IN9DKUPLJIVI
»DOHTARJIff
Stran 5
NOCNEMORE
lARADI TV-NASIL JA?
Stran 9
KAMENIK:
ZELO VERJETNO!
Stran 27
1 22 -^T 01798S0
MRVAR NATAŠA
ČASOPISNI ODDELEK NUK
TURJAŠKA 1
10C0 LJU3LJANA
ŠT. 23 - LETO 58 - CELJE, 5.6.2003 - CENA 350 SIT
Odgovorna urednica NT: Ta^ana Cvim
GOREČA SRCA
GORENJA
Stran 22
SMRAD
LOVSKE
CRKOVINE
Stran 8
ALENKINI
ŠTIRJE
MUZIKANTJE
Stran 20-21
2
DOGODKI
UVODNIK
S podplata
nekega copata
Torkova obravnava v »procesu Te-
kačevo« na celjskem sodišču je bila re-
kordna v marsikaterem pogledu. Tra-
jala je skoraj dvanajst ur Tihega in
negotovega prevajalca iz nemškega je-
zika (ki ga je po prvem odmoru na
srečo zamenjala kolegica) je bilo tako
težko razumeti, da so ušesa napenja-
li celo tožilci in člani senata. Sicer pa
je razlago zapletenih izrazov in ana-
liziranja podrobnosti, ki bodo navse-
zadnje odločale o tem, ali bo senat
Kristijana Kamenika spoznal za kri-
vega ali ne, včasih težko razumeti že v slovenščini.
V splošnem pa so se na sodišču v torek ves dan ukvarjali z
vprašanjem, kako lahko potrdijo oziroma izločijo tezo, da je
sledi v Tekačevem pustilo obuvalo, ki so ga pet tednov po
zločinu zasegli Kristijanu. Da odločilni dejavnik zaradi mož-
nih odstopanj ne more biti velikost najdenih sledi, se stri-
njajo vsi izvedenci - čeprav je to ena redkih stvari, v kateri
so si enotni.
Obdolženega Kristijana Kamenika ni med obravnavo v
torek nihče skoraj niti pogledal; pozorno je spremljal celot-
no obravnavo, za izvedenca ni imel nobenih vprašanj. O
tem, ali bo naslednjih dvajset let preživel v zaporu ali na
svobodi, bo odločala na videz nepomembna malenkost, ki
jo bodo strokovnjaki našli (ali pa ne) na enem od številnih
čepkov nesrečnega copata in v kateri se bodo (morda) konč-
no strinjali. Če bo Kristijan Kamenik spoznal za nedolžne-
ga, bi se lahko zaposlil v propagandnem oddelku podjetja
Nike...
Primer Tekačevo se bo v anale slovenskega prava zapi-
sal za vedno, ne glede na to, kako se bo razpletel, in to
zaradi številnih posebnosti, zapletov in razpletov, števil-
nih mnenj in predvsem dejstva, da bo o življenju nekega
človeka odločala malenkost s podplata njegovega copata.
Če bi bil preiskovalni postopek takoj zatem, ko se je zlo-
čin zgodil, boljše izveden, bi tožilstvo operiralo z več doka-
zi. Potem izvedencem, tožilstvu in obrambi ne bi bilo po-
trebno razmišljati o tem, da njihov najmočnejši dokaz stoji
na tako trhlih nogah (oziroma copatih), da se prav lahko
zgodi, da bodo izpustili krivega, ali pa obsodili nedolžnega
človeka. Ugotovitve v zvezi s sledjo copata so nedvomno za-
pletene in zelo pomembne, vendar pa je videti, da ob njej
večina tistih, ki sodelujejo v procesu, ob tem vse pogosteje
pozabljajo, da gre v primeru Tekačevo za proces, v katerega
so vpleteni predvsem - ljudje. Tako tisti štirje, ki so umrli
pod streli morilca kot oni, ki naj bi odgovarjaU za to.
In čeprav pregovor pravi, da je bolje »izpustiti dvajset kri-
vih kot zapreti enega nedolžnega«, je v tem trenutku nemo-
goče predvideti, kako bo po skoraj šestih letih o tem, ali je
Kristijan Kamenik moril ali ne, odločil sodni senat.
ALMA M.
SEDLAR
Nov oddelek in
krajše čakalne dobe
v Splošni bolnišnici Celje
so minuli četrtek na mestu,
kjer je bil prej nevrološki od-
delek, odprli nov oddelek za
žilno kirurgijo, ki ima 12 bol-
nišničnih postelj, sodobno
diagnostično opremo in šti-
ri nove operacijske dvorane.
Kot je povedal strokovni di-
rektor celjske bolnišnice, doc.
dr. Radko Komadina, je pri-
dobitev za celjsko bolnišnico
še posebej pomembna, ker jim
je zaradi zastarele opreme inš-
pekcija v zadnjih štirih letih
prepovedala opravljati opera-
cije na omenjenem oddelku.
»Zdaj želimo, da bi nam mi-
nistrstvo za zdravje omogoči-
lo dodatni program za zdrav-
ljenje pacientov iz drugih re-
gij, ki imajo težave z ožiljem,
odprtje novega oddelka bo še
dodatno skrajšalo tudi čakal-
ne dobe za operacije,« je po-
vedal dr. Komadina.
Štefko Presker je ministrs-
tvo za zdravje minulo sredo
tudi uradno potrdilo za di-
rektorico celjske bolnišnice.
S programom skrajševa-
nja čakalnih dob so v vods-
tvu SB Celje zadovoljni. Ča-
kalna doba na oddelku za
kardiologijo se je z enega leta
namreč skrajšala na tri me-
sece, na nevrologiji pa z dveh
let na 7 mesecev. Čakalna do-
ba se zmanjšuje tudi na or-
topediji, kjer jim sicer pri-
manjkuje zdravnikov-spe-
cialistov.
»Ob skrajševanju čakalnih
dob bi radi zmanjšali tudi šte-
vilo ležalnih dni v bolnišni-
ci,« je povedal Komadina.
Povprečna ležalna doba v celj
ski bolnišnici je trenutno 5,1
dneva, dodatno pa naj bi ji
skrajšali z uvedbo t. i. enod
nevnega hospitala na vseh od
delkih, kjer je to mogoče, i
AMS, foto: A
Doc. dr. Radko Komadina, strokovni direktor SB Celje (levo), je obiskovalcem razkazal nove. sodobno
opremljene prostore oddelka za žilno kirurgijo v celjski bolnišnici.
KRATKE-SLADKE
mA
Ime za cesto
Mestna občina Celje na svo-
jih spletnih straneh www.ce-
Ije.si išče ime na pred letom
dni zgrajeno severno vezno ce-
sto. Da gre bolj za igrico kot
za resno zadevo, so kaj hitro
pogruntali tudi uporabniki, ki
v nabiralnik veselo mečejo
predloge imen. Med njimi so
Cesta v Novo vas. Cesta čez
hrib. Cesta čez grič. Cesta k
svetemu duhu, Skokova,
Športna, Cesta pričakovanja,
Milenijska cesta. Visoka cesta.
Cesta brez imena... Najboljši
doslej pa je predlog, da bi se
imenovala Cesta treh županov.
mA
Mozirski gaj v
Spodnji
Savinjski
Predsedniku državnega sve-
ta Janezu Sušniku se je verjet-
no malce zareklo, ko je poh-
valil »vaš Savinjski gaj«. To poh-
valo je namreč izrekel v Žalcu
pred spodnjesavinjskimi župa-
ni, ki se v Zgornji Savinjski
dolini nikakor ne vidijo.
m4
Novo Celje za
sedež
Med ustanavljanjem po-
krajin bo ena izmed težav se-
deži pokrajin. Za celjsko po-
krajino bi bilo, po mnenju
Žalčanov, idealno Novo Ce-
lje. Gledano globalno, itak
večina Slovencev ne ve, kje
leži in bi ga pripisala Celja-
nom. Gledano lokalno, pa bi
bili s tem sedežem zadovolj-
ni vsaj v Žalcu.
mA
Zamernik v
odstopu
Včeraj naj bi »naš« Mirko
Zamernik uradno ponudil
odstop s položaja predsedni-
ka parlamentarne preiskoval-
ne komisije za primer Petek.
V boju s tožilci in z ministrs-
tvi mu očitno tudi motivacij-
ski načrt Smiljana Morija ni
pomagal.
Upokojenci bolj povezani
Na ustanovni skupščini
so predstavniki 32 društev
upokojencev s celjskega ob-
močja ustanovili Pokrajin-
sko zvezo.
Ta naj bi bila metoda de-
la, ki bo prispevala k večji
učinkovitosti Zveze društev
upokojencev Slovenije, je na
ustanovni skupščini povedal
predsednik slovenske zveze
Vinko Gobec. Ker zveza
združuje okoli pol milijona
slovenskih upokojencev, ki
delujejo v kar 453 društvih
širom države, je pogosto ze-
lo težko obravnavati, kaj še-
le koordinirati vse interese,
ki se v društvih pojavljajo. Z
dvanajstimi novimi pokra-
jinskimi zvezami pa bo us-
klajevanje lažje in bolj učin-
kovito, je zatrdil Gobec, ki
je zbranim tudi predstavil os-
novna torišča dela zveze. Pos-
večali se bodo predvsem bor-
bi za ohranitev sedanjega si-
stema pokojnin, ki morajo
biti vezane na zaposlene in
na usklajevanje z rastjo plač.
Zavzemajo se za postopno rast
regresa, za tretjinsko člans-
tvo v skupščini Vzajemne (če
ga ne bodo dosegh, bodo
članstvu priporočili izstop iz
te zavarovalnice in sodelova-
nje s katero drugo), pa tudi
za primerno ureditev vdov-
skih pokojnin in odpravo iz-
jemnih pokojnin.
Pogodbo so podpisali pred-
stavniki 32 od 70 društev
upokojencev na celjskem ol
močju, ki združujejo in po
vezujejo delo okoli 30 tisq
članov društev upokojene^
na celjskem območju. Celj
ska pokrajinska zveza je bi
la ustanovljena kot predzad
nja v Sloveniji, eno leto p
jo bo vodil Emil Pepelnjak
BI
Prekipelo mleko
V	sredo je na slovenskih
kmetijah ostalo 800 tisoč li-
trov mleka, ki ga dnevno
odkupujejo Ljubljanske
mlekarne, v številki pa se
skriva tudi 40 tisoč litrov
mleka, ki ga v Ljubljano
vsakodnevno vozijo iz
Zgornje Savinjske doline.
V	Ljubljanskih mlekarnah,
ki odkupijo približno 60 od-
stotkov slovenskega mleka,
so se za ustavitev odkupa od-
ločili zaradi okvare praškar-
ne v Murski Soboti, ker je za-
radi postopkov na meji sko-
raj neizvedljiv izvoz mleka
na Hrvaško in ker stavka v
Avstriji onemogoča prevoz
svežega mleka. Po napovedi
mlekarn in Ivana Acmana
iz Zadruge Mozirje, ki je or-
ganizator odkupa mleka z
zgornjesavinjskih kmetij, naj
bi se odkup mleka normali-
ziral že danes.
V	Mlekarni Celeia v Arji
vasi, kjer dnevno odkupijo
240-250 tisoč litrov mleka,
po napovedi direktorja Mar-
jana Jakoba viškov mleka
ne bodo reševali na način
Ljubljanskih mlekarn, tem-
več bo o odkupu odločala
zgolj kakovost. »Merilo za od-
poved bo kakovost - odpo-
vedan bo odkup z mlečno«
proge, od koder bo prihaja-
lo mleko s prekoračeno bak-
teriološko sliko. Potem pa je
stvar organizatorjev odkupa,
zadrug, strokovnih služb... da
poiščejo posameznike, izo-
bražujejo svoje člane in po
predpisih kontrolirajo kako-
vost mleka,« pravi Jakob.
Zaradi okvare praškarne so
se maja tudi v celjski mle-
karni soočali s strahovitimi
težavami, še huje pa bo po
napovedih Jakoba s 1. juli-
jem, ko bo se bodo spreme-
nile izvozne spodbude in ver-
jetno znižala odkupna cena
mleka.
US
Generalnemu direktorju Cetisa Dragu Polaku je okoljski certifikati
izročil šolski minister Slavko Gaber.
Cetis varuje okolje
Minister za šolstvo Slavko Gaber je minulo soboto ce|
skemu Cetisu izročil listino o pridobitvi okoljskega cej
tifikata.
V Cetisu so že pred petimi leti poslovanje uskladili s sta^
dardom kakovosti ISO 9001, za pridobitev certifikata kak'
vosti za ravnanje z okoljem pa so se začeli pripravljati le
2000. Presojo so uspešno opravili februarja letos. Kot je d
jal generalni direktor Drago Polak, načrtujejo za letos in J
prihodnje leto kar nekaj okoljevarstvenih naložb. Letos ni
bi zgradili nov prostor za skladiščenje barv, nevarnih snovi i
odpadkov, ki bo stal okrog 50 milijonov tolarjev. V enem i
najkasneje dveh letih pa želijo namestiti novo tehnologij
neposrednega laserskega osvetljevanja ofset plošč brez up<
rabe filtrov, s čimer bodo občutno zmanjšali prisotnost si]
bra v odpadnih tehnoloških vodah.	IJ, foto: G
Št. 23 - 5. junij 2003
DOGODKI
3
»V regUi
Sa-Sa se
Savinjska
ne vidi
v torek je žalsko obči-
10	obiskal predsednik dr-
jvnega sveta Janez Su-
[lik, ki so ga spodnjesa-
Injskimi župani, člani
iuba Manager in pred-
avniki političnih strank
eznanili s številnimi
roblemi, ki tarejo Spod-
|o Savinjsko dolino.
Predsednik DS Sušnik (ki
[ je ogledal tudi Mlekarno
ieleia v Arji vasi), z obiski v
^h volilnih enotah posku-
I spoznati specifične lokal-
e probleme ter povečati vlo-
)in pomen DS. Državni svet-
iki se nameravajo aktivno
cljučiti v razprave o regio-
alizaciji Slovenije, ravno
jdoče pokrajine pa so bile
ja od tem, ki so ji na torko-
srečanju posvetili kar
recej pozornosti.
Žalski župan Lojze Pose-
el se je v imenu spodnje-
ivinjskih županov zavzel za
aotno in močno celjsko po-
rajino. »Nedopustno je, da
se znotraj celjske pokra-
ne oblikovala Regija Sa-Ša.
le hočejo, naj imajo savinj-
(o-šaleško regijo, župani
KDdnjesavinjskih občin pa
5mo zahtevali, naj ne upo-
ibljajo imena Savinjska -
11	se v tej regiji ne vidimo,
^j povedo, da gre za zgor-
iesavinjske občine,« je pou-
aril župan Posedel. Zastop-
ik lokalnih interesov 23 ob-
n na Celjskem Gregor Volk
etrovski je napovedal, da
Ddo obisk predsednika DS
ineza Sušnika organizira-
še v Celju.	US
Plaz očitkov
na LPC
Lokalni podjetniški center na rešetu mestnih svetnikov -
Subvencije morajo ostati
Nedavna razprava v celj-
skem mestnem svetu o Lo-
kalnem podjetniškem cen-
tru (LPC) je zopet pokaza-
la, da bodo svetniki, zla-
sti iz vrst opozicije, o do-
brem delu centra dvomili
toliko časa, dokler bo za
njim kot prokurist in pred-
sednik nadzornega sveta
stal Roman Šumak. Zato
ne čudi Šumakov poziv, naj
ga zamenjajo, če se jim res
zdi tako moteč. Ali pa naj
LPC kar ukinejo, če mesto
takšne ustanove ne potre-
buje. »Hudo kri« sta tokrat
povzročila ukinitev sub-
vencij in vprašanje, ali je
gradnja transportnega cen-
tra sploh še smotrna.
LPC od občine že od leta
2000 ni dobil prav nobene
finančne podpore, zato mest-
ni svet tudi ne more zahteva-
ti, da opravlja svoje osnov-
no poslanstvo, to je subven-
cioniranje obrestnih mer za
posojila, ki jih najemajo pod-
jetniki, je na plaz očitkov, za-
kaj v letošnjem programu
centra ni subvencij, ogovar-
jal Roman Šumak. Predsed-
nica odbora za gospodarstvo
Janja Romih je zato predla-
gala, župan Bojan Šrot pa je
njen predlog podprl, naj ob-
čina še v letošnjem proraču-
nu najde 50 milijonov tolar-
jev za subvencije.
Da mora LPC ohraniti sub-
vencioniranje obrestnih
mer, se je v imenu odbora
za finance strinjal tudi svet-
nik Marjan Krajnc, ki ga je
tudi zanimalo, kje je denar,
ki ga je prejšnja leta občina
v ta namen nakazovala cen-
tru. Župan Šrot je pojasnil,
da so ga preusmerili na druž-
bo Nepremičnine, ki ga je
porabila za nakup Železni-
narja in še nekaterih drugih
nepremičnin. Krajnc je na-
čel tudi problem izgradnje
transportnega centra za Be-
žigradom. Projekt je star že
štiri leta, zato bi ga bilo tre-
ba prevetriti in ugotoviti, ali
je takšna naložba sploh še
potrebna. Mnogi prevozni-
ki so namreč v tem času že
sami poskrbeli za parkira-
nje tovornjakov. Krajnc je tu-
di opozoril, da doslej ni bi-
la podpisana še nobena pred-
pogodba s katerim od bodo-
čih uporabnikov transport-
nega centra.
Podprl ga je svetnik Emil
Kolenc, ki je v zvezi z de-
lom LPC naštel še nekaj dru-
gih pomislekov. Vprašal je,
zakaj se LPC ukvarja z od-
dajanjem poslovnih prosto-
rov, saj ima občina za to de-
javnost drugo podjetje, za-
nimalo ga je tudi, od kje cen-
tru počitniške zmogljivosti
in v katerih podjetjih dela
tistih 450 ljudi, za katere se
LPC hvali, da so se zaposlili
z njegovo pomočjo. Kolenc
je tudi opozoril, da se mu
zdijo nekateri stroški, pri-
kazani v letnem finančnem
poročilu centra, nerazumlji-
vo visoki.
Zaradi opozorila svetni-
kov iz vrst LDS, da razpis
za direktorja LPC ni bil pra-
vilno izpeljan, bo mestni
svet razpis ponovil. Dose-
danjo direktorico Romano
Poteko, ki je tudi izbrana
kandidatka za naslednji
mandat, je zato do izbora
novega direktorja imeno-
val za vršilko dolžnosti.
Roman Šumak je Kolen-
cu povedal, da LPC oddaja
prostore, ki so v njegovi la-
sti, počitniške zmogljivosti
v Umagu so dobili v paketu
s Prevozništvom, za nova de-
lovna mesta pa bo pripravil
natančen seznam. V zvezi z
dvomi o smotrnosti trans-
portnega centra pa je Šumak
svetnike opozoril, da je od-
ločitev o gradnji sprejel mest-
ni svet, LPC pa mora nalogo
izpeljati.
JANJA INTIHAR
Srebrni jubilej raziskovalcev
Va včerajšnji slovesnosti
Jarodnem domu v Celju so
4 učencem in dijakom celj-
ih osnovnih in srednjih
I, ki so v letošnji akciji Mla-
za Celje izdelali 136 razi-
ovalnih nalog, podelili za-
»žena priznanja.
Hkrati so proslavili tudi sre-
1i jubilej - 25 let organizira-
ga mladinskega raziskoval-
ga dela v Celju. »To je svetil-
Jna slovenskem nebu, saj se
Se v nekdanji državi začelo
iv v Celju, in tudi zato sem
ponosna, da sem Celjanka,« je
ob tem povedala predsednica
komisije Mladi za Celje prof.
Mojca Utroša. V mladinsko ra-
ziskovalno delo so v Celju, kot
edinem v Sloveniji, vključene
prav vse osnovne in srednje šo-
le. V 25 letih je nastalo 2291
raziskovalnih nalog, ki jih je
pripravilo 7622 avtorjev s po-
močjo 2014 mentorjev. Vse ra-
ziskovalne naloge so shranje-
ne v osrednji knjižnici Celje,
kjer sodijo med drugo najbolj
izposojano knjižnično gradivo.
To je dodaten dokaz izredne
uporabnosti nalog, ki pa ob
tem mlade učijo tudi postop-
kov in pasti raziskovalnega de-
la ter jih bogatijo z neprecen-
ljivimi izkušnjami. Te pridejo
še kako prav pri prehodu iz os-
novnih v srednje šole in iz teh
v različne študijske programe.
»Ob tem pa je očitno, da bi mo-
ralo ministrstvo za šolstvo ra-
ziskovalno delo vključiti v zbi-
ranje potrebnih točk za vpis na
fakultete,« je povedala Mojca
Utroša.	BS, foto: CK
Boljše
okno v
Obsotelje
v Obsotelju so v petek
slovesno predali namenu
na novo urejeno križišče
na Podplatu. Gre za po-
membno križišče državnih
cest iz celjske ter maribor-
ske smeri, ki je po rekon-
strukciji bistveno varnej-
še.
S pripravami so začeli pred
sedmimi leti, ko so morali
odkupiti ter porušiti objekt
v Mercatorjevi lasti. Za na-
ložbo so nato odšteli 305 mi-
lijonov tolarjev, pri čemer ni-
sta všteta nakup zemljišč ter
tehnična dokumentacija. Ob-
čina Rogaška Slatina je k dr-
žavni naložbi prispevala 15
odstotkov sredstev.
Dela. so bila opravljena
mesec dni pred pogodbenim
rokom. Križišče na Podpla-
tu je po novem bistveno var-
nejše, saj so urejeni pločni-
ki za pešce, semaforji ter tri
avtobusna postajališča. Prav
tako je urejena javna razsvet-
ljava.
Prometni minister Jakob
Presečnik je med slovesnost-
jo poudaril, da gre za eno naj-
večjih cestnih naložb v drža-
vi, slatinski župan Branko Ki-
drič pa je predstavil potek na-
ložbe. Ta je zahtevala med
drugim celo prestavitev stru-
ge Mestinjščice ter gradnjo
novega mostu. Slovesnosti se
je udeležil tudi kmetijski mi-
nister Franci But, nekdanji
tamkajšnji krajan. BJ
ZA IN PROTI
Plovba po Savinji
Kdor sliši, da bi morali imeti v občini Ljubno plovbni re-
žim, mu verjetno potegne vsaj na nasmešek. Vendar položaj
v resnici ni smešen, ker se ribiči in nosilci dejavnosti, ki se
ukvarjajo z vodnimi športi, ne morejo dogovoriti kdo, kdaj
in kako lahko uporablja oziroma plove po reki. Tudi zato so
v četrtek ljubenski svetniki preložili obravnavo odloka o
plovbnem režimu v občini.
V Sloveniji velja zakon o celinskih vodah, ki naj bi v grobem
poskrbel za red, v posameznih občinah pa morajo podrobnosti
doreči s svojimi odloki - Soče ali Save se pač ne da primerjati s
Savinjo. Problem je pereč v zgornjem toku Savinje, kjer za ribe
skrbijo člani Ribiške družine Ljubno, na nasprotni strani pa so
trije posamezniki, ki se ukvarjajo z vodnimi športi oziroma
izposojo kajakov, kanujev in raftov. Na eno stran kot sogovorni-
ka postavljamo Ribiško družino Ljubno, ki sta jo zastopala Mi-
klavž Zagožen in Karel Ajnik, ki se seveda ne strinjata s plovbo
po Savinji, na drugi strani pa je Edi Jurjevec iz Šport centra
Prodnik, ki oporeka trditvam ljubenskih ribičev.
»Meni se ne zdi nič spornega - na-
daljujemo z dejavnostjo izpred 15
let, ribiči pa bi naenkrat radi ne vem
kaj vse. Prvi argument, s katerim
razpolagamo, so različne raziska-
ve škodljivih vplivov na vodo in na-
ravo, po katerih sta kajak in raft na
zadnjih mestih, ribiči pa so v špici.
Res je le, da bi nas radi pregnali z
vode, jasno pa je, da imamo podob-
no kot ribiči prisvojene pravice. Verjamem, da je njihov interes
večja prodaja kart, predvsem tujcem, ki nočejo videti čolnov na
vodi, vendar pa postavljajo takšne zahteve, da jim je nemogoče
ugoditi. Pripravljeni smo se pogovarjati, prišli smo na vsak se-
stanek, vendar pa se z njimi ne moremo strinjati. Sploh pa sedaj
zaradi nizke vode vozimo samo s kajaki, raftov praktično ni več
na vodi. Tudi trditve, da s svojo dejavnostjo ne vem koliko zaslu-
žimo, so utvara. Končno pa tudi ribiči prodajajo ribe in s tem
služijo. Mi pustimo ribiče pri miru, je pa res, da vsak zagovarja
svoj interes. Tega, da bi gostom, ki so prišli iz Nemčije, Češke,
Nizozemske... rekel, da zaradi tega in tega ne morejo na vodo,
verjetno ne bodo dočakali. Lahko jim pa rečem, da je voda
primerna samo za kajak. Glede tožbe pa sem prepričan, da ne
bodo veliko dosegli, saj bodo morali najprej dokazati, da dela-
mo škodo. Bolnih rib, W so jih vložili v Savinjo, sistema ujemi-
spusti in še marsikatere podrobnosti iz dela ribičev niti ne bi
omenjal.«
Edi Jurjevec
Miklavž Zagožen
»Če je normalna voda, kajakaši
in drugi nikogar ne motijo, naj se
vozijo. Vendar pa je zaradi nizke-
ga vodostaja nastal velik problem
- vožnje so nemogoče, z njimi bo-
do uničili ves zarod. Zaradi nizke-
ga vodostaja preprosto ni več pro-
stora za vse, drugega ne morem re-
či. Sploh ker se peljejo 50 metrov, potem čolne prenašajo ali
vlačijo, zelo pogosto po drstiščih lipanov. Vozijo se tudi po
ribji stezi, kjer je ribolov prepovedan, po zakonu pa se med
drstjo rib ne smejo voziti. Rešitev je samo v odloku, kjer smo
zahtevali postavitev vodnih mer - do nekega vodostaja lahko
vozi raft z 8 ljudmi, ko voda pade, še s 4 ljudmi, ko pa je raven
vode še nižja, naj bi bilo vožnje z rafti konec. Kompromis,
seveda ob zadostni količini vode, bi lahko dosegli z urami -
predlog je, da naj bi 7 ur dnevno namenili za kajake, 7 ur pa za
ribiče. Morali bi se dogovoriti po pameti in skleniti kompro-
mis, vendar pa je dogovor zaenkrat nemogoč. Na vsakem se-
stanku začnejo z očitki, zato ne pridemo nikamor, o vodnih
merah še slišati nočejo - če imajo goste, ni pomembno, koliko
je vode, hočejo jih peljati. Pač gleda vsak s svojega stališča. Mi
vlagamo za milijone tolarjev rib, odvisni smo od poplav, ob-
nove rib... Res je, da rib ne uničujejo, saj jih ne morejo kar
tako ubiti, vendar pa je v vodi še veliko hrane in drugih mi-
kroorganizmov. Poleg tega se ukvarjamo z ribolovnim turiz-
mom, prihajajo gostje iz več držav. Z našimi gosti zaslužijo v
več krajih, v tujini pa je dokazano, da vsak muhar v nekem
kraju pusti po 100 evrov na dan. Vozniki na čolnu so popolno-
ma zasebna stvar, vendar pa to ni naša skrb. Pripravljeni smo
na kompromise, bolijo pa očitki, da živimo na račun ribiške
družine. Po zakonu bi morali prijaviti vse rafte, da bi lahko
pobrali takse, in pričakovali bi, da bodo v občini Ljubno za
začetek vsaj to uredili. Resno razmišljamo o odškodninskem
postopku zoper občino. Nasploh bi od županje pričakovali
več odločnosti, ne pa da prepušča končni dogovor nam in ka-
iakašem. ki bi iim lahko tudi mi kai očitali.«
Št. 23 - 5. junij 2003
4
AKTUALNO
Drugačna
babica
Prim. dr. Marta Škapin je
področje mladinskega zoboz-
dravstva specializirala pred
več kot tremi desetletji. Ro-
jena Ljubljančanka se je po
zaključeni fakulteti zaposli-
la v Postojni, kjer sta s sopro-
gom Rudijem, prav tako
zdravnikom, živela pet let. »V
Postojni sem imela prijatelji-
co, ki je bila vzgojiteljica v
vrtcu in kar takoj smo začeli
opravljati preventivne pregle-
de otrok.« Že po nekaj ted-
nih je vedela, da je to tisto,
kar si želi delati, in izbrala je
poklic, ki ji -je osmislil živ-
ljenje. »Danes, ko imam le še
dve leti do upokojitve, vem,
da sem izbrala prav in da bi
se enako odločila še enkrat,«
pravi odločna in srčna gospa,
ki telesno - pa tudi duševno -
kondicijo že več kot dvajset
let vzdržuje s tekom. Redno
se udeležuje maratonov in so-
deluje na športnih igrah zdrav-
nikov.
Preventivnemu delu na po-
dročju otroškega zobozdravs-
tva je utrla pot tako v celjskem
kot tudi v slovenskem meri-
lu. Ko se je prai 33 leti zapo-
slila v ZD Celje in povedala,
da želi skrbeti za področje pre-
ventive na področju zoboz-
dravstvai so jo najprej čudno
gledali - vendar so njen pred-
log sprejeli in ob podpori ce-
lotne ekfjpe sodelavcev ter
vodstva zdravstvenega doma,
se Celjani na področju pre-
ventivnega dela uvrščajo ne
le v evropski,
temveč v sam
svetovni vrh.
Med dosež-
ki, na katere je
Marta Škapin
posebej pono-
sna, je njeno
dolgoletno de-
lo z otroki s
posebnimi po-
trebami. Že
14 let skrbi za
varovance za-
voda Dobrna.
Za otroke, ki
so drugačni, je
pomembno,
da se na člove-
ka navadijo, za-
to marsikateri nekdanji varo-
vanec ostane njen pacient tu-
di potem, ko že odrase. »Če z
veseljem hodijo k zobozdrav-
niku, je pravilo, da bi se mo-
rali prestaviti le zato, ker so
odrasli, popolna neumnost...«
Delo z drugačnimi otro-
ki je delo na dolgi rok, am-
pak dobri, včasih kar prese-
netljivi rezultati in pred-
vsem pozitiven odziv otrok,
so vredni vsakega truda. Ra-
zen tega pa, pravi, otroci s
posebnimi potrebami sami
po sebi sploh niso proble-
matični. »Problematično je
okolje, ki jih sprejema s to-
liko predsodki...«
Prav malo revolucijo je pov-
zročila, ko je pričela starše
otrok do L leta starosti vabi-
ti, naj skupaj s svojimi malč-
ki obiščejo zobozdravstveno
ambulanto. »Čudno so me gle-
dali in spraševali, zakaj naj
bi prišli - glede na to, da nji-
hovi otroci sploh še nimajo
zob.« Danes je zadeva obrnje-
na na glavo: »Pogosto se zgo-
di, da je čakalnica polna star-
šev z majhnimi otroki, ki se
želijo naročiti za pregled...«
Ob številnih moralnih je za
svoje delo v dobrih treh de-
setletjih dela prejela tudi več
uradnih priznanj. Leta 1997
je na svetovnem kongresu
združenja otroškega zoboz-
dravstva predstavila slovenski
preventivni program, ki so ga
v konkurenci 36 državnih pro-
gramov razglasili za najbolj-
šega. Dve leti pozneje je na
kongresu v Londonu predsta-
vila izkušnje na področju zo-
bozdravstvenega dela z otro-
ki s posebnimi potrebami.
»Kolegi z vsega sveta so bili
navdušeni. Niso verjeli, da je
kaj takšnega sploh mogoče...«
Ponosna je na dobro so-
delovanje z vzgojitelji ter uči-
telji iz celjskih vrtcev in Šol.
»Kljub njihovi pomoči lahko
največ za zdrave zobe otrok
naredijo starši.« Njihov od-
nos do skrbi za zdrave zobe
se je v zadnjih letih močno
spremenil, vendar tudi pri tem
obstajajo izjeme; medtem ko
na Celjskem narašča število
otrok z zdravimi zobmi, obo-
levnost pri tistih, ki imajo bol-
ne zobke, ne upada: »Če otrok,
ki ima obolel zob, pri starših
ne najde opore za to, da bi
obiskal zobozdravnika, se bo
bolezen kmalu še bolj razši-
rila...« Problem ima še večje
razsežnosti v revnejših drža-
vah sveta, je izvedela na sve-
tovnem kon-
gresu, ki se ga
udeleži vsako
drugo leto. »-
Samo letos
sem ga izpusti-
la, ker sem
morala na
operacijo ro-
ženice...«
In kaj je mo-
goče o člove-
ku, ki je pre-
dan svojemu
delu, zapisati
zasebno? »Ze-
lo veliko mi po-
meni tek; naj-
raje tečem do
Šmartinskega
jezera in sama, saj je to zame
velika sprostitev. Odrasli hčer-
ki pravita, da sta nanjo zelo
ponosni; družina s soprogom
Rudijem na čelu je od nekdaj
navajena, da je mamica tu in
tam na kakšnem svetovnem
kongresu... Štiri vnukinje, ki
jih ima neizmerno rada, se bo-
do morale, pravi, »počasi na-
vaditi, da imajo malo drugač-
no babico...«
Prav zaradi tako drugačnih
ljudi kot je Marta Škapin je
danes morda kljub vsemu še
mogoče obljubiti boljši jutri.
Če bi obstajalo še eno življe-
nje, nova pot, bi se ponovno
odločila za delo z otroki prav
zato, ker je začutila, da lah-
ko dozoreva hkrati z njimi in
ob njih. Da je njeno poslans-
tvo čudovita priložnost, ob ka-
teri lahko nenehno spoznava,
se uči in spreminja - kot v ne-
ki drugi dimenziji zorijo nje-
ni mali pacienti. In njihovi
starši.
ALMA M. SEDLAR
Marta Škapin
Večina novih objektov CERO bo zrasla za gozdičkom, levo od sedanje deponije in levo od dovozne ceste.
Milijarde za smeti
V nastajajoči Center za ravnanje z odpadki se zaenkrat vključuje 17 občin
Celje je z večjim delom ob-
močja pred novo, drago,
okoljsko evropsko nalož-
bo. Te dni namreč mestni
in občinski sveti v 17 obči-
nah celjskega območja
obravnavajo načrt za grad-
njo Centra za ravnanje z od-
padki (CERO), ki ga name-
ravajo celjske Javne napra-
ve speljati v letih 2005 in
2006.
Projekt so doslej obravna-
vali v petih občinskih svetih
in podpora kaže, da je do-
ber. Z njim se je temeljito
seznanilo tudi 20 županov iz
občin savinjske statistične re-
gije. Čeprav bodo ponekod
še čakali, projekt podpirajo
praktično vsi, kar kaže na od-
ločenost, da se s problemom
odlaganja odpadkov spopa-
demo na čim bolj sodoben
način. Četudi je ta drag. Na-
ložba v CERO bo stala vrto-
glavih 10 milijonov evrov.
Projekt CERO nastaja že od
leta 1986, ko so naredili
okoljski in tehnični projekt
za organiziranje novega cen-
tra. Z leti so zamisli dopol-
njevali, dograjevali, oprav-
ljali so dodatne študije. CERO
naj bi bil regijski center, ki
naj bi služil dovolj velikemu
območju, da bi lahko zago-
tavljal tudi ekonomsko pri-
merne in sodobne tehnološ-
ke postopke, ki bodo čim
manj obremenjevali okolje.
V	Evropi bo namreč treba
spoštovati vse ostrejše in zah-
tevnejše okoljske predpise.
V	Sloveniji smo jih med po-
gajanji o sprejemu v EU že
prilagajali evropskim stan-
dardom. Ti predpisi zelo na-
tančno določajo, kako in
kam z odpadki. Prva usme-
ritev je, seveda, »pridelati«
čim manj odpadkov, kar je
mogoče doseči le s predpisi
in s sankcijami. Naslednji ko-
rak je, da gre čim več odpad-
kov v reciklažo v koristne na-
mene. In zadnje, da so od-
padki neškodljivi, da torej iz
njih odstranijo vse, kar je raz-
gradljivega in šele potem,
čim manj boleče za naravo,
ostanke odložijo. Do leta
2016 v odloženih odpadkih
ne sme biti nič več organsko
razgradljivega in nič več gor-
ljivega.
Začeteicje
doma
Začetek okolju čim bolj
prijaznega odlaganja odpad-
kov je doma, pri ločenem zbi-
ranj u odpadkov, predvsem
pri izločanju sekundarnih su-
rovin. Večina že ve, da se pa-
pir, steklo in kovine zelo do-
bro reciklirajo. Drugače je s
plastiko, za katero pa so pro-
grami že v pripravi in naj bi
zaživeli prihodnje leto. Se-
veda bi morali že v gospo-
dinjstvih odstranjevati tudi
vse nevarne odpadke. »O tem
občane obveščamo in jih po-
zivamo, da izkoristijo vsako-
letne akcije,« pove Milka Le-
skovšek iz Javnih naprav.
»Zlasti je treba biti pozoren
na barvila, lake, škropiva,
zdravila, baterije, itd. Vse te
odpadke bi morali skrbno
hraniti in jih oddajati loče-
no, ob akcijah. Večina ljudi
to že dobro pozna in počne.«
Ker je CERO regijski pro-
jekt, naj bi se vanj vključile
vse občine nekdanjega celj-
skega območja. »Nekatere od
občin, predvsem Zgornjesa-
vinjske, pa Rogaška Slatina,
Šmarje, občine s konjiškega,
še niso pripravljene na vklju-
čitev. Dosedanjim občinam,
recimo jim bivše celjske in
bivše žalske, pa so se pridru-
žile še Velenje, Šoštanj,
Šmartno in Laško, kjer se bo-
do sicer vključevali kasneje,
vendar želijo že sedaj sode-
lovati pri naložbi,« je pove-
dala Leskovškova. »Vrata os-
tajajo odprta tudi za ostale
občine, ko bodo za to izka-
zane potrebe,« poudarja Mil-
ka Leskovšek, ko opozarja,
da je naložba donosna in
smotrna šele, ko CERO zaja-
me vsaj 150 tisoč prebival-
cev, medtem ko je največje
učinke možno pričakovati pri
oskrbi 200 do 250 tisoč pre-
bivalcev. Le ob tem pogoju
tudi finančno podpira takšne
naložbe tudi Evropa.
Naložba v CERO bo stala
preko 10 milijonov evrov.
Polovico bo z nepovratni-
mi sredstvi financirala
Evropa, petino naložbe naj
bi financirala država iz
ekoloških skladov, 15 od-
stotkov bodo prispevale ob-
čine iz proračunov, 15 od-
stotkov pa bodo pridobili iz
takse za obremenjevanje
okolja, ki jo občani že pla-
čujejo v ceni ravnanja z od-
padki.
»Ta trenutek imajo interes
za vključitev tiste občine, ki
problema nimajo rešenega za
vsaj srednjeročno obdobje.
Tiste občine, kjer pričakuje-
jo, da bodo njihova odlaga-
lišča obratovala še tja čez le-
to 2010, pa same rešujejo
probleme. Ko bodo predpisi
tako zahtevni, da tam ne bo-
do več smeli odlagati odpad-
kov, bodo tudi v teh občinah
iskali druge možnosti,« je pre-
pričana Leskovškova.
Na območju sedanje depo-
nije za odpadke v Bukovžla-
ku bodo najprej postavili sor-
tirnico sekundarnih surovin,
ki jih je še možno reciklira-
ti. Zatem bodo tam uredili
kompostarno za biološke od-
padke. V drugi fazi, ki še ni
predvidena v tej naložbi, na-
črtujejo še objekt za mehan-
sko biološko obdelavo a
padkov oziroma za izločar^
gorljivih elementov iz odpa
kov. Ta objekt bo zgrajen j
letu 2010, ko bodo predpj
še strožji. Predvideno pa j
tudi novo sodobno odlagali
če preostanka odpadkov.
Odpravljanje
stariii greiioii
že od leta 1995 se na ^
poniji Bukovžlak trudijo oi
praviti dediščino preteklo]
in starih ekoloških ran. ^
šili so že problem izcedi^
vod, odvajanja meteornj
vod, uredili so odplinjevai^
deponije in zdaj plin že tu
gospodarno izkoriščajo v I
tos odprti mali elektrari
»Problem, ki je boleč za ok
ličane, pa je še vedno smrad
pravi Leskovškova. Z izloi
njem biološke frakcije v d
padkih, ki povzroča ta smra
pa bo tudi to rešeno. »Že
mo, da bi bili vsi novi obj«
ti rezultat najboljše obsto
če okoljske tehnike, najb
sodobni, kar je mogoče,« c
daja.
Osnutek načrta za gr^
njo CERO je zdaj v jaV
razgrnitvi. Javna obravii
va načrta pa bo jutri, v f
tek, ob 19. uri v veliki di
rani KS Teharje.
Do začetka nalože, ki
predviden čez dve leti, pa Ji
ne naprave in pristopnike
projektu čaka še kopica <
la. »Pridobiti moramo v
prostorsko in upravno dol
mentacijo, pa seveda za]
toviti tudi vse vire financi
nja in urediti odnose med v
mi podpisniki, zlasti sode
jočimi občinami, pri čen
bodo te postale solastm
CERO.«
BRANKO STAMEJ^
Št. 23 - 5. junij 2003
TEMA TEDNA
5
Zdravniki^ ki
zahtevajo podkupnino
Pacient iz Lesičnega, od katerega je zdravnik zahteval 3000 mark, še vedno čaka na razplet na vrhovnem sodišču
- Prim. mag. Brane Mežnar, dr. med.: »V zdravstvu je včasih težko opredeliti, kaj je korupcija!«
Eden redkih znanih primerov, ko
(Zdravnik od bolnika zahteval pod-
iipnino za opravljeno storitev, se
«zgodil v Zdravstveni postaji (ZP)
^zje leta 1998. Mihaela Kotnika
5 Gubnega pri Lesičnem je zaradi
žke okvare hrbtenice obravnavala
ivalidska komisija, ki ji je potreb-
p dokmnentadjo poslal Ali Nas-
b, tedanji Mihaelov zdravnik, za-
ttslen v ZP Kozje.
»Kmalu zatem, ko sem dobil od-
fčbo, da sem invalidsko upokojen,
le je poklical dr. Nassib in vprašal,
i lahko pridem v ambulanto, češ
a se morava nekaj pogovoriti. Ko
em prišel, je rekel, da se je posebej
otrudil zame in da si člani komisi-
; zaslužijo posebno nagrado. »Kak-
110 nagrado?« ga najprej nisem ra-
umel, on pa je kmalu postal bolj
isen. Rekel je, naj za vsakega člana
omisije prinesem 700 nemških
lark...
Ker se je Mihaelu to zdela nekoli-
0 nenavadna oblika zahvale za pra-
ico, ki mu je glede na zdravniške
:vide pripadala, je šel naslednji dan
a invalidsko komisijo v Celje in za-
evo prijavil. »Vse so si zapisali in
;kli, da bodo oni delali naprej,« pravi
lihael, ki so ga kmalu zatem pokli-
di še celjski policisti. Svetovali so
m, naj jih v primeru, da bi zdrav-
ik od njega zahteval še kaj, obvesti.
Kmalu zatem sem dr. Nassiba sre-
id v Kozjem in vprašal me je, kdaj
om prinesel denar.« Mihael se je ne-
aj časa še izgovarjal, češ da denarja
ima, potem pa je o zadevi vendarle
bvestil policiste. »Povedali so mi,
aj naj storim. Ob dogovorjenem času
iMihael stopil v ambulanto in zdrav-
iku izročil zahtevani denar. Takoj
atem so v ambulanto vstopili poli-
Bti, ki so celoten znesek našli v zdrav-
ikovem žepu...«
Dolgotrajni
postopici
»Resnična koruptivna dejanja, še
osebej tista v zdravstvu, ki se doga-
jo v odnosu zdravnik-bolnik, je zelo
žko dokazati, saj se pacienti zelo
idko odločajo, da bi o tem sprego-
brili,« pravi prim. mag. Brane Mež-
nar, dr. med. specialist internist,
predsednik razsodišča pri Zdravniš-
ki zbornici Slovenije in direktor
Zdravstvenega doma Celje. »Če se pa-
cient zdravniku ob določeni prilož-
nosti (ob nekem prijetnem dogod-
ku, ob zadovoljstvu zaradi odnosa
zdravstvenega osebja, po uspešno
opravljenem posegu ali zdravljenju,
ob novem letu...) zahvali zdravniku
ali sestri s šopkom rož, bonboniero,
knjigo ali drugo pozornostjo, to po
mojem mnenju ni nič spornega v smi-
slu koruptivnega dejanja. Vendar tak-
šne pozornosti ne bi smele presegati
določene vrednosti, na kar bi moral
obzirno opozoriti prejemnik. Povsem
drugače je, kadar zdravnik zahteva
ali nakazuje, da pričakuje kakršno
koli obliko plačila za storitev, ki jo
je dolžan opraviti,« pravi dr. Mežnar
in dodaja, da na zdravniško zborni-
co ne prihaja veliko prijav, ki bi opi-
sovale koruptivna dejanja. »Vse pri-
jave natančno preučimo, vendar smo
doslej prijeli le tri takšne, ki naka-
zujejo, da je šlo za kaznivo dejanje
goljufije oziroma poskus podkupo-
vanja.« Eden od treh primerov, ki jih
obravnavata tako komisija pri zdrav-
niški zbornici kot tudi sodišče, je pri-
mer iz Kozjega, ki bo, tako Brane
Mežnar, kmalu dobil sodni epilog.
Bolj
problematični
aparati in izleti
Zdravnikom, za katere ugotovijo,
da so sprejemali ali zahtevali pod-
kupnino, lahko tudi v zdravniški zbor-
nici izrečejo hude kazni, od javnega
opomina do odvzema licence za
opravljanje zdravniškega poklica. Ob
tem pa Mežnar dodaja, da je od vseh
prijav zoper zdravnike še najmanj
primerov korupcije v smislu, da bi
zdravnik zahteval plačilo od pacien-
ta. »Veliko bolj vprašljiva so lahko
dejanja vodstev zavodov, menedž-
menta in drugih odgovornih oseb,
ko odločajo o nakupih, investicijah
in javnih razpisih ter o tem, kje in za
kakšen denar bo nekdo kupil apara-
te, in kdo jih bo potem servisiral ozi-
roma opravljal druge storitve. Pri tem
je pomembno tudi, kakšne ugodno-
sti jim ponudnik obljublja, saj mora
biti zagotovljena možnost konkuren-
ce vseh ponudnikov.«
Druga, še bolj znana oblika, ki bi
lahko imela elemente koruptivnosti,
so vabila farmacevtskih podjetij in
uvoznikov zdravil, ki zdravnikom
(večinoma tistim, ki predpišejo naj-
več njihovih zdravil) plačujejo ude-
ležbo na kongresih in strokovnih sre-
čanjih v tujini oziroma jim omogo-
čajo druge ugodnosti. »To je dvore-
zen meč,« pravi dr. Mežnar, »saj je
dejstvo, da podjetja zdravnikom
omogočajo strokovno izobraževanja,
ki je večinoma zelo dobrodošlo - glede
na to, da matične ustanove zdravni-
kom tovrstnih izobraževanj ne mo-
rejo vedno zagotoviti. Vsekakor pa
bi bilo potrebno ločevati, kakšen je
motiv, da farmacevtska firma zdrav-
nika povabi na izobraževanje, pri če-
mer imamo v vodstvih zdravstvenih
domov in bolnišnic možnost nadzo-
ra in usmerjanja tovrstnega izobra-
ževanja.«
Tako bi bilo, pravi sogovornik,
sumljivo, če bi se zdravnik, ki pred-
pisuje aspirin zgolj enega proizva-
jalca, udeleževal samo izobraže-
vanj, na katera bi ga povabila fir-
ma, katere zdravilo predpisuje. »-
Tu bi bilo potrebno potegniti loč-
nico, saj srečanja, na katera so vab-
ljeni zdravniki, pogosto predstav-
ljajo dobro priložnost za izobra-
ževanje zdravnikov in medseboj-
no izmenjavo informacij o uspe-
hih pri zdravljenju in diagnostiki,
kar je predvsem v interesu bolni-
ka. Če na kongresu sodelujejo tudi
tuji zdravniki, je to jamstvo za izo-
braževalno poslanstvo strokovne-
ga srečanja, česar za bolj interna sre-
čanja ali zgolj izlete v organizaciji
farmacevtskih podjetij ne bi bilo mo-
goče trditi,« pravi dr. Mežnar.
Veliko slabe volje bolnikom pov-
zročajo tudi predstavniki farmacevt-
skih podjetij, ki si v ambulantah
zdravnikov (le-ti imajo pri odloča-
nju o proizvajalcih zdravili, ki jih
predpisujejo, povsem proste roke)
včasih podajajo kljuko tudi na ne-
kaj minut. »To je res zoprno za vse,
vendar je včasih tudi priložnost, da
zdravnik zelo hitro izve za nova zdra-
vila, ki pridejo na tržišče in jih bo
lahko uporabil pri zdravljenju svo-
jih bolnikov. V ZD Celje smo »po-
dajanje kljuk< v dogovoru s predstav-
niki farmacevtskih podjetij uspešno
rešili v korist bolnikov,« pravi dr.
Mežnar in z nasmehom doda, da se
»res ne zgodi prav pogosto, da bi
predstavnik farmacevtske firme
predstavil novosti konkurenčnega
proizvajalca...«
Korupcija je
večplasten
problem
»Korupcija v zdravstvu ni le to, kar
na svoji koži občuti pacient,« meni
Mirjan Hren z Urada za prepreče-
vanje korupcije RS. Po njegovem mne-
nju zahteve zdravnikov po podkup-
nini kot tudi predpisovanje zdravil
na podlagi ugodnosti, ki jih zdravni-
kom nudijo farmacevtska podjetja,
predstavljajo le manjši del koruptiv-
nosti v zdravstvu. »Veliko huje je z
nakupom aparatov, ki so potrebni v
zdravstvenih ustanovah,« meni Hren.
»Pogosto se dogaja, da zdravniki kur
pijo preveč zmogljiv aparat. To po-
meni. da zanj odštejejo nekaj mili-
jonov več, kot bi bilo potrebno, do-
datne lastnosti aparata pa uporabljajo
predvsem za lastne raziskave. Pacien-
ti od tega nimajo nič več, kot bi ime-
li, če bi v zdravstveni ustanovi kupili
bistveno cenejši aparat.«
O koruptivnosti je mogoče govo-
riti tudi v primerih, ko zdravnik pri-
skrbi brezplačni aparat za zdravstveno
ustanovo, v kateri je zaposlen, raz-
kriva Hren: »Zdravnik za to pričaku-
je celo pohvalo, resnica pa je nekoli-
ko drugačna, saj se morajo tisti, ki
dobijo aparat, ponavadi zavezati, da
bodo vse, kar je potrebno za delova-
nje tega aparata v obdobju nasled-
njih nekaj let, kupovali pri proizva-
jalcu, od katerega so dobili aparat,«
pravi Hren in dodaja, da je kupnina
v dveh letih proizvajalcu ponavadi
povrnjena, zdravniku pa je uspelo
le, da je vsaj za nekaj let - odgnal
konkurenco.
Nassib pa še
vedno zdravi...
Mihael Kotnik z začetka naše zgod-
be še vedno čaka, da bo zadeva dobi-
la sodni epilog; dr. Ali Nassib, ki ga je
Višje sodišče v Celju spoznalo za kri-
vega ter ga obsodilo na štiri mesece
zapora in prepoved dela za obdobje
enega leta, pa mimo dela naprej. Na
sklep višjega sodišča se je pritožil na
Vrhovno sodišče v Ljubljano, kjer spis
miruje že dve leti in pol. In čeprav so
Mihaelu Kotniku pred vsemi obrav-
navami in še posebej takrat, ko smo
njegovo ime prvič objavili v našem
časopisu, po telefonu večkrat grozili
celo s smrtjo, ga ni strah. Najbolj pre-
senetljivo je, da ga izkušnja ni odvr-
nila od prepričanja, da je večina zdrav-
nikov še vedno dobrih. »Našel sem si
drugo zdravstveno oskrbo v okolici
Celja in čeprav verjetno vedo, da sem
zdravnika prijavil, se do mene vede-
jo zelo korektno,« pravi Mihael in do-
daja, da ni izgubil vere v poštenost
večine zdravstvenega osebja. »Za ti-
ste, ki niso pošteni, pa je prav, da s
svojim početjem prenehajo,« pravi Mi-
hael, s katerim se strinjata tudi dr. Bra-
ne Mežnar in Mirjan Hren - le da slednja
spoznanja v zvezi s koruptivnostjo v
zdravstvu prenašata še na dosti višjo
raven. Za kar pa je pogosto, bolj kot
sami zdravniki, kriv na tem področju
še vedno precej neurejen zdravstveni
sistem...
ALMA M. SEDLAR
Foto: TRIARTES
Mihael Kotnik kljub slabi izkušnji ni izgubil vere v
poštenost večine zdravstvenega osebja.
Primer iz zdravstvene postaje Kozje še čaka na sodni epilog na Vrhovnem sodišču, medtem pa zdravnik dela naprej.
^e Mežnar. »V zdravniški zbornici smo
prejeli le tri prijave s sumom podkupo-
vanja.«
Št. 23 - 5. junij 2003
6
[79iSIWARSTVO
Bobinac prevzema krmild
Nadzorni svet Gorenja v torek imenoval novo 5-člansko upravo - Z mladimi strokovnjaki med prvo peterico
evropskih proizvajalcev bele tehnike
Potem ko je minilo prvo
presenečenje ob dveh, popol-
noma novih imenih v vrhu
Gorenja, je bilo torkovo ime-
novanje nove uprave velenj-
skega koncema le še gola for-
malnost, Poleg Pranja Bohin-
ca, ki bo 18. julija za krmi-
lom zamenjal legendarnega
Jožeta Staniča, bosta poleg
dveh prekaljenih Gorenjev-
cev Draga Bahuna in Franca
Košca v novi upravi še jav-
nosti sicer neznana, v poslov-
nih krogih pa zelo cenjena
mlada strokovnjaka Andrej
Vizjak in Žiga Debeljak.
Mladi 32-letni magister Ži-
ga Debeljak, ki se od letos
ponaša tudi z nazivom »preiz-
kušeni poslovni finančnik«, se
je nazadnje v Mercatorju uk-
varjal s financami, za to po-
dročje pa bo odgovoren tudi
v Gorenju. Ekonomist Andrej
Vizjak, ki je doktoriral že pri
petindvajsetih letih, pa je v
svoji dosedanji karieri sode-
loval pri mnogih projektih
preobrazbe velikih tujih mul-
tinacionalk in tudi domačih
podjetjih. Zadnje čase je de-
lal v svetovalni družbi A.T.
Kearney, v Gorenju, kjer ni
novinec, saj je podjetju po-
magal pri razvijanju dolgoroč-
ne strategije, bo vodil področ-
je komerciale in marketinga.
»Še nikoli doslej se pri nas
ni zgodilo, da bi se zamenja-
va uprave tako pomembnega
gospodarskega sistema kot je
Gorenje, opravila na tako pro-
fesionalni ravni, brez travm
ali zahrbtnih igric, še zlasti s
strani politike,« je po seji, na
kateri so imenovali novo upra-
vo, poudaril predsednik nad-
zornega sveta Marko Voljč.
Največ zaslug za to ima po
njegovem dosedanji predsed-
nik uprave Jože Stanič, ki je
tudi najbolj »kriv«, da je Go-
renje pod njegovim vodstvom
doseglo rezultate, kakršne si
pred njim nihče ni mogel niti
predstavljati. Voljč je prepri-
čan, da je Bobinac dostojen
svojega predhodnika, pomla-
jena in strokovno dobro pod-
kovana nova ekipa pa sposob-
na odgovoriti na vse izzive,
ki jih Gorenju prinaša odprt
evropski trg.
In kako se bo nova uprava
lotila izzivov na tujih trgih,
kjer so, zlasti v Evropi, raz-
mere že nekaj časa neugod-
ne? »Želimo rasti tako, kot
smo si zastavili v strateškem
načrtu. To pomeni milijardo
evrov prihodkov do leta 2007
in podvojitev čistega dobič-
ka. Zgodba, ki jo bomo ob
prevzemu mandata sporoči-
li zaposlenim in javnosti pa
je, da želi Gorenje v nasled-
njih petih postati del prve
evropske peterice na področ-
ju bele tehnike,» je povedal
Franjo Bobinac. Na vpraša-
nje, zakaj v novi upravi ni tudi
dosedanje članice Marije Mi-
heljak, pa je pojasnil, da je
Miheljakovi prvi ponudil
članstvo tudi v novi upravi,
vendar ga je zaradi bolezni
morala zvrniti.
JANJA INTIHAR
Jože Stanič: »Ne odhajam
razočaran, prav nasprotno.
Gorenje zapuščam v zelo
dobri kondiciji in prepričan
sem, da bom z mnogimi še
naprej ostal v dobrih profe-
sionalnih in prijateljskih od-
nosih, Upam, da se bo tudi
nova uprava razumela ta-
ko dobro, kot se je stara. Res
smo se večkrat kregali, ven-
dar nad nami nikoli ni bilo
kakšnih čudnih senc,«
45-letni Celjan Franjo Bobinac je poklicno pot začel v Emu, od leta 19{
pa je v Gorenju. Najprej je bil pomočnik direktorja izvoza v Goren
Commerce, nato direktor izvoza v Gospodinjskih aparatih, v letih e
1993 do 1998 pa je bil generalni direktor Gorenjeve filiale v Franciji. Ki
član dosedanje uprave Gorenja je vodil prodajo in marketing.
Visok jubilej ceijsiciii eieictričarjev
Pred dnevi je častitljivih 90 let proslavil Elektro Celje, ki zaposluje danes 718 ljudi,
z električno energijo pa oskrbuje dobro petino Slovenije. Na območju od Posavja do
Koroške ima preko 155 tisoč odjemalcev. Lani so na naložbe namenili 2,3 milijarde
tolarjev.
Kot je povedal direktor Peter Petrovič (na sliki), je še prezgodaj govoriti o oceni novih
odnosov, ki so med odjemalci in dobavitelji nastali z odprtjem trga za električni energijo.
Elektru Celje je letos uspelo skleniti pogodbe o dobavi električne energije skoraj z vsemi
dosedanjimi partnerji, nekaj pa so jih celo pridobili na novo. Zaradi novih razmer na trgu
podjetje še bolj kot doslej namenja posebno pozornost kakovosti storitev, še letos pa
namerava svoje poslovanje v celoti prilagoditi evropskim standardom kakovosti.
JI, foto: GK
Peleti za nov začetek
Na lokaciji podjetja Glin
Nazarje bo družba Istra-
benz energetski sistemi
skupaj z družbo Brest Po-
hištvo investirala 1,6 mili-
jona evrov v izgradnjo li-
nije za proizvodnjo lesnih
peletov.
Peleti so lesene paličice s
premerom od 6 do 12 mili-
metrov, ki jih kot gorivo iz
biomase uporabljajo za oko-
lju prijazno ogrevanje. Lini-
jo bodo postavili v Glin Tip
Brestu (nekdanji Iverki), ki
je v lasti Brest Pohištva. Po-
stavitev peletne linije bo
predvidoma zaključena de-
cembra letos, po besedah di-
rektorja Brest Pohištva An-
tona Smerdelja pa bodo let-
no izdelali 20 tisoč ton pele-
tov. Nazarski župan Ivan Pur-
•nat je poudaril, da je inve-
sticija začetek nove ere za na-
zarsko lesno-predelovalno in-
dustrijo in bo poleg ohrani-
tve delovnih mest rešila vr-
sto težav zaradi hrupa in one-
snaženega zraka.
Izgradnja linije v Nazarjah
je prvi tovrstni projekt druž-
be Istrabenz energetski siste-
mi, ki se bo po besedah di-
rektorja Roberta Goloba po-
gosteje usmerjala v »zeleno
energetiko«. Naložba pomeni
tudi korak k sanaciji obsto-
ječe lesno-predelovalne in-
dustrije v Nazarjah, ki je po-
trebna poslovne, tehnološke
in ekološke prenove. V ta na-
men Istrabenz energetski si-
stemi skupaj z družbo Glin
Grif načrtuje vse potrebno za
uvedbo projekta soproizvod-
nje toplotne in električne
energije iz biomase, ki pred-
stavlja obnovljiv vir energi-
je.
MITJA UMNIK
Višja posojila za študente
v Banki Celje so s 1. junijem obogatili ponudbo poso-
jil za fizične osebe.
Ena od novosti so posojila za počitnice z zelo ugodno
obrestno mero, rok vračila pa je eno leto. Razširili so tudi
stanovanjska posojila, ki jih je po novem mogoče najeti
tudi za gradnjo garažnih mest, za predčasen najem posoji-
la pa se lahko od 1. junija odločijo tudi varčevalci iz tret-
jega razpisa Nacionalne stanovanjske varčevalne sheme.
Novo je tudi, da lahko imetniki študentskega tekočega
računa najamejo do 500 tisoč tolarjev posojila. Prej je
bila ta vsota največ 200 tisoč tolarjev.
Poleg naštetih novosti je v Banki Celje odslej mogoče
najeti posojilo za osebno potrošnjo do pet let tudi po no-
minalni obrestni meri. Prednost takšnih posojil je, zago-
tavljajo v banki, nespremenljiva mesečna anuiteta, nomi-
nalna obrestna mera pa je nižja kot pri posojilih na podla-
gi valorizacije.	JI
P NA
S^TKO
Nadzorniki
odstavili
Brcka
Nadzorni svet Term Dob
na je pred kratkim odstavil d
rektorja Danijela Brcka in i
njegovo mesto začasno im
noval Matejo Vidnar iz Kr
kove družbe. V Krekovi dri^
bi in v celjskem podjetja Ale
ki sta večinska lastnika zdi
vilišča, Brckovega odhoda
minulih dneh še niso želeli p
jasniti. V Celju pravijo, da n
bi se lastnikom zameril, ki
naj bi pri naložbah krepko pr
koračU dogovorjeno vsoto. D
nijel Brcko je na Dobrno pi
šel konec leta 2001 iz Savir
ske trgovske družbe, pred tei
pa je bil več kot eno desetlet
glavni finančnik v zdraviliši
Atomske toplice. (JI)
Cepuš ni več
direictor
Kadrovske zamenjave soj
zgodile tudi v celjski Klin!
ki jo je zadnji dve leti vo^
Zvonimir Cepuš. Kakšni i
uradni razlogi za njegovo oi
stavitev, nam ni uspelo izV
deti, neuradno pa je slišal
da za vsem stoji bivši dird
tor Alojz Zupane, ki je tiii
20-odstotni lastnik podjetjal
kljub upokojitvi še vedno »d!
roko« nad Klimo. Cepuša
na direktorskem mestu zam
njal Zupančev sin Aleš. (JI
Šumejeva šia^
Savo
Nekdanja direktorica Ingri
Koncema in Ingrada VN
mag. Beata Kanduti Šumej
je našla novo zaposlitev v si
tinskem podjetju Hotel Sa'
Rogaška, kjer dela v službi
trženje. Šumejeva, ki je sit
po stroki dipl. inženirka i
darstva, se je potem, ko sc
Ingradu VNG uvedli prisili
poravnavo, znašla na seznar
presežnih delavcev. (JI)
Št. 23 - 5. junij 2003
GOSPODARSTVO
7
Laško spet na vrhu,
Prebold na dnu
[Cljub višjemu prihodku in čistemu dobičku se ekonomska moč regije lani
ni izboljšala
Gospodarske družbe na
^jskem so preteklo leto
et sklenile s čistim dobič-
im. Znašal je 23,6 mili-
rde tolarjev in je bil za do-
p četrtino višji kot pred-
pi. Čista izguba, o kateri
poročalo 761 ali slaba če-
ina vseh družb, je zna-
la 12,6 milijarde tolarjev
I se je v primerjavi s pred-
pi prepolovila. Obseg na-
jtb se je po nekaj kriznih
ih spet povečal in je bil
ijvišji po letu 1990, višja
I bila tudi izvoz in pov-
lečna dodana vrednost na
iposlenega.
Takšna je, na kratko, lan-
a gospodarska slika celjske
gije, ki so jo na osnovi sta-
tičnih podatkov iz letnih
iročil 2.774 kapitalskih in
ebnih družb »narisali« v
Ijski izpostavi Agencije za
mopravne evidence in sto-
ve. Kljub boljšim rezulta-
m pa se ekonomska moč
gije ni kaj.prida okrepila.
i\ež prihodkov v prihodkih
lotne države se je sicer s
edlanskih 6,7 odstotka po-
čal na 7,5 odstotka, večji
bil tudi delež izvoza, ven-
r se je hkrati občutno po-
čal delež čiste izgube, de-
l čistega dobička pa je pa-
il.
Sradbeništifo
povečalo
izgubo
Prihodek regijskega gospo-
rstva je lani znašal 764,4
ilijarde tolarjev in je bil
dno nekoliko višji kot le-
2001. Dobri dve petini če-
tnega prihodka so ustvari-
predelovalne dejavnosti, ki
tudi sicer še vedno najmoč-
jša dejavnost v regiji. Na
h odpade tudi več kot šti-
petine vsega izvoza, dobra
lovica čistega dobička in
C kot polovica vseh zapo-
nih. Čeprav se je v prede-
ralnih dejavnostih lani ne-
liko povečala izguba, je bil
hov finančni učinek spet
izitiven.
S pozitivnim finančnim
inkom je lani poslovala
di trgovina, ki pa kljub
večanju prihodka in či-
fga dobička ni okrepila
svojega ekonomskega polo-
žaja. Občutno se je namreč
povečala izguba, ki je bila
za skoraj dvakrat višja od
predlanske. V primerjavi z
letom 2001 so lani izgubo
zelo povečali tudi v grad-
beništvu, ki sicer predstav-
lja tretjo najpomembnejšo
panogo v regiji, saj ustvari
okrog 7 odstotkov celotne-
ga prihodka. Gradbeništvo
je poslovno leto zaključilo
negativno, saj čisti dobiček
ni zadoščal za pokritje či-
ste izgube.
Negativni finančni učinek
so lani zabeležili tudi na po-
dročju poslovanja z nepre-
mičninami, saj je 564 pod-
jetij, kolikor se jih ukvarja s
to dejavnostjo, ustvarilo pre-
malo dobička, da bi z njim
pokrili okrog 2,3 milijarde
tolarjev čiste izgube.
Boljši položaj
izvoznikov
Celjske regija je lani izvo-
zila za 801,5 milijona dolar-
jev blaga in storitev, kar je
za 17 odstotkov več kot pred-
lani. Kljub temu je bila rast
izvoza pod državnim pov-
prečjem, zato je tudi delež v
izvozu slovenskega gospo-
darstva v primerjavi s pred-
lani skorajda nespremenjen.
Statistika beleži celo rahlo
padanje od leta 2000. Je pa
regija, tako kot že nekaj let
doslej, imela spet pozitivno
zunanjetrgovinsko bilanco.
Obseg uvoza je znašal 668
milijonov dolarjev in je bil
od predlanskega višji za sko-
raj 9 odstotkov.
Gospodarstvo celjske re-
gije še vedno sloni na veli-
kih družbah, ki zaposluje-
jo več kot polovico vseh de-
lavcev. Velike družbe so la-
ni ustvarile polovico vsega
prihodka, polovico čistega
dobička in tudi nekaj manj
kot polovico čiste izgube.
Z izvozom se je lani ukvar-
jalo 660 podjetij, kar je za
23 več kot predlani, prihod-
ki, ki so jih ustvarili z izvo-
zom, pa so bili od predlan-
skih realno višji za 4,7 od-
stotka. V Ajpesu ugotavlja-
jo, da se je lani položaj iz-
voznikov nekoliko izboljšal.
Poslovno leto so zaključili z
nekaj več kot 10 milijarda-
mi pozitivnega finančnega
učinka, delež izgube v celot-
ni izgubi regije se je zmanj-
šal, povečal pa se je delež v
čistem dobičku. Sicer pa so
izvozniki lani ustvarili 73,4
odstotka vseh prihodkov re-
gijskega gospodarstva, več
kot tri četrtine vsega čistega
dobička in dobre tri petine
vseh izgub.
Po obsegu celotne izvoz-
ne realizacije so bile tudi-v
letu 2002 najmočnejše gos-
podarske družbe iz celjske
občine, ki so ustvarile sla-
bo tretjino vsega regijskega
izvoza. Sledita občini Zre-
če s 16,6 odstotka in Žalec s
13.2	odstotka. Po deležu
prihodkov od izvoza v skup-
nih prihodkih še vedno iz-
stopajo zreška podjetja, ki
so s prodajo na tujih trgih
ustvarila v povprečju dobri
dve tretjini vseh prihodkov.
Najmanj so z izvozom za-
služili v občinah Dobje in Do-
brna.
Niti tretjina
republiške
plače
čeprav se je lani dodana
vrednost realno povečala za
6,3 odstotka in je bila višja
od rekordne rasti v letu 1997,
plače v celjski regiji še ved-
no zaostajajo za republiškim
povprečjem. Povprečna bru-
to plača na zaposlenega je
znašala 187.790 tolarjev in
je bila kljub 3,3-odstotni
realni rasti za dobrih 10 od-
stotkov pod državno ravnjo.
Najslabše so bili plačani de-
lavci v občini Prebold, kjer
niso dobili niti tretjine re-
publiške plače, najvišje pov-
prečne bruto plače pa so spet
imeli v občini Laško. Edini
v regiji so presegli tudi re-
publiško povprečje. Nad re-
gijskim povprečjem pa so
bile plače le v občinah Ce-
lje, Vojnik, Štore, Zreče in
Žalec.
Regijsko gospodarstvo je
lani namenilo za naložbe
23.3	milijarde tolarjev. Naj-
večji delež odpade na pod-
jetja v občini Celje, prav nič
pa niso vlagali v občinah
Kozje in Dobrna. Več kot
polovica vseh naložb je bi-
la v predelovalnih dejavno-
stih in v trgovini.
V podjetjih, ki so imela iz-
gubo, so znašale povprečne
bruto plače 168.820 tolarjev,
v podjetjih z dobičkom pa
192.972 tolarjev. Precejšnja
razlika je tudi med izvozni-
ki in podjetji, ki so usmerje-
na le na domači trg. Pri pr-
vih je znašala povprečna bru-
to plača 192.248 tolarjev, pri
drugih pa 175.939 tolarjev.
JANJA INTIHAR
Delež regijskega izvoza v izvozu slovenskega gospodarstva od leta 2000 spet rahlo pada (vir: AJPES).
Delo Prodaja ter Aktiva
Invest v ospredju
Dogajanje v minulem tednu na slovenskem kapitalskem
trgu je bilo z vidika prometa in gibanja slovenskega borzne-
ga indeksa SBI20 bolj slabo, z vidika zanimivosti pa dokaj
pestro. Na drugi strani je tujino zajel nov val optimizma, ki
kar zvišuje in zvišuje delniške tečaje. Upamo lahko samo,
da bo kdaj tako tudi v Sloveniji.
Pregled izbranih vrednostnih papirjev
v obdobju od 29. 5. do 3. 6. 2003
Skok delnic Dela Prodaje
v borzni kotaciji je situacija zelo podobna tisti izpred
enega tedna. Ponovno se je več trgovalo z obveznicami kot
z delnicami. Kaj hočemo! Med prometnejšimi so bile del-
nice Krke, Gorenja, Mercatorja, Petrola, Pivovarne Laško
ter z rahlim presenečenjem delnice Dela Prodaje. Slednje
so običajno bolj nelikvidne, vendar je v petek Faktor banka
poskrbela za pravo presenečenje. Prijavila je namreč apli-
kacijski posel za 565 milijonov SIT, kjer je lastnika zame-
njalo dobrih 11 odstotkov delnic. Posel morda ne bi bil nič
posebnega, če ne bi bila cena znotraj te aplikacije kar za 65
odstotkov višja od četrtkovega enotnega tečaja. Ponedelj-
kova posledica tega posla je bila skorajšnja razprodaja del-
nic tega podjetja. V enem dnevu so namreč zrasle do v borz-
ni kotaciji dovoljene dnevne rasti 10 odstotkov. Podobna
izjemna rast tečaja je doletela tudi delnico Lesnine, ki je še
v začetku maja doživela ob slabem povpraševanju zdrs te-
čaja na 100.000 SIT, a se je nato kmalu vrnila na običajnih
125.000 do 130.000 SIT. Očitno so si vlagatelji krepko pre-
mislili, saj so minuli četrtek z delnico tega podjetja trgovali
celo po 150.000 SIT, v ponedeljek pa že po nižjih 140.000
SIT.
Vrednost in sprememba indeksov
v obdobju od 29. 5. do 3. 6. 2003
Nov mini prevzem - tokrat
Aktiva Investa
Iz laškega tabora so sporočili, da se o sprejetju ali zavrni-
tvi pogojev, postavljenih s strani urada za varstvo konku-
rence glede prevzema Pivovarne Union, še niso dokončno
odločili. To naj bi storili enkrat v teh dneh. Za novo prese-
nečenje je v četrtek poskrbela objava nizozemske družbe
Aktiva holdings o nameri za prevzem družbe Aktiva Invest
(oznaka AKIR) po ceni 22.000 SIT. Aktiva Invest je namreč
potomec daljnega pida Atena Ena. Slednja se je v procesu
preoblikovanja namreč delila na delnici ATPR (ki še danes
kotira na borzi) ter ATFR (ki pa ni nikjer kotirala). Iz delni-
ce ATFR je kasneje nastala delnica AKIR, ki pa podobno kot
njena predhodnica, ni nikjer kotirala. Njena kotacija se je
namreč pričela šele minuli torek, v četrtek pa je bila že
objavljena prevzemna ponudba. Prevzemno ponudbo pa je
napovedal tudi Franc Gajšek, ki bi želel prevzeti Kompas
MTS. To najavo je potrebno jemati nekoliko z zadržkom,
saj naj bi Gajšek nameraval to storiti brez javne prevzemne
ponudbe, kar pa po zakonu ni dovoljeno.
VALTER GRILANC,
analitik
Št. 23 - 5. junij 2003
8
POZOR, HUD PES
Veličasten padec
pop dive
Veličastno, surovo, brez-
kompromisno, brez dvoma,
brez odprtih vrat upanja, »u-
pa goljfive kače«, brez mož-
nosti, da bi našla izgovor, brez
možnosti za kakršenkoli pro-
tiargument, totalno, do dna,
matematično natančno..., ta-
ko je izgubila Karmen Stavec.
Veličasten poraz! Obstajajo
majhni porazi, ampak ta je bil
resnično velik. Mcdo ljudi do-
živi takšen poraz, malo jih ima
pravzaprav srečo, da doživi ta-
ko veličasten poraz, ki pa ji
na koncu niti ne more preveč
škoditi. Bosna in Hrvaška. Kak-
šna sreča, da niso glasovale vse
države bivše Juge, tu bi dobili
še kakšno točko, ki bi sramo-
to le še povečale. Sreča! Sreča
je tudi, da je tudi telefonsko
glasovanje bilo neusmiljeno.
Nula, čista nula! Če pa pogle-
damo na vse skupaj z druge
strani, se je zgodila pomem-
bna stvar, Evropa in to cela,
ne samo EU, nam je dala brco
v rit. No, dala jo je Karmen
Stavec, ampak mi smo jo iz-
volili. Nam je bil tako zelo
všeč njen glas, njeno oprsje,
njena (?) pesem...
Pred časom sem pisal o slo-
venskih gostOnah, morda se
še kdo spominja, omenjal sem
katastrofalno »politiko« do
glasbe v lokalih, o tem, da na-
ši gostinci najraje oportuno pri-
stajajo na radijske postaje, »ki
jih vsi poslušajo«. Karmen Sta-
vec je zame zvezda te logike.
Karmen Stavec je zame nekaj
takšnega kot reklama za avto-
mobilske rezervne dele. Kar-
men Stavec je rodila logika ra-
dijskih postaj, »ki jih vsi po-
slušajo«. Karmen Stavec je Slo-
venija - nič točk in dobri so-
sedski odnosi z Bosno in Hr-
vaško. Kot kaže, imamo v Slo-
veniji posebna estetska meri-
la, celotna Evropa drugačna.
Všeč nam je glasba, ki je očit-
no nekaj, kar je iztrgano iz
evropskega main-streama.
Všeč so nam lahkotne, prepro-
ste pesmice, ki jih prepevajo
prsate ženske, vš^ so nam lah-
kotni napevi v smislu na-na-
na... Glasba je za Slovence ne-
kaj, kar paše k roštilju, pivu,
k obvestilom o radaiju, k pro-
mociji nove posode v avlah ve-
likih nakupovalnih centrov.
Slovenska glasba je kontra-
punkt Heglovem pojmovanju.
da je glasba entelehija najbolj
abstraktne in najbolj popolne
estetske ideje. Ko nehote sli-
šim kakšen nov slovenski hit
na radiu, me čudi neskončna
inovativnost tekstopiscev in
»skladateljev«, da jim je uspe-
lo narediti še neumnejši, prit-
lehnejši, še bolj bedast pro-
dukt, ki je na radiu uspel ne-
kaj dni nazaj. Z njim seveda
zakraljujejo na radijskih les-
tvicah, Id so s svojo infantilno
tekmovalnostjo loterij za ka-
snejša predvajanja vseh teh
groznih nebuloznosti.
Kakšen pa je tip slovenskih
popevkaric? Tu in tam uja-
mem kakšno njihovo »mo-
drost«, ki je obi&jno izposo-
jena iz dnevnega horoskopa ali
pa jo poberejo v kakšnem ča-
sopisnem ocvirku, še najraje
citirajo kakšnega indijanske-
ga pc^avarja, aboridžinskega
modreca, rade imajo tudi ta-
oistična razmišljanja, ki jih obi-
čajno pomešajo s konfucijo-
nizmom, brez izjeme pa ima-
jo vse rade svoje producente,
tekstopisce, sprenJjajočo sku-
pino, mojstre za stajling, fri-
zerje in podobnega boga, ka-
terim pripada javna zahvala;
aja, pa hvala še atiju in mami-
ci, da sta me rodila in fantu,
da me še ni zadavil, ker je mo-
je življenje posvečeno karie-
ri. Skoraj vsa ta dekleta so se
že spogledovala z manekens-
tvom, ker pa jim ni ratalo, so
se odločila, da bodo pa še kak-
šno zapela. Moški pop primer-
ki niso nič boljši! Vsi pa ima-
jo eno skupno lastnost, ki je
očitno lastna tudi širši popu-
laciji: ker radi tulijo v en rog,
ne slišijo glasu, Id prihaja iz
zibelke Evrope, glas senator-
ja Kata, ki pravi: »Sicer sem
pa mnenja, da je potrebno tam
v Noriku narediti hmeljarsko-
pivovamiški muzej. Ave!« Časi
Marjane Držaj & co so mimo,
na žalost!
MOHOR HUDEJ
Nad Slivnim je
zaudarjala divjačina
Puščanje ostankov živali v okolju ni problematično, menijo lovci, občani pf
so v dvomih
»Pridite in poglejte, kaj
lovci počnejo v naših kra-
jih,« je konec tedna v Sliv-
no pri Laškem vabil doma-
čin Alojz Maček. Nad vas-
jo je odkril kup divjačin-
skega drobovja z nekaj os-
tanki kože, kar je zaudar-
jalo daleč naokoli. »Ne sa-
mo, da smrdi,« je pojasnje-
val Maček, »po mojem je
takšno početje tudi nevar-
no. Še kakšna bolezen se
lahko razvije.«
Nad Slivnim, kar precej
visoko proti Šmohorju, je
kup divjačinskega drobovja
s strjeno krvjo, ki je pušča-
la sled do lovske preže v bli-
žini, v petek popoldne v vro-
čem soncu res močno zau-
darjal in potrjeval pripoved
Alojza Mačka.
Je bilo to delo enega od
pripadnikov zelene bratovš-
čine ali pa je morda nad
Slivnim jagal kakšen »raub-
šic«, ki jih v naših krajih poz-
namo iz preteklosti in men-
da še niso čisto izkoreninje-
ni? Predsednik Lovske dru-
žine Rečica Franc Napret ni
prav nič slepomišil: »Za do-
godek vemo, član naše dru-
žine je srnjaka ustrelil v sre-
do zvečer.« In zakaj je po-
tem neuporabne ostanke ži-
vali pustil kar v naravi in ni
pospravil za seboj po pravi-
lih, ki veljajo v zeleni bra-
tovščini? »Naša pravila so ja-
sna in zatrdim lahko, da se
jih v LD Rečica, v kateri 40
lovcev pokriva 4.290 hektar-
jev revirja od Tremerij na de-
snem bregu Savinje preko
Šmohorja do Liboj in Mrz-
lice na zahodni strani, tudi
držimo. Vedeti je namreč
treba, da se neuporabni os-
tanki živali po odstrelu lah-
ko puščajo v naravi, če je me-
sto odstrela v okolju, ki je
daleč proč od naselij, od cest
in javnih poti. Ti ostanki ne-
nazadnje sodijo v prehranje-
valno verigo mesojedih ži-
vali. Zagotavljam, da v treh
dneh po odstrelu o njih ni
več niti sledu. Kako pa mi-
slite, da ravnajo lovci, ko v
gorovju uplenijo kozoroga?«
je pojasnjeval Napret in do-
dal, da je kraj, kjer je član
njihove družine prejšnjo sre-
do ustrelil srnjaka, zagoto-
vo dovolj oddaljen od bival-
nega okolja in javnih poti in
da s tem, ko je divjačinsko
drobovje pustil v naravi ni
ogrožal nikogar, prav tako
pa tudi ni storil prekrška.
Ob tem je Napret še opo-
zoril, da so v Upravni enoti
Laško konec aprila za celot-
no območje razglasili tako
imenovani kontumac, ki bo
trajal vse do konca junija. V
tem času morajo imeti v vseh
kmečkih gospodarstvih do-
mače pse priklenjene na ve-
rigi ali v ograjenem dvoriš-
ču, v naravo pa smejo le v
spremstvu gospodarja in na
vrvici. Kontumac je razgla-
šen zaradi zaščite srnjadi; za
čas, ko so srne v visoki bre-
josti in imajo zatem mladič-
ke, ki so še nebogljeni. In
tudi zato, ker se psi v tem
času ne smejo poditi v nara-
vi, ni bilo nevarnosti, da bi
kateri od priložnostnih po-
tepuhov ostanke divjačinske-
ga drobovja razvlekel po
okolici ali morda celo do do-
mačega dvorišča.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: MOJCA MAROT
Alojz Maček je ob pogledu na ostanke divjačinskega drobovja najpi
pomislil, da je takšno ravnanje lovcev nevarno tudi za zdravje ljudi
Za čiste zobe
Ob zaključku akcije Za či-
ste zobe ob zdravi prehrani
so se v petek v telovadnici
Gimnazije Celje-Center sre-
čali učenci razredov osnov-
nih šol iz Celja, Vojnika, Štor
in z Dobrne, ki so imeli v
letošnjem šolskem letu naj-
bolj čiste zobe na posamez-
ni šoli.
Akcijo pripravljajo na Od-
delku za zobozdravstvo
Zdravstvenega doma Celje v
sklopu preventivne dejavno-
sti že 19 let. Kot je povedala
prim. dr. Marta Škapin, ki
skrbi za področje preventive
na področju otroškega zoboz-
dravstva, akcije ne bi bilo brez
predanega dela preventivnih
medicinskih sester, ki ob s
delovanju z vzgojitelji in ul
telji opravijo večino dela v v
cih in šolah.
Gonilni sili akcije za čis
zobe v Celju sta že vrsto
medicinski sestri Gabrije
Jelenko Gričnik in Karlii
Praprotnik, v akciji pa so(
lujejo osnovnošolci od 1. <
4. razreda.
Prvouvrščeni vsako leto c
bijo posebne nagrade, ki;
organizatorji zberejo s p
močjo sponzorjev, skupaj
razredi, ki so zasedli dru
mesto, pa so se tudi letos u«
ležili zaključne prireditve,
kateri je nastopil Sten Vil^
AMS, foto: i
Št. 23 - 5. junij 2003
INTERVJU
9
Nočne more zaradi
TV-nasiija?
Mediji (še) niso pripravljeni zmanjšati prikazovanja nasilja in s tem svojega dobička
Mediji javnosti dnevno
servirajo« informacije o
riminalu, nasilni prizo-
pa naj bi ljudi privlačili
J v njih vzbudili agresiv-
lost. Človek začne razmiš-
ati o nasilju kot o rešitvi
larsikaterega problema,
di Dragan Petrovec v svo-
knjigi Mediji in nasilje,
[njiga je naletela v medij-
cem prostoru na velik od-
|v, saj mnogi ne vidijo
0	vezave medijsko prika-
anega nasilja s poveča-
jem kriminala in nasil-
ih dejanj.
Petrovec pravi, da so me-
iji preveč senzacionalistič-
»Bistvo je, da se nek do-
Ddek s področja kriminali-
!te ljudem lahko predstavi
idi na način, da ne vzbuja
^ražanja, jeze, strahu ali že-
? po maščevanju.«
Toda ali lahko gledalec
bralec ob novici o nasi-
znotraj družine, kjer je
mimo oče leta in leta na
ov način pretepal mamo,
iloh ostane ravnodušen,
fli pa ob primeru, ko je de-
lek več let spolno zlorab-
jal vnukinjo?
1	Saj tega se ne da...
Vendar je potrebno pisa-
0	tem.
Točno. Gre le za to, koli-
D slabih reakcij zmore pov-
ročiti takšno poročanje. Rav-
D natančno in veristično opi-
)vanje, ki gre v anatomske
osebnosti, vzbudi v bralcu
aroma gledalcu tak odpor,
1	je nemogoče, da bi kdo
il teh ostal hladen in nepri-
idet ter objektivni razsod-
k.
Včasih se ravno na pod-
gi takšnih pisanj ljudje og-
isijo in želijo naglas po-
idati svojo zgodbo. Trpin-
ina ženska pove, kaj se ji
dogajalo in s tem želi dru-
m ženskam odpreti oči. To
pozitivno! Govoriti o tem
iglas.
Seveda je nekaj v tem tudi
bzitivnega. Toda poročati je
otrebno na način, da ljudje
'bčutijo, da se to dogaja, ne
9 da postanejo zaradi tega
olj agresivni.
!
Pred leti naj bi v eni iz-
hed slovenskih osnovnih
ol 13-letni Rom posilil
nlajšo učenko. Zaradi pi-
anja medijev je, pravi Pe-
rovec, 13-letnik v očeh
avnosti postal kriv. Šte-
ilna izvedeniška mnenja,
i so potrdila, da mlado-
stnik ni storilec, ga jav-
te obsodbe niso mogla raz-
bremeniti. Od takrat se je
l3-letnemu Romu življe-
nje popolnoma spremeni-
lo. Ima težave s šolanjem
b s sprejetjem v družbi.
Ljudi dejansko bolj zani-
majo podrobnosti o kak-
šnem umoru ali brutalnem
pretepu kot pa o slavnost-
nem odprtju neke ceste. Na-
silje jih fascinira...
Res je. Nasilje ljudi privla-
či. To je v človeški naravi.
Radi se mu približajo, ven-
dar na varni razdalji. Toda,
ali to pomeni, da jim mora-
jo mediji v tem ustreči?
Sami ste dejali, da neka-
terih časopisov ravno zara-
di tovrstnega nasilja ne be-
rete. Gre torej za vaš samo-
nadzor. Vi sami odločate,
kaj boste brali in gledali,
mediji vas k temu ne more-
jo prisiliti.
Seveda je samonadzor po-
memben, toda ta je prisoten
le pri majhnem številu lju-
di. Tipični prirrier je inter-
net, ki vam domov prinese
toliko različnih vrst nasilja,
da si ljudje tega ne morejo
predstavljati. Šibka pa je tu-
di samocenzura medijev, če
sodimo po dobri nakladi ča-
sopisov in gledanosti oddaj,
ki prikazujejo nasilne prizo-
re. Privlačnost nasilja je
močnejša od samocenzure.
Kaj se dogaja z mladimi,
denimo ob spremljanju fil-
ma, kjer je lastnost glavne-
ga junaka ravno ta, da je
nasilen in je za to celo na-
grajen?
Pravijo, da je treba otroke
najbolj obvarovati pred na-
siljem v medijih. Delno se s
tem strinjam. Oni to doživ-
ljajo kot travmatično izkuš-
njo, ki jo obdelujejo na raz-
lične načine. Kot nočne mo-
re, postanejo tudi bolj nasil-
ni do vrstnikov...
Pa odrasli?
Pri njih tega ni. Odrasli
razpolagajo z večjo družbe-
no močjo, kar pomeni, da
sprožajo bolj nevarne reak-
cije za družbo kot otroci, če
berejo ali gledajo o nekem
nasilnem dogodku. Lahko
dosežejo celo, da bodo v par-
lamentu odločali o zviševa-
nju kazni za določeno kaz-
nivo dejanje.
Kdo torej odloča, kaj bo-
do televizije predvajale, te-
levizijci ali (posredno) gle-
dalci?
Če bi javnost resnično
imela več besede pri mar-
sičem, bi imeli, denimo, tu-
di smrtno kazen. Mediji ob-
likujejo mnenje javnosti.
Želja po hitrem obračuna-
vanju z zločinci in krimi-
nalci vodi v nerazumno kaz-
novalno politiko in linč. To-
da strogo kaznovanje v konč-
ni fazi ne prinese nič dru-
gega kot le dodatno nasilje
države nad državljani in nič
manjše nasilje državljanov
nad državljani. Človeka lah-
ko v zaporu povsem uniči-
jo že v petih letih. Za to ni
potrebno trideset let, koli-
kor je najdaljša zaporna ka-
zen v Sloveniji.
Pravijo, da nasilja ni nič
več, kot ga je bilo pred de-
setletji, le hitreje ga odkri-
jemo. Medij, ki gre korak
dlje, pa pridobi več bralcev,
poslušalcev ali gledalcev.
Bodo po vašem mnenju slo-
venski mediji kdaj manj na-
silni?
V tem trenutku se mi zdi
to skorajda nerealno. Mor-
da čez nekaj let, najprej pa
se mora o tem govoriti. Ne
vem, če bi bili mediji pri-
pravljeni zmanjšati svoj do-
biček zaradi tega. Slovenija
ima v primerjavi z drugimi
državami izredno strpno
kaznovalno politiko, ki je
pripomogla, da kriminala
vendarle ni tako veliko. Če
bi to uspeli voditi še naprej,
bi morah temu slediti tudi
mediji.
SIMONA ŠOLINIČ
Otrok do konca osnov-
ne šole vidi na televiziji
povprečno osem tisoč umo-
rov in sto tisoč nasilnih de-
janj, do osemnajstega le-
ta pa celo štirideset tisoč
umorov in dvesto tisoč na-
silnih dejanj. Nekatere ra-
ziskave na zahodu so po-
kazale, da naj bi ponekod
nasilne vsebine napolnile
tudi do 85 odstotkov tele-
vizijskega programa.
Dragan Petrovec je zaposlen na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakul-
teti, kjer predava tudi predmet Osnove kazenskega prava s kriminologijo.
Urednik Kronike pri Delu
Uroš Šoštarič: »Opisi posa-
meznih kaznivih dejanj spol-
ne kriminalitete so včasih re-
snično šokantni, vendar ne
gre za noben vojaerizem. S
takšnim opisovanjem vzbu-
jaš na nek način odpor ljudi
do tega, vendar so se ljudje
začeli o tem pogovarjati na
glas. Ni več toliko tabu tem.
Bolj bomo govorili o tem,
bolj bomo podobne prime-
re preprečevali.«
Programski direktor Pop
T V Tomaž Perovič: »Krimi-
nal je po gledanosti naše in-
formativne oddaje na osmem
oziroma devetem mestu.
Ljudje pa oddaje ne gledajo
zaradi kriminala.«
Publicist in predavatelj na
Fakulteti za družbene vede
v Ljubljani Vlado Miheljak:
»Človeka nasilje privlači, če-
prav mu moralno nasprotu-
je: To je kot vprašanje, kdo
je največji preganjalec por-
nografije? Tisti, ki se bori s
privlačnostjo te vsebine pri
sebi. Brez prezentiranja na-
silja v medijih bi ostalo ne-
rešenih kar nekaj moralno
spornih vprašanj. Razmerje
med nasiljem in njegovim
vplivom na posameznika ni
tako enostavno. Mislim, da
se takrat, ko je v filmu ose-
ba, ki z nasiljem reši nek
problem, nagrajena, lahko
pojavi vpliv na mladega člo-
veka, ki je to gledal. Sploh
pa je nasilje v medijih tež-
ko označiti kot negativno ali
pozitivno. Dejstvo pa je, da
je nasilje realnost, odvisno
od nas pa je, kako jo doje-
mamo in kako jo razume-
mo.
Predsednica Sveta za ra-
diodifuzijo Sandra Bašič -
Hrvatin: »Prizori, ki so ob-
krožili svet v času vojne v
Bosni, so šokirali javnost, če-
prav so mnogi ostali nepri-
kazani zaradi svoje grozlji-
vosti. Vendar tega ne moreš
gledati, ker so prizori tako
nagnusni, da nimajo učinka.
Enostavno zapreš oči. Voj-
na je postala fotogenična za
javnost v trenutku, ko so ljud-
je videli begunce in nemoč-
ne otroke. Ne vem pa, če bo
imelo učinek na ljudi, da bo-
do o vojni začeli razmišlja-
ti drugače, če bodo na tele-
viziji videli razmesarjena
trupla.«
Ivan Pal z ministrstva za
kulturo: »Časovni zamik na-
silnejših prizorov na tele-
viziji v kasnejše ure je le
eden izmed ukrepov. Števil-
ni mediji morajo zaradi kon-
kurence biti agresivnejši, za-
to gredo z nasiljem tudi dlje.
Ena izmed možnih rešitev
je samoregulacija. Mediji se
med seboj sami dogovori-
jo, kje je meja predvajanja
takšnih prizorov in slik.«
Št. 23 - 5. junij 2003
10

Št. 23 - 5. junij 2003
INFORMACIJE
11
Št. 23 - 5. junij 2003
12
Splav namesto
Noetove barke?
Brezbrižnost države do celjske poplavne varnosti - Je za to kriva tožba?
čeprav so v Celju upali,
da bo s sprejemom zakona
o vodah stanje na področ-
ju poplavne varnosti bolj
urejeno, ugotavljajo, da se
to ni zgodilo - pravzaprav
se stvari obračajo le še na
slabše, je na zadnji seji
mestnega sveta stanje ko-
mentiral župan Bojan Šrot.
Država pozablja na Celje
tudi v tem pogledu.
Najprej ni bilo nič od leta
1999 obljubljenih 150 mili-
jonov tolarjev, ki jih je obči-
ni po katastrofalni poplavi leta
1998 obljubil okoljski mini-
ster Kopač. Nič ni bilo s pet-
najstimi milijoni leta 2000
in 2001. Potem ko je mestna
občina oktobra 2001 s tožbo
proti državi zahtevala za več
kot milijardo tolarjev odškod-
nine zaradi škode ob popla-
vi, pa se zdi, da je država po-
polnoma izgubila interes za
zaščito Celja pred tovrstni-
mi ujmami. Zaradi neureje-
ne dokumentacije, ki je v pri-
stojnosti države, namreč sto-
jijo dela in načrti za izbolj-
šanje poplavne varnosti Ce-
lja. In nič ne kaže, da bo po-
trebna dokumentacija kma-
lu nared. Naključje?
Zaradi nerešenih denacio-
nalizacijskih zahtevkov tako
letos ne bo regulacije vzhod-
ne Ložnice, čeprav so finanč-
na sredstva, gre za 48,5 mili-
jona tolarjev, zagotovljena. Z
regulacijo pa bi lahko uredili
območje, ki je bilo leta 1998
najbolj prizadeto. Zapletlo se
je tudi pri gradnji prečnega uva-
jalnega nasipa poplavnih vod
v Medlogu in sanaciji obrež-
nega nasipa Savinje in Ložni-
ce na Špici, ki je najbolj po-
membna za nadaljevanje pro-
tipoplavnih ukrepov nizvod-
no po Savinji. Za izvedbo pro-
jekta je namreč potrebno iz-
delati državni lokacijski načrt.
Srot
napoveduje
novo tožbo
Svetniki so tudi sicer opo-
zorili, da je za večjo varnost
Celja pred poplavami potreb-
no urediti zaščitne sisteme v
celotnem porečju Savinje.
Čeprav je načrt za ureditev
Savinje od Letuša do Medlo-
ga v pripravi, pa je njegova
realizacija zastala. Predvsem
zato, ker mora lokacijski na-
črt sprejeti vlada, saj bodo
posledice ukrepa vplivale na
dve občini. Svetniki so tako
lahko le pozvali Regionalno
razvojno agencijo naj pripra-
vi strokovne temelje za uprav-
ljanje voda na območju Sa-
vinjske statistične regije. Pod-
prli pa so tudi izdelavo Lo-
kacijskega načrta Savinja, ki
bi urejal ureditev Savinje od
levške brvi do meje z občino
Laško. Tega naj bi še letos iz-
delali v mestni občini.
Poseben problem v Celju
predstavlja tudi odvajanje
meteornih vod. V občini ni
infrastrukture, ki bi učinko-
vito odvajala vodo ob večjih
in dolgotrajnejših padavinah.
Tako lahko že ob hujših na-
livih pride do zalitja kled,
podhodov in podvozov.
In kot zanimivost - kljub
temu, da prej omenjena tož-
ba proti državi še ni rešena,
je župan Mestne občine Ce-
lje Bojan Šrot že razmišljal
o novi. Tokrat naj bi mestna
občina od države zahtevala
povrnitev 20 milijonov tolar-
jev za čiščenje Savinje.
KL
Ana je bila najbolj
vesela župana
v Domu upokojencev v
Celju je 29. maja prazno-
vala 102. rojstni dan Ana
Mulej iz Babnega pri Celju,
ki se je v dom vselila malo
pred svojim stotim rojstnim
dnevom.
Ob tem so ji v domu pri-
pravili lep kulturni program,
z Ano pa so se veselili tudi
mnogi varovanci in še pose-
bej direktorica Bojana Ma-
zil Soline, ki je v kratkem na-
govoru povedala, da je Anin
jubilej nagrada tudi za vse za-
poslene, saj pomeni, da se v
njihovi sredini dobro počuti.
»Ana je dobrovoljna in pri-
jazna gospa, ki najde za vsa-
kogar lepo besedo in zato tu-
di sama nima težav z drugi-
mi,« je dejala, Ana pa je v šali
pridala, da se vsem, ki so z
njo prijazni in delajo dobro,
dobro piše tudi v nebesih.
Rodila se je kot sedmi otrok
med dvanajstimi, njeno otroš-
tvo v veliki kmečki družini
pa je bilo kljub težkemu delu
čudovito, kot rada poudari še
danes. »Zlata« sta bila tudi
starša in od njiju se je navze-
la dobrote, skrbnosti in de-
lavnosti. Žal od njene druži-
ne danes ni živ nihče več, od
vseh bratov in sestra so ji os-
tali le nečaki in nečakinje in
njihovi otroci. Ana se namreč
sama ni nikoli poročila, kar
pa ne pomeni, da ni imela
snubcev. Morda je prav to, da
je ostala sama, pripomoglo k
njeni častitljivi starosti. »Ne-
koč mi je eden dejal, da sem
preveč skrbna in da se zato
ne bom nikoli poročila in naj-
brž je v tem nekaj resnice. Re-
snica je ta, da sem bila vajena
trdo delati, poleg dela pa ni
bilo nikogar, ki bi me jezil,«
je dejala Ana, ki je bila na dan
praznovanja zelo dobro raz-
položena in je skupaj z zbo-
rom stanovalcev in zaposle-
nih Doma upokojencev Celje
ter ob spremljavi Robija Po-
točnika, socialnega delavca iz
Laškega, ki je zaigral na fraj-
tonarico, tudi zapela. Le ka-
ko ne bi, ko pa je tudi sicer
pri njih doma vedno odzva-
njala glasba in je sama več let
pela na koru, njen brat pa je
bil organist.
Skupaj z županom Mestne
občine Celje Bojanom Šrotom
je zarezala v veliko torto in bi-
la nasploh njegove čestitke in
šopka rož najbolj vesela, česti-
tali pa so ji tudi podžupan Franc
Filipčič, predsednik KS Med-
log, sorodniki in mnogi drugi.
Nekaj dni pred slavjem jo je s
šopkom rož obiskal tudi Da-
vor Dominkuš, državni podse-
kretar na ministrstvu za delo,
družino in socialne zadeve, ki
je jubilantki čestital v imenu
ministra Vlada Dimovskega.
MOJCA MAROT
Ana Mulej (s šopkom) v dmžbi župana Bojana Šrota in direktorice doma Bojane Mazil Soline ter mnogih drugih,
ki so jo obiskali ob njenem jubileju in ji stisnili roko.
PeriSCop
Na Srednji ekonomski šo-
li v Celju bo v soboto, 7. ju-
nija, ob 15. uri slovesnost
ob zaključku mednarodne-
ga projekta PeriSCop.
V njem je sodelovalo prib-
ližno 270 učencev in dijakov
s sedemnajstih slovenskih os-
novnih in srednjih šol. V ok-
viru tega projekta so ustva-
rili 135 kolažev na temo
»Moj svet- Tvoj svet - Naša
Evropa«, svoje likovne stva-
ritve pa so podprli s komen-
tarji oziroma poezijo v nemš-
kem jeziku. Izdelki bodo po-
stavljeni na ogled na Srednji
ekonomski šoli v Celju, naj-
boljši ustvarjalci pa bodo
prejeli knjižne nagrade, ki
jih bo podelil svetovalec za
nemški jezik Zavoda RS za
šolstvo Josef Proksch. Pro-
jekt PeriSCop je eden izmed
projektov v okviru progra-
mov Socrates Comenius, v
njem pa poleg slovenskih šol
sodelujejo še učenci iz Češ-
ke in iz Nemčije.
SB
Etnični in urbani
v Celju
Mladinski center Celje
(MCC) pripravlja že tretji Et-
no urban festival. Soorga-
nizatorja mednarodnega fe-
stivala sta Klub študentov
celjske regije in Zavod Vir,
ki se ukvarja s preprečeva-
njem odvisnosti in rehabi-
litacijo uporabnikov drog.
Festivalu so tako dodali ime
No drugs festival,
Etno urban festival - No
drugs festival se bo začel 19.
junija s plesnim dnevom v
atriju Celjskega sejma. Pred-
stavile se bodo plesne sku-
pine, zvečer pa bo koncert
različnih glasbenih skupin.
Celotna prireditev je dobro-
delna, vstopnine tudi ne bo.
»Na koncertu bomo skušali
zbrati čim več sponzorskih
sredstev za ureditev centra
za odvisnike v Celju in hkrati
opozarjali mlade na to prob-
lematiko,« pravi vodja pro-
jekta festivala Matevž Cene.
Petek, 20. junij, bo v zna-
menju etno glasbe. Na ta dan
praznuje tudi MCC svoj 4.
rojstni dan in zato bodo pri-
redili dan odprtih vrat. Cel
dan bo prost vstop na vse pri-
reditve Etno urban festiva-
la, zastonj bo včlanitev v
MCC klub, zvečer pa bo Mo-
hor Hudej predstavil akci-
jo in razpis za najboljšo po-
topisno zgodbo. Naslednje
leto bo tako prvič podelje-
na nagrada Alme Karlin, Ce-
Ijanke in svetovne popotni-
ce. Zadnji dan festivala so
poimenovali kar urbana so-
bota. Festival se bo zaklju-
čil s koncertom treh skupin:
Zaklonišče prepeva, Mantra
porno iz Madžarske in
Schatzi & The band.
Cene pričakuje približno
3000 obiskovalcev in upa, da
jih bo čim več iz tujine. Hkrati
pa se tega boji, saj je preno-
čišč za mlade v Celju malo
oziroma jih ni. Lani so mla j
dim z Madžarske, ki so priš-
li na festival, organizirali kam-
piranje kar na enem od za-
sebnih zemljišč.
ŠO
Celje ima drugo I
najboljšo tajnico
Razglasitev rezultatov dr-
žavnega tekmovanja tajnic
in poslovnih sekretark je po-
kazalo, da ima Celje že dru-
go leto zapored tudi drugo
najboljšo oziroma najbolj
uspešno poslovno sekretar-
ko v Sloveniji.
Laskavi rezultat je dose-
gla Marija Petrič, poslov-
na sekretarka podjetja Bass
iz Celja. »Tekmovanje je bilo
že v začetku aprila v Ljub-
ljani, znanje pa smo preiz-
kušale iz treh različnih po-
dročij, nujno potrebnih za
naše delo. Točkovali so na-
še znanje slovenščine in tu-
jega jezika, sama sem izbra-
la angleščino, ter poznava-
nje strokovnih opravil taj-
niškega poslovanja,« pripo-
veduje Petričeva, ki priha-
ja iz Slovenskih Konjic. »V
domačih Konjicah sem se
pred dobrim desetletjem tu-
di zaposlila v računovods-
tvu podjetja LIP Slovenske
Konjice. Potem, ko je šlo
podjetje v stečaj in sem os-
tala brez dela, sem čas brez-
poselnosti namenila dodat-
nemu izobraževanju in se
usposobila za poslovno se-
kretarko,« se spominja in
dodaja, da je prišla v Celje
zato, ker v Konjicah pač ni
bilo zaposlitve za poslovno
sekretarko.
Na kongresu slovenskih
tajnic in poslovnih sekretark
so podelili tudi priznanja in
srebrne znake članicam zve-
ze, ki so jih predlagali ma-
tični klubi za najbolj pri-
zadevno delo v preteklem
letu. S Celjskega so srebr-
ne znake prejele Nika Svet-
ko (Mestna občina Celje),
Nataša Čretnik (Banka Ce
Ije), Danica Kač (Nepre-
mičnine Celje), Maja Taš-
ker (Kovintrade) in Biser-
ka Žibert (Intereuropa).
priznanja pa Jožica Brglež
(Mestna občina Celje), Mar-
ta Hernaus (Kmetijska za-
druga Šentjur) in Natalija
Grebenšek (Termoelektrar-
na Šoštanj).
I. STAMEJČIČ
Foto: AŠ
Marija Petrič iz podjetja Bass, ži
drugo leto druga najboljša tajnici
oziroma poslovna sekretarita v Slo
veniji.
Št. 23 - 5. junij 2003
13
Boljša ponudba v
I državni štacuni
Kakšna bo usoda krajevnih uradov? - Pilotski projekt na Ljubnem naj bi pokazal nadaljnjo pot
v Sloveniji je 58 uprav-
lih enot, ki upravljajo z 250
ffajevnimi uradi oziroma
nformacijskimi pisarnami
večina se jih poleg polsto-
etne tradicije ponaša z ne-
jospodarnostjo, saj jih obi-
kuje premalo občanov, da
li opravičevali svoj obstoj.
Jrad v Ljubnem je bil iz-
iran za poskusnega zajč-
la, s katerim bodo skušali
iživiti zanimanje občanov
a svoje lokalne državne
tacune.
Usoda krajevnih uradov
KU) je že večkrat pisala ve-
ike naslove v časopisih, tu-
li na Celjskem, kjer so v
Ipravni enoti Mozirje napo-
edovali (ekonomsko upra-
ičeno) zaprtje KU Nazarje
Q Rečica. »Krajevne urade
judje enačijo z matičnimi
iradi - pred pol stoletja so
liili namreč opravki v pove-
zavi s smrtmi, porokami,
tojstvi... najbolj pogosti
jpravki v teh uradih,« je Iju-
)enskim svetnikom razložil
lačelnik Upravne enote (UE)
Mozirje Vinko Poličnik. Da-
les je drugače, saj pred krat-
iim sprejet zakon o matič-
lem registru omogoča delo
preko računalnika - s tem pa
je ukinjena 220 let stara tra-
dicija matičnih knjig iz ča-
sov Marije Terezije. »Čeprav,«
dodaja Poličnik, »smo z mi-
selnostjo bliže Mariji Tereziji
kot sodobni računalniški teh-
nologiji - kar je za nadaljnji
obstoj KU treba nujno spre-
meniti.«
»Proizvodiff
upravnih enot
Mozirski načelnik Vinko
Poličnik je tudi član državne
komisije, ki naj bi do konca
junija izdelala merila in stan-
darde za obstoj KU. Čeprav
nekatere krajevne urade obiš-
če samo 11 strank na teden,
se načelnik Poličnik namesto
za ukinitev zavzema za širje-
nje storitev oziroma poslov
(povečan pripad zadev, bi re-
kli strokovno) v posameznih
KU. »Vse analize kažejo, da
je tradicionalna zasidranost
krajevnih uradov izjemno
močna. Vendar dela urada, v
katerem se v enem dnevu og-
lasi šest strank, ne moremo
podpreti,« pravi Poličnik in
razloži, da se tudi na raven
državne uprave, čeprav pre-
počasi, selijo poslovna odlič-
nost in kakovost. To ne po-
meni samo prijaznosti, tem-
več tudi učinkovitost. Učin-
kovitost krajevnih uradov je
težko izmeriti, pa čeprav ima-
jo, tako Poličnik, tudi v UE
neke vrste »proizvode« - se-
veda se občani do teh proi-
zvodov obnašajo drugače, če
gre za hitro izdajo gradbenega
dovoljenja ali za poziv, naj
vrnejo vozniško dovoljenje.
V UE Mozirje tako ponu-
jajo skupno 500 različnih
proizvodov oziroma storitev.
medtem ko lahko v posamez-
nih krajevnih uradih občani
opravijo samo 42 storitev. Tu-
di zato se v mnogih prime-
rih ljudje raje odločajo za
obisk v upravnih enotah.
Na Ljubnem
dodali 106
storitev
Na zadnji seji Občinskega
sveta Ljubno ob Savinji so tudi
svetniki podprli pilotski pro-
jekt, po katerem bodo v tam-
kajšnjem krajevnem uradu
omenjenim 42 storitvam do-
dali 106 različnih poslov in
opravil. Matičarka v Ijuben-
skem uradu bo dodatno iz-
vrševala storitve s področja
vojne zakonodaje, kmetijs-
tva, gospodarstva, urejanja
prostora... »Seveda moramo
ljudi najprej poučiti, kaj vse
državna štacuna na Ljubnem
po novem prodaja, in jih
prevzgojiti. Tako jim bomo
prihranili čas in denar, ker
ne bo treba po vseh oprav-
kih v Mozirje,« je prepričan
načelnik Poličnik.
S projektom, ki ga bodo
izvedli še v nekaterih drugih
slovenskih krajih, želijo
predvsem doseči, da bi lah-
ko čim več strank državne sto-
ritve opravilo v domačem
kraju. Sicer so v UE že pri-
pravili več zgibank o različ-
nih temah, kjer na preprost
način ljudem razložijo, kaj
vse je potrebno za pridobi-
tev posameznega dokumen-
ta, zavedajo se tudi, da bo tre-
ba dodatno usposobiti zapo-
slene, ki morajo postati kom-
petentni sogovorniki.
Na državni ravni obstaja-
jo rezervni scenariji, ki pred-
videvajo mobilne informacij-
ske pisarne, možnost je tudi
večje sodelovanje lokalnih
skupnosti in države, razmiš-
ljajo tudi o prenosu pristoj-
nosti iz drugih državnih or-
ganov, za kar pa bi bilo treba
spremeniti zakone.
Pilotski projekt, ki je za-
živel na Ljubnem, bo sprva
dobrodošel samo za Ljuben-
ce (če ga bodo znali in hoteli
uporabljati), kasneje pa naj
bi tovrstno prakso, če se bo
izkazala za učinkovito in gos-
podarno, prenesli tudi v dru-
ge slovenske krajevne ura-
de. Drugače bo tako opeva-
na polstoletna tradicija kra-
jevnih uradov vsaj ponekod
- ukinjena.
URŠKA SELIŠNIK
Načeini( Upravne enote Mozilje Vinko
Poličnik
Vedsednik GZS Emest Edrv je žalskemu županu Lojzetu Posedelu podelil
diplomo in čin višjega gasilskega častnika organizacijske smeri.
Skrb za
izobraževanje
Gasilska zveza Slovenije je v žalskem gasilskem do-
lu podelila diplome za opravljene tečaje za člane višjih
•oveljstev in višje strokovne sodelavce iz cele Slovenije.
Na slovesnosti v Žalcu so višjim strokovnim sodelav-
cem podelili 19 diplom, med prejemniki pa je tudi žalski
•Upan Lojze Posedel. Diplome za člane višjih poveljstev je
'rejelo 45 tečajnikov, med njimi tudi devet gasilcev iz CZ
iršega celjskega območja. Program so obogatili člani Sa-
injskega okteta, nato pa so si gasilci ogledali jamo Pekel.
TT
Borovnice za tamburico
Ker je bila čedna in je le-
po pela, je Zavalinškova
Gelika pritegnila poglede
Videnškovega Ivana, poroč-
no obljubo izpred 50 letih
pa sta zlatoporočenca ob-
novila v cerkvi pred župni-
kom Jankom Cigalo, v ga-
liškem zadružnem domu
pa pred Francem Žužejem
in Henrikom Krajncem.
Gelika je bila vzorna učen-
ka, ljubiteljica petja in igra-
nja na različne inštrumen-
te. Najprej se je naučila igrati
na tamburico, ki si jo je ku-
pila z izkupičkom od pro-
danih borovnic. Kljub temu,
da so pri Zavalinškovih kma-
lu ostali brez mame in je Ge-
lika prevzela skrb za gospo-
dinjstvo, je ohranila dobro
voljo in se veselila življenja.
Ivan jo je večkrat poslušal,
ko je zapela na koru v do-
mači cerkvi, mlado pevko pa
je pot mimo Videnškove do-
mačije vodila tudi takrat, ko
je hodila na celjski trg pro-
dajat zelenjavo. Ivan ni iz-
pustil nobene priložnosti,
da je ne bi ustavil. Rodila
se je hčerka Mirica, ki je bila
pri letu in pol družica na
poroki svojih staršev, Vi-
denškovima pa so se v za-
konu rodile še Ivica, Stan-
ka in Anita. Hišni proračun sta polnila oba, saj je Gelika
delala kot šivilja, Ivan pa se je izučil za ključavničarja in
upokojitev dočakal pri Cestnem podjetju Celje. Sedaj je
družina obogatena s številnimi vnuki, ki se jim na zlato-
poročnem slavju pridružilo še 70 svatov.
TT
Zlatoporočenca GeiiKa m Ivan Videnšek
NA
KRATKO
Smeti v Celje
PREBOLD, BRASLOVČE
-Med občinami, ki so že pod-
prle izgradnjo regijskega cen-
tra za ravnanje z odpadki v
Celju, sta tudi preboldska in
braslovška občina. Svetniki
so v obeh občinah potrdili po-
godbo o sofinanciranju pro-
jekta, ki ga bo zgradila Mestna
občina Celje, v ostalih 17 ob-
činah pa so se odločili za so-
vlagatelj stvo. Vrednost pro-
jekta ocenjujejo na 4 mili-
jarde tolarjev, k čemur bodo
v Braslovčah prispevali prib-
ližno 53, v Preboldu pa 51
tisoč evrov.
O razvoju
občine
BRASLOVČE - Svetniki so
v prvem branju sprejeli dol-
goročni razvojni program ob-
čine ter soglašali, da se do 10.
junija imenuje projektni svet,
člani pa si bodo razdelili na-
loge za uresničitev pomem-
bnega dokumenta. Hkrati so
soglašali z izplačilom za do-
datno delovno uspešnost za-
poslenih v Zdravstvenem do-
mu Žalec in v Upi Ljudski uni-
verzi Žalec, vendar pa so gla-
sovali proti izplačilu enkrat-
ne denarne nagrade direkto-
rici Upija. Prav tako se niso
strinjali z dokupom let za
predčasno upokojitev v. d. di-
rektorice Medobčinske matič-
ne knjižnice Žalec.
Še rok za
najemnike
PREBOLD - V občinskem
svetu so potrdili Pogodbe o
najemu in upravljanju za Dom
krajanov v Šeščah, ki ga
upravlja kulturno prosvetno
društvo, planinski dom v Ma-
rija Reki, za katerega skrbijo
tamkajšnji planinci, ter Šport-
ni park Latkova vas, ki je v
oskrbi športnega društva. V
teh pogodbah je med drugim
določeno, da bo posebna ko-
misija enkrat letno preverja-
la gospodarjenje z omenjeni-
mi občinskimi objekti. Na-
jemniki morajo vsako leto do
konca marca posredovati na-
črt vzdrževanja in zasedeno-
sti kapacitet. Preboldski svet-
niki so pogodbe zaenkrat po-
trdili, posamezni najemniki
pa imajo mesec dni časa, da
jih podpišejo oziroma posre-
dujejo svoje pripombe.
Dražje
ogrevanje
GORNJI GRAD - Na izred-
ni seji so svetniki sprejeli nov
tarifni sistem toplotne ener-
gije, po katerem se bodo pris-
pevki obračunavali v 4 odjem-
nih skupinah. Doslej so upo-
rabniki plačevali 7 tolarjev za
kilovatno uro, po novem pa
bo v gospodinjstvih cena ki-
lovatne ure 8,5 tolarja, pri
pravnih osebah in v ustano-
vah 9, ostali uporabniki pa bo-
do plačevali 10,5 tolarja za ki-
lovatno uro. O števninah, no-
vi postavki v tarifnem siste-
mu, bodo svetniki razpravljali
šele jeseni.	US, TT
Št. 23 - 5. junij 2003
14
Solčava pod plazom
Črni scenariji iz občinskega in regijskega Načrta zaščite in reševanja ob zdrsu Macesnikovega plazu
Po dolgotrajnem deževju
je nenadno zdrsnil Mace-
snikov plaz, ki se izjemno
hitro bliža Solčavi in ogro-
ža tamkajšnje prebivalce.
Med zdrsom je plaz uničil
že več domačij, vodovod in
ceste, prebivalci so se pra-
vočasno umaknili, vendar
pa je treba nujno evakui-
rati ogrožene Solčavane.
Na srečo uvod (še) ni re-
sničen, je le povzetek najbolj
črnega scenarija iz občinske-
ga in regijskega Načrta zašči-
te in reševanja ob zdrsu Ma-
cesnikovega plazu, ki so ga v
petek obravnavali člani celj-
ske izpostave uprave za zaš-
čito in reševanje. Štab Civil-
ne zaščite za zahodno Štajer-
sko in Štab za CZ občine Sol-
čava. V občinskem načrtu so
predvideni predvsem ukrepi
I. stopnje, torej spremljanje
in opazovanje dnevnega giba-
nja plazu, ogroženi sta dve do-
mačiji, od katerih je plaz od-
daljen 300 metrov. VII. stop-
nji, ob povečanem gibanju pla-
zu, bi občini pomagala regi-
ja, saj bi bilo v soteski do Sol-
čave ogroženih še pet doma-
čij in infrastruktura, v obeh
stopnjah pa so predvideni raz-
lični ukrepi v skladu z delom
štabov CZ ter uprave za zaš-
čito in reševanje. V III. stop-
nji, ko bi proti Solčavi nenad-
no zdrsnila večja količina ma-
teriala, ki bi pred seboj ruši-
la objekte, zaprla ceste, stru-
go Savinje... bi bilo ogrože-
nih 28 domačij in sto ljudi.
Po tem scenariju v upravi
ne izključujejo žrtev, razlit-
ja nevarnih snovi in drugih
nevarnosti, pri čemer so v re-
gijskem načrtu točno pred-
videne vse možne posledice
in tudi načini, kako jih naj-
hitreje in najučinkoviteje od-
praviti. Med drugim predvi-
devajo evakuacijo in obveš-
čanje ogroženih prebivalcev,
zagotavljanje pitne vode in
hrane, zbiranje humanitarne
pomoči... Za vsak ukrep je
predvideno, kdo ga izvaja,
kdo je zanj odgovoren (eva-
kuacijo na primer odredi žu-
pan občine Solčava) ter so-
delovanje različnih organiza-
cij, strokovnih služb in dru-
štev. »Čeprav mesečne meri-
tve kažejo, da plaz ne napre-
duje hitro in čeprav je stro-
ka rekla, da nenadni zdrs ni
možen, moramo vedeti, ka-
ko ravnati in se obnašati ob
zdrsu,« je poudaril Janko
Franetič med predstavitvijo
načrtov.
Tako regijski načrt, ki ga
je v petek podpisal mag.
Ivan Eržen, kot tudi občin-
ski s podpisom župana Voj-
teha Klemenška so pregle-
dali strokovnjaki, predvi-
dena pa je tudi javna obrav-
nava, na katero bodo po-
vabili vse Solčavane. Ta-
krat bo priložnost za gla-
sno in množično izrečeno
vprašanje, ki je bilo neneh-
no prisotno že v petek: Za-
kaj sanacija Macesnikove-
ga plazu traja že deset let,
plaz pa še vedno drsi in
ogroža ljudi? »Če se bo sa-
nacija tako počasi nadalje-
vala, bomo načrta v resnici
potrebovali,« je župan Kle-
menšek izrazil skupno bo-
jazen ljudi, ki trepetajo pod
Macesnikovim plazom.
URŠKA SELIŠNIK
»V primeru popolnega sproženja grozi plaz s poruši-
tvijo treh domačij pod plazom ter v nadaljevanju z za-
sutjem celotnega naselja Solčava,« pravijo v ministrs-
tvu. »Štiriletni program za sanacijo Macesnikovega pla-
zu naj bi zmanjšal ogroženost domačij neposredno pod
plazom in naselja Solčava, Glavni vzrok takšnega pri-
stopa k sanaciji nastalih razmer je spoznanje, da je Ma-
cesnikov plaz aktiven in v izjemnih padavinskih raz-
merah samo s tehničnimi sredstvi neobvladljiv,«
V ministrstvu za okolje in prostor predvidevajo, da bi
bila sanacija Macesnikovega plazu zaključena v letu
2005, letos pa so za dela na plazu namenili 368 milijo-
nov tolarjev.
Poveljnik CZ za zahodno Štajersko mag. Ivan Eržen in župan Občine Solčava Vojteh Klemenšek med podpisom
načrtov, za katere upajo, da jih ne bodo nikoli potrebovali.
Nazarjani
dobili
učno pot
z odprtjem naravoslovne
učne poti Samostanski hrib
so v Nazarjah zaključili
praznovanja ob tednu goz-
dov ter popestrili tamkajš-
njo turistično ponudbo,
Nazarski muzej lesarstva
in gozdarstva v zadnjem času
obiskuje vse več turistov, ki
se lahko po učni poti poda-
jo do nazarskega samosta-
na, kjer se v knjižnici skri-
va pravo bogastvo, ki je na
ogled tudi obiskovalcem.
Teden gozdov so v nazar-
ski enoti zavoda za gozdo-
ve proslavili predvsem v so-
delovanju z otroki iz zgor-
njesavinjskih in šaleških šol,
ki so na temo gozd in voda
ustvarili več kot sto likov-
nih del in napisali 40 lite-
rarnih prispevkov. Najbolj-
ša dela, predstavljena v po-
sebnem zborniku, sta izbra-
li akademska slikarka Te-
rezija Bastelj in profesori-
ca slovenskega jezika Alen-
ka Šalej, učenci pa so pre-
jeli nagrade in priznanja.
Vsem obiskovalcem petko-
ve zaključne prireditve so
nazarski gozdarji postregli
s svežo pitno vodo s Podol-
ševe, Podveže pri Lučah in
Smrekovca.
US
Drugačni, a v navdušenju enaki
Varstveno delovni center
Muc v Preserjah, ki ga vo-
di Sreto Zelen, je bil orga-
nizator sobotnih športnih
iger celjsko-koroške regi-
je, ki jih za osebe s poseb-
nimi potrebami pripravlja-
jo v okviru Specialne olim-
piade Slovenije,
Celjsko-koroško regijo so
oblikovali pred desetimi le-
ti, tekmovalcem pa so se le-
tos priključili še varovanci iz
enote v Slovenskih Konjicah.
Skupno se je v namiznem te-
nisu, elementih košarke, sko-
ku v daljino in tekih pomeri-
lo 175 varovancev iz 13 vars-
tveno delovnih centrov. Re-
gijske igre se lahko pohvalijo
z odlično organizacijo, tekmo-
valci so kot vsi drugi športni-
ki dvignili zastavo, v njiho-
vem imenu pa je zaprisegel
Roland Gradič. Čeprav vsi so-
delujoči in organizatorji radi
poudarjajo, da so zmagoval-
ci vsi, ki sodelujejo, pa raz-
lična merjenja le določijo ne-
kaj najboljših.
Zmagovalci
posameznih
skupin
v teku na 50 metrov so med
fanti slavili Branko Klajžar
(Dom Nine Pokom Grmovje),
Dani Krajšek (ZUV Dobrna)
in Andrej Štrucl (VDC Žalec);
med dekleti pa Nataša Golob
(VDC SI. Gradec) in Jožica
Drač (VDC Šentjur). V teku na
100 metrov so v fantovski kon-
kurenci slavili Roland Gradič
(VDC Muc), Danilo Doberšek
in Robi Ojsteršek (oba VDC
Šentjur). V konkurenci deklet
sta slavili Mateja Pušnik (VDC
Muc) in Sabina Zirenstein
(CUVD Črna). V teku na 200
metrov sta bila najboljša Ro-
land Gradič (VDC Muc) in Si-
mon Špegel (VDC SI. Gradec),
med dekleti pa Danica Kranjc
(VDC Muta). V teku na 400
metrov sta slavila Sebastjan Zu-
pane (VDC Ježek) in Mateja Pu-
šnik (VDC Muc).
V skoku v daljino so zma-
gali Mitja But (ZUV Dobrna),
Vlado Aldrijan (VDC SI. Gra-
dec) in Gabi Lampret (ZUV
Dobrna). V metu žogice so
bili med fanti najboljši Ven-
či Zazjal (CVD Golovec), Ja-
nez Močenik (ZUV Dobrna),
Janez Prohinar in Rudi De-
beljak (oba VDC Muc), med
dekleti pa Darja Lešek (CVD
Golovec), Suzana Sadiku
(VDC Ježek) in Danica Ro-
tovnik (VDC SI. Gradec). V
namiznem tenisu sta slavila
varovanca CVD Golovec, Se-
bastjan Jakob in Helena Stoj-
kovič. V elementih košarke
so bili med najboljši Ernest
Bikošek (VDC Šentjur), An-
ton Gregorič (VDC Žalec) in
Klemen Razboršek (VDC SI.
Gradec), med dekleti pa Ma-
rija Matijevč (VDC Muta) in
Vesna Majer (CUVD Črna).
US, TT
Tekmovalce iz 13 centrov so na prireditveni prostor pospremili braslovški športniki.
NAKRAIKO
žalski
kulturniki
ŠEMPETER - V dvorani za
družnega doma so delegati
društev, ki sestavljajo Zveze
kulturnih organizacij Savinja
Žalec, za predsednika ponov
no izvolili Iva Lindiča. Na
skupščini so v poročilu o de^
lu med drugim poudarili, da
v zvezi sodeluje 768 aktivniii
članov (brez šolske mladine),
ki so lani skupaj s šolarji pred
stavili, organizirali ali gosto
vali na skoraj tisoč priredi
tvah. Zlati znak zveze je to
krat prejel Stanko Kline iz Pe
trovč, srebrnega Marjana To
polovec Dolinšek in Andrej
Čehovin iz Vrbja, bronastega
pa Edi Dolar iz Galicije in Mo^
ki pevski zbor Ponikva.
Revija odraslih
pevcev
NAZARJE - V dvorani de
lavskega doma je na območ
ni reviji zgornjesavinjskil
odraslih pevskih zborov ii
skupin zapelo skoraj 3G(
pevk in pevcev iz enajstil
različnih sestavov. Najbol
množično so se predstavili
pevci iz Kulturnega društva
Bočna, v Nazarjah pa so pre
vlado vale manjše, vendar iz
jemno kakovostne vokalne
skupine. Zgornjesavinjsk«
pevce vodijo uveljavljeni zbo
rovodje, kot so Tadeja Cigale;
Anton Acman ml., Jože Pu
stoslemšek. Jelka Repenšek,
Anita Lakner, Anton Petek,
Zdenka Markovič, Jerica Bu-
kovec in Mitja Venišnik.
Skupščina
splavarske
zveze
UUBNO - Prihodnji tedet
bodo v zibelki flosarije štii
dni gostili predstavnike spla
varskih krajev iz več držav.
Udeleženci bodo obiskali šte
vilne turistične točke v Zgor
nji Savinjski dolini in si og
ledali različne prikaze iz nek
danjega življenja flosarjev ii
gozdnih delavcev. Osrednja
prireditev. Generalna skup^
čina Mednarodne splavarske
zveze, bo prihodnji petek
Celju.
V ritmu valčki
in navijačic
POLZELA - Minuli tede
so učenci v šolski telovadn
ci svojim staršem pokazali
kako so se v minulem šol
skem letu naučili plesati. H
predmetni stopnji so plesiH
veščine osvojili pri izbirni)
predmetih in interesnih d(
javnostih, na razredni pa
okviru plesnih tečajev. Najn
lajši iz vrtca so se predstavi
s plesno ritmičnimi igrami
učenci pa so prikazali plesi^
korake v standardnih in la]
tinskoameriških plesih. S 9
dobnimi ritmi so se predsti
vile skupine tae-bo ter mla
še in starejše plesno navija^'
ke skupine.
US. Ti
Št. 23-5. junij 2003
15
Krava ni bila
dovolj za
harmoniko
Kot vojni ujetnik je zdaj 80-letni Alojz Antlej spoznal
blagostanje Amerike - Z žico zvezana srajca in čevlji
Alojza Antleja poznajo
ljudje od blizu in daleč. Kot
muzikant je igral na mno-
gih porokah, prenekatero
ušpičil in s svojo konjsko
vprego postal pravi zaščit-
ni znak Trške Gorce pri
Šentjurju, od koder je do-
ma.
Rodil se je v družini osmih
otrok; med petimi dekleti in
tremi fanti je danes ob Aloj-
zu živ samo še brat, ki šteje
že zavidljivih 92 let. Alojza
so ob začetku 2. svetovne voj-
ne prisilno mobilizirali v
nemško vojsko in pot ga je
vodila v Afriko. »Težki časi
so bili to. Zanič hrana in že-
lezna disciplina. Hvala bogu
pa so Nemci kmalu kapitu-
lirali in zajeli so nas Ameri-
čani. Bili smo sicer vojni ujet-
niki, a to so bih eni lepših
časov v mojem življenju. Iz
Alžira smo v Boston z ladjo
potovali 21 dni, potem pa še
tri dni z vlakom v Texas. Tam
sem se prijavil kot pek in vsak
dan hodil na delo. Doma me
je čakalo pospravljeno biva-
lišče, oprana in zlikana ob-
lačila ter servirana hrana. Ob
rojstnih dnevih pa tudi torta
ni manjkala,« se spominja in
dodaja, da se je v tem času
dobro naučil angleščine in se
imel prav imenitno. »Prav si-
lili so me, da bi ostal, ker
sem bil zelo priljubljen. Re-
kli so celo, da bo Tito obra-
čunal z nami. Ampak domo-
tožje je bilo premočno, da
bi me to skrbelo. Tito si z
nami v resnici ni belil las, res
pa je, da sem o Ameriki, bla-
gostanju in lepih nedeljah, ko
smo hodili k maši, ne da bi
nas kdo šikaniral, lepo pa-
metno molčal,« še pove in pri-
stavi, da bi si drugače s kak-
šno neprimerno propagando
mimogrede prislužil leto ali
dve...
Doma je bila
Angela
Eden od razlogov, da je
Alojza iz Amerike vleklo do-
mov, je bil tudi spomin na
mlado dekle v Gorici pri
Dobju. »Mojo Angelo sem
spoznal že veliko prej. Bila
sva še zelo mlada, vmes je
posegla še vojna, tako da sva
ostala samo pri naklonjenih
pogledih,« se spominja in ne
pozabi, kaj je bila prva stvar,
ko se je vrnil iz ujetništva:
»Najprej sem se pozanimal,
če je dečva še neoženjena. Bi-
la je, pa ne več dolgo, saj sva
se kmalu zatem poročila.
Ona stara dvajset, jaz štiri leta
več.«
Alojz je moral že po šestih
tednih zakona za dve leti slu-
žit v Titovo vojsko. »Spet ena
sama revščina. Bilo je pač ta-
koj po vojni. Ko sem prišel
domov na dopust, sem imel
majico in čevlje zvezane kar
z žico. Takrat se mi je veli-
kokrat stožilo po Ameriki...
Pa ne samo zaradi blagosta-
nja,« se spominja.
Mama mu je za na pot da-
la rožni venec, ki so mu ga
zatem v Starem piskru našli.
»Zaprli so me, ker sem se za-
radi nesporazuma dan pre-
pozno vrnil z bolniške. Za-
radi moleka pa sem moral
požreti marsikatero žalitev.
Razmišljal sem že, da bi emi-
griral nazaj v Ameriko, a se
kar nisem mogel odločiti...
Potem, z otroki, pa sploh ne.«
Harmonika in
zapravljivček
»Ne samo hudo, tudi dosti
lepega je bilo doma,« Alojz
le ne more iz svoje optimi-
stične kože. »Odkar sem leta
1960 doma prevzel kmetijo,
imamo vedno konje v hlevu.
Še zdaj imam dva. Konjem
je kmalu sledil voz zaprav-
ljivček, s katerim sem ljudi
vozil na postajo v Šentjur. S
tem se je dalo kar dobro za-
služiti, saj takrat še ni bilo
avtomobilov in sem bil brez
konkurence. Pa harmonika,
seveda! Ko bi znala moja har-
monika govoriti...«
Ko je bil Alojz star devet
let, je njegov stric prepričal
svojo sestro, Alojzovo mamo,
da bi bil fant lahko prav do-
ber muzikant. »Tako je ma-
ma prodala eno od dveh krav,
ki smo jih premogli. Zanjo
je dobila 900 dinarjev, pri-
ložila jih je še 50 in mi kupi-
la harmoniko. Pri enajstih le-
tih sem že igral na prvi ohce-
ti, zatem pa registrirano še
na 123. Enkrat sem v Šentvi-
du zaslužil toliko, da sem na-
slednji dan lahko kupil ko-
nja. Spet drugič pa smo igra-
li samo za pijačo in jedačo.
Kakor je pač naneslo, ampak
tista krava se je prav kmalu
izplačala.«
Zapisi v
družinski
kroniki
Alojz in Angela sta srečno
poročena že 55 let. Rodilo
se jima je pet otrok, zdaj ima-
ta 11 vnukov in dva pravnu-
ka, oba pa z veseljem priča-
kujeta, da se bo družina še
povečala. Obema se že poz-
na teža let, a ju to ne moti,
da ne bi bila vedno veselih
obrazov in pripravljena na
klepet, na praznovanju Aloj-
zeve 80-letnice pa sta brez
prigovarjanja tudi zaplesala.
Zakaj? »Dobra družba, dva
deci vina in harmonika so ve-
liko boljša terapija kot vse
tablete tega sveta,« je bil s po-
jasnih kratek Alojz.
Alojz že od leta 1960, ko
je zagospodaril na domači
kmetiji, piše tudi posebno
družinsko kroniko. Vanjo
vnese vse gospodarske in dru-
žabne malenkosti, ki se zgo-
dijo. »Tako ohranjam spomi-
ne in preteklost,« pravi in do-
da, da z Angelo ob večerih
še danes redno zmolita kak-
šno desetko rožnega venca.
»Zelo rad živim in se vese-
lim vsakega novega dne, pa
vendar mora biti človek na
vse pripravljen,« pravi Alojz,
poboža Angelo po roki in si
zaželi, da bi jima Bog dal
zdravja... Za zadovoljstvo,
srečo in ljubezen sta, čeprav
v skromnosti, poskrbela že
sama.
SAŠKA TERŽAN
Alojz Antlej s svojo nepogrešljivo harmoniko.
»Iz Amerike me je domov gnal tudi spomin na mlado dekle iz Gorice pri Dobju,« Alojz ljubeče poboža svojo
Angelo, s katero sta srečno poročena že 55 let.
Laški grbi
razdeljeni
Laški občinski svetniki
so na zadnji seji odločili,
komu podeliti letošnja naj-
višja občinska priznanja.
Glede na to, da je Laško ena
redkih občin v Sloveniji, ki
nima določenega datuma
svojega praznika, bodo na-
grajenci priznanja prejeli
na osrednji slovesnosti ob
dnevu državnosti.
Po veljavnih občinskih ak-
tih lahko v koledarskem le-
tu v Laškem podelijo največ
dva zlata in tri srebrne gr-
be. Letošnja zlata grba bo-
sta prejela Matevž Kolar iz
Laškega za dolgoletno odgo-
vorno in vestno delo v ob-
činskih organih. Svetu KS
Laško, društvih in drugih or-
ganizacijah, ter Zora Tičar
iz Rimskih Toplic za življenj-
sko delo in ljubezen do kra-
ja, ki je skozi njeno literar-
no delo pripomoglo k ugle-
du Rimskih Toplic in obči-
ne Laško. Dobitniki srebrnih
grbov so Matjaž Piki iz Re-
čice, Štefka Zdovc iz Laš-
kega in Društvo podeželske
mladine Laško-Radeče. Le-
tos bo v Laškem župan Jože
Rajh podelil še dve jubilej-
ni listini, in sicer Planinske-
mu društvu Rimske Topli-
ce ter Prostovoljnemu ga-
silskemu društvu Zidani
Most.
IS
r NA
mUlTKO
Izlet za
podmladek RK
LAŠKO - Bhzu sto učen-
cev iz osnovnih šol laške in
radeške občine, ki so bih celo
šolsko leto dejavni v krožkih
Rdečega križa, so pretekli te-
den nagradili z enodnevnim
izletom v ljubljanski žival-
ski vrt. V OZ RK Laško so z
delom mladih in njihovih
mentorjev zelo zadovoljni,
saj deluje kar devet krožkov
z okoli 120 učenci v osmih
osnovnih in podružničnih
šolah obeh občin.
Krvodajalci v
Dramijah
ŠENTJUR - V OZ RK Šent-
jur so skupaj s krajevnimi or-
ganizacijami RK iz Dramelj,
Ponikve in Blagovne ter od-
delkom za transfuzijo krvi
celjske bolnišnice za danes,
v četrtek, pripravili krvoda-
jalsko akcijo. Akcija bo v
prostorih OŠ Dramlje do 11.
ure, kot je že v navadi, pa bo-
do vse darovalce krvi pred od-
vzemom tudi zdravniško pre-
gledali.
Prikaz v
Šentrupertu
LAŠKO - Člani Odbora za
etno dejavnost Možnar iz Laš-
kega so določili datum letos
že 18. Prikaza starih ljudskih
šeg in delovnih opravil obči-
ne Laško. Prikaz bo zadnjo av-
gustovsko nedeljo v Šentruper-
tu nad Laškim, izjemoma pa
ga bodo združili še s 60-letni-
co izhajanja tednika Kmečki
glas, časopisa, ki beleži dogod-
ke in življenje ljudi na pode-
želju.	IS
Knjižnica v
pošti
V Šentjurju bodo začeli
graditi dva večja objekta; na
Mestnem trgu bodo v sode-
lovanju s Pošto Slovenije
zgradili stavbo, v kateri bo
ob prostorih za poštno de-
javnost v zgornjih dveh eta-
žah končno dobila več pro-
stora tudi Občinska knjiž-
nica.
Objekt naj bi bil vseljiv do
septembra prihodnje leto. S
pripravo projektne dokumen-
tacije so že začeli, še letos naj
bi pridobili gradbeno dovolje-
nje in z razpisom izbrali tudi
najugodnejšega izvajalca. Dru-
ga stavba, ki so ji v preteklih
tednih spremenili namem-
bnost, saj je bila sprva v njej
predvidena tudi ureditev knjiž-
nice, pa je 30-stranovanjski
blok v podaljšku Ulice Valen-
tina Orožna. Projekt za stano-
vanjski blok je že skoraj kon-
čan, v šentjurski občini pa bo-
do poiskali izvajalca, ki bo blok
gradil skupaj s Stanovanjskim
skladom RS. Sklad bo sofinan-
ciral izgradnjo neprofitnih sta-
novanj, ostala stanovanja pa
bodo namenjena prodaji na tr-
gu.	IS
Št. 23 - 5. junij 2003
16
Prebujanje
kozjanske
Trnuljčice
Mednarodna študentska delavnica o ohranitvi Trebeža na
Križan Vrhu
v začetku maja so štu-
dentje arhitekture iz Ljub-
ljane in Regensburga na ur-
banistični delavnici iskali
načine, kako urediti opuš-
čeni zaselek Trebež na Kri-
žan Vrhu. Trinajst praznih
objektov na območju Koz-
janskega regijskega parka
sodi med dragulje slovenske
domačijske arhitekture.
Zaselek Trebež predstavlja
izjemen dediščinski kom-
pleks, ki so ga dokumentirali
v okviru lani izvedene četrte
faze projekta Evidentiranje in
dokumentiranje anonimne
podeželske stavbne dedišči-
ne Kozjanskega parka. Po
osem študentov arhitekture z
ljubljanske Fakultete za arhi-
tekturo in z Oddelka za arhi-
tekturo Visoke tehniške šole
iz Regensburga se je od 5. do
10. maja na urbanistični de-
lavnici ukvarjalo z urejanjem
zaselka Trebež. Nemško sku-
pino sta vodila prof. Joachim
Wienbreyer in Norbert Han-
ke, slovensko pa dr. Živa Deu
in samostojni konservator Aleš
Lomberger. Kot opazovalci so
sodelovali tudi udeleženci
Pharovega projekta Formira-
nje produktov in storitev traj-
nostnega turizma na območ-
ju Kozjanskega, ki ga izvaja-
jo v zavodu.
Delo v urbanistični delav-
nici predstavlja prvo fazo
projektnega dela za oživlja-
nje kompleksa Trebež, ki bo
celovito zaokrožen do letoš-
nje jeseni, ko bodo študent-
je in njihovi mentorji pred-
stavili rezultate.
Dr. Živa Deu se je v okviru
urbanistične delavnice s štu-
dentkami vozila v zaselek Tre-
bež, kjer so raziskovali, ka-
ko vrniti življenje v mrtev za-
selek ter mu dati koristno no-
to. Kozjansko je eno redkih
območij v Sloveniji, kjer še
lahko odkrijejo takšne zasel-
ke, ki predstavljajo kvalitet-
no kulturno dediščino. "Stav-
be so zelo premišljeno po-
stavljene v prostor, skromne
in grajene iz naravnih mate-
rialov,« pravi dr. Devpva. »-
Velike so ravno toliko, koli-
kor je človek potreboval za
normalno življenje. Ob bival-
nih prostorih je še nekaj gos-
podarskih poslopij, vodnja-
ki in drugo, kar so potrebo-
vali ljudje, živeči v zaselku.«
Zidovi so debeli od 50 do
60 cm. Veliko je solidno
ohranjenih črnih kuhinj.
Mladi raziskovalci so pripra-
vili osnutke za štiri različne
vsebine, s katerimi bi Tre-
bežu vrnili življenje in eko-
nomičnost. Predvsem ne že-
lijo, da bi zaselek postal mu-
zejska zbirka, ki bi Kozjan-
skemu parku povzročala
stroške, namesto da bi pri-
našala denar. Mladi se zav-
zemajo za živi muzej, mo-
rebitno ureditev eko vasi z
donosnimi dejavnostmi, raz-
lične delavnice, morebitne
dejavnosti, ki se zdaj izva-
jajo v okviru treh slovenskih
univerz ali morda celo za lju-
di s posebnimi pogoji. Raz-
mišljajo tudi o ureditvi vasi
za vrtce, šole, kolonije... Ve-
liko je možnosti, ki jih bo-
do v posebni brošuri pred-
stavili jeseni.
Predvsem želijo, da bi Tre-
bež ohranil vso lepoto, ki jo
ponuja zdaj, vrnili bi le živ-
ljenje, ki bi ob različnih de-
javnostih zagotavljalo kaj več
kot le golo preživetje. Vse de-
javnosti se lahko nenazadnje
prepletajo in tržijo.
TONE VRABL
Na posnetku pred eno izmed opuščenih bivalnih stavb vTrebežu so (od leve proti desni) organizacijska voditeljic^
Tatjana Zalokar ter študentke Martina Zrim, Saša Kocelj, Katarina Snoj (vse iz Ljubljane), Natalija Zanoški (Nov^
mesto), Sara Štremfelj (Kranj), dr. Živa Deu, Metka Gutman (Velenje) in Anja Perko (Ljubljana).
Pastilji in
pohodniki
na Pilštanju
Dvanajsto binkoštova-
nje oziroma pastirski
praznik na Pilštanju bo v
nedeljo, 8. junija, s pričet-
kom ob 4. uri zjutraj. Po-
leg prikaza prihoda pastir-
jev na pašo in izbire naj-
lepše okrašene krave bo-
do letos prvič predstavili
sojenje pri prangerju, so-
dili bodo tistemu, ki je s
podiranjem koč na paši na-
gajal pastirjem.
Prišlo bo tudi 25 konje-
nikov iz Virštanja, otroci bo-
do sodelovali v likovni de-
lavnici na temo pastir in bin-
koštovanje, obiskovalce pa
bo pozdravila tudi letošnja
vinska kraljica Simona
Štravs iz Virštanja.
Ob mnogih pastirskih igrah
bo tudi tokrat v ospredju tra-
dicionalni nočni pohod iz Bre-
žic, Senovega, Sevnice, Pla-
nine, Dobrine, Šentjurja, Ro-
gaške Slatine, Podčetrtka in
predvsem Celja, kjer bodo po-
hodniki štartali v soboto med
19. in 20. uro pri gasilskem
domu v Zagradu. Iz Celja do
Pilštanja je približno 40 km,
ki jih bodo pohodniki zmo-
gli do jutranjega začetka pa-
stirskega praznika na Pilšta-
nju. Pot bo dobro označena
z veliko okrepčevalnicami.
Informacije in prijave spre-
jemajo Žan Valenčak (041-
550-657) v Celju ter predsed-
niki planinskih društev v kra-
jih, od koder se bodo pohod-
niki podali do Pilštanja.
TONE VRABL
Pred novimi položnicami
Od oktobra bodo morali
plačevati položnice z nado-
mestilom za rabo stavbne-
ga zemljišča v Obsotelju vsi
njihovi lastniki v vseh tam-
kajšnjih občinah.
V Rogatcu plačujejo nado-
mestilo na ozemlju celotne
občine že nekaj let, v Rogaš-
ki Slatini ga bodo začeli pla-
čevati julija, preostale tri ob-
čine pa so se dogovorile za
uvedbo obveznosti plačila z
oktobrom. V občini Šmarje
pri Jelšah, kjer so začeli spre-
jemati takšen odlok prejšnji
teden, ga zaenkrat plačuje-
jo le v Šmarju pri Jelšah ter v
Mestinju, Grobelnem in Šen-
tvidu. V občinskem središču,
kjer so na položnicah višji
zneski kot v ostalih treh na-
seljih, je znesek tudi med viš-
jimi v državi. Sicer pa bodo
morali od oktobra plačevati
nadomestilo za rabo stavb-
nega zemljišča v vseh vaseh
občine, pri čemer so vsa na-
selja razvrščena v tri različ-
no vredne razrede.
V šmarski občinski stavbi
že računajo, da bodo s širi-
tvijo obveznosti na vso obči-
no zbrali v proračunu že za
letošnje zadnje četrtletje pet
milijonov tolarjev več. De-
nar bodo namenili za prido-
bivanje in opremljanje stavb-
nih zemljišč ter za komunalno
infrastrukturo.
Po novem bodo z odlokom
posebno visoko obremenili
zapuščene objekte, zato da bi
lastnike vzpodbudili k vzdr-
ževanju. Sicer pa so obsotelj-
ski odloki o širitvi plačila na-
domestila predvsem uvod v
državni zakon o obdavčenju
lastnikov nepremičnin, so pre-
pričani v Obsotelju.
BRANE JERANKO
Gorenjeva tovarna v Rogatcu zaposluje kar dobrih tristo delavcev iz Obsots^. Trenutno se pripravljajo na širitev.
Širitev Gorenjeve tovarne v Rogatcu
Gorenjevo tovarno v Rogatcu, ki ima dobrih tristo zaposlenih, bodo širili. Za potrebe
obrata, ki proizvaja sestavne dele za gospodinjske aparate, se namreč pripravljajo na grad-
njo nove hale. V njej bodo proizvodno-skladiščni prostori. Trenutno še pridobivajo doku-
mentacijo, z gradnjo pa želijo začeti v prihodnjih mesecih.	BJ
NA KRATKO
Uradno odprti
poslovilni
objekt
ŠMARJE PRI JELŠAH - V
Šmarju pri Jelšah so v soboto
uradno odprli veliko novo mr-
liško vežico, v dveh etažah, z
dvema poslovilnima prosto-
roma, s prostoroma za svoj-
ce, s pokritim delom za obre-
de ter različnimi pomožnimi
prostori. Z deli so dokončali
marca, ko so objekt začeli tudi
uporabljati, v zadnjem času
pa so dodali še različno opre-
mo. Vrednost naložbe, ki je v
občini med večjimi, znaša 111
milijonov tolarjev. Od tega je
največ, 75 milijonov, prispe-
vala občina, ki sta ji pomaga-
la predvsem KS Šmarje pri Jel-
šah ter koncesionar Gekott,
dober milijon pa je dodala KS
Mestinje.	BJ
Od jutri
mladinski
center
ŠMARJE PRI JELŠAH - V
petek 6. junija, bodo v Šmar-
ju odprli mladinski center.
Lepo urejeni prostori centra,
z uradnim imenom Stara šo-
la, so v pritličju starinske
stavbe, ki ji v kraju pravijo
»gimnazija«. Na 150 kvadrat-
nih metrih novega centra so
večji prireditveni prostor, ra-
čunalniška soba ter pomož-
ni prostori. Za ureditev je ve-
čino denarja, to je 5 milijo-
nov tolarjev, prispevala ob-
čina. Sicer pa bo obnova ce-
lotnega starinskega poslop-
ja, ko se je bodo lotili, ena
od zahtevnejših občinskih na-
log. V nadstropju so zdaj po-
možni prostori Rdečega kri-
ža ter za vaje pihalne godbe.
druga etaža pa je zaradi do-
trajanosti prazna.	BJ
IWIIadi proti
rdečemu
petelinu
KOZJE - Gasilska zveza
Šmarje pri Jelšah je na šta-
dionu v Kozjem pripravila tek^
mo vanje pionirjev in mladin|
cev. Med pionirji so bili naj^
boljši predstavniki Kristan Vr-|
ha. Svetega Štefana in Kostriv,
niče. Med pionirkami so pri
va tri mesta osvojile ekipe Me
stinje, Sveti Štefan in Prista-
va pri Mestinju, med mladinci
pa so slavili Mestinje, Kristan
Vrh in Sveti Florjan. Izven
konkurence so nastopile tu-
di tri desetine iz Hrvaške. Čla-
ni, članice in veterani bodo
imeli podobno tekmovanje
14. septembra, najboljši pa
se bodo uvrstili na regijsko
tekmovanje.
TV
IMinistrstvo
za kulturo v
Podsredi «
Na gradu Podsreda zaklju-
čujejo dela pri obnovi roman:
ske sobe, ki jo bodo julija vnesli
v program ponudbe gradu ter
odprii za javnost. Ob otvori-|
tvi bodo v Podsredi odprii in;
formacijsko pisarno ministrs-
tva za kulturo, v kateri bo nji i
hov strokovni delavec enkrat
do dvakrat na teden na voljo
prebivalcem v Kozjanskem
parku. Vsak prebivalec bo lah-
ko v informacijski pisarni
vprašal za strokovni nasvet,
kako ravnati z obstoječo kul'
turno dediščino.
TV'
Št. 23 - 5. junij 2003
17
Sodinove punce
se ne dajo
Alja Tihle je najmlajša svetnica - Pred njo sta sodelovali mama in teta
Najmlajša svetnica ob-
činskega sveta v Vojniku je
lUja Tihle, ki šteje dvajset
Kimladi. »Sodinovih punc
C v občinskem svetu ne
Dorejo znebiti,« se včasih
K)šali dekle iz Nove Cerk-
ve. V prejšnjem mandatu je
)ila namreč svetnica njena
mama Minka Sodin, pred
jjo teta Vida Sodin Črešnar.
Obe sta bili med najbolj de-
^vnimi člani občinskega sve-
ta. Mama je sicer pomočni-
a ravnatelja celjske ekonom-
ske šole, teta ekonomistka
celjske Intereurope. Vsem
rem vsekakor ni vseeno kaj
56 dogaja v njihovem lokal-
lem okolju ter širše, na to
telijo kot razgledane ženske
udi vplivati.
Šibkejši spol je v sloven-
^(ih občinskih svetih žal ze-
b slabo zastopan. Minka So-
lin je bila v 18-članskem sve-
u med komaj tremi ženska-
oi, teta in Alja med štirimi.
iNe vem, če si ženske v to ne
ipajo, ali jim družba ne da
Jovolj priložnosti,« razmiš-
lja študentka drugega letni-
ka pravne fakultete v Mari-
boru.
Alja Tihle se je znašla v ob-
činski politiki po naključju,
ko so pred zadnjimi volitva-
mi sestavljali dve listi Nove
generacije. Ta je na državni
ravni pomladek Slovenske
ljudske stranke, v Vojniku so
predvsem uporabili njeno
ime ter glasujejo samostoj-
no. Njihov poglavitni cilj v
tej občini je pridobitev pro-
storov za mlade, ki jih še ni.
Ko so sestavljali listi za raz-
lični območji občine so prav-
zaprav iskali nekoga druge-
ga ter po naključju naleteli
na Aljo. Povabili so jo, takoj
se je strinjala in po nekaj se-
stankih se je znašla na prvem
mestu ene od dveh list. Od
decembra sodeluje v delu no-
ve sestave občinskega sveta.
»Mislim, da so razprave v
Vojniku korektne ter ima
vsak dovolj možnosti, da
svoje mnenje izrazi. Svetni-
ki vsekakor odločajo skupaj,
nihče mimo njihove volje.«
Vse seveda tudi ni tako, kot
bi moralo biti. Tako opaža,
da občasno posamezne toč-
ke po nepotrebnem predol-
go obravnavajo, pa čeprav je
že vse jasno.
Pravi, da zastopa predvsem
interese mladih, ki so se v pre-
teklosti premalo družili med
seboj. »Poglavitni je področje
zaposlovanja. Zanje je pre-
malo delovnih mest, v doma-
či občini zanje ni dovolj za-
poslitev.«
Alja Tihle bo torej pravni-
ca. »Za študij prava sem se
odločila, ker se mi zdi do-
bra perspektiva za nadaljnjo
življenjsko pot. Pri tem si
bolj predstavljam, da bom
delala kot pravnica v kak-
šnem podjetju, ne kot sod-
nica ali odvetnica.« To želi
povezati z znanjem tujih je-
zikov, saj ima nemško jezi-
kovno diplomo, namerava se
še izpopolniti v angleščini ter
se naučiti italijanščine.
Med študiranjem se sproš-
ča s kolesarjenjem ter tekom,
v prostem času pa je navdu-
šena nad plesi v paru, stan-
dardnimi in latinskoameriš-
kimi. V osnovnošolskem ča-
su je kar dve leti hodila na ple-
sne treninge. Na plesnem po-
dročju se želi še izpopolniti,
tako kot tudi po koncu prav-
ne fakultete. Takrat si želi oditi
na tuje,-V Nemčijo. »Zelo me
zanima podiplomski študij
medijskih znanosti.«
BRANE JERANKO
Alja Tihle, najmlajša občinska svet-
nica v Vojniku.
Prvi semaforji neprižgani
v Vojniku čakajo, da bo-
do predali namenu prve se-
naforje v tem kraju. Priza-
levanja za postavitev so
stara vsaj toliko kot mlada
iibčina, zaradi rastočega
R'ometa pa je prišlo pred pr-
vim majem do postavitve os-
mih semaforskih glav.
V Vojniku namreč pešci v
prometnih konicah vse težje
prečkajo glavno cesto, voz-
niki pa so pri vključevanju v
promet na ^avni cesti vse bolj
ovirani. Za naložbo v vred-
nosti 50 milijonov tolarjev
je večino denarja odštela dr-
žavna direkcija za ceste, 18
milijonov pa občina.
Dela so končana, zdaj pri-
čakujejo komisijo, ki jo se-
stavljajo predstavniki polici-
je, direkcije za ceste, izva-
jalca ter občine. V občinski
stavbi predvidevajo, da bo-
do začeli semaforji delovati
najpozneje v sredini junija.
BJ
Nov blok
v Zrečah
Ob zreškem občinskem
prazniku so predali name-
nu nov stanovanjski blok,
ki sta ga dala postaviti ob-
čina ter republiški stano-
vanjski sklad.
V bloku, ki je v bližini
tržnice, je 22 stanovanj. Od
teh je bilo šest prodanih, vsa
ostala so neprofitna ter so-
cialna. Z njimi so potrebe
po neprofitnih stanovanjih
v Zrečah zaenkrat pokrite,
medtem ko še vedno pri-
manjkuje socialnih stano-
vanj. Stanovalci so ključe
novih stanovanj prejeli na
otvoritvi, kjer sta blok sim-
bolično predala namenu žu-
pan Jože Košir in predstav-
nik republiškega sklada Ja-
ni Vogelnik.
BJ
Z OBČINSKIH
SVETOV
Kabeisica z občinsico pomočjo
DOBRNA - Na Dobrni bodo širili kabelskorazdelilni si-
stem na območje razpršene gradnje, pri čemer ostajata
zneska priključnine ter naročnine ista kot do sedaj. Tako
t)odo veljali vnaprej isti pogoji za celotno ozemlje občine,
''o ponedeljkovi odločitvi občinskega sveta bodo širitev
sofinancirali iz občinskega proračuna. Elektro Turnšek,
^ ima skrbi za kabelsko televizijo, je pred tem predvidel
^0-odstotno povišanje naročnine, vendar se to zaradi ob-
činske odločitve ne bo zgodilo. Gre za širitev v delih Zavr-
M, Klanca in Vrbe, kjer bi z deli lahko začeli jeseni. Na
Dobrni je treba odšteti za priključek 601 evro.
I^rvi mož gasilcev častni občan
DOBRNA - Na Dobrni bodo letos podelili dve visoki
Občinski priznanji. Izjemno priznanje častni občan bo
'rejel Štefan Pohajač, ki je na čelu domačih gasilcev že
ietrt stoletja, deluje pa tudi kot občinski svetnik. Kot so
' obrazložitvi posebej omenili, so se gasilci pod njego-
'''im vodstvom v preteklem desetletju uvrščali na gasil-
'^kih olimpiadah zelo visoko. Tako so v Berlinu in Italiji
Usedli peto ter na Danskem deveto mesto. Zlato plaketo
občine bo prejel dobrnski župnik Janko Strašek. Stra-
nk, ki prihaja iz Obsotelja, je vzpostavil dialog z druga-
fe mislečimi ter nasploh vpliva na rast župnije. Dejaven
tudi kot tajnik škofijskega sodišča, bil pa je tudi ško-
fov tajnik.
BJ
Komu
zreška
priznanja?
v občini Zreče, kjer
praznujejo občinski
praznik, je bila prejšnji
teden slavnostna seja
občinskega sveta. Na
njej so podelili letošnja
občinska priznanja.
Letošnja zlata grba sta
prejela KUD Vladka
Mohoriča, ki praznuje
70-letnico delovanja, ter
Jože Švab za prispevek
k začetku in razvoju ko-
vaštva. Srebrna grba Ob-
čine Zreče so namenili
gostincu Ludviku Smo-
gavcu (za prispevek k
razvoju turizma ter dol-
goletno delo v KS Gore-
nje) ter športnemu de-
lavcu Dragu Vrhovšku
(za delo z mladimi ter
vrhunske športne rezul-
tate).
Podeljeni sta bili tudi
dve priznanji občine.
Prejemnika sta tovarna
Comet Zreče (za 45-let-
nico delovanja ter po-
membni prispevek k raz-
voju Zreč) ter Stanko
Pahič, ki je priznanje
prejel za arheološka iz-
kopavanja in raziskave
na Brinjevi gori, ki so jih
pravkar predstavili na
razstavi v stari cerkvi v
Zrečah.
BJ
NA KRATKO
Dobrnski
odpadki
DOBRNA - Občina Dobrna
se je prejšnji teden odločila,
da bo podpisala pogodbo o
sofinanciranju izgradnje re-
gijskega centra za ravnanje z
odpadki Celje, ki naj bi za-
dovoljil potrebe sedemnajstih
občin. Mestna občina Celje je
namreč kot investitorka že pri-
stopila k izvajanju projekta
Center za ravnanje z odpadki
Celje, na lokaciji v Bukovž-
laku. Ta predvideva gradnjo
objektov za ravnanje z odpad-
ki ter ureditev odlagališča za
odlaganje preostanka komu-
nalnih odpadkov.
V vrtcu
rezervacija
DOBRNA - V občini Dobr-
na so se kot lani odločili, da
bo mogoče za otroke v vrtcu
v počitniškem času plačati le
50-odstotno rezervacijo. Od-
javiti jih bo mogoče v juliju
ter avgustu, pri čemer mora
trajati počitniška rezervaci-
ja najmanj mesec dni. V ča-
su odjave morajo plačati star-
ši 50 odstotkov običajnega
prispevka, drugo polovico pa
pokrije občina. Odločitev za
rezervacijo utemeljujejo s
tem, da je treba zaposlenim
v vrtcu zagotoviti osebni do-
hodek. Sklep velja le za otro-
ke, ki so občani Dobrne.
Za kršitelje
tristo tisoč
kazni
DOBRNA - Na Dobrni so
sprejeli občinski odlok o ure-
janju javnih površin, javni sna-
gi ter videzu naselij, ki je za
turistični kraj posebnega po-
mena. Z njim so predvideli
različne načine in ukrepe ter
tudi denarne kazni za kršite-
lje. Med novostmi je tudi pre-
poved vodenja psa brez po-
vodca. Posebne obveznosti so
določene za zimski čas, saj je
treba na stavbe ob javnih po-
teh namestiti snegobrane, sneg
pa je potrebno odstraniti v 24
urah. Nadzor bo izvajala ko-
munalna inšpekcija, pri če-
mer znaša najvišja denarna ka-
zen tristo tisoč tolarjev.
Kdaj plin na
Dobrni?
DOBRNA - Občinski svet na
Dobrni je dal na zadnji seji ze-
leno luč za začetek izdelave
projekta o energetski zasnovi
v občini. To bo podlaga za iz-
delavo dokumentov z načrto-
vanim obsegom porabe in na-
čina oskrbe z energijo in za
pridobitev državnih spodbud
za izvajanje programov učin-
kovite rabe energije ter izrabe
obnovljivih virov. Za omenje-
ni projekt, ki bo stal štiri mili-
jone, bosta prispevali občina
in država vsaka po polovico.
S tem želi država spodbuditi
občine k načrtovanju energet-
ske oskrbe, učinkovitejši rabi
energije in izkoriščanju lokal-
nih virov. Omenjeni projekt bo
tudi odgovoril na vprašanje.
kdaj se bo tudi na Dobrni mo-
goče priključiti na plin.
Likovna
kolonija v
Špesovem
domu
VOJNIK - Vodstvo Špesove-
ga doma v Vojniku bo 27. in
28. junija skupaj z občino pri-
pravilo likovno kolonijo. V njej
bodo sodelovali in ustvarjali
slovenski slikarji, katerih de-
la bodo kasneje krasila stene
doma. Ker imajo v slednjem
še proste sobe, bodo lahko li-
kovniki, ki se bodo odločili
za sodelovanje, prebivali v njem
in tako pobliže spoznali živ-
ljenje novih domsldh prebival-
cev.	TV
Prvi javni
zavod v zreški
občini
ZREČE - Zrečani so dobi-
li svoj prvi javni zavod, ki se
bo imenoval Zavod za mla-
dino Zreče. Tako so določili
zreški svetniki, ki so v drugi
obravnavi soglasno podprli
predlog za ustanovitev zavo-
da. Z zavodom bodo skušali
povezati mlade, zanje bodo
organizirali različne aktivno-
sti in prireditve.
Jubilejno
srečanje v
Vojniku
Društvo zdravljenih alko-
holikov ter Oddelek za zdrav-
ljenje odvisnosti Psihiatrične
bolnišnice Vojnik pripravlja-
ta v petek, 6. junija ob 14. uri,
deseto srečanje zdravljenih al-
koholikov in njihovih svojcev
oziroma vseh, ki so se zdravi-
li na oddelku za zdravljenje
odvisnosti v vojniški bolnišni-
ci. Ker se Vojničani letos pri-
ključujejo projektu Leto vese-
lja do življenja, bo tokratno
srečanje še bolj razgibano kot
običajno. Ob koncertu priljub-
ljene slovenske zasedbe se hiodo
udeleženci srečanja lahko po-
merili v številnih športnih
igrah, pripravljajo pa tudi tra-
dicionalni srečolov.
AMS
MODRI
TELEFON
Do prihodnjega četrtka bo vaše kli-
ce na Modrem telefonu sprejemala
novinarka Ivana Stamejčič. Na te-
lefonsko številko 031/569-581 jo
lahko pokličete vsak dan med 10.
in 17. uro. Svoja vprašanja za Mo-
dri telefon lahko med ponedeljkom
in petkom zastavite tudi po telefo-
nu 42-25-190.
Št. 23 - 5. junij 2003
Po uradnem delu programa so si udeleženci posveta ogledali Šempeter in Rimsko nekropolo, kjer so jim
šempetrski učenci predstavili Skrivno sporočilo v kamnu.
Turizem pred
vstopom v Evropo
Minuli petek so v Žalcu pri-
pravili posvet predstavnikov
turističnih društev s podeže-
lja. Rdečo nit razprav je pred-
stavljala vloga turističnih
društev pri slovenskem vsto-
pu v EU.
Predstavniki slovenskih tu-
rističnih društev so razmišlja-
li predvsem o možnostih, ka-
ko se z večjo vnemo in zavze-
tostjo lotiti poslov, ki so v luči
Evrope pomembni za razvoj
turizma in podeželja. Ob tem
so večkrat izpostavili lani spre-
jeto Strategijo razvoja sloven-
skega turizma, ki po besedah
dr. Marijana Rožiča, predsed-
nika Turistične zveze Sloveni-
je, zaradi nesodelovanja raz-
ličnih državnih organov nika-
kor ne zaživi v praksi. »Načel-
nih dogovorov je veliko, ven-
dar pa se ti ne uresničijo,« je
poudaril dr. Rožič. Zato so
predstavniki TD pozvali vla-
do in pristojna ministrstva, naj
turizmu namenijo več pozor-
nosti. V tem okviru so izpo-
stavili turistično ponudbo in
programe, ki so lahko odlič-
na priložnost in perspektiva v
razvoju slovenskega podeže-
lja, pri čemer pa seveda ne bo
šlo brez povezovanja in pomo-
či znotraj lokalnih skupnosti.
US, Foto: TT
Št. 23 - 5. junij 2003
KULTURA
19
Za jubilej v
IMajolici
Z Mariborskim oktetom
se v sredo, 11. junija, v atriju
Majolke začenja niz polet-
nih večerov ob svečah, sla-
doledu ali vrčku piva...
Sredin večer bo prvi znani-
lec prireditev Poletja v Celju,
knežjem mestu. Mariborski
oktet, ki letos slavi 30-letnico
obstoja, bo celjsko občinstvo
razveselil z izborom sloven-
skih narodnih in umetnih pe-
smi ter pesmimi drugih naro-
dov Od leta 1998 ga vodi prof.
Irena Ferk, poznajo pa ga po-
slušalci po Evropi, v Ameriki
in na Japonskem. V času de-
lovanja je prejel številne pla-
kete, priznanja in odličja, do-
ma in v tujini. V jubilejnem
letu pa je izšla tudi njegova
zgoščenka. Po nastopu v Ce-
lju čaka člane okteta še več tur-
nej in gostovanj; od Italije do
Amerike, kjer se bodo pred-
stavljali v poletnih mesecih.
Prvemu poletnemu večeru
v atriju Majolke jih bo do
konca julija sledilo še šest.
MP
Potovanja
skozi verze
Pesniški prvenec Metke Hojnik Verdev
Pesmi in rim ne pišejo
samo rosno mladi in za-
ljubljeni. To dokazuje pe-
sniški prvenec Potovanja,
ki ga je v zrelih letih v sa-
mozaložbi izdala Celjan-
ka Metka Hojnik Verdev.
Celjski javnosti se je pr-
vič predstavila pred krat-
kim na literarnem veče-
ru v Levstikovi sobi Osred-
nje knjižnice Celje.
Metka Hojnik Verdev je
profesorica slovenščine.
Zelo rada se druži z mla-
dimi, od koder črpa sveži-
no in mladost, ljubezen in
energijo. Sama pravi, da je
nemiren duh. Tudi to vpli-
va na verze, rime in proste
stavke, ki jih povezuje v pe-
sniške oblike.
Metka je pisala že v sred-
nji šoli. Muzi je ostala zve-
sta vse do danes, ko se je
opogumila in svojo poezi-
jo obelodanila. Še kot dija-
kinjo jo je k pisanju spod-
bujal sošolec, danes znan
pesnik in komediograf Vin-
ko Moderndorfer. Trenutek
odločitve, da se tudi sama
dokaže kot pesnica, je v njej
dolgo zorel in dozorel s Po-
tovanji, s knjižico ljubezen-
skih in socialnih pesmi. V
njih se prepletajo utrinki iz
vsakdanjega življenja in lju-
bezen do sočloveka.
Knjižica pesmi je svojo
končno podobo dobila kar
v družinskem krogu. Mož
Branko se je izkazal tot ob-
hkovalec, sin Aljaž, ki se
ljubiteljsko ukvarja s sli-
karstvom, pa je prispeval čr-
no-bele ilustracije
MATEJA PODJED
Saj ni res^ pa je!
Neverjetno, kaj vse je mu-
zejska svetovalka, mag.
Maja Škiljan iz Zgodovin-
skega muzeja v Zagrebu
zbrala in sestavila v nad-
vse zanimivo in nenavad-
no razstavo v šestih sklo-
pih, z naslovom Metallica.
Do 27. oktobra se bodo obi-
skovalci te gostujoče razsta-
ve v Pokrajinskem muzeju
Celje čudili predmetom iz si-
cer vsakdanjega življenja.
Okoli 900 jih je. Njihova
skupna točka je v tem, da so
Vsi narejeni iz neplemenitih
kovin. In da je vsak zase vre-
den občudovanja ter primer-
jave s podobnimi predmeti,
ki jih mnogi še hranijo do-
ma, pa jih ne znajo umestiti
v čas izdelave in uporabe.
Še posebno pozornost zbu-
ja na razstavi, ki je prava paša
Za oči, sramotilna maska iz 17.
oz. 18. stoletja, ki so jo natak-
tiili branjevl^m, kadar so le
preveč vrtele jeziček... Pred-
met, ki bi ga dandanes mnogi
rade volje predpisali v upora-
bo novodobnim gostobesed-
nikom.	MP
Foto: AŠ
Slike štiriii
v Galeriji Keleia v Stane-
tovi ulici 17a v Celju se od
minulega torka celjski li-
kovni javnosti § svojimi
umetniški deli predstavljajo
štirje mladi avtorji: Viktor
Bernik, Taja Ivančič, Gaš-
per Jemec in Arjan Pregl.
Avtorje ne družijo le
rojstni datumi, temveč jih
povezuje predvsem način li-
kovnega izražanja v klasič-
ni slikarski tehniki, ki si jo
vsak na svoj način podreja
in razlaga. Poleg tega jim
je skupno tudi izobraževa-
nje v istih šolah. Najprej na
slikarskem oddelku ljub-
ljanske likovne akademije,
kasneje na Indiana Univer-
sity of Pennsylvania v ZDA.
Tam so se zapovrstjo zvrstili
od leta 1998 do 2001. S pred-
stavitvijo avtorjev je razsta-
vo odprl direktor Ustanove
Keleia Matjaž Gruden.
Galerija Keleia predstav-
lja vrhunske samostojne in
skupinske razstave domačih
in tujih likovnih ustvarjal-
cev. Tokratna razstava del
štirih mladih umetnikov
predstavlja njihove najno-
vejše akrilne slike različnih
formatov. Na ogled bo do
17. junija.
MP
lUioJ najljubši
prostor
v Likovnem salonu v Celju z razstavami in dogodki,
povezanimi z njimi, pogosto presenetijo občinstvo. No-
coj (četrtek) bodo za to poskrbeli z otvoritvijo projekta,
poimenovanega My favourite plače (Moj najljubši pro-
stor), avtorjev Lee in Pekke Kantonen.
Predstavljena bodo dela, ki bodo nastala v delavnici s celj-
skimi srednješolci. Prav tako bodo predstavljena tista dela,
ki so nastala z najstniki v podobnih delavnicah v Mexicu in
na Laponskem.
Jutri bosta finska umetnika, pionirja videa in performansa
v skandinavskih deželah, v Galeriji sodobne umetnosti sku-
paj s svojim otrokom izvedla performans Mati. Vedno nasto-
pata skupaj s svojimi otroki, ki jih v vseh segmentih obravna-
vata kot enakovredne partnerje.	MP
OCENJUJEMO
Koncert APZ z gosti
Koncertni večer 23. maja
v celjskem Narodnem domu
si velja zapomniti zaradi na-
stopa Akademski pevski zbor
(APZ) in Dekliškega pevske-
ga zbora Gimnazije Celje-
Center. Oba se uvrščata med
pomembne, v širši slovenski
in evropski glasbeni prostor
umeščene glasbene skupine.
Oba sta občutljiva vokalna
poustvarjalcazjasno postav-
ljenimi kriteriji in umetniš-
ko usmeritvijo.
APZ praznuje letos že 22
let svojega dela. Za sabo ima
uspešno prehojeno pot, zaz-
namovano z odličji, prislu-
ženimi na prestižnih tekmo-
vanjih in nastopih. Tako so
dodajali svoj delež k prepoz-
navnosti slovenske glasbe,
kulture in svoje domovine.
Zbor oblikuje čvrst, v vseh
stopnjah čist in sočen zvok,
interpretativno pa je preprič-
ljiv in nikoli ne prestopi v ba-
nalnost ali povprečnost. Ima
definiran vsebinski in umet-
niški okvir, ne glede na to.
kako programsko oblikuje
vsakokratni koncert. Zboru
so pri njegovem umetniškem
zorenju pomagali prav vsi
nekdanji dirigenti: mag.
Dragica Zvar, prof. Požuno-
va, prof Urša Lah, prof De-
jan Jakšič in prof Sonja Čen-
dak, ki mu je oblikovala nje-
govo sedanjo podobo. V tej se-
zoni je umetniško vodstvo
prevzela prof Barbara Arlič
in čaka jo težka naloga do-
grajevanja in nadgrajevanja
solidno postavljene zborove
zgradbe. Že na tem koncer-
tu so se te ambicije začele po-
trjevati.
Odlično razpoložen in
skrbno uglašen je bil tudi go-
stujoči Dekliški zbor Gimna-
zije Celje-Center pod istim
umetniškim vodenjem. S
skrbno oblikovanim nasto-
pom je potrdil dve pomem-
bni zmagi: zlato na medna-
rodnem tekmovanju na Ro-
dosu in zlatosvetleče srebro
na MPF v Celju.
LEBIČ MARJAN
Harmonika v galeriji
v Galeriji sodobne umetnosti v Celju bo nocoj (četr-
tek) na koncertu, ki ga pripravlja Zavod za kulturne
prireditve Celje v sodelovanju z Glasbeno mladino Slo-
venije, zvenela harmonika. Nastopil bo mladi virtuoz
Gorka Hermosa.
Rodil se je leta 1976 v baskovski pokrajini Gipuzkoa.
Je uveljavljen skladatelj, na tekmovanjih mladih glasbe-
nikov doma in po svetu dobiva najvišja priznanja, pogo-
sto sodeluje kot žirant na harmonikarskih tekmovanjih.
V Celju bo predstavil dela znanih avtorjev in v drugem
delu koncerta odigral tudi nekaj svojih del. Med njimi
tudi skladbo Gernika, ki jo je napisal leta 1994. Navdih
zanjo je dobil iz grozljivega zgodovinskega spomina na
pomor, ki so ga zakrivili fašisti v španski državljanski
vojni v baskovski vasici Gernika. Zato je želel v svoji
skladbi upodobiti presunljivo čustvo besa in sovraštva
do nasilja.
Hkrati si bodo lahko obiskovalci v galeriji ogledali tudi
dela znanih celjskih slikarjev, ki bodo v poletnih mesecih
na ogled javnosti, sicer pa so varno spravljena v fundusu
muzeja.
MP
KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE,
IMENOVANJA, PRIZNANJA IN NAGRADE
MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE CEUE
V skladu s 6. členom Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda
Pokrajinski muzej Celje (Ur. list RS št. 52/97) in s 36. členom
Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. list
RS št. 96/02)
razpisuje prosta dela in naloge
DIREKTORJA
POKRAJINSKEGA MUZEJA CEUE
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
•	visoka izobrazba ustrezne usmeritve;
•	najmanj 5 let delovnih izkušenj v muzejski stroki;
•	sposobnost za organiziranje in vodenje dela kolektiva;
•	znanje najmanj enega tujega jezika;
Mandat direktorja traja 5 let in je po poteku mandata lahko
ponovno imenovan.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev s kratkim
življenjepisom sprejema KOMISIJA ZA MANDATNA
VPRAŠANJA, VOUTVE, IMENOVANJA, PRIZNANJA IN
NAGRADE MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE CEUE,
Trg Celjskih knezov 9, 3000 Celje, v 10 dneh po objavi razpi-
sa.
O izbiri bodo kandidati obveščeni po obravnavi na seji Mestne
ga sveta Mestne občine Celje.
Komisija za mandatna vpraša-
nja, volitve, imenovanja,
priznanja in nagrade
Št. 23 - 5. junij 2003
»Tretji godalni kvartetfc zi
tri otroke in Alenko
Skice s celjsko družino Firšt - Glasba, godba in nogomet na vogalu mesta
Povabili smo se na obisk
k družini Firšt. Prejšnji to-
rek, ko je popustila popol-
danska pripeka, sva z Alek-
som, našim fotoreporterjem
(v nadaljevanju večera bo
odigral eno ključnih vlog)
pozvonila pri vratih Alenke
in Nenada Firšta. Oba sta
znana Celjana. Alenka je
profesorica violine v Glasbe-
ni šoli v Celju, kjer s svojim
glasbenim znanjem in potr-
pežljivostjo, saj otroške du-
še kot mamica treh fantov
dobro pozna, uči violino. Je
vodilna violinistka v Celj-
skem godalnem orkestru.
Nenad je vodja glasbene de-
javnosti pri Zavodu za kul-
turne prireditve Celje. Od le-
ta 1988 je dirigent Celjske-
ga godalnega orkestra. Le-
tos je bil tudi umetniški vodja
25. mednarodnega mladin-
skega pevskega festivala, ki
se je sredi maja končal v Ce-
lju. V glasbeni družini, kjer
vsi ubrano zaigrajo na svoj
instrument, nama z Alek-
som niti malo ni bilo dolg-
čas.
Od glave do
peto
Minuli torek je Nenad Firšt
na zadnjem koncertu Celjskega
godalnega orkestra v tej sezo-
ni predal dirigentsko palico
znanemu klarinetistu Matu Be-
kavcu (ki se je tako prav v Ce-
lju prvič preizkusil tudi kot
dirigent!), sam pa je kot vod-
ja drugih violin zaigral z or-
kestrom... Ob boku z Alenko.
Za poslušalce v dvorani je bil
to nepozaben večer.
Tretji godalni kvartet je na-
slov skladbe, ki jo je Nenad
Firšt posvetil Alenki. Ko sta
bila še fant in dekle, študenta
Akademije za glasbo v
Ljubljani. Začetek zgodbe o
petčlanski družini, lahko re-
čemo danes. Prvič je bila
skladba izvedena 2. junija le-
ta 1988. Zanjo je prejel Pre-
šernovo študentsko nagrado.
Zelo mu je pri srcu. Tej sklad-
bi so nato sledile še mnoge,
ki so jih na koncertih izvajali
znani glasbeniki.
Po diplomi, leta 1988, se je
Nenad izpopolnjeval na med-
narodnih tečajih za komorno
glasbo in kompozicijo doma,
na Madžarskem in v Franciji.
Deset let (1982 - 1992) je bil
tudi član zagrebškega godal-
nega kvarteta Sebastian, s ka-
terim je gostoval doma in po
svetu. V Celju živi od leta 1988.
Njegova glasbena in življenj-
ska pot v Celju se je začela z
Godalnim orkestrom. Alenki-
na pa, glej naključje, kmalu
zatem tudi v Celju, ko je na
Akademiji za glasbo izvede-
la, da Glasbena šola Celje iš-
če profesorja za violino. To
je bila priložnost, da sta si mla-
da Ljubljančanka in Zagreb-
čan, glasbenika od glave do
pete, prav v mestu ob Savinji
ustvarila družino. In se na me-
sto oba zelo navezala, pravi-
ta. Rada sta Celjana, čeprav
rada odhajata tudi iz mesta.
Drugam. Domov, k svojim in
zdaj, ko so otroci že večji, z
njimi raziskovat druge kraje,
z njimi počitnikovat in tabo-
rit.
Huuura! Kmalu bodo počit-
nice! se veselijo ob pogovoru
na to temo Miha, Leon in Alen-
ka. Peter ve, da ga bodo tako
ali tako vzeli s seboj in da on
za to ne potrebuje posebej po-
čitnic. Atija bodo tudi še po-
leti nekaj časa čakale obvez-
nosti v službi. Potem pa - kam?
»Taborit v Zako na Bled, tako
kot lani,« so zadovoljni vsi
skupaj. Na Dolenjsko k ded-
ku in babici, v Zagreb k »de-
du i baki«, pa spet domov in
na potep z avtom in šotorom
še kam drugam.«
Iz kuhinje se je širil oma-
men vonj. Petčlanska druži-
na se zaradi različnih obvez-
nosti zbere skupaj šele pri ve-
čerji. Pri Alenki in Nenadu
omizje večkrat pogrnejo in
razširijo še za goste. Za prija-
telje. V večini so to glasbeni-
ki. Pridejo, ker je pri Firšto-
vih luštno in zabavno. Za to
znajo poskrbeti tudi otroci.
Trije fantje, muzikantje. Mi-
ha, ki jih bo imel vsak čas 11
in se mu bo kakšna nerodnost
povsem upravičeno štela za
»najstniško«, Leon »sredinec«
bo kmalu slavil deveti rojstni
dan, Peter, najmlajši, pa pe-
tega. Ravno prava družba za
dobro zabavo, z obiskom ali
brez, se vam ne zdi?
Mala kuhinja
velikih
mojstrov
Iz majhne kuhinjice, kjer
si Alenka in Nenad v vsak-
danjiku predajata kuhalnico,
se zlija simfonija vonjav po
vsem stanovanju. Medtem ko
mene zanima, kaj pripravlja-
ta, Aleks izgine v otroško so-
bo, s pogledom na dvorišče
III. osnovne šole. Tja hodi
Miha v četrti razred, Leon pa
v drugega. Peter je, ki
še vrtičkar. Pa bo tudi
lu krenil za bratoma pfl
nost v šolo. Letos ga
mamica in ati že vpis
glasbeno šolo, kjer se
že pridno uči igrati na
no (nekdo pač mora
Ijevati družinsko tradi
Leona je navdušil kla
Peter poprime za f
co...»Ko bom velik, boil
na trobento!« se post^
svojo trdno odločitet
drooki fantiček z m(
glasom. Kaj bodo reki
prijazni in tolerantni J
Poročena v Jugoslaviji; s poročnega potovanja v Opatiji sta vozila za tanki.
Kaj bo danes za večerjo? Škampi a la Firšt!
Št. 23 - 5. junij 2003
Peter, Miha in Leon: kdor zmaga, igra z Aleksom!
Veeeečeriaaa...!
Tudi letos gredo taborit v Zako na Bledu. Na fotografiji družina Firšt z Nenadovima staršema in družino
skladatelja Mihevca.
I potrebno počakati do
učnih ur, se šahmo.
;in komuniciranja skozi
ir je »večinski« del dru-
ega življenja Firštovih.
i že znajo izluščiti pravo
10, nas pa je »neslo«, ko
eč resno) smo vprašali:
)a domačo naloga, sta jo
pisala?« »V naši družini
emo domačih nalog!« se
1 oglasi ati Nenad. Fanta
nuzneta, Alenka pred na-
uje situacijo, češ, no, ne,
1 včasih tudi napišemo...
ca je seveda ta, da sta Mi-
jLeon zelo pridna in bi-
fenca s celo vrsto šolskih
mj, in da seveda skrbno
tudi domače naloge. Kot
dni otroci tega sveta. Petra
lat zanimajo vse mogo-
ari. Je domači zabavljač,
ič, ki bo znal še takega
)ljneža spraviti v smeh in
! voljo.
ega Aleksa je osvojil pr-
In ga »kupil« za ves ve-
ogometni derbi se je za-
Item ko sta velika moj-
mali kuhinji, Alenka in
d, razglasila, da bodo
)i na buzaro in polenta
i na mizi, je bilo iz fan-
I sobe sUšati vpitje, na-
e in vzklikanje: Goo-
Leon in Peter proti Alek-
do je izgubil, kdo se je
)rtno obnašal in kdo je
ilje vrtel ročice namiz-
nogometa, vam ne mo-
1 ne znam povedati. Ker
nogomet spoznam toli-
it »zajec na boben«,
samo boben se naj še
e v tej glasbeni družini,
B, mimogrede, doma tu-
!n od članov znamenite-
10 tria Kurja koža. Kdo?
enad vendar, ki ob bra-
agu in Petru Kuneju pri-
me v roko violino ali pa tr-
stenke in druge ljudske instru-
mente. In zagodejo štajerske
ljudske pesmi, da se poslušal-
cem koža naježi. Da dobijo
»kurjo kožo«, kot pravimo.
Posebej za nas pa je tisti ve-
čer »kurjo kožo« uprizorila cela
Firštova družina, in fantje so
morali za nekaj časa pustiti no-
gometno igrišče. Preselili smo
se v drugo sobo. Ati Nenad je
bil dirigent in pianist hkrati,
mamica Alenka in Miha sta pri-
jela za lok in violino, sredin-
ček Leon je muziciral na kla-
rinet (in se zraven malo afnal,
da ga je moral dirigent opozo-
riti, da zdaj ni na džez sceni),
Petrček se je trudil s flavtico.
Tisto o trobenti pa še vedno
drži! Sledil je dolg aplavz in -
povabilo k mizi. Pripravil jo
je Miha. Škampe s polento je
razdelila Alenka, Nenad je go-
stil z dobrim suhim vinom,
brez katerega tudi pri kuhanju
škampov ne gre. Bili so dobri
in okusni. Lizali smo si prste.
Razen Leona, ki se je raje lotil
priprave posladka, sladoleda.
Škampe pa je preskočil.
»Škampi a la
Firštff
Hrana, ki jo imajo vsi zelo
radi in ki jo največkrat kuha-
jo, so ribje jedi. Ribe in ribe
na različne načine. Morski sa-
deži. Škampi za specialiteto.
»Škampi a la Firšt?« se zasmeji
Nenad. »Najprej jih kupimo.
Reklame za Interspar najbrž
ne smemo delati, a ne, zato
gremo k drugemu, zelo po-
membnemu dejanju. Odstra-
nimo jim brke. Ob tem se lah-
ko zabavajo tudi otroci. Nato
na dobrem olivnem olju pre-
pražimo čebulo in dodamo
škampe. To vse skupaj še ma-
lo »popajsamo« in že sledi dru-
go, tudi zelo pomembno de-
janje. Škampe začnemo zali-
vati (z obilo) dobrega, suhe-
ga, belega vina. No, no, pre-
tiravati ni treba. Kozarec ali
dva si ga pustite za k škam-
pom na krožniku. Tretje de-
janje sestavljajo dobro uigra-
ne sredozemske začimbe z do-
mače police, kjer pa ne sme
manjkati: bazilika, timijan, lo-
vor, rožmarin... pa spet malo
vinca. In »pajsamo« še 15 mi-
nut.
Medtem se je skuhala tudi
polenta, ki jo lepo oblikuje-
mo, okrasimo in vse skupaj
ponudimo s solato iz rukole,
zelene solate in fižola. Dober
tek vam želi družina Firšt!
P.s. Škampe zajemamo iz
lonca, v katerem so se kuha-
li. Po želji dodamo k škam-
pom na buzaro tudi sesekljan
česen. Nenad pri pripravi
škampov česen tolerantno iz-
pusti, ker ga Alenka ne mara.
Igre in igranje
Torek je dan, ko mamica
Alenka nima pouka v Glasbeni
šoli, kjer sicer z malimi glas-
beniki preživi veliko uric. Med-
tem mora popaziti, da tudi nje-
na mala glasbenika doma, Mi-
ha in Leon, izpolnjujeta svoje
obveznosti. Pa jih, seveda! Le
tisti večer, tisti torek, ko se je
fantovska spalnica prelevila v
nogometno igralnico, je glas-
bena učna ura odpadla. Miha
je imel malo slabo vest do vio-
line in svoje profesorice v glas-
beni šoli, Marjane Žižek. Ob-
ljubili smo mu, da na tem me-
stu napišemo opravičilo, ker da
zaradi intervjuja z družino ni
dovolj vadil. Upamo, da je gospa
profesor sprejela ta mali izgo-
vorček. Hvala za razumevanje.
Medtem smo odrasli krojili
kulturno podobo in politiko dr-
žave, kjer ima Nenad v odboru
za glasbo tudi svoje mesto in
besedo. Ta je nanesla na evro-
vizijsko popevko, ki je na sre-
čo mimo. Pa teh besed ne bi ne
pisali ne obnavljali, ker jih ta-
ko ali tako že znate na pamet.
Zunaj se je med zvezdami že
svetila poletna noč. Bil je čas
za slovo od treh Firštovih fan-
tov, ki sta jih ati in mamica na-
potila v kopalnico. Šlo je, no
skoraj brez godrnjanja. Leon in
Miha sta smela do konca po-
gledati film o Železnem orlu,
Peter, ki nas je večji del večera
zabaval ob mizi in poskušal so-
delovati v pogovorih o kultur-
ni politiki, se zna že sam lepo
obleči v pižamo. Potem smo vi-
deli, kako dobro mu gre od rok
umivanje nog in zob.
Za slovo smo smeli še po-
kukati v majhen, čisto maj-
cen kotiček za vrati spalnice,
kjer je na komaj kaj več kot
kvadratnem metru Nenadova
»soba za komponiranje...«
Lahko noč, fantje muzikant-
je in mamica Alenka! Lepe po-
čitnice vam želimo in veliko
novih moči za zimo. Takrat pa
boste četico Firštovih tako ali
tako videvali: na poti v šolo,
glasbeno šolo, na vaje, koncer-
te, trgovine, izlete - in kar imajo
vsi zelo radi, na drsalkah.
MATEJA PODJED
Foto: ALEKS ŠTERN
jaz, Leon. Znaš to foro?
To sem jaz, Miha. igram violino.
To sem jaz, Peter. Igram, plešem, rišem po želji.
Iz družinskega albuma: počitnice na Madžarskem: MIha, Peter In Leon z
mamico, ati vesla In fotografira.
Leon In Peter
Št. 23 - 5. junij 2003
22

Goreča srca
velenjskega
Gorenja
Pokalni naslov Slovenije Gorenju - Krasno darilo po 50 letih igranja
rokometa v Šaleški dolini
s finalnim tmnirjem za pokal Slo-
venije se je spustil zastor na klub-
sko rokometno sezono, ki se je
končala z velikim presenečenjem,
kajti lovorike ni odnesla ne ekipa
novih državnih prvakov Celja Pi-
vovarne Laško ne Mobitela Prul 67,
temveč velenjsko Gorenje.
»Če bodo Prule premagale Celja-
ne, potem bomo mi odnesli pokal
v Velenje,« je po zadnji tekmi dr-
žavnega prvenstva v Slovenj Grad-
cu razpredal kapetan Gorenja Se-
bastjan Sovič. Zgodilo se je nepri-
čakovano, toda povsem zasluženo.
Velenjčani so se z naslovom okro-
nali prvič v samostojni Sloveniji,
potem ko je bil to že njihov peti
nastop v finalu pokalnega tekmo-
vanja.
Trnova pot do
finala
v polfinalu so naleteli na Prevent,
tekmeca, ki jim letos izredno us-
treza, kajti v državnem prvenstvu
so bili kar trikrat uspešnejši. Po
uvodnem vodstvu ježkov, so rumeno
- črni zagospodarili na igrišču in
začeli višati vodstvo.
»Pred tekmo je bil dogovor, da se
ne bomo hranili za morebitni fina-
le. Zaigrali smo na vse ali nič, posle-
dica tega je bila znova fanatična igra
v obrambi, kjer smo odigrali resnič-
no vrhunsko, borbeno in čvrsto. Za
nami je stal še Gorazd Škof, po mo-
jem mnenju trenutno prvo vratarsko
ime v Sloveniji. V napadu smo imeli
dovolj razpoloženih igralcev, tako da
bi morali zanesljivo zmagati,« je de-
jal Vid Kavtičnik, najboljši strelec
Gorenja zli goli. Pravzaprav bi mo-
rali zmagati z lahkoto. Velenjski igral-
ci si ne bi smeli privoščiti tako nego-
tove končnice, potem ko so vodili
že z 16:8 v 39. minuti tekme, deset
minut pred koncem pa še z 20:13.
Trener Ivan Vajdl je hotel spočiti
ključne igralce za finale, toda do kon-
ca borbeni Slovenjgradčani so zače-
li topiti prednost. Kljub temu, da je
Vajdl v igro vrnil vse najboljše. Go-
renju to ni pomagalo. Odprlo se je
globoko brezno, potem ko je kape-
tan Preventa Aleš Leve, ki zaključu-
je bogato športno pot, pet sekund pred
koncem iz sedemmetrovke izenačil
na 22:22. »Napravil sem veliko na-
pako, ki bi nas lahko stala uvrstitve v
finale. Toda menim, da je bilo moje
razmišljanje logično, le nekoliko pre-
hitro sem se odločil za to potezo. Žal
tisti, ki so stopili na igrišče, niso upra-
vičili zaupanja. V podaljških nam je
sreča stala ob strani, dokazali pa smo,
da smo iz pravega, zmagovalnega te-
sta. Mislim, da še nikoli v življenju
nisem bil tako živčen in to tekmo bi
rad čimprej pozabil,« je občutke po
tekmi razlagal Ivan Vajdl, trener Go-
renja. Podaljški so pripadli Velenj-
čanom po dveh zaporednih golih
Branka Tamšeta in obrambi Goraz-
da Škofa je bil končni rezultat 33:32.
Na robu
zmožnosti
Večina je bil prepričana, da bo do-
datnih dvajset minut pustilo toliko
posledic na mladem velenjskem moš-
tvu, da ne bo imelo nobenih možno-
sti proti Prulam. Toda izkazalo se je
drugače. »Oblečeni so za pogreb in
sedmino,« se je pred tekmo, ko je
zagledal Prulčane, šalil trener Vajdl
in tako dvigoval motivacijo svojim
fantom. Prvič letos je Gorenje zai-
gralo pred televizijskimi kamerami,
toda igralcev to ni zmedlo. Po bolj-
šem začetku Prulčanov, je stekla igra
v obrambi. »Odigrali smo najboljšo
obrambo v letošnjem letu. Toliko prev-
zemanja in pomaganja že dolgo ni-
sem videl. Ko smo po dveh zgreše-
nih protinapadih Kavtičnika in Do-
belška postali učinkoviti tudi v tem
elementu, se je začela kalvarija Prul.
Fantastičen zaključek prvega dela
nam je omogočil osvojitev naslova,«
je komentiral velenjski strateg. In res,
po vodstvu z 10:6, si je Gorenje z
goli hitrega Sebastjana Soviča prii-
gralo kar 8 golov naskoka za nada-
ljevanje.
Konec tedna bo v Golovcu kva-
lifikacijski turnir kadetskih repre-
zentanc za nastop na EP. Selek-
tor Matjaž Guček ima v reprezen-
tanci šest Celjanov in pet Velenj-
čanov. Spored: petek (20.00) Slo-
venija - Ukrajina, sobota (20.00)
Slovenija - Makedonija, nedelja
(18.00) Slovenija - Belgija.
V 2. polčasu so Velenjčani odbiU
vse napade Prul, čeprav so se ti ne-
varno približali na 21:18. Vendar
sta bila predvsem Škof in pa Aleš
Sirk preveč razpoložena, da bi do-
volila to presenečenje. Gorenje se
je vrnilo na 28:22 in takrat je bilo
vsega konec. Velenjčani so si padli
v objem, tekle so solze sreče, tako
igralci kot Šaleški Graščaki pa so
doživljali najlepše trenutke v svo-
jih karierah.
»Ne da se opisati teh občutkov. La-
ni sem bil še v Srugi ligi, letos sem
odnesel bron v državnem prvenstvu
in zlato v pokalu. To je neverjetno.
Resnično še nisem bil del ekipe, ki
bi bila tako povezana. Imamo srca,
ki utripajo kot eno samo. Res je, da
je za mano odlična sezona in dva vr-
hunska dneva, toda tukaj nisem po-
memben jaz, temveč smo ta uspeh
dosegli vsi skupaj. Obiramo sadove
trdega dela med sezono, kar se nam
je danes bogato obrestovalo. Gore-
nje si je z dobrim delom in visokimi
rezultati v dvanajstih letih slovenske
lige zaslužilo ta naslov,« je bil po tekmi
presrečen prvi mož pokalnega tur-
nirja, izvrstni vratar Gorazd Škof, ki
je na dveh tekmah obranil neverjet-
nih 43 žog. Če bi izbirali še najbolj-
šega igralca, bi lovoriko bržkone od-
nesel Sebastjan Sovič, ki je odigral
na vrhunski ravni, predvsem pa ves
čas za sabo vlekel velenjski voz.
Dve naporni noči
Slavje po podelitvi se je pred dvo-
rano še dolgo nadaljevalo, vse sku-
paj pa je dobilo epilog v Velenju,
kjer so najprej navijači predčasno
izstopili iz avtobusa in prepešačili
zadnja dva kilometra pred vstopom
mesto, kasneje pa so se skupaj z igral-
ci, oblečeni v rumene bojne barve
in ob spremljavi bobnov, podali sko-
zi Velenje. Dan kasneje jim je žu-
pan občine Velenje Srečko Meh pri-
pravil še sprejem na Titovem trgu,
kjer se je zbralo kakšnih 600 šport-
nih navdušencev. Ob Ireni Vrčkov-
nik in 6 Pack Čukurju so za zaba-
vo skrbeli kar rokometaši sami. Po
vpisu v zlato mestno knjigo, pa se je
s piknikom »fešta« nadaljevala še v
Max Clubu v Rdeči dvorani.
Dobre igre so končno predramile
tudi selektorja Nika Markoviča, ki
je na zbor reprezentance v Laškem
končno povabil tudi velenjske ase Vi-
da Kavtičnika, Luko Dobelška, Go-
razda Mlakarja, Sebastjana Soviča in
seveda Gorazda Škofa. »Upam, da bo
uprava okrepila ekipo, da bomo tu-
di naslednje leto prinesli v Velenje
kakšen naslov, kajti pobiranje teh lo-
vorik niti ni tako slabo,« so bile ša-
ljive besede Branka Tamšeta.
MITJA GAVRILOSKI
Foto: HINKO JERČIČ, AŠ
Ostali izidi: polfinale Celje Pi-
vovarna Laško - Prule 27:31
15:16), Gorenje - Prevent 33:32
(27:27, 22:22; 12:7), za 3. mesto
Celje Pivovarna Laško - Prevent
38:25 (19:12).
Aleš Sirk (v skoku) in krožni napadalec Gorazd Mlakar sta poleg Luke Dobelška pravi
odkritji sezone.
Celjski kapetan Dejan Perič se je več kot očitno odzval na izjavo
trenerja Prul Kasima Kamenice, ki je po tekmi v Tivoliju sodnika
Krstiča in Ljubiča obtožil, da sta »nosila« celjske drese: »Ves čas in
zelo veliko se je pisalo in govorilo predvsem o finančnih težavah
Prul, malo pa o tem, kako smo mi živeli in garali celo leto. Sojenja
ne bom komentiral. Bilo je vrhunsko tako kot v DP. Pravi športni-
ki se morajo ob porazih najprej ozreti na lastne napake. Čestitam
Prulam za zmago v polfinalu pokala. Tekma je upravičila pričako-
vanja. Vsem soigralcem in strokovnemu vodstvu čestitam, kajti v
tej sezoni smo šli skozi pekel!«	(DŠ)
Srčni in bojeviti Velenjčani, pokalni prvaki Slovenije.
Finalna tekma pokala RZS
Gorenje - Mobitel Prule 67 29:25
(16:8)
ŠKOFJA LOKA - Dvorana Poden, gledalcev 800, sodnika Janko
Požežnik (Celje) in Darko Repenšek (Nazarje).
GORENJE: Skok, Tamše 2, J. Dobelšek 1, Peteriin, Bedekovič 4,
Kavtičnik 5 (1), Mlakar 2, Oštir, Sovič 7, Sirk 7, Gajšek, L. Dobel-
šek 1, Štefanič.
PRULE: Podpečan, Šimon, Natek 1, Brumen 5 (1), Vučičevič 5 (2),
Backovič 1, Lubej 1, Ficko 3, Simonovič 2, Zrnič 1, Lapajne,
Matovič 2, Zorman 3, Kastelic 1.
Sedemmetrovke: Gorenje 3 (1), Prule 3 (3).
Izključitve: Gorenje 8 minut, Prule 12.
Celjskim rokometašem se je zelo poznala odsotnost poškodovanega
Renata Vugrinca. Trener Miro Požun je dejal: »Po osvojitvi naslova
državnih prvakov je naše navdušenje šlo preko roba. To je bila moja
napaka, da sem vse skupaj dopustil. Navijači so nas polivali s pijačo in
domala vsi smo se prehladih. Ni šlo še enkrat, glave in telesa niso več
delovali usklajeno. Sicer pa igralcem čestitam za storjeno v tej sezoni.«
Sodniškega para Juratovec - Puntarič sprva ni omenjal, potem pa priz-
nal, da je nekajkrat grobo oškodoval njegovo moštvo.	(DŠ)
Št. 23 - 5. junij 2003
it. 23 - 5. junij 2003
24
ŠPORT
Najboljša sezona -
poraženca sezone
V zadnjih štirih krogih trije porazi Publikuma! - Era odlična četrta. Rudar izpadel - Odslej
združena v NK Era Rudar
Nepozabni triler v Ljudskem vr-
tu je zagotovo obeležil celotno pr-
venstvo. Polom je CMC Publikum
doživel v zgolj dveh minutah. Pred
zadnjim krogom se je zasidral na
drugem mestu, ki ga še nikoli ni
osvojil. Sedem let skomin je pre-
teklo v glavah nasprotnikov Ma-
ribora Pivovarne Laško, začelo
pa bo teči še osmo.
Novo, 13. prvenstvo se bo zače-
lo že 20. julija.
»Prvak je slabše
moštvoff
Po zmagi vijoličastih je Ljudski
vrt norel od veselja, od slavja opite
domačine pa je objektivnost popol-
noma zapustila. A naslovni stavek
sta vseeno trezno izrekla maribor-
ska pomembneža, Lojze Križman,
bivši župan, in Jože Jagodnik, bivši
predsednik kluba. Celjski nogome-
taši so pač tako kot na večini te-
kem v tej sezoni, tudi v Mariboru
navdušili z igro, tekom, garanjem,
skratka prevlado. Tudi povedli so,
v 66. minuti. Nikoh pa ne bodo
pozabili 87. minute. »V slačilnici
smo ga komaj pomirili, saj je jo-
kal in jokal,« smo izvedeli za Mar-
ka Križnika, tragičnega junaka šta-
jerskega derbija, ki je odigral eno
najboljših tekem. A žoga ga je po
strelu Danijela Breziča zadela v telo
in popolnoma spremenila smer ter
obšla nemočnega vratarja Saša For-
nezzija. Devet tisoč navijačev (to
so v Mariboru vsi, ki pridejo na sta-
dion, tudi redarji, policisti, nata-
karji, novinarji, kamermani, foto-
reporterji...) je ponorelo.
A Maribor še ni bil prvak. Remi
je Celjane še držal v igri. Do na-
slednje minute, ko sta Mostarlič in
Damir Pekič izkoristila poigrava-
nje Mateja Šnofla. »Nogomet ni
šport, temveč je igra,« ugotavljajo
poznavalci. Nekaj zadnjih minut
je v vsesplošni zmedi Publikum odi-
gral z 12 nogometaši, nato pa se je
pred in na novinarski konferenci
osmešil trener Marijan Pušnik, ki
se je spraševal, kaj bodo storili pri-
stojni glede neregularnosti tekme.
V zadnjem krogu so zelo oslablje-
ni Celjani spet zaigrali dobro, a proti
Olimpiji doživeli edini domači po-
raz.
Temperamentni Korošec je tre-
ner, ki ga Celje še ni imelo. Če na
hitro analiziramo moštvo, je sestav-
ljeno po večini iz igralcev, ki jih
drugje niso več hoteli, ali so bili
(zelo) poceni ali pa drugam pre-
prosto (še) ne zmorejo. Preostri bi
bili, če bi se strinjali z besedami
nekaterih, da je šlo za »odpadke«.
Pušnik je le z njemu lastno »kemi-
jo« ustvaril odlično moštvo, ki pa
je ostalo brez velike črke M.
Tudi Smiljan Mori je bil najbrž
koristen za marsikaterega mlade-
niča (pri splošni motivaciji), obe-
lodanitev potencialov sodelovanja
pa je bilo pretežko breme tudi za
izkušenejše, ko so dojeli, da jih
»preparira« za dvojno krono. Vsee-
no smo dobili kravo, iz katere na-
molzejo rekordno količino mle-
ka, potem pa brca v vedro pokvari
vse. Publikum ni polil vsega mle-
ka, količina, ki je ostala v vedru,
je zadostovala za »osebni rekord«.
Avstrijka Stefanie Graf je na Du-
naju zaostala za Jolando Čeplak,
pa čeprav je tudi ona popravila
prejšnji svetovni rekord na 800
metrov. Je bila srečna? Zagotovo
ne. Vzela je srebro in začela še tr-
še delati. To bo storil tudi CMC
Publikum. Trio Vengust - Klarič -
Pušnik še ni rekel zadnje besede.
Prvič in zadnjič
Zadnji sosedski derbi Ere in Ru-
darja so prvič v hgi Simobil dobili
Velenjčani. Po treh remijih (1:1)
v lanski sezoni, so prvi letošnji tek-
mi dobili Šmarčani (3:1). Odpi-
sani Rudar je tokrat igral le še za
prestiž, medtem ko bi Era lahko
izgubila precej več (četrto mesto
je namreč prineslo nagrade igral-
cem in trenerju). Njihova nezav-
zetost po vodilnem zadetku Šimun-
dže je zato nerazumljiva. Do žele-
nega mesta so jim tako pomagali
neuspešni Ajdovci. Gledalci so pri
3:3 že pričakovali prijateljski re-
zultat med ekipama, ki bosta v na-
slednji sezoni najbrž nastopali kot
ena, vendar tekmo je z mojstrskim
udarcem iz prostega strela odločil
domači kapetan Željko Spasoje-
vič: »Naša zmaga je povsem zaslu-
žena. Lepa, napadalna igra obeh
ekip je zanimiva za gledalce, zato
obžalujem, da se jih Ob jezeru to-
krat ni zbralo več.« Zadnje prvoli-
gaško srečanje Rudarja je sprem-
ljalo le 400 gledalcev, enakovred-
no razdeljenih na oba tabora.
»Po letošnji sezoni sem zelo ra-
zočaran. Sodeloval sem pri največ-
jih uspehih kluba v devetdesetih letih
in s težkim srcem spremljam tre-
nutni položaj. Upam, da se bo vse
uredilo tako, da bo dobro za Ru-
dar. Pogodbo imam še veljavno, ven-
dar kje bom nadaljeval kariero, ne
vem,« je svoja razmišljanja strnil
Spasojevič. Tretji velenjski trener
v sezoni je krivdo za izpad Rudarja
našel v novinarjih. »Žal mi je, da
nisem uspel preprečiti izpada. Za
stanje v ekipi niso krivi uprava, igral-
ci in trener. Odločile so druge stva-
ri, ki Rudarju niso šle na roko,« je
bil kritičen do poročanja lokalnih
novinarjev Vladan Mladenovič.
Na drugi strani je Borut Jarc be-
snel nad pristopom ekipe in zabi-
čal vodilnim možem Ere, da to upo-
števajo pri obračunavanju premij:
»Tekma je bila lepa za gledalce, ven-
dar ne na dovolj kakovostni ravni.
Razočarala me je celotna ekipa, Tci
bi morala potrditi letošnjo premoč
in se z zmago posloviti od zvestih
šmarških navijačev. S črno piko na
koncu so pokvarili sijajen vtis, kar
se jim bo poznalo tudi v denarni-
cah,« je bil kritičen Jarc, čeprav ni
skrival navdušenja nad tem, kar je
dosegel v Šmartnem ob Paki. O zdru-
ževanju ekip pa je povedal: »NK Ru-
dar mi je postavil temelje v trener-
skem poslu. Žal mi je, da je padel
tako nizko. Moje mnenje je, da bi
bilo potrebno financiranje obeh ekip
iz istega proračuna. Eno moštvo bi
nastopalo v prvoligaški druščini, dru-
go pa bi bilo njeno zaledje. Igralci
bi se kalili v nižjih ligah in počasi
kandidirali za prvo ekipo. To bi bi-
la najboljša rešitev. Rudar je imel
možnost, da bi v preteklih letih kot
stabilen prvoligaš ustanovil podruž-
nico v Šmartnem in ji tudi finančno
pomagal. Trenutno je situacija dru-
gačna. Šmarčani so prvenstvo kon-
čali na četrtem mestu, kar je ned-
vomno odraz kakovosti in dobrega
dela vodstva kluba,« je zaključil Ma-
riborčan, ki svojih načrtov za na-
slednjo sezono še ni razkril.
PETRA ŠAFRAN
DEAN ŠUSTER
Foto: ALEKS ŠTERN
TRIARTES
Občinstvo v Mariboru je onemelo - 0:1 Mitja Brulc.
Gol Simona Sešlarja Olimpiji je bil premalo.
Kdo je koga?
Era bo ustanoviteljica nove gospodarske družbe, v kateri bosta
oba generalna sponzorja (s Premogovnikom Velenje) združevala
sredstva za delovanje profesionalne ekipe z imenom NK Era - Ru-
dar. Domicil ekipe bo v Velenju, nastopala pa naj bi tudi v Šmart-
nem. Sledita skupščini klubov, ki morata »požegnati« fuzijo.
IgniM kroga AnteiHmmdia (EIUŠiurtiio),tT«m kroga VbdMMMiMomč (IMar)
ANKETA
Zakaj so
nogometaši CMC
Publikuma ostali
brez lovorik?
Arif Behrič:
Mislim, da so
premlada in
premalo iz-
kušena ekipa
in da jim za-
radi tega ni
uspelo. Dru-
gače pa so pr-
vi del prvenstva odigrali dobro, v
drugem pa so zaradi mladosti pa
tudi zaradi pomanjkanja sreče iz-
gubili obe lovoriki.
Jože
Benčina:
Največja
krivca sta bili
velika smola
in napaka tre-
nerja pri de-
lu. Ekipa, ki
vodi pet mi-
nut pred
koncem 1:0, mora znati odigrati
zadnjih pet minut brez prejetega
gola. Igralci sami niso bili nič kri-
vi, kriv je bil trener, kajti na tak-
šen način so letos izgubili kar ne-
kaj tekem.
Oto Guzelj:
V nogometu
je vse možno,
saj je žoga
okrogla.
Fantje so se
potrudili, v to
sploh ne dvo-
mimo, izšlo
se je pač tako,
kot se je. Maribor je zmagovalec
prvenstva, Olimpija je pokalni zma-
govalec, v Celju bomo pa dobili nov
štadion. Kar se je dogajalo v Mari-
boru, ni bila le smola, ki je sprem-
ljala igralce na več tekmah, tem-
več je bila nesreča, lahko pa bi re-
kel tudi katastrofa.
Mirko
Smodej:
Brez lovorik
so ostali pred-
vsem zaradi
mlade ekipe,
ki jo imajo,
igralci so pre-
malo rutini-
rani, v ključ-
nih trenutkih
pa niso bili dovolj zbrani, da bi
prišli do želenega cilja. Vsekakor
so bili tudi brez sreče, kar se je
pokazalo predvsem v Mariboru.
Janez
Goršič:
Predvsem za-
radi psihe.
Pri vseh slo-
venskih eki-
pah se je vi-
delo, da jo
manjka, zato
je bila enkrat
na vrhu Olim-
pija, pa ni zdržala, nato je bil Pub-
likum in ni zdržal, na koncu je bil
na vrsti Maribor, ki je imel svoj tem-
po in zmagoval do konca. Kljub naj-
boljši igri v slovenski ligi, tehnika
in taktika sta fenomenalni, je tre-
ba delati tudi na psihi.
JASMINA ŽOHAR
Foto: ALEKS ŠTERN
Št. 23 - 5. junij 2003
ŠPORT
25
Laščani v boju za
tretje mesto
Jutri v Treh lilijah Slovan - Polzelane prevzel Vojko Herksel
v slovenskem košarkarskem pr-
venstvu ostajata do konca sezone le
še dve odločitvi: kdo bo novi državni
prvak in kdo bo osvojil tretje mesto.
Med tednom sta se namreč že po dveh
odigranih srečanjih končala oba pol-
finalna dvoboja končnice prvenstva.
Finalista sta pričakovano postala Kr-
ka in Olimpija.
Čapin nadigral
domače branilce
Dolenjci so še drugič v štirih dneh
premagali Laščane in dokazali, da so
boljša ekipa. Odlične tri četrdne No-
vomeščanov so jim v Laškem že prine-
sle 17 točk naskoka, a so domači na
krilih Kenyana Weaksa še prišli do
možnosti preobrata, saj so se tri minu-
te pred koncem približali na vsega toč-
ko zaostanka. Kaj več jim nista dovoli-
la odlična Aleksander Čapin in Mar-
ko Maravič, ki sta svoje moštvo pope-
ljala v pričakovani in želeni finale DP.
Ponovno se je izkazal izvrstni Čapin,
ki je povsem nadigral branilce Lašča-
nov, še posebej Lamonta Evansa, ki
je nepričakovano ponovno dobil ogrom-
no minutažo, bistveno večjo od Popo-
viča, medtem ko dva Primoža, Brolih
in Kobale, sploh nista stopila na par-
ket.
Nekoliko lažje delo je imela Union
Olimpija, ki je v ljubljanskem dvobo-
ju še v drugo premagala Kodeljevčane,
dosegla šesto zmago proti sosedom in
se polna optimizma prebila v finale.
Ta se igra na tri dobljene tekme, pred-
nost tekme več na domačem igrišču pa
imajo prvič v zgodovini proti Olimpiji
igralci Krke.
V boju za tretje mesto, ki je le pre-
stižno (obe moštvi imata zagotovljen
nastop v Goodyear ligi), se bosta na dve
zmagi pomerila Slovan in Pivovarna
Laško, prednost morebitnega tretjega
srečanja v svoji dvorani pa imajo Ko-
deljevčani, ki vodijo v tej sezoni v med-
sebojnih dvobojih s 4:1. Prvo tekmo je
dobila Pivovarna Laško z 92:76, po red-
ko videnem preobratu, ob delnem izi-
du 31:2, druga pa bo jutri v Treh lili-
jah. Obe moštvi bosta prihodnje leto
igrali v pokalu Uleb, kajti Krka je z eno
nogo že v Evroligi, kjer bo igrala po-
novno tudi Olimpija, ki ima zagotov-
ljen status do leta 2006. Krkaše lahko
samo kuhinja v španskem prvenstvu še
izloči iz Evrolige, kar pa je malo ver-
jetno.
Herksel na Polzeli,
Krump v Trbovljah
Novi trener Hopsov je Vojko Herk-
sel, znani trener številnih naših ekip,
nazadnje trener v Katarju in na Koso-
vem. Vprašanje je, ali bo Matjaž To-
vornik še nadaljeval svojo igralsko pot
na Polzeli, saj se veliko govori, da se
bo preselil v Avstrijo. Tone Krump, tre-
ner mlajših ekip Pivovarne Laško, se je
skupaj s petimi mladimi igralci iz Laš-
kega preselil na klop trboveljskega Ru-
darja, ki igra v B-ligi. Krump je bil pred
časom resen kandidat za trenerja Al-
posa Kemoplasta. Trener šoštanjske
Elektre ostaja še naprej Miloš Saga-
din, ki je sicer želel oditi v Laško, a se
je le odločil za trdnejšo varianto v me-
stu elektrike. Ostali so zaenkrat še ti-
ho, kaj kmalu pa lahko pričakujemo
številne,napovedi prestopov in okrepi-
tev posameznih igralcev in klubov.
JANEZ TERBOVC
PANORAMA
KOŠARKA
1. SKL - moški
Polfinale, druga tekma: Pi-
vovarna Laško - Krka 84:90
(56:69, 35:52, 20:27); Weaks
27, Dojčin 16, Kuqo 14, Mi-
letič 11, Popovič, Evans 7, Ra-
dunovič 2.
NOGOMET
1.SNL
32.	krog: Maribor Pivovar-
na Laško - CMC Publikum
2:1 (0:0); Brezič (87), Pekič
(88); Brulc (66). Era Šmart-
no - Gorica 0:1 (0:1); Težač-
ki (24). Primorje - Rudar 4:0
(2:0); Miloš C18),Vogrič (24,
62, 64 - llm).
33.	krog: CMC Publikum
-	Vega Olimpija 1:3 (1:0);
Sešlar (44); Puc (64), Kosič
(78),_Kmetec (88). Rudar -
Era Šmartno 4:3 (2:1); Mu-
janovič (23, 71), Al. Muja-
kovič (28), Spasojevič (87);
Šimundža (3, 72, 74).
2. SNL
27.	krog: Dravinja - Bela
krajina 0:0.
28.	krog: Ivančna Gorica
-	Dravinja 3:2 (1:0); Sadar
(19), Starič (50), elemente
(76); Čerenak (78), Hodžar
(81). Vrstni red: Domžale 71,
Grosuplje 56, Drava 55, Alu-
minij 53, Bela krajina 43, Izo-
la 38, Dravinja 36, Triglav,
Livar 35, Jadran 34, Zagorje
33, Goriška Brda, Krško 32,
Križevci 27, Nafta 25, Želez-
ničar 17.
3. SNL - sever
25. krog: Hajdina - Vran-
sko 12:1, Mons Claudius - Fu-
žinar 3:0 (b.b.), Kozjak -
Šmarje pri Jelšah 0:4, Šoštanj
-	Malečnik 0:0. Vrstni red:
Pohorje 55, Šoštanj 47, Bi-
strica 45, Paloma 43, Šmar-
je pri Jelšah 39, Središče 38,
Kozjak 37, Stojnci, Hajdina
36, Krško 33, Malečnik 31,
Vransko 26, Fužinarl3, Mons
Claudius 10.
MČL - Celje
20. krog: Oplotnica - Laš-
ko 0:0, Kovinar - Zreče 1:7,
Rogaška - Šentjur (b.b). Vrst-
ni red: Zreče 50, Oplotnica
35, Kovinar 30, Rogaška 28,
Laško 21, Vojnik 15, Šentjur
2001 14, Kozje 6.
MALI NOGOMET
1. liga občine Štore, 6.
krog: Rudar - Stopar 6:4, Laš-
ka vas - Sokoli 3:2, Lipa - Ine-
xa 6:1, Vulkanizacija Mulej
-Marinero (preloženo). Vrst-
ni red: Lipa, Mulej, Laška vas,
Marinero 12, Pečovje 9, So-
koli 6, Stopar, Inexa 3.
ROKOMET
POKAL SLOVENIJE
Polfinale: Mobitel Prule 67
-	Celje Pivovarna Laško 31:27
(16:15); Rutenka, Kozlina 5,
Pajovič, Kokšarov 4, Maksič
3, Tomšič, Milosavljevič 2,
Žvižej, Ivančič 1. Gorenje -
Prevent 33:32 (27:27, 22:22,
12:7); Kavtičnik 11, Bedeko-
vič 8, Sirk 4, Tamše, Sovič
3, Mlakar, L. Dobelšek 2.
Za tretje mesto: Celje Pi-
vovarna Laško - Prevent
38:25 (19:12); Žvižej 10, Ga-
jič 7, Maksič 6, Bilbija 5, Ru-
tenka 4, Ivančič 3, Kosaber
2, Tomšič 1.
Finale: Gorenje - Mobitel
Prule 67 29:25 (16:8); Sovič,
Sirk 7, Kavtičnik 5, Bedeko-
vič 4, L. Dobelšek, Tamše 2.
NA KRATKO
Miroteks evropski finalist
Turgu Mures: Na gostovanju pri evropskih prvakinjah v
Romuniji so se kegljavke celjskega Miroteksa uvrstile v fi-
nale evrolige in dosegle največji uspeh kluba. V tretjem krogu
troboja so zmagale pred romunskimi in avstrijskimi prva-
kinjami. Za Miroteks so nastopile Barbara Fidel, Jožica Šeško
(558), Biserka Petak (558), Marika Kardinar (549), Andre-
ja Razlag (539) in Rada Savič (510). Najboljši rezultat tro-
boja je imela Fidelova s 575 podrtimi keglji. V Bolzanu
bodo 14. junija skušale ugnati še nemški Bamberg in češko
Slavio. Vsesplošni uspeh celjskega kegljanja pa je na Polj-
skem dopolnila Marija Fras, ki je na EP za slepe in slabovid-
ne spet osvojila zlato kolajno. Drugemu varovancu trener-
ke Silve Razlag, Mateju Žnuderlu pa je bron ušel le za las.
(JK)
Celjanke najboljše
Celje: Na DP v kegljanju so kadetinje Miroteksa osvojile
prvih šest mest in potrdile premoč v slovenskem prostoru.
Prvakinja je postala Nada Savič pred Barbaro Fidel in ko-
maj 13-letno Polono Rogina. (JK)
Tomičeva navdušila
Ljubljana: Na mednarodnem atletskem šesteroboju je
izvrstno nastopila celjska atletinja Marina Tomič. V teku na
100 metrov z ovirami je zmagala z osebnim rekordom 13,41
in obenem najboljšim slovenskim ženskim rezultatom po
atletskih tablicah. S tem je vnovič potrdila normo za EP za
mlajše članice. (JK)
Trikrat tretji Žalec
Oplotnica: Na ekipnem DP v karateju je nastopilo 44 ekip.
Obe članski moški ekipi iz Žalca sta si delili tretje mesto. V
prvi ekipi so nastopili Matjaž Končina, Mladen Stojnič in
Peter Pejkunovič, v drugi pa Luka Marič, Sašo Dordevič in
Andrej Regoršek. Tudi mladinci (Luka Marič, Sašo Dordevič,
Dejan Vozlič) so osvojili bron. Žalčani se bodo okrepljeni s
tekmovalcema iz Pirana in Nove Gorice (Jure Toman in
Gabrijel Franca) udeležili prvega evropskega prvenstva re-
gij v Španiji.
Uspešni mladi nogometaši
Grevenbroich: Reprezentanca celjske MNZ do 19 let je
na 32. turnirju v Nemčiji osvojila tretje mesto. Igralci iz
Velenja, Slovenskih Konjic, Krškega in Celja so prikazali
najbolj všečen nogomet, vendar zaradi sodniških odločitev
niso ponovili zadnjih uspehov, ko so v petih letih kar štiri-
krat zmagali. Varovanci Bojana Majala so za tretje mesto
premagali nemški Rheydter s 4:0.
Lucija prva, Denis tretji
Stockerau: Mlada celjska judoista Lucija Polavder (San-
kaku) in Denis Imamovič (Ivo Reya) sta na mladinskem
evropskem A-pokalu izpolnila normi za mladinsko evrop-
sko prvenstvo. Mlada varovanca Marjana Fabjana Beno Lah
in Igor Trbovc se bosta poldrugi mesec pripravljala na Ja-
ponskem. (JK)
24^urna bitka Severu
Pečovje: Na enodnevnem maratonu v malem nogometu
so sodelovali igralci ekip iz obeh lig občine Štore. Selekcija
Severa je premagala ekipo Juga s 334:224. Admir Silvič je
dosegel 54 golov.
Hitro šahiranje .
Griže: Na DP v pospešenem šahu je tretje mesto osvojil
domačin Roman Krupačnik, peto pa Žalčan Dušan Brino-
vec. Pri deklicah je zmaga ostala doma, prišahirala jo je
Sara Vombek.
Obetaven žreb
Celje: Športni direktor Ce-
lja Pivovarne Laško Slavko
Ivezič s številnimi celjskimi
sodelavci skrbi tudi za mla-
dinsko rokometno reprezen-
tanco, ki je na EP osvojila sre-
brno medaljo. Nasmiha se ji
nov podvig, saj je na žrebu
skupin za SP (24. 8. - 1. 9.)
kot nosilka skupine za nas-
protnike dobila Švico, gosti-
teljico Brazilijo, Kuvajt in
Portoriko, ki ne bi smeli biti
pretrd oreh na poti do bojev
za medalje. (JK)
Dani spet
zmagal
Brno: Na odprtem prvens-
tvu Češke v plavanju za inva-
lide je Celjan Danijel Pavli-
nec zmagal na 100 metrov
hrbtno z osebnim rekordom
1:35,45, na 50 metrov v del-
finovem slogu pa je bil tret-
ji. V mesecu avgustu se bo
vrnil na Češko, kjer bo sku-
šal potrditi vozovnico za 01
v Atenah.
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 14. junija na
Rodico in Črno prst. Odhod ob 5.00 uri z avtobusnega po-
stajališča ob Glaziji. Prijave do 6. junija na tel.03 545 29 27
ali 040 324 - 669.
Planinsko društvo Ojstrica in Planinska Tsekcija Druš-
tva upokojencev Dolgo polje vabita: 14. junija na 8. po-
hod po Aškerčevi poti od Rimskih Toplic do Zidanega Mo-
sta. Odhod vlaka ob 7.22 uri.
Petrovčan Aleš Pevec, uspešen organizator in tudi zmagovalec.
Pevcu jackpot
Novo Celje: Žalski organizatorji so uspešno pripravili trid-
nevno konjeniško tekmovanje v preskakovanju zaprek, ki
si ga je ogledalo skoraj tri tisoč obiskovalcev. Aleš Pevec in
Janez Simonič iz KK Pegas sta privabila 194 konjenikov iz
Slovenije in Hrvaške. Nagrado občine Žalec si je v preska-
kovanju zaprek v višini 140 centimetrov priboril Maribor-
čan Tomaž Laufer. Na zanimivi preizkušnji za jackpot je
zmagal Aleš Pevec (KK Velenje). (JK, foto: TT)
ŠPORTNI
KOLEDAR
PETEK, 6. 6.
KOŠARKA
1.	SKL - moški, za tretje
mesto, druga tekma: Laško:
Pivovarna Laško - Geoplin Slo-
van (19).
SOBOTA, 7. 6.
NOGOMET
3. SNL - sever, 26. krog:
Vransko - Stojnci, Središče -
Šoštanj, Šmarje pri Jelšah -
Pohorje, Bistrica - Mons Clau-
dius (17).
MČL - Celje, 21. krog: Voj-
nik - Rogaška, Šentjur 2001 -
Kovinar, Zreče - Oplotnica (17)
NOGOMET
2.	SNL, 29. krog. Sloven-
ske Konjice: Dravinja - Dom-
žale (17).
it. 25 - 5. junij 2003
26
KRONIKA
Mrtvega Ptujčana sta iz
morja potegnila Celjana
Podvodna reševalca Boštjan Ernst in Branko Čretnik: »Vedela sva, da morava iti iskat svojega kolega!«
Hrvaško in slovensko
javnost je pretekli četrtek
presenetila vest, da pri rtu
Seka na Malem Lošinju po-
grešajo slovenskega potap-
ljača, 65-letnega Adolfa Vi-
doviča s Ptuja. Po dvodnev-
nem neuspešnem iskanju
hrvaških potapljačev sta
truplo svojega kolega naš-
la 37-letni Boštjan Ernst in
48-letni Branko Čretnik iz
Celja, dolgoletna člana celj-
ske reševalne postaje Pod-
vodne reševalne službe Slo-
venije.
Ptujčan se je v četrtek s svo-
jim nečakom odpravil na
podvodni ribolov tik ob oba-
li. Nečak naj bi se petkrat po-
topil, nato pa opazil, da čoln
kljub temu, da je bilo sidro
spuščeno, odnaša stran. Ko
se je dvignil na površje in plo-
vilo uspel ustaviti, se je vrnil
po strica. Ker Vidoviča ni bi-
lo nikjer, ga je najprej sam
iskal, zatem pa na obali za-
prošil za pomoč. 6S-letnika
je najprej iskalo več hrvaš-
kih policijskih specialnih po-
tapljačev, vendar je bil nji-
hov trud zaman, kar se Ern-
stu in Čretniku zdi čudno.
Najdba na
globini
dvajsetih
metrov
Novica o pogrešanemu Vi-
do viču je šokirala oba celj-
ska reševalca, saj sta ga poz-
nala, ker so bili pred leti sku-
paj v društvu, zato o odhodu
na morje nista dolgo premiš-
ljevala. Dogovorjena naj bi
bila s ptujskimi reševalci, na-
to pa sta se na morje odpra-
vila sama. Tam sta bila edi-
na potapljača iz Slovenije.
»Že v petek sva dobila na-
čelno dovoljenje, da ga lah-
ko greva iskat. V soboto pa
je moral Vidovičev nečak še
enkrat na tamkajšnjo policij-
sko postajo, da so nama dali
pisno dovoljenje za iskanje
pod vodo,« razlaga Čretnik,
ki je na morje s Ernstom pris-
pel v soboto zgodaj zjutraj,
zaradi čakanja na uradno do-
voljenje pa sta se pod vodo
opravila šele opoldne. Potreb-
no je bilo zbrati še informa-
cije o čim bolj natančni lo-
kaciji njegovega potopa, o
barvi njegove obleke, o tem,
kje vse so že iskali...
»Iskala sva ga petinpetde-
set minut. Temeljito sva pre-
česala pas, dolg en kilome-
ter in širok kakšnih 150 me-
trov,« razlaga Ernst. Iskala sta
s tako imenovanim hidropla-
nom, ki ga je skupaj s potap-
ljačema na površju vlekel
čoln. Pri iskanju pa jima je
povzročala težave slaba vi-
dljivost. »Ko smo bili v čol-
nu, smo mislili, da je vidlji-
vost dobra, vendar sva kasne-
je videla le kakšen meter pred
seboj. Tipanje v temi. Tudi
globina morja je bila različ-
na. Nekje je bila 33 metrov,
drugje pa tudi do 65 metrov,«
pojasnjuje Čretnik.
»Ko sem pogledal na uro,
je bilo 12.55. Vedel sem, da
imam v jeklenki samo še 20
barov zraka. Že pri 50 barih
bi moral na površje,« nada-
ljuje Ernst: »Takrat sem ga za-
gledal. Roke in harpuno je
imel pred sabo. Bil sem v glo-
bini 20,5 metra...«
Ernst se je takrat dvignil na
površje, da je kraj označil z
vrvjo in bojo. Zatem sta z
Brankom čakala na luško ka-
petanijo. Od klica do priho-
da hrvaških policistov pa je
minila ura in pol! Ko so pris-
peli na kraj, sta truplo na nji-
hovo zahtevo na površje po-
tegnila Celjana, čeprav bi to
morali storiti oni, pravita.
Na vprašanje, zakaj je 65-
letni Ptujčan umrl, bodo od-
govorih rezultati sodne ob-
dukcije v Reki. Celjska reše-
valna potapljača menita, da
obstaja možnost, da je Vido-
viča zadela kap. »Težko, da
bi storil kakšno napako. Bil
je izkušen potapljač z dobro
in ustrezno opremo.«
Ernst ob tem dodaja, da je
v takšnih primerih izjemno
pomemben natančen opis ob-
leke pogrešanega: »Pod vo-
do moraš zaradi slabe vidlji-
vosti biti toliko bolj pozoren.«
Uspešno^ a
žalostno delo
Boštjan Ernst je podvodni
reševalec že štirinajst let,
Branko Čretnik pa že polnih
osemindvajset let. Za njima
so številne akcije reševanja
in iskanja pogrešanih v vo-
dah. Pred leti sta sodelovala
pri iskanju dveh mladih Ve-
lenjčanov na Cresu. Fant in
dekle sta takrat umrla pri po-
tapljanju. Na otoku Sveti Gr-
gur pri Golem otoku pa sta s
kolegi pred tremi leti iskala
Celjana, ki so ga pred tem
neuspešno iskali že hrvaški
potapljači. Celjani so ga našli
po desetih minutah.
Celjska enota podvodne
reševalne službe Slovenije
ima sedem članov, ki naj-
večkrat posredujejo v naši
okolici, v reševalne oziro-
ma iskalne akcije na mor-
ju se ne vključujejo vedno.
Ena večjih akcij je bila la-
ni, ko so na Šmartinskem
jezeru iskali pogrešanega
Jureta Plevnika.
Čretnik se spominja tudi is-
kanja trupla pri hidroelektrar-
ni Vrhovo, kjer je nek moški
storil samomor. Pa iskanje mr-
tvega mladeniča, ki se je uto-
pil v Slivniškem jezeru. Smrt
človeka je zahtevalo pred leti
tudi Žovneško jezero...
»Ni lahko, še posebej, če
človeka poznaš. Prizadene te.
Ne moreš brez čustev. Že za-
radi tega, ker ko potegneš tru-
plo iz vode, so tam tudi svoj-
ci,« pravi Ernst.
»Toda veva, da v teh pri-
merih storiš vsaj nekaj do-
brega za njihove najbližje.
Najhuje je, da do tistega tre-
nutka, ko ga najdemo, ne
vedo, kaj se je s pogrešani-
mi zgodilo,« še doda Čret-
nik.
SIMONA ŠOLINIČ
FOTO: Aleks Štern
37-letni Boštjan Ernst in 48-letni Branko Čretnik iz celjske podvodne reševalne postaje
Ovadili dolgolasca
Celjski kriminalisti so zaradi kaznivega dejanja proti-
pravnega odvzema prostosti ovadih Celjana, ki je pred
štirinajstimi dnevi izpred študijske knjižnice v Celju od-
peljal 13-letnega fantka in mu zagrozil, da ga bo ubil. O
tem smo že pisali in navedli podatek, da naj bi šlo za
znanega moškega, ki ga Celjani dobro poznajo z ulic. Hkrati
na policiji trdijo, da razgovora z njim še niso opravili in
da še vedno zbirajo informacije in obvestila o dogodku.
SS
Padel skozi okno
Nenavadna nesreča se je zgodila v ponedeljek, 2. junija,
zgodaj zjutraj v Kersnikovi ulici. 77-letni Celjan, S. K., je s
palico preganjal golobe z okenske police svojega stanovanja
v drugem nadstropju, pri čemer se je preveč nagnil čez oken-
sko polico. Pri tem je izgubil ravnotežje in padel šest metrov
globoko na asfaltno površino. Zaradi hudih poškodb, ki jih
je dobil pri padcu, je po prevozu v celjsko bolnišnico umrl.
Popravek
v pretekli številki Novega tednika smo v članku Oče z veri-
go, sin z nožem zapisali, da naj bi sin očeta, Stanislava Ž.,
preden je prišlo do pretepa in vboda z nožem, v petek, 23.
maja, v Cigaletovi ulici v Celju, opozoril, da že »tri mesece ni
dobil denarja za delo in na tak način ne more preživljati svoje
družine«. Podatek, ki smo ga takrat neuradno izvedeli od dveh
oseb, ne drži, nam je po izidu članka s papirji dokazal 46-letni
Stanislav Ž., ki pa se žal pri pripravi zapisa z nami ni želel
pogovarjati in nas je odslovil s prekinitvijo telefonske linije.
SIMONA ŠOLINIČ
Učna ura
ulice
Avtomoto zveza Slove-
nije je izdala zloženko s
tako imenovanimi deseti-
mi zakoni ceste za moto-
cikliste. Gre za preventiv-
ne in koristne napotke za
mlade voznike motornih
koles. Slednji so ravno v
tem času med najbolj ogro-
ženimi in hkrati nevarni-
mi udeleženci v cestnem
prometu.
AMZS pripravlja te dni
skupaj z Avto moto društvom
Šlander po vsej Sloveniji Uč-
no uro ulice, praktično in teo-
retično uro varne vožnje s
skuterjem. V Celju jo bodo
izvedli pred prostori AMD
Šlander na Ljubljanski cesti
13. junija ob šestnajstih.
Voznikom skuterjev bodo
predstavili teorijo vožnje,
mladim voznikom odgovar-
jali na vprašanja ter jim pri-
kazali varno vožnjo. Prisot-
na bosta inštruktor varne
vožnje Brane Legan in test-
ni voznik motociklov in av-
tomobilov Andrej Brglez.
Na Učno uro ulice se lahko
prijavijo mlade voznice in
vozniki, ki imajo veljavno
vozniško dovoljenje in re-
gistriran skuter. Prijavnico
najdejo v aprilski številki
Motorevije in v poslovnih
prostorih AMZS in AMD
Šlander, lahko pa se prija-
vijo tudi na spletnem naslo-
vu motorevija@amzs.si ah
po faksu 01 53 05 413.
Na osnovi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v
Celju, zadeva St 30/2002 z dne 29.05.2003 nad stečajnim
dolžnikom
CEFLEX d.o.o. - v stečaju
Krekov trg 3
3000 CEUE
OBJAVUA STEČAJNI UPRAVITEU
ZBIRANJE PONUDB
I. PREDMET PRODAJE
1. Premičnine - material na zalogi in drobni inventar
1.1	Material na zalogi predstavljajo razne specialne cevi (za
komunalo, hidravliko, itd), priključki, nastavki in razni spojni
elementi za cevi, ventili, vijaki, matice in razne objemke,
vse PO cenitvenem seznamu od zap. št.1 do zap.št. 730.
1.2	Drobni inventar predstavlja orodje, ki je namensko upo
rabno pri izvedbi kanalizacijskih sistemov, za spajanje ce-
vi; vse PO cenitvenem seznamu od zap.št 1 do zaD.št.13.
Premoženje pod točko 1 se prodaja v kompletu, izklicna cena je
znižana za 70% in znaša 1.205.156,00 SIT. Varščina znaša
150.000,00 SIT.
Premoženje je ocenjeno kot celota s cenitvenim poročilom z
dne 15.08.2002 in aneksom k cenitvenem poročilu z dne
22.01.2003 in bo prodano po načelu "videno - kupljeno".
Izklicne cene so v skladu s cenitvenim poročilom g. Zvoneta
Jezernika, univ.dipl.ing., stalnega sodnega cenilca in gaje
možno videti pri ogledu.
II. OSTALO
Pogoji prodaje, pogoji za udeležbo pri prodaji z zbiranjem po
nudb in postopek za zbiranjp ponudb so razvidni iz sklepa na
Okrožnem sodišču v Celju, opr.št. St 30/2002 z dne 29. 5.
2003, nabitega na oglasni deski, ali v Insolvenčni pisani Celje,
Ulica XIV. divizije 14/111, vsak delovni dan, po predhodnem dogo-
voru s stečajnim upraviteljem.
Varščino v določeni višini je potrebno plačati na račun stečaj-
nega dolžnika, odprt pri Banki Celje, št. računa 06000-
0919302279, potrdilo pa priložiti k ponudbi in v roku 8 dni po
objavi poslati po pošti na Okrožno sodišče v Celju, Prešernova
22, 3000 Celje s pripisom - Stečajni postopek opr.št. St 30/
2002 - Ponudba za odkup - ne odpiraj.
Vse ostale informacije v zvezi s prodajo, ogledom premoženja
in cenitvenega poročila dobijo zainteresirani ponudniki pri ste-
čajnem upravitelju g. KOS Tomažu, tel. 03 427 44 80 in na
GSM 041 652-185.
Št. 23 - 5. junij 2003
KRONIKA
27
Ni vse v velikosti...
Nemški forenzik trdi, da je Kamenikov copat »zelo verjetno« bil v Tekačevem
Na torkovem nadaljeva-
nju sojenja Kristijanu Ka-
meniku, obdolženemu šti-
rikratnega umora v Teka-
čevem, je Michael Braune,
strokovnjak za forenzič-
ne preiskave iz krimina-
listično tehničnega inšti-
tuta v VViesbadnu, predsta-
vil že tretje izvedensko
mnenje o tem, ali so prei-
skovalci na kraju umora
v Tekačevem našli sledi
copata, zaseženega pri
Kristijanu Kameniku.
Mnenje Brauneja se v mar-
sičem razlikuje od predhod-
nega mnenja, ki sta ga pri-
pravila dr. Pierre Margot in
dr. Christoph Champod iz
Švice. Švicarska strokovnja-
ka sta v prvem mnenju potr-
dila, da obstaja velika verjet-
nost, da je sled, ki so jo prei-
skovalci zamavčili v Tekače-
vem, pustil Kamenikov co-
pat, zaradi česar copata naj-
prej nista izključila kot do-
kaz. Vendar je bil mavčni od-
litek pregrob, da bi lahko v
njem našli kakšne individual-
ne značilnosti (kot so, npr.
poškodbe čepkov na podpla-
tu obuvala.). Dveh dokumen-
tov, najdenih v hiši Štefana
Poharca, na katerih naj bi
sled prav tako pustila noga
storilca, švicarska strokovnja-
ka najprej sploh nista pregle-
dala - to sta storila šele nak-
nadno in ugotovila, da so Ka-
menikovi copati (št. 44) za
tri številke večji od sledi na
dokumentih zato, ker so bili
izdelani v Koreji. Švicarska
strokovnjaka tudi potem ni-
sta iskala individualnih zna-
čilnosti, ki bi ločevale oz. po-
vezale obuvalo in najdene sle-
di, zato sta nazadnje Kame-
nikove copate izločila.
Michael Braune je prišel do
drugačnih zaključkov. Sodiš-
ču je pojasnil, da zaradi veli-
ke gibljivosti podplata copa-
ta te znamke (Nike Air Max)
lahko nastanejo razlike pri pri-
merjalnih odtisih sledi. Prav
zato, meni Braune, velikost
copata oziroma sledi ni od-
ločilni dejavnik, na podlagi
katerega bi lahko izločili obu-
valo. Braune, ki je preučil še
številne druge značilnosti
podplata in odtisov (in pri tem
obuvalo primerjal tako z
mavčnim odlitkom kot z obe-
ma dokumentoma), je na les-
tvici od 1 do 6 z 2 oziroma
kot »zelo verjetno« označil
možnost, da gre za Kameni-
kov copat. »Vendar,« je v svo-
jem poročilu dodal Braune,
»prav tako ne gre izključiti
možnosti, da bi takšno sled
pustil copat enake znamke in
izdelave...«
Michael Braune, ki je več
ur odgovarjal na vprašanja to-
žilstva, obrambe in senata, si
je ogledal še švicarsko mne-
nje in potem izjavil, da svo-
jega poročila ne želi v niče-
mer spremeniti. Pri svojem
mnenju pa je vztrajal tudi
prof. Pierre Margot, ki ga je
sodišče zaslišalo v večernih
urah.
Po mnenju zagovornice Kri-
stijana Kamenika Marjetice
Nosan, naj bi se sojenje, ki
traja že šesto leto, z zaključ-
nimi govori in razsodbo se-
nata zaključilo do konca te-
ga tedna. Nosanova je pre-
pričana tudi, da mnenje Mic-
haela Brauneja ni skladno z
mnenjem slovenskih foren-
zikov in je torej za njenega
klienta ugodno - medtem ko
si višji državni tožilec Milan
Birsa in tožilec Stanislav Pin-
tar, ki dvomita, da bo soje-
nje zaključeno jutri, poroči-
lo nemškega izvedenca v mar-
sičem razlagata povsem dru-
gače; predvsem pa menita, da
je v celoti skladno s prvim
mnenjem, ki sta ga pripravi-
la Ervin Drašler in Marjan Sta-
nislav Puc.
ALMA M. SEDLAR
Kristijan Kamenik
Nemški strokovnjak Michael Braune med premorom na sodišču.
Otroški pretep z zlomljenim rebrom
Tretješolca je dve leti starejša deklica po pouku pretepla in mu zlomila rebro - Na šoli zatrjujejo, da mu nič ni
Zgodba o pretepu šolar-
jev 3. Osnovne šole v Ce-
lju, ki je doživela vrhunec
minuli ponedeljek, se je za-
čela tri dni prej. Dva deč-
ka, ki sta se igrala v bližini
domače hiše, sta začela
zmerjati deklici, ki sta se
rolali mimo njiju. Otroško
zmerjanje je kmalu preko-
račilo mere dobrega okusa;
za eno od deklic očitno ta-
ko zelo, da žaljivk ni mo-
gla pozabiti.
Minili sta sobota in nede-
lja, v ponedeljek po konča-
nem pouku sta deklici ene-
ga od fantov, ki obiskuje tretji
razred omenjene šole, poča-
kali pred šolo. »Ena ga je pri-
jela, da ni mogel pobegniti,
druga pa ga je začela prete-
pati in brcati,« pripoveduje
mama fanta, ki še nekaj ča-
sa po dogodku ni povsem
doumela, kaj se je zgodilo.
»Ko je sin prišel domov, je
jokal. Torbo je vrgel kar v
kot, težko je dihal, najprej
sploh ni želel povedati, kaj
je bilo...«
Ko je mama videla, da bo-
lečine čez čas niso poneha-
le in da fant težko diha, ga
je odpeljala k zdravniku.
Splošna zdravnica je dečka
napotila v ambulanto otroš-
ke kirurgije, kjer je dežur-
na kirurginja dečka pregle-
dala, opravila rentgen in ul-
trazvok ter ga poslala v bol-
nišnico na opazovanje, kjer
je ostal dva dni. Kot je raz-
vidno iz izvida ob prvem
pregledu, ima fant zlomlje-
no deseto rebro na levi strani
in zamaknjen želodec. »Ko
sem videla izvid, sem se re-
snično ustrašila, saj lahko
zlomljeno rebro povzroči
tudi hujše poškodbe v orga-
nizmu,« pravi mama, ki se
ji zgodba do tu ne zdi še nič
posebnega. Poseben pa je
način, na kakršnega so se na
obvestilo o pretepu odzva-
li v šoli.
»Na naši šoli
ni nobenih
težav...ff
Janez Domitrovič, ravna-
telj 3. OŠ Celje, se je po be-
sedah matere reševanja te-
žave lotil na poseben način.
»Poklical je predstojnika od-
delka otroške kirurgije in ta
mu je očitno dejal, da fantu
nič ni, kar mi je pozneje, ko
sva govorila po telefonu, tudi
povedal,« pravi mama, ki bi
rada vedela, kdo je zdravni-
ku sploh dovolil, da je za
zdravstveno stanje njenega
otroka povedal tuji osebi. V
primeru, ko je bolnik otrok,
lahko zdravnik informacije
o njegovem zdravstvenem
stanju namreč posreduje sa-
mo staršem - razen, če ti zah-
tevajo drugače.
Informacija, ki jo je dobil
ravnatelj, pa je očitno hitro
zakrožila po šoli; varnostnik
(na šoli jih menda najemajo
kar preko javnih del) naj bi
se dan pozneje »lotil« starej-
šega brata poškodovanega
dečka, ki obiskuje isto šolo.
»Ustavil me je in rekel, da z
mojim bratom sploh ni nič
narobe. Potem me je vpra-
šal, zakaj moja mama laže...«
pravi fant, ki je pogovor na-
tančno opisal tudi mami, vid-
no osupli tudi nad tem, da je
ni po pretepu iz šole pokli-
cal nihče.
»Šlo je za navaden najst-
niški pretep, s katerim se
sploh nismo ukvarjali, saj se
ni zgodil v šoli, temveč na
poti iz šole,« je povedal Do-
mitrovič in vprašanje, ali je
res, da je pretep opazoval var-
nostnik, odločno zanikal. Kot
je še povedal ravnatelj, »pre-
tepa, ki se tako ali tako ni
zgodil na šolskem dvorišču,
ne gre jemati resno...«
Na opazko, da »njegova«
šola ne slovi kot najbolj var-
na, je odločno zatrdil, da to
ni res. »Zelo varna je,« je de-
jal, »vse od pretepa pred ča-
som, v katerem sem sodelo-
val tudi sam...«
Od takrat, je povedal, šol-
ska vrata redno zaklepajo. In
potem jih, vsaj po zadnjem
dogodku sodeč, niti približ-
no več ne zanima, kaj se do-
gaja na drugi strani vrat...
ALMA M. SEDLAR
Foto: AŠ
Na šoli menijo, da je do pretepa prišlo izven območja šole in da otrok ni imel hujših posledic.
Šest let zapora za utajo davkov
Senat okrožnega sodišča v Celju je v ponedeljek na šest let zapora obsodil 34-
letnega Celjana Mitjo Pratnekerja, ki ga je obtožnica bremenila doslej največje davč-
ne utaje pri nas.
Pratneker naj bi državo ogoljufal za 214 milijonov tolarjev, skupaj z obrestmi pa naj bi
ta dolg znašal že več kot 800 milijonov tolarjev. Obtožen je bil, da je v minulih letih
uvozil več tisoč steklenic različnih žganih pijač, ob čemer se je izognil plačilu prometne-
ga davka in davka na uvoz pijač. Ob tem je lažno prikazoval, da pijače uvaža kot pravna
oseba. Obramba je zanikala kakršno koli povezavo obtoženca z davčno utajo in napove-
dala, da se bo na obsodbo, ki še ni pravnomočna, pritožila.
AMS
Št. 23 - 5. junij 2003
28
PISMA BRALCEV
ODMEV
VSelu
krave
pijejo vino?
Spoštovani bralci NT, že
prvi odstavek tega pisanja
nam pove vso celotno vsebi-
no in da piko na i. Vodovod
v Selu se je začel graditi leta
1993, otvoritev vodovoda je
bila tri leta kasneje. Na vo-
dovod je priključenih enajst
gospodinjstev, eno pa se
vključuje po potrebi. Dve gos-
podinjstvi sta se vključili že
med samo gradnjo, saj sta do-
bili določeno soglasje in tu-
di poravnali stroške. Ustano-
vitelji vodne skupnosti, v ka-
teri nas je osem članov, smo
sprejeli jasen dogovor in tak-
šen velja tudi za vse ostale.
Posebna zahvala, da je pro-
jekt uspel, gre bivšemu žu-
panu občine Žalec prof. Mi-
lanu Dobniku in takratnemu
odgovornemu za komunalo
v občinski upravi, ki je dal
piko na i, g. Vinku Debela-
ku. Brez njune pomoči bi se
težko spopadli z gradnjo v ta-
ko težkem terenu. Nekdaj so
rekli delu čast in oblast.
Vzrok, da nismo našli skup-
nega jezika s sovaščani, je že
to, da niso pristali na prekop
zemljišča ne za telefon, kaj
šele za gradnjo vodovoda. Nji-
hovo nasprotovanje nam je
stroške gradnje povečalo za
milijon tolarjev. Pomoč nam
je dodelila komunala Žalec,
blokirala pa jo je bivša KS
Vransko. Zato ker nismo so-
delovali v celoti, kar je uga-
jalo predsedniku KS Vransko
g. Francu Sušniku in nekate-
rim ostaUm. Kljub mnogim
pogovorom so ti minili brez
uspeha. Vsi so tiščah voz v
brezno, Sušnik pa ga v svo-
jem županovanju zagotovo ne
bo spravil iz globače. Da je
težko biti brez vode, je ja-
sno, saj smo jo sami kar tri
leta sušnega obdobja po pet
do šest mesecev vozili s trak-
torji. Takrat za nas ni bilo ga-
silske cisterne. Danes pa je
to določeno izsiljevanje in
blamiranje. Tista voda, ki je
oskrbovala sedem gospodinj-
stev, je ostala le za dve gos-
podinjstvi, samo urediti je
treba, da voda ne v teče v ja-
šek.
Da so krave pile vino, je
neresnica in pravljica izpred
sedemdesetih let, tudi nafte
ni bilo v vaškem koritu, saj
sem bil tudi sam uporabnik
tiste vode. Nisem videl ne na-
smejanih ne žalostnih krav,
čeprav sem dober poznava-
lec živali!
Naj še dopolnim, da smo
pri izgradnji vodovoda mo-
rali zgraditi tudi dva mosto-
va, KS nam je dala v betonar-
ni beton, v trgovini pa žele-
zo, delo in vse ostale stroške
smo nosili sami, če bi jih vred-
notili, bi bil vodovod zgra-
jen v lastni režiji. Za samo
izgradnjo smo prispevali 450
ur na gospodinjstvo nekate-
ri tudi več. Da v strojnih urah
ne govorimo. Vsaka stvar ima
začetek in konec, samo do-
zoreti je treba.
FRANC REBERŠEK,
Selo pri Vranskem
pliiVALE,
mO^MJE
Zahvala ob
obletnici
Letos je 30. obletnica Zdru-
ženja multiple skleroze Slo-
venije s sedežem v Ljubljani
in 20. obletnica podružnice
v Celju, kar je za člane velik
dogodek.
Brez Združenja multiple
skleroze Slovenije bi bilo
življenje s to boleznijo veli-
ko težje. Združenje M.S. Slo-
venije, podružnica Celje, ka-
tere član sem, nas seznanja z
novostmi, skrbi za obnovi-
tveno rehabilitacijo, za šport-
ne aktivnosti, obiskuje tež-
ko pokretne in nepokretne na
njihovih domovih, pomaga
reševati socialne probleme,
organizira družabnosti in iz-
lete ter skrbi za njihove'
spremljevalce. Predsednica
Ivica Zorko skrbi, da si člani
med seboj pomagamo, ker
najbolj poznajo težave ljudi
z muhiplo sklerozo.
Zelo sem vesel, da sem se
lahko 10. maja letos udele-
žil občnega zbora v Zdravi-
lišču Laško. Predsednica in
njen mož Marjan sta organi-
zirala ekipo za nošenje iz tret-
jega nadstropja, kjer stanu-
jem, ter za prevoz in noše-
nje nazaj domov. Iskrena hva-
la Krešotu in Darji, ki ima
tudi muhiplo sklerozo, ker
vedno skrbita še za druge. Ze-
lo pohvalno pa je tudi, da svo-
je delo prenašata na mlade,
saj pridejo zraven in poma-
gajo (njegova sin in hčerka s
fantom).
Zelo sem vesel, ker pred-
sednica Ivica Zorko nepokret-
nim omogoča masaže na do-
mu, ostalim pa masaže in ko-
peli v Zdravilišču Laško. To-
rej, na vsakem koraku obču-
timo, da smo člani združe-
nja Multiple Skleroze Slove-
nije Ljubljana - podružnice
Celje.
ANTON PODLESNIK,
Celje
Zahvala
društvu
delovnih
invalidov
v aprilu je društvo delov-
nih invalidov Celje organizi-
ralo izlet za težje pokretne
invalide. Naša vodička Ma-
rija Lampret nam je tik pred
odhodom opisala pot, ki jo
bomo opravili, gospa Željka
pa nam je hitro postregla s
kapljicami na kocki sladkorja
»da nam slučajno ne bo sla-
bo«. Med vožnjo smo opazo-
vali lepote naše lepe Slove-
nije in se že pripeljali v pre-
čudoviti vrt cvetja, v arbore-
tum v Volčjem Potoku.
Po ogledu lepega cvetja smo
se odpravili na Brezje, se tam
udeležili svete maše, potem
pa nas je čakalo kosilo. Po
kosilu nas je presenetila Eli-
ca Korošec s svojo harmoni-
ko in zadonela je slovenska
pesem. Smeha in veselja ni
manjkalo. Za nami je bil že
lep del dneva, zato smo mo-
rali razmišljati o povratku
proti domu.
Preživeli smo lep dan, ki
je bil za invahdne ljudi ne-
kaj posebnega. Zato se vsem
prizadevnim članom iz Druš-
tva delovnih invalidov Celje
toplo zahvaljujem, da so nam
omogočili ta nepozaben iz-
let.
Še enkrat iskrena hvala
društvu, ker večkrat med le-
tom lepo poskrbi za nas tež-
je invalide.
ELA ERIKA MURN,
Celje
Z
upokojenci
na
Gorenjsko
v jeseni življenja se je vča-
sih težko sprijazniti s starost-
jo. Pridejo razne težave, pred-
vsem bolezni in druge turob-
nosti, vendar mora vsakdo
razmisliti, da za mladostjo
pride starost, če jo dočaka.
Naše društvo upokojencev
iz Slivnice skrbi, da nam tu-
robne misli izbija iz glav in
prireja izlete po naši lepi Slo-
veniji.
Tokrat nas je pot pripeljala
na Gorenjsko, kjer smo naj-
prej obiskali svetišče Marija
Pomagaj na Brezjah. Potem
smo jo mahnili v Kropo, kjer
smo si ogledali znani kovaš-
ki muzej in bili smo tudi v
Dražgošah, kjer je preživljal
težke čase Cankarjev bataljon.
Tamkajšnji domačin nam je
opisal vso grozo tistih dni, ki
so jih doživljali tamkajšnji
ljudje. Nazaj grede smo se us-
tavili v Vodicah na turistični
kmetiji Lavrič, nato pa smo
krenili proti domu.
Vsem, ki ste se trudili, da
bi nam bilo lepo, prisrčna hva-
la. Najprej seveda šoferju av-
tobusa Tončku, našemu pred-
sedniku Tinetu Cmoku, Šte-
fanu Doberšku in seveda tudi
naši tajnici, ki se zelo trudi,
da ustreže našim muham.
CILKA KLADNIK,
Slivnica
Št. 23 - 5. junij 2003
29
Film ni lastna
psihoterapija
Pogovor z mladim režiserjem Martinom Turkom
Martin Tark se |e rodil v
Trstu leta 1978. Na tržaški
univerzi je študiral zgodo-
vino filma, leta 1998 pa je
Študij opustil in se vpisal
na AGRFT, kjer je sedaj ab-
solvent.
Leta 2000 je bil 2. asistent
režije pri celovečernem fil-
mu Nikogaršnja zemlja, 4.
decembra 2002 pa je prejel
študentsko Prešernovo nagra-
do za scenarij in režijo krat-
kega igranega filma Oblak in
za scenarij in režijo kratkih
TV-dram Klara in Maska.
Njegov kratki film Izlet (ki
je eden redkih novejših do-
mačih, predvsem pa zabav-
nih filmov, v katerem ima
glavno vlogo revna, srečna in
obenem »funkcionalna« dru-
žina) je dobil tudi glavno na-
grado na festivalu v Wiesbad-
nu v Nemčiji.
Kateri filmi so te prepri-
čali, da greš študirat film?
Težko je izbrati filme, ki
so me prepričali. Predvsem
sta me prevzela dva in to Pred
dežjem Milče Mančevskega
in Underground Emirja Ku-
sturice. Spoznal sem, kako
lahko filmi na popolnoma
različne načine - v teh pri-
merih skozi poetiko in ko-
medijo - posredujejo enako
močno sporočilo. V tem is-
tem obdobju sem si še ogle-
dal Dekalog Krištofa Kiesloiv-
skega... recimo, da so me d
filmi spodbudili h gledanju
evropskega filma. Do takrat
sem poznal le ameriške fil-
me, ki so se vrteli na televi-
ziji, v kino pa še nisem veli-
ko hodil. Kasneje sem začel
hoditi v kino po trikrat na te-
den, doma pa sem si ogledal
vsaj po tri filme na dan.
Iz Trsta si. Zakaj si iz-
bral študij v Sloveniji? V
Italiji so odlične filmske šo-
le...
Glavni razlog je bil to, da
se v Sloveniji študij ne pla-
ča. Rim bi si težko privoščil,
kajti mesto je enostavno pre-
drago.
Kateri je tvoj najboljši sta-
rejši in najboljši moderni
slovenski film?
Težko rečem, kateri je naj-
boljši slovenski film. V bis-
tvu menim, da najboljši slo-
venski film še ne obstaja.
Vsak ima kakšno napako, tež-
ko pa se odločim, ker ima
skoraj vsak nekaj dobrega.
Raje se ne odločam.
Se ti zdi, da boš lahko
preživel kot režiser v Slo-
veniji, ali boš »prehajal«
med državama?
Gotovo se bom lažje pre-
živel v Sloveniji, ker sem
spoznal sistem in ljudi, ki
v tem delajo. Italija mi je
popolnoma neznana. Ne
vem, kakšen bi bil poskus
prodora v državo, ki je ta-
ko velika na tem področju.
Vsekakor bi želel poskusiti
biti uspešen tudi v tujini,
prej pa bi rad naredil vsaj
en celovečerni film v Slo-
veniji.
Zunaj režiserji začnejo
s snemanjem reklam; bi se
lotil tudi tega?
Po pravici povedano se o
tem še nisem odločal. Če bi
me nekdo vprašal, bi morda
sprejel - zato, da nekaj reži-
ram. Gotovo pa ne bi delal
samo tega.
Koliko kratkih filmov si
posnel; ali pišeš scenarije
sam?
Posnel sem en kratki do-
kumentarni film, dva krat-
ka igrana filma in tri krat-
ke TV-drame. Do sedaj sem
scenarije pisal sam. Pa ne
zato, ker ne maram dela dru-
gih, ampak preprosto zato,
ker nisem dobil nobenih sce-
narijev, ki bi me preseneti-
li ali prepričali tako, da bi
si jih želel zrežirati.
Si bil v Nemčiji na pode-
litvi nagrad?
Bil sem tam in sem zelo
vesel, ker mi ta nagrada
predstavlja veliko spodbu-
do. Zelo lahko uživaš, ko
ugotoviš, da se ljudje, ki jih
ne poznaš, navdušijo za tvoj
film. Konec koncev delaš
filme zato, da jih bo nekdo
gledal in da jim nekaj po-
veš, ne pa za lastno psiho-
terapijo.
PETER ZUPANC
V imenu vere in smisla
Zaradi nespoštovanja osnovnih pravil lastne religije se na
»zatožni klopi« znajdejo mnogi »služabniki boga«. Na takšno
zatožno klop je Peter Mullan posadil Sestre magdalenke in
Zmagal ravno na festivalu, ki se odvija praktično v srcu religi-
je, za katero so magdalenke razglašale, da jo častijo. V Benet-
kah. Film postane zares grozljiv predvsem zaradi časa, ko so
se podobni dogodki zares dogajali. Ne v srednjem veku.
Vsebina: Film temelji na izkušnjah štirih deklet, ki so
bile zaradi različnih vzrokov zaprte v samostanu sester mag-
dalenk na Irskem. Vse so bile v samostan poslane predvsem
Zaradi predsodkov, neznanja in neumnosti okolice, name-
sto učenja o tem, kako postati služabnice boga, pa so posta-
le prave sužnje duhovnicam ...
R: Sestre magdalenke (The Magdalene sisters, VB/Irska)
Režija: Peter Mullan
Vloge: Geraldine McEwan, Eileen Walsh
Sean Penn je izorai izredno neobičajno tematiko za
svojo filmarsko in objektivno starost: čakanja, osmišlja-
nja življenja v starosti, obsedenosti z delom. Jack Nic-
holson igra, kot da bi bil Gospod Schmidt, ki se je izgubil
v kriminalki. Prvi film junijskega ciklusa, poimenovane-
ga Ameriške sanje: vsi filmi prihajajo iz dežele preko
luže in vsi se, vsak na svoj način, lotevajo mita ameriške-
ga sna.
Vsebina: Detektiv Jerry Black se poslavlja od službe. Na
poslednji dan dela naleti na okrutni umor, za katerega se
zdi, da je rešen - da je morilec najden - toda Jerry ni prepri-
čan. Nemir koplje po njem, tudi ko je v pokoju, iskanje
»pravega« morilca pa postane obsedenost...
Ciklus Ameriške sanje: Zaobljuba (The pledge, ZDA)
Režija: Sean Penn
Vloge: Jack Nicholson, Robin Wright Penn
Telefonska
govorilnica
Piše: PETER ZUPANC
Telefonska govorilnica je
kot Nikogaršnja zemlja na
Manhattnu. Vse se dogaja na
enem mestu: pat situacija in
grožnja, da bo nekdo vsak
čas streljal. Druga podob-
nost je še bolj zanimiva: oba
filma merita na slabo vest.
Nikogaršnja zemlja pred-
vsem na vojne travme. Te-
lefonska govorilnica pa...
»Vsakdo se enkrat javi na
klic. Vsakdo enkrat dvigne
slušalko.« Direktnejši pre-
vod prejšnjih stavkov bi se
glasil: »Vsakdo enkrat umre.
Vsakogar nekoč
pokliče smrt.«
Opravka imamo
torej s trilerjem kot
metaforo. S triler-
jem, ki hoče biti ne-
kaj več. S trilerjem,
ki hoče pocukati bo-
ga za brado. Res je: smrt ob-
staja. Zaključek, ki ga film
izvede iz tega »spoznanja«,
pa se glasi: »Zatorej ne va-
raj. Ne kradi. Ne laži. Ne
povzdiguj glasu nad niko-
gar Ne bodi odvetnik, poli-
tik, delničar ali agent. In
le priznanje te lahko odre-
ši! Pokesaj se!« Kar je čisto
pridigarstvo brez smiselne
povezave med vzrokom in
posledico.
Film sam tega pridigar-
skega tona sicer niti ne zmo-
re priznati - ko se dialog med
Collinom Farellom ter os-
trostrelcem zasuče na ver-
ske motive, ni konkretnega
odgovora, le izmikanje, de-
bata pa kmalu zajadra dru-
gam - toda zbujanje krivde
je glavni pogonski veter pri-
povedi. Slaba vest: film pra-
vi, da so si Američani tero-
rizem in ostrostrelce zaslu-
zili, Ker so se oDnasaii gr-
do. Film hoče združiti dru-
žine in povrniti vrednote. In
to počne precej naivno: s pre-
napeto grožnjo.
Dodaten hendikep spada
med lekcije for-
^^ mul iz scenari-
^ stične šole. Karak-
terizacija. O
enem od prisot-
nih z astronom-
sko počasnim
reakcijskim ča-
som... policistu (Forest Whi-
taker), ki je glavna pomoč
Collinu Farellu... izvemo le
to, da je »nekoč bil pri psi-
hiatru«. Tudi glavni junak je
kljub truda polni izvedbi
Collina Farella stereotip na
dveh nogah.
Režiser Joel Schumacher
ni nov v tovrstnih pritiskih.
V 9 mm je vse ječalo od kriv-
de, Batmani so v stalni na-
vezi z maščevanjem in du-
hovi preteklosti, sicer pa je
režiser tudi v Telefonsko go-
vorilnico potegnil igralca, ki
že skoraj spada v preteklost:
Kieferja Sutherlanda... ki
je, mimogrede, igral v Schu-
macherjevih Flatlinersih,
kjer je skupina nadebudne-
žev prestopila meje smrti in
s sabo v ta svet prinesla smrt
v obliki... grehov preteklo-
sti. Spet.
PETER ZUPANC
Št. 23 - 5. junij 2003
30
NASVETI
KAJ BI DANES KUHALI
Solate
Kumarična
solata
Za 4 osebe potrebujemo:
eno kumaro. 1/2 šopka ko-
pra, 4 žlice jogurta, žlica vin-
skega kisa, 1/2 žličke soli,
noževa konica črnega popra.
Kumaro umijemo, obriše-
mo, zrežemo na 1/2 cm de-
bele rezine rezine pa nato
zrežemo na paličice. Koper
operemo, osušimo v prtiču
in drobno zrežemo. Jogurt
zmešamo s kisom, drobno
zrezanim koprom, soljo in
poprom, ki naj bo, če je le
mogoče, sveže zmlet.
Zelenina
solata
Za 4 osebe potrebujemo:
400 g težak gomolj zelene,
limona, 3 žlice olivnega ol-
ja, nekaj kapljic vinskega ki-
sa, po 1/2 žličke soli in slad-
korja, 2 žlici kreše.
Zeleno oščetkamo pod te-
kočo mrzlo vodo, jo olupi-
mo in vnovič temeljito umi-
jemo, nato pa gomolj nariba-
mo. Limono ožmemo in sok
zmešamo z zeleno. Olje zme-
šamo s kisom, soljo in slad-
korjem, zlijemo na zeleno in
premešamo. Solato pokrije-
mo in jo pustimo 20 minut
na sobni temperaturi, da se
prepoji. Potresemo jo s kre-
šo. Zelenino solato ponudi-
mo na listih glavnate solate
ali na listih solate hrastovke.
Solata iz školjk
in sojinih
poganjkov
Potrebujemo: 200 g svežih
sojinih poganjkov, 200 g pi-
kantnih vloženih školjk, 100
g vložene zelenjave, 1/2 vlo-
žene rdeče paprike, 2 kisli
kumarici, žlica sojine oma-
ke, žlica limoninega soka, po
1/4 žličke popra in sladkor-
ja.
Sojine poganjke oplakne-
mo pod mrzlo tekočo vodo,
nato jih na cedilu odcedimo.
Tudi školjke odcedimo, sok
pa prestrežemo. Vloženo ze-
lenjavo odcedimo in večje ko-
se drobno zrežemo. Papriko
zrežemo na kocke, kumari-
ce pa na tanke rezine. Vse se-
stavine v skledi rahlo preme-
šamo. Sok školjk zmešamo
s sojino omako, limoninim
sokom, poprom in sladkor-
jem. S tem prelivom začini-
mo solato iz školjk.
Beluševa
plošča
Za 4 osebe potrebujemo:
1 kg belušev, žlička soli, koc-
ka sladkorja, 2 žlici vinske-
ga kisa, 3 žlice olja, nekaj
listov glavnate solate. Po 4
žlice solatne majoneze in sme-
tane, žlička vinskega kisa,
ščepec soli, 2 v trdo kuhani
jajci, zabojček kreše, v trdo
kuhan rumenjak, žlico raz-
nih sesekljanih zelišč.
Beluše po potrebi olupimo
in jim odrežemo olesenele ko-
nice. Stebelca z nitjo pove-
žemo v 2 ali 3 šope. Dva litra
vode zavremo s soljo in slad-
korjem, položimo vanjo šo-
pe belušev in jih kuhamo 20
do 30 minut. Nato jih odcedi-
mo in ohladimo. Niti odstra-
nimo. Kis zmešamo z oljem
in s tekočino pokapljamo be-
luše. Beluše pokrijemo in jih
pustimo 15 minut. Solatne
liste operemo, odcedimo in
z njimi obložimo ploščo. Be-
luše dvignemo iz marinade
in jih položimo na solato. Ma-
jonezo zmešamo s smetano,
kisom in soljo in jo zlijemo
na beluše. Jajci olupimo in
zrežemo na četrtine. Krešo
odstrižemo, jo preplaknemo
z mrzlo vodo, odcedimo in
naložimo na solatno ploščo
skupaj z jajčnimi četrtinka-
mi. Rumenjak sesekljamo in
ga skupaj z zelišči potrese-
mo po solati.
Piše: MAJDA KLANŠEK
Bemseva plošča
it. 30 - 5. junij 2003
lOVI TEDNIK
NASVETI
31
Enodelna nostalgija
Kopalke z navdihom preteklosti za modno pokrivanje in vizualno
korigiranje na plaži
Miniaturne bikinke in s
tekstilom komaj kaj bolj ra-
dodarne dvodelke so letos
najbolj modne kopalke...
pravzaprav se modni tren-
di obnašajo precej uhmepi-
Ševsko do polnokrvnih
žensk z »nekoliko mehke-
je popolnjeno« postavo.
Ste se prepoznale med
slednjimi? Kako se torej pre-
gristi skozi resnico v ogleda-
lu, pozabiti na najbolj prvin-
sko obliko mazohizma in se
svoji podobi v ogledalu
vzpodbudno, optimistično
nasmehniti?
Protistrup za
mazohizem
Zamenjajte perspektivo!
Moda je v preteklosti obože-
vala različne oblike ženske-
ga telesa. Kaj zato, če zdaj še
vedno ljubi potegnjene suhi-
ce. Pomembno je, kakšna po-
stava je všeč vam, pa čeprav
ni ravno v njenem kontekstu.
In pomembno je, da se na
kopanje oziroma sončenje
odpravite oblečene v enodel-
no kopalno obleko! Prav za
vsako tovrstno tegobo se tu-
di v naših trgovinah lahko od-
krije primeren model. Seve-
da pod pogojem, da ne pri-
čakujete čudežev!
Pravi mali čudež pa je, ka-
ko strastno letošnji trendi ko-
ketirajo s preteklostjo. Pri-
voščili so si zanimiv sprehod
skozi čas in obudili modno-
kopalna vzdušja, ki ženski
svet nikakor ne pušča ravno-
dušen.
Celo tiste z brezhibno po-
stavo bodo z veseljem navle-
kle nase enodelke. In to kak-
šne!
V pikicah,
draperijah,
pop-artu...
že nekaj časa je znano, da
se v prve modne vrste vrača-
jo kroji in motivi iz štiride-
setih let prejšnjega stoletja.
Moda je pobrskala po starih
koledarjih in filmih ter obu-
dila videz filmske dive Ave
Gardner v kopalkah s piki-
cami.
Konec petdesetih je v eno-
delkah s senzualnimi drape-
rijami obnorela moški svet
platinasta lepotica Maryhn
Monroe. Šestdeseta in mod-
ni boom Andyja Warholla s
pop-art motivi je po trendov-
sko na svoji sanjsld postavi za-
beležila tudi Brigitte Bardot.
Sedemdeseta so enodelke
malce odrinila v ozadje,
osemdeseta pa so za to naj-
bolj vročo in mokro poletno
cunjico znova uporabila ne-
kaj več tekstila. Jih v črtah
in drznih rezih predstavila kot
pravo stvar za glamurozno
disco kraljico...
Vzporednic z današnjo mo-
do vam zagotovo ni potrebno
risati, kajne? In nenazadnje;
ne le modno, tudi prijazno ko-
rekcijsko zna biti takšno ob-
lačilce, če so črte obrnjene v
pravo smer, če je barva zadr-
žana, če cvetlični vzorci niso
preveč bohotno razcveteni...
Pripravila: VLASTA
CAH ŽEROVNIK
UNICEVALEC MASCOB
Pu-Erh: rdeči icitajsici čaj
V Aziji znan kot staro zdra-
vilo kitajskih cesarjev, na Za-
hodu pa je na podlagi znans-
tvenih dognanj priljubljen
kot uničevalec maščob in
kot nepogrešljiv dodatek
dietam.
Pu-Erh je eden najstarejših
kitajskih čajev, njegova pri-
delava je bila stoletja držav-
na skrivnost, s posebnim po-
stopkom fermentacije čaj
pridobi izredne zdravilne last-
nosti: znižuje raven holeste-
rola, čisti kri, zmanjšuje ob-
čutek lakote, posebno je pri-
poročljiv po zaužitju težke,
kalorične hrane in pitju al-
kohola, saj poleg maščobe
dokazano zmanjšuje tudi ra-
ven alkohola v krvi. Vseka-
kor je Pu-Erh idealna zame-
njava za razne kemične pre-
parate, ki naj bi pomagali pri
zmanjšanju telesne teže.
Najboljše vrste Pu-Erha so
stare tudi 50 let. Je čaj, ki se
podobno kot dobro vino iz-
boljšuje z leti. Pu-Erh je moč-
nega in bogatega okusa z rah-
lo aromo po zemlji. Pripo-
ročljivo ga je piti večkrat
dnevno, po obedu ali med
njim. Pripravimo ga tako, da
12 g čaja prelijemo z vročo
vodo in pustimo delovati od
3 do 5 minut; čaj lahko več-
krat prelijemo.
Huišaite zdravo, piite PU - ERH !
DIŠEČA SKODELICA - PLANET TUŠ
liano d.o.o., Poštna ulica 3, Maribor
MEGA/bctor/OUTLET
Tovarniška trgovina s svetovnimi blagovnimi znamkami
po Izjemnih cenah
Septembra tudi v CEUU
Za delo v trgovini iščemo:
1.	POSLOVODJO
-	najmanj VI. Stopnja izobrazbe ustrezne smeri
-	vsaj 2 leti delovnih izkušenj
-	smisel za organizacijo in vodenje
2.	VODJE SEKTORJEV
(moda, prosti čas, šport)
-	najmanj V. stopnja izobrazbe ustrezne smeri
-	delovne izkušnje
3.	PRODAJALCE / KE
-	najmanj IV. stopnja izobrazbe ustrezne smeri
-	izkušnje iz prodaje
4.	PREVZEMNIK
-	delovne izkušnje s prejemanjem in izdajanjem blaga
-	starost od 35 do 45 let
Pisne ponudbe z življenjepisom in opisom delovnih izkušenj, s
priloženimi dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naslov:
MEGA LET d.o.o.,
Kadrovska služba, Jurčkova 224, 1000 Ljubljana
it. 31 - 5. junij 2003
32
Praznik češenj
in dobrili vin
Radio Celje v Goriških Brdih - Vrhunec ta konec tedna
Brda. Nagubana zelena
preproga vinogradov, sa-
dovnjakov, gozdov. Po sle-
menih so speljane ceste, na
vrhovih gričev hiše. Ko
okoli hiš zorijo češnje, je v
Brdih praznik. Minulo ne-
deljo smo bili gostje tega
vseslovenskega in zdaj že
mednarodnega praznika.
Zamudniki bodo na svoj ra-
čun prišli ta konec tedna.
Češnje, sveže obrane z dre-
vesa, je bilo mogoče kupiti
na stojnicah ob robu ceste.
Gospa Neda Pulec iz Meda-
ne jih je približno 30 kilo-
gramov pripeljala na dvoriš-
če vinske kleti Dobrovo, kjer
sva imela s tehnikom Sašem
Mateličem postavljen teren-
ski studio. S praznika češenj
in dneva odprtih vrat kleti Br-
da smo se oglašali našim po-
slušalcem na Štajersko. Ve-
liko Štajercev pa smo sreča-
li tudi med gostoljubnimi Bri-
ci. OkušaU so različna vina
iz vinskih kleti briških vinar-
jev, ki so pristopili k medna-
rodnemu dnevu odprtih kle-
ti po zgledu sosednje Italije,
nam je pripovedovala Petra
Rutar, predstavnica za stike
z javnostjo v Vinski kleti Go-
riška Brda. Vodiči so obisko-
valce popeljali skozi kled,
jim pokazali kje in kako se
prideluje virio in ob kozarcu
(kozarec za pokušino v po-
sebni vrečki, za ceno 500 to-
larjev je bil hkrati tudi spo-
minek) pokramljali o letni-
kih, ki so bih in še bodo.
Komercialist Vinske kleti
Goriška Brda Andrej Valen-
tinčič je bil z obiskom zelo
zadovoljen. Obiskovalci kleti
pa z vini z njihovo blagovno
znamko. »Nekateri prisega-
jo na vina Bagueri in ta so
res vrhunec kakovosti naše
kleti. Z uporabo sodobne
tehnologije in znanj so to od-
ličnost ohranili tudi v vinu,
ki dozoreva in se primeren
čas plemeniti v hrastovih so-
dih...« nam je pripovedoval.
Nekateri pokuševalci so pri-
segali na vina znamke Villa
Brici ali na arhivska vina, z
bogato izbiro belih in rdečih
vin do letnika 1965.
MATEJA PODJED
Petra Rutar (Vinska klet Goriška Brda) v pogovoru z Matejo Podjed
na dnevu odprtih vrat pred največjo kletjo v Sloveniji.
Praznik dobrih vin in češenj spremljajo še številne druge
sprenme prireditve; družabne, zabavne, etnološke in šport-
ne. Tako Brici vabijo na 8. kolesarski maraton češenj, ki
bo v soboto, Z junija, s startom iz Ljubljane. Pedala bo
potrebno na 108 kilometrov dolgi poti vrteti čez Črni Vrh
na Dobrovo do vinske kleti Goriška Brda, kjer bodo ko-
lesarje pričakali z dobro jedačo (pršut, mortadela in sir
so tu doma), dobrim vinom - in češnjami. Nazaj se bodo
kolesarji, kajpak, odpeljali z vlakom.
NE PRESLISITE NA RADIU CELJE
SREDA, 11. JUNIJA, OB 19.20: POP CVEK
Koga je in i>o pičil Komar skupine Čuki?
Čukci vas bodo pičili v sredo ob 19.20.
Komar je naslov njihovega novega poletne-
ga hita, prav tako pa tudi njihove nove ploš-
če. Izvedeli boste lahko, da je ta komarček
že pičil Piko Božič. Nova plošča Čukov je
tudi glede glasbenih zvrsti nekaj posebne-
ga. Na njej je 11 novih in 11 prirejenih pe-
smi Čukov. V sodelovanju s Plesno zvezo
Sloveniji so se odločili, da so v pesmih za-
jeti vsi plesni ritmi in tako lahko zapleše-
mo kot tudi zapojemo s Čuki. V notranjosti
ovitka so tudi osnovni plesni koraki posa-
meznih plesnih zvrsti. Na čvek s Čuki vabi-
mo tudi vas!
Srebrne in bronaste radijke
Na kegljišču v Slovenskih Ko-
njicah je bilo minulo soboto
tradicionalno srečanje novinar-
jev severovzhodne Slovenije, ki
ga že vrsto let organizira celj-
ski aktiv Društva novinarjev Slo-
venije. Novinarke Novega ted-
nika in Radia Celje so se s sre-
čanja vrnile s srebrnimi in bro-
nastimi medaljami. Mateja
Podjed, ki je z dvema Ptujčan-
kama, Nevenko Doblekar in Na-
tašo Petrovič, kegljala v ekipi
z imenom Zmajevke, je ekip-
no osvojila bronasto medaljo.
Srebrne pa so bile Grofice - no-
vinarke Alma Maruška Sed-
lar, Simona Šolinič in Simo-
na Brglez. Novinarke naše me-
dijske hiše ugotavljajo, da se
bodo morale takšnih podvigov
lotevati večkrat. Posledice so-
botne rekreacije namreč še ved-
no dobro občutijo!
Med Groficami je največ kegljev podria Simona Brglez, ki ji je meda-
ljo Izročil predsednik celjskega aktiva Društva novinarjev Slovenije
Miran Korošec (Foto: SHERPA).
20 VROČIH
RADIA CELJE
TUJA LESTVICA:
1.	Jaleo-Ricky Martin	(4)
2.	American Life-Madonna	(8)
3.	VouSainNo-Busted	(4)
4.	Rise & Fali - Craig David Feat. Sting(7)
5.	21Questions-
50 Cent Featuring Nate Dogg	(1)
6.	Špirit In The Sky-
Gareth Gates Feat. The Kumars	(7)
7 No Angel-No Angel	(2)
8.	ln-Tango-li>(3rid	(1)
9.	Can tMakeUpMvMind-Sonigue (3)
10.	Unwell-MatchboxTwenty	(6)
DOMAČA LESTVICA:
1.	V soboto zvečer-Kingston	(7)
2.	Divje-Tabu	(4)
3.	Naj vedo-Gameover	(2)
4.	Zdravica(jebigabluz)-Mi2	(7)
5.	Tv-Šankrock	(1)
6.	Na štiri oči-NušaDerenda	(3)
7 Zapleši z nami - Bepop	(2)
8.	Strup za punce-
Zoran Predin in Žive legende	(1)
9.	Krneki-Murat&Jose	(6)
10.	Moja ljubezen - Slavko Ivančič	(3)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
gnition(Remix)-RKelly
Ročk Your Body - Justin Timberlake
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
Saje-Alfa romeo in Julija
Ljubezen na prvi dotik - Rok'n'band
Nagrajenca:
Nejc Fišer, Rudarjevo 8, Črna
Miha Cehler, Tomšičeva 22, Velenje
Nagrajenca dobita kaseto, ki jo podarja
ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radia
Celje.
VRTILJAK POLK IN
VALČKOV
CEUSKIHSplus
1.	Ajda na polju - Modrijani	(6)
2.	Zlat klas-Klas	(3)
3.	Sreča se vrne-Vesele Štajerke	(9)
4.	V tujini-Ans. Miro Kline	(2)
5.	Jod'l Mojstri, Da Te Kap-
Ans. Založnik	(1)
Predlog za lestvico:
Izbirčno dekle - Jože Galič in glasba iz
Slovenije
SLOVENSKIH 5 plus
1.	Morska pravljica-Ans. Petra Rnka (9)
2.	Kozolci-Pogum	(1)
3.	Vabilo planin-Gašperji	(4)
4.	Burja in teran-
Kraški kvintet z Bracom in Anko (3)
5.	Vedno vsak ima svoj prav-
Slovenski muzikan^	(2)
Predlog za lestvico:
Atov jubilej - Hišni ansambel Jožovc
Nagrajenca:
UršaTržan, Ravno 2, Dobje
Nada Tratnik, Nova Cerkev 49, Nova
Cerkev
Nagrajenca dobita kaseto na oglasnem
oddelku Radia Celje.
Št. 23 - 5. junij 2003
m

33
Zadovoljna stranka se vrača
V Avtocentni Košak pridobili standard ISO 9001:2000 - Poslovnik kakovosti obvezno domače branje za vse zaposlene
Podjetje Avtocenter Košak je bi-
lo pred letom izbrano v skupino
prvih petih Citroenovih zastop-
stev v Sloveniji, ki so začela s
postopki za pridobitev standar-
da ISO 9001:2000. Sledilo je izo-
braževanje in prilagajanje orga-
niziranosti podjetja do tiste rav-
ni, ki zdaj zagotavljala kupcem
novih in rabljenih vozil, prav ta-
ko pa tudi strankam v servisu vo-
zil, kar najbolj kakovostno
opravljeno delo. Sprememb še ni
konec, kajti model organizirano-
sti, ki ga terja AC Košak konec
aprila podeljen standard ISO
9001:2000, je fleksibilen in do-
pušča vse dodatne izboljšave in
spremembe v prid strankam.
»V podjetju želimo pridobiti
čimveč novih kupcev, hkrati pa bi
si radi zagotovili tudi zvestobo na-
ših dosedanjih strank,« pravi di-
rektor Duško Košak, ki se zave-
da, da je konkurenca med avto-
centri vse hujša, ljudje pa vse bolj
zahtevni. Pomena kakovosti in od-
ličnosti opravljenih storitev se za-
vedajo tudi v Citroenu, zato tudi
sklep, da morajo vsa njihova za-
stopstva do leta 2004 pridobiti
standard ISO 9001:2000. Po be-
sedah poslovne sekretarke AC Ko-
šak Betke Obrez, je uvajanje spre-
memb, ki so jih terjali pogoji za
pridobitev standarda, prineslo ve-
liko pozitivnih sprememb, tako
za stranke kot tudi za zaposlene.
»Čeprav je bilo na začetku slišati
kar nekaj pripomb, da se bomo
ukvarjali samo še s papirji, je zdaj
jasno, da prav urejena in dosledno
vodena dokumentacija omogoča
natančen pregled nad vsemi naro-
čili in opravljenimi deli, hkrati pa
tudi sledljivost opravljenega dela.«
V AC Košak je po ocenah 23 zapo-
slenih zdaj več notranje obveščeno-
sti, natančno se ve, kdo kaj dela in za
kaj je odgovoren, s tem pa so v pre-
cejšnji meri odpravljene tudi težave
z nadomeščanjem. »Sistem notranje
presoje, ki ga na vsakem od treh de-
lovnih procesov; v prodaji vozil, pro-
daji rezervnih delov in v servisu opra-
vimo trikrat letno, pokaže, kje so še
morebitne težave, kaj še lahko izbolj-
šamo,« pravi Obrezova in dodaja, da
so zaposlenim v veliko pomoč navo-
dila, ki so do zadnje podrobnosti iz-
delana za vsako delovno opravilo,
hkrati pa tudi Poslovnik kakovosti,
ki je na vpogled tudi strankam in v
osnovah določa standarde kakovo-
sti opravljenega dela in storitev ter
določa glavne cilje, ki jih AC Košak
želi doseči. »Branje slednjega,« še do-
daja, »je za vse zaposlene obvezno.«
Stranka na prvem
mestu
Eno od vodil, ki so si ga v AC
Košak zastavili za svoje delo še pred
pridobitvijo standarda ISO
9001:2000, je zahteva, da je kup-
ca oziroma stranko vselej treba po-
staviti na prvo mesto.
»Zdaj imamo sistem dodelan do
te mere, da za vsako stranko vo-
dimo posebno mapo njenih zah-
tev in želja, zato je tudi povsem
normalno, da smo mi tisti, ki kupca
pokličemo, ko dobimo v prodaj-
ni salon želeno znamko vozila ali
v servis manjkajoči rezervni del,«
pravi Obrezova in dodaja, da je
za dosledno uresničevanje te na-
loge velikega pomena dober in-
formacijski sistem in notranje ko-
municiranje v podjetju. Tudi pri
servisiranju vozil ni več čakanja,
saj uveden sistem naročanja na
uro v celoti deluje. »Kakovost
opravljenega dela s svojim pod-
pisom na delovnem nalogu jam-
či tudi kontrolor kakovosti. To
stori po opravljeni testni vožnji
z vozilom, ki je bilo pri nas v
servisu. V primeru, da vozilo med
testno vožnjo še vedno nagaja,
ga vrne mehaniku, zato verja-
mem, da nezadovoljnih strank
pri nas ne bomo imeli.«
ISO
9001:2000 se
preverja
Standard ISO 9001:2000 je pod-
jetje AC Košak prejelo za obdob-
je treh let, vsako leto pa so ob
redni notranji presoji kakovosti
podvrženi tudi oceni zunanjih pre-
sojevalcev.
»V primeru, da poobaščeni zu-
nanji presojevalec v podjetju ugo-
tovi neskladja s standardi kako-
vosti, lahko zahteva odpravo teh
neskladij v določenem roku. Če
so neskladja tolikšna, da jih pod-
jetje po njegovi oceni ne bi zmo-
glo odpraviti, pa lahko standard
ISO 9001:2000 podjetju tudi od-
vzame pred iztekom treh let,« po-
jasnjuje Obrezova in dodaja, da
prav pridobitev standarda sili
podjetje in vse zaposlene v njem
k nenehnemu izboljševanju ka-
kovosti opravljenega dela in sto-
ritev.
Avtocenter Košak s pridobitvijo standarda ISO 9001:2000 stavi na zadovoljne kupce in stranke, ki se bodo zaradi
kakovostno opravljenega dela in storitev k njim z veseljem vračale.
Francoske avtomobilske novosti
Francoske avtomobilske
tovarne pripravljajo za ko-
nec letošnjega in naslednja
leta kar veliko novosti.
Morda je za nas še najbolj
in najprej zanimiv Renault
in še posebej novi clio.
Kot je bolj- ali manj zna-
no, naj bi se novi mali renault
pri nas in na trgu pojavil leta
2004, nastajal pa bo tudi v
Novem mestu. Novi clio bo
imel isto osnovo kot nova Nis-
sanova micra, ki se že veselo
in tržno uspešno vozi po slo-
venskih cestah. Bistvena spre-
memba pri cliu pa je, da ne
bo zgolj izvedenke s tremi
oziroma petimi vrati, pač pa
tudi clio monospace. Gre to-
rej za enoprostorsko različi-
co tega avtomobila, kar po-
meni, da bo imel Renault v
svojem programu kar tri tak-
šna vozila (espace, scenic in
clio monospace). Pri motor-
jih prav izjemnih sprememb
ne bo, bo pa v ponudbi tudi
na novo narejeni 1,9-litrski
turbodizelski dCi, ki bo v
močnejši izpeljanki ponujal
140 KM.
Neposreden konkurent te-
mu avtomobilu bo peugeot
207, naslednik sedanjega
206. Kot pravijo, se bo na
cestah pojavil leta 2005. Avto
bo v dolžino meril dobre šti-
ri metre, na voljo pa bo cela
paleta različnih bencinskih
in seveda dizelskih motor-
jev z močmi od 60 do naj-
več 110 KM. Še leto prej bo
na ceste pripeljal še manjši
peugeot z oznako 107. Avto
bo narejen na enaki osnovi
kot 207, vendar bo njegova
medosna razdalja nekaj
manjša, v dolžino pa bo me-
ril 370 centimetrov. Bo pa
zanimiva njegova višina
(170 centimetrov), kar med
drugim pomeni, da se spo-
gleduje z enoprostorsko za-
snovo.
Pri Citroenu bodo tudi
imeli novo rojstvo, saj bo
imel novi in mali C2 enako
osnovno kot peugeot 107.
Glede na to, da sta Peugeot
in Citroen združena v kon-
cernu PSA, je takšno sode-
lovanje pričakovano in ra-
zumljivo.
Št. 23 - 5. junij 2003
34
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Št. 23 - 5. junij 2003
RMIU OGUlSI - INFORMACIJE
35
Št. 23 - 5. junij 2003
36
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Št. 23 - 5. junij 2003
INFORMACIJE
37
Št. 23 - 5. junij 2003
38
I ŽA RAZVEDRILO
Št. 23 - 5. junij 2003
VODNIK
39
Št. 23 - 5. junij 2003
40
ZANIMIVOSTI
MATURANTI
3C3 Srednja strokovna in poklicna šola Celje:
prva vrsta z leve proti desni: Monika Krušnik,
Mateja Turk, Katja Milat, Nataša Leskovar, Maja
Pečovnik, razredničarka Nevenka Štor, Mirjeta
Schabanaj, Suzana Krasniči, Mirzela Mešič, An-
ja Možic, Martina Bezgovšek, Mediha Hegič. Druga
vrsta z leve proti desni: Tamara Rampre, Anja
Kodrin, Alenka Moškon, Urška Milhar, Lea Zor-
man, Lidija Rednjak. Zadnja vrsta, z leve proti
desni: Jani Oprešnik, Aleš Pevec, Tina Abram.
Manjkajo: Jasmina Kelner, Marinka Završki, Su-
zana Jozič, Snežana Kneževič, Milena Esih, Eri-
ka Pogorevc.
Certifikat med
golimi nogami
Toliko golih direktorskih
nog na enem kupu je v Ce-
lju mogoče videti samo en-
krat na leto. Ko Cetis pri-
pravi svojo tradicionalno te-
niško zabavo, na katero
običajno povabi nekaj sto
domačih in »tujih« pomem-
bnežev. Letos se jih je pod
platnene strehe teniškega
igrišča ob Kladivarju zdre-
njalo kakšnih 250.
Večina se je sicer odloči-
la za uživanje in pomenko-
vanje ob bogato obloženih
mizah, za katere je tudi le-
tos poskrbel Bacchus, ter za
občudovanje glasa in stasa
mariborskih »powerk«, ven-
dar je bila tudi skupina te-
niških navdušencev zavida-
nja vredna. Kar nekaj ur se
je pod žgočim soncem srč-
no trudila, da bi opravičila
naslov srečanja. Ker je bilo
kategorij veliko, je bilo ve-
liko tudi zmagovalcev. Naj-
večji zmagovalec pa je za-
gotovo bil direktor Cetisa
Drago Polak. Zabava je bi-
la spet imenitna, celo tako;
da se mnogim, tudi ko je pa-
del že debeli mrak, sploh
ni mudilo domov, poskrbel
pa je tudi za svojevrstno pre-
senečenje, saj se presojeval-
cem certifikatske hiše BVQI
nikoli doslej še ni zgodilo,
da bi kakšen certifikat ka-
kovosti podelili sredi krat-
kih hlačk.
JI, Foto: GK
Zmagovalci letošnjega Cetisovega teniškega turnirja.
Tuš vas tudi polepša
želite spremeniti svoj videz? Če vam bo sreča mila in
bodo vašo prijavnico potegnili iz nabiralnika v Planetu Tuš,
boste to lahko storili celo zastonj. V Planetu Tuš bodo na-
mreč odslej vsak zadnji petek v mesecu dvema srečnicama
ali srečnežema podarili novo podobo. Za oblačila, obutev,
pričesko in Učenje v vrednosti 70 tisočakov bodo poskrbeli
najemniki prostorov v multipleksa, »obdelali« pa vas bodo
izkušeni modni strokovnjaki.
Prva prireditev, ki jo je vodil Franci Podbrežnik, je bila minuli petek. Olga
iz Šmarja in Zala Iz Braslovč sta bili nad preobrazbo navdušeni.
Pol stoletja od mature nekdanjih učiteljev
Druga generacija celjskih
učiteljiščnikov se je zbrala
na praznovanju 50. oblet-
nice mature. Prišlo je 70 od
108 nekdanjih maturantov
šole, ki so jih leta 1953, po
zaključku šolanja po dekre-
tu poslali službovat v šole
po vsej Sloveniji. Od štirih
še živih profesorjev se je sre-
čanja udeležila Danica Roj-
nik, ki jih je učila biologi-
jo. Nekdanjim maturantom
bo v lepem spomin ostal zla-
sti sprejem na nekdanjem
učiteljišču, danes Gimnaziji
Celje-Center, kjer jih je pre-
senetil ravnatelj šole Igoi
Majerle.	Foto:GK
Št. 23 - 5. junij 2003