plačana v gotovini« Leto LXVM št. 243 LJubljana, torek as. oktobra 1932 Cena Din L— Isnaja vsak dan popoldne, izviemn nedelje m praznik«. — Inseratl do 80 petit 4 Din 2.—, do 100 vrst Din 2J50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, Inseratm davek posebej. — >Slovenski Narod« 9elja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRA VNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica it. 5 Telefon st, 3122, 3123, 8134, 3125 in 3126 PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg St. 8----CELJE, Kocenova ulica 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska c Tel. st. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10^351« REŽIM TAJNE POUCI JE V ITALIJI Mnssolini Je izločil fašistične hierarhe in zasnoval vso oblast na tajni policiji, ki Je postala neomejen gospodar v državi Pariz, 25. oktobra. Tukajšnji listi antifašistične koncentracije napovedujejo, da bo Mussolini v najkrajšem času povečal svojo diktatorsko oblast. Zaradi tega je bila izvršena revizija statuta fašistične stranke. Po novih določbah statuta bo fašistična stranka izgubila še ono malo strankarske avtonomije, lri jo je imela do sedaj in se bo popolnoma pretvorila v meščansko milico, ki bo v službi fašistične države. Oni elementi, ki pod vodstvom bivšega tajnika fašistične stranke Turatia poskušajo uvesti v fašistično stranko več svobodne akcije, da bi se moglo delo fašističnega režima vsaj nekoliko staviti pod javno kontrolo, so biH takoj odžagani. Mussolini je na ta način pobil tudi vse poskuse, Ci bi se vodstvo stranke poverilo triumviratu, ki bi nadomestil dosedanjega tajnika stranke in ki bi po navodilih Mussolinija vodil strankino organizacijo. Istočasno se je povečala tudi aktivnost tajne fašistične policije, znane pod imenom Ovra. Akcija te tajne fašističke policije je sedaj razširjena tako, da je nemogoča vsaka tajna organizacija. Dela te tajne policije ne more več kontrolirati niti vodstvo stranke, niti veliki fašistični svet, marveč je neposredno podrejena Mussoliniju. Tisku je zabranjeno poročati o procesih, ki se vrše pred izrednim fašističnim tribuna-lom. Tajna policija zapira vse, ki niso dovolj zanesljivi Vsi ti aretiranci, ki jih je na stotine, so bili deportirani bas v času, ko je fašistična vlada lansirala v inozemstvu vest, da se pripravlja v Italiji amnestija političnih kaznencev. Postopanje s političnimi kaznenci je zelo poostreno in jim je prepovedano čitanje knjig in novin. Persekucije, ki se vrše na otokih, so tako strašne, da nesrečni kaznenci naravnost obupujejo. V ječi v Volteri so politični kaznenci začeli z gladovno stavko. Enak je položaj v ječah v Civita Vechia, kjer je nad 200 političnih jetnikov. Tudi tu že več dni odklanjajo vsako hrano. Na otoke Ventottene so bili v zadnjih mesecih v masah deportirani politični kaznenci. Položaj v Julijski Krajini je v vsakem pogledu obupen. Aretacije se vrše na debelo. V Kopru so aretirali nekega kmetica, ki je bil osumljen, da je skupno z nekaterimi drugimi, ki tudi niso člani fašistične stranke, te dni razobesil rdečo zastavo. V Podgradu je bilo aretiranih 12 ljudi, ki so osumljeni, da so zamazali in strgali fašistični grb s tamošnjega fašističnega doma. V Ce-rovu je aretiranih mnogo ljudi, o katerih trde, da so bili člani neke tajne slovenske organizacije. V Desani je bil aretiran seljak Pernetič zaradi tega, ker je protestiral pri županu, da se v sedanjih težkih časih, ko kmetje ne morejo plačati niti zaostalih, a kamoli novih davkov, prodajajo kmečka posestva zaradi neplačanih davkov. Sodišča v Gorici, Trstu in na Reki dnevno obsojajo številne Hrvate in Slovence zaradi *ega, ker so poskušali brez dokumentov prekoračiti mejo. V Gorici je tamošnji fašistični tajnik Avenanti, ki je znan zaradi preganjanja Slovencev v goriški pokrajini, sam dal postaviti bombo pred svoje stanovanje v ulici Leopardo. To bombo so našli fašistični miličniki in jo odstranili, Avenanti ju pa je to služilo za povod, da je mogel aretirati mnoge fašistični stranki neljube ljudi. Odmev Mussolinijevega turinskega govora v Franciji in Angliji V Parizu zamerjajo Mussofirriju njegovo zavzemanje za Nemčijo, v Londonu pa so zadovoljni, da je načel vprašanje dolgov Ameriki Pariz, 35. oktobra. Večina pariških listov komentira govor, ki ga je imel predsednik italijanske vlade Mussolini ob pri-leki proslave 10-lettrHce fašizma v Turinu. Francoski tisk se ba/vi z4a«sti z onim delom govora predsednika italijanske vlade, v katerem govori o nemških zahtevah tn v katerem je napravil tudi aluzije, nanašajoče se na Francijo. >Ami du Peuple« ugota-vlja, da Mussofinijevo ha rangiranje v Rimu nma nič simpatičnega za Francijo, dočiffri je Mussolini v svojom tu.rirpsfoern govoru odločno zagovarjal nemSko stališče. List navaja Mussolimieve besede, v katerih je ta konstatira!, da se v Turirm, tem obmejnem mestu, ne boje vojne. List povdarja,, da to rti način, s katerim bi se laskalo priaatdiem mira. V Franciji se govori vse drugače, kajti Francozi se zave-daio, da bi nova vojna upropastila vso Evropo in uujcfta vso civilizacijo. »Figa-ro« in »Ordre« zlasti poudarjata, da si je treba zapomniti, da brani Musso^vni nemško stališče. Pertina* pa piše v »Echo de Pariš«, da je italijanska politika kljub vsem gromovitim govorom Mussolinija kolebajoča. >Avenir «vprašuje, čemu bi sploh biJo treba komentirati Mussolinijev govor, ko bo pa že jutri govoriS čisto d»ru-gače in bo trdčl stvari, ki so popolnoma v nasprotju s tem, kar je govoril včeraj. London, 25. oktobra. »Dai1y Te4egtraph« komentira Mussolinidev govor v Turki« i« dodaje, da so v angleških službenih krogih sprejeH Musso/linideva izvajanja dokaj dobro. »New Gronicle« zlasti podčrtava oni del Mussolinijevega govora, v katerem a/pdira predsednik italijanske viade na Ze-dinjene države gtede rešitve vprašanja vojnih dolgov in repa racij ter pravi, da je Mussoiind javno povedal to, kar se v drugih državah samo šepeče. List misli, da sta o istem vprašanju razpravljala tudi Maodonald in Norman Davi« na svojem sestanku v Cheouersu, ker vedno bon* prevladaj je prepričanje, da je vprašanje razorožitve norazdružroo z vprašanjem svetovnega gospodarstva. Francoski razorožitveni načrt dogotovljen Nacrt je na nočni seji odobril vrhovni svet za narodno obrambo m bo 3. novembra predložen predsedstvu razorožitvene konference Pariz, 25. oktobra. Francoski vrhovni svet za Narodno obrambo je imel do pol 1. zjutrad trajajočo sejo, na kateri je raz-pravinal o novem načrtu francoske vlade gjede razorožitve. Kakor zatrjuje uradni komunike, je bil dosežen popoln sooraOTim tako glede razorožitve na kopnem ki v zraku, kakor tudi glede razorožitve na morju. Iz komunikeja pa se vidi, da si je francoska vlada pridržala zadnjo besedo, ker komunike povdaria, da bo deiinUrvno besedilo tega načrta odobreno rta eni prihodnjih sej vlade. Načrt bo 3. m>veinfcra predložen predseonistvu razor oži-tvene konference. Pariz, 25. oktobra. AA. V petek bo imela francoska vSada sejo. na kateri bo dovršila svoj razorožitveni načrt Podlaga za petkovo sejo bo načrt, ki je bfl spreše* snoči v posebnem odboru vrhovne narodne obrambe. To >e najboljši dokaz, da med vlado in vrhovnim generalnim Štabom ni nobenih nasprotstev. Vesti o nasprot-stvih zavrača tudi današnji »Matin«. List ugotavlja, da je generalni štab vojske, mornarice in letalstva pri vsem tem vprašanju sodeloval le s svojim izvedeniškim mnenjem in brez odločilne besede. Sef generalnega štaba Weygan vsem o razorožitvene m probleme. Macdo-naiM je poroča! o svojih razgovorih 1 Normanom Da visom, V angfeških poučenih krogih presojajo sedaj razorožitveni problem mnogo bolj optimistično, kakor poprej m rnasiiijos da bo v teku meseca novembra vendarle prišlo do sestanka konference Štirih veiesfl. London, 25. ofct Angleđco-ameriSka pogajanja o razorožitvenem vprašanja so se včeraj popoMne nadaf j evala v uradnem stanovanju ministrskega predsednika Mno-donatda. Ameriški delegat Norman Davio jo ime* z Maodonaidom da$£i razgovor, lri mu je prisostvovat točk angteAft w$MwWwM minister Simon. Komunflce o teh ranpovo-rih dosedaj ni HI objavljen, fe zanestflve-ga vira se je tevede*©, da bodo zahtevate priprave za nameravano skupno andeSbo-amerisko akcifro za pospešitev mednarodne razorožitve več sestankov med temi tremi državniki. Na n$m se bo med drugim rešplo tudi pereče vprašanje kraja, kler se bo sestala nameravana konferenca med sUirhiti vc^esManiL • Tcfciiia, H se Izplača Danoj, 25. oktobra. V nedeljo m> je vršila inoddrlavn* nogometna tekma med Avstrijo in Švico, ki je konfeta % zmago Avstrijcev 3:1 (1:0). Tekmi je prieoervo* velo 53.700 ljudi ki^eo nta«i vstcpnsjo, Po odbitku voeh stroškov je ostsJo dunajskemu nogometnemu savezu 50,000 SI o-gor (okrog pol iDmjona Dm) ^ Danes zvečer ERIKA za red C Statistika tujskega prometa Beograd, 25. oktobra. AA. Oddelek za ruri&tiko ministrstva za trgovino ni industrijo je te dni zakflručn statistiko o tujskem prometu L 1931. Ti statsitLčni podatki v primerjavi z 1. 1930 kažejo, da je Ste-vflo tujih obiskovalcev padlo. Število tujim turistov je v Beogradu padlo L 1931 v primerjavi z 1. 1930 za 14°/«, v dravski banovini za 12 in pot%, v savski banovini za 16°/o, v vrbaski banovini je število turistov iz Jugoslavije naraslo, iteviio tojcev pa padlo za 4%, v primorski je število domačih turistov naraslo za 26*/*, število tujih pa padlo za 7*/«. V drinski banovini je bil lani prav to-Ifk&eu promet kakor prexflaniskifn, v ostalih banovinah pa je obisk padel za 12°/«. Tudi Število prenocnin je povprečno za 12*/» manjše. Lana je bik) za 397.666 mani nočni« kakor l. 1930. Nočnine niso zabeležene po narodnosti, vendar se da z zanesljivostjo ugotoviti, da je povprečno prišlo na posameznega tujca 2.8 nočnine. Finančni efekt toristike je bi 1 Mttl slabši, kakor L 1930, posebno zaradi velikih omejitev pri potovanj«. Klrcrb temu so tajci pustili na Primorju okoti 110 mi-Hjonov Din, v ptearinsk* letoviščih 12 mi-fijonov Din, v mestih okoti 75 in v kopa-IrŠčih 8 in pol miftjoua Din. Železnice in parniki so aneli -27,160.000 Din prometa, gostimičarji to boteKrii pa 140 milidonov. U 1931 je bil obisk tuucev in Jugoskv vanov v posameznih banovinah takle: Banovina Tuzemcev Jugosl. dravska 59.056 savska 50.116 69.037 vrbaska 1-837 10.119 primorska 23-828 41.448 drinska 11-048 23.863 zeteka 26.173 35.631 10.463 10.987 2-236 41^50 vardarska 6.813 20506 področUe mesta Beograda 14236 27^56 Sknpno stevio nočrrin maša 2^996.117. — Primorie ve obiskalo L 1931 68.308 Jn-goslovenov in 70J912 tojoev s skupnim ste-vAom 993U0G3 nočnan- Planinske in jezerske kraje je obiskalo 33.930 Jngoslovenov in W.4J7 tnjcev s skupno 3P»1.0S2 nočnina-mL Zdravvnsca je obiskalo 82.4P5 Jngosfo-3361 ta*cev s skupno 1,190348 Mesta in dmge tnrisUčne kraje je obiskalo 150513 Jngostovenov m 118.736 tejcev s skopno 4M.186 nočninami. Na tu-itodMi la*h je bne 309 Jugo slo venov hi 1471 tnjcev s 17.496 nojčninami. Preprečens radarska stevka Madrid, 25. oktobm. AA. V provinci je grozda rudniška stavka, ki bi prizadeta 36.000 rudarjev. Delavci so hoteli stopiti v stavko zato, ker komam premoga pada in podW&a dan za dnem onpn-scafo delavce. Vlada je zato pozvala retka podleaz. da takoj najoče 100 i Fran Milanski 1 Ljubljana, 25. oktobra. Kdo nam bo pravil smežnice in vesele zgodbice, kdo pravljice pripovedoval našim malim in nam velikim? Milčinskeg-a ni več, otrpnil je večni smehljaj na mrzlih ustnih dobrodušnega modrijana in vedno odpuščajočega učitelja, utihnil je Fri-dolin žolna za večno. Rado Mumik, mučenik, molči zlomljen v mestnem zavetišču, Fran Milčinski molči na mrtvaškem odru in nikoder ni več dobrovoljneg-a smeha. Le žgoča satira nas biča — znamenje časa. Tragična je smrt edinega našega humorista, a še bolj tragičen je narod brez smeha. Kdaj bomo to tragiko občutili in kdo nam jo bo pokazal? S Franom Milčinskim nismo izgubili samo velikega, temveč tudi plemenitega moža. Bii je pedagog prav posebne vrste, ki je učil in pridobival srca le s smehom in nikdar ni v roke vzel biča. Kakor niflc-do se je prvi zavzel za našo zapuščeno mladino ter ustanovil poseben oddelek pri sodišču za zaščito mladine, kakršnega ni bilo tedaj še v vsej Avstriji. Pa je tej mladini kazal pot v življenje in jo ved ril, da se je naučila premagovati tudi bridkosti z odpuščajočim smehljajem. In ves narod je smejoči se idealist imel za otroka ter je delal prav tako z njim, da ga pripelje pod vedro nebo. Ce je bil kateri humorist tudi filozof, je bil med največjimi Fran Milčinski. Rojen je bil pokojni pisatelj leta 1867 v Ložu, kjer je bil njegov oče pri sodniji, po gimnaziji v Ljubljani je pa končal pravo na dunajski univerzi. Služboval je pri sodiščih v Ljubljani in v Idriji, od leta Seja banovinskega odbora JRKD Predsedstvo banovinske organizacije JRKD sklicuje II. redno seio banovinskega odbora v soboto 5. novembra ob 16. ari v Mariboru v prostorih Naitodnega doma, H. nadstropje. Dnevni red: 1. Otvoritev in odobritev zapisnika I. redne seje Banovinskega odbora z dne 19. junija t L v Gete. 2. Določitev šestih zastopnikom banovinske organizacije v gtevni odbor stranke (č3. 32. t. L statuta). 3. Poročilo banovinskega tajnika dr. M. Zajca. 4. Poročila ministrov dr. A. Kramerja, Ivana Puolja in Ivana Mohoriča. 5. Debata o vseh poročilih m razgovor o morebitnih predlogih za kongres stranke (čl. 32. starata). 6. Stačajnosti. Ysa ostala navodila dobe dani banovinskega odbora premeno. Banovinsko tajništvo JRKD. Požari se zopet množe Lesce, 24. oktobra. V nedefto proti pomoči, ko je že vse spalo, je začeto goreti na skednju g. hrana Božiča v HBebcab pri Lescah, m sicer ob vozni poti. Ker je bil skedenj pota krme, se je ogenj tako hitro Sira, da ni bfto mogoče ničesar reSie, razen 5 krav, 2 konj in par prašičev, pač pa sta se zadušila v ognju 2 prašiča. Prizadet? posestnik trpi ogromno škodo, ker so mu zgoreli vsi poljedelski stroji ta krma. Ko je prebivalstvo vasi pomagalo domaČim m sosednim gasilcem gasiti, je pa začelo naenkrat goreti se na nasprotni stran! malega potoka postopje (skedenj) g. Jalna »čeprav je b3 skedenj precej odio, mat |e krila spredaj basa, je na~ 1897 pa do leta *1920 pa zopet v Ljubljani, kjer je bil nazadnje svetnik višjega deželnega sodišča. Tega leta je poste 1 svetnik Stola sedmorice v Zagrebu, nato je pa stopil v pokoj in odprl advokatei:o pisarno, kjer ga je včeraj popoldne zadela možganska kap, ki mu je pretrgala nit vedno delavnega življenja. Fran Milčinski je napisal ogromno. Ve-l£ka večina njegovih del ima humoristično vsebino ter slika našo družino, naše mesto in našo vas vedno resnično, kakor pred njim nikdo. Njegova satira nikdar ne boli, temveč je vedno te brez sramote in škode za zadetega povedan opomin. Klasične so postale njegove Butale, saj so najljubessnivejga slika naših smešno majhnih in smešno domišljavih razmer, ogledalo nam je pa postavil tudi pred vse naše slabe lastnosti in neumne razvade. Klasične so pa tudi njegove pravljice, ki je z njimi zabaval mladino, še več je pa z njimi povedal nam odraslim. Svojevrstne so njegove humoreske in svojevrstne so njegove pravljice, saj ne veš ko poslušaš pravljico, če ne čitaš humoreske, in, če čitaš humoresko, se ti odi humoreska pravljica o narodu in o ljudeh, ki bi z vso silo radi postali smešni. Vedno enako vroča je bila njegova ljubezen do mladine, ki ji je bdi vedno mil sodnik in pomočnik. Zavzemal se je zanjo v svoji službi ki njene grehe zagovarjal v večini svojih del. Več so vplivale na vzgojo naše mladine njegove humoreske, kakor vsi naši učeni pedagoški spisi, zakaj v njegovih tako ljubkm pripovedkah o njegovih otrocih so vsi naši btarši, strici in tete gledali svoje ljubljence m jih tuđi spoznaĐ. Lahko bi našteli vse njegovo velikansko delo, vendar pa ni potrebno, saj Frana Milčinskega pozna vsakdo, m on je tudi dosegel največji uspeh, ki ga more doseči katerikoli književnik, namreč tisti mogočni uspeh, da je mnogo njegovm stvari ponarodnelo. Zato lahko, kakor ob smrti malokate-rega pisatelja, o Franu Milčinskem z vso gotovostjo trdimo, da ni umrl, ker nam je zapustil vso vedrino svojega modrega smeha in vse zlato svojega mehkega srca. Pokojni zapušča vdovo gospo Marijo is znane Krejčijeve rodbine v Ljubljani, sa njim pa žalujejo tudi hčerka Breda, ki študira filozofijo, in sinovi, namreč jurist Jan vid, maturant Franck ta sedmošoiec Lev. Moža največje srčne kulture m naj-ideahiejšega vzgojitelja naroda spremimo jutri ob 16. iz Leonišča k Sv. Krizo. Družini najgloblje sožalje, njemu pa hvaležen* Slava! četo vendar zadaj goreti Tudi tn niso mogli razen živine ničesar rešiti, ker je bil tudi ta skedenj pota krme. Tudi ta posestnik trpi precejšnjo škodo. Oba požara je najbrž zanetila zlobna roka._ Iz policijske kronike LjuMjana, 25. oktobra. Snoči je prišel okrog 22. (rta dolenjsko stražnico ključavničar France N. z Galje-vice in prosa, naj pokličejo reševalno postajo, češ, da je njegovi hčerki slabo. Se predoo je pa prišel reševalni avto, je hčerka na stražnici porodila krepkega fantiča. Mater in otroka so prepeljali v porodisnico. Oba sta zdrava, Policija je prejela prijavo o napadu, ki je bil snoči izvršen v Rožni dolini. Tam sta namreč neka akademik ta neki zasebni uradnik napadla Jakoba S. rz Mednega in njegovega brata ta še nekega tovariša ter jih hudo pretepla. Brata Š. sta bila občutno poškodovana, poleg tega ima pa starejši 500 Din škode na kolesu, ki sta mu ga napadalca polomila. V mestu se je pojavil neki specijalist, ki pazi na delavce, zaposlene na strehah. ČSm opazi delavca na strehi, se vtihotapi na podstrešje ta mu izmakne čevlje aH suknjo, ki j m tam krovci puščajo, prodno gredo na delo. Policija je zadnje čase prejela pet ovadb o tatvinah na podstrešjih. Krovci naj bodo previdni in naj ne puščajo svojih stvari na podstrešjih! INOZEMSKE BORZE. Corfh, 25. oktobra. Pariz 20.9575, London 17.16, Newyork 517.5, Bruselj 72, Milan 26.49, Madrid 42.50, Amsterdam 306£75, Berlin 123, Sofija 3.74, Praga 15.32, Varšava 58, Bukarešta 3.07. LJUBLJANSKA BORZA. Devize, Amsterdam 2310.13 — 2321.49, Berlin 1360.«» _ 1371.49, Bruselj 798.02 — 801.96, Čarih 1106.36 — 1113.85, London 169.19 — 190.79. Nev/vork ček 5713.81 — 5742.07, Pati« 296.66 — 196.77, Praga Stran 2. >SLO VfiNSM NAKU D«, One ZO. OKtODra 1932 o rma$€> Svobodo uživajo Svoboda je res tako kapa, da so jo ljudje aj>rarvd<'ono opevali v vseh Časih in menda toda v vseh krajih. Tudi dandanes jo marsikdo opeva in menda tudi včasih upravičeno. Kdo bi se spodtaknhl ob tem! Da pa ne bomo vedno le govorfJi o svobodi, kot o vsestransko abstraktnem pojmu, nad nam bo dovoljeno omeniti, da pri nas marsikdo užova zlato svobodo s posebnom veseljem. To pa tega in onega vse. eno nekoliko boli, kajti pod pojem te svobode lahko vklju&an<> se druge pojme. Pri nas namreč uživajo zlato svobodo tako navdušeno, da jim ž-LUca ne da miru ter tudi opevajo na Čudne načrtne to svobodo. Na pntmer v naši poettCnd Rožni dolini sKšimo češče prekrasno petje-in saj je Hožna doLtzra »ploh na glaeu kot predmestje pesmi m glasbe. Kdor ima koMčkaj zdrave živce, ga takšni koncertd ne vznemirjajo posebno. Ltfudje pa, odnosno frko-liad, ki so prisk; z juga k nam uživat svobodo, hočejo mirne sostanovalce in me. ščane. ki se ob nedeljah sprehajado tam mimo, spraviti iz ravnotežja na vsak način. Za nalašč pojo fašistične pesmi, a ne v našem jealku, temveč v jeziku domovine faščzma. Izzivajo, ker Bf pač tako tolmačijo svobodo, ki jo uživajo. Morda 6e jim kdaj posreči, da užalijo domoljubni ponos mirnega poslušaica, a trezni lju-dge se samo pomilovalno nasmehnejo in pomislil jo, kako je pri nas imenotno, da lahko vsak manifestira za svoje žalostno prepričanje, če je gost, domačini se pa morajo vedno ugrizniti v jezik ter molčati, četudi se jim gode največje knivice. Tudi v nedeljo so peli tržaški frkolini ,domoljirbne< pesmi na Cesti X. v bližini Večne poti, ker so pač računali s tem, da jih ijudje poslušajo. Kot da so se hoteli postavati, češ. mi znamo in smemo, mi smo mešano! boljše rase. eviva! Seveda, če bi pa kdo nastopil proti takšnim koncertom, bj to pomenilo omejevanje narodnostne svobode! No, pobalisni bodo lahko izzivali še, kolikor jim bo drago, sad jim te svobode ne bo omejeval nihče, ki bi jim jo sicer lahko, ljudoe bodo pa mimo prezrli pobalinstvo, saj treznega človeka pobalin ne more izzvaiti. Rožnodolinčan«. Majhen denar — velika škoda Razglednice so sicer tako malenkostne stvari, da jim le redko kdo pripisuje kak pomen. iNekako iz mode so sicer prišle, vendar jih pa ljudje za čestitanje praznikov in godov še prav mnogo pokupijo, še več Jih pa pošljejo s potovanj. Zveza za tujski promet, velesejem. mestna občina ljubljanska in razna letovišča ter hotelirji so pa tudi pri nas že izdali ogromne vsote za albume in karte, ki jih brezplačno pošiljajo v svet, da bi s slikami naših krajev in podjetij privabili tujce k nam. Tak album ali prospekt le po naključju naleti na človeka, ki se za pcslane mu slike krajev zanima, vendar smo pa tudi na ta način s tujci privabili mnogo denarja v našo lepo deželo. Vedno pa vzbudi zanimanje razglednica s shko kraja, ker si adresat z interesom ogleduje kraj, odkoder ga prijatelj pozdravlja. Ljubezen do znanca zbudi tudi zanimanje do kraja, da si ga poželi cgle-dati. Zato je razglednica najučinkovitejši propagandni faktor in skrbeti bi morali, da bi šle iz naših krajev v čim večjih množinah na vse strani sveta. Ker se tega dobro zavedajo, jih tujskoprometne organizacije dele brezplačno ob vsaki priliki, ko sprejemajo smete. In zato bi tudi naše tujskoprometne oblasti, predvsem seveda banovinski tujskoprometni svet in enako občinske institucije morale skrbeti, da bi bile razglednice čim lepše in, kar je glavno, tudi čim cenejše. V Ljubljani so grosisti cene fotografskim razglednicam zvišali za 25%. Sklenili so namreč dogovor, ki so se z njim zavezali, da razglednic na debelo nikdo ne bo prodajal pod tako zelo zvišano ceno. Dosedaj so bile take razgiednice v nadrobni prodaji po 1.50 Din, kar je pač v primeri s stroški za malo fotografijo že zelo visoka cena. Odkar so pa grosisti ceno zvišali, jih morajo trgovine in trafikanti prodajati po 2 Din, če hočejo kaj zaslužiti. Kdor torej hoče poslati razglednico v inczemstvo. ga z znamko stane 3.50 Din, a za ta denar dobi tudi že malico. Tujec si bo gotovo premislil, da bi pošiljal kar tucate razglednic, kar gotovo stori, če so razglednice zastonj ali pa zelo poceni. V prvi vrsti je kartel s tem oškodoval nase sire masne trafikante, ker po 2 Din razglednic ne morejo prodati. V čast kartelu pa moramo povedati, da je mnogo trafikantov takih, da raje takorekoč brez dobička prodajajo razglednice po stari ceni 1.50 Din. kakor da bi zahtevali tako visoko ceno kot jim jo diktira nabavna cena. Reveži imajo pač več smisla za pomen tujskega prometa kot premožni ljud-je. Kakor že rečeno, pa podraženje ne ogTOža samo že itak bedne eksistence vojnih vdov, sirot in invalidov, temveč še v mnogo večji meri vitalne potrebe naše dežele. Za tujski promet vendar gre, ki od njega meščan in kmet pričakujeta rešitve iz neznosne gospodarske krize, če tu ne gre drugače, naj oblasti vplivajo na previsoke cene na ta način, da dovolijo izdelovanje in prodajo na debelo kaki organizaciji, ki lahko jamči tudi za estetsko kvaliteto posnetkov, obenem bi pa pri razglednicah ne iskala previsokega dobička, m več kakor od albumov in prospek- tov bi tujski promet imel dobička od umetniških fotografskih ra^lednic s kratkim tekstom na naslovni strani, ki naj bi jih kaka strokovna organizacija, društvo ali idealen posameznik izdeloval s podporo tujskoprometnih faktorjev, da bi se lahko prodajale vsaj za polovično sedanjo ali Se nižjo ceno. Majhen denar — velik dobiček! Popotnik. Brusač če je večji revež, večjo korajžo ima vsakdo proti njemu. Zlorabljati bogataša, goljufati milijonarja, škodovati dostojanstveniku je seveda nevarno, a ubogi brusač je izpostavljen vsem podlostim in lopovščinam. Dan na dan ga gledamo na Krekovem trgu, kako vrti kolo, da si kaj o noži na trdem brusu. In kadar žena ne zbira po hišah skarij in nožev ter britev, po stopnicah v tretje nadstropje in še v podstrešje gori ter zopet doli največkrat zastonj cd hiše do hiše, od ulice do ulice, od ure do ure zastonj, tedaj pa ona onemogla z nogami, od stopnic premrlimi, goni težko kolo, da se vrti brus ln sika, sika pod trdim pritiskom jekla pod moževo roko. Dan na dan, ob prepeki in strupeni burji drvi brus in liže jeklo. In dan na dan je drvel zastonj, ker lopovi kradejo revežu zaslužek. Od hiše do hiše hodijo in izprašujejo, če imajo nože, škarje in britve, da jih nabrusijo. Izginejo z njimi, ljudje pa očitajo goljufijo in tatvino brusaču ter terjajo odškodnino. Za zaščito konj in psov na cesti imamo društvo in tudi društvo za zaščito ptic na platani imamo, le društva za zaščito človeka, ki si iz vrtečega se kamna brusi svoj kruh pod platano, le tega še nimamo. Sosed. Oho Močno me je pogrelo 13. t. m. v »Slov. Narodu« objavljeno poročilo iz mirenske-ga sokolskega okrožja, v katerem poroča g poročevalec —ar sledeče: »Ker nekatere knjižne družbe s svojimi knjigami baje ne vzgajajo svojih čitateljev v pozitivnem državnem smislu je prosv. zbor sklenil z novim letom odpovedati vse te naročbe teh družb, ker morajo biti sokolske knjižnice žarišče le čiste, odkrite in pozitivne državne vzgoje!« Res sokolske knjižnice naj bodo žarišče le čiste in odkrite vzgoje. O tem, ali so ali niso, niti najmanj ne dvomim in sem prepričan, da so. Naprošam pa g. poročevalca, da mi odgovori le na tri ponižna vprašanja in sicer: Katere knjižne družbe so mišljene? Take knjižne družbe namreč zaslužijo, da jih vržemo ne z novim letom, ampak takoj m ne samo iz sokolskih, temveč tudi iz privatnih knjižnic. Zakaj je g. referent na omenjeni okrožni seji in poznejši poročevalec »Slov. Naroda« povdaril, da »baje« ne vzgajajo te knjižne družbe svojih čitateljev v pozitivnem državnem smislu? In •končno, ker nekatere knjižne družbe baje ne vzgajajo čitateljev v pozitivnem državnem smislu, kako jih vzgajajo in kakšen je, ker ni pozitiven — negativen državni smisel? To bi rad vedel in pa priporočam še g. referentu in poročevalcu, da takih vesti in sklepov v okrožju včlanjenih društev ne servira javnosti in naj ostanejo napisani v bodoče v rokah okrožnega prosvetnega nadzornika g. ar-ja samega, sicer ga znajo te knjižne družbe ki baje ne vzgajajo svojih čitateljev v pozitivnem itd. poklicati še na odgovor! —an. * _ Zbornici za TOI ter Gremiju trgovcev v Ljubljani v razmišljanje. Rimski pakt z dne 6. ap»riletu in nam je namreč skupen, pa /Mi bo težko uslišati njihove in naše molitve. Drugače je pa ideja z misijoni za naše brate vsega upoštevanja \nredna in ji ne kaže odrekati duhovitosti, niti pravice, da pride na dnevni red poljubne mednarodne konference. Iz Celja —c Most čez Savinjo pri Št. Petru je že nekaj časa zaprt za promet z vozili, ker most sedaj popravljajo in betonirajo cestišče. Zlasti kmetje imajo zaradi tega velike neprijetnosti, ker morajo vozdti z državne ceste po velikih ovinkih preko Polzele. To povzroča veliko zamudo časa in nove stroške. Prebivalstvo se pritožuje, da napreduje delo na železobetonskem mostu pri St. Petru prepočasi. Dobro bi bilo, če bi oblast odredila, da bi se delo pospešilo ob lepem vremenu z uvedbo nočnega in nedeljskega dela, —c Gozdni tek za članstvo in naraščaj bo priredilo Sokolsko društvo v Celju v nedeljo 30. t. m. pri »Skalni kleti«. Teka so bo udeležilo lad 100 tekmovalcev. Dolžina proge za moške oddelke bo znašala nad 4 km, za ženske oddelke pa 2 km. Tekmovala! bodo tekli najprej skupno in šele proti koncu proge bodo tekmovali za čas. Garderoba bo v restavraciji »Skalna klet«. —c Starejši člani Sokolskega društva v Celju so že pričeli telovaditi. Telovadba se vrši ob ponedeljkih in četrtkih od pol 19. do pol 20. v sokolski telovadnici v Ga-berju. Vsi starejši člani, ki so že doslej obiskovali telovadbo, in vsi, ki imajo veselje do telovadbe, naj se čim prej zglasijo ob navedenih urah v telovadnica. —c Izguba. Neki državni nameščence je izgubil 20. t. m. opoldne na poti od Zrinjskega do Gregorčičeve ulice nad 200 Din vreden, dragocen žepni nož. Najditelj naj ga odda proti nagradi pri predstojni-štvu mestne policije. Narodno Gledališče DRAMA Začetek ob 20. Torek, 25. oktobra: Lopez. Red A. Sreda, 26. oktobra: Gospa Inger. Red Sreda. Četrtek, 27. oktobra- Zločin in kazen. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Začetek ob 15. Petek, 28. oktobra: Zaprto. # Ljubljanska drama vprizori drevi ob 20. Bartolovo dramo Lopez v običajni zasedbi za red A. Prva repriza Ibsenove drame »Gospa Inger na Oestrotu« bo v sredo, dne 26. t. m. za stalni abonma Sreda. Interesantno Ibsenovo delo je imelo pri premijeri v režiji gospe Marije Vere velik uspeh. Ostala zasedba ista, kakor pri premijeri. Dramska dijaška predstava. Opozarjamo na reprij* drame Zločin in kazen«, ki bo v četrtek, dne 27. t. m. ob 15. popoldne v ljubljanski drami. Opozarjamo dija-štvo, pa tudi vse ostalo občinstvo, da veljajo za to predstavo g-loboko znižane cene. OPERA. Začetek ob 20. Torek, 25. oktobra: Erika. Red C. Sreda, 26. oktobra: Zaprto. Četrtek, 27. oktobra: Fra Diavolo. Red D. Ker je g. Betetto obolel, je danes v operi druga repriza operete »Erika« za red C. Opereta je imela na premijeri in prvi reprizi prav lep uspeh. Domače delo odlikuje lahka plesna glasba in prijetna zabavna vsebina. •ter. 243 /SLOVENSKI NARODi, dne 29. oktobra 1932 Stran 3. Navdušenje publike pri včerajšnjih predstavah se je stopnjevalo do viharnega aplavza! Najslajši film te sezone! Franz Leharjeva opereta Valček sreče V predsporedu: Nj. Veličanstvo kralj na lovu v Kamniški Bistrici. Krasen Ufm kulturni film te kraljestva živalstva. Ta film morate videti! ROL.PH GOTH — MARTHA EGGERTH ERNST VEREBES - PAUL. HoRBIGER Predstave ob 4., U 8 in M10 zvečer. Vstopnice kupite v predprodaji! Telefon 2124 ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 Dnevne vesti • Zahvala Nj. Vel. kralja dravski skavt, ski župi. Dravska župa skavtov in planink v Ljubljani je preko policijske uprave v Ljubljani prejela zahvalo Ni. Vel. kralja za ▼danostne pozdrave, izražene pri letni redni skupščini dne 25. preteklega meseca. — Kongres naših glasbenikov. 30. t. m. bo v Beogradu kongres zveze glasbenikov kraljevine Jugoslavije, ki sc ga udeleže delegati podzvez iz Beograda, Zagreba i a Ljubljane. — Trboveljski slavdkj v Zagrebu. Mladinski pevski zbor iz Trbovelj nastopi v soboto o. novembra pod vodstvom svojega pevovodje učitelja Avgusta šuligoja v Zagrebu. Koncert se bo vršil v veliki dvorani Hrvatskega glasbenega zavoda ln vlada v Zasa-ebu zanj že zdaj veliko zanimanje. — Redna skupšč'na SPD. Osrednji odbor SPD sklicuje redno skupščino, ki se bo vršila 6. novemb. ob 9. v dvorani OUZD v Ljubljani. Na dnevnem redu je med drugim določitev višhne članarine in prispevkov za upravo, ki naj jih podružnice plačujejo osrednjemu društvu, volitev pertih poverjenikov in treh nadomestnih pov-erj-enikov podružnic, ki se pošljejo za leto 1933 v širži osrednji odbor, volitev društvenega nadzornika in dveh namestnikov ter volitev delegatov za savez planinskih društev Jugoslavuje. — Gradbena delavnost v Zagrebu. Od 1. ;a>nua.rja do 1. oktobra so zgradili v Zagrebu 312 novih hiš, ki je v njrfh 1405 novih stanovanj. — Praktični izpiti za otroške vrtnarice bodo v drugi polovici novembra t. 1. Tozadevne prošnje naj se vlagajo najkasneje do 6. novembra na ravnateljstvo državne učiteljske šole v Ljubljani. Tečni termin bo prosilkam javljen pismeno. — Izpitni odbor. — Poločanjena Havajanka. škofjeločani niso kar tako in slave« je njihov rod, saj vsa dežela ve, da je bil kruiki električni vodi; napeljani zunaj. Nove kable polagajo povsod v betonske cevi, dočim so stani položeni samo med slojema opeke, poleg pa še povsod polože en cevovod za rezervo, č-e se bo poraba toka tako zvišala, da ne bo zadostoval več le en kabel, polože še en elektrovod, ki ga potegnejo skozi cev, ne da b: jil bilo treba zopet kopati jarek. Te dni polagajo kabel na Erjavčevi cesti. Kjer je hodnik asfaltiran, bo treba seveda razbiti tudi tla*. Tu in tam v mestu vidimo na ta način poškodovane hodndke, na primer v Prešernovi ulici, kđ še niso popravljeni. Priznati je treba, da imax> mestni delavci vodno mnogo dela, zato nihče ne smatra popravila nujno delo. vendar M ga ne smeli odlagati do zime, ko vreme reč ne dopušča Lsvraitve takšnih deL —lj Ljubljanskim moškim »borom! Odbor za proslavo 20tatmce kumanovsk-zmage nas je naprosil, da pojemo v soboto zjutraj ob 7.15 pri maši zadušnici za kumanovske junake, ki se bo vršila v cerkvi sv. Jakoba ki jo bo bral bivši narodni poslanec g. Janko Bar le. Arhivarji naj prineso s seboj note pesmi »Uslisi nas. Gospod! c, »Človek, glej dognanje svoje t«, »Blagor mu, kri se spočije!« in Ferjanči-čevo >0 Gospod!«. VTcrjub temu, da smo povsod vpreženi in da pogosto sodelujemo pri raznih proslavah, vas prosim, da se te zame maše, pri kateri bomo peli samo slovenske nagrobnice v čast spominu junakom Ku manovega. Udeležite se te maše v čim najlepšem številu. Z. Prelovec. —tj Umetnostno - zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v sredo 26. L m. ob 3. popoldne oeied semeniške knjižnu*« (Qua-gLleve freske), ln stolne cerkve CQua-glio, Langus, •uichtenreiter, Zaje, Tonu.-, Robba, Angelo Pozzo). Vabljeni člani ter prijatelji umetnosti dzven društva. Vodi! bo msgr. Viktor Steska. Sestanek pred semeniščem. —lj Francoski institut v Ljubljani opozarja na dvojo skioptičnih predavanj priljubljenega francoskega predavatelja g. Leona Reya, direktorja arheološke misije v Albaniji. V četrtek 27. t m. on 18. bo govoril o svetj gori Atos, v petek 28. t. m. pa o francoskem značaju. Prvo predavanje bo v univerzitetni zbornici, drugo pa v društvenih prostorih v Narodnem domu. _lj Društvo za otroško varstvo In mladinske skrb v Ljubljani pozivlje vse svoje odbornike in člame, da se udeleže pogreba dvornega svetnika g. Frana Milanskega dne 26. t. m. ob 4. popoldne. Pokojnik je bil ustanovitelj in prvi tajnik društva, čast njegovemu spominu! _Ij Otroške nogavice, rokavice in razne pletenine kupite dobro pri tvrdkri KAR. NIČNIK, Stani trg. _lj Našel se je s vršni k. Dobi se Ulica na grad 4, pritličje, _lj Izbrani družabni plesni tečaj v Kazini pod vodstvom mojstra Jenka je vsako sredo ob pol 21. Vabljeni in vpeljani gostje. 562n Z Jesenic — Lepa proslava 20-letnice srbske zmage pri Kumanovu. Jeseniški Sckol je v soboto zvečer na najlepši način proslavil zmago srbskega orožja pri Kumano-vem. Proslava, katere se je udeležilo toliko občinstva, da je bila dvorana nabito polna in so mnegi morali ostati v stranskih dvoranah, je ponovno dokazala, da Jeseničani vedo ceniti pomen zmage pri Kuraanovem in da jugoslovanska državna ideja na Jesenicah kljub oviram stalno napreduje. Proslave so se udeležili poleg c očinstva vseh slojev vsi predstavniki oblasti, državnih uradov, občine, šol, društev in organizacij ter predstavniki javnosti. Sokolski oder je bil okrašen z državnimi trobojnicami, cvetjem in zelenjem. Pod sliko sivolasega pokojnega kralja Petra je visela krasna slika, ki predstavlja juriš srbskih borcev, ki jih je vodila k zmagi kosovska devojka. Močan sokolski orkester je zaigral državno himno, nakar je brat Franjo Klavora v lepem govoru očrtal vse junaške boje in trpljenje srbskega nareda cd zgodovinskega Kosovega pa do svetovne vojne. Sokolski pevski zbor je pod vodstvom brata Sre-denška ubrano zapel srb3ko narodno »Što čutiš Srbine tužni«, nakar se je pojavil na odru drugi govornik — brat Miha C op, bivši četnik v črnogorski armadi ter junaški borec za ideale jugoslovenstva. Občinstvo ga je navdušeno pozdravilo. Orisal je težke boje srbskih in Črnogorskih armad, vse od Tarabosa, Kumanovega, Bitolja in Drinopolja, ki so končali z zmagami njihovega orožja in postavile prve temelje naši svobodni državi. Za svoj govor je žel gromke ovacije občinstva. Pevski zbor Sokola je mogočno zapel še »TJ boj«, nakar je sokolski orkester zaključil lepo proslavo s sokolsko koračnico. — Tiskarski škrat. V sobotni Številki »Slov. Naroda« je med življenjepisom gospoda Pavlina tiskarski škrat spremenil ime slovitega češkega inženjerja Schubza v Schubra, kar s tem popravljamo. — pomlad v jeseni. Na vrtu gospodične Ančke Klinarjeve je te dni cvela mlada jablana kakor pomladi. — Društvo »Soča« na Jesenicah skuša nuditi svojim članom poleg predavanj in drugih kulturnih dobrin tudi najnujnejšo materi jemo pomoč. Ima zasilno prenočišče s 4 posteljami v svojem društvenem lokalu, kjer dobe prenočišče oni, ki prihajajo preko meje, pa tudi oni, ki so brez posla. Ima pa društvo med svojimi člani dosti brezposelnih in tudi takih, ki so morali brez najnujnejšega zapustiti rodno grudo. Sedaj, ko se bliža zima, bo za te reveže brezdomovince zelo hudo, ko nimajo tople obleke in ne vedo kje bi si pogreli premrzle ude. Da bi moglo društvo tem nesrečnežem vsaj nekoliko pomagati, naproša vsa dobra srca, da bi moška oblačila in čevlje ter morda tudi kako posteljnino, ki se namerava odložiti, darovala društvu ter s tem pomagala najbed-nejšim. Tudi vsak drugi najmanjši dar bo hvaležno sprejet. Kdor bi hotel kaj darovati, naj blagovoli poslati društvu svoj naslov, nakar bo društvo samo poslalo na dom po darovane predmete. Prosijo vas najbednejši! — , Svetlet on - filme Cride ta teden na Jesenice, kjer se bo snemal kulturni film »Kranjska industrijska družba*. Ta prvi domači mdustrtJaki »▼ocni film bo na poučen način prikazoval zanimivo In impozantno (Izdelovanje železnih žebljev, žic m cevi. Firm se bo v kratkem predvajal tudi v Izrabljani. 25-10 I Akademikom-novincem Vselej, ko se obnavlja jesen, prihajajo na naše univerze mlade moči, polne upa fn idej. Najvišji znanstveni zavodi jim skušajo nuditi strokovno izobrazbo za njihovo bodočo pot. Vso drugače pa je z akadecnski-m* društvi; izpolnjujejo to, kar univerze n:ro mogle dati; poglabljajo jih v kulturna, gospodarska in socialna vprašanja naše dobe m vzgajajo mlade akademike v duhu diuiabnosti in tovarištva. »Triglav«, ki je pred 57 leti nastop.I sve-jo pot med slovenski narod, sri je na p.apor zapisal besedo: Domovina. Mogočni Ideji e Imela že v začetku društvenega delovanja posebni pomen; ped svojo zastavo je zbr*! večino slovenskih akademikov, ki bi Big-jrno brez njega prišli v roke renejjarov na tujih tleh. V slovenskih akademikih, ki so študirali v .ujin: in jim je d^nrobit nj roda bil resnično pr* srcu. se je 'ettai oblikovalo spoznanje: celotna intsPgenca je poklicana, da žrtvuje vse v ohrani'e v ramo-bitnosti, jezika in kulture in da posebno ob naših mejah potencira nacionalno delovanje v svrho ohranitve zavednosti slovenskega naroda. »Triglav« je bil mogočen čuvar na tej (poti. Na eni strani odločen boj proti zunanjim sovražnikom, ki so skušali zapeljati naš narod na stranpot, a istočasno boroa proti onim, ki so pod krinko pseudo-vodi-teljev skušali zastrupiti nrav slovenskega naroda. »Triglav« bo nadaljeval svoje delo tudi v bodočnosti po istih načelih kakor nekdaj. Prilagodil se Ho vedno novim strujam in •položaju, vedno. bo stal kot buden čuvar na braniku slovenskih svetinj in bo doprinesel svoj delež k državnemu in narodnemu edinstvu. »Triglav« stoji na stališču, da bo le v mogočni jugoslovcnski državi ohranil slovenski narod vse svoje, s krvjo pridobljene pravice kulturnega naroda na svobodni zemlji. Odločno stališče v narodnem, kulturnem, gospodarskem in socialnem vprašanju je poleg prijateljev »Triglavu« zlasti približalo vedno nove vrste akademske mladine. V vseh dobah so bila na stežaj odprta vrata »Triglava« vsem, ki so prinesli nove ideje in mlade moči pod njegovo zatočišče. »Triglav« je ostal in bo ostal vselej mlad, svež in borben. Vabi akademike-novince pod svoje okrilje, ker hoče regeneracijo z mladimi silami v korist naroda in države. Vpdsovanje se vrši vsak dan od 11. do 12. ure v tajništvu jugoslov. akademskega društva »Triglava«, Zagreb, Gunduličeva ulica št. 29. NAJBOLJŠA SVETOVNA PRIMADONA, SOPRANISTINJA METROPOLITAN TEATRA V NEW YORKU Grace Moore v prekrasnem velefilmu ŽENSKA MORALA Danes primiera ob 4, 7. in 9. uri Zgodovinske zanimivosti Mokronog-, 22. oktobra. V okolici Mokronoga ima zgodovinar dosti zanimivosti iz pradavne dobe, ko so Se Kelti prebivali tam, kjer so zdaj nase ljubke zidanice in vesela naselja. Stari ljudje se še dobro spominjajo samouka »arheologa« Pečnika, pa tudi nervozne vojvodinje Meklenburške, ko sta brskala po okolici in odkrila dosti zanimivih predmetov iz pradavne keltske dobe. Zlasti jim je v živem s^eminu rajnki Pečnik, ki je plačeval delavcem, ki so mu kopali »sac«, en goldinar na dan, »in če je bil srečen dan«, talko pripovedujejo očanci, »je bilo dosti tobaftca, sunke in vina in Se kaj povrsnine!« Mnogo dragocenih, zgodovinsko važnih predmetov so izfccpali pri Sv. Krizu, prijetni izletmislci točki pol ure od Mokronoga. Le tam je imela osobito srečo pobožna vovodinrja m odnesla je obilo raznih loncev in nakitov v Nemčijo. V Kaplji vasi v Zapečaru in na Brezov-ci je izkopal rajnki Pečnik precej sulic, ogrlic in zapestnic. Pred 30 leti je iskal v gozdu tik današnje Sanditove zidanice na Brezove! stara gradišča. Načel je tudi staro gomilo in naletel v njej na starodavno orežje in nakitje. Takratni lastnik Brbrež mu je pa zabranil kopanje. Tako je ostala tista gomila na pol razkopana. Pred kratkim so kopali večji kompieks tik prejšnje gomile. V premeru 15 m in 4 m visine so začeli kopati 2 in pol metra na sredini; čim so prišli do pravih sledov, so prenehali z delom in čakajo, da pride strokovnjak. Naleteli so v tej globini na ogorke in košček glinene črepdnje. Blizu tega kraja so takozvane ajdovske jame; tam so že pred sto in stoletji kopali >ajdje železo«, tako gre staro sporočilo. Vse kaže, da je moralo biti tam večje naselje. Zgodovinar mm pa Se dosti zanimivosti na predmetih iz par stoletij nazaj. V okolici je dosti skrinj s oljnatimi slikami na pročelju. BMflBi Trebema je krasna pisalna starinska mina s Školjčno omamentiko in s duhovito konstruiranimi ključavnicami. Dobro bi bilo, da bi se za ohranjeno mizo ti muzej. Lepe slike na steklu ima t „čraa glava44 - „extrablond" je produkt tridesetletnih izkušenj. To sredstvo vrne potemnelim lasem zažeijeno svetlo nijanso, dodatek »Haarglanz« pa konservira in krepi nežne, svetle lase in jim da istočasno prekrasni zlati sijaj. Vsem ljubiteljem naše staroznane kisikove pošiljatve priporočamo uporabo sredstva »črna glava« — »extrablond« z dodatkom sredstva »Haarglanz« in očal proti peni. Pamte na zelenobeli omot! 10 pa skoraj že vsaka kmečka hiša. Posebno krasen, večji eksem/plar je na Brezniku blizu škocijana. V naših krajih bi našel strokovnjak obilo gTadiva, zlasti na izkopninah. Dosti je še strokovno izvežbanih trdnih delavcev, ki so preživeli Pečnika; le ti bi proti primerni, skromni žrtvi radevolje prijeli za lopate in vzdignili »Sac«! Iz Novega mesta — Debatni večer. Nocoj razpravlja > Sokolskem domu trebanjski učitelj goap. Marjan T ratar vprašanje državljanske vzgoje v Sokolu, šoli in doma. — Opozorilo, vsi davčni zavezanci se opozarjajo, da pravočasno vleže davčne prijave za leto 1933, in sicer do zadnjega oktobra. — Cest« so preozke. Kolesarji divjajo na vse pretege, kar smo že javno žigosali. Niti policijske kazni jih ne izpame-tujejo. V nedeljo ponoči sta pridrvela tako dva kolesarja. Prvi z vso naglico po Zagrebški cesti, drugi, ki je videl pred seboj prosto pot, po Trdinovi cesti. Oba sta hotela čez most v mesto, pa sta pred Ka-stelčevo prodajamo v Kandiji trčila tako silovito, da sta v lokih odletela na cesto ln polomljeni kolesi in potolčena kolena nesla s policajem na stražnico. Pa bosta gotovo še drvela. — Neki delavec je peljal motorno kolo svojega gospodarja stavbnika Vrhovnika, v Ferličevo garažo na snaženje. Naenkrat se je pod drevoredom znašlo toliko vez pred njim, da v naglici ni vedel kam zaviti in je sunkoma pridrvel v obcestni kamen pred Povhovo tovarno na Ljubljanski cesti. Izruval je težki kamen, prednji del motornega kolesa se je ves polomil, vozač je v dveh zaporednih lokih splaval po cesti in se je le nekoliko opraskal. — Proti kolodvoru je veselo drdral lepi Pickov peresni voz, pa je na ovinku pri »Saletinu« pridirjal nasproti avto, konj se je splašil, skočil v stran, zadel z vozom v obcestni kamen, zadnje kolo je odletelo, enako z voza hlapec, konj pa se je v jarku ustavil. Privozil je mimo Kastelčev tovorni voz in naložil Pickov voz in zdrobljeno kolo, hlapec se je malo pretegnil in sam gnal konja domov. Pa recite, če niso ceste preozke! — Kuluk prične v šmihel-stopiški občini v sredo 26. t. m. Občinska pota ee morajo popraviti s kulukom, ki je predpisan za leto 1932. Delo je odmerjeno po velikosti predpisanih neposrednih davkov. Kdor ne bo delal, se mu bo delo iztirjalo v denarju. Tudi oni posestniki, ki niso lani odslužili predpisanega kuluka na banovin, skih cestah, morajo istega izvršiti sedaj na občinskih cestah. Točno jih o vsem pouče v občinski pisarni. — Osebna vest. Sodniški izpit je s prav dobrim uspehom položil v Ljubljani sodni pripravnikvpri tukajšnjem okrožnem sodišču dr. Ludvik Gruden. Čestitamo! — Nagradno streljanje tukajšnje Stre-ljaške družine je v nedeljo popoldne izpadlo kar najugodneje. Vreme je bilo strelcem naklonjeno in brez motenj se je streljalo ves dan. živahno je bilo na strelišču že dopoldne, popoldne pa se je zbralo tam za sveto Ano nad Trščakom pol Novega mesta (vse drugo pa je pohitelo na Trško goro). Streljanje je osebno vodil predsednik novomeške Streljaške družine g. podpolkovnik Vaclav Dic, ki je nalašč v ta namen prispel iz Ljubljane. Vneto mu je pomagal komandant mesta in njegov zastopnik v društvu g. poročnik Gru-jič. Dijaki so oskrbovali rediteljstvo. Med mnegimi odličnimi gosti smo opazili sre-skega načelnika g. Logerja, mestnega župana g. dr. J. Rezek a, predsednika okrožnega sodišča g. Kavčiča in prvega državnega tožilca g. Barleta. Streljalo se je v tri tarče: Zmagovalna, Novo mesto m splošno. Omenimo le zmagovalce na teh treh tarčah, ki so gg.: posestnik Avsec, dent. Ogrič in tovarnar Povh. Dijaki so pod vodstvom svojega učitelja telovadbe g. Danila Fona streljali na lastno tarčo in so odnesli prve tri nagrade gg. Saje, Zor-ko in Ogrič. Diplome sta dobila še dijaka Povh in Rezek ter dijakinja Drašlerjeva. Po končanem streljanju je predsednik podpolkovnik Dic z lepim nagovorom razdelil nagrade in diplome. Sreski načelnik g. Loger je v patriotično zamišljenem govoru pozival strelce k vztrajnemu delu za kralja in domovino. Govoril je tudi mestni podžupan g. Filip Ogrič. V imenu mladincev se je oglasil v izbranih besedah osmogolec g. Zorko. V veselem razpoloženju ob pečenem pujsku in rujni dolenjski kapljici je potekala svečanost še pozno v jesenski večer. Lep je bil dan naših strelcev. greda, 26. oktobra, 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: čas, plošče, borza; 17.30: Otroški kotiček (gdč. SI. Vencajzova); 18: Salonski kvintet; 19: Ruščina (dr. N. Preobraženski); 19.30: Literarna ura: Ant. Funtek ob 70-letnici (prof. Fr. Koblar); 20: Samospevi gdč. Anice Kristanove; 20.30: Samospevi g. Avgusta Zivka; 21: Prenos iz kavarne »Zvezda«; 2.15: čas, poročila, napoved programa za naslednji dan. Svobodo bomo praktično priznavali šele tedaj, ko bomo zanikali neenakost, e tte*. 243 (ProGletstco ljub Laifco bi bil kiical na pomoč m morda bi ga bil kdo slišal, čeprav so bile ce prazne. Toda kaj če bi mu nihče oribitel na ipomoč? ... S fcliei bi opori! nase lopova in bil bi izjgubben. Lopova sta loma hi opazila, da sta jnbSa sled za njim. Ustavila sta se začela srdito prekJLmati. Potem sta začela stikati po burvarju. Prišla sta _ mimo njegovega skrivališča in se ostavila čisto bfczu. Ra-rnon je dobro sti-šai, kako robasrtota. Sledmgjč je zavladala tišina. Ramon je počakal še pol ure, potem je pa. stopil iz svojega skrivali- BnKar je bi prazen. V daljavi se je le danilo. Mimo je pridrdrrala kočija. Ramon je ostavi! izvoščka in sedel v z MilSkptn, Uri ga je bi! jutranji zdramil. se je v srvoj hotel, ne da bi ga M kxk> opazaL Kmaki je MiJcek spafl na vefiki Ra-monovi postelji težka nemirno spanje, It sledi silni utrujenosti. Grobna tišina je vladala v razkošno opceOTfeesni spa klici, iz vseh kotov je vel siadek družkoški mir srečne doma- Ramon je bedel pri spečem otroku. Yes bled je opazoval dečka in razmiš- — Kako je to mogoče? Otrok, ki tu je otrok drugega, neznanega, za- iskanega ljubčka, ki je undčS mojo svečo in mri zagrenil življenje. Ta otrok je bil živ dokaz zločina ... Nepremagljiva ovira, večni opomin. V prestreženem pismu je bik) jasno rečeno: — Najin otrok! To pismo je brlo sicer uničeno, toda đofcazv so bili še vedno tu. Nesrečneža se je polašča! obup. Ali ni ta otrok oviral odpuščanja, kakor je oviral pozab-Oetrje? Sinovi so podobni materam, pravi ljudski pregovor. In Ramon je spoznal v nežnem dečkovem obrazu Helenine Iz nedolžnega spečega bitja je dihala tolika iskrenost in neomadeževa-nost, da je bila Ramonova vera v zk> močno omajana in da je začel. dvomiti v možnosti zločina in izdajstva. Ah, kai če se je zmotil, kaj če je Heleno in otroka po krivem tako strogo kaznoval. Padel je na kolena in naslonil glavo na posteljo. Ko >e pa zopet vstal, so utihnili vsi dvomi. Kazen je bila morda res malo prestroga, toda pravična. Po prstih je odšel na drugi koiiec sobe in začel trezno razmišljati, kaj storiti. Milček mu je rešil življenje ... Nfcoit več ga ne zapusti. Zavzame se za zapuščeno siroto n poskrbi za njegovo vzgojo. Sklenil je zapustiti z dečkom Pariz in preseliti se v penhoetski grad. To je bilo treba storiti čun prej, kajti lopova, M sta jima z MiiSkorn komaj ušla, sta ga poznala. Vedela sta, da je on grof de Montlaur, ki je bil poveril nekoč svojega otroka tolovaju, on, ponosni pderrrtč, pa je pahnil otrocička na pot riočanov. Ce odpotuje iz Pariza, izgubita lopova sled za njim. Tistega dne, ko ga je Carmen vsa v skrbeh vpraševala, kje je bil dva drri, da ga ni bilo na spregled, ji je odgovoril, da ima doma otroka^saroto. Govoril je o njem nedolžno kot dobrotnik, ki noče obesiti svojfh dobrih del na veliki zvon. In ker ni omenjal podrobnosti, ga Carmen in Robert nista hotela nadlegovati z vprašanji. Čestitala sta mu, da je našel plemenito razvedrilo, ki mu bo pomagalo prenašati težko breme življenja. Ramon je jima tuda povedal, da se namerava preseliti v Penhoet. Carmen se je brž ponudila, da preskrbi vse, kar bo potreboval ubogi otrok. Ves zatopljen v svoje misli Ramon ni opazil na sestrinem in svako vem obrazu sledov globoke bolesti. Oba sta si prizadevala prikriti jo. Kruto je bilo njuno razočaranje, ko nista dobila tako težko pričakovanih in za oba tako dragocenih pisem. 2e sta mislila, da jih imata, pa so se jima znova izmuznila. Bilo bi torej odveč praviti Ramonu o -novem neuspehu. Bila sta pa trdno prepričana, da pisma prej ali slej dobita. Sklenila sta napeti vse sile, da bi ta cilj čim prej dosegla. V Ramonovi odsotnosti bosta pisma še lažje iskala. Zvečer je bilo vse pripravljeno. Robert in Carmen sta samo mimogrede videla otroka, ki itak ni mogel vstati prej nego tik pred odhodom. XII. ZAUPNO OBVESTILO Ramon de Montlaur in Milček sta se nastanila v penhoetskem gradu. Ramon je vzorno vzgajal nadarjenega dečka. Bil je srečen, da ima tako marljivega učenca. Učitelj je bil pa tudi po-strežljiv in dober. Zdelo se je, da sta ustvarjena drug za drugega. Bila sta vedno skupaj, nihče ni zahajal k njima, bila sta srečna, da ju puste ljudje pri miru in da lahko sama uživata svojo srečo. In vendar ju je nekaj ločilo, med njima je bilo nekaj, kar m je odtujevalo. Ramon ni hotel, da bi njegov varovanec obdržal ime Milček. To ime je zbujalo v njem prežalostne spomine. Milček!... To je bilo ime otroka, ki je nekoč o njem mislil, da je njegov. A ta je samo bastard. Milček je bil otrok, ki mu je čelo pokrival s poljubi in ki so v njem živele njegove nade. Ta je pa samo tujec. Res mu je moral biti hvaležen za svoje življenje, vendar mu pa ni mogel pustiti imena otroka, ki ga je bil izgubil. K*cal ga je kar »prijatelje, j Človek bi mislil, da bo obudil pogled na penhoetski grad v otrokovi duši spomin na sliko, ki mu jo je bila pokazala v MoisseUesu »dobra gospa« tistega usodnega večera, ko sta ga SH-mak in Panoufle oropala miru in sreče. Pa se ni zgodilo tako. Grad je bil zunaj in znotraj močno izpremenjen. Sicer je pa videl v Moisseflesu sliko samo mimogrede. Poleg tega mu je pa rojilo po glavi še nekaj dr<£ega. »Dobra gospa« se je pisala Helena de Penhoet. De Penhoet!... Kakor grad. kjer je bivaL Gotovo je bilo to te naključje, čudno naključje ,.. in nič več. Kakšna zveza bi mogla biti med gospo Heleno in tem gradom sredi Rre-tagne? In pa, ali ima pravico povedati grofu de Montlaur, da je poznal damo tega imena? Saj bi moral povedati, od kod je poznal to damo, pripovedovati bi moral o svojem pobegu iz ko medijan tske-ga voza, o svoji aretaciji in obsodbi, povedati bi moral, zakaj in kako se je zgodilo, da ni več v kaznilnici, brskati bi moral po vsem tem blatu preteklosti. 2e sama misel na to mu je bila tako zopema. da ni hotel izpre-govoriti s svojim dobrotnikom. Po ušesih se spoznajo zločinci Zanimive ugotovitve ameriškega zdravnika dr« Kil-merja — Novo polje kriminalistike Znani newyorŠki zdravnik dr. The-ron Kftmer je predaval nedavno o zanimivem načinu spoznavanja zločincev po ušesih. 20 let je proučeval ušesa in prišel je do spoznanja, da je že normaftni uhelj nevarno spoznaval« o sredstvo, tem nevarnejše je pa takozvano zločinsko uho, ki se zelo pogosto pojavlja med tatovi, vlomilci in morilcL Na temelju svojih opazovanj je sestavil sistem delitve ušes kot sredstva za zasledovanje zločincev. Dr. Kilmer je fotografiral nešteto ušes. Opazoval je ušesa ljudi, ki jih je sre-čaval na ulici, v cerkvi ,v gledališču, po pisarnah, dokler se ni naučil spoznavati sto in sto iiudi po ušesih. Ce je imel doma goste, se je zanimal samo za njihova ušesa in po možnosti jih je tudi fotografiral. S tem se je ukvarjal več let, tako da ima sedaj zanimivo zbirko. Dr. Killmer je dober fotograf in da bi mogel uže s a točno fotografirati, sd je napravil posebno fotokamero, tako da napravi posnetek uhlja po njegovi točni velikosti. Po raznih poskusih je prvič fotografiral desno uho svojega sina. Napravil je šest posnetkov in vsi so bM. do najmanjših podrobnosti enaki. Cim je pa fotografiral ušesa raznih ljudi, ki so se zdela na prvi pogled popolnoma enaka, je takoj opazil med njimi rafinHko. Fotografira vedno desno uho. Fotografiral in primerjal je že okrog 3000 uhljev, pa ni našel dveh, ki bi si bila podobna. Ugotovil je tudi, da se levo in desno uho pri vsakem človeku znatno razlikujeta. Njegov aparat je doba ime »uho-graf«. Zločinec ki bi rad ušel roki pravice, lahko izpremeni barvo las, nosi barvasta očala, da si zakrije oči, sd pobarva obrvi itd., toda vse to mu nič ne pomaga, kavjiti ušes ne more predelati. Ker kriminalna poHcitia uhljem zločincev doslej ni posvečala posebne po- zornosti, sd jih tudi zakrivali niso. V bodoče bodo pa detektivi zasledovali zločince v prvi vrsti po ušesrh. Odličen newyorški detektiv je pravil dr. Kifonerju, da je večino zločincev spoznal po temenu, ne da bi vedel, zakaj sd jih je baš po temenu tako dobro zapomnil. Ce bo Kilmer jeva metoda sprejeta tudi po drugih državah, bodo morali tehnične izraze, nanašajoče se na ušesa, poznati vsi poHcisti. Dr. Killmer delti ušesa v glavnem v pat skupin. V prvi so prilegajoča ušesa, ki se tršce glave, v drugi so štrleča, tretja skupina obsega ušesa glede na lego njihovega premera, uho je lahko bolj aJi mami nagnjeno. Uhelj je lahko okrogel ali pa ima obliko elipse, kar je četrta skupina. Peta skupina se pa nanaša na oblilko ušesne odprtine, uho je lahko odprto afi zaprto. Po obliki ušes bo lahko policija spoznala ne samo zločince, temveč tudi njihove žrtve. Dr. Kilmer je ugotovil tudi, kako uho izprerrifiniTa obliko od mladih let do starosti. Vsako leto se uho nekoliko izpremeaiT. Zanimivo je tudi, da se poznajo na ušesih rodbinski znaki. Tragedija slavne pevke V nedeljo ponoči se je odigrala v berlinski operi krvava rodbinska tragedija, ki bo najbrž zahtevala življenje slavne operne pevke 38 letne Ger-trude Bindernagel. Ustrelil jo je njen mož, 58 letni bivši -stotnik in bankir Wđhehn Hinze, od katerega se je hotela ločiti. Po zločinu so hoteli gledališki uslužbenci moža linčati. Predno so planili nanj, si je hotel Hinze končati življenje, pa mu je revolver odpovedal. Pevka je tako težko ranjena, da je malo upanja, da bi ostala pri življenju. Krogla ji je raztrgala oreva; ope- rirali so jo še ponoči, toda zdravniki sami nimajo nobenega upanja, da bi jo rešili. Igralka je živela s svojim možem zadnje čase v neprestanih prepirih. Glavni vzrok je bil v tem, da je hotela imeti pri sebi svojo mater in teto, ki živita v zelo slabih razmerah, doČim je živela sama v izobilju. Mož je bil pa odločno protr skupnemu življenju s taščo in svakinjo in končno se mu je posrečilo pregovoriti ženo, da sta najela manjše stanovanje tako, da sta se morali tašča in svakinja izseliti. Prepiri so se nadaljevali in končno je pevka moža zapustila in se preselila k znancem. Obenem je vložila tožbo za ločitev zakona. To je izbilo sodu dno in prišlo je do tragedije, ki je vzbudila v berlinski družbi splošno pozornost. Zadnji carski poslanik Na eni glavnih ulic rumunske pre-stolice blizu kraljevske palače stoji velika palača ruskega poslaništva, ki je pa zdaj že močno zanemarjena. Nad glavnim vhodom pa kraljuje, še zdai* dvoglavi carski orel, ob rumuirskrh in ruskih državnih praznikih plapola nad njim ruska državna trobojnica. V palači še vedno stanuje zadnji ruski poslanik grof Kozel-Poklevskij, ka Slovenskega Naroda«. 4044 POSOJAMO PLOŠČE in gramofone, — »ŠLAGER«, Ljubljana, Aleksandrova c. 4 — Maribor, Slovenska 18. 100/T DVOSOB. STANOVANJE lepo, parketirano, z vodo v kuhinji, poceni oddam v Stožicah št. 142. 4047 MPKMtitC DOBRO IDOCO trgovino mešanega blaga na deželi, brez konkurence, z najmanje cea. 40.000 Din mesečnega prometa, vzamem v najem. — Ponudbe poslati na upravo > SI crv. Naroda« pod šifro »Plačljivo takoj/4015«. MAJHNO POSESTVO obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja, nekaj njiv, travnikov in gozda, na Gorenjskem, prodam po dogovoru. Zglasiti se je do 6. novembra pri lastniku Antonu Rakovcu, Dolenja vas, posta Selca nad škof jo Loko. 4031 TRGOVINO mešanega blaga vzamem v najem. V poštev pridejo le prometni kraji. Inventar do oca. 50.000 plačam takoj. — Dopise poslati pod šifro »Gorenjsko 4041« na upravo »Slov. Naroda«. TRGOVINO na prometni točki vzamem v najem. Letni promet najmanje cea. 500.000 Din. — Ponudbe poslati na upravo »Slov. Naroda« pod »Dežela 4042«. SLUŽBE DOMAČA ŠIVILJA perfektna, z znanjem nemščine, dobi takoj mesto pri gospe direktor Menzel, Lava št. 3 pri Celju. 4046 PRODAM KOSTANJ debel, prebran, kg po 1.75 Din Zidani most, nudi Peter šeti-na, Radeče. 4045 PAZNO BRZOPOPRAVLJALNICA popravlja čevlje hitro In poceni. — Ljubljana, šelenburgova uL št. 4, dvorišče. 9l/T Suhe gobe fižol in orehe plačuje po najboljši dnevni ceni M. Geršak & Co., LJUBLJANA Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. 72/T štajerska prispela. PRODAJA GOSPODARSKA ZVEZA V LJUBLJANI 4039 Vsa pleskarska in soboslikarska dela izvršuje točno, solidno ln po konkurenčnih cenah pod garancijo družba z o. z. J. HLEBŠ pleskarstvo m soboslikarstvo LJUBLJANA, Mestni trg 19 ali Cankarjevo nabrežje 21. Telefon °070. KUPIM TEHTNICO decimalno, večjo, dobro ohranjeno, z uteži, kupi županstvo občine Cerklje ob Krki. 4034 CENJENE DAME! Čast mi je naznaniti Vam, da sem ODPRL DANES DAMSKI FRIZERSKI SALON v LJUBLJANI, Prečna ulica štev. 4 (v bližini Mestne kopelji) Salon je popolnoma na novo elegantno preurejen in ustreza vsem zahtevam higijene in je vsestransko strokovnjaško z aparati in pripomočki, s katerimi bom mogel zadovoljivo ustreči zahtevam vsake dame, opremljen, Nadejajoč se, spoštovane dame, da boste često pose tile moj salon, se Vam vljudno priporoča Damski FRIZERSKI SALON Franci KUš Ljubljana, Prečna ulica štev. 4. — Za upravo in Inseratnl tel lista: Oton Christof, — Vsi v Ljubi jam.