divja vsled te »diktature«, več odborov v parlamentu pa je že zahtevalo preiskavo zadeve, oziroma sklenilo, da 1h> toliko časa počakalo s sklepom o dveh zakonih, ki naj preko 30. junija za nadaljnje leto podaljšata nekatera Rooseveltova vojna polno-močja, dokler no bodo izvedli nadaljnjih podrobnosti o nasilni odstranitvi Mr. Avervja iz njegovega obrata. Ravnatelj Avery jo bil jn>polnoma upravičen, da ni obnovil pogodbe z radikalnim delavskim združenjem CIO, ker je treba po delav-skm zakonu najpreje s tajnim glasovanjem pri podjetju ugotovili ali delavska organizacija — in lo Avery zanika Se zastopa večino. Ta dogodek bo imel še ra7jliene posleHice. tako se bere v tem pozivu, da ga nc bi nekdo dcnunciral zaradi prikritih zaiog ter da nc bi bil potlej ustreljen. Vse zaloge so bile takoj dane na razpolago sovjetski vojski ali pa poslane v notranjščino Sovjetske zveze. V tem pozivu je Bukovina proglašena za sovjetsko provinco. Številni romunski zakoni so bili takoj razveljavljeni. Eden prvih ukrepov je bila namestitev Židov v podjetjih, ki so jih prej vodili Romuni. Vse moško prebivalstvo v starosti od 16 do 60 let je bilo takoj vpoklicano ter odposlano v oddaljene odseke bojišča ali pa zbrano v delovna moštva ter poslano v notranjščino. V Černovicah je bilo proglašeno obsedno stanje, Na kogar naletijo na cesti med 19. in 7. uro, ga takoj ustrele. Tri dni po prihodu Sovjetov je že pričela GPU s »čistkami«. Tisoči prebivalcev, in to predvsem tisti, ki so v sorodstvu s častniki romunske vojske, so bili deportirani. Toda že po tednu dni so zahtevali z neko nadaljnjo uredbo oddajo oblek, čevljev in perila ter je bilo dovoljeno obdržati zgolj po eno zimsko in eno poletno obleko. V mestih, ki so jih boljševiki že zasedli v Moldaviji, so pričeli s sicer nekoliko spremenjenimi metodami, ki so pa zasledovale iste cilje. Tukaj je moralo prebivalstvo izpolniti vprašaine pole. Tisti, ki so sc priznavali za komuniste, so dobili rdeče vprašaine pole, vsi ostali pa rumene. Kdor je izpolnil rdečo vpra-šalno polo, in to v upanju, da si bo i tem oiajJal življenje, je bi! takoj poslan v aovjelako vojsko. Kdor pa jc izpolnil rumeno vprašalno polo, je bil dodeljen delovnim oddelkom in od^nan t nolrani- Slovaki odklanjajo Beneša Bratislava. Slovaška vlada jo na svoji včerajšnji seji zavzela stališče k Beneše-vi pogodbi z Moskvo. Uradno poročilo o seji: »Ako se sklepajo pogodbe s predstavniki boljševizma, izjavlja slovaška vlada, da nima nihfo drug pravice govoriti v imenu slovaškega naroda in da nima nihče razen slovaško vlade ln slovaškega parlamenta pravice sklepali pogodb o slovaškem ozemlju. Slovaška vlada naj-odločnejše odklanja vse drugačno jiogod-be. Slovaški narod in slovaška vlada vztrajati zvesto ob strani Velike Nemčijo in njihovih zaveznikov v boju proti boljševizmu ter poudarjala to odločnost zlasti ob obletnici smrti generala Štela-nika. Badoglio razprodaja Italijo Milan, 4. maja. Izjavo Badoglije-vega organa »Corriere«, da llulija po vojni ne bo več jiotrebovala lastno industrije, označujejo v tukajšnjih političnih krojili kot pomembno značilnost načrtov, ki jih nameravajo izvesti Angloamerikanci v Italiji. Anglija in Združeno države nameravata v primeru zanju ugodnega konca vojne izločiti neprijetno konkurenco lastno italijanske industrijske proizvodnje ter spraviti italijanski narod v popotno gospodarsko odvisnost od severno-iimeriŠKe in ongleške industrije. Italija nuj bi bila i/ključno tržišče velikih angloameriških industrijskih kon-cernov. Italijanski narod si sedaj lahko sam ustvari sodbo o zločinskih načrtih nasprotnikov, ki hočejo go?]x>« darsko in soeialnopolitično popolnoma /asu/njiti prebivalstvo ter prodali Italijo židovsko-plutokratskim interesom. »Na predvečer invazije« Berlin, 3. maja. »Universul« priobčuje poročilo o položaju izpod peresa svojega berlinskega dopisnika, ki pod geslom »Na predvečer invazije« ugotavlja, da po mišljenju Wilhelmslrasse lahko danes govori le še orožje. Dasiravno si jc Nemčija več let pošteno prizadevala doseči sporazum z Anglijo in ni imeli nikakih političnih problemov z narodom Zcdinjenih ameriških držav, se je zavedala želje, ki preveva njenega nasprotnika za uničenjem. Angloameriško in bolišoviške namere uničenja napram evropskim narodom gledajo v Berlinu kot gotavo in. ugizprcmcnljivo dejstvo. Na zlom anglo-ameriško-boljše-viške koalicije že zato nc špekulirajo, ker stoje po tukajšnjem pojmovanju konec koncev isti prsti za kulisami Moskve, Londona in \Vashingtona. Na predvečer invazije prevladuje v Berlinu prepričanje, da fe ni moči nikakor izogniti pred trdoto političnih problemov. Tukaj smatrajo z.i nevarno utvaro sleherno upanje, da je možno kaj drugega kot zgolj alternativa: preživeti ali biti uničen. Srbski četniki v borbi proti komunistom Beograd. K bojem proti boljševiškim lolpam Broza, ki so v zadnjih dveh tednih zaman skušali vdreti iz vzhodno Bosno v Srbijo, so se v velikem številu pridružili ludi narodni čelniki. Ramo ob rami so se borili s srbskimi prostovoljskimi oddelki, V očigled boljševiške nevarnosti so se s tem strnile vso narodno sile srbskega naroda v skupno borbo proti svojemu glavnemu sovražniku — boljševizmu. • Prednje sporočilo nam nudi pogled v prizadevali ie iu napore tako sedanje vlade kakor ludi srbskih rodoljubov za ohranitev srbskega naroda. Komunistično »osvobojenjc« je Srbija doživela žc 1. 1941-42 v polokih krvi državljanske vojske, ki je spravili deželo in ljudstvo na rob prepada. V tedanjih usodnih trenutkih so se združile vse po/.itivne sile ter so z orožjem pregnale svojega največjega sovražnika in krvnika s svojega ozemlja. Od tedaj je imela Srbija relativno mir ter je lahko obnavljala svoja sela in pokrajino. Ko pu sedaj, ko nemška vojska skupno s hrvatsko neusmiljeno irebi po Bosni te tolpe, grozi Srbiji nova nevarnost, da bi se v strahu pred po|)olniiii uničenjem, spet te tolpe na umiku ne zatekle aa njeno ozemlje in na njem začele snet^vojo krvave orgije, so se že obstoječim oboroženim srbskim četam pridružili tudi četniki, ter s tem dokazali, da pravilno razumejo svojo nalogo in zahtevo časa, du jc treba storiti vse /a uničenje največjega sovražnika vsega naroda — komunizmu. S tem so srbski četniki dali nam Slovencem znova zgled, da v borbi proti komunizmu ne sme stati nihče ob strani ter se mora danes vsak uvrstiti med borce proti mednarodnemu in krvavemu zločinskemu komunizmu. Živega so križali Lvov, 4. maja. Nemški vojaki so pri ponovni osvojitvi nekega kraja v bližini Tamopola našli razpelo, na katerega jo bil z rokami in nogami pribit stari župnik Jan Skovronok. Starčka, ki je šo kazal slabe znake življenja, so nemški vojaki osvobodili. Prod smrtjo je lahko šo I>ovedal. da so ga boljševiki napadli med službo božjo, ga pobili na tla ter ga med sramotenjein pribili na zasilno stesan križ. Sčino Sovjetske zveze. Tudi tukaj so morali oddati živila in obleke. Več beguncev poroča o množenstvenih streljanjih ti-* lr'% Slava I. »bat. VDV« je za vedno splahnela Grosupeljski domobranci so že ob prvem srečanju uplenili zastavo komunističn. »udarnemu bat. Vojske drž. varnosti« Grosuplje, 3. maja. Komunisti so vse svoje nade gradili na bivšo Varnostno in obveščevalno službo (VOS), to je nekako Čeko ua Slovenskem. V to Ceko so poslali same zanesljive partijce, ki so jih za to službo tudi posebej vojaško izvežbali. Pravilo je, da mora biti vsak član VOSa izšolan v vseh vrstah orožja za skupinsko in za poedin-sko borbo. Ker pa je prišla VOS kmalu cb ves ugled, so si komunisti pomagali tako, da so VOS ukinili in sporočili ljudem, da slovenske razmere ne zahtevajo posebne komunistične policije. Istočasno so pa na skrivaj organizirali iste ljudi v tako imenovani »vojski državne varnosti« (VDV), ki ni nič drugega kakor stara VOS v novi obleki. Tej svoji novi policiji so potem komunisti peli slavo v vseh svojih listih in lističih. Komunistično vodstvo skrbi, da so člani VDV dobro oboroženi, vedno prvovrstno hranjeni in oblečeni. Medtem ko navadni komunisti v brigadah stradajo in imajo namesto čevljev s cunjami ovite noge, članom komunistične policije ničesar ne manjka. Po komunistični propagandi naj bi imela VDV že Sest udarnih »bataljonov«. Do sedaj pa se je prikazal šele en sam, to je I. »bataljon«, ln kakor hitro sc je prikazal, jc že doživel sramoten poraz. Dne 2. maja se je ta slavni prvi »bataljon« mudil v Kriški vasi pri Višnji gori. Grosupeljski domobranci so zarana odšli na patrolo proti Višnji gori. Ko se je zdanilo, so prišli do Kriške vasi. Zagledali so na straži komunista s strojnico, ki pa se je takoj odločil za najhitrejši beg, ne da bi bil le enkrat ustrelil; seveda pa ni pri tem pozabil kričati, s čimer je opozoril tovariše po hišah. Ti so se začeli usipati kar skozi okna hiš, kakor podgane ob požaru. Začel se je paničen beg in »hrabro« tekmovanje, kdo bo prvi. S svojim »junaškim begom« so bili tolikanj zaposleni, da niso utegnili vzeti s seboj niti »bataljonske« zastave in uradnih komunističnih štabnih pisarij, ki so tako prešle v domobranske roke. Pustili so domobrancem tudi vse strelivo, krompir, moko, mast itd. V begu so komunisti že tako izurjeni, da jih jc veliko ušlo; padli pa so štirje tolovaji, med njimi sam politični komisar 3. čete I. »bataljona« I. »brigade« VDV r imenom Janko, s pravim imenom Janko firegorič, trgovski pomočnik iz Črnomlja. Precej komunistov pa je bilo ranjenih. Komunisti nočejo več v borbo Ribnica, 3. maja. Poročali smo že o velikih zmagah domobranske posadke v Ribnici nad komunističnimi tolpami, ki so hotele Ribnico »zavzeti«. Toda posamezne komunistične edinice so se zaradi velikih izgub uprle in niso hotele v borbo. Domobranci so sami slišali glasne prepire in streljanje v komunističnem taboru. Sedaj pa se jc od ujetnikov zvedelo, da so bili spori med komunističnimi tolpami prav resni. Ne samo posamezniki, ampak cele edinice niso hotele v napad, ker so videle, da se i/, juriša nihče več ne vrne. Komandanta, ki je zahteval napad, so tolo-\aji sami ubili in potem šc politkomi-surja, ki je botel izvajati represalije zaradi koinandantove smrti. Ker so se pa bali kazni od drugih edinic, so se komunisti razbežali na vse strani. Komandant nekega drugega »bataljona« je pa že sain obupal nad juri-šem in ker si ni vedel pomagati drugače, je navezal 80 komunistov na vrv in jih navezane v daljši vrsti pognal v napad. Vlekli so jih partijci proti bunkerjem. Vendar so sc posamezniki razvezali in pobegnili nazaj. Zato je moral seveda napad prenehati. Od vse. proslavljene borbenosti komunističnih tolp nnnt iz zadnjih poročil, ki prihajajo od vseh strani, jasno sledi tole: komunistični politkomisarji morajo tolovajem obljubljati svobodno ropanje in svobodno ubijanje, kakor jo to obljubljala politkomisarka v znanem govoru pred napadom na Ribnico. Toda za plen in za prelivanje krvi se tolovaj bori samo toliko časa, dokler ima res upanje, da bo plen dobil. Ko pa spozna, da plen ni gotov in se noče boriti, ga morajo komandanti s silo priganjali v ogenj. Sila pa vzbudi seveda odpor in tako se večkrat zgodi, da pade komunistični poveljnik od lastnega moštva. Najdena je bita »pisarna« s kroniko in spiskom moštva. Iz kronike je razvidno, da je v zadnjem času padel tudi »komandant I. bataljona VDV«. če je »elitni in udarni« bataljon pokazal tako hrabrost in bi se bil lahko malo izkazal, da bi opravičil neslano govorjene o »hrabrih borbah« v dnevniku njegovega poveljnika, bi bil lahko proti tako številčno manjšemu nasprotniku lahko stopil v boj in ga pregnal. Toda ni ga več otroka, ki bi še verjel v njihovo armada« rešuje edinole z begom, sicer bl bila že zdavnaj končala svoje gozdovanje. Od domobrancev ni bil nihče ne ranjen ne ubit. Uplenjena zastava je povzročila precejšnjo senzacijo; grosupeljske komunistične simpatizerje in vernike pa je to zelo potrlo, kajti sporočeno je bilo, da bodo »tovariši« za 1. maj vkorakali slovesno z godbo v vas, proti družinam »belčkov« pa bodo vendar toliko prizanesljivi, da si bo pred »likvidacijo« vsak sain »svobodno« izbral drevo, na katerem bo visel. Namesto tega pa »visi« uplenjena zastava »elitnega bataljona« I. »brigade« Vojske državne varnosti« v posmeh vsem tistim, ki so mislili, du bodo zopet lahko po mili volji plenili in morili. Pošteni Grosupeljčani so hvaležni domobrancem ga vee oirotta, ki di se verjel v njinovo , vjrusupeijcani so uvaie^m uuuiuuia hrabrost in ne vedel, da se ta »hrabra ' za njih nesebično in junaško delo Bič komunizma v Beli Krajini Novo mesto, 2. maja. Vsa poročila iz Bele krajine so si edina v tem, dn so se ljudje zelo naveličali komunistične strahovlade. V Beli Krajini, kjer je bilo svoj čas bolj malo odpora proti komunizmu, so se razmere v zadnjem času močno spremenile. Vsi. ki razmere od blizu opazujejo. so istega mnenja, da je bila za Belo Krajino preizkušnja rdečega raja na lastni koži najboljše zdravilo. Nobena še tako uspešna propaganda ne bi tako hitro dosegla svojega namena, kot ga je dosegel bič, ki ga vihti novodobni valpet v osebi ierenca nad ukrivljenimi hrbti podložnikov. Del Belokranjcev, ki je nekoč mirno gledal vsa zločinstva komunistov, občuti sedaj na lastni koži, kako izgleda komunistična strahovlada. Včasih so še mislili, da so komunistični zločini res samo kazen za »izdajstvo«. Ko pa sedaj vsi brez izjeme prejemajo taka plačila, so se vsem odprle oči. Razmere so se v toliko izboljšale, da se vsi želijo otresti jarma te tlake. Uvide-vajo, da je edina rešitev v samoobrambi in v oboroženem odporu. Zunanji dokaz komunistične strahovlade v Beli Krajini je novo veliko komunistično pokopališče z množico nedolžnih žrtev. To novo pokopališče je v Adlešičih, prijazni slovenski vasici, kjer je sedaj komanda in »višjo vojaško sodišče« hrvaških komunistov. Sem vodijo iz bližnje Hrvaške revne, a poštene kmete, ki se niso hoteli vdinjati komunizmu, in jih tu »sodijo« po kratkem postopku. Vse sodbe se seveda glasijo na smrt. Za nedolžne žrtve so določili neko večjo globcl, ki sc zelo hitro polui. Cene, mezde in zaposlitev v letu 1943 Iz paslovnega poročila Pokrajinske delavske zveze za 1. 1943 posnemamo: Cene Pokrajinska delavska zveza je sestavljala v času med septembrom 1939 I in decembrom 1943 od časa do časa indeksne račune vzdrževalnih stroškov delavske in nameščenske rodbine. Ako bi povezali te račune v izravnano črto naraščanja nivoja legalnih cen, bi naraščal nivo legalnih cen tnko: Indeksni računi vzdrževalnih stroškov postajajo med vojno vodno težji in vedno manj eksaktni. Na eni strani obstajajo poleg legalnih tudi nelegalne cene, ki jih Zveza v svojih indeksnih računih ne upošteva. Za bodoče bo zaradi tega mogoče zasledovati gibanje nivoja cen edino še pri racioniranih živilih in nekaterih osnovnih surovinah (kukor n. pr. pri drveli in podobno). Ako izračunamo, koliko bi stale potrebščine, ki so se prejemale v novembru 1943 na razne vrste nakaznic v Ljubljanski pokrajini ter na Gorenjskem, po cenah iz meseca septembra 1930 ter po cenah, kakor so veljale v Ljubljanski pokrajini in nn Gorenjskem v novembru 1943, dobimo na-sletfnji rezultat: Pri računih naraščanja cen prihajamo do različnih rezultatov, ako vzamemo za podlago različne količine po-trošnega blaga. Zato sc rla povprečno naraščanje cen le približno točno označiti. Če pa primerjamo rezultate, kakor smo jih dobili na obnovi indeksnih računov Zveze, vidimo, da razlikn ni velika. Po tabeli dravinjskih faktorjev je bil vreden predvojni dinar na temelju nivoja legalnih cen v novembru 1943 1.08 lir, po zgornjem računu prihajamo do povprečja I. 12. Seveda predoČujejo te številke, kakor že omenjeno, le nivo naraščanja legalnih cen. Mezde Povprečna dnevna zavarovana mezda Zavoda za socialno zavarovanje je znašala: septembra 1939 . . . din 23.— januarja 1943 . . . lir 24.77 julija 1943 .....lir 23.37 januarja 1944 .... lir 28.05 Ako bi sklepali s pomočjovišine povprečne mezde na to, koliko lir kupne moči iz meseca januarja 1944 bi lvlo treba dati za predvojni dinar, bi bil predvojni dinar enkat 1.12 lire. Dejanske mezde so naraščale po poedinih strokah zelo različno. Zato med seboj če*to niso v skladu. V splošnem zaostajajo mezde strok s starejšimi kolektivnimi pogodbami za nivojem mezd v novejših kolektivnih pogodbah. Du bi sc dobil pregled o stanju dejanskih mezd po strokah, je izvedla Inšpekcijo dela v decembru leta 1943 za okrog 200 tipičnih podjetij anketo v višini dejanskih plač v septembru 1943 in v decembru istega leta. Rezultate te ankete sta dobili na vpogled tudi Pokrajinski zvezi delodajalcev in delojemulcev. Iz njih sledi, da se v razdobju med septembrom in decembrom 1943 v Ljubljanski pokrajini me/de niso izredno poviševale. Zaposlitev Zaposlitev delavcev in zasebnih nameščencev v Ljubljanski pokrajini je razvidna iz naslednjih podatkov Zavoda za socialno zavarovanje: Meaee tn Col. St. Od teh pTl: leto: zav. ZSZ: ZSZ: TBB: Merkur: januar 1943 23.951 19.413 4444 94 julij 1943 27.670 22.968 4617 85 januar 1914 22.993 18.403 4595 — Razliko med zimskimi in polet nimi meseci je pripisovati v prvi vrsti sezonskemu značaju nekaterih del. Za radi izredno mile zime 1943-44 je bilo zaposlenih zlasti pri gradnji cost in železnic mnogo delavcev tudi v zimskih mesecih. Zato poslabšanje gospo darskega stanja v januarju leta 1944 nc priha ja povsem pravilno do izraza. Dogodki po 8. septembru 1943 so vplivali zlasti na lesno stroko (gozdno-žagarska industrija in predelava lesa), kjer je število zaposlenih padlo ocf 2057 ( v juliju 1943) na 855 (v januarju 1944). Deloma pa jc prišla do izraza tudi obstoječa izločitev dela pokrajine iz območja zakonite oblasti. Posebej je omeniti padec zaposlitve v rudarstvu. Po podatkih Glavne bra-lovske skladnice je bilo julija 1943 zaposlenih 736 rudarjev, januarja 1944 pa je štela le še 55 zavarovancev. »SVETOVE« KNJIGE pišejo priznani strokovnjaki in zalo imajo, kar se kavosti tiče, posebno veliko vrednost. — Snov, ki je obravnavana v »Svetovih« knjigah posega na vsa področja človekovega udejstvovanja. Dozdaj izišie knjigo so skupek živo in pestro pisanih razprav iz najrazličnejših področij človekovega ustvarjanja. Naročite so tudi vi na »Svet« in prav gotovo so tega no boste kesalit lz Trsta Proslava 1. maja. Prvi maj, praznik dela, smo v Trstu slovesno obhajali. — Praznovanje so je v glavnem vršilo po tretji popoldanski uri, dotlej so podjetja obratovala. Ko jo bilo ob tretji uri v številnih tovarnah in ladjedelnicah dano znamenje za delopust, se je zbralo delavstvo v velikih, okrašenih dvoranah svojih podjetij k lepili, koncertom, ki so jih priredili razni tržaški orkestri: vojaški, radijski, mestni in drugi. Po soglasnih poročilih lislov so ti delavski koncerti zelo lepo uspeli in želi veliko odobravanja. Policijska ura. Prefekt je odločil, da velja za Trst od srede, 3. maja policijska ura ob 23 (enajstih zvečer). Poskusni alarmi. V četrtek in v petek, 4. in 5. maja, so bili v Trstu poskusni alarmi s sirenami na stisnjeni zrak. Tuljenje teh novih siren zelo sliči tuljenju 6tarih siren. Pobegli morilec aretiran. Pred nekaj večeri je policija aretirala človeka, katerega je po podrobnejših ugotovitvah spoznala za iz zaporov pobeglega morilca. Možakar jo bil 1. 1938 obsojen na 21 let ječe, ker ie v neki noči navedenega leta umoril v Trstu svojo ljubimko; prerezal ji je vrat z britvijo. V zmedi lanskega septembra je zbežal iz kaznilnice v An-coni, kjer je bil zaprt in se je od takrat potikal ekrog. Kruh cenejši. Komisar za določanje cen v Jadranskem Primorju je določil, dn se od 1. maja prodaja kruh v kosih 150 gr po 2.40 L za kg, v štrucah po 450 gr pa po 2.30 L za kg. Furlanski domobranci. Ker so je tolovajski komunizem ra/.pasel tudi med sosednimi Furlani, zlasti v videmski pokrajini, se je osnovalo furlansko domobranstvo, da obvaruje domačo deželo pred komunističnim nasiljem. Domobranska misel je živo zajela drugače miroljubne Furlane in se domobranstvo med njimi krepko razvija. Ustanovili so žc tudi svojo domobransko godbo. — V proslavo 1. mejnika je la domobranska godba priredila na trgu Coutarena v Vidmu javni koncert. Iz Gorice Počastitev zaslužnih delavcev. — Na 1. maja predpoldne jo povabil nemški svetovalec v svoje uradne prostore približno 40 nameščencev domačih podjetij, ki so več desetletij vzorno vršili svojo dolžnosti. Visoki dostojanstvenik je zbranim delaveem-veteranom raztolmačil pomen lepega slavja iu v toplih besedah pohvalil njihovo deloljubnost iu vzgleduo zvestobo. V priznanje jim je nato poklo-nil darila v denarju. Prisotni so bili tudi obratni vodje podjetij, v katerih delajo odlikovanci. V opoldanskih urah ,ie bil za delavstvo dveh največjih goriških industrijskih podjetij vojaški koncert. Preproge so izginile. Lansko leto v decembru je prišel na policijsko stražnico Ivan Kiskanian, star 40 let, rojen v Šivaš v Mali Aziji, tkalec in prodajalec orientalskih preprog. Dejal je, da je dne 8. septembra zjutraj prišel k njemu mož neke njegove delavke, ker žena ni mogla priti na delo zaradi bolezni. Z njim je bil nek 18 letni mladenič, ki sc jo med pogovorom dobro ogledal po trgovini. Nato sta se oba odpeljala na motorju. Čez dva dni ga jo v zgodnjem jutru prebudilo trkanje. Ko je za zaprtimi vrati vprašal, kdo je, je dobil odgovor: »Policija!« Odprl je vrata in vstopili so trije moški, med katerimi je enega spoznal za 18 letnika, ki jo bil v njegovi trgovini pred nekaj dnevi. Vsi trije so bili oboroženi in so tako v kratkem času ople-nili trgovino. V gotovini so odnesli 7000 lir, poleg tega pa še štiri dragocene perzijske preprogo, od katerih sta bili dve last Ktskaniana, dve pa last pl. Jurija del Torrc iz Trsta. Ta je izročil 30. maja preteklega leta Kiskanianu devet preprog v popravilo. 28. decembra je bil klican na policijo Jurij del Torre, ki je izjavil, da je v resnici izročil tkalcu svoje preproge, od katerih mu jc ta vrnil pet, češ da druge Šliri še niso popravljene. Po večkratnih opominih se je sam zglasil v trgovini in Kiskauian mu jo ta dan vrnil eno preprogo. Preiskava je privedla tako daleč, da so tkalcu mogli dokazati, da so bile njegove navedbe o tatvinii preprog izmišljene. Dve preprogi je on sam prodal in sicer eno grofu Atlemsu za 18.000 lir, drugo pa gospodu Milanu za 17.000 lir. Kupca sta. Čim sta zvedela za vso zadevo, vrnila preproge pravemu lastniku. Te dni se jo Kiskanian moral zagovarjati pred sodiščem. Težili sta ga dve obtožbi: lažna navedba tatvine in pa tatvina preprog. Obsojen je bil na 10 mesecev in 20 dni zapora, na 4000 lir denarne kazni in povrnitev denarja kupccui ukradenih preprog. Šolsko leto se bo letos zaključilo na vseh goriških šolah 30. junija, tako da je odločil šolski proveditor v Gorici. Pouk bo v srednjih šolah do 10. junija, v ljudskih šolah pa do 17. junija. Potem bodo pa razni izpiti. Segajte po Slov. knjižnici! Metod Mikuž je tudi pri OF že doigral Pri komunistični partiji Melod Mikuž | tako ali tako nikdar ni imel odločilue besede. Komunisli so ga potrebovali lo za vabo. Kazali so ga vernim ljudem po deželi in zapeljanceni v hribih, pošiljali so ga na mitinge, ga učili, kako mora govorili, da bo ljudi slepil in jih pridobival za komunizem — to je bila vsa njegova vloga. Njegovo imenovanje za verskega referenta jo bilo prav takega pomena kot imenovanje Vidmarja za predseduika IOOF in Ribarja za predsednika »Anti-fašističnega veča narodne osvobodilne vojske Jugoslavije«. Ti ljudje naj bi kot lutko figurirali na Čelu organizacij, ki so jih komunisti ustvarili za pridobivanje svojih namenov. Zdaj nastopajo ti ljudje le še za reprezentanco: Vidmar za otvarjanje zasedanj raznih komunističnih zborovanj, Ribar za pozdravljanje zborovanj, Mikuž pa za pisanje sentimentalnih spominskih člankov padlim komunistom in komunistkam. Pred kake tri čelrt lefa je napisal solzav članek v spomin komunistke Ančke: pisal je o njenih zasanjanih pogledih o dobrem srcu in ne vem o čem še vse. V zadnjem »Kmečkem glasu« pa je spet produciral spominski članek v spomin mali komunistki Lenčki. kako jc bila pridna, kako se je zabavala v komunističnem štabu. Kdor bero njegove mehko otožne vrstice, se ne bo čudil, da mu komunisti ne zaupajo kakšnega važnejšega opravila. Oni potrebujejo pred- vsem krvolokov, da njihovo komunistično revolucijo izvajajo. Romantične in raz-bolele duše, kot jo Mikuž, jim pridejo prav le za opravičevanje njihovih zločinov, za to, da s cingljajočimi besedami poskušajo uckoliko ublažiti kriko njihovih žrtev in tuljenje morilcev. Resnica pa je čisto drugačna, kol bi jo rad prikazal Mikuž, da bi zadovoljil svoje komandante. Komunisti zlorabljajo otroke za svojo namene — za kurirje, za razmetavanje lističev po ulicah. — in jih uče zločinstev in krvoločnosti. Za njo izdajajo poseben listič »Mladi pionir« in v njem prinašajo slike o otrocih, ki streljajo na »okupatorja« in pomagajo rušiti ceste v Beli Krajini. Kaj ko bi Mikuž raje v »Pionirja« pisal namesto Člankov, iz katerih naj bi se mladina vzgajala k zločinstvu — svoje članke o otrocih, ki jim njihov drobni srček ne pozna šc nobenih težav ne žalosti in ki še z zaupljivimi in odprtimi očmi gledajo ves ta svet, vse, kar je na njem, in ga imajo radi.« Ali jo kdaj poskusil preprečiti, on, ki se ima za verskega referenta, da ne bi komunisti otrok tako kvarili? Ali je kdaj poskušal preprečiti komunistom umore, zaradi katerih je osirotelo toliko otrok? Ali se io kdaj spomnil le z besedo nedolžnih otrok, mnogih še nerojenih, ki so jih komunisti brezobzirno pomorili? Očividno tega ni storil, najbrž se mu ne zdi, da bi to spadalo v delokroor »verskeca referenta«. On se raje omejuje na pisanje spominskih člankov. Ne nameravam razpletati na dolgo zgodovine Rothschildov, saj bi s tem ne bil nikoli pri kraju! Za razvoj študija o bankirjih revolucije pa se mi zdi potrebno, da nekoliko bolj jasno naslikam delovanje in življenje, teh »jastrebov financ«, in da razkrinkam in pojasnim legende in storije, ki sta jih nngromadiia okrog Rothschildov literatura in celo kino. Naj pojasnim najprej zgodbo o Wnterloou! Pripovedovali so, da se jc nahajal londonski bankir Natan ob času znamenite bitke pri Wnterloou na liojnem polju. Ko je videl, da se je bojna sreča nagnila na stran zaveznikov, je zviti baron Hoth^ehild (bnronstvo je dobil 1. 1822), skočil na konja in je kakor veter odjahol proti Ostendeju. Tu je hotel najeti jadrnico, ki bi ga prepeljala čez Hokuvski zaliv. Toda, takrat jc razsajal na morju silen vihar. Lastniki jadrnic pa niso hoteli tvegati ladje in življenja. Rotli-scliildu ee je mudilo. Mala zamuda bi pomenila — izgubiti, oziroma ne zaslužiti milijonov. Natan se je hitro odločil: kupil je jadrnico in kljub silnemu viharju dospel v London. Drznim je sreča naklonjena! Prišel jc v svojo banko, pretfen se je novica o zmagi pri Walerloou razširila po mestu. Prijateljem, ki so ga izpraševali, ni odgovarjol. Zdelo pa se jim je, da ta molk ne pomeni nič dobrega. Sklepali so, o na raznih sosvetih nastopili drugi možje: Frnest Mercier. Georges Magnier, Jakob Lentčs, Aveust Detoenf, najvišjo stopnjo je dosegel Reuč Mavec Posvetimo se Brezmadežnemu Marijinemu Srcu V Marijinem mescu maju nas Mati in Kraljica naša zbira pri šmarnicah vsak dan okrog sebe. Prav ta mesec pa storimo vse, da poglobimo svoje versko življenje prav po Mariji. Vse slovenske družine naj bi se ta mesec posvetile brezmadežnemu Marijinemu Srcu. Družine, ki so se že posvetile brezmadežnemu Marijinemu Srcu lansko leto, naj bi v letošnjem maju to posvetitev obnovile. Naj bi dan te posvetitve bil za vsako družino lep družinski praznik. Ob tej posvetitvi oziroma obnovitvi posvetitve zahtevajte tudi družinsko diplomo ter vpis v knjigo Marije Pomagaj, ki jo bo vsaka župnija imela, zato da jo bo, ko bo to mogoče, v skupnem romanju ponesla ob prestol naše Matere in Kraljice Marije Pomagaj! Naj bi ne bilo nobene slovenske družine, ki v to farno knjigo ne bi bila vpisana kot Marijinemu Srcu posvečena družina. Izročitev teh knjig Mariji Pomagaj bo gotovo ena najlepših verskih manifestacij vernih Slovencev. Lansko leto ao se brezmadežnemu Marijinemu Srcu posvetili tudi posamezni stanovi, podjetja, ustanove ter župnije. Letos pa naj bi te posvetitve vsa ta občestva obnovila. f Binkoštna nedelja je določena za ob- • novitev posvetitve brezmadežnemu Marijinemu Srcu vseh iara ljubljanske škoiije. Obnovitev posvetitve naj se izvede pr^v na tak način kakor lansko leto posvetitev. Povsod naj bi te posvetitve pripravili kar najskrbneje. Binkoštna sobota pa je spokorno spravni dan, na katerega naj vsi verniki zadostujejo brezmadežnemu Marijinemu Srcu, tekmujejo ▼ miloščini in z drugimi dobrimi deli, zlasti pa naj v duhu Kristusovem poravnajo medsebojne spore. Obnovi naj se povsod tudi obljuba Mariji Pomagaj, ki smo jo dali lansko leto v maju mesecu na spravno-spokorni dan. Ta obljuba naj se moli pri obnovi posvetitve. Kjer je lo le mogoče, naj bi se v smislu lansko leto v novembru danih navodil izvedlo tudi ustoličenje Marije Pomagaj po raznih ustanovah itd. Papeško posvetilno molitev, podobice z obljubami, kniige Posvetitev družin brezmadežnemu Srcu, družinske diplome ter liste za knjigo Marije Pomagaj in drugo dobite lahko vedno pri Škofijskem pripravljalnem odboru petih prvih sobot, Ljubljana — Poljanska cesta 6. tkoiijski pripravljalni odbor petih prvih sobot v Ljubljani. Letošnji prvi štirje meseci zelo revni dežja Vremenski zapiski zadnjih 20 let žo kmalu ne zaznamujejo tako suhih mesecev, kakor so bili letošnji prvi štirje meseci oil januarja do maja. Bila so leta, ko sla marec in april zlila ogromno količino vode na polja in travnike. Pomladanske poovdnji v aprilu in maju so bile kaj pogoste in dostikrat katastrofalne. Izredno mnogo dežja so zaznamovali prvi 4 meseci v letu 10-11. Takrat je v C.2 dneh padlo do 555.3 mm dežja. l. Leta 1934 je padlo v štirih mesecih 393 mm dežja, ko je. bilo 55 deževnih dni. Zelo moker je bil dalje april leta 1935, ko jo v 18 dneh padlo nad 177 mm dežja več kakor letos v Štirih mesecih I Druga leta so bili prvi meseci, zlasti pa pomladanski primemo manj bogati na dežju. April leta 1939 je bil n. pr. izredno suh, saj je padlo v sedmih dneh le 23.6 mm dežja. To leto pa v 4 mesecih 261.7 mm dežja, ko je bilo vsega le 40 deževnih dni. 1'rav suh april je bil tudi I so vode zelo nizke. Opažati je tudi delno teto, leta 1940, ko je bilo v l pomanjkanja vode in počasi pritiska su-7 dneh samo 34.6 mm dežja in v štirih | ša. Izdaten dež bi bil dobrodošel vi mesecih 252.3 mm. Saj jo bilo takrat le ■ poljem. 42 deževnih dni od januarja do maja. Tudi lela 1912 ni bilo kdo ve kako t>o-gato na dežju, ko je v ti-1 dneh bilo 2GC.3 mm dežja. Kakšno je bilo lansko lelo? Tudi ne posebno mokro! V 4 mesecih je pri samo 27 deževnih dnevih padlo 271.3 mm dežja. Lani aprila v 12 dneh 83.7 mm dežja, marca pa v 5 dneh 29.4 mm. Kako jo bilo letos od januarja do konca aprila? Po zapiskih meteorološkega zavoda je bilo od januarja do konca aprila le 34 deževnih dni. Kar 7 deževnih dni več kot lanil Toda t tem času jo padlo samo 171.4 mm dežja, torej za približno tretjino manj knkor oh suhih pomladanskih mesecih v zadnjem desetletju. Jasno je torej, da je letos zemlja mnogo bolj potrebna moče kot druga leta. Tako malo padavin v 4 mesecih že kmalu ni bilo v zadnjih 25 letih! Zanimiv je pregled za posamezne mesece. Januar: 6 deževnih dni 18.5 mm dežja, februar: 9 dni in 48.8 mm, marec: 10 dni in 30.1 mm, april 9 dni in 74 mm dežja. Bila so lela, ko je samo aprila padlo veliko več dežja kot pa letos vse 4 mesece. Po nekaterih predelih naše pokrajine Za današnji dan Koledar Petek, S. velikega travna: PIJ V., papai; Iroaa mučcnica; Maksiin, mnčenoo; Iro- nej. muionee. Sobota, I. velikega travna: Jan. Latinskih vrat; Benedikta, dev.; Etbort, ikof. Dramsko gledališče Zaprto. Operno gledališče Zaprto. Kino Matica »Domovina« ob 16 in 19. Kino llnion »Romantična snubitev« ob 16 ln 19.15. Kino Sloea »Opereta« ob 16 ia 19. Lekarniška služba Nočno a I o * b o imaja lekarne: mr. BuSnik. Marijin trg 5; inr. Den-KlanjSček, Gosposvetska cesta 10, ln mr. Bohinc ded., ltimska cesta SI. Proces zdravnika dr. Hafnerja Apelacijsko kot kasacijsko sodišče v Ljubljani je v sredo dopoldne in popoldne obravnavalo reviziji, ki sta jih bila podala tako državni tožilec, kakor tudi obtoženec, zdravnik dr. Janko Hafner proti sodbi okrožnega sodišča, s katero je bil po tridnevni razpravi 22. januarja letos obtožence obsojen na 3 leta in 15 dni robije in 600 lir denarne kazni zaradi zločina poskusa zastrupitve v smislu $-a 167/III kaz. zak. Oba pritožnika sta povdar-iala, da je bil kršen materialni zakon. Senatu petih sodnikov jo predsedoval s. v. s. dr. Lav Mastnak kot referent je fungiral sodnik dr. VI. Rup-nik. Javno obtožbo je zastopal vrhovni drž. pravefnik dr. Stuhec. V četrtek opoldne je bila v razpravni sobi št. 112 objavljena sodba, ki kratko veli, da se ugodi obema revizijama, in se zadeva vrne sodišču J. stopnje v ponovno razpravo. Utemeljitev ie bila kratka, da so bili podani razlogi za kršitev zakona. su-vsem U., —ir Novi grobovi + Fronner Marija bo pokopana v petek ob 4 popoldne in ne ob 5 kakor jc bilo sporočeno včeraj. + M. Uršula Alič. V uršulinakem samostanu v Ljubljani je umrla dne 3. maja 1944 otroška vrtnaric.a m. Uršula Alič. Pogreb drage pokojnice bo 5. maja ob 17 z Zal, iz kapele sv. Marije. Priporočamo jo v pobožno molitev. Na mrtvaškem odru leži v uršulinskem samostanu. Josip Perko. V Novem mestu je v visoki 6tarosti 83 let 30. aprila za vedno zatisnil oči gospod Josip Perko, višji sodni oficial v pokoju. Rajni je bil zvest naročnik »Slovenca« in je bil najbrž edini, ki je bil že polnih 50 let nepretrgoma^ naročnik našega dnevnika. Za rajnim žalujejo go govoru pa bodo IHaniJe i blagoslovom. V soboto. 6. maja, ob 7 Je sv. maša s kratkim nagovorom. Vbod pri portl. Vljudno vubiiuu. Zaradi čiščenja urndnlh prostorov In kraJAauJa naslova v itaiuplljkah finančna kontrola na Bregu «, I. nadstropje, od 6. do 9. maja ne bo uradovala. Zahvala. Namesto ovetja na grob pok. dr. Zajcu Ivanu. Scf-zdravniku OUZD-a v p. v Ljubljani, je daroval dr. Logar France, zdrnvnik-uradnlk pri Zavodu za socialno zavarovanje, 190 lir Mladinskemu zavetllču v Zeleni jami. Vodstvo zavoda »e blagemu dobrotniku iskreno zahvaljuje. Naročniki Slovenčeve In Svetove knjlt-ulce, dvignite knjigol Podružnica Slovenca h na na lzbero za mali denar lepo knjigo. 1'rldno segajte, doklor jo te kuj na zalogi. III. matineja glasbene Šolo »Sloge« ho v nodeljo, 7. maja, ob 10 v »olskl glasbeni dvorani. Matinoju je namenjena violinski sonati romuntičue dobo. Na sporedu »o sonate J. Brahmsa, C. Francka ln E. Orlegu. ki jih izvajata B. DerraelJ Albert (gosli) In g, LipovSek Marijan (kluvlr). Kot nndaljo-vanjo prvih dveh matinej naj tretja pok.iJe, kako jo sonato oblikovala dobu romantike, nadaljujoč delo kluslkov. Ponedeljek, g. maja. ob 1«.!5: »Cvet In sad«, zvočna igra po istoimcuskein romanu Josipa Jurčiča: za radio priredil in*. ron-gov. Izvajajo člnul Badijako Igralske dru-iiue pod vodstvom ini. Ivana Pengova. Rdeči križ poroča Zahvala. IIK sta darovala ga. Prepeluh Pavla 1000 lir v spomin svojo lilagopokojne iMVilre, ln kegljaška drullna »Četrtek« 1000 lir namesto cvetja na krsto svojemu predsedniku in prijatelja blagojiokojnemu go«P. MISku Gabrljolčiču. Prisrčna hvala! Popravek. Znesok 500 lir na grob blago-pokojnega g. dvornega svetnika Mihaela Gabrljelčiča jo daroval g. lokoruar (uo in-ionir) lt. SuSnik. Velik tvorec sodobne čeSke prozo Jo Jan Vrha. Pravkar amo Izdali t prevodu njegov kmečki roman It02.II MTJNI (Dodane ao le novele: (lluhoc. Nočna zgodba in Vrtnar.I Cena ve«, knjigi (opr. arh. OnJSok) M lir. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJAM Pred Škofijo 5 M!klo»lčevn cesU.fi Vsakdanja Ljubliana po kronistovih zapiskih KULTURNI OBZORNIK Letošnje šmarnice: Marija, pomagaj! Letošnje šmarnice je napisal stolni kanonik Franc Koretič ter jih je pomenljivo naslovil »Marija, pomagaj!« Sestavil jih je na osnovi tiste lepe narodne pesmi, ki jo jc pelo ljudstvo ob lanski procesiji in jo poje vsak dan po naših cerkvah, predvsem pa še v stolnici pred Marijo Pomagaj: Marija, pomagaj nam vojskini čas, na Tebe ozira se vsak izmed nas, Marija, vse ljudstvo ječi, Marija, pomagaj nam Ti I Ta čudovita, preprosta pesem, ki je postala v teh dneh najgloblji vzklik trpečega ljudstva k Mariji Pomagaj, ki zdaj stoluje sredi med nami v ljubljanski slolnici, je navdihnil tudi scstavljalca letošnjih smarnic, da nam je s svojimi iz; branimi besedami ilustriral ta vojskini čas z vsemi zmedami, prevrati in brez-boštvom ter hudobijami in razdiralnimi težnjami. Tako nam prikazuje Marijo kot tisto, ki naj nam pomaga iz te bede in groze. Kot za roko prime s svojo besedo poslušalca ter ga popelje najprej pred brezjansko Marijo Pomagaj v našo stolnico, kjer naše oko opazuje sliko: Marijo, ki drži v naročju svojega sinčka prosečega: Mati, pomagaj! Ali nismo ta .Tezušček v Marijinem naročju mi, naš e.arod. ki ječi; »Marija, pomagaj nam ,'ik Že ob Layerjevem zgledu, ki ga -v obljuba na Marijino sliko rešila iz če, se nam razodene moč Marijine pri- prošnje, zalo ne nehajmo prositi in moliti: Marija, pomagaj! Kanonik Koretič nato pokaže zunanje in duhovne razvaline našega naroda. Vodi nas po domovini in kaže nam razrva-no zavest skupnosti, potrebo vsakdanjega krulia, razdrte hiše in domove, ljudi pa raztepene v begunstvo. Ob Mavserjevi družini se zavedamo groze razdrtih družin! Razbite šole nam pričajo o razdrlih osnovah urejenega življenja. Ruševine cerkva pa naravnost bogoskrunslvo. Pomor duhovnikov in ljudi, pa tudi nerojenih, priča o duhovnem razkroju med ljudstvom, ki ne čuti več strahu in groze pred umorom človeka. Vse te strahote časa nam pokaže pisatelj, toda vedno ludi nasprotno sliko o družinski skupnosti, o šoli, kot pravi učiteljici življenja, o cerkvi kot svetišču in središču verskega življenja, o domu, ki naj bo svelišče družine, o kruhu, ki naj ga novi red da, kolikor ga potrebuje za življenje, o spoštovanju življenja sploh. Iz vseh teh življenjskih podob nasprotij idealov in realnosti, pa se dviga naš klic: Marija, pomagaj I Marijino oko pa ni gledalo samo teh tvarnih rnz.valin, temveč predvsem duhovno bedo v srcih in dušah ljudi, ki jih je treba prenoviti v veri, upanju in ljubezni. In tako naj drugi del smarnic brani pred obupom, ki se nas polašča. češ, toliko molimo, pa ni uspeha I Dviga nam vero v božjo previdnost ter nas se ga ne smemo plašiti! Marija, pomagaj nam, da se poti križa ne bomo plašili! je tudi en lak klic današnjih dni, ki rodi nove mučence. Pripravljeni moramo bili tudi na mučenišlvo, trdni v veri, veseli v upanju in goreči v ljubezni, če hočemo prili k Njej, ki je Kraljica mučence v I Tako na3 te šmamiee vodijo iz voj-skinih težav v katerih živi sedaj naše ljudstvo po krivdi brezboštva, pred Marijo Pomagaj, našo Kraljico. Ob Njej nam je pisatelj razložil najtežja vprašanja današnjih dni in nam pokazal na Marijo kot središče naših prošenj, ki nam edina more pomagati do zmage, pa ne zmago v orožju, temveč zmage v znamenju Kristusovega križa, kajti Marija je izjavila v Fatimi: »Nazadnje bo zmagalo moje brezmadežno Srce!« In tako nas je pisatelj pripeljal tudi do posvetitve Njenemu Srcu, ki naj nas vzame v svoje varstvo. Konča pa s pesmijo, ki mu je bila vodilo skozi ves mesec: Se enkrat zakličem in prosim na glas: Nikar ne zapusli, Marija, Ti nas! Marija, vse ljudstvo ječi, Marija, pomagaj nam Ti! Te Koretičeve šmarnice so resnično sodobni majniški govori, ki jih ni treba še posebej priporočali. So to vzkliki iz našega srca h Kraljici Majniški, h kateri se naš narod tako rad zateka v svojih težavah. In kdaj so bile težave hujše kakor zdaj? Naslovna stran (ki naj bi Zemlja jo obdelana Letošnje vreme je bilo najugodnejše za pomladansko obdelovanje njiv in raznih vrtnih gredic. V splošnem in glavnem so že vse njive, ležečo v okolišu mestne občine ljubljanske, obdelane in zasejane z raznimi žiti, krompirjem, koruzo iu sedaj prihaja na vrsto fižol, ki so ga začeli v maju saditi. Po splošnih statističnih podatkih obsegajo njive v občini n.-vd 1850 ha ali 18 milijonov kvadratnih metrov. Letos je prav toliko sveta obdelanega kot prejšnja leta. mogoče bo nastala neznatna razlika. Nekateri mali obdelovalci so si najeli šo nekaj njivic, da bi pridelali s svojimi napori za prihodnje leto nekoliko več krompirja in drugega živeža. Kakor splošno cenijo, je bilo letos posejano zgodnjega in poznega krompirja na okoli GoO hektarih. Koruze na okoli 130 ha, raznih žitaric pa na okoli 300 ha. Bog daj, da bi jeseni spravili obilen pridelek pod streho! Pazite se pred popadljivimi psi Zadnji čas kronika nesreč in poškodb zaznamuje več •primerov pasjih ugrizov. Zaradi popadljivih psov so velike sitnosti. Najprej mora od p«a ugriznjena oso-ba v bolnišnico, da tam ugotove, da-li je bil ugriz od steklega psa. Drugič pa ima lastnik psa neprilike pred sodiščem. To dni je splošna bolnišnica sprejela tri osebe, ki so bile ugriznjene od psa. — Na Tržaški cesti št. 52 stanujočo delavko, 28-lelno Albino Golohovo je v torek po nogah ogrizel hud pes. — V Cerknici je pes popadel 5-letno hčerko delovodje Jožico Zalarjevo. — Prav tako v Cerknici jo pes ugriznil GO-letno ženo tovarniškega delavca Ano Šcžnnovo. Vino iz krompirja? Mestni fizik Je v svojem letnem, zelo obširnem iu zanimivem poročilu omenil, da bi bila umestna kontrola vina iu njega analiza, ker so sedaj vina zelo mešana in je dostikrat res bistven del vina tudi II50. Pred nekako sto leti pa Je Ljubljančane nekdo razveselil z oglasom, da ve za recept, kako so iz krompirja dela vino in tudi pivo. Bleiwel.-o-ve »Novice« so leta 1850 objavile v prilogi kratek oglas, ki ga je naročil neki Alojzij Homan, stanujoč v »Gosposkih ulicah« hiš. št. 210 v pervim nadstropji. — Oglas pravi: »Mnogoverstni poduki, umetnost iz krompirja vino kakor tudi ol (Bier) narediti, kteriga pride bok;il le 2 kraje, veljati. Recepte daje podpisani.« Aii so so Ljubljančani poslužili tega recepta, kronika molči. Kaj bi dali ljubljanski gostilničarji, da bl mogli sedaj producirati iz krompirja vino? Nesreča ne počiva Marija Fnrlanl, 2-letna hčerka frizerke je padla z divana doma na stanovanju in si zlomila levo nogo. — V sredo popoldne je v Linhartovi ulioi padla in si poškodovala levo nogo 44-letna žen i carinskega inšpektorja Ida Zabukovčeva. — V Sinji Gorici pri Vrhniki je 13-lelni posestnikov sin Janoz Lenarčič napajal živino. Konj ga je brcnil v levo lice. — Ko je izstopal iz vagona, si je poškodoval desno n<**o 6-lelni trgovčev sin Andrej Abrahainshcrg iz Planine poi Rakeku. Naročajte »SVET« Vinse bom pil, dokler bom živ Kljub vsemu jadikovanju, ali pa morda prav zaradi tega, je Ljubljana letos pognala po grlu kakih 120 milijonov lir. Ce bi imela Ljubljana 100.000 prebivalcev, bi prišlo na vsakega 1200 lir. Čedna vso-tica, kaj? Kdo bi si mislil? In veudar se ta številka še poveča, saj najmlajši, upajmo, ne pospravijo svojega deleža in Ljubljana ima le kakih 95.000 ljudi, med njimi pa je tudi nekaj abstinentov in lepo Število »pivcev«, ki vse leto nc pospravijo štirih litrov vina. Ker dohodki večine niso ravno sijajni — upam, da ne bo nihče ugovarjal — bo držalo, da postavka za akoholne pijače _ v mesečnem proračunu pri marsikom ni nič manjša, kot denar, namenjen za nabavo živeža. Človek bi šc nič ne rekel, ko bi bila danes hrana tako mastna, da je zaradi za-gatnosti ne bi mogel uživati brez pomoči vir.ske kapljice. Tudi zaradi pomanjkanja teka danes ne slišiš nobenega jadikova-nja in je odveč vzbujati ga s kakšno kislo kapljico. Gospodarski teoretiki so delili človeške potrebe na elastične in neelastične bila sicer po pisateljevih zamislih ta- ! Pri prvih se potrošnja zmanjša, če se ■ • cena zviša, ker je pač mogoče brez ti- stega strpeti (tako je n. pr. z luksuznimi uči'"v senci križa, to je v časih trpljenja ka. kakor jo opisuje na str. 20), nam cena zviša, ker je pač mogoče brez ti- ... v r 4. v________! ___I _t__!___.!ana!i.\ Mant la D.-.mnrral Sčine, brez katerih ni mogoče živeti — prenašati z ljubeznijo čas in težave, kaj- ! kaže podobo brezjanske Marije Pomagaj . stega s.rpc.i ,.a..ai i .. . , U prav tako v nas križ budi upanje na , ki naj bo središče naših majniikih mo- predmeti). Na drug. strani pa so potreb-odrešenje. Krščanstvo je vera križa, ki l litev in prošnja. « b"z katcrib zlasti za minimalne količine živeža to velja — in ki jih trg zahteva v le malo zmanjšani količini, pa če cene šc tako narasejo. Potreba po alkoholu je pri nas neelastična, kajti potrošnja s ceno celo narašča. Vina ni popila Ljubljana najbrž še nikdar v svoji zgodovini toliko, kot letos, namreč 4,675.602 litra Leta 1925 n. pr. je bilo vino šestkrat cenejše, ga jc Ljubljana pospravila le 3,201.930 litrov. Poleg tega je poraba vin v steklenicah bila lani skoro petkrat večja kot leta 1925. Takrat 11,915, lani pa 55.434 litrov. Piva so pokupili Ljubljančani lani 1,507.957 litrov (1. 1925 ra 1,328.930 I) Edina tolažba jc v tem, da vse te tekočine niso bile na alkoholu tako bogate, kol nekoč. Razveseljivo je dejstvo, da se je lani popilo nekaj manj ruma, likerjev, špirita in žganja, kot predlanskim. Da bi nc bilo »kvarnih posledic na zdravje« pa jc bilo popitih leta 1943 skoro 800.000 litrov vina več, kot 1942. Sicer pa, kdo ga ne bi pil, ko so taki časi. Toda tedaj, se bo vrnil nur, kdo ga ne bi pil na veselje, da ga jc dočakal in pa na zdravje, da bi mogel še dolgo pit! Naj bo mir ali voiska. nai bo krst ali sedmina, naj bo mraz aH vročina — Kranjec pije. Kaj je novega pri naših sosedih? Z Gorenjskega Proslava 1. maja v Radovljici jo bila slovesua. Okrog majskega drevesa so se na trgu /brale mladinske organizacije ter tečajnice iz Gozrla in tečajniki iz delavskega taborišča v 1'odvinu kakor tudi godbeni vod kit-lerjevske mladine z Jesenic. Po prihodu deželnega svetnika dr. Macharta jc zaigrala godba, noto pa je govoril okrožni vodja delavske fronte Rink o pomenu I. maja. T.ep pogreb žabniškega vodje krajevne skupine. V nastopu proti tolo-vijeni je padel član stranke Kiililer, glavni stražmojster varnostne jKilicijo in kotnisarični vodja krajevne skupino v žabnici pri Kranju. Rajni je padel 27. aprila in je bil od mladih nog rlan stranke in SA, nakar je prestopil k SS oddelkom. Od marca 1943 je bil tajni na Gorenjskem ter je poleg svojo službe deloval tudi na političnem polju. Na pokopalilšču junakov v Kranju so se oil njega poslovili zn-Mopniki vojske in policije. Okrožni vodja dr. Pflegerl se je poslovil v govoru od padlega ter je položil na krsto vojni zaslužni križec druge stopnje z meči, ki naj bi ga padli dobil v priznanje za svoje junaštvo. Nesreča v žabnici. Pred nedavnim so trije otroci našli v travi naboj. Po -tnri navadi so se začeli z njim igrali, ko je naboj eksplodiral, so bili ranjeni vsi trije. 12 letni Stanislav Raj-gel je umrl, dva njegova tovariša pa >e zdravita v bolnišnici na Colniku. S Spodnje Štajerskega Proslava 1. maja na Spodnjem Štajerskem je bila slovesno opravljena v \>ch krajevnih skupinah. V Mariboru je bilo prav slovesno postavljeno mnj->ko drevo. Popoldne je mladina imela najprej slovesen obhod po glavnih mn-liborskih ulicah. Prvi so jahali konjeniki. nalo so šli mladci s fanfarami, za njimi so nesli breze, nakar so dekleta spremljale majsko kraljico, ki sn jo vozila na vozu, okrašenem z zelenimi gir-landami. Za železnfčarsko godbo so na posebnem vozu peljali majsko drevo, peslro skupina iz mariborsko okolice so -prevod zaključevale. Na Zofijinem trgu mi nato postavili drevo, ki naj bi simbolično pomenilo konec zime. Novo kinogledališče v St. Iicnartn v Slovenskih goricah. Za narodni praznik I. maja je bilo v St. Lenartu v Sloven--'cih goricah slovesno otvorjeno kinogie-dališče v novo sezidani dvorani. Na slovesnost jo prihitel šef civilne uprave za Spodnje Štajersko Tremi, ptujski okrožni vodja in deželni svetnik Fritz Rauer. vodja pokrajinske filmske centrale za šl.ijersko Doehrn in vodja krajevne sku-I nn ler župan l.eonlmrd Hirschmann. Kinogledališče v St. Lenartu jo že deseto. ki je bilo odprlo na Spodnjem Sta-|,'Vji(;om po aprilu 1911. Pod Jugoslavijo je bilo na Spodnjem Štajerskem 17 ki- nogledališč s skupno 5.311 sedeži, danes pa jih jo že 27 s skupno 8374 sedeži. Leta 1911 jo na Spodnjem Štajerskem obiskalo kinogledališča 1,016.300 gledalcev, v letu 1943 pa 3,026.170. Is Hrvaške Hrvatska prenaseljena. Dunajski dnevnik »Neues \Viener Tagblatt< je objavil v eni svojih zadnjih številk zanimivo poročilo o naravnem ljudskem prirastku na Hrvatskem, o gostoti prebivalstva v posameznih krajih ter o možnosti zaposlitve in preskrbe ljudstva. Iz poročila posnemamo naslednjo podatke: Po zadnjem uradnem štetju letu 10*51 je živelo tedaj na sedanjem hrvatskem državnem področju 6,036.000 ljudi. Če vzamemo prejšnji jugoslovanski povprečni ljudski prirastek 10 odstotkov /.a naslednjih deset let tudi za hrvatske kraje, dobimo približno 6.5 milijonov ljudi, ki bodo morali dati letos svoji državi v obliki direktnih ali indirektnih davkov in raznih taks 19.604,216.200 kun. Toliko namreč znaša letošnji hrvatski državni preračun. Torej pride na vsakega človeka v sedanji NDH "5000 kun državnih davkov, kar je za Hrvatsko kot pretežno agrarno državo zelo veliko, pa čeprav me-rodnjtii krogi navajajo v opravičilo za omenjene davčne obremenitve okol-nosti, da so kmetski proizvodi dosegli izredno visoke cene, da nosi večino bremen industrija in da se bodo dajatve s stabilizacijo kune zmanjšale. Ostane namreč le dejstvo, da je pred leti bilo še mnogo kmetov, katerih skupna vrednost vsega njihovega premoženja ni znašala 3000 kun, sedaj pa pride davčna obremenitev v isti višini na vsakega človeka. V zvezi s temi ugotovitvami mnenja pisec članka vse napore sedanjih hrvatskih merodajnih krogov, ki hočejo z intenzivnim delom in pridnostjo /boljšati svojo zemljo, da bo potem daiala še več pridelkov, kakor pa do sedaj. S tem vprašanjem je ozko povezano vprašanje notranje kolonizacije. Možnosti za notranjo kolonizacijo so pa seveda tudi omejene. V prejšnji banovini Hrvatski jo bilo n pr. 45.000 ljudi, ki bi jih bilo treba preseliti drugam, da bi se lahko sami vzdrževali od poljedelstva. Danes je število takih ljudi seveda še večje. Hrvatski merodajni krogi .«i pa v tem pogledu mnogo Letajo tudi od povečanja svoje industrije, ki bo potem lahko zaposlovala v svojih obratih Se več kmečkih delovnih moči, kakor pa do redaj. Veliko ljudi l>o dobilo svoj zaslužek tudi pri velikih javnih delih, kakor tudi v poživitvi domače obrli, za kor sc posebno trudijo številne zadružne organizacije. Kakor na ostalih delovnih področjih, »o zadruge dosegle popolne uspehe tudi na tem področju. Vse to bo s časom dalo deželi čisto drugačen obraz ter bo na tisoče hrvatskih družin dobilo primerne za6lu/.ke in preskrbo. Zaradi boljše za|K>sIitve krneč- Upoštevajte raje prej, da ne bo prepozno Okenske odprtine v zaklonišču je brezpogojno zavarovali. Zlasti močno morajo bili zavarovane vertikalne odprtine, kjer je učinek zračnega pritiska najmočnejši. Najuspešnejše je zavarovanje z betonskimi segmenti, kakršne je n. pr. videti v Križevniški ulici. Poškodovana, razsuta ali nezadostna zavarovanja okenskih odprlin «o brez vsakega haska oziroma še povečajo nevarnost poškodb v zaklonišču. Zato je taka zavarovanja odstraniti ter jih nadomestiti s takim zavarovanjem, ki bo svojemu namenu res služilo. Vsako tako zavarovanje mora segati vsaj 30 cm preko rol>ov okensko odprtine ter tako pritrjeno in toliko močno, da zadrži zračni pritisk, ne pa, da ga bo zračni pritisk prvega odnesel ali odpihnil. Kjor segajo zavarovanja okenskih odprtin pri zakloniščih na javni hodnik, j:h je pleskati vsaj na robovih z belo barvo, da bodo vidna za čas zatemnitve. Kakšno železno prehrano pripravimo za zaklonišče. Poleg pril>ora, krožnika za juho in posode za pitje, naj ima vsaka oseba slaLno pripravljeno: zavojček pre-pečenca, nekaj keksov, škatlo kondenzi-ranega mleka iu nekaj sladkorjev, po- leg lega steklenico mineralne vode ali pa steklenico s svežo vodo, ki pa jo je seveda dnevno menjati. Če imamo še nekaj ovsenih kosmiče v, napravimo 7, vodo, mlekom in sladkorjem hitro dobro okrep-čilo. V zaklonišču je odstraniti vse šipe na oknih ali vratih ali pa jih je zavarovati na notranji strani z deskami, odejami in podobno, Že pri manjšem zračnem pritisku sc namreč te šipe zdrobe, stekleni prah pa, ki nastane, je nevaren za oči in kožo. Tudi v zaklonišču mora biti večja posoda za vodo in to ne le za pit je, temveč tudi, da se moremo omočili čim bi zaradi sosednjih požarov nastala v zaklonišču huda vročina ali bi se morali skozi od požara razžarjeno okolico, rešiti na prosto. V tem primeru se ogrnemo s plaščem ali odejo, ki smo jo v vodi močno zmočili. V vsakem r-aklonišču mora biti hidi hišna lekarna. Navodila za sestavo te lekarne, kakor tudi potrebne recepte dobite na mestnem fizikatu. Vsaka zdrav stvena pomočnica hišne zaščite pa naj ima šo svojo ročno torbico za prvo pomoč. kega ljudstva bi bila seveda na mestu tudi pravičnejša razdelitev kmečkih posestev. Stanje prebivalstva v posameznih hrvatskih krajih pa dajo sledečo sliko: V Sremu ž.ivi na kvadratni kilometer 63—72 ljudi, v Slavoniji 89^—94, v Zagorju 200— 260, v Liki 100—117, v Bosni 73—150, v Hercegovini 160—267 in v Dalmaciji 239—326. Že ti podatki po-ka/ujejo, da so poljedelski kraji pre-gosto naseljeni in da mora živeti na njih povprečno več ljudi, kakor pa kjer koli drugje na Halkanu, v Madžarski, na Poljskem ali pa v Italiji ali pa celo v industrijsko zelo razvitih zaliodno-evropskih državah. 1'rcd vojno so izračunali, da je imela tedanja Hrvatska, ki je bila po obsegu precej manjša, kakor jo pn sedanje hrvatsko državno področje, I milijon kmetov preveč, če bi hoteli doseči, da bi ostali kmetje lahko primerno živeli od domačega pridelka in deln svojih rok. To število se je v današnjih časih seveda še povečalo za nekaj stotisoč duš. O tem problemu je bilo na Hrvatskem mnogo govora že pred ustanovitvijo NDH, šo več pa sedaj. Merodajni hrvatski činitelji sc, kakor že omenjeno, trudijo, da bi našli doma zaposlitev za odvišne odstotke kmečkega ljudstva. V prvi vrsti mislijo seveda nn pridobivanje novih rodovitnih zemljišč z melioracijami, s kanaliziranjem rečnih strug ter z izsiljevanjem močvirij iu polj. Tozadevna dela se bodo na Krasu morala ustaviti ter ob obsežnih gozdnih površinah. Gozdurski strokovnjaki stojo namreč na stališču, da morajo ostati vse sedanje hrvatske gozduc površine nedotaknjene, ker to zahtevajo interesi smotrnega ljudskega in državnega gospodarstva. Tako preostanejo samo velika javna dela, kijih bo treba izvajati dolgo vrsto let in pu zboljšanje že sedanjega kmečkega zemljišča, povečana gojitev sadjereje in vrtnarstva. V tem pogledu 6o dali Hrvatom najlepše zglede bolgarski vrtnarji, ki so so pred leti naselili v zagrebški okolici in ki 7. dohodki s svojih vrtov z lahkoto preživljajo tako sebe kakor svoje družine. Še ta teden bo izšla knjiga enega najmočnejših naših današnjih pisateljev Ivana Matičiča: »FANT S KRESINJA« Povest za današnje dni — bi rekli na kratko. Vedra vsebina, močni opisi, zdrav vonj našo kmečko zemlje, vse to knjigo priporoča. Ze z lepe naslovne Trpinovo sliko diha nekaj sproščenega. Ta knjiga >Slov. knjižnice« ne sme mimo vasi Dramsko gledališče Petek, 5. maja: Zaprto. Sobota. I. aiaja, ob II: »Lepa Vida«. Bed Sobota. I. Cankar »Lepa Vida«. Igra hrepenenja v treh dejanjih. Osebe: Lepa Vida — Sari-čeva, njena inatl — Kraljeva, Poljaneo — Jan, Mrva — Ilobevee, Dionii — KoroSec Damjan — M. Skrbinšek, Dolinar — Grego-rin. Milena — Ukmar-Boltarjova, sdravnik — Cosar, študent — StariS. Režiser 0. De-beveo, aeena A. Gorlovlčeva, kostumi Dag-mar Kačarjeve. Prihodnja premiera v Drami ho Karel Schiluherrova Igra o življenju T treh dejanjih »Zemlja«. Osebe: Stari Kremen — M. Skrbinšek, Janez, njegov sin — P. Kovič, Reza. gospodinja pri Kremenovih — P. Juvanova, Katra, dekla pri Kremenovih — Knaljova, veliki hlapca — Goriušek, srednji hlapec — Drenovec, konjski hlnpeo — Bratina, hlapfe — Starlč, Svelamica — Rnknrjeva, Ledcničar — Lipah, zdravnik — Košuta, mizar — Blaž, grobar — Plut. Režiser M. Skrbinšek. Operno gledališče Petek, 5. maja: Zaprto. Sobota, I. maja, ob 18: »Don Jnan«. Red B. W. A. Mozart »Don Jnan«. dvodejanska opera v 8 slikah. Osebe: don Juan — Popov, dona Ana — Heybalova, komtur — Lupša, don Oktavlo — Lipušček, dona El-vira — Mlojnlkova, Leporello — Betetto. Masctto — Dolničar, Zerllna — Patikova. Dirigent A. Neffat, režiser In koreograf Inž. P, Golovin, scena A. Gorlovlčeva, kostumi J. Vilfanove. Oddajallka akuplaa »Jadranske primorje« RADIO LJUBLJANA Dneval spored ta S. maj: 7 Poročila v nemščini — 7.10 Jntranji pozdrav; vme* 7.30 Porodila v slovenščini — S Poročila v nemščini — 0.10 Koračnica, napoved sporeda v nemščini in slovenščini, nato koračnica — 12 Opoldanski koneert — 12.30 Poročila t nemščini in alovenSčInl — 12.45 Koncert malega orkestra vodi Dermelj — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Vsakemu nekaj — 17 Poročila v nemSčini ln eloven-Sčinl — 17.15 Glasbena medigra — 17.30 Kme. čkl trlo — 18.45 Iz naSega leposlovja, Toma-žič Jože člta iz svojih »Legend« — 19 Kon-cort Komornega zbora — 19.30 Poročila v slovenščini, napoved aporeda — 19.45 Glasbena medigra — 20 Poročila ▼ nemSčini — 20.15 Glasba velikih mojstrov - 21 Možje so že vredni ljubezni — 23 Poročila v nemSčini — 22.10 Glasba za lahko noč. Dotrpcl je naš najboljši mol in preskrbni oče, dedek in ta«t, gospod Josip Perko višji todni olicijal v pokoja v nedeljo, dn« VI. aprila 1944. ub pol treli zjutraj v 63. letu starosti. Pokopali smo pa v torek, dne 2. maja 1944, ob 5 popoldne. Mir njegovi plemeniti duši — za njim pa nnš hvaležen spomini Sveta maša zadušnica bo hrana v soboto, 6. maja 1044 ob 6 zjutraj v cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Novo mesto, dne 30. aprila 194«. žalujoči: M In k a. žena Minka. Vera, dr. Slavko. Boža, otroci iu ostalo lorodstvo Zahvala Ob bridki izgubi svojega dragega soproga Josipa Rogerja arm prejel« toliko tolažilnih izrazov sožalja, da čutim dolžnost izreči v svojem imenu in v imena svoje hčerke ter ostalega sorodstva prisrčno zahvalo vsem onim, ki so nam v teh težkih dneh stali ob slrani. Zahvaljujem te vsem, ki to z de-janiem in sočutno besedo lajšali trpljenje pokojnega v njegovi dolgi bolezni, otKuli njegovo krsto z venci ter ga v tako čaftnem Številu spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo sem dolžna vsem. ki so z ndeležbo pri sveti maši zadušnici profili za večni blagor pokojnikov. Bog bodi vsem najboljši plačniki Ljubljana, dce J. maja 194«. Pavla Roger \\ Po dolgotrajni, mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša dobra in nenadomestljiva žena, mamica, hčerka, sestra, teta in svakinja, gospa Mariia Hočevar ro}. Bartol v 34. letu starosti. Predrago pokojnico bomo pokopali v soboto, dne 6. inaja, oh pol treh popoldne iz kapelice sv. Petra na Žalah na pokopališču pri Sv. Križu. Ljubljana, 4. maja 1944. Žalujoči: Karel, mož; Marjan in I)nšan, sinova; in ostalo sorodstvo. iel KINO »UNION* M Na aploiae zahtevo ie daaeal Odlična pevka ottane pn tvoji ametaoefl. dt niure osrečevali »se liudi. In irtvajc svojo lastno ljubezen, kl bi otrečlla tamo enega človeka. - lo je na kratko »mitel prvovrstnega filma »Švedski slavček7.« poletje« it. 3738. SLADKO SENO (200 kg naprodaj. Jo. siliov« pot 34, Dolenjska cesta. AVBO dobro ohranjeno kupim. Plačam v gotovini ali v naturalij«h. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Avba« št. 3756. KNJIGE v raznih jezikih, znanstvene. medicinske, tehnične novejšega ča. sa, časopise in tndi cele knjižnice knpujo stalno knjigarna Mci-mayr & Bamberg, Miklošičeva 16. ZGUBILA SEM na Celovški cesti od Pavšičevc do Brejčeve ulice 600 lir v ovoju. Prosim poštenega najditelja. da jih odda &roti nagradi: Kuhar 'arija. Vodnikov« 50. ČRNO IN SIVO črlasto ter športno blago za moško obleko prodnm. Naslov v opravi »Slovenca« pod št. 3768. STAR PAPIR la papirna odpadke vsaka vrste, velike ia majhne količine, ku pojetno po natviijl cenil Prevot otkrbimo samit Združene papirnice, plsarnsi Dunajska Ib-II (tel. 20-Ml, skladišče pri Kaverti, Ciril Metodova ulica It 67, nasproti stare mitnice. Ik KUPUJEMO Oralo* cementa« ta sličn« papirnate vreče. PETRONAFTA. Trri» va a. Dt FIZOLOVE PREKIT dobite pri Gospodarski zvezi v Maistrovi 10. čebulček za seme ima Kmetijska drnlba Novi trg 3 KROMPIR TOPINAMBUR krm« za pruiiue. zajce in kokoši nudi po nizki ceni Sever & Koinp., Ljubljana. |1 PEGE IN LIS A J ^ vara 7,minljivi odstrani »ALBA« krema. DHOCLRIJA KANU 2iilovska ulica I. MRČES IN GOLAZEN uši. stenice. bolbe, ščurke, molje, miši. podgane, voluharje in bramorje zanesljivo pokončale t sirupom. Iti g« dobite v droge-riji Kane, Židovska 1. PODGANE miši ia voluharje pokonča ing. Prezljcv« »MIKROTAN« - pnsta. Za pripravo običojne količina je prinesti 5 dkg (lahko delno pokvarjene) masti. — inž. I'reze! j, \Volfova ulica 3. HARMONIJ znamke Forster predvojno blago, ngodno naprodaj. Blciweiuova cesta 21. KUPIMO Lj. Zvon 1H82 do 1901, 1911. 1916: Klang BGB Kommentar; Spcngler. Untergang d. Abend-landcs; Kronika VI. letnik, Argo vse letnike; Kos, Gradivo T, Langenscheidt, Dentsch fOr Deutsche in vse novejše slovensko pripovedne spise. VEČ SIVILJSKIII fiomočnic sprejme sn-on Korpe, Ilirska 16. i. E. P0LAK 17 Isvirna povest it časov Keltov r naših krajih Ko je dospel sprevod na knezovo pristavo, so oddali vojniki konje hlapcem; vsi vojniki pa so odložili orožje in se razlili po obronku okoli dvorca; tu so pirovali, plesali in veseljačili še polnih osem dni. Ni čudež, da so se koncem koncev vračali vojniki na svoje domove z.i6pani, in je čutil ta in emi še čez osem dni, da ?o pred petnajstimi dnevi volili kneza Galimara, Kelti niso plesali svojih plesov samo pod milim nebom z. noži, s sekirami, s kiji, s kopji ali ščiti, kar so bili nekaki njih turnirji v malem, temveč so plesali radi trdi po svojih domovih, in sicer v onem delu sobe, ki je bi! največji in zato namenjen za delavnico; ume se, da so za ples delavnico izpraznili. Ti plesi v delavnici so bili še najbolj podobni našemu kolu; zakaj oai z orožjem so bili podobni bojnemu plesu divjih in bojevitih narodov. Lmeli pa so Kelti več vrst plesov; ta vsak ples posebej so se okrasili plesalci na poseben način z venci in s Šopki: torej plesi Keltov niso-bili samo plesi v našem pomonu beeede, temveč so bila rajanja, ki so imela obeležje nabožnih obredov. Izvajali pa so večina teh plesov s strastjo in naglico, ki je utrujala ne le ženske, temveč tudi najkrepkejše moške. 3. Trgovci s pokrajin današnje Italije in Grčije so imeli po kneževinah Keltov skladišča, v katera so prinašali in do-važali blago, ki so ga razprodajah med Kelli; tako blago so bile različne tkanine, posode, orodje, orožje, nakit, sol, začimbe in vino; in to zadnje je bilo med Kelti še posebno v časti; trgovali so tako, da so zamenjavali blago za blago; trgovci so dajali Keltom tkanine, posode, orodje, orožje, nakit, sol, začimbe in vino, Kelti pa so nudili trgovcem kožuhe zajcev, lisic, kun, polhov, veveric, jaz-becev, risov, volkov, medvedov, nerescev in turov; pa tudi kože domačih živali in različne gozdne koreninice, gobe, jagode in zelišča. V kneževini kneza Gaiimara je imel svoji skladišča Grk Spartak; imel ga je nekje ob povirku v soteski za današnjim stiškim samostanom. Prihod trgovca Spžrtaka je bil na dvoru kneza Galimara vselej vesel dogodek; zakaj on ni prinesel samo lepih daril za kneza kot najemnino za skladišča, temveč je prinesel tudi nešteto novic od blizu in daleč; in dnevi njegovega bivanja na dvoru kneza Galimara so bili dnevi trgovanja, veseljačenja in pripovedovanja; zakaj Šp&rtak ni pripeljal z blagom samo vina, temveč tudi jestvine, ki jih Kelti niti poznali niso, kamoli, da bi jih znali pripravljati sami. Še več veselja nego vino in jestvine pa so prinesla na knežji dvorec dragocena darila in pisane vesti. Ume se, da so se morali z novim knezom skleniti novi trgovski dogovori, oziroma stari obnoviti in podaljšati; in tako sta sedela lepega dne v sobi kneza Ga-linara trgovec Šp4rtak in knez Galimar sama in se pogovarjala. »Špartak, ti trdiš, da ni lepšega dekleta nego je Albasvinta, hči kneza Tek-tosagunta«, vpraša knez trgovca po kratkem molku. »Galimar, mnogo sveta in mnogo deklet sem videl, a tako lepe nego je Albasvinta, hči kneza Tektosagunta, še nisem videl nikjer,« trdi Spartak. »In koliko pomladi ima?« vprašuje knez dalje. »Dvajset jih gotovo še nima,« ugiba trgovec. »Spartak, kdo te, če ne nosi Alba- svinta v svoji duši in v svojem srcu že podobo koga drugega?« vpraša knez trgovca. »Menim, da ne,« seže trgovec knezu v besedo; »toda kaj čisto zanesljivega ti o tem ne morem povedati; čul sem samo to, da je knezu Trokmaru izredno všeč; a kaj več tudi o tem ne vem.« Knez se je zamislil; in molk je zaplul po sobi, v kateri sta sedela knez in trgovec .., »Škoda, da mi ne veš povedati o tem nič natančnega,« prekine knez molk. »Golimar,« mu seže trovec urno v besedo, »o vsem tem ti donesem lahko zanesljivih vesti; zakaj pot me bo vodila še letos na dvorec kneza Trokmara, na dvorec kneza Belgunda in na dvorec kneza Tektosagunta; pri vseh teh bom imel, kot rečeno, še letos opravka in upam, ko se vrnem zopet k tebi, da ti prinesem o vsem tem natančnih in zanesljivih vesti.« »Tekom letošnjega lela?« vprašuje knez trgovec počasi in zateglo. »V tem se bo ponovil ščep še petkrat! Dolgo bom moral čakati na tvoje obvestilol« »Galimar, če ti ustrežem, se napotim takoj jutri do njih in odložim druge posle za kasneje,« ga tolaži zviti trgovec; zakaj vedel je, da mu bo knez liko zamenjavo njegovih trgovskih poti plačal knežje; in še sosebno v tej zadevi. »Seveda bi mi ustregel,« seže knez trgovcu v besedo. »Saj imam itak nekaj nujnih oprav- kov tudi pri knezih Trokmaru, Belgundu in Tektosaguntu,« doda trgovec. Knez Trokmar je imel svoj dvorec na današnjem Primskovem, knez Belguna v bližini današnjega Sv. Križa pri Litiji, knez Tektosagunt pa na današnjem Gradišču v bližini Dola pri Litiji. »špartak,« reče knez po kratkem pre-vdarku, »ti praviš, da bi se, če treba, napotil že jutri zjutraj?« »Galimar, tvoja želja je meni povelje,« pritrdi trgovec. »Spartak,« nadaljuje knez, »veseli me, da sva si segla v roke nad kotlom, v katerem se je kuhala jed za goste.« Knez se je po teh besedah zamislil..k Nad visokim kletskim ognjiščem se je pfel železen široko razpet trinožnik, ki ie imel tam, kjer so se njegove glave v vrhu stikale, močan železen kavelj, na katerem je visel, obešen na tri železne verige, velik kotel. Ta kotel ni bil važen samo zato, ker so kuhali v njem jedi za vso družino, temveč še bolj zato, ker so se ob tem kotlu sklepala prijateljstva, zaveze in zaščite; kdor je v kotel, v katerem se je kuhalo vino, potočil par kapljic svoje krvi in pil prijateljstvo, ga je zadelo pregnanstvo, če je zapustil prijatelja v sili; kdor je sklepal zavezo na ta način, da je segel svojemu zavezniku v roko v sopari prevrete studenčnice. ga je zadelo pregnanstvo, če se je zavezi izneveril, pa uj bi bil to sam knez. •>it >Ljudska tiskarna« _ Za Ljudsko tiskarno; Joie Kramarii - lierausgeber, lz' jatelj: Ini Joie Sodja - SchfUUeilei. medaU; Janko Ualnei,