Poglejte na iteviike poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA List slovenskih delavcev y Ameriki. »»odical 31 194 Received Telephone: OHelaea 3-1242 CteM Matter Bftffcf ttth. 1M« »i tke V—t Office at Mew iwk. N. ¥. Act af CaogrMs af March trd. 187». TI VCC KOT HA DAR DOBITITI C "GLAS NARODA" po poŠti nabavno« na svoj dom (i t: Citajte, kar Vas No. 62 — Stev. 62 NEW YORK, MONDAY, MARCH 30, 1942 — PONEDELJEK, 30. MARCA, 1942 Volume L. — Letnik L. INDIJI OBLJUBLJEN DOMINIJ ANGLUA PRIPRAVLJENA DOVOLITI IN DATI LASTNO USTAVO OB KONCU VOJNE. INDIJSKI NAROD JE ENOTEN IN NERAZ DELJIV, — PRAVI VSEINDUSKI KONGRES SIR STAFFORD CRIPPS, ki ga je angleška vlada po i slala v Indijo, da pridobi tamošnje narodne voditelje za 1 ROOSEVELT ČESTITAL KRALJU PETBU. popolno sodelovanje v sedanji vojni, je v nedeljo uradno k pr- naznanil, da je Indiji v imenu angleške vlade obljubil popolne pravice dominija v najkrajšem času po končani vojni. Kot domini j bo imela Indija pravico ločiti se od angleškega cesarstva. r Načrt za domini j je sestavil ministrski predsednik I Winston Churchill, če gar namen je pridobiti voditelje in-! dijskih narodov, da ponudlbo »dominija sprejmejo,' vse I drugo pa bo izvršeno po vojni. Zato je bil tudi Cripps poslan v IjfJi.jo, da o tem razpravlja z indijskimi voditelji. Cripps je o tem že razpravljal z Mohandas K. Gandhi jeni. Mohamedom Ali Jonnahom in Panditom Jawaharlal Ne-hruom in raznimi knezi. Anglija je pripravljena Indiji dovoliti lastno ustavo, v kateri Ix>Jo narodnim in verskim manjšinam zajamčene pravice, ko bo enkrat prenehala nadvlada An -glije in bo tako nastala indijska unija, ki bo pravi domi-liij. združen z Anglijo in njenimi domhiiji z enakimi pra- , V petek, 27. marca je bil v Freedom House, 32 E. 51rst vicami- (Street v New Yorku pod pokroviteljstvom American Iiflijska unija bo imeja popolno oblast vodi i svoje Friends of Yugoslavia ob priliki proslave prve obletnice notranje in vnanje zadeve, neodvisno od ostalega a mrle- , vstaje proti Hitlerju in proti reakejonarni jugoslovanski vi obletnici nastopa vla'le je predsednik Rafcsevelt kra-1 jii Petni poslal po kablu naslednjo čestitki "Ob tej obletnici pomembnega dne, ko se je jugoslovanski narod drzno odločil postaviti se proti nevarnostim, ki so ogrožale njegovo svobodo in čast in je svojo usodo zaupal vašemu vodstvu, vam pošiljam prijateljske pozdrave. "Narod Združenih držav se pridružuje meni v čestitkah jugoslovanskemu narodu. Trdno verujemo v njegovo zmago v junaški borbi za obnovitev njegove svobode." Iz Slovenije Kaj se je pred več meseci dogajalo in kaj se danes doga-la v Sloveniji in v ostali Jugoslaviji, o tem prihajajo poročila zelo redko in šele po dolgem času. Tako se je vse to, kar je v naslednjem poročano, dogodilo že pred meseci. kakor je označeno. — Op. ured. 1ATBUJ ANA, decembra 19411 Prva obletnica vstaje v Jugoslaviji — Dne 1. decembra je v Ljubljani. na Marijinem trgu eksplodirala bonrba. Zaradi tega so italijanski vojaki z orožjem naivalili na mirne ljudi in zače- BITI PREPRIDEN NI DOBRO Unijski Ix>cal v Detroitu, Mich., ki pripada k United Automobile Workers of America li divje streljati. Zadeti so bili trije »Slovenci, med njimi znani trgovec in industrijalec Viktor! Meden. Najprej so ga zadeli v nogo. Ko se je «ku»al privleči do hiše, je bil zadet v drugo, potem pa ga je italijanski vojak i k krtril s puškinim kopitom po glavi, da so mu izstopili možgani in je izdihnil. BERN, februarja. — Ob že- (.'lO., je pozval na zajgovor li.~> le/.niški progi blizu Radohove DEPORTACUA NEZAŽELJENIH i NEMCEV 1st glavnega mesta Mehike je bilo uradno naznanjeno, da je vlada Združeinh držav mehiški vladi sporočila, da je pripravljena s pa mikom, ki bo peljal neu&ke diplomate v tHropo, poslati tudi one Nemce, ki jih Mehika smatra za nevarne Ln jih more poskfti v Združene države, od 'koder bodo iz Združenih držav poslani skupno z nemškimi diplomatskimi zastopniki, ki so že prišli ia Mehike v Združene države. Department za notranje zadeve je zasegel liacijem naklonjeni list Noticiario de ki (iuer-ro, ki izhaja od leta 1939 poti pokroviteljstvom nemškega poslaništva, ki ga tudi vzdržuje. Uradniki notranjega department« so v .Tuarezu. ratvno nasproti F/1 Paso čez Rio Grande aretirali 15 Japoncev, ki so v vohunskem namenu opazovali gibanje ameriške armade v Te-xaisu. let staro Miss Genevieve Samp, kir je bila zajHJslena v obrambni industriji, j>od obdolžbo obna- vnsi je bil neslavno ustreljen en italijanski častnik in en italijanski vojak. Italijanske obla- šnnjn, ki se ne spodo?>i za uni-isti so zaradi leija aretirale iwid jo- skega cesarstva. Toda toliko neodvisnost bo Indija'dobila šele po vojni, kajti sedaj (bi bilo prenevarno prepustiti samoodločc-vanje 350,0000,000 prebi valcem, ki žive pod okoli 600 raznimi vladarji in to v času, ko Indiji preti vpad japonske armade. Z-nto hoče Anglija za časa vojne obdržati za sel>e o\ ambt Indije« indijskim voditeljem pa bo dana pravica, kla ko vdeleženi pri posvetovanjih angleških voditeljev in- voditeljev združenih narodov. Anglija je dala Indiji veliko koncesijo s tem, nia ji je t.bljnbila, kla bo sprejela ustavo, ki jo bodo sestavili zastopniki indijskega naroda. Največja nevarnost temu načrtu pa preti od strani Mu lima nov, ako bi se ho'ueli odcepiti od bili luske Indije. Vseindijski kongres pa je vedno zatrjeval, da ostane indijski narod enoten in nerazdeljiv. Po sedanjem načrtu iiua vsaka provinca pravico odkloniti ustavo in ostati izven indijske unije, more sesta- vladi prirejen velik shod, na katerem je med drugimi go- I Kongresnih Rich iz Peimsyl-verniki govoril Arthur Bliss Lane, ki je bil na dan nem- vauije je v kongresu jnjvedal, škega vpada v Jugoslavijo kot ameriški poslanik v Beo- j da je bila Miss tsamp odpnšče-gradu in je bil priča opustošenja jugoslovanske presto- [ « dela na zahtevo nnije, ker lice. * ' je opravila več dela kot pa }»ov- prečna deiaVka. Uradniki družbe pravijo, da je bila. odslov Mr. Lam« je reikel, da se Amerika opominja JugoUavije v velikem občudovanju zaradi njenega* junaškega odpora ter rekel, da lx> imela Jugoslavija v demokratskem svetu častno mesto, ko bo prišel mir. "Beseda 'Jugoslovan' me bo vedno spominjala na požrtvovalnost, junaštvo in ljubezen, —pa če gre tudi za smrt — do demokratske svobode," je rekel Lane med drugim. Za njim je govoril major kvadratnih milj jugoslovanske zemlje ter je še ve<1 no s svojimi 100,000 četnilki skeleč trn v Hitlerjevi peti. viti svojo us-tavo in še dalje ostati pod angleško vla'lo terlFi*kLinS Elk>t» ki rekcl< da piavico pozneje pristopiti k indijski uniji. jJe J»goshivija s svojim odpo- \nglija je povabila kneze, da popolnoma sodelujejo z Anglijo v obrambi Iiidjje, ker je to neobhodno potrebno za bodočo svobodo Tndije. Poveljstvo proti podmornicam V sporazum 2 armadnim poveljstvom je prevzela mornarica pod svoje poveljstvo vse vojevanje proti podmornicam na atlantski kot na pacifiški obali. To sta v petek zvečer nas- roiu zadržahi Hitlerja za šest tednov, da ni mogel vipasti v Thisijo. Prava in resnična vrednost jugoslovanskega odbora se je pokazala v deeembru, ko so bile pred vrati Moskve zavrnjene Hitlerjeve oklopne divizije in oci tedaj Moskvi še vedno kažejo hrbet. Eliot je v vznesenih besedah slavil generala! Dražo Miliajlo- Na zborovanje je dospelo mnogo čestitk od ameriških in inozemskih odličnih mož, ki so izrazili svoje občudovanje jugoslovanskega junaštva ter zagotavljali, da mora Jugoslavija po vojni biti obnovljena. Med odličnimi Jugoslovani! tjena naprattagt pogorrt>ež u- nijo avtniih delavcev. Miss Samp je bila zajjoslena v tovarni, kjer je izdelano blago prili&jalo do delavke po žlebu in Mi>.s Samp je bila zmožna opravljati delo pri treh žlebih, kot še neka druga delavka. obdale pa so mogle o-pravljati samo dva žleba. In linijski delavci so se pri uniji pritožili, da Mi>> Samp "ubija delo." Ko so uie odslovili." se je so bili na zborovanju dr. Bogo- zagovarjala, "sem opravljala ljirb Jevtič, bivši ministrski j tri žlebe, fcaikor še eno drugo predsednik, dr. fcubašie, dekle. Vse druge so opravljale bivši hrvatski ban, Miilog Tri- 'r.amo po dva žleba. S tremi sem funovič, minister za rzobrazbo ter ministri dr .Sava Kosa novic, Franc »Snoj in Božidar Marko-vič. Kot zastopnika jugoslo- prav lahko opravljala sVoje delo, ako bi imela samo dva žleba. bi zaspala." Predsednik unije William sto oseb iz Radohove vasi m Sv. Lovreitea. Med aretiranimi so'bile tudi ženske. V okolici C'ruomlja so slovenski uporniki ubili dva itali-janskal vojaka. V zvezi s tem so v sosednjih vaseh prijeli nad 250 oseb, moških in ženskih Manuel Quezon v Avstraliji V petek .ie v Avstralijo do-sj>el filipinski preflsednik Manuel Quezon ter je takoj odšel v glavni stan generala Dougla-sa MacArthnrja. S Quezonom so prišli tudi njegovi ministri. Posebno poročilo o Quezono-vem prihoilu v Avstralijo pravi, da je Qnewn prišel s popol- Jtlgosi. Info i mation tntm odobravirnject briške in Center; New York avstralske vlade. Jugoslovanska letalska misija V petek je v New York dospela jugoslovanska zračna misija pod vodstvom polkovnika Dragutina Savicas, katerim so še v tej misiji prideljeni Vukadin Jelič, Milan Mitič in Janko Kalega. vanskega poslaništva sta bila Clayton je refcel, da bo unije na zborovanju poslanik Kon-, \fiss Sampovi plačala za ves štanthi Folit'1 in |M>slauiški svet- zamujeni i eas, ako se izkaže, da nik dr. Vladimir Rvbar. nanila vojni in mornariški de- in mali zrakoplovi "blimps", partinent. To je tudi prvi slu-1 Ti admirali so prevzeli po-čaj združenega poveljstva nad polno odgovornost za varnost vojaškimi in mornariškimi če- ameriškega paroforodstva s tem tami na kontinentu Zdimiženih da bodo ]>otopili čimveč sov-držav. j raznih podmornic, ki so zlasti V votkilh na Atlantiku pove- na Atlantiku v ne|>osredni bid-ljnje admiral Adoltphus An- zini aimeriške obali povzročile drevvs, na obali Painifika pa. po- že mnogo škode, veljuje adrnira"! J. Greenslade' Za enotno poveljstvo v voje-in sieer v južnih voosvetuje v. generalnim št,-ilb0m Združenih držav in z generalnim štabom združenih narodov v Washing-tonu. Savič je tudi poijo 5. aprila, 1941. Polkovnik Savič pravi, da general Mfliajlovič potrebuje nujno pomoč, ki mu jo lahko prinesejo transportni aeropla-ni iz Rusije, ali pa iz Bližnjega Vzltoda, a M pa podnioruLde skozi Sredozemsko morje v Dalmacijo. Polkovnik Savič pravi, da je general MihajJovic pripravljen v najkrajšem čaisu pričeti svojo lastijo.ofenzivo, ako n>u pri-tie ]>onioč ih a*ko so mu za nadaljuje vojevanje zagotovljene vojne potrebščine. Ob istem času, kot general Mihajlovič bi tudi na' ostalih frontah zaveemiki mogli pričel^ ofenzivo in Nenv'ija irn Italija bi mogli biti poraženi že to po- letje. Nemški ix>lkovni'k, ki je bil aretiran v Santa Gatbaruia, je vodil veliko agitacijo med nemškimi naseljenci in je bil tuili v tesui zvezt z brajziisko fašistično organizacijo lntegralist. Meti njegovimi stvarmi je po- lieijaj našla več pušk in drugega • T» , XI , IT . , .. . - + .1. . T* napaf Hi Pearl Flarbor. so na Havajskih <»to- orozja ter v«c mtegralijstienih . .... . A ., . . * knjig prestavil jenih v nemšč- .kdi zgradi i močne ntrd.be in posebno na oto-J10 [kil Oahn, kjer se nahaja Pearl Harbor. Celo vohunstvo je bilo zelo dobro organizirano in skrivne'strojnicami in to]x>vi. Te postojanke so vsak kaj se godi na raznih bojnih frontah, radio postaj so v Nemčijo po- j dan zasedene po 24 ur. Od jutra pa do večera Lahko se reče. da sta armada in mornari-šiljale poročila o vseh do^od- se ve1 ln o menjajo posa Japonci T. decembra s tako ve-ilikanskimi iz«ni»>ami za ameriško armado sovražnik od tega imel kako korist. Tako predsednik Roosevelt, kot vojni tajnik Stimson in mornariški tajnik Knox ne želijo javnosti prikriti ničesar, ker se drže Po hribih in gorah so skrite postojanke s načela, da je potrebno, -la je javnosti znano. šiljale poročil kili v Braziliji. Vr Nemčijo so bila tudi poslana ]K)ročila iz Združenih draatv in' Anglije. LINDBERGH ZAPOSLEN PRI FORDU Pharles A. Lindbergh je danes pričel delati pri Henrvju Fordu v tovarni Willow Run, ki izdeluje bombnike. - Kakšno delo bo opravljal, ni bilo uaTmanjeno, toda prw gotovo bo zaposlen v inžinirskem uradu. »jajo V*. jo in so pri svojih strojnieah in topovih. Po- ko, da so lahko Japonci presenečeni, noči, to je od mraka pa do jutranje zorje pa Vse to sta nepričakovano naglo dosegla razpenjajo bodečo žico, gradijo utrjene po-vrhovni poveljnik pacifiškega vojnega bro-stojanke in jih zakrivajo, da jih sovražnik dovja admiral Cliester W. Nimitz in gene-ne bi mogel odkriti. Te postojanke so tako ral Debs O. Emmons, vojaški governer Fla-zelo skrite, Ma jih človek, čeitudi ve, kje so, vajskega otočja. ne more opaziti na 50 jandov. | Kaj vse je dosegel admiral Nimitz s svo-Tiidi glede mornarice je sedaj vse boljše jimi ladjami na Pacifitu, ne kaže povedati preskrbljeno. . javnosti; general Emmons pa je po hribih Kar se je dogodilo v Pearl Harbor, je jav- in gorah posejal trtrdbe in vat varil čudeže, nost izvedela vse, tako v raznih člankih v In če še enkrat pridejo Japonci, ie -......solistih, kakor v slikah. Samo nekatere "ma- tovo, da ne boHo dosegli ničesar in tudi ne lenkosti" so bile zamolčane, ker bi drugače bodo odnesli zdrave kože. ■»LAB MAI •OA" — New M 1-BJM^—II ■ ■ — V8TAW0UJIW L. 1 1 > I "GLAS NARODA" _(ti« or Tfn woniK_ ispatj, a minora I a. V ttnvnlnoge peenike m pesmi- ki jih času je bil polkovnik Miliajlo-' v jujgbstov. gorah. In še se- li rabri'srbski kmetje1 prepeva o 3" sikom, ski. ZamisTite si Francijo, vso' zasedeno, in De Gnulle-a, da drži Ctvenne s sto tisoč rodoljubi. V tej nenavadni vojni, kjer >^Yorku poroča o nekaterih do godkih, ki so se izvršili pred Zakasnele vesti. — Jugoslav Information Center v New* ianenadenje vrsti za ižnefiadc njem, pomeni Mihajlovič ^^{^Z Med njegm i hero.], ^elKraatnejse^^ ^ . od vsega. To je najbolj pre- s _ . _ " pričevalcu zgled, kaj napraviL" ^ tninco^i kst odpor, če je srce polno srda pro ^a^ v FranC1^ P°rof r/ ti osv^evalcu in ljubezni doi^J^!1 Anrov m P° ^^« Li- domovine. Na keneu oddaje so odigrale godl>e jugoslovansko hiirtno. Oddajo so ponovili r eeloti 12. jan ob 11.45. — (JCO. NOV SLOVANSKI LIST. se upirali tujčevi oblasti. Od'zdxj SnDli s0 jijn o^eze z oči \Tseh strani so začeli prihajati jn znušii ?c ^ v k6ei? kjer je dobrovoljci. Dijaki, orožniki, trgovci, učitelji, profesoiji in zlasti kmetje, mladi in stari, duhovniki s krstom v levici in puško v desnici, ki so vodili et- za mizo sedel človek. Bil je Mihajlovič.. Prvi Nemec je spregovori 1: 'V imenu nemškega jxyveljni-štva izjavljam, da je vaše dolo- Vieby-ja, da v Jugoslaviji besne ostri boji in da četniki prb-dirajo vse globlje v Bosno. Njihove delo je tako popolno, da v vsakoin zavzetem predelu takoj uredijo -notranjo upravo. V nji-. hovih rokah so železnice, poste in vse javne oblasti, izdajajo V New Yorku je Slavonic SVOi d"«vnik in vzdržujejo delo Oirtnrittee for Democracv, Inc. P° tovamah. pričel izdajati mesečnik ""The Iz ženeva prihaja poročilo, Slavonic Monthly", pisan v an- kl ie datirano v februarju: — gleiSkem jeziku. Prinaša zani-^Nekaj zakasnehli potlatkov o mive Članke o slovanskih za-'prometu v Sloveniji. — 2. ju devah in j>h pišejo zast6]>niki ilija z\-e5er je prvič pripeljal vseh slovanskih narodov. Med'vlak z Jesenic v Radovoljice. le vasi za seboj, s Črnimi brada- vanje proti zakonu. Jugoslov. mi poraščeni in s črnimi plašči [vojska se je predala. Vi mora- vilirajcčimi v vetru. Tudi žene, žene, ki so jim ntožje padli v ponujali, je odbil z besedam r-.(!>°jnT so prihajale, da jih nado- ZBOROVANJE ZA RUSKI RELIEF — V četrtek 2. eprila ob 7.30 zvečer je Russian War Relief sklical v Mid-town Music Ha'll, 846 — 7th* Avenue, vogal 54. uftce. Zborovanje Vseh jugoslovatifskih društev. To zborovanje ima namen mabirati prispevke, da bo mogoče..v JRusijo; ki se tako uspešno bori proti nacijski Nemčiji, poslati zdravi-la} zdravniške inštrumente in vHatmme. "Ne bom odnehal, dokler vas ne pokončam." Ko je nemiška vojska osvojila Srbijo in ko je jugoslov. vojska ki jo je silna tehnična premoč sovražnika zlomila, položila o-rožje v aprilu leta 1941, še mnogi častniki in vojaki niso hoteli vdati, zbežali so v planine j in nadaljevali boj. Visoke planine, strme stene, težko prehodne gore in gozdovi. Nemški rao Nemčija predala, ali. ko !*> padel zadnji nemški vojak." In nonuškian' odposlanceiti, (ganjenim spričo takega junaštva- so spet zaive^zali oči. Potem so jih odpeljali, odkoder so prišli.• Najveličastnejši pojav v tej rojni. Nemci so* se maščevali nad civilnim prebivalstvom. Streljali so |n obešali mošfee in žen-j ske. Vendar, čimbolj divjaško^ je njihovo raFvnaiije, tem večji jo srbski odpor. Mihajlovič ne odneha. V svoji oblasti ima zemljo in v določenih oblastih jo tudi upravlja. Izdaja potne liste. Na vseh straneh je obkrožen s sovražnikovi in ve« svet občuduje njegovo neverjetno hrabrost. Svoje radijske postaje ima in pošilja brzojavne pozdrave svojemu kralju. Stalinu. Churchillu. Pod nadzorstvom ima četrtino Jugoslavije in skoraj vso železnice. Noben nemški in noben italijanski vojak si ne upa iz mesta. Njegovi vojaki žifrs. Anno Zupančič in teto Jero Urbaričič. v starem kraju pa brate Louisa. Ludvika, Vemoelna in Henrika. - ■pamamaiiBiiMiM mmlii i umi n m IZŠLA JE NOVA KNJIGA V ANGLEŠČINI O ŽIVLJENJU AMERIŠKE DIVJAČINE POD NASLOVOM t^Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani^EMi • j Recepti so napisani v angleškem jeziku: uonekod pa so tudi v jeziku naroda, ki nm je kaka jed posebno v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izveibati ini izpopolniti. / pri; KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street York, N. ¥ Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES osirom* CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno - I Jti- - ■ ' = H- ■•k AMERICAN WILD LIPE .V kujlgi ju uututičtiu iwj'^auo živ-Ijcujc |KM«»aiezuU» živali, živečih na suhem, v morju i» v zraku, tako da bo TS&kdov. ki ljubi uaravo iu ujcuo pestro živalstvo, knjigo bral z velikim zanimanjem, ker bo v njej na.šel marsikaj hi življenja divjih živali, kar mu doeedaj Se ni bilo znano. Prvotno je bilo nameravano to veliko delo Izdati v petih knjigah, toda je sli-dnjič izšla v cul sami kujlgi. ki pa pri vsem svojem strjen ju prinaša POPOLNI POPTS ŽIVLJENJA AMERIŠKE DIVJAČINE. Knjigo bo z užitkom bral tovec, ker nnvajf in popisuje vse živali, Id jlb je doroTjeiio In prepovedano streljati; farmer, ker so popisane- Šivali, ki ua polju koristijo ali škodujejo ter slednjič rlbff, ker so v knjigi naStete VSE IilBE, KI ŽIVE V AMERIŠKIH V6-DAH. Polfcg poljudnega {»opisu in pripovedovanja vsebuje knjiga 327 SLIK (fotografij); 6 sHk v naravnih barvah, v ■ velikost! eele strani, ter ima 778 strani. Velikost knjige je 9 x G infev. Knjiga opisuje sesavee, ptiče, ribe, kače in živali, ki so ravnotako na suhem kot v vodi doma. — Vezana je v močno platno z zlatimi črkami. POMISLITE, TO KNJIGO LAHKO DOBITE SEDAJ ZA CENO: Sedaj $3.50 Naročilu poSljite .... KNJIGARNI* SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 W. 18th STREET, NEW YORK, Kaj ie z italjausko nioma-rico t — Pred kratkim je ma jli-na skupina ^ngleškili liojnih Li-dji napadla in sprani a v be.i? mnogo večjo italjausko skupino. Med laškimi ladjami je bila tudi 35,000 tousksa oklopuioa. Littorio. To je eua največjih in najhiočnejših bobnih ladij na svetu. Littorio je tola priseljena laški mornarici leta 1940. Ima devet 15-incnili topov, dvanajst 6-inčnili topov, dvanajst 3.5-inčnih protiz ravnili topov in muogo drugih manjših proti-zraeni4i sirojnili topov. JeHeuih oklop ladje je 9-ineev debel in med krovcu je past 12-inčnoga jekla. Izstrelki od 15-hicnih topov na liittori jI bi, ako bi naravnost zadeta katero laliko križar ko angleške mornarice, ki so bile vdeležua v boju, dobesedno razkrojile. V skupini ladji, ki so jih pregnali / beg, sta bile tudi težko križarke, 10-touske Bol'zauo vrste, ki imajo osem 8-inčnih topov in tudi so oborožene z tor-pednimi cevmi. Največji topovi na JalikLli ang-leekih krraairkah so 6-?nčni. An^teskr torpedo je skorogo-tovo zadel oklopnico Littorio, iu ba.s zaraditega je poveljnik rajiwy pobegnil, kot da bi s^ zo-perst>af\il manjšini angleškim ladjam. , Kot je ražvidno Italijane se nočejo bojevati proti Angležem. ifost\ o je dobro izveSba-no in junaško. I^adje so pfvo vrstne. — Zakaj potem se izo-gibljajo boju? , Edin razlog za to je, da so se ltaljani že uavelicali yojue. ^ , mm ■!!.iiii;iHT,ri;niwnii!iiwawwmi«1' "i Monday, March 30, 1942 FRIDOUN ZOLXA sta ee splašili jadm kljusi in jo kakor strela ubrisali domov. Ža kljusama ona dva, erna In višnjeva od bat in. Doma v selu so ju izpraŠeVa-II- kdo za milega EČoga ju je tako neuwmljeno nalibral, pa eta zastokala: VCkrvml". './. . . f-." ■ ' ....•.■„ . - PREDSTOJECl AMERIŠKI SESTANKI. , Poglobljen je med-amerijgke-jsra fiodelovaaija pnedzaaeu^ejo skorajšnji začetni sestanki odborov, imenovanih po nedavni konferenci zunanjih ministrov V ,Rk> de Janeiro. Vzpored sestankov, ki jih je Rio carter predvideval. se nanaša na razna polja, v katerih med-ameriška kooperacija se 4zka/.e velekoristno za ljudstva Amerik in ki.bo ojačalu »olidamost ameriških Tepublik. ' Predmeti, o1 katerih =e bo razpravljalo. vključujejo finance, gospodarstvo, prevoz, koarsnni-kacije, politično in vojaško ob1 rairtbo, draženje in pravosod-stivo. . o več hoteli nositi starega težkega ja una. < utili so. da so na pragu veliki dogodki in da bije habsburškemu gospostvu zadnja ura. V kaosu, ki je na«t»l, se je vsak narod osvobodil izpod stoletnega jarma. V Ameriki je bila takrat spregovorjena velika l»eseda. Izdana je bila parola o samoodločbi vseh na t dov. Wilson, predsednik ene največjih dražv na sA*etu, jt nastopal to geslo.. Nade Netuieaje in Avstrije so -se bi.bk na vzhodu, ki ko potisnile Rusijo daleč preko meja, premagljivega odpora, na katerega so naletele italijanske ar-jniade v o-s merili bitkah na Soči, jeklene moči. ki >o v tVauciji držale kakor v kloščah zavezniške angleške in francoske anua-1» mrtva^ktm odru Franca .Jožefa je v svojem srcu prilegal, da lx» vsi svoje moči posvetil v blagor drža-\ <', da s«1 ne bo brigal za preteklost. Ko je zapuščal sobo, kjer je izdihnil njegov prednik, je srečal v pred*obanah damo, jo bila zavila v žalno oLL ko. Bila je to Katarina Sehratt, znana stara prijateljica Franca Jožefa, kateri so zabranili, da bi pomolila zadnji očenaš ob mrtvaškem odru. Proseče je uprla svoj pogled v mladega vladarja. V njegovem >proniBt vu je nato stopila v mrtvaško dvorano in ill te vzela slovo od ?ta-ega vladarja in prijatelja. Z vsetn mrklim pomponu ki ga predpisuje dvorni cere-monijel, so -položili eesarjj. Franca Jožefa v grobnico njegovih prednikov. Tznručone narode je še enkrat navdala krepka nada v bodečnos-t, ko je cesar Karel javno razglasil svojo voljo, da hoče napraviti mir. Bila je to volja, ki se je raaftiila oh sili raamer. Izmučen od Feprez.iitaeijskith dolžnosti pri sijajnem kronanju za ogrskega kialja v Dudin^pešti, je cesar zveeer sprejel .grofa Wolkensteina v kraljovekem dvorcu v Budimu. Po-koreč «; pozivu novega cesarja, je grof prišel v Budimpešto. \ tihi osamljenosti je preživel v«a leta, ki so samo potrdila njegove zle slutnje. Udeleževal se je samo p rireditev, ki so imele dobtodelne njni- ne, sicer pa ni nastopal v javnosti. Aktivni vojaški službi ga je odtegovala njegova starost, pro--t »voljno pa ni vstopil v a iti n ado, ker se ni hotel udeleževat i nepojmljive, uničevaine be s n ost i, ki je objela vre svet. Mir-lio. opirajoč se na svojo preudarnost, je stopil pred cesarja. "Vase veličanstvo ni" je pohvalo." Cesar mu je prijazno stisnil roko. "Niacfn ukazal, samo profil seon, dragi grof. Potrebujem odkritosrčnega zvestega svetovalca. Vsikdar ste mi požrtvovalno in voljno služili. Sedaj mi ne odrečete svoje službe. *' "Vedno sem rad na uslugo vašeiriu veličanstvu. Kjer >K>nt potreben, sam pripravljen žrtvovati spl^neniu blagru svoje sposobnosti." "Vem to, grof! Zberite si sami položaj, o katerem se nadejate, da lx>ste lahko v njem uspešno delovali,. Zaupati vam hočem v>ako službeno mceto." "Potom prosim, da -amo tajno poslužujete mojih nasvetov. Nisem častihlepen in bi b i v kakšni javni službi izpostavljen prevelikim vplivom «voje okolice, da bi si mogel obvarovati svojo nepristranest. Nočem, da bi me vrinili v mehanizem dvora ali države, ker bi bil s tem moj pogled oteimien, moja sfxlba pa pod v. žena zmoti. Svoboden in nezaviran od službenih ozirov hočem služiti svojemu cesarju, um svetovati :n miu odkritosr.no izražati svoje mnenje." Nestrpno je cesar me! roke. u'Imrl sem z vami, grof Wolkenstein, druge načrte. TTmi-čili ste mi vse te načrte. Nisem si hotel samo zagotoviti va- nasvetov, mar\*eč sem :mel tudi namen, da si zasigurarn sodelovanje vaše nerzrabljroe deJavanožnosti in delavnosti.*' "Obžalujem. da ne mori m dati vašeimi veličanstvu nobenih drugih pojasn'1. X if on V več neizrabljen, žinrel pa sem *udi predolgo odtegnjen vsemu javnenihi življenju, da bi se nKHgel u život i v velike nrdoge. Prav rad pa posvečam vse -voje sposobnosti onebi vašega veličanstva. "Neizprosen ste. gTof Cesar je zamišljeno zrl prod se. nato pa z vso odkritosrčnostjo, pripomnil: "Vsemu zlu, ki je nas zadelo, bi >e bili lahko izognili, ako bi se ravnali po va^ern nasvetu. Potovanj« v Bosno je bilo začetek grozot." "Bojim se, veličanstvo, da bo tudi v bodoee doletela moje nasvete ista usoda." Cesar je prijaano pripomnil: "Občutljiv ste, grof! Takrat vendar ni bilo nobene možnosti, da bi prestolonaslednika odvrnili od njegovih načrtov in naklepov. Franc Ferdinand je bil nadvse trmast-.** "Morda, velvanstvo. Ta možnost, izvesti moje načrte, lahko eešce niantjka. Razmere obvladujejo nas. ne mi nje." "'Oh bi bilo vendar fc konec te nesrečne vojne," je vzdih-i.il cesar. "Ako b: mogli najti kakSen izJiod. da bi napra vili konec tej nesreči*" Grof je zmajal a glavo. . Neustiašoii in nepreniatgan,' svojega očeta, ki je bil odpo-gen. Douglas MacArthur, po slan kot vojni ogledalec v Ja- . , . . , . , , , . . ,sedmi'h dnevih potovanja z že-'pon»ko, je prisostvoval japon- domačih front je vojna produk- prmasa vest, da je zopet kaka Q in ^ r.lani svojegaUko-mski vojni. Leta 1914 se je cja. Tu vodimo veliko ofenzi- drobna .udu^tr.ja bila zaprta, §ta,ba je Sedaj y Av^raliji kot boril v ameriški vojski pri Ve-, vo. Po^on "u\ vojno produk- ali so kake tovarne bile preure-jvrjJO%_n- poveUn^k ^ sil - - .......1 e,J°; , , .. vojno pro^vcKhijo. Nitimrodov na kopnenii Pogon za vojno produkcijo no dxxlo izdelali mkakdi ^V^i^a^^j^Ta. i —_ Note I je spojen z drugim pogonom, ,bemh s ki inj po 30 aprilu Ti 1}jo jn ^ veg jxxgo;zaipadni Pa. ki se v,-s, ze za nekaj časa m, veliki avtomat eni fonografi, ki jdf-k ^odno ^ S n^apore. ki mora uspeti, ako naj izde-zaigra vajo po ometu denarja, j Na ^ { vojak ^^ lamo topove m ta,dta 1935 je prevzel peveljništvo obrambe Filipin. OHIO VALLEY STLVIA POLKA TAM NA VRTNI QREDI MARIBOR WALTZ SPA VAJ MILKA UOJA ORPHAN WALTZ DEKLE NA VRTU O.T. MARINKA. PEGIJAJ ŽTDANA M A It KLA < polka i VESELI BRATCI (maztirkjih BARCICA . MT^AIU KAPETANE SI KO PTICICA TA MALA ZVEOEL SEM NEKA* pojdi z menoj DOL s PLANINI! oremo na Staj krško fitiuerls ' = nappt polka ce na tujem dni, javi ra od bojevitega oč ta — Arthur MacAr^mr — ki je tjRUGVAY BOVOLJUJE ZO-postal prvi poročnii: hi adji^t tan t 'v 24. wi*eon»hi»kem pes-pollcu leta 1862, dva meseca po 17. rojstnem dnevu, in ki iz Civilne vojne isešel kot "fant pol- vrsti predmetov,- segajočih od 1>( kler nismo vstopili v to ,latinskih vozičkoiv do gospo-veliko vojno za ohranitev svo- dinjskih rokavic pa do golfnih boostali ravno tako dragoceni kakor krocrlie. '^Pi Amerikanci se sedaj učimo tudi štediti. Učimo se rabiti stvari tako. da dolgo traja io. To je jako važno, kajti predmeti, na katere ?nnk> bili !IIUIIIIIIIII1IIII!III!IIIIIIIIIIIIII!III!11!!II11 (Nadaljevanje.) je posledica pr.topljenja tankerja s strani o^iščn h podmor-n.'c in prvi začetefc racijonira-nja. Potovanje \nseh vrst postane, kakor »e zdi, tem dalje bolj težavno. čim vojni napor raste; bo manj gazolina za motoriste in manj udobnosti za potnike po železnici vsled potrebe prevažanja vojaštva. Osemdeset odstotkov čevljarskega usnja vi«5je kvalitete je sedaj rezerv i ran eera za vojake. pozaild jat i na <4anti-freeze,, kadar :zpraznite svoj radiator. War Production Board kmalu zaustavi rabo šelaka za civili- Gen. Dougla« MacArthur se je rodil v Arkansaški vojaŠTii-c* 1. 18S9 je vstopil v West Point in ko je dovršil nauke kot prvi v raz redu in z na?boli-wSm u^ivliom v 26 letih- je stopil v inžinir^fki kor vojske. T-ieta 1905 kot adjutant za PET IZDAJANJE TUJE-JEZICNIH ČASOPISOV. Ovei«ea» Xew^ Agency poroča iz Mcartevidea dne 15. marca, da je urugvajska vlada izdala odločbo, s katero se do voljuje zop:tno izdajanje tuje-jezien'h dnexmi'kov, kar je bi lo prepovedano od 26. januar ja naprej. . 35 centov komad 3 za $1. DVA TUJERODNA AME&I-KANCA STA BILA PSVA V NARODNI LOTERIJI. . rr • «. i Dva tujerodna Ainerikanca ste. Ta je potreben za razne , , .. J ^^ . , . . . »i . m .sta bila prva Aewvorkcana. ki vojaške m mornariške opreme, i, * . , .sta bila po>2ivana v vojake, {Konssnroentski oddelek.nrada vsled pnve vojnodobne loterije* Office of Price Administration ki se je. prvič po letu 1918 ob-svetuje gospodinjam, kako lab- držala v Washingtonu 17. marko doma popravljajo, predno ca si nakupijo kaj novega. WP3B( Vojni tajnik llenrv U Stim-je nas vet oval pekarski indn- &ou, p^oječ z obvtzanimi očmd stri ji. naj zniža etroške proiz-'na odru velike dvorane La-hor vodnje, da prepreči poskoči- departanenta, na nuestit, l^fr tov cen. j je predsednik Roosevelt ob iz- Pokrajinski upravo-delaveki .virnem srečkan.hi v oktobra 1. se^anki pc«pešuje.io osnove za [l940 posegel z reko v i^ti vrč, vojno produkcijski pogon in. k i je bil rabljen za časa pm-e nekaka itvrdka v srednjem zana svetovne vojne in ven potegnil MOJA DEKLE JE fcE MIJkDA P« 25« komad: NaroČite pri KNJIGARNI 81XIVENIC riVIJSOING CO. 21« Wnt 18th Sl„ ' Nrw York vojs^ke, katera bo končno štela 8 do 10 milijonov, sta bila le dva moža v New Yorku, ki imata Številko 3485. Eden je bil Kitajec drugi je Grk. Chin Fong Ho je prišel v New York iz Cantona pred tremi leti.. On je dijak po dnevu v neki newyoivki javni šoli, in ponoči dela kot natakar. Anton S. Qouris, je služil z Abraham Linciolnovo brigado v Španski, tekom španjske državljanske vojne. "Rad grem v vojake," je rekel. du. ki dela na mornariških kontraktih. je že dovršila svojo organizacijo. Številko 3485. . (Predstavnika vloae. ki jo tujerodni Amerikanci bodo i.graili v sestavi mogočne ameriške V tem času narodne »t i -4ke potrebuje naša domovina vato pomoč. Kupujte redno Defense Stamps in bonde. VA2NO ZA NAROČNIKE P<>le» ubbIot« j« rssTldoo oe«» dela In itrotkoT, Vra proatmo, da iknkt« ucoM* »o pravuCa«Do poravnati. PoAlJlte oa ročni do naravne« »in« ali Jo pa plezajte naien.u aaetopolac v VaAeic kraja alt pa kaierema tame4 aaatopalkov, knjlb Imena ao tiskana 8 debetiaaJ «rkamt. ker »o opre«-! ohlakatl umi rtrnire oaaelbine. kjer Je kaj oaStb rojakov naae-Ijenib. Zaatopn-k bo Vem t*ročU potrdilo aa plafeoo naročnino HAJLIFOUNIA: Ban Fraariieu,