4. številka Ljubljana, v soboto 5. jannvarja. XXII. leto, 1889. Izh ' vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., zh pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za ' S«i jMm 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom računa se Je e po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Upravništvu naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na narocbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem Času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVEMSKS /..A510 0" velja za L j u b I j a ns ke naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 ., 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — ,, , Četrt leta........4 „ — „ . jeden mesec.......I „ 40 „ TJ0f~~ NaroČuje se lahko z vsakim dnevom, a h k ratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Uprav/iihtvo >. ti/ov. Nnrodfi*". Pogled na leto preteklo. Leto preteklo ni imelo političnih potresov, ki bi bili znatno prediugačili zemljovid evropski, ipak se zlasti v diplomatskih krogih opaža bistvena prememba. Ta prememba zadeva v prvi vrsti Nemčijo. Odkar vodi železni kancelar nemško politiko, nikdar še ni bil toliko časa nepretrgano v svojem „Tusculum", v gozdnatem „Friedrichsruhe". Ko je „olle VVilleun" zatisnil trudne svoje oči, takrat je tudi odzvonilo Bismarekovi velesili, takrat odvzelo se je žezlo iz njegovih rok ter prešlo v roko mladega cesarja Viljema II. Bismarck je Bicer še državni kancelar, on še sedaj vodi odličen del vnanjih poslov, a politike na svojo pest ne more tirati več. V tem oziru so mu peroti pri- strižene, v tem oziru je „kaltg-stellt". To je nekda tudi uzrok, da se ne gane s svoje samotne graščine, da bi se ne opazovalo, kako mu je območje skrčeno. Vesoljni svet je bil preverjen, da starega Viljema smrt ne bode brez posledic, da se bode tem povodom tako hitro gezidr.no poslopje mogočne nemške države nekoliko pretreslo. Bodi državna sistema še tako utrjena v starej tradiciji in v dolo-čeuili načelih, sme se vender pričakovati, da se s premembo osobe vladarjeve pokažejo še druge iz-premembe, z asti pa ondu, kjer z vladarjem odstopijo še druge sijajne osobnosti, zmagoviti vojskovodje in organizatorji z državnega odra, kakor se je baš v Nemčiji v hitrem teku dogodilo. Preobrat bil je prenagel, vlada cesarja Friderika prekratka, da bi bila premostila neizogibni kontrast mej 90letnim in niti tridesetletnim vladarjem, ki je v razmemo iako mladostni dobi prišel na prestol ter z uprav nervozno živahnostjo vzel vladno krmilo v svoje roke. Nasledki neso izostali. Državni voz hiti sicer dalje, vidi se pa, da vajeti neso več v nekdanjih rokah, vse vrši se skokoma, brez potrebne hladnokrvnosti in mej diplomati }e dognana stvar, da je prejšnji upliv Nemčije precej obledel in da se sedaj na prve gosli gode v Peterburgu. Evropski koncert začel je godala svoja uravnati po diapasonu od Neve in Rusija, za katero vsak dan pomenja nov dobiček, je prememba v ponosni hiši hohenzollern ski prinesla največ koristij. Da je temu tako, preverimo se na prvi hip, na prvi pogled na podunavske države. Ni še mnogo mesecev, ko so se v Bukureštu in v Belemgradu čuli Rusiji jako sovražni glasovi , ko so se pri Fokšani in pri Galaci snovale trdnjave, ob motni Dimbovici pa nemški železni forti, vse kot mogočne ovire, za bodočo kazaško dirko po rumunskih ravninah. Sedaj pa kolika prememba! Kralj Milan, ki je že pred meseci spri se s kraljico Natalijo, ker je bila Rusinja ne samo po rodu, ampak tudi po mišljenji, in takorekoč z mečem preteka) gordijski vozel svojega zakona, udal se je pritisku sedanje konstelacije. Dal je svojemu narodu novo ustavo, ž njo pa so prišli na površje državniki in diplomati, ki so baš nasprotni prednikom svojim, kateri so poklicani baš zaradi tega, ker so veliki severni državi prijazni. In kakor v Belemgradu, tako se kaže tudi v Bukureštu preobrat v istem /mi -hi. Vidna prememba „in ca pite et membris!" Z Bolgarsko dogaja se kaj jednacega. Bismarck je rekel, da ni vredna kosti j niti jednega pruskega grenatirja, Rusija pa, ki je za osvobojenje te dežele žrtovala nad sto tisoč mož in nad jedno milijardo rubljev, prenehala je, zanimati se za Bolgare in ruski listi so trdili, da mora Bolgarska liki dozorela hruška sama pasti v naročaj Rusiji. Dozdeva se nam, da bode tudi tako. Bismarck ne bodo zaradi Bolgarske, zaradi Stambulova in Koburžana mobilizoval niti jednega moža, a čim dalje, tem bolj se bode začelo uresničevati ruskih listov proroko-vanje o dozoreli hruški. Čas ima svojo silo. Ne samo v podunavskih državicah, tudi drugej kaže se upliv velicih prememb v Nemčiji. Kako malo časa ie še preteklo, ko je vihrala vojna proti rublju, ko so vsa Bismarckova glasila soglasno pro-povedovala finančno borb - proti ruskim vrednostnim papirjem, ko je Bleicbroderjeva skupina preprečila vsako rusko prizadevanje za kako vi čje državno posojilo! Nemška in angleška denarna trgovišea bila so Rusiji zaprta. Malo pozneje, skoro ob jednem s cesarja Viljema potovanjem začel je rubelj lezti kvišku in prilezel je do dotlej nečuvene višine. Borzijanci in finančni knezi so dobro čutili, kolikega pomena je to potovanje, pojmili so, da je evropska politika po starega Viljema smrti dobila novo lice. Temu je tudi pripisovati, da se je tako nepričakovano posrečilo rusko 500 milijonno posojilo na Francoskem in da je že poprej uglajena zveza mej tema državama dobila še trdnejšo podlago. LISTEK. Nedeljsko pismo. »Teden dobro pričenja!" Tako vskliknil je lahko vsakdo, ki je bil prisoten na Silvestrov večer v Čitalnici. Izborna vojaška godba hladila mu je ušesa, v katerih je obtičalo nekoliko prekosmatih akordov „novoietnih godcev, ki so bili ne vem od kod, a so trobili po mestu, da Bog pomozi, pa so za svoj trud tudi tako redko kaj dobili, da gotovo neso bili zidane volje, ako res Bog ni pripomogel. V Čitalnici bila je preprijetna zabava. Imeli smo godbo, petje, pulunočni govor, obligatno čestitanje na vse strani iti iz prekipečih src, živahen ples, kot uvod letošnjemu predpustu, limonado, punč, črno kavo in kdor je bil izredno predrzen, po jed-najsti uri tudi sinodko v ustih. Pleaaje prekoračili smo prag mej starim in novim letom, ne da bi vedeli kje in kdaj, plesaje zasadili nove nade in iluzije v svoj vrt bodočnosti ter jim pridno zalivali, naposled pa poslovivši se od plesalk krasotic in po-mudivši se nekoliko hipcev v neizogibni kavami, poiskali ležišče svoje, da zjutraj rano mlademu letu pogledamo v mladostno obličje. Novo leto! Veliko poezije je v teh dveh besedah, veliko pa tudi proze. Ko si po zabavni Sil vestrovi noči zakopal se v mehke blazine in so ti morda bujne sanje sladile spanec, vzbudiš se do- poludne kdaj izredno veselega srca. Staro leto z vsemi svojimi sitnostimi in neprilikami je že daleč za teboj in ti se Čutiš tako lahkega, brezskrbnega, kakor Izraelci, ko so z brezštevilnimi grehi nato voljenega ko/da pognali v puščavo. Namesto starega leta te objemi jejo prvi žarki novega ter odpirajo uhod v rožnobojno bodočnost. Zaziblješ se tako v iluzije, da misliš, da je res napočila nova zlata doba. A ta prevara ni dolgotrajna. Kmalu pogrezneS se v valove navadnega življenja in pri prvem koraku iz hiše, če ne že poprej, čutiš, da baš na ta dan materijalistična naša doba s podvojeno silo upliva na človeka, kamor le dojdeš, povsod imajo odprte roke, povsod nudijo se ti razna voščila, koledarji in poštne knjižice. Radosten, da se tudi ta novoletna literatura vedno bolj slovenf in da tudi v tem oziru že prodira blažena ravnopravnost, po-sežeš v žep in deliš srebrne in papirnate goldinarje kar ti baš pride pod palec. Radodaren si na ta dan, saj je samo jedenkrat v letu, naposled pa se ti na novoletni večer, ali pa vsaj drugo jutro dozdeva, da bi novoletno veselje bilo lahko tudi ceneje in skoro žal bi ti bilo izdanih novcev, ko bi v srci ne čutil, da treba za premembo tudi tacega dneva, da treba častiti stare, po vesoljuem svetu udomačene običaje in da človeku posebno prija prijaznost in veselje, odsevajoče s slehernega lica. Tretji praznik o tem času so sv. trije kralji. Nekdaj ko je po Ljubljanici mej Vrhniko in Ljubljano bila živahna plovba, ko je nekaj čuna celo parobrod puhal mimo presenečenega barjana, ko je na sedaj idiličnem „Bregu" bila Ljubljanska „do-gana", ter ondu nakupičenega kolonijalnega blaga v ogromni množici, ko je cvenkajoči zaslužek kar sam letel v žep, takrat bili so Krakovci na svojem vrhunci. Imeli so polne žepe srebra in imenitno besedo v Ljubljani. Pri vsem tem, da se jim je jako dobro godilo, gojili so baš Krakovci stare običaje jako skrbno. Kakor sv. Miklavža tako častili so sv. tri kralje ter vsako leto sestavili bogato opravljeno skupino, predstavijajočo tri kralje z obilnim spremstvom ter hodili s svetilkami in „zvezdo" od hiše do hiše popevajoč primerne pesni. Bili so to, nekakšni dramatski prizori, ki so občinstvu, zlasti pa mladini zelo ugajali. Sedaj pa tega ni več, sprevod sv. treh kraljev se je zgubil, kakor marsikatera druga častitljiva navada. Ne da bi bili od demokratstva tako obli-zani, da bi zaradi tega več ne marali treh kraljev, marveč duh časa jo tak. Kakor pregovor: „Star mož, stara pšenica, star denar" več nema svoje veljave, tako je marsikaj druzega prišlo iz „mode", Vse se suče in vrti po Attinghausnovih besedah: „Das Alte stiirzt, os iiudurt .-drli dic Zeit, Und neuca Luben hlickt ans dun liuiiiun". s. Tudi pogled na Italijo je zanimiv. Vzgojena v neprimernej sreči, tira italijanska kraljevina politiko od 8luč»ja do slučaja. Italija nikomur ne za upa, njej pa tudi nihče. Ona je sicer član trojne zaveze srednjeevropskih velesil, a potomci Macehiu-vellijevi so od nekdaj zavratni, sebični, ozirni le za svojo korist. Zato se na nje ni zaunšati v resnem hipu, kajti po hi. Ker je namestnik gotovo le izražal mišljenje Dunajske vlade, moremo iz njegovih besed posneli, da Dunajska vlada še nadalje ne misli odstopiti od svoje centralistične politike in hoče povsod se posebno ozirati na nemščino. \ n a n j c države. Sedanja ni .minska vlada najbrž ne bode ostala več dolgo na krmiiu. Konservativci, ki imajo večino v zbornici, hočejo imeti vlado iz samih konservativcev, (lovori se, da bodo porabili prvo priložnost, da vržejo vlado Mej ministri tudi ni več sloye. Večina ministrov hoče, da ostanejo vsi dosedanji uradniki, kateri neso kaj posebnega zakrivili ter se zakonito uvede neodstavljivost sodcev. Konservativci pa hočejo, da se odstranijo iz uradov vsi pristaši prejšnje vlade. D sedaj je bila v Ru-muniji navadu, da so pri vsakej spremembi vlade pognali prejšnje uradnike in nadomestili je z no vimi. Uradniki, ki so prišli ob službo, so pa potem z vso silo agitovali proti vladi. Tako v deželi ni bilo nikdar pravega miru. Da pri tacih odnošajih ni bila uprava v redu si lahko mislimo. Uradniki se neso ozirali na zakone, a le skušali ugoditi vladi Celo sodci se neso držali pravice, temveč so se vedno ozirali na politično mišljenje strank. Vsaka stranka, dokler je v opoziciji, zahteva, da se takim razmeram naredi konec, a ko pride na krmilo, pa vidi, da jej jako ugajajo. Tudi konservativci neso poprej moidi dovolj grajati take zavisnosti uradnikov, a sedaj, ko imajo v zbornici večino ter se nadejajo, da tudi sami dobe krmilo v roko, jim pa jako ugaja. Republičani so postavili za kandidata za dopolnilno volitev za fraiieoKlto zbornico v Parizu bivšega predsednika municipijskemu sovetu Hove-laquea. Ž njim se nadejajo zmagati proti Boulan-gerju. Njegova zmaga pa še ni gotova, ker je Ho-velaque jako radikalen in mu zatorej najbrž zmerni republičani ne bodo dali svojih glasov. Poraz pri tej volitvi bil bi hud udarec za vse republičane, velik uBpeh pa za Boulangerja. Boulanger je izdal oklic na svoje volilce, v katerem pravi, da so parlamentarci vse storili, da on more biti voljen, a sedaj se pa boje, da bi bil voljen. Poprej so se bali meča njegovega, a sedaj so še v večjem strahu, ko so mu vzeli moč. Boje se pa prav za prav le občne volilne pravice ki je že večkrat je obsodila Sedaj bi radi vso odgovornost nanj zvrnili, in nečejo priznati, da so zgubili zaupanje pri narodu le zaradi tega, ker se za blaginjo dežele neso brigali in je je vodila le sebičnost. Ko je on bil miniEter, so ga vrgli, češ, da hoče vojne, sedaj pa pobijajo kandidaturo njegovo s tem, da hrepeni po diktatorRtvu. Ko bi hrepenel po diktatorstvu, bi se bil tedaj polastil oblasti, ko je bil vojni minister in je imel vso vojsko v rokah. On hoče le, da se skliče konstituanta, ki bode premenila sedanjo ustavo, da bode vsak poslanec povedati mogel mnenje svoje. zmajev ; vsi so se mučili, bodisi star ali mlad. Po noči so se bali zažigati ogenj. Straže so se kakor veverice skrivale v drevesnih vrheh. Žito so morali iz prva sejati prav blizu koč, a često pokončali so jim i koče z žitom vred. Vsi so stradali, s suharjem živili so se po več mesecev. A lesovi so z nova zacveteli. Danilo je s krikom: „na Doneč bratje, na Doneč!" privabljal čedalje več tovarišev. Okolu prvega ku rena pojavili so se, kakor gobe iz zemlje drugi kureni. Danila izbrali so za stotnika. „Letu bo potekala; iz koč v lesu nastala je slobodka, Veliko Selo z okopom, strelnicami, mlinom in tako majhno leseno cerkvico, da ni imela vsa vas v nji prostora in so mnogi službo božjo poslušali zunaj na dvoru ali pod drevjem. Ne daleč od utrdbe pričel je Danilo graditi hutor, tam kjer je današnji Prišib- Samo to ga je bolelo, dragi moji, da ni mogel privabiti izza Do6pra svojega polubrata in kuma, kazaka Ivana Žuka. Najprej je slišal, da je bil Žuk ubit v boji s Poljaki; potem, da še živi in da so ga videli pri dovažanji soli; na zadnje je pa vse potihnilo o njem. Stotnija Danilova pa se je mej tem časom razvila ter imela obilo živeža, orožja in vsakega blaga. A pomagali jim niso niti rovi, niti leseni plotovi, niti topovi. Udarili so, Poklicali so ga bili za vojnega ministra, ker je re-puldičan. Sedaj mu odrekajo republičansko mišljenje, če tudi se ni nič zgrešil proti republiki. On hoče, da republika ne bode orodje ljudem, hrepenečim po časti in bogastvu. Francija hrepeni po pravičnosti, resnici in nesebičnosti. Od ljudij, ki sedaj vladajo, ni nič dobrega pričakovati, ker sedaj sami priznavajo, da so se petnajst let motili. Oklic končuje z besedami: „Živela Francija! Živela republika!" Vlada turška je odgovorila na poslednjo noto Rusije glede zakasnelega plačevanja vojne odškodnine. V svojem odgovoru razklada, kaj je vse storila, da bode za na prej mogla zadoščati svojim dolžnostim. Posebno pa naglasa, da je volja Turčije najboljša. S tu noto seveda Rusiji ni nič pomagano. Obetali so že Turki dostikrat, da bodo spolnovali svoje dolžnosti, a pri tem so se zaostanki vedno večali. Cesar nemški podelil je bivšemu podpredsedniku pruskega ministerstva najvišji pruski red, red Črnega orla. Konservativci bo tega jako veseli in zmatrajo za dokaz, da se hoče vladar držati konservativnih načel. Kancem minulega leta je v Alkahabadu bil shod indijskali veljakov. Sklenili bo zahtevati, da bi se zanaprej v državne službe v Indiji bolj jemali domačini, ne pa samo Angleži in da bi se pri vladanji dežele tudi Vprašalo domačine za svet. Posebno pri določevanji indijskega budgeta bi morali sodelovati tudi domačini. Vlada bi tudi morala skrbeti, da se zboljša šolstvo in pospešuje obrtnija. Sestavila naj bi se komisija iz Angležev in Indijcev, ki bi preiskovala stanje industrije. Nadalje se je ta shod izrekel, da se stalno urede zemljiške razmere v nekaterih pokrajinah in takoj sostavi nekak parlamenturični odsek, ki se bode posvetoval, kako bi se uresničile zahtevane reforme. Kakor se vidi, so zahteve Indijcev jako zmerne, a vender angleški vladni listi hudo zamerijo Indijcem to predrznost. Vlada se najbrž ue bode ozirala na želje „črncevu, kakor je nedavno nazivljal Indijce angle ški ministerski predsednik v parlamentu. Popolno preziranje zahtev domačega prebivalstva utegne pa za Anglijo imeti jednake posledice, kot jih je imelo pred dobrimi sto leti v Ameriki, ko se angleška vlada ni zmenila za želje Američanov. Tedaj so se od Anglije odločile Zjedinjene države, sedaj se pa utegne cesarstvo indijsko. Dopisi. Iz Vipave 4. januvarja. [Izv. dop.] »Post tot diserimina rerum" — imeli smo zopet v Vipav-skej čitalnici veBel dan. Prišlo je novo leto in ž njim — zdi se vsaj — novo življenje v čitalnico. Saj je pa tudi treba, da društvo, ki se bode še to leto ponašalo s 25 letnim svojim obstojem, dobi zopet nekdanje častno ime „narodnega ognjišča", koje je v zadnjih letih bolj ali manj izgubilo. Ni še dolgo, kar se je izvolil nov odbor, ki je pričel svoje delovanje s tem, da je napotil gg. društvenike, da se zbirajo ob nedeljah večer k skupnej zabavi v društvenih prostorih. Kmalu na to je izvolil občni zbor velezaslužnega rodoljuba g. Gorupa častnim članom, ter se je določilo, da pričnemo novo leto s tem, da priredimo veselico v čast blagemu dobrotniku. Veselica vršila se je res na novega leta dan. Bila je dovolj dobro obiskana, veuder smo pogrešali nekaterih gospodov, ki bo sicer prihajali. Bila je kriva morda huda burja, ki je proti večeru pričela pihati, ali bolje, grozovito razsajati, kar nas Dalje v prilogi. ~1M deca moja, na naš Doneč paganski Tatarji. Pod večer, na Jurjev dan, prišli so, Bog zna odkod, n?-jedeukrat poplavili vso našo okolico ter po noči s hruščem in vpitjem pričeli se spravljati čez brod na to stran Donca. Na kogar so se namerili, vsak je bil žrtva njih cepinov in zaujk. Strah je prišel v vas Danilo Danilovič je nedavno poprej odpravil ženo in otroke na vozu na božjo pot v horoševski samostan ter se zanje ni bal; a bal se je za občno blagajnico. Imel jo je v sodčeku v jamnici. Oborožil je svojo stotnijo, zaprl vrata lesene ograje, razstavil straže, ukazal Btrelcem z okopa streljati na brod, ter za nekaj časa poveljništvo izročil drugemu; sam pa je, ko se je bilo stemnilo, odstranil spreoi-Btvo, naložil si sodček z dukati in tolarji na pleča ter ga skrivaj nesel v trsje k studencu, ne daleč od občinskega čebelnjaka. Ko je sodček spustil v vodo, se ozre — na oni strani vodnjaka v trsji stoji ter gleda iz grmovja nekova prikazen, vob bel, tuj in nepoznan človek. — Ali Bi videl ? vpraša ga Danilo. — Videl ! odgovori oni. — Nu, ako mene ubijejo, a ti ostaneš živ, naznani tukaj v naselbini, kje je blagajnica. (Dalje prh.) Priloga ^Slovenskemu Narod«" št. 4 5. jatmvarja 1889. jc še bolje združila v društvenih prostorih Bodi mi dovoljeno spregovoriti nekoliko o izvršitbi programa: Cul se je povsodi le jeden glas; „Že dolgo nesmo videli tako dobro izvršene veselice, kakor je bila ta. Točka za točko vršila se je redno v občno zadovoljnost. Želeli bi, da bi nas Vipavska čitalnica skoro zopet razveselila z jednako zabavo tt — Prvo zapeli so nam pevci pod vodstvom tukajšnjega gosp. učitelja LavrenČiča dnevu jako primerno pesen „Ustaj rode". Ta, kakor drugi dve pesni, namreč čveterospev „Lahko noč" in brenčeči zbor z bariton solo „Ponočni pozdrav" peli ko ho točno, kar je pričalo obilo priznanje; zadnja morala se je ponoviti. Za prvo točko bil je slavnostni govor, vreden zares, da je veljal možu, kakoršen je gosp., Gorup. Govornik gosp. vseučiliščuik M. K o sta nje v ec je govoril vsakemu, ki ima zdrav razum in čuteče fcrce, iz srca. Gospod govornik jQ pi tudi žel za izvrstno sestavljeni in ne slabše predavani govor obilo zaslužene pohvale. Občinstvo mu je pokazalo da ga razume, kajti poklicalo ga je z burnim ploskanjem še jedenkrat na oder. Ker se je od mnogih strani slišala želja, da bi se dal govor natisniti' bodi mi dovoljeno vsaj omeniti razvrstitev snovi: Gospod govornik nam je slikal v prvem delu žalostno stanje Slovencev iu dokazal, da je borba fseh slovanskih plemen bila vedno le borba za obstoj svoj, uzroka dovolj, da se neso mogli Slovani toliko časa dvigniti na stališče, ki bi jim bilo pristojalo pred stoletji. Toda — pričelo se je gibanje, povsod ustajajo možje, gojitelji, ki nam kažejo pot. Tudi mej Slovenci jih imamo, In tak mož, ki ve, da „Ne le kar veleva mu atan, Kar more, to mož je storiti dolžan," je gospod Gorup. S tem nas je privel g. govornik do točke, o kateri je imel namen govoriti. Tu nam je začel slikati lastnosti in čednosti g. Gorupa, kar se jih da izvajati iz blagih njega činov. S tem, da nam je gospod govornik dokazoval, kakšen je gospod Gorup in kakšen ni, podal nam je pravo sliko uzornega moža, ki deluje za združeno Slovenijo in ne pozna škodljivega pokrajinskoga domoljubja. Podal ga je v izgled onim »treznim8, kateri mislijo, da Slovenec ni sposoben, da bi zavzemal stališče, kakor drugi narodi, ter izrazil prepričanje, da bo stalo Gorupovo ime z zlatimi črkami zapisano v kulturni zgodovini slovenski. Končal je potem dolgi svoj govor, ki je trajal okolu 20 minut, kojemu smo omenjena nex«erpta" povzeli s tem, da jo navel izrek prevzvišenega gosp. vladike Strossmajerja, da Bog meri ljubezen do sebe po tem, kako kdo ljubi svoj narod, ter izrazil prepričanje, da po tem takem blagemu dobrotniku naroda za ta čin gotovo ne izostane božji blagoslov. To so le kratke poteze iz omenjenega govora, za kateri si ne moremo kaj, da tudi tu čestitamo g. Kostanjev cu iz srca. Na to je deklamovala gdč. Hribarjeva Gregorčičevo „Itabeljsko jezero". Pokazala nam je gospica izreden talent za deklamovanje. Ne baš lahko deklamacijo, predavala je prav s pravim občutkom, da so je videlo, da se je umela pogrezuiti v Btauje ubogo matere, ki išče s svojim otrokom v naročji zavetja pri brezbožnih ljudeh. Ne more dru-zega, nego izraziti željo, da bi občna pohvala — kajti tudi njo je poklicalo burno odobravanje zopet na oder! — ki je bila popolnoma zaslužena, dovela nam gdč. Hribarjevo še mnogokrat na naš Vipavski oder. Mnogo smeha vzbudila je igra: „Blaznica v prvem nadstropji". Kratka igra izvršila se je v resnici jedernato. Igrali so gg. učitelja Lavrenčič in Mežau in g. vseučiliščuik Koštanjevec in gdč. Dekle-vova in Premerlova. Želimo jih kmalu videti \aq zopet na odru. Razumeli so vsi svoje uloge izvrstno posebno nam je omeniti Ivana (g. LavrenČiča), ki je umel s plašnim svojim kretanjem vzbuditi ogromnega smeha. S tem dopisom izrazil sem le občno mnenje. Pokazala je Vipava, da ima moči dobre, spretne, da more prirediti kaj izvrstnega, ako hoče. Zraven dostavim še: „Kuj železo, dokler je vroče!" Sedaj je čas, kmalu zopet prirediti jednako veselico, katera bode po tem gotovo še bolj obiskana, nego ta. Da je treba vedno skrbeti za izvrstno godbo, kakor je bila sedanja, namreč sekstet Goriškega orkestra, ki je vedno svirala mej posamičnimi točkami, razume se samo ob sebi. Po besedi bil je ples do poznega jutra in še potem zabavali smo se v društvenih prostorih z godbo in petjem, kajti huda burja ni dovolila nikomur izpod strehe. Čestitamo Vipavskej čitalnici k dobro pričetemu novemu letu, z željo, da bi nadaljevala, kakor je pričela. Domače stvari. — (Gosp. Maks P 1 et er š n i k,) c. kr. profesor v Ljubljani, pristopil je kot podpornik podporni mu društvu za slovenske visokošolce na Du-naji. — (Družbi sv Cirila in M e 11) d a) je daroval danes gospod veletržec Fran Kol mati 10 gld. posnemajte narodnjaki vrlega domoljubu. — (O so bne v es ti.) Gosp. dr. Viktor Le i t-maier, višji državni pravilnik v Gradci, dobil je v priznanje izvrstnega službovanja red železne krone tretje vrste. — Gosp. Kaiol Marti na k, pristav v Mariboru, in dr. Hermann S ch aft l ei n, pristav v Št. Lenartu imenovana sta pristava pri okrožno in sodišči v Celji. Avskultanta gg. Anton Rosi na in Rihard Bratu 3 imenovana sta pristavu, prvi v Ribnici, poslednji v Kozjem. Pristav g. Josip Ko t-n e r premeščen je iz Ribnico v Šinarije, Josip Kron vogel iz Kozjega v Št. Lenart. — — (Odlikovan) z zlatim križcem bil je naš rojak Ivan Pogorele, računski revident v Sarajevu. — (Znani dr. Karo 1 Ausserer) odložil je svoj mandat kot državni in kotdeželoi poslanec. Hitro je bilo njegove slave konec ! — (Redni občni zbor „Sokola") bode jutri, 6. dan januvarija ob 10. uri dopoludne v telovadnici velike realke. Ker je dnevui red obširen in važen, opozarjamo vse člane, da se udeleže zborovanja prav mnogobrojno, ter dokažejo s tem, da se za toli koristno društvo, ki se je baš zada ji čas začelo zopet razcvitati, zanimajo, in da neso Sokoli samo na papirji. — (Prihodnji sokolski zabavni večer,) kateremu reditelja sta. kakor smo že naznanili, gospoda dr. Dereani in Pil, Zupančič, bode v soboto dno 26. t m. v prostorih čitalnične restavracije. — (Odbor kegljačke zaveze »Edinost") sklenil je v svoji seji, da priredi v teku predpusta sijajni ples na korist zgradbi „Sokol skega Doma". — Posnemanja vredno! — (»Glasbena Matica") razpošilja svoje vrlo sestavljeno poročilo za 1886 , 1887. in 1888. leto, o katerem bodemo v prihodnji številki obširneje govorili, ker nam danes prostor ne dopušča. — (Gospod Siona) v predzadnje] številki „Lalbacher Schulzeitunge" odgovarja na članek, v katerem smo ga nekoliko poščegetali zaradi lažnivih in denuncijatoričnih dopisov po nemških časopisih, ter o tej priliki potrpežljivim bralcem podaje v svojej polemiki nastopno krasno stilistično zbirko lepodo-nečih izrazov: „ewig keifendes slov. Blatt — nie dageweuene Schmahungen — Brandartikel — Ab\i\ gerungen crhitzter Rabulisterei und eklen Brodnei-des — dieses iibelriechende Gewacbs — rostiges journalistiscbea Riistzeug — voli denunclat oriseheu Geistes — vvunderlichste Burzelbaume — iin Be-reiche der Inconsoquenzen herumvoltigieren — citle Streberei — dic Huut gerben — denunciator isehe Eitindung — die Conserjuenz auf den Kopi* stellen — fortgeiaselt — das saubero Blatt — den beuei denswerten Leseni vorsingen — dieser heisere Scbrei — das Kainszeichen — beispiellose Unthatigkeit — dieses auserleseno Blatt — Brandsehreiben — undesificierbare Waschea itd. cum gratta in infini tum. — In naposled pravi g. učitelj Sima, da ga za njegov kruh zavidamo („Brođneid"). No to nam pa g. Sima lahko verjame na našo čast iu poštenje, da ga najbrž ni človeka v Ljubljani, ki bi njega zavidal, najmanj pa za njegov — kruh. — („Brusa") izšla je danes 1. številka. Razen jako lepo risane glave ima še 8 družin slik ter obseza 10 strani j. Vsebina je jako mnogovrstna, oblika lična in z dobro vestjo trdimo, da izmej vseh dosedanjih šaljivih listov slovenskih še nobeden ni imel toliko gradiva in ilustracij. Za prihodnjo številko naznanja uredništvo zanimivo humoresko izpod peresa priljubljenega pripovedovalca J. Skale a. — („Vrt.ec. Časopis s podobami za slovensko mladino") ima v svoji prvi letošnji številki nastopno vsebino: Novo leto. Fr. Krek. — Ob novem letu 1889. — Pot v nebesa. — Pod- lasica in golobica. — Taščica. — V samostanu. — Sv. trije kralji. — Praznik sv. treh kraljev. — Ptice po zimi. — Božična noč. — Strah — Pred gosposkimi vrati. — Oj to srce. — Staro razpelo. (Milan Šašelj.) Zimsko veselje. — O mehurčku. — Pesem popotnega dečka. — Lisica v škripcu. — Listje in cvetje. — (Bralno društvo v Zagorji na Notranjskem) jo prvo, katero je poslalo čisti donesek svoje na novega leta dan v prid spomeniku M. Vilharja prirejene društvene veselice. Donesek znaša 40 gld. 61 kr., lepa vsota, za tako mali kraj. Vilharjev spomenik ima biti na Čast zavedni Notranjski in baš zavoljo tega se nadejamo, da bo lepa ideja, pesniku, našemu ožjemu rojaku postaviti v notranjski metropoli, v Postoj ini dostojen spomenik, razvnela tudi druga častita bralna društva in čitalnice po Notranjskem. Vzgled vrlih Piv čanov bndi v spodbujo vsej Notranjski, katera ima lepo priliko vnovič svetu pokazati, da je vredna lepega in častnega naslova „zavedna Notranjska". Odbor za Vilharjev spomenik. — (Izpred sodišča.) Pri včerajšnji obravnavi pred deželnim sodiščem obsojen je bil dimnikarski pomočnik, France Habijan, ki je pred meseci po noči brez vsacega uzroka na Rimski cesti napadel in težko z nožem ranil g. Viktorja Naglasa, lahko pa g. Jožefa Pleivvoisa zaradi hudodelstva teške telesne poškodbe na štirinajst mesecev teške ječe, poostrene vsaki mesec z dvema postoma. Pač zaslužena kazen za že večkrat kazno* vanega pretepača 1 — (Ko polj po zimi po d mi lim nebom.) V „Obzoru" čitamo, kako so se dne 31. decembra čudili gostje, zbrani v Rothovi gostilnici v Požegi, zagledavši v reki Orljavi pri Požeškem mostu ko-pajočega se moža. Bil je to potujoči delavec Anton Karuz iz Postojine. Ko se je skopal, pozvali, so ga v krčmo, kjer je pripovedoval, da se vsacih 8 dnij, bodi po zimi ali po leti, koplje v tekoči vodi. Karuz govori več jezikov in je prepotoval Avstrijo, Srbijo , Rumunsko , Bolgarsko, Turško, Poljsko in Rusijo. Po mrzlej kopelji mu je jako ugajalo dobro vino, katerega je par čaš kar na dušek popil. — (V mestnoj klavnici) zaklalo se je preteklo leto 23 283 glav živine in sicer: 3386 volov, 08 bikov, 113 krav, 6507 prašičev, 8497 te-1 et, 2849 kozlov in ovac in 1863 kozličev. Poleg tega bilo je svežega mesa na ogled v klavnico pripeljanega 8225 kilog. Torej se jo 30O glav živine vič zaklalo in 4519 kilog. mesa več upeljalo nego 1887 leta. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Pulj 4. januarja. V tukajšnji krčmi nastal je pretep mej civilisti in mornarji. Vsled umešavanja straže bile so posledice žalostne. Vojne mornarice kurilec umrl vsled sunka z bajonetom, dva podčastnika ranjena. Dva civilista so zaprli. Pariz 4. januvarja. Vsi francoski poslaniki in veleposlaniki so sedaj v Parizu ali pa n a potu tjakaj. Tekom tega meseca se povrnejo na svoja mesta. Bruselj 4. januvarja. Mnogo rojalistič-nili odlienjakov dospelo semkaj in ponudilo vojvodi Ainnalskemu kandidaturo proti Boulan-geru. Vojvoda kandidaturo vsprejel. G-radec 5. januvarja. Ilechbauer zvečer umrl. Monako VO 5. januvarja. Cesarica Elizabeta z Marijo Valerijo zjutraj na Dunaj odpotovala. Peter*burgf 5. januvarja. „Journal de St. Petersbourg" govoreč o „Kolnische Ztg.u napadih na Moriera, pravi: Vsi, ki poznajo odličnega zastopnika kraljičinega, so soglasni v tem, da bi Morier ne mogel storiti dejanja, katerega ga dolže. Sploh pa se misli, da je razjarjenost „Kolnische Ztg." posledica osobne mržnje uradništva. Razne vesti. * (Povodnji) prouzročile so lansko jesen na Tirolskem škodu uradno cenjene na 2,003 868 gld. * (Štrajk) napravili so te dni Čevljarji v Milanu, kor je neka nova velika tvrdka otvorila prodajo tovarniškega blaga po jako nizki c»'ni. Bati se je, da ustavi vseh 18.000 čevljarskih pomočnikov svojo delo. * (Gledišče zgorelo.) Nedavno pogorelo je v Nov goro d u na Ruskem mej predstavo mestno gledišče. Ogenj je nastal, ker je počila plinova cev. Mnogo ljudij se je pri požaru precej opeklo, dve osobi je pa občinstvo v gnječi strlo. * (Bogati ženski.) Mej ženskami v Južni Ameriki je pač najbogatejša Dona Isidora Coussino v Cbili. Njeno premoženje ceni se na 7—8 milijonov angleški!] funtov. Sedaj nekda misli potovati v Evropo in sicer naprej v Anglijo. Nek Chilski list obširno pise o tem nameravanem potovanji in pristavlja, če jej bode ugajal London, „da utegne kupiti ta kraj". — Najbogatejša ženska v Severni Ameriki je pa gospodična Garett v Novem Jorku. Podedovala je po svojem očetu 4 milijone angleških luntov in to dedščino je že precej pomnožila, ker jo je znala dobro naložiti Govori se, da zna več jezikov in je tudi vešča v matematiki. Velik del svojih dohodkov porablja v dobrodelne namene. Snubačev ima nekda tudi dosti ta mlada gospica. * (Dopisovanje, ki nič ne s ta ne.) Sprehajajoč se po ulicah v Londonu je angleški jiesnik Kolridt zapazil, da jo pismonoša podal neke j sluznici nefrankovano pismo. Pogledala je naslov, ter vrnila pismo, češ, da nema s čim plačati. Pesnik vzel je iz žepa denar in plačal za pismo. Sluznica se mu za to še zahvalila ni. Zaradi te«a bil je radoveden, ter je jel popraševati jo, od kod je dobila pismo in kdo jej je pisal. Zvedel je, da imata z ljubljencem dogovorjeno, o katerej uri zvečer se shajata. Ker pa on nema vselej časa, jej isti dan, ko nima Časa pošlje nefrankovano pismo, v katerem pa ni ničesar pisanega Ona pa pisma nikdar ne vzame in tako se mej njima vrši dopisovanje, ne da bi plačala kaj poštnine. 1. 2. 3. 4. 5. b'. 7. 8. Telovadno društvo ,.SOKOL" vabi brate člene k REDNEMU OBČNEMU ZBORU ki bode v nedeljo dno O. junu varjii isso. I. olt «le*t?lili dopolnilno v telovadnici velike realke. DNEVNI KEJ): Og vor staroste. Poročilo tajnikove. Poročilo blagajnikovo. Volitev dveh računskih piegledovalcev. Volitev odbora.*) Pogovor o mažkeradi. Volitev pomnoženega odbora za maškerado. Posamezni predlogi. Darila za „Narodni Bom". *) §. 10. pravil glasi se: „V društvenem odboru jo s staroBto in podstarosto vred devet odbornikov, katero voli občni zbor za letu dni in kateri morejo jio preteku to dobe biti zopet izvoljeni. Vtii odborniki morajo Stalno prebivati v LJubljani. Društveni poael, kateri bi razdelo mod sabo, opravljajo odborniki brezplačno". V Ljubljani, dne 24. decembra 1888. Odbor „SOKOLA". Poslan o. Neustein-ove posladkorjene kri čisteče pile svete Elizabete, sknšeno in od znamenitih zdravnikov priporočano srcilstvo proti sabasanju, — l Ikatljioa k ir> pil 16 kr , l zavoj = 120 pil 1 gld, a. v. — l*r«-«l itouurc lan j«- • » nk j al*o Nvurf. — Pristne bo samo, i«v;<-I- uiiri PlankengiiMNe. — V Ljubljani so dobivajo pri gosp. I« km ji G. ■ '!»•« oli-ji. [769—16 ^reslr-iašena, skozi 40 let I ^00(1 najslavnejših profes irjev in zd avnikov Evrope zapisujejo in pripoioftijo za vaak-dan jo rabo le pristno c. kr. zobozdravnika ui »e v ImMih-ih inlrnsu avuri. Zaloge imajo vao lekarno, parfumerije in droguerije. za vse leto gld. 4.60; za pol ieta gld. 2.30; za četrt lota gd 1.15. $ ---- liOtfcrijue Mref'ke 2 januvarja. V Pragi: 26, 42, 43, 15, 33. Prenesek . . Iz palice v troatilnl g. J. Kruljača Bogoles — {jemSenik — Kolovrat Vesela družba v Trojanah .... Knnilt, c. kr pristav v Gornjem gradu Neimenovan v Mozirji ,..... Karo! Hofer, Inpntk v čateži . . I/, puSico v hotelu „Pri slonu" . . Vesela družba v Ložu...... Skupaj . . 17015 gld. 20 kr. 6 „ 67 3 1 12 1 2 16 30 17 fiO 17644 gld. 06 ki. Zahvala. Blagorodni gospod deželni poslanec dr. Fr. Papež izročil je „Narodni soli" v Ljubljani znesek 10 gld. tn ljudsko šolo v Mokronogu s tem namenom, da društvo preskrbi šolo z raznimi učili. „Narodna šola" poslala je v meseci decembru pr, I. mnogo raznega šolskega blaga v razdelitev tukajšnjej nbožni "olski mladini. Za ta blagodušni dar izreka v imenu obdarovane šolska mladine blagorodnomu gospodu dr. Fr. Papežu in slav. društvu „Narodna šola" najsrdnejlo zahvalo vYii.jiiB>lj"iii ; 4. decembra: Jožef Gerkman, cestnik, 71 let, Karolinška zemlja št. 8, za plučmm euifizernoin. — Štefanija 1'eček, krojačeva hči, 9 dni, Piečue ul:ce št 4, za krčem. — Jožefa Jeras, delavčeva žena, 25 let, Kravja dolina št. 17, za j nt. ko. Tržne cene v IJubljasii dne 5. januvarja t. 1. kr. Pšenic >, hktl. . i 0 84 Uež. rt •II 4 . 4 1!» Jcćuien, n 31 Oves, g m . 8 09 Ajda, n . 4 89 P Ono, n . '1 83 Koruza, . fi Krompir * . i 260 Leča, Grah, • 12 — jt , ( . 'l3 Fižol, it . 11 — •VLbIo, kgr. . | 1 Mast, • j OS t>pt-h friseti n G4 S p. h povojen, kg Surovo m.islo, „ .Jaji.e, jedno : . Mleko, liter . . Goveje meso, Ceh oje Svinjsko „ KoitrUfioV.U p Pisaneb. . . Golob .... Seno, 100 kilo . Slama, „ „ , Drva trda, 4 fj, „ mehka. 4 kjrr. lietr. — 70 — 9U| i— 81 — b 66 — 17 I—'47 — 30 — '3 — I1K 2 50 2 32 6 50 4 2 Meteorologično poročilo. f. as opazovanja .Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-kriua -mm •>* /. zjutraj 2. popol. *.». zvečer 7452 mm. 747'6 mm. 7480 m.... —6 G" C —7-4" t! —H 6* C z. sv*, m. s v z. m. svz. snež. j an. obl. 0 70mui snega. Bredpja temperatura — 75°, za 47" pod normalom. XDvi.iD.etj sisa, borza dne 5 januvarja t. 1. (Izvirno telegrafifino poroCilo.) včeraj — danes. Papirna renta.....gld. «2-50 -- gld. H-JOO Srebrna renta.....„ 83 15 n 83 15 /.lata renta..... „ U0 86 — B 111-10 &°/t marčna renta .... , 9» '90 — „ 97'96 \kcije narodne bank«. . . „ 880*— — „ 881*— Kreditne skcije..... , 31220 — „ 81240 London.........120 05 — „ 120-70 Srebro........ „ —— — n Napol......... , 9-53'/, - „ 9'58»/, C. hr. cekini....., 5-69 — „ 6'69 ^emake marke .... , 69 12'/, — „ "D-15 4u/0 državno sreike iz 1. 1854 260 gld. 134 gld. — kr. Državne srečke iz 1. l*H4 100 , 172 „ — „ Ogerska zlata renta 4% . . ... 101 „ 70 „ *r>gcrskft papirna renta 6"/0 . ... 03 „ 75 „ b°ft Štajerske zemljišč, odvo./.. oblig. 101 ,, 75 ,, Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. — „ — Zemlj. ob<*. avstr. 4'/i0/0 zlati zast. listi 122 — „ Kreditne srečke.....100 gld 181 „ 75 Rudolfov« srečke..... 10 ., 21 „ — Akcije anglo-avstr. banke 120 „ 117 ,, 25 rranuuway-drnst. velj. 17u gld. a v. . 229 „ — Zahvala. Za mnoge dokaze srčnega sočutja ob bolezni in smrti nepozabjivega soproga gosj>odu IVANA HLADNIKA posestnika in trgovca z lesom v Dolenjem Logatoi, Izrekam tetn potom najtople.jho zahvalo. Posebno so pa zahvalujeio ^'g. c. kr. uradni kom, gasilnemu društvu, Vrhničanoiii in vsem, ki so kiasne vence darovali in se sprevoda 3. dne januvarja udeležili. Dolenji Logatec, dnu 4. januvarja 1889. Ivana Hladnik. (12) ž ilujoča vdova. PRI KATARU sapnih organov, kašlji, nahodu, hripavostl in vratnih boleznih zdravniki opozarjajo na O L .A. V N O SKLAD ISTE kom pomešana. (II—i) Ima miloraztopljivi, osvežujoči in pouiirujoči upliv, posebno pospešuje razslizenje ter je v takih slučajih poznana kot dobro zdravilo. Proti ognju varne blagajnice in kasete po csni in naj solidnoj e narojeno. Na vseh razstavah jako visoko odlikovane. Založnik vseh avstro-ogerskih železnic, poštnih hranilnic itd. Odlikovan od Nj. c. kr. vele-fisstva z veliko zlato svetinjo za umetnost, znanost in industrijo. (3—1) Feliks Blažiček, Dunaj, V., Straussengasse 17- IS* V na novo ugodno predelanej hiši na Karlovskej cesti h. št. 15 (Wasserkaseriie) sc oddadć za o Sv. •Iliriji 1$8?> stanovanja po 2 do 5 sob s postranskimi prostori. Vpraša naj se v Cekinovem gradu (Leopoldsruhe). (885—3) Otvorjenje oostilne. Slavnemu p. n. občinstvu ho zahvaljujem za obiak gostilne „Pri črnem medvedu" i „/um sobwarzen Uaren14) in so ob jednom priporočam za novo zaupanje sedaj otvorjeno gostilne v lastnej hiši v llilšerjcvilt uljeali si. ii. Stregla bodem z dobrini vinom in KoNlcr. jovim «-iii-sKiin pii oni. Coz ulice pivo po U Itr- vrfok' HpoStovanjein Antoineta Koutny. Ravno tu pro«lu se dobro ohranjen glasovir. I S I Z I ■ I i i ■ Dobil sem vaSo cenjeno poSiljatev, 1 fhicon izvlečka olja za sluh kattien'a »lin naročil za 35Ktnega tooža, boleh ijočega za nagluhostjo. Zares prav] fitlđeS je, kak upliv jo sredstvo imelo pri tej osobi, ivo je šolo 24 ur jo rabil, aliSal \ustav M»yei*, Alokaanderfrld. Ta iZTrlečels olja, za sliala. c. kr. sekundarskega zdravnika dr. Sehipeka, dobiva so z navodilom, kako rabiti, po gl«l. 1*50 iz glavne zaloge Frana Gineoniolli-jit itn Mumiji. Kii n Minus. S(;iuicaok in ptietio ter so nabira proveO ■loza, pri zlatOD'oi, gnjuBu in bljuvanji, ffluvoholji (10 iz\iiu bolečina iz želodcu), krči v žolodoi, zapiruiiji ali zaliasanji, preol,lo,".enji želodca ■ jedjo aH ]>ijučo, RliBtali, boleznih na vranici, na jutrili ali alatoj iili. — Cona steklenici z navodilom, kako bo rabi, lo kr . vol. steklenici 70 kr. Glavno zalogo ima lokar K.V itoi. UKAUY v Kromcrižl (Moravsko) Alarijnceljsko kapljico noao nikako tajno sred. ■tvo. Njih sestavino nuvedonc bo na nuvodii, kako rubiti, ki so pridcuc vsakej stoklenici. Beza Pristne v skoro vseh lekarnah, mm S\ A It I Ml I Pristne Alarijaceljsko kapljice so muogokrat ponarejajo iu posnemajo. — lili so ]U'.nIii<*. mora vsaka steklo- niča imeti rudoč zavitek z ^iiieu t> t ;irsJ » i..... isiiiimko in a narodom, kako rubiti, ki so pr'ilono vsakej steklenici, opomniti je, da moru biti navod ttsUan v tiskarni II. «»us«'K-u v Kr«-mcriž.i. 1'ristno Imajo: V I. ubijani : lokar CJabr. 1'iccoli, lo';ir Jos. Kvvolioila. — V ■•■•sfolpii'a : lokar Fr. Jloccjrcicli. — \ Nboljl Milil: lekar Kurol Fabiuni. — V KalitiVlJId : lokar Aloksainler Ilolilok. — V Illlllolfoviiit lokar Dominik II i vol i, lokar 1 !••'«-manu. — V liiii'.iiiiku : lokar J. Močnik. — V iriionilji: lokar Jan. nlaiok. t739—C2) (13—1) odpisani naznanjaiu, da je bivši moj trgovski pomočnik Iliuko Harelilaetl iz moje službe izstopil. S spoStiivanjein Ivan Fajdlga v Sadražici. vivivi^ivivivviviitiviviviv Dobra knjiga, „ . . . . Navodi poslane knjige so sicer kratki ta jederoati, pa kar nalašč ta prait'čnu porabo ; ter so moji rodbini pri mitičnih holc/.nih izvr3tno pomagali". — Tako in jednak« trlnač se s&hvale, ki dohajajo skoro slednji dan Kichtvr-jt;vi zalogi, ker se je knjiga s podobami „D.r KrankenlV,■umi razp slala. Kakor knjigi dodana iz vi st ja Brečno ozdravljenih dokasnjejo, so ozdraveli, 6e m so ra>nali po tej knjigi, eelo taki, ki so že bili izgubili vsako upanje. Knjiga, v kateri ho zapisani uspehi skušenj, zas.užuje resne pozornosti. N.kdo naj nikar ne /.aminli po dopisni i ,iri Kb-lr.er jevi aalotbi v Lipsijl ali v Novem Jo kn 820 Broad' way, zalitevati 936. natis knjige flDer Krauken-freatid". Po&Ue se brez troškov. 805—3i ^7"elilra, zaloga prav dobrega belega ali rudecega vina 1AH7. leta po najnižji veni, kakor tudi dobre vinske posode niKiie velikosti pri (1—2) v Sevnici Lichteinvalrt) na Spod n j«-ni M n ;<■»■•.!, v«... Kameli {»reMelitve prodaja M «»» starem tri;«« «*t. 4 v prvem nadstrop razno pohištvo po nizki eoni. (895—3) 500 rrxa.rlr v8 slatu^ ('•• G-rolioh-ova obrazna oremo Creme Ghrolich) n*- odpravi vseli nečistost^] kote, kakor: pegi Ofrro, ogor dosti itd. ter naredi polti svetlo bole in mladinsko ""iste. — Ni nikako barvilo Seluninke). — Cona l>0 kr. — Glavno razpošiljalineo ima J. Grolicta. v Brnu (Moravsko . — V Ljubljani ima 7»log0 Ed. fflanr, parfumer. (862—b\i ! Vsi stroji za kmetijstvo! zlasti za sedanjo sezono. . po najnovejših sistemih. , Izdelaj e jih v 30 rnslienih številkah iu garantnja, da so dobro narejone, prodaja po ceni in po najugodneje.o pogojih IG. HELLER, Wien, II,, Praterstrasse Nr. 78. Obširni katalogi na željo zastonj in franke. Vsako vprašanje ne radovolj.io odgovori. Jamstvo za dober materijal in največji uspeli Poeredovaloi »e tele in dobro nagrade] zanesljivi agenti se. tičejo. (710—10) DR VALENTINA, ZARNIKA ZBRANI SPISI. 1. ZVEZEK : PRIPOVEDNI SPISI. uredil IVAN ŽELEZNIKAR. Vsebinat Životopis dr. Valentina Zamika. — Ura bije, človeka pa ni! — Maščevanje usode. — Razni spisi: Iz državnega zbora. — Pisma slovenskega turista. Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res I krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba dr. Zar-i nikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena i knjižici je i gld., s pošto 5 kr. več. — Dobiti je v narodni I Tiskarni" v Ljubljani. domaČih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod. S poljudnim opisom človeškega telesa. Izdal in založil Dragotin Hribar. Odobril br. Edvard Benedičič, nadzdravnik usmiljenih bratov v St. Vidu na Koroškem. Ta slovenskemu narodu zelo koristna knjižica dobiti je v „NARODNI TISKARNI" v Ljubljani, Gospodske ulice št. 12. — Stane 40 kr., po pošti 45 kr. Za čas stavbe priporoča nin.ui.un: UIIUUi\UV I Ufli Mestni trg št. 10 trgovina z železnino Mestni trg št. 10 v velikem izboru iu po selu nizki eenl okove za okna in vrata, štorje za stoko dora nje, d rat m cveke, samokoln Hr> vezi za zitlovje, traverze in Stare železniške šine za oboke, znano * najboljši Kamniški Portlaml in Roman cement, sklejni papir (l)ach-pappe) m asfalt za tlak, kakor tudi* lepo in močno narejena stedilna ognjišča in njih posamezne dele. Pri stavbah, kjer nt vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo urah in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železne okove. (224—48) WT Za poljedeljstvo: ~w Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in pluzne. železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva zmirom sveži Dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja. 102 uOu" u "u ~ u" u "u "u" u" u" u" u "u "u u" u "u u "u "u "u "u" u "u * u E3; Sr ti i Najboljši in najpripravnejši na-čin hranjevanja j,, gotovo zavarovanje življenja. Zavarovanje življenja koristno jo vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbino. Našo ž.vljonje oil-visno je od tolikerih slučajnosti, da n • smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki bo nam dragi in za katero skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da daje priliko VHakeniu udeleževati se njegovih dobrot. Za neznaten denar more se savarovati kapital, ki se izplača po smrti preostale] rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrni', ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo. More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjene i starosti (n. pr. v 40 , 50. ali BO. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prei Vse te na&ine zavarovanja upeljane ima vzajomiio xtt«'a-rovalna hnn a „SLA"v"IJjA." v Pragi, katere prednost je še to. da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887. iznašal I0°,0, v prejšnjih letin pa tudi že po 20%, 25°/0, celo 48°/0. Konci leta 1886. bilo je pri banki „SLAV1J1" za življenje zavarovanih 40.497 osob za 22,885.198 goldinarjev. Vsa pojasnila da o brezplačno 81) gtai zastop banke „SLAVIJE" y Ljubljani v lastnej hiši (Gospodske ulice 12). I ^ ZEP. XX. Zahvaljujć se častitim naročnikoni za dolgo vrsto lot meni in mojemu pokojnemu soprogu izkazano zaupanje, usojam si naznanjati, da sem z današnjim dnom izročila ku;>nirn potom pod tvrdko ob Krimcon-iii nabrežji si. 19 poslujočo dobro znano -55 ključavničarsko obrt =- svojemu izkušenemu poslovodji, gospodu (892—2) JOSIPU REBEKU, katerega vsem Castitim naročnikom in slav. občinstvu v izvrševanje vsakovrstnih Uljučavnirarakili nnroeil najtopljoje priporočam. Spoštovanjem V Ljubljani, dne 1. januarija 1839. J;rn Al.riiu vdova ključarja. Z ozirom na predstoječo objavo usojam si podpisani častite naročnike in slavno občinstvo opozarjati, da sem prevzel z dnem I. juiiuurij« I HHii kupnim potom že mnogo let ob Francotciu nn(»režji hI. 1» pod tvrdko poslujočo dobro znano ključavničarsko obrt. Dolgoletna praktična izkušnja kot poslovodja naj bode častitim naročnikom in slav. občinstvu porok, tla bodem točnu, vcHtno, ceno In trpežno isvrdll VMuko nuročilo, tor si prizadeval pridobiti in ohraniti si naklonjenost slavnega občinstva. Spoštovanjem V LJubljani, dne 1. januarija 1889. Josip llebck, ključavničar. I i f —= Najnovejše leposlovno delo! NARODNA KNJIŽNICA. I. ZVKZKK. POBRATIMI. 2=^©KEi.a,n.- — Spiral d.r. T. "\7"ošini;a,lc. Elegantno vezan 1 gld. 20 kr. Dobiva se v .NARODNI TISKARNI" v Ljub. Ijani m v tlrtr/.ih knjigarnah. 4 I /A Gozdne sadike. Upravništvo meščanske korporacije V Kamniku naznanja, da bode oddalo vsporaladi 1889. leta vee tisoć dveletnih gozdnih sadik iz drevesnice v Bistrici, in sicer: 150.000 smrek, tisoč po . . . 200.000 črnih borovcev, tisoč po gld. 2.— „ 3.— 10.000 mecesnov, tisoč po . . loco drevesnice v Bistrici. Da imajo sadike iz gozdne drevesnice veliko prednost od druzih, razume se itak brez posebnega poudarka. (866—3) sa I Za lovsko sezono! Niijve'ja i/.her orožja /. jauistv mii, daje dotrro in da dobro strelja, kakor: Lovske in salonsko puške, revolverji, ravno tako tudi mnogo zu iov potrebnih priprav ima po oeni B81 — in Fran Kaiscr, p-va.šlca.r lra. prodajalec orožja, Ljubljana, Šelenburgove ulice. Tudi se popravila hitro in po 0«Ili izvršujejo. I HI—1'IMIIIII I SIMONA "GREGORČIČA. II. zvezek. — Založil Josip Gorup. f, Dobivajo so samo pri meni. Broširano po 1 icl«l., 1 % s pošto D kr. več; elegantno vezane po 1 gld. <»o kr., ^ ^ s poito 5 kr. več. '43^—45) J ^- Naročila ne najlažje izvršujejo po poštnih nakaznicah. ^ j FRAN DEŽMAN, E knjigovez v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 6. J J Na najnovejši in najboljši način umetne (825—11 i iKO-bo in zobovja i ustavlja brez vsakih boločin ter opravlja plombo-vniijn in vse eoImic* opera«! je«, — oddtranuje zobne bolečine z usmrtenjem živca zobozdravnik A. Paichel, polep Hradeckega (čevljarskega) mostu, I. nadstropje. g Gg. šolskim predstojnikom c| 1 in učiteljem [ p riporooa trgovina z železnino in orodjem 1? 1(1 vsa vrtnarska orodja, ka«or tudi orodja za sadjarejo in obdelovanje sadnih dreves sii-or: drevesna stnjulj.-i, škarje za gosenice, ročna lopatica, drevesna žaga sadni trgač. drevesne škarje, cepilnik cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnar- K«, ski nož in drevesna ščetka. Orodja so vsa fcf na lepo popioskani leseni p 1 o s urejena i n poprav nizki e p 1 osel ftj jeni § Za p. n. poljedelce! S tem naznanjamo interesovanim krogom, da, kakor vsako leto, tudi za leto 1889. takoj prevzamemo katerokoli množino s i it d orne po 90 kr. 100 kilo loco nase tovarne, in sicer proti gotovemu plačilu. Vabimo p. n. gospode kmetovalce, da pridelujejo 1o znatno kulturno rastlino in naznanjamo, da jim zastonj preskrbimo potrebno seme izvrstne in skusene vrste. Želimo skoro dotičnih oglasil v liasej fovarni-skej pisarni. Tudi imamo zastonj in franko na razpolago navod, v slovenščini in nemščini, kako se prideluje sladorna pesa. Ljubljana, 31. decembra 1888. (886~2i Avg. Tschinckf-a smovi. kar-■ II«li oNlnlilk m«'st države. Sospoin & PlCCOLI-jo. lekarju „Pii angelja", — v Ljubljani. Vašu žplodre vh esenea, kojo sem slučajno Bpo-znal, ozdravila me jo po« polnem neprenuhlji ve sla-botooati <"'i*even in pre-bavnika, kakor tudi neznano mučeče trilo-teles-uoNti. Dolgo isknl seui leka zoper to bolezen, ki mi je gotovo nmlo/.ailo-voljnih uric v prihodnjo* sti obećala: vse drugo zauživanje lecil bilo jo zaman in jedino le Vašoj m precenili vej eseuci ho imam zahvaliti zap