Stev. 296	F	Ljubljani, v torek, 29. decembra 1942-XX1	LeJo	Vil
Izključna pooblaščeni« ca ogUSevanje Italijanskega (o tujega 1 (Jrodolitv« (o oprava« Kopita r|eva A, Ljubljana. | Joncesslonaria eaeturiva pel la pubblielU dl provloleuza ItaUano tovora- U utone Pnbbliclti Italiana & &. Milana	§	Koda rt one. Ammlnistrazionei Kopitarjeva & Lubtana. i	ed	ester«	i	Uuloue	PubblielU	Itali&na	&	A.	Milana
Poštnina plačana v gofovioi
Spedizione in abbonamento postale
Vojno poročilo št. 947
Živahni ogledniški nastopi na bojišču v Sirti
Italijansko uradno vojno poročilo štev. 947
Oživljeno nastopanje ogledniških oddelkov na bojišču v Sirti.
Na tunizijskem predelu je bilo odbitih nekaj krajevnih napadov, ki jih je nasprotnik izvedel proti našim prednjim postojankam.
Nemški lovci so v letalskih dvobojih zbili mnogomotorno letalo.
Letališča v Al žiru ter pristaniške naprave v Boni je uspešno bombardiralo nemško letalstvo.
Med nasprotnikovim poletom na luko Sfax, je v plamenih trešilo na tla letalo, ki ga je zadela protiletalska obramba.
Sovjeti utrpeli hude izgube v bojih med Volgo in Donom
Napadi pri Tereku, na srednjem odseku in pri llmenskem jezeru zavrnjeni — Uspešni spopadi v Tuniziji
Hitlerjev glavni stan, 29. decembra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo:
Novi sovjetski napadi na področju Terčka so spodleteli.
Pri teh napadih in obrambnih bojih, ki so se včeraj uspešno razvijali med Volgo in Donom, je bilo uničenih 59 sovjetskih oklepnikov.
Nasprotnik je vrh tega utrpel hude izgube zaradi močnih letalskih napadov, v katerih so nastopala tudi romunska in italijanska letala.
Na srednjem odseku vzhodnega bojišča so bili napadi proti nemškim krajevnim postojankam zavrnjeni.
Južno od limonskega jezera so Sovjeti znova napadali, a so bili odbiti po hudih protinapadih,
Turin, častni član italijanskega združenja vojnih pohabljencev in invalidov
Turin, 29. dec. s. V navzočnosti zastopnikov vseh oblasti ter dostojanstvenikov stranke je nar. sv. Delcroix, predsednik Združenja vojnih pohabljencev ter invalidov, mestu Turinu izročil diplomo o častnem članstvu v tej organizaciji. Omenil je, kako je v tej vojni potreben skupen odpor ter hrabrost vsega ljudstva, da se doseže končna zmaga. Dejal je, da so sovražnikovi upi o upognitvi italijanske delovne volje in vere v zmagoviti konec spopada docela prazni. Tretja rimska omika, je zatrdil, se šele začenja in je zato ni moči na njem pon ustaviti, kajti mogoče je vse, razen tega, da bi kdo prisilil sonce, ki je pravkar vzšlo, da bi krenilo nazaj.
Turinski župan coram. Bonino je poveličeval stoletne vezi zvestobe, ki družijo Turin z rimsko omiko. Te vezi so bile večkrat izpričane po žalostnih žrtvah in globokih ranah, ki jih je prejelo vse turinsko prebivalstvo. Na koncu se je nar. sv. Delcroixu zahvalil za visoko čast, ki je bila naklonjena savojskemu in rimskemu mestu.
Kratki resni obred se je začel in končal s pozdravom Kralju in Duceju. Pozdrav je zapovedal
zvezni tajnik. Še poprej je nar. sv. Delcroix imel poročilo piemontskim in ligurskim zastopnikom združenja vojnih invalidov in pohabljencev.
čeprav je nasprotnik nastopal z veliko silo topništva in oklepnikov.
Na bojišču ob Ledenem morju so nemški strmoglavci uspešno napadli pristaniške naprave na Ribiškem polotoku in r Murmansku.
V Libiji močnejše ogledniško delovanje na obeh straneh.
V Tuniziji je nasprotnik na nekaterih krajih napadel nemške prednje postojanke, a je bil zavrnjen in nemške čete so še pridobile novo ozemlje v protinapadih.
Močni letalski oddelki so v nizkem in strmoglavem poletu prizadejali nasprotniku hude izgube.
Stocholm, 29. decembra, s. Iz Rusije prihajajo prve vesti o velikem nemškem letalskem napadu na moskovski okraj. Napad je bil ponoči ob jasnem luninem 6vitu in temne črte ciljev so se jasno odražale iz 6nežne odeje. Veliko železniško središče v severnem mestnem predelu je bilo glavni cilj letalskega napada, a drugi letalski oddelki 60 imeli tudi nalogo napasti letališča okrog mestnega središča. Na tirnicah so se premikali številni vozovi, ki so bili namenjeni na bojišče. Nemški letalci so se spustili nadnje in iih dolgo obstreljevali 6 strojnicami. Mnoge bombe so zadele severni mestni
Spletke in težave po umoru admirala Darlana
v Severni Afriki
Tanger, 29. decembra, s. Zasedbene oblasti v Francoski severni Afriki tare zdaj ena sama skrb, namreč, kako bi dosegle, da bi o žalostnem dogodku v Alžiru vladal čim popolnejši molk. Za te oblastnike je umor admirala Darlana zdaj še stara stvar, ki ji ni treba pripisovati kakšnega posebnega pomena, zlasti pa se z njo ni treba več ukvarjati. S cinično brezbrižnostjo. ki je tako značilna *za Anglosak-sonce, ki za dosego svojih ciljev nikdar ne izbirajo sredstev, Angleži in Amerikanci hlinijo
Zadovoljivo stanje italijanskega gospodarstva
Miincben, 29. decembra, s. Rimski dopisnik lista iVolkischer Beobachter« razpravlja o povečanju italijanske zunanje trgovine v letošnjem letu in pravi, da se je obseg trgovinske izmenjave povečal, čeravno bi človek z ozirom na vojno v trgovskih odnošajih Italije do držav ob Sredozemskem morju in do držav onstran oceanov pričakoval ravno nasprotno. Prvo mesto v italijanski zunanji trgovini zavzema Nemčija, kar je jasen dokaz, kako zlobna in neresnična je nasprotna propaganda, ki po eni strani trdi, da je v Italiji nastopila lakota zaradi nemškega delovanja, po drugi strani pa skuša dopovedati, da je Italija le navadna coklja za nemško industrijo. Leta 1942 je dala Nemčija Italiji dva milijona stotov krompirja, medtem ko je Nemčija leta 1941
dala Italiji milijon stotov žita, katere pa je med tem časom že vrnila. Druge pomembne količine pa bodo še dobavljene. Ta ugotovitev zadostuje, da se osmeši nasprotna propaganda, ki govori o izstradanju Italije po krivdi Nemčije, dočim pomenijo jx> drugi strani italijanske dobave konoplje, svile, boksita, žvepla in živega srebra velik m nenadomestljiv prispevek za nemško industrijo. Na prehrambenem poprišču je Italija še naprej dobavljala zelenjavo, sadje, tobak, sir in sadne sokove. Res je, končuje list, da sta oba naroda popolnoma sporazumna tako v vojaškem in političnem kakor tudi v gospodarskem pogledu ter drug drugemu v popolnem skladju pokrivata trenutne potrebe.
Ameriške preglavice zaradi sovražnih podmornic
Buenos Aires, 29. decembra, s. Pred letom dni, poroča United Press iz Washingtona, so sile Osi začele z »drugim bojiščem«, ko so stalno nastopale v pori mor n iški vojni na Atlantiku, ki naj bi ohromela ameriško trgovsko plovbo. Vse doslej se je podmorniška grožnja izkazaila kot zelo stvarna. Visoki častniki ameriškega mornariškega ministrstva so marljivo pri delu, da bi izboljšalj načrte, s katerimi bi mogli uspešno nastopiti proti podmornicam v novem letu. Mornariški tajnik Kuox je izjavil tisku, da bodo morali vpreči vse sile, ki jih ima ameriška mornarica na razpolago, za boj proti podmornicam.
Mornariškim oblastem so glede podmorni-ske grožnje stavili naslednja vprašanja, ki so nanje takole odgovorili: Vprašanje: ali mislite da lx>do sile Osi pospešile podmorniško vojno?
»Dokazila nasprotnikovih bedastoe«
Rim, 29. dec. s. Včerajšnja »Dokazila nasprotnikovih bedastoč« poročajo: London: Nemčija je samo 2000 italijanskim vojakom dovolila vstop na Korziko, drugih 8000 pa, ki sestavljajo osno posadko na tem otoku, je Nemcev. (Daily Dispatch.) — Newyork. Dopisnik United Pressa iz Ankare poroča, da je po obvestilih, ki jih imajo tamošnji diplomatski krogi, nemški poslanik v Italiji von Mackenzen ogorčeno protestiral pri italijanski vladi zaradi silovitih protinemških manifestacij po ItalijL Te, Nemčiji sovražne manifestacije so bile največ po bombardiranih mestih in sicer v Turinu, Napoliju, Milanu in Genovi. Nemški poslanik se je pritožil, da so italijanske oblasti do manifestan-tov preveč popustljive. Pritoževal se je tudi nad vedenjem rimskega guvernerja.
Nastop zime na ruskem bojišču
Borlin, 29. decembra, s. O vojaškem položaju Ha vzhodnem bojišču so na pristojnih mestih v Berlinu včeraj povedali, da so boji spričo prave ruske zime, ki jo že nastopila in je nad 20 stopinj mraza, divjajo pa poleg tega snežni viharji, skrajno trdi, da pa kljub temu nemške in zavezniške čete nadaljujejo z najuspešnejšim odporom. Tudi v zadnjih 24 urah so obrambni nastopi res dosegli popoln uspeh. Sovjeti so doživeli zelo velike izgube in na splošno se boji odigravajo z menjajočo se srečo. Ja9no pa je, da se zde protiukrepi, ki jih je ukazalo nemško vrhovno poveljstvo, čedalje bolj učinkoviti, ali točnejše povedano, bitka se počasi približuje svojemu vrhuncu.
Odgovor: sovražniki bi utegnili okrepiti take vrste vojstkovanja. Sovražne podmornice po raznih morjih so še številne. Vprašanje: na katerem odseku nastopajo sovražne podmornice najpogosteje in kje utegnejo v bodočnosti nastopati s še večjo silo? Ždi se, da so zdaj njeni glavni cilji oskrbovalne poti do Anglije, Severne Afrike in Južne Amerike. Glede bodočnosti lahko sodimo, da bodo nastopile povsod, kjer bo kaika oskrbovalna pot in kjer je delovanje proti podmornicam slabše. Zdaj pa še najbolj nevarno vprašanje:	kakšna poročila imate o
načrtu za^ zgraditev sovražnih podmornic? Ali jih sovražniki gradijo zdaj več ali manj kakor v prvem vojnem obdobju? Odgovor: ni dvoma, da se sovražne podmornice množijo v velikem številu; neuradni krogi menijo, da Nemčija sama izdeluje 17 do 28 podmornic na mesec.
Anglesko-ameriška tekma v severni Afriki
Lizbona, 29. dec s. Ce so Angleži brž po Dar lanovem umoru oznanili, da mislijo poslati v severno Afriko svojega zastopnika, l#i naj hi vzdrževal zveze med novo tamošnjo francosko vlado in med angleško vlado, se niso nič manj obirali tudi njihovi severnoameriški bratranci. In v resnici poročajo, da je Robert Murphy, ki so ga prea kratkim imenovali za Rooseveltovega oseb-nega zastopnika pri francoskih oblasteh v severni Afriki, dobil od Roosevelta nalog naj od blizu nadzoruje Giraudia. še bolj kakor je nadzoroval Darlana. V tukajšnjih krogih domnevajo tudi, da je nedavno imenovanje Murphyja treba spravljati v neposredno zvezo z zagonetnim umorom v Alžiru in da so Amerikanci sklenili črpati obsežne koristi iz novega položaja v severni Afriki.
Odposlanci generala Girauda za Severno Ameriko
Ženeva, 29. decembra, s. »Times* naznanja, da je general Giraud poslal generala Berthouarda v posebnem vojaškem odposlanstvu v Wa6hington, kjer 6e bosta pojavila v kratkem tudi generala De Gaulle in Catroux. Verjetno je, da bodo imeli washington6ki razgovori, katerih se bo na eni strani udeleži predsednik Roosevelt, po drugi strani po voditelji francoskega gibanja, namen pripraviti osnovo za združitev vseh Francozov. Imenovanje generala Girauda za visokega komisarja
začudenje, kako to, da se. svet še vedno zanima za tisto, kar po njihovih političnih naziranjih že spada v navadno kroniko vojne, ki se bije z vsemi vrstami orožja, in se pri tem poslužujejo tudi spletk, laži in zločinov. Darlain je bil zelo koristen — tako je dejal sam Roosevelt — ob roparskem izkrcanju ameriških čet v Francoski severni Afriki. Lahko se reče, da je njegovo izdajstvo odstranilo vse nevarnosti temu ameriškemu koraku in ga spremenilo v nekak vojaški prehod. Zdaj pa je nastopil trenutek, ko si ne dajejo več opravka s tem izdajalskim spletkarjem, ki je s svojim vedenjem lahko vzdrževal razdore med raznimi skupinami francoskih disidentov in spravljal okupatorje v zadrego. O njegovi smrti sodijo v VVashingto-nu kakor v Londonu, da je bila nujno potrebna. Na vprašanja, ki so jih vsepovsod zastavljali glede alžirskega zločina, so odgovorili s popolnim molkom. Niso objavili, kdo je bil morilec. Da pa hi bila skrivnost glede tega še večja, so najprej povedali, da se morilec imenuje Durand, potem pa, dejali, da je njegovo pravo ime Fernando. Vedno bolj prevladuje mnenje, da so si ti dve imeni izmislili in da proti morilcu nikdar niso uvedli kakšnega postopka in ga tudi niso ustrelili. Darlana je umoril nek tajni policist angleškega »Tntelli-gence Service-a,«, ki je zdaj zelo verjetno prejel primerno nagrado, ker je odstranil moža, ki je bil Angležem in Ameri,kancem samo ovira za dosego njihovih namenov v Francoski verni Afriki.
se-
Stockholm, 29. decembra, s. V Londonu nadaljujejo s spletkami v zvezi z Darlanovim primerom, ki je postal zdaj Giraudjev primer — piše londonski dopisnik švedskega lista »Atlehandu«. Razne skupine so mrzlično na delu in skušajo vzpostaviti stik in sodelovanje med Giraud jem in De Gaulleom, a zdaj si še nihče ne ujm prerokovati, kakšen bo izid teh pogajanj. Vse to pa — tako pripominjajo — ne pomeni, da bi bilo nujno treba doseči sporazum, in vse ie odvisno od volje za sodelovanje, ki jo bodo de Ganllejevi pristaši pokazali po Darlnnovi smrti. Vsekakor pa Giraudjevo imenovanje za Darla,novega naslednika ne bo zmanjšajo zavezniških političnih težav do francoskega imperija niti zdaj niti v bodoče.
V	Ijondonu se tudi sliši močna agitacija, kar zadeva tako imenovani francoski imperialni svet.' ki ga Anglija in Amerika ne samo nista nikdar poznali, pač pa so zdaj zbrali Darlano-vega naslednika, ne da bi Angleže in Anveri-kance sploh kaj vprašali za svet.
Rim, 29. decembra, s. Diplomatski dopisnik »Reuterja« se bavi s stanjem v Francoski Severni Afriki po smrti admirala Darlana in dopušča možnost, da bo treba v bližnji bodočnosti prebresti še marsikatero težavo, nato pa izjavlja »da sedaj zavezniki lahko z večjim realizmom gledajo na položaj ter z manjšo grenkobo in bojaznijo kakor pa pred mesecem«. Sedaj, ko so dokončno odstranili vsako možnost nesporazumov s svojimi ameriškimi zavezniki, jih ni več strah bolj ali manj odkrito priznati, da je imel London s privoljenjem Washingtona svoj delež pri umoru francoskega admirala. Očitno je, da pmmeni možnost, da bodo odslej gledali na bodoči razvoj dogodkov z večjim realizmom in upanjem, da je bil storjen konec hladnosti odnošajev med obema zavezniškima narodoma, po sodbi angleške in ameriške vlade zadosten razlog, da se v njem najde opravičilo za storjeni zločin.
v Severni Afriki 60 v Londonu sprejeli zelo ugodno, kakor poročajo londonski dopisniki večine švicarskih časopisov. List »Sunday Express« razpravlja
o	možnosti sestave francoske civilne vlade in zatrjuje, da se general Giraud temu ne bi upiral, kajti sam je bil izjavil, da ga nič drugega ne zanima kakor vojaške reči. Seveda pa skuša London takoj izrabiti položaj, ki je za Angleže ugoden zavoljo usmrtitve admirala Darlana, in zato je angleška vlada sklenila poslati v Severno Afriko posebnega odposlanca z nalogo, da bo vzdrževal stik med »novo francosko in londonsko vlado.
predel. Požari so bili tako hudi, da nemškim letalcem ni bilo treba metati raket. Letalci 60 jasno videli zbrane železniške vozove. Eden od njih si je vzel za tarčo skupino lokomotiv, ki jo je jasno razsvetljeval ogenj nekega bližnjega poslopja. Prva bomba je zgrešila, jx>tem pa so sledile druge, ki so zadele v j>olno. Lovci_.jia moskovskih letališčih
60	bili zaradi nenadnega napada docela presenečeni, tako da se niso mogli pravočasno dvigniti. Mnogo lovskih letal je bilo uničenih na tleh. Vsa letališča 60 bila jx> vrsti napadena in bombardirana. Manjša bomba je zadela neko dolgo in nizko poslopje, ki je moralo biti skladišče letalskih bomb, ker je 6 strahovito eksplozije zletelo v zrak. Protiletalsko streljanje je bilo močno, toda raztreseno. Zadeti so bili tudi hranilniki petroleja in nemški letalci 60 še dolgo Videli rdečkasti plamen, ki je švignil iz njih, ko 60 6e vračali na vzletne f>o-stojanke.
Pred novimi volitvami v Turčiji
Ankara, 29. dec. s. Poročajo, da bo turška poslanska zbornica sklenila raziti se ter razpisati nove splošne volitve. Se jroprej pa bo razpravljala
o	zakonu za pomnožitev občinskih dohodkov. Te dohodke mislijo pomnožiti z zvišanjem pristojbin na mestni promet ter z uvedbo novega davka za meščane.
Vesti 29. decembra
Vichyjska vlada je včeraj izdala odlok, s katerim se generalu Giraudu zemlje francosko državljanstvo.
Huda železniška nesreča se je zgodila v Kanadi in sicer pri kraju Almente, kjer se je vojaški vlak zaletel v potniški vlak. Bilo je 32 mrtvih in čez 100 ranjenih. Nesreče je bila kriva pomanjkljiva kretnica.
1500 španskih prostovoljcev je te dni spel odpotovalo na rusko bojišče.
Pri 25 stopinjah mraza so zadnje dni divjali boji na ruskem bojišču ob Donu, kjer so nemške čete obkolile več sovjetskih skupin, jih razsekale in uničile.
Sloviti nemški operni basist Maiiouarda je na sveti večer umrl.
Nemški šolarji so v zadnjem četrtletju letošnjega leta zbrali in prebrali 719.000 ton raznega zavrženega blaga.
Strahopetni umor Darlana je zločin prvega reda in sunek proti Churchiilu, poroča DNB. Rooseveltova izjava izraža samo jezo nad dejstvom, da je Churchill na ta način prekoračil Rooseveltove načrte. DNB še prijrominja, da je admirala Darlana dosegln usoda, namenjena vsem, ki so na poti angleški politiki.
Sofijski fašisti so poslali kot božično darilo italijanskim četam na vzhodnem bojišču 4 milijone cigaret. Denar za nabavo tega darila so zbrali med Italijani, ki prebivajo v Bolgariji.
Načelnik tiskovnega urada v nemškem zunanjem ministrstvu, dr. Schmidt, je izjavil, da so sile Osi spričo angleškega zločina zoper Darlana ostale hladnokrvne, zakaj če se zatekata zaveznici k umoru, da razčistita svoje spore, je to za Os samo dobro.
V krogih francoske vlade izjavljajo, da so skriti
povzročitelji Darlanovega umora Angleži, ki so se za to poslužili degaulističnih krogov.
Argentinsko državo preplavlja vedno bolj naraščajoča komunistična propaganda, je povedal predsednik komisije za argentinsko kulturo. Dostavil je še, da je sedanja vojna vojna med komunizmom in fašizmom in da liberalizem nima nobene bodočnosti več ter je dokončno premagan.
Žrtve potresa v Turčiji so naslednje: V Urbanu je bilo 4t8 mrtvih in 480 ranjenih, v Niksi 53 mrtvih. 120 ranjenih. Potres je popolnoma porušil 2155 hiš, med njimi v Erbanu 1654. V drugih krajih je bilo 14 hiš jaojtol-noma porušenih, 40 pa delno. Prebit alstvo je v barakah in taboriščih.
Japonska letala so metala letake v [»krajinah jugovzhodne Indije, s katerimi vabijo prebivalstvo, naj zapusti vse kraje, ki so v bližini anglosaških prebivališč. V letakih tudi pravijo, da morajo vsi azijski narodi pomagati pri delu za čim večjo Azijo, in opozarjajo Indijce, če bodo sodelovali z japonskim letalstvom, da bodo samo pospešili približanje dneva njihove osvoboditve.
Ameriška vlada bo z novim letom zojiet zmanjšala porabo žita in maščob za civilno porabo. Odrejeno pa je bilo tudi. da se mora zmanjšati poraba konzerviranih izdelkov, katerih ogromne zaloge so skoraj čisto izčrpane.
Obsedno stanje v Perziji je razširjeno na vso državo zaradi hudih nemirov, do katerih je prišlo v zvezi s pomanjkljivo razdelitvijo sladkorja in pšenice.
V Egiptu je trgovski promet skoraj popolnoma
ustavljen, ker so vse ladje zasegli za vojaške namene.
Velikanski požar v Blagovcščensku, ki leži ob obmejnem pasu med Rusijo in Mandžurijo, je povzročil znatno škodo v stanovanjskem delu mesta, kjer so bile tudi vojaške barake.
Med Italijo in Norveško je bila sklenjena trgovinska pogodba za leto 1944.
Iz Berlina je prispela novica, da je Nemčija pričela izplačevati odpravnine za prijavljene bivše jugoslovanske državne papirje in da oblnstva preučujejo vsak primer posebej in da je treba na zahtevo predložiti dokaze o pridobitvi papirjev oz. terjatev.
Letni pregled dela Združenja trgovcev
Pri nedavnem zboru Pokrajinske zveze delodajalcev, 'ki mu je predsedoval Visoki komisar, je predsednik Zveze trgovcev podal naslednje po* ročilo o delu v preteklem letu
Ko je bila s komisarsko uaredbo ustanovljena Pokrajinska zveza delodajalcev, ki je imela v svojem okviru Zvezo trgovcev, je imela ta za or-ganizatorni temelj Zveze trgovcev mesta Ljubljane. Ob strani te glavne organizacije pa je bilo še mnogo drugih trgovskih organizacij v mestu Ljubljani, ki so prešle v novo zvezo trgovcev za Ljubljansko pokrajino, v katero niso bile vključene samo obvezne trgovske organizacije obstoječih organizacij, ampak tudi obvezne organizacije drugih vrst delodajalcev.
V	sedanjo trgovsko zvezo so bile vključene naslednje trgovsko organizacije: Trgovsko združenje za Ljubljansko okolico, za Logatec, za Ribnico, za Kočevje, za Novo mesto in za Črnomelj, prav tako pa še naslednje gostinske organizacije: Gostilničarsko društvo za Ljubljano mesto, za Ljubljano okloico, za Vrliovniko, za Logatec, za Cerknico, za Lož, za Rtonico. za Velike Lašče, za Kočevje, za Novo mesto, za Višnjo goro, za Črnomelj in za Metliko in nato še Zveze trgovskih organizacij za dravsko banovino in Zveze gostilničarskih organizacij za dravsko banovino, "Kakor tudi nekatere druge organizacije, ki poprej niso pripadale trgovskim in gostilničarskim organizacijam (peki, slaščičarji in mesarji).
Tako je bila ustaljena organizatorna oblika nove zveze, ki obsega danes naslednjih ‘22 sindikatov: Sindikat špecerijskih trgovcev, kolonialnih in sorodnih vrst, trgovcev s salamami in sladkarijami; sindikat železninarjev, trgovcev s stroji, gradbenim gradivom; sindikat trgovcev z vinom, žganjem, alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, sindikat trgovcev s šolskimi in pisarniškimi potrebščinami, knjigami in glasbili, znamkami, pisalnimi stroji in tobakom, sindikat trgovcev s tekstilnim blagom, sindikat drogeristov, parfume-ristov in fotografov, sindikat trgovcev na veliko in izvoznikov živine, sindikat trgovcev raznega blaga in modnega blaga, gotovih oblek, kožuhovine in športnih potrebščin, sindikat trgovcev s čevlji, sindikat pooblaščenih trgovskih zastopnikov, posredovalcev in menjalcev, sindikat trgovcev s kožami in čevljarskimi potrebščinami, sindikat trgovev s kolesi, kuharskimi potrebščinami, elektrotehničnimi predmeti, orožjem, radijskimi aparati, barvami, laki, nafto, bencinom, avtomobili, sindikat trgovcev s sadjem in povrtnino, perutnino, ribami, cvetjem, mlekom in mlekarskimi proizvodi; sindikat trgovcev z živili na veliko; sindikat trgovcev s kurivom; sindikat trgovcev z lesom, pohištvom in raznimi lesnimi proizvodi; sindikat hotelirjev, sindikat pokov; sindikat mesarjev in klobasičarjev; sindikat slaščičarjev in sorodnih vrst; sindikat trgovcev z mešanim blagom; sindikat trgovcev s steklom in porcelanom.
Ustanovitev Zveze je zahtevala precej posebnega dela zaradi sestave novih imenikov članov, popisa premičnega in nepremičnega premoženja ’ zvez itd.
S preosnovo Zveze in z ustanovitvijo 22 sindikatov se je povečalo delo sindikatov samih, ki so imeli v preteklem letu 135 raznih zborovanj članov, na teh zborovanjih pa so člani prejeli koristna obvestila zlasti o tolmačenju novih pravil in o novih pravicah članov, prav tako pa obvestila o vseh važnih vprašanjih, ki se nanašajo na njihovo stroko. Imenovani so bili predsedniki, kakor to določajo pravila, prav tako pa drugi voditelji sindikatov in sicer 130.
Za ilustracijo navajamo samo pomembno delo sindikata tekstilnih trgovcev, ki je svojim članom litvi teh so člani prejemali vsa obvestila in navodila o registraciji itd. Vse to dokazuje, kako obsežno in globoko je bilo delo zveze. Poleg tega je zveza natisnila nad 500 novih delovnih knjižic in je poskrbela za pregled zaposlitve.
Zveza vodi spisek obrtnik dovoljenj vseh članov in se obenem zanima za nameščence, vajence in vajenke.
Z zadovoljstvom se lahko ugotovi, da so se člani sindikatov zavedali in doumeli pomen pre-osnove svoje zveze in kako sami razvijajo svojo delavnost v duhu razumevanja. V dokaz tega navajamo, da so se predsedniki sindikatov sesli nad •"O krat..
Prejemki nameščencev so bili urejeni s kolektivno pogodbo. Podpis pa se je zakasnil zaradi števila vrste v poštev prihajajočih, uspeh pa zagotavlja 2000 nameščencem trgovskih podjetij zboljšanje njihovega gospodarskega položaja. Vsem nameščencem ie bila priznana polovična mesečna nagrada za slučaj rojstva novega rodbinskega člana, če ta nagrada ni enaka redni plači.
Pripravlja se kolektivna pogodba za natakarsko osebje v javnih obratih. Pogajanja so se zaključila * zboljšanjem materialnih pogojev zu velik del del nastavlianeev pri teh podjetjih
S temi kolektivnimi pogodbami bodo delodajalci dokazali svoje razumevanje za svoje nameščence in pomen teh dogovorov je v tem, da so sklenjeni za cele kategorije nameščencev.
Poleg važnega dela na polju nove organizacije in na polju sklepanja pogodi^ je Zveza posvečala svoje delo tudi rešitvi številnih drugih gospodarskih vprašanj in sicer tako za posamezne kategorije. kakor tudi za splošne kategorije članov Zveze. Tudi na tem polju je bilo delo zelo živahno.
Kar pa se tiče oskrbe prebivalstva z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami, je Zveza vedno nudila svoje sodelovanje in sodelovanje vseh svojih članov na vseh posameznih področjih. Zveza se je zlasti trudila za takojšnjo dodelitev mnogih življenjskih potrebščin in jih je pravično delila med posameznimi posredniki, da bi tako na pravičen način zadovoljila potrebe vsega prebivalstva.
Za pravično razdelitev taks in dajatev so člani sodelovali v posvetovalnem odboru za davke in so uradno imenovani člani proučili nad 1800 slučajev.
Za poklicni napredek članov trgovstva in ho* telske industrije vzdržuje Zveza dve triletni obrtni obrtni šoli v lastnih prostorih. Te šole obiskuje 117 trgovskih učencev in 45 hotelskih učencev.
V	obeh kilah poučuje 21 učiteljev. Zn vzdrževanje teh šol plačuje Zveza letno približno 65.000 lir v polnem razumevanju velike potrebe vzgoje mladih nameščencev.
Trgovci ki se zavedajo svojih poklicnih dolžnosti so vedno pripravljeni na sodelovanje za napredek gospodarstva v pokrajini.
Kaj so za božič, praznik ljubezni, Slovencem pripravili komunisti
Umor župnika Kanduča v Grahovem pri Cerknici - Ugrabitev škofijskega arhivarja Mikuža Metoda - Ropanje na Blokah in drugod
Ljubljana, dne 29. decembra.
Za božic smo v Ljubljani od raznih odpu-ščevalcev slišali in brali veliko lepega, žametnega in dehtečega besedičenja o ljubezni in odpuščanju. -aj je božič vendar praznik ljubezni, saj so venelar za božič vsa srca tako blizu drugo drugemu, saj so vsi ljudje v bistvu vendarle dobri. Skratka, kakor da je Slovenee obiskal sam sv. Frančišek asiški, apostol ljubezni do vsega stvarstva.
Najbolj polna usta ljubezni so imeli tisti, ki so v-e do zadnjega grešili z grelioni zoper sv. Duha, suj so k strahotnim grehom slovenskih komunistov, k njihovim umorom, k pobijanju duhovnikov in lastnih bratov ter h gorju svojega naroda molčali, četudi bi bila njihova dolžnost in služba govoriti, vpiti in obsojati. Ne samo molčali! Bili so celo delovni pristaši partizanske rezervne vojske, tiste, ki je /.a vsako nedolžno žrtev šepetaje, v zaironih družbah, na štiri oči, ko 6e razode' aio duše, vsa ta grozna dejanja opravičevala, češ, so že kaj storili, so izdajali itd. O ljubezni do nedolžnih in preganjanih pri teh (ljudeh ni bilo sledu. Nikoli niso z mesta, na katero so postavljeni, povedali besede, ki bi jo morali, in ki smo jo vsi pričakovali. Naše mučence so celo po smrti blatili s sumničenji ter govorili o pravici, o ljudski jezi in kar je še podobnega.
Ko pa se je ljudska jeza zares oglasila, so se odprle globine njihovih ovčjih kožuhov in hal!j in iz njih so privrele reike ljubezni, same ljubezni, samega odpuščanja. Poklicali so na pomoč Kristusa in sv. Frančiška, postavili v nasprotje staro pravico z novo. na pomoč za tiste, ki Kristusu in sv. Frančišku na slovenski zemlji požigajo streho. Začela se je ofenziva odpuščanja in ljubezni, ne d« bi se bila kaj zmanjšala ofenziva proti tistim, ki danes s svo-
zborovanja slovenskega katoliškega učiteljstva
Slovensko katoliško učiteljstvo je izreklo ostro obsodbo nad komunističnimi zaslepljenci
Ljubljana, 28. decembra.
Poslanstva, ki ga ima v današnjem razburkanem času učiteljstvo pri vzgoji mladine, ko jo zapeljujejo vsemogoče tuje in protikrščanske ideje m njen' glasniki, nam ni treba posebej poudarjati. To posliinstvo je zelo važno in neprecenljive vrednosti. Zato je človek kar veeel, ko pride med vrsto slovenskih katoliških učiteljev in učiteljic, ki
6i	prizadevajo, voditi mladino po pravi poti in
IV. simfonični koncert
Na snoenjem koncertu v unionski dvorani je orkester izvajal Corellijev godalni kvintet, Oster-žev Religioao, Bachov koncert v a-molu in Beethovnovo simfonijo v A-duru.
Dirigent Karlo IJupel je močan steber v nasi glasbi in kot violinist-virtuoz ga nima- para med nami, dočiin ima kot dirigent le nekaj vrstnikov. Posamezni deli skladb so bili dobro naštudirani in dobro izvajani, d oči m skladbe kot celota niso dosegle polne moči, in zdelo se jo, da orkester ni bil pripravljen v tem, kar daje skladbi sigurnost, zlasti pa polnost, barvitost in sproščenost, Ton je bil prikrit, nekam k tlom ga je tiščalo, čutila se je neka okorelost, tako da te pusti taka skladba hladnega, nevtralnega, gre mimo tebe, ne da bi te pobožala s svojo milino, ne da bi te ogrela s svojo toploto. Dinamične stopnje niso bile izrabljene v vsem obsegu, in ko je človek pričakoval, da se bo dinamika stopnjevala, razširila in švignila do neba, ko je človek pričakoval, da bo vzkipela sila in brsteče življenje, se je .prilepila k tlom in se ni mogla rešiti zemeljskega.
Najbolje je orkester odigral Corellijev godalni kvintet in Presto ter Allegro con brio iz Beethovnove simfonije.
Solistka Francka Ornik-Rojc je dobra igralka in spada v gornjih deset tisoč. Svojo partijo v Bachovem koncertu v a-molu je odigrala živo in prepričljivo ter z veliko sigurnostjo. Tehnično dobro obvlada instrument in želeli bi jo slišati v kaki drugi partiji, kjer bi njena razgibanost prišla bolj do veljavo in kjer bi ton zazvenel v vsej polnosti.
Orkester je dobro telo in smo lahko veseli, da ga imamo. Zlasti izvrstna skupina so violine, ki so zelo razgibane, voljne in homogene.
D, F.
krščanskih načelih, kajti ljudstvu, učiteljstvu in mladini so danes potrebni značaji in te nam more dati le krščanstvo.
Na letošnjem zborovanju članstva Slomškove dr-ižbe v Akademskem domu se je zbralo lepo število učiteljstva. Zborovanje je vodil predsednik g. štrukelj. Po pozdravu 6e je spomnil 8 članov Slomškove družbe, ki so umrli mučeniške smrti od oartizanskih zločincev, nato pa še ostalih umrlih članov. Nato je prešel na svoje redno poročilo in navedel nekaj misli, ki so bile glavnemu odboru vodilne pri družbinem delu. Slomškova družba se je tudi v sedanjem času zavedala svojih dolžnosti. Šla je ravno svo;o pot, držeč se štirih glavnih idej: krščanske, vzgojne, socialne in organi za torične. Slovensko katoliško učiteljstvo izreka ostro obsodbo nad podivjanimi protlnarodnimi zločinci ler smatra za svojo dolžnost, da odločno odklanja strašne /mote in zablode, ki jih širi med pošteno ljudstvo slovensko komunistično vodstvo pod plaščem »osvobodilnega« boja.
Predsednik se je nato dotaknil vprašanja krščanske vzgoje in navajal lepe vzglede, ki naj bi bili vsem vodilo. Vzgojitelj slovenske katoliške mladire mora biti poln prave krščanske ljubezni, prežet krščanske pedagogike, ki je stalna in edino prava za slovenskega učitelja.
Izrazji je veselje nad razumevanjem učiteljstva pri pomoči revnim in izrekel željo, naj bi v bodoče vsem članom odsevala in izzarevala Ore-gorčičeva pesem, ki pravi:
Iz bra*ov sreče njemu sreča klije, veselje ljubko njemu v oko sije in tuja sol/a mu meči 6rce!
Končno je govoril še o organizatoričnem delu. Olavno njihovo delo je bilo, da bi iste misli, ki prevevajo glavni odbor, prešle tudi v podružnične odbore ter v vsakega čiana Slomškove družbe.
Prav zanimivo je bilo poročilo urednika »Slovenskega učitelja«. V svojem poročilu je načel tudi vprašanje, kako razširiti ta list in ga tako preurediti, da bi bil tudi za srednjo in meščansko šolo. Seveoa pa bo uredništvo tudi v tem primeru vodilo načelo, obraniti listu katoliško stran in to še bolj poglobiti.
Mladinski tisk je zelo važen činitelj pri oblikovanju otroške duševnosti. O tem je govoril urednik »Vrtca«. Koncem lanskega šolskega leta 60 izdali kot prilogo knjižico »Mladina poje«, v kateri jc
! jo krvjo branijo naše domove, našo vero in ! celo vsem tem odpuščevalcem trebuhe.
Val te sumljive ljubezni se je razlil prav za božič, ko jc pravica doletela nekaj pravih krivcev našega gorja, Odpuščevalci so zabren-, kali na sentimentalno struno o božiču, prazni-1 ku ljubezni. Kako lepo, če l>i jih dejanja njihovih varovancev ne bila krvavo postavila na laž!
Kaj so za lx>žie. praznik ljubezni Slovencem pripravili komunisti?
Na Sv, Štefana je šel Franc Kanduč,
Župnik iz Grahovega pri CerkBiei, k podružnici sv. Štefana, da bi opravil žegna-nje. na katerega so l judje tako radi prihajali. Koga bi se bal, tako je sam menil, saj ni storil nikomur nič žalega, temveč le dobro! Pa s« je motil. Ko sc je vračal l>o opravljeni službi božji proti Žirovnici, je sredi poti med lip-senjsko cerkvijo in Žirovnico zašel v partizansko zasedo. Partizani so streljali nanj in gospoda župnika sta zadela dva strela, prvi v desno koleno, drugi pa v levi kolk- Ta rana je bila smrtno nevarna, ker mu je krogla raztrgala drobovje. Partizani so oddali na župnika sedem strelov, tako da so jih slišali v dolino člani vaške straže, ki so takoj prihiteli na kraj nesreče. Gospod župnik je bil Še pri življenju.^ Ko so prišli fantje do umirajočega, so je zjokal in dejal fantom: »Hvala Bogu. fantje, da ste prišli!« Partizani so tudi tokrat streljali, dokler se niso morali zaradi ognju umakniti.
Župnika Kanduča so nato spravili na voz in ga odpeljali v Žirovnico, kjer ga je zdravnik obvezal, nakar so ga z reševalnim avto: mobilom odpeljali v Logatec. Toda že na poti je župnik okrog 6 popoldne v Cerknici umrl in so mrtvega pripeljati v Logatec, od tam pa ga bodo v Grahovo.
Pokojni župnik Kanduč je bil po rodu iz Idrije. Rodil se je 9. aprila 1887, za duhovnika pa so ga posvetili 14-. julija 19t0. Od lanskega lota, ko je prispel iz Krope na Gorenjskem, je pomagal pri dušnem pastirstvu v Grahovem. Ljudje so ga zaradi ljubeznivosti in izredne skromnosti spoštovali in ljubili, saj ga je poznala vsa cerkniška dolina iz njegovega dolgoletnega službovanja na kaplanskem mestu v Cerknici.
Kako je partizanom božič praznik ljubezni, naj tolmačijo tudi naslednji dogodki:
Na sveti večer so prišli partizani v vas Ru-norsko na Blokah in jo napadli. Fantje so sc morali vso sveto noč do naslednjega cine dopoldne boriti z napadalci, ki so se mor/iji na sveti dan okrog 10 dopoldne umakniti zaradi hudih izgub. V boju je padlo 40 partizanov. Partizani so nekatere hiše popolnoma oplenili in odpeljali tudi živino.
d/ V nedeljo so partizani napadli Dobninje, od koder pa so odvlekli le dva mrtva. Zato so fantje napadli partizansko taborišče v Podlipoglavu^ kjer se je zbirala ^slavna« partizanska Tomšičeva brigada. Presenetili so jih v jutranji megli, razbili taborišče iti pobili 12 partizanov.
V	nedeljo so partizani pridrli zvečer v vas Maršiči na Slemenih pri Sv. Gregorju in odpeljali s seboj duhovnika Mikuža Metoda, ki je prišel za praznike v Maršiče na obisk na dom svoje matere in hodil maševat v Praproče.
Tako so božič, praznik ljubezni, oskrunili komunisti.
Kaj poreko odpušcevalci k temu?
zbranih 72 pesmi in se je otroci s pridom poslu-žujejo v šoli in izven nje.
/elo obširno je bilo tajničino poročilo o no-
tranjem delu odbora Slomškove družbe, ki kot ka-
toliška kulturna organizacija ne sme prezreti nobene prilike, da ne bi dala mladini pravih 6mernic
v tem ča.--u, ko iih je mladina najbolj potrebna. Članstvo Slomškove družbe se tega poslanstva dobro^ zaveda m ne bo zamudilo nobenega trenutka in časa. da ne bi svojega dela nadaljevala — vse za dobro vzgojo slovenske mladine.
S. S VAN DINE:
^.huvnoAteu fcefeoč
"'mniiiaffllfeta.	.
••Miifflliiiiikto.  ■'•JiRteniroihiu.
50
Kriminalni roman
'Nobenega. Zadela jo je srčna kapi *Gott neb’ ihr eivicie Ruh!»* ,.ie muli prehudega razburjenja, lo je vzklikne kuharica, ko je to novico ilvse jasen in v vsakem oziru zna- slišala. »Ja, mnogo boljše je, da je 'en primer za takšne vrste Inilezeu. tako...«	...	,
»Gospa je umrla snoči okrog ilese-tih. Ste bili takrat še. zbujeni?«
XVIII. p 0 g 1 u v j e.
Zid v parku.
Sobota, IG. aprila ob II.
»Vso noč nisem zatisnila očes«,« je žalostno odvrnila.
,	Vanče jo je nekaj trenutkov drob-
1’oložlli	smo	truplo	gospe	Dnicker-	,10	gledal, potem pa jo vprašal:
“	‘	-	............... ”	»Ali nam hočete povedati, kaj ste
slišali?«
»Snoči je nekdo prišel v hišo!« »Skozi vrata, ki drže na cesto in sicer približno ob desetih, no?? Ste Se
ve na posteljo ter se vsi vrnili v ,-itličje, kjer se je dr. Barstead polovi! ter obljubil naredniku, da mu d v eni uri že poslal mrliški izvid.
Pojasnilo, da je smrt nastopila za-
.uli srene kapi,«'je dejal Vauce, ko kaj drugega slišali?« je zdravnik pastil same, »je brez! * ,*;■	'.''.'l	i!'01/.,'"’,
mala čisto pravilno. Ugotoviti pa mo-
 .................  ko	sem .lin ,v
posteljo, sem slišala neko govorjenje
i mo vzroke' tistega hudega razlnirje-.v sobj gospoda Druckerja.« a. vzroke, o katerih smatram, da jih ! »Ali se n, se nikdar zgodilo, da bi
treba spraviti v zvezo ,s smrtjo.ob tej nočni uri kdo govoril v nje*
.Hekerjevega sina...«	Igovi sobi.«
.	i	it	»To	že,	n	s	noči	m govoril on. Go-
Nokaj trenutkov je nato mokul,	Spod	Drticker	je imel	oster glas, do*
ato pa kakor l>i mu bilo nenadno ne-	fjm	je bij tisti, ki sem	ga snoči slišn-
aji reklo, stopil v salon, kjer nas je globok in	zamolkel.	Drugi glas, ki
uharica Menze! ves č*is čakala wa	se.ro	ga snoči	pojem še	slišal«, je bil
:da od strahu.	'glas Dmckerjeve gospe... tla, l)ru.
Vanče ji je sporočil žalostno no- (------------- ,
vioo.	I	*	ji	daj	večni mir!
ckerjove gospp, ki ponoči ni nikdar hodila v sinovo sobo!«
»Kako ste mogli to tako natančno razložiti, če so pa bila vrata vaše sohe zaprta?«
»Moja spalnica je tik nad sobo gospoda Druckeirja. Ker nisem mogla spati, sem vstaila in Sla poslušat na stopnišče..,«
»No, in kaj ste slišali?«
»V začetku se mi je zazdelo, da gospa ječi. Takoj nato pa sem slišala, kako so je zasmejala, zaradi česar se je tisti moški, ki je z njim govorila, razjezil in začel govorit! z besnim glasom. To je trajalo nekaj časa---in prav takrat je pade! gospod Dru-cker z zidu v parku!« Kuharica se je stresla kakor od groze.	_	.
»Pa sle mogli kaj razločiti, kaj je tisti moški govoril?«
?Ne. Čez kakšno minuto, ki “e mi je zdela dolga kot cela večnost- tušem slišala nobenega glasu več in vse je spet popolnoma utihnilo.«
I »Niste nič slišali, da bi kdo odšel iz sobe gospoda Drnekeria?« j Kuharica je pogledala \anceja z iočmi. polnimi groze.
| »Po nekaj minutah molka je nekdo , zelo potihem odprl in s^et zaprl vra-‘ ta, Slišala sem koraike po stopnicah. Neznancu so čevlji nekoliko škripali. Končno pa sem slišala še, kako so se odprla ter spet zaprla glavna hišna vrata, ki drže na cesto.«
»In potem?«
»Potem ničesar več. Nekaj časa sem še vlekla na ušesa, če bi morda še kaj slišala, nato pa sem se vrnila v
'posteljo... A veo noč nisem mogla
! zaspati...«	,	..
»Zdaj je vse končano, gospa Mrn-zel.« je dejal Vanče. »Ne bojte se,, kajti nc preti vam nobena nevarnost. Pojdite zdaj lepo 1a/l?j v "vojo sobo « Kuharica jc počasi odšla po stopnicah.	.	I
»Mislim « jp spregovoril Vanče ko je ženska odstranila, »da bom zdaj
•. 1. I „	I.-S	,	--.1	0(j.	1
'lahko povedal, k a
I se
i	igralo Ko je zločinec opravil svoje ‘dejanje, je vzel svoji žrtvi iz žepa j ključ od vrat, ki drže na cesto, ter z 'njim ta vrata odprl in šel v hišo. Kak-eu namen pa je imel pri tem- ko je šel v grbčevo sobo? To je še vedno zavito v skrivnost. Vsekakor Pa drži, da ga je gospa slišala ter morila iz kakšnega strahu zn sina vstala. Ko je stopil^ v njegovo sobo, jc zagledala tani človeka, ki je s silo prišel v hišo in ki ji verjetno ni bil neznan. Vzne-J'mirila se je in je najbrž vprašala, čp-
I	mu ta čudni nočni obisk. Pote® je ’ sledil dramatični razgovor, ki. ga je slišala kuharica. Staro gospa je najprej začela ihteti, nato pa sp histerično zasmejala verjetno zarodi tesa, ker ji je bil tisti nočni gost povedni, da je njen sin mrtev. Gotovo je namreč, d« je zločinec, ko je spoznal, da ga je Druckerjevn gospa ‘zasačila, brez nadaljnjega sklenil, do jo umori. Toda. kako? Verjetno se ni mogel takoj odločiti, kako nuj jo spravi s sve* ta. 'l ist« nočna pošast jo je iačela mučiti z vso svojo premeteno krutostjo ter gospe podrobno razlagati, kako strašne smrti je umrl g>rbec... Sled-
njič pa je spričo silnega notranjega vznemirjenja- žalosti in morda tudi iz strahu omedlela, začela hropsti in postala žrtev srčnega napada. Zločinec »c jo na ta način slučajno izognil, da mu n; bilo treba poseči po drugih sredstvih. Potem ko je bil tako priča smrti... naravne smrti jvi nesrečnem naključju, je skrl'nostni go»t prav tako tiho. kikor je bil t i ti prišel v hišo, spet iztrinil...«
Ne razumem.« je pripomnil Mark-ham, ki je bil pozorno _sledil Vanceje-vjm izvajanjem, »kakšen namen naj bi imel zločinec s svojim ponočnim obiskom j>° Drnckorjevj smrti.«
Vanče je nekaj časa mirno kadil, potem pa dejal-
»Dobro bi bilo, če bi zaslišali Ar-nev*onn Verjetno je, da bi nam 011 lahko kaj važnega povedal.«
Narednik pa je predlagal, naj hi zaslišali razne policiste, ki so s »strateških« točk okrog Dillardove hiše opravljali svojo stražarsko siluž.bo. (v'cz pet minut se je narednik, ki je odšel iskat tiste policiste, s tremi vrnil.
Prva dva pri zasliševanju nista veda la nič zanimivega. Tretji pa. ne*1 F.merv- ki je bil stol na straži TO" galu med Riverside Drive 'n esto 7'ki, pa je |>ovedul stvari, ki s<> je zanje živo zanimal	,
Kmer v jt> imel nalogo budno pazit' zlasti na Pardecju. Izpovedal pa je tole:	,.
iPurdee se i.e vrnil domov okrog štirih popoldne /nova pa jo odšel ven okrog pol sedmih, in sicer k Dillordo-vira, kjer je ostal vse do pol desetih.
I TOMAZIG-BERANEK
'n\ 'M
£
\*nVvI \\;„a
5=5»^
Ljubljana
13.
Carovničina hčerka je nezavestnemu dečku močila in hladila čelo in senca; na njeno veliko veselje se je grolič kmalu zavedel ter odprl oči.
Tedaj pa svojim očem kar verjeti ne more zato si jih mane in tare, toda pred seboj vidi še vedno prelepo deklico. Sedeč se nasloni na roki in jo vpraša;
»Kdo si ti, ki si z menoj tako dobra in prijazna, kot bi mi bila sestrica?«
14.
Oua pa mu predlaga:
»Bodiva si kot bratec in sestrica, čeprav sem čarov-ničina hči! — Mojih staršev pa se nikar ne boj, ker pred njima te bom že jaz branila!«
»Prav, sestrica!« ji odgovori.
»Vse drugo ti povem kdaj pozneje; sedaj nimam časa, ker moram takoj v kočo k očetu in materi. Ti pa ta čas sedi tja v senco na zeleno trato in me počakaj!« Vzela je vrč in se takoj napotila proti koči.
Koledarska senzacija XX. stoletja v letu 1943
Leto 1943. bo navadno leto, ko ima 365 dni, ki so razvrščeni po mesecih in tednih. Tako jih vrste in razporejajo vsakovrstni koledarji! veliki knjižni z ^ raznim branjem, strokovnim, poljudno znanstvenim in zabavnim, razni stenski in žepni, razne pratike od najstarejše Blasnikove, ki je še pred dobrimi 40 leti vživala med trgovci z živino m sejmarji v Furlanjii posebno uveževanjc zaradi seznama sejmov v Sloveniji, kamor so ti zahajal; kupovat govedo in konje. Ljubljanski živinski sejmi so bili prav v onih časih zelo dobro obiskani. Lokalna kronika dostikrat navaja, da je bilo na te sejme prignano do 2000 glav živine, kopitarjev in dvoparkijarjev, ki so jih veliko pokupili prav Furlani, uživajoči med našimi živinorejci solidno ime kot dobri, a prebrisani kupci živine. Furlanski trgovci so bili odlični strokovnjaki v ocenjevanju konj in goveje živine. Z na-so 6e ‘‘ittali prav po domače pomeniti. Kabui so posebne izraze za cena in blago. U tem morda enkrat na drugem mestu.
Gregorijanski koledar star 1460 let
O koledarju lahko napišemo dolge razprave m debele fohjante. Ze mnogi narodi starega veka so šteli čas po koledarju — sončnih letih? ki jim je bil krogotok lune okoli zemlje za merilo. Tak koledar so imeli stari Egipfiani že 3000 let 'pred Kristusovim rojstvom. Koledar so poznali stari Rimljani, ki jim je kralj Numa Pompifij uredil koledar z 10 meseci — 355 dni. ki pa ni imel nobenih prestopnih dni. Julij Cezar je 1. 709. po ustanovitvi Rima »ab urbe condita« (1. 47. pred Kri-
stusovim rojstvom) vpeljal po njem imenovani julijanski koledar z 12 meseci in prestopnimi dnevi Vrinil je še dva meseca: julij in avgust. Ta koledar bo prihodnje leto dosegel starost 1990 let.
Julijanski koledar so prevzeli tudi krščanski narodi, ki štejejo čas od Kristusovega rojstva Na zapoved papeža Gregorja Velikega so 1. 1582. dne 4. oktobra preskočili U dni ter pisali takoj 15. dan oktobra. Ta reformirani koledar je bil imenovan po velikem papežu gregorijanski koledar, ki je_ sedaj razširjen po vsem gvetu, Prav oktobra je minilo 1460 let, odkar je bn vpeljan. V Turčiji so ta koledar uradno uvedli 1. januarja 1926.
Najdaljši predpust — doba notarskih pisem
Predpustni čas štejejo navadno ljudje od svetega Štefana 26. decembra pa tja do pepelnice prihodnjega leta. V tem času se vrste mnoge ženitve, se vrste zabave in sploh ljudje pokažejo mnogo talenta za razne prireditve, Kmet, ki je navezan na svojo grudo, ki je leta in leta delal in se znojil, porabi predpustni čas, da začne misliti na svojega naslednika, da si zagotovi na primeren način za stara leta oskrbo in da svojemu gruntu novo moč, ki naj bi zemljo obdelovala in prinesla h gruntu še večjo moč in večji obseg. Predpustna doba ni samo čas kmečkih »ohceti«, marveč tudi doba »čezdajanskih in ženitovanjskih pisem«. Kmet izroča v izročilnih pogodbah sinu svoje posestvo, sin pa napravi z nevesto »ženitno in dedno pogodbo«, v kateri nevesta donaša ženinu doto, ženin pa izgovarja nevesti zaženilo v istem ali še večjem znesku ter določata oba
Prodotti chimici sintetici - Preparati biologici - Specia/ita medicinah - Prodotti d’u so radiologico - Soluzloni steri/i per iniezioni -Prodotti chimici puri per /abora-tori sciantifici, per diniche e per uso analitico - Prodotti chimici d‘uso industr/a/e
Sintetični kemični proizvodi - Biološki preparati - Zdravimo specialitete • Proizvodi za radiologijo -Sterilizirane spojine za injekcije -Kemično čisti proizvodi za znanstvene laboratorije, klinike in analize - Kemični proizvodi za porabo v industriji
CAR 10IRBA S A JIIAN0
način dedovanja drug po drugem za primer, da kdo od obeh umre. Prav v predpustnem času imajo notarji z izročilnimi in ženitnimi pismi veliko posla,
Letošnji predpust bo izredno dolg. Tako dolgega predpusta še nismo imeli v zadnjih 40 letih tega stoletja. In ga tudi ne bodo potomej doživeli v tem stoletju do konca, ko bodo pisali 2000 let po Kristusu.
Kako to, da bo prihodnje leto predpust tako dolg? Pepelnica, velika noč in drugi premakljivi prazniki se ravnajo po pomladanski polni luni. Luna, ki so jo že opevali razni pesniki, jo opevajo in jo bodo morda še opevali, je v prihodnjem letu postavila prave koledarske senzacije.
Prvi pomladanski ščip ali polna luna po 21, marcu pade prihodnje leto šele 20. aprila. In ta dan je zelo važen za določitev pepelnice in drugih premakljivih praznikov: • ■
Glede na tako pozni pomladanski ščip pade pepelnica na dan 10. marca, pustni torek pa na 9. marca. Torej pepelnica na dan 40 mučenikov, ki so zelo vpoštevani pri Starih vremenarjih, ko je znano, da ostane vreme, kakršno je bilo ta dan, skozi 40 dni. Pust se bo pa družil s sv. Frančiškom. Predpustni čas od sv, Stefana letos pa do pepelnice prihodnje leto bo trajal kar 75 dni, torej dva in pol meseca. Ko je tako dolg ta predpust, pravijo šaljivci; »Pride tak predpust, dolg in širok, da bo vsaka lahko dobila moža«.
Naj še omenimo, da bo prihodnje leto 61 dni posvečenih nedeljskemu in prazničnemu počitku. V koledarju imamo 52 nedelj in 10 zapovedanih praznikov, torej pravilno 62 dni, toda Veliki šmaren bo letos na nedeljo in tako jih bo dejansko samo 61.	•	,
Trije veliki prazniki, trije veliki svetniki
Omenili smo že, kakšno važnost ima pomladanski prvi ščip pri določevanju dneva za premakljive praznike. Velika noč bo izredno pozna, edino v letu 1943 bo v vsem XX. stoletju, to je v času od 1900 do 2000 po Kr. r. velika noč naj-poznejša. Ta koledarska senzacija! Velika noč pade prihodnje leto na dan 25. aprila, ko druga ieta goduje sv. Marko. Sv. Jurij pa pade prihodnje leto na 24. aprila, to je na Veliko soboto. Pravijo, da to ne pomenja za letino dobrih iz-gledov.
Ker je velika noč tako zelo pozna, so jasno tudi binkošti zelo pozne. Padejo na 13. junija, ko goduje in praznuje drugi veliki in pri nas uvale-vani svetnik sv. Anton Padovanski.
Tudi praznik sv. Reš. Telesa je premakljiv. In prihodnje leto se bo zgodilo, da pade ta praznik prav na dan sv. Janeza Krstnika, torej na kresni dan In ko bo stalo zlatoprameneče sonce najvišje, takrat o kresu se bodo vile dolge procesije sv. Rešnjega Telesa po mestih, trgih in vaseh. In dvigale se bodo goreče molitve poštenega in vernega naroda do neba, da bi Vsemogočni odvrnil valove in viharje nadaljnjih grozot in strahot,
Torej padejo prihodnje leto trije viliki prazniki na dneve treh velikih svetnikov Sv Marko, sv. Anton in sv. Janez Krstnik ali Janez Rožnicvet! In mnogi so se sedaj spomnili na staro prerokovanje, ki se glasi v latinščini:
Quando Marcus pasham dabit, et Antonius pentecostr.bii. et Joanes Christum portabit, totus mundus vaeclambit et Deum rogabit.
Po domače bi dejali:
Ko bo Marko velikonočeval, in Anton binkoštoval ter Janez Kristusa nosil, bo ves svet vzdihoval in pomoči Boga prosil.
Leta 1941. je bil pust 25, februarja, pepelnica 26, februarja, velika noč je padla na 13. aprila, binkošti prav na 1- junija in sv, Rešnje Telo na 12. junija. Leta 1942. smo imeli pepelnico na 18, februarja, veliko noč 5. aprila, binkošti 24. maja in sv. Režnje telo 4. junija. — c.
Rokodelski oder
Novo leto, 1. januarja ob pol 5: »Trije kralji«. — Nedelja, 3. januarja ob po! 5: »Trije kralji«. ~» Sreda, 6. januarja ob 3: »Trije kralji«. Predprodaja vstopnic vsakokrat na dan predstave od 10 do 12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni. Petrarkova 12-1., desno.
Koledar
Danes, torek, 29. decembra: Tomaž, škof.
Sreda, 30. decembra: Evgenij, škof.
Obvestita
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Blei-vveisova cesta 6; mr, Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Zaloška cesta 47.
f Slavko Markovič
Ljubljana, 29. decembra.
V nedeljo je umrl pc dolgem bolehanju na zahrbtni bolezni jetiki ekspeditor uprave »Slovenca« Slavko Markovič. Bolezen ga je mučila že dalj časa, Šel« pred nedavnim se je vrnil iz zdravilišča, zdravje pa se mu ie kmalu spet poslabšalo, tako da je v nedeljo zvečer umrl Pogojni je bil kljub bolezni jvrtden in vesten v službi ter zaradi svojega mirnega značaja priljubljen med tovariši. Pogreb Slavku Markoviča bo danes ob pol 4 pojvoldue iz kapele sv. Krištofa na Žalah Hudo prizadeti Markovičevi družini izrekamo ob izgubi naše iskreno sožalje!
Violinist Jurij Gregorc, ki bo koncertiral jutri, v 6redo v mali filharmanični dvorani, spada v vrsto mladih, jako nadarjenih violinistov, ki so se po končanih študijah z vso vnemo in vztrajnostjo lotili koncertnega deia m si stavili nalogo nastopati na samostojnih violinskih koncertih Kakor večina njih, je tudi on izšel iz priznane Slakove šole na Glasbeni akademiji, katero ie končal v lanskem šolskem letu. Na jutrišnjem svoiem koncertu bo zaigral dela: Corellija Bacha, Weniaw-skega, Čajkovskega in Paganinija. Violinist Gregorc pa ni 6amo izvajajoči umetnik, temveč tudi zelo p odov;’ slovenski skladatelj in njegova dela so do sedaj dobila že par nagrad, ki jih je razpisala Olasbena Matica. Iz svojih de! bo igral Jurij Gregorc na jutrišnjem koncertu skladbo Rubaio ap-passionaro. Violinista Gregorca bo spremljala pri klavirju pianistka Mam Blz.iakcva, Začetek koncerta bo točno ob 18. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasben*’ Matice.
LJUBLJANČANI!
V četrtek, dne 31. t. m. bodo ob 7 zjutraj po vseli ljubljanskih cerkvah svete maše, pri katerih bodo verniki prosili, da bi Bog blagoslovil zado-stilno pobožnost 5 prvih sobot v čast Marijinemu Srcu.
Prosimo Ljubljančane, da bi se teh svetih maš udeležili v čim večjem številu ter noleg molitev darovali Marijinemu Srcu tudi svoje težave in trpljenje ter svoja dobra dela.
Kolektivna pogodba o božičnici in minimalni plači nameščencev, zaposlenih v industrijskih in obrtnih podjetjih določa, da se izplača nameščencem v teku meseca decembra 1042 božičnica v višini zadnje enomesečne plače, v kolikor jo podjetja v obliki trinajste plače še niso izplačala. V božičnico se vračunajo do višine odgovarja,jo-čega zneska izredni prispevki, ki jih je podjetje že dalo po 30. juniju 1942, Nameščencem, ki niso bili zaposleni pri istem podjetju celo leto, se izplača božičnica v obliki tolikih dvanajstin od zadnje mesečne plače za vsak celoten mesec službe, pri čemer se v korist prizadetega računa za vsak mesec opravljane službe čas nad 15 dni kot cel ntesec Nameščencem, ki imajo vsaj dveletno zajjoslitev pri katerem koli podjetju, se zviša mesečna plača na 900 lir brutto z veljavnostjo cul t, januarja 1943.
Zavrženi »Trije kralji« store na sveti večer dobro delo, ki jih zveličuje kar po vrsti Jurco pride samo svetonočno dete iskat, ob Marijinem znamenju, z Marijino pomočjo se reši Grega hudiča, kateremu se je prodal, rešen umre. Tinač pa krene na pot dobrote, ko stori Mariji dobro delo s tem, da jo odnese do križa na razftotje. Pridite in poromali bomo tudi mi v duhu v božičnem času s tremi kralji. »Tri kralje« bo uprizoril »Rokodelski oder« na Novega leta dan, 1. januarja ob 145. Vstopnice se dobe v društveni nisarni, Petrarkova 12-1., desno.
Ljubljansko gledališče
DRAMA:
Torek, 29. decembra	ob	16.30: »Gradbenik	Sal-
nest. Red Torek.
Sreda. 80 decembra ob 1680: »Oče«. Red B. četrtek, 81, decembra ob 16.80: »Ples v Trnovem«. Izven.
OPERA:
Torek, 29. decembra: Zaprto.
Sreda. 0. decembra	ob	16:	»Seviljski brivec-.
Red Sreda.	»
Četrtek, 31 decembra ob 16:	»Slopa miš«.	Ope-
reta. Izven.
Nov potresni sunek v Ljubljani
Ljubljana, 29. decembra.
Potresno kronika zaznamuje letos že dobre. štiri potresne sunke v Ljubljani, ki so bili vsi pač po jakosti in trajanju prav majhni in jih dostikrat ni čutilo niti 30% ljubljanskega prebivalstva. Prvi potresni sunek je bil letos zaznamovan 14. april«." Drugi 17. decembra ob 5.43 zjutraj, ko je imel valoviti potre« smeri od vzhoda proti zahodu, ne pa, kakor so bili nekateri prepričani od krimske smeri proti vzhodu. Po izpovedih nekaterih osel) so že »noči okoli 21.30 začutili lahen |)otre«ni val, ki je trajal samo dobro sekundo.
Davi okoli 4,45 so se tla spet zazibala. Vrstili so se zajvoredoma potresni sunki, prihajajoči iz vzhoda proti zahodu. Pokončno omare so se ponekod zazibale Kozarci so zažvenke-tali. Bili so štirje zaporedni sunki, eden močnejši od drugega. Potres je trajal dobro 4 sekunde. To je bil lotos že četrti notrc« v Ljubljani, o kateri je rmk. profesor Albin Belar bil mnenja da je bilo v Ljubljani vsako “toleije po več potresov. vs«ko drugo stoletje pa tudi potresi katastrofalnega značajni, kakor n, pr, je bil oni dne 25. aprila 1893. Profesor Fertfi-nnnd KHdf pa je ugotovil, da so se potresi od leta 1852 do 1886 vrstili v Ljubljani vsako leto po l do 5 krat. Potresa« kronika mesta Ljubljane je za gotova letu prav zanimiva. Po velikem potresu leta 1895 so se posebno to leto in naslednje leto vrstili manjši |»otrcsi, leta 1924 |io vojni je bil ponoči, ko je valovilo in kipelo življenje po javnih lokalih, silno močan potres, tako da so ljudje bežali na ulice in da so v kavarnah butiljke padale z miz na tla. Letošnji potresi so pač po svojem značaju zelo majhni in jih je prištevati med stoj»nje z ne-preveliko jakostjo, ko razlikujejo 12 stopenj raznih potresov. (- c)
Suhe gobe prodaja Gospodarska zveza, Ljubljana, Blelvveieova št. 26.
HUDIČEV
(LA MARE AD DIABLE) - Poslovenil K. N.
O C?	C?
GEORGE SAND vV \V \|y \,U \U v]/ \t/
/|V	✓	/.S	/I
BAJAR
8
»Oh, res ni čemu, slaba volja res nič ne pomaga. Ampak kako, naj se je človek ubrani, če ga kaj tare! Bog ve, da imaš zadosti gorja, revica. Zmeraj že nisi mogla biti vesela!«
»Res je, 7. materjo sva že trpeli. Marsikaj je prišlo nad naju, ampak poguma nisva nikpli izgubili.«
»Jaz bi se še tako hudega dela ne ustrašil,« je rekel Germain, revščina bi me pa strla. Zakaj meni še nikoli ni ničesar manjkalo. Moja žena je bila bogata in bogat sem zdaj tudi jaz. Bogat bom vse dotlej, dokler (»m delal na pristavi. In to bo, upam, do konca. Ampak vsakdo ima svoj križ. Jaz sem trpel drugače.«
»Da, izgubili ste svojo ženo, in to je zelo bridko.«
»Kaj ne?«
»Oh zelo sem se jokala /.a njo, veste; Germain! Saj jo bila tako dobra! Ne. nikar ne govoriva več o tem. Spet bi se začela jokati. Danes me pa spet vse moje bridkosti obhajajo!«
»Res je, da te jo imela zelo rada, Marička! Zelo sta ji bili pri srcu ti in tvoja mati. Daj no, ali jokaš? Lej si, deklič, meni pa ni do joka ...«
»Pa vam je	vendar hudo,	Germain.	Tudi vam silijo solze	v oči!
Saj	ni sramota,	če mož joka	za svojo	ženo! Nikar vas naj	ne	bo
sram, lejte! Saj	je tudi meni	z vami vred hudo!«
»Dobro srce	imaš, Marija,	in dobro	mi d<5, da lahko jočem s	te-
boj. Primakni vendar noge ognju, tudi tvoje krilo je mokro, revica! Daj, s (klel bom na tvoje mesto zraven fantka, da se boš bolje pogrela!«
»Dovolj mi je gorko,« je rekla Marija. »In če se hočete usesti, razgrnite en vogal plašča, jaz se tukaj čisto dobro počutim.«
»Res je, da je kar prijetno tukaj,« je rekel Germain in sčdel /raven nje. »Samo lačen postajam. Saj bo že devet ura in pošteno se nahodil po teh slabih kolovozih. Kar nekam slab sem. Ali ti nisi nič lačna, Marija?«
»Jaz? Prav nič ne. Jaz nisem vajena kakor vi, da bi morala jesti štirikrat na dan. Legla sem že tolikokrat brez večerje spat, da mi enkrat več ali manj nič ne de.«
»Ej, ti boš pa prijetna žena. Stroškov s teboj ne bo,« je rekel Germain in se nasmejal.
»Saj nisem žena,« je rekla preprosto Marija, ki ni čutila, kam merijo kmetove 'besede. »Ali se vam sanja?«
»Da, meni se zdi, da sanjam,« je odgovoril Germain. »Morebiti se mi od lakote blede!«
»Kako ste vendar požrešni!«, je odvrnila in se po svoje pošalila.
>1 no, če ne morete strpeti pet ali šest ur brez .jedi, pa jejte divjačino, ki jo imate v torbi! Ogenj je pripravljen, da jo lahko spečete ob njem.«
: II udi mana, to je dobra misel. A kaj bo za darilo mojemu bodočemu tastu?«
»Imate šest jerebic in enega zajca! Mislim, da ne boste vsega pojedli, da se nasitite?«
»Ampak kako bi se to speklo tukaj brez ražnja in brez vzglavnika! Saj bo zoglenelo!«
»Kje pa!« je rekla Marička. »Počakajte, jaz vam bom spekla pečenko pod pepelom, ne da bi malo dišala po dimu! Ali niste nikoli lovili škrjancev na polju in jih pekli med dvema kamnoma. Ah, saj res, spet sem pozabila, da niste bili pastir! Dajte, oskubite to jerebico! Ne tako s salo! Odrli ji boste kožo!«
»Kaj ko bi oskubila ti onole, da bi videl, kako je treba ?<
»Ali boste dve pojedli? Kakšen požeruh ste! Dajte, sta zeoskubljeni. Zdaj jih bom pa spekla.«	.
»Ti bi bila imenitna krčmarica, Marička! Zal, Pa nimaš krčme in moral bom piti vodo iz te mlakuže!«
»Bi radi vina, kaj ne? Morebiti celo kave? Mislite, da ste na žegnanju! Pokličite gostilničarja: liter vina za gospodarja z Bela ir ja k
»Ali, prekanjenka, morčevala sc 1)6» iz mene? Ali bi ne pila tudi ti vina, če bi ga imela?«
»Jaz? Saj sem ga pila nocoj z vami pri Rebeki — drugič v svojem življenju. Ampak če boste prav pridni, vam ga bom dala skoraj polno steklenico, pa dobrega!«
»Kako, Marička, ali si torej res čarovnica?«
»Ali niste bili tako nespametni, da ste pri Rebeki naročili dve steklenici vina? Popili ste eno s svojim fantkom, jaz pa sem
kostanj?« ga smukala
z vej, ko smo jahali
posrknila komaj tri kapljice iž steklenice, ki 6te jo postavili predme. Plačali ste pa obe, ne da bi bili pogledali.<
»No, in?«	i	. .
»No in vtaknila sem v svojo košarico steklenico, ki je nisem izpila. Mislila sem, da boste vi ali vaš fantek spotoma žejna. Nate jo.«
"»Ti si najbolj bistro dekle, kar sem jih kdaj srečal. Lejte si, saj je vendar jokala, revica, ko smo odhajali iz gostilne! Pa je pri tem vendar mislila bolj na druge ko zase. Marička, moški, ki te bo vzel zn ženo, ne bo bedak.«
»Upam, da ne, zakaj bedaka tudj ne bi marala. Dajte, začnite jesti svoji jerebici, spečeni sta. In ker ni kruha, se boste zadovoljili g kostanjem.«
»Kje, zlomka, s>i dobila še
»Prava reči Vso pot sem mimo; imam ga polne žepe!«
»In je tudi že pečen?«
»Kakšno pamet bi pa imela, če bi jih ne bila poteknila v ogenj, kakor hitro je zagorel? To se vendar na paši zmeraj stori.«
»Tako, Marička, zdaj bova pa skupaj večerjala! Pil bom na tvoje zdravje in ti želel dobrega moža... takšnega, kakršnega bi si	želela sama. Povej mi no,	kakšnega bi rada!«
»To bi	mi bilo nerodno,	Germain, saj še nisem mislila	na	io.«
»Kako?	Da ne? Nikoli	ne?« je rekel Germain in	začel jesti
s	kmečkim	tekom. Pri tem	pa je rezal najboljše kose	in	jih	po-
nujal svoji tovarišici, ki pa je trmasto odklanjala in se zadovoljila le z nekaj kostanji. »Povej mi no, Marija,« ji jo rekel, ko je vide' da mu ne misli dati odgovora, »še nikoli ti ni prišla možitev na misel? Saj si vendar že v pravih letih!«
»Morebiti,« je rekla, »ampak sem prerevna. Imeti moraš vsaj sto škudov, če se hočeš možiti, in delati moram pet ali šest let, če si jih naj prihranim.«
»Revica! Rad bi videl, da bi jih meni dal oče Maurice, in bi ti jih lahko jaz dal v dar k
»Lepa hvala, Germain! Kaj bi rekli o meni?«
»Kaj pa naj rečejo? Saj vsak ve, da sem že prestar in da te ne morem vzeti za ženo. Tako bi nihče ne mislil, da jaz**, da
»Lejte no, gospodar, fantek se vam prebuja,« je rekla Marička.
Za Ljudsko tiskarno » Ljubljani: Jože Kramar* - Izdajatelj: ini Sodja - Urednik: Mirke Javornik - Kokopiso, ne rračamo - •S,o;en*k' d"ra; '2hnJ[8 °b »ečna naročnina tl lir. ta Inozemstvo 15 tu - Uredništvo; Kopitarjevo tilica 6/111 - Upravni Kopitarjeva ulica 6, LJoblJamt - Telefon ite*. 81 40-01 do 40-05 - Podrui
Me.
mesto
Nove določbe glede izdajanja knjig, brošur in tiskovin v Italiji
Veljajo za ves čas, dokler bo trajala vojna in še pol leta po njej
»Agit« poroča iz Rima da iz tehtnih in povsem razumljivih razlogov ne bo dovoljeno ves čas, dokler bo trajala vojna in še šest mesecev po njej, izdajati knjig, brošur in tiskovin, ki imajo politično propagandno vsebino, ali ki se bavijo s kakršnimi koli mednarodnimi vprašanji, vojaško obrambo, vojskovanjem, izbruhom vojne, z zgodovino vojne in njenimi dogodki, z gospodarskimi in finančnimi vprašanji. Takšne knjige in spise bo v bodoče možno izdajati samo na podlagi posebnega dovoljenja, ki ga izda ministrstvo za narodno omiko.
Odiok velja tudi za knjižne prevode, za ori-
ginalna dela in za ponatise. Posebna dovoljenja niso potrebna za publikacije, ki bodo izdane v prid državni upravi ali pa, ki jih bo izdalo vodstvo fa-šistovske stranke. V veljavi ostanejo določbe členov 2 in 36 konkordata, sklenjenega med Italijo in sveto Stolico in potrjenega z zakonom od 27. maja 1929, št. S10.
Po novih določilih bodo morali avtorji in izdajatelji vložiti na ministrstvo za ljudsko omiko prošnjo ter ji priložiti odtise svojih knjig, brošur ali tiskovin, preden bi jih dali v tisk Za tiste, ki bi se pregrešili proti tem predpisom, nova odredba določa zelo stroge kazni.
»Neverjetna« novica iz Združenih držav
Bržava, ki proizvaja do 160 milijonov ton petroleja, je vendar zdaj v velikih škripcih zanj
Angleška agencija Reuter je te dni prinesla iz Washingfona naslednjo novico: »Z odlokom vlade je od sobote opoldne dalje prepovedano prodajati bencin v vseh vzhodnih državicah severno ameriške Zveze, tudi v Nevv Vorku in Washingtonu.«
Temu je agencija »United Press» dodala še tele podrobnosti: »Prepoved prodaje in kupovanja bencina je splošna. Posebna dovoljenja bodo dana zdravnikom, voditeljem tistih tovarn, ki delajo za vojno, poleg teh pa bodo smeli prodajati bencin še za tiste avtomobile, ki morajo opraviti golove prevoze.«
Ukrep je zadel pet milijonov avtomobilistov. Roosevelt je spričo nezadovoljstva, ki ga je ta ukrep povzročil med prebivalstvom, izjavil tole: »Upam, da bo ukrep samo začasen in da bo v kratkem možno povsem rešiti tudi to vprašanje. Prepoved prodaje in kupovanja bencina je tudi posledica našega nastopa v Severni Afriki, kjer naša letala in naši oklepni oddelki temeljito nastopajo.«
Newvorški časopis označuje novico o prepovedi prodaje in kupovanja bencina v deželi, kjer
je letna proizvodnja bencina 160 milijonov ton, kot nekaj »neverjetnega«. Da bi se zdela le nekoliko »verjetnejša«, pa je treba samo malo pogledati na zemljevid, na katerem so označeni petrolejski vrelci na severnoameriških tleti.
Vse vzhodne državice USA dobivajo petrolej iz mehikanskih petrolejskih vodov, ki drže do najbližjih pristanišč v Mehiškem zalivu, od koder po; tem prevažajo petrolej po tisoče kilometrov dolgi pomorski poti v Združene države na kraj uporabe.
Glede petrolejskih vodov vojna doslej še ni prinesla nobenih sprememb ali težav in ti vodi delujejo še prav tako, kakor so prej. Težave pa so z nečem drugim. Primanjkuje namreč po teh mehikanskih pristaniščih petrolejskih ladij, s katerimi bi mehiški petrolej prepeljali v Združene države in drugam, kjer bi ga nujno potrebovali. In ker takšnih ladij ni dovolj na razpolago, tudi še tako bogate zaloge petroleja v Združenih državah ne morejo ničesar koristiti avtomobilistom velikega New Yorka, ki so zelo ponižani in razočarani. (La Stampa).
Z avtomobili prevažajo prestradane laponske jelene na boljšo pašo
V dneh pred božičem je na Laponskem sneg, ki ga je bilo zapadlo prav precej, naglo močno zmrznil in se spremenil v led. Zemlja je na debelo zamrznila, kar so posebno hudo morale občutiti živali, ki si iščejo hrano zunaj v naravi. Tudi laponski jeleni so bili kaj hitro obsojeni na 6tradanje, zakaj nič več niso mogli odbrskavati snega, da bi prišli do hrane. Zamrznjena področja so tako obširna, da tudi še tako hitra preselitev jelenov ne bi mogla rešiti pred poginom od lakote. Laponci so na neštetih krajih zaprosili vojaške oblasti za pomoč. Vojaštvo jim je takoj dalo na razpolago tovorne avtomobile, c katerimi so hitro začeli prestradane jelene in njihove pastirje odvažati bolj proti jugu. kjer zemlja doslej še ni bila tako hudo zamrznila.
»Brezbarvni« otok
Severno od Islandije loži majhen otok. ki imenuje Limfjordii. Na njem biva komaj kakšnih 200 ljudi. Vsi ti ljudje pa so nekaj posebnega že zato, ker nimajo prav nobenega euita ali smisla za barve. Ker njihove oči ne znajo razlikovati barv, zato ti svojevrstni severnjaki tudi ne izdelujejo kakšnih barvastih predmetov, ker pač raznobarvnost zanje nima prav nobepega smisla. Ne nosijo niti kakšnih oblek. Le na tiroje barv se je privadilo njih oko. na sivo, črno ali snežno belo. Enoličnost te dežele pa je še večja spričo dejstva, da na I.imfjordoju skoraj nikjer ni nobenih dreves ali trave. Ves otok, ki ga pokrivajo ognjeniške tvorbe, je takorekoč res »brezbarven«. Vendar
Športni drobiž
pa ta na zunaj tako pusta enoličnost ne vpliva preveč na razpoloženje tamkajšnjega prebivalstva. Limfjordovci so zelo delavni ljudje, na drugi strani pa tudi precej radi zabavljajo, so nezaupljivi in nevljudni. Kaikšni letoviščarji, če jih je tudi na tem otoku, se najbrž ne počutijo preveč dobro, pustolovcem pa bi Lim-fjordo morda že lahko priporočali.
Za Donavsko okrožje so že tudi naredili precej točen načrt za kolesarske dirke prihodnjega leta. Za okrožno prvenstvo bodo vozili Ze 25. aprila. To bo cestna dirka. Okrožno prvenstvo za gorsko vožnjo pa bodo izvedli 20. julija. — Od 8. do 15. avgusta bodo priredili na Koroškem spet kolesarski teden kot so ga tudi lansko ieto. Prav tako so se tudi že dogovorili, da bodo izvedli v dunajskem stadionu sedemdnevno kolesarsko dirko, na kateri bodo smeli voziti tudi amaterski dirkači. •
16. in 17. Januarja bo priredila hrvaška zimskošportna zveza veliko mednarodno smuško tekmovanje, na katero bodo prišli tudi nekateri odlični smučarji iz sosednjih držav. Velike smučarske tekme bodo izvedli v bližini hrvaške prestolnice.
Nemško predstavništvo v hokeju na travi bo imelo drugo leto dve važni mednarodni srečanji. Prvo tekmo bodo odigrali z Madžari, drugo pa s Švicarji. Z Madžari se bodo pomerili v jeseni prihodnjega leta, s Švicarji pa maja meseca. Za toliko tekem so se zaenkrat dogovorili.
Danski državni nogometni vratar Egon Sii-rensen je pri prvenstveni tekmi, k jer je igral za svoje klubske barve, grdo napadel nasprotnega napadalca in ga potolkel na tla. Danska nogometna zveza ga je zaradi tega kaznovala tako, da ne bo smel nstopiti do 15. aprila prihodnjega leta.
Italijanski državni prvak Roma je izgubil dosedanjega svojega trenerja Schafferja, ki je dolga leta vodil v tehničnem pogledu ta rimski klub in ga pripeljal tudi do ponosnega naslova državnega prvaka v letošnjem letu. Schaffer je odšel zdaj za trenerja v Monakovo, v Rim pa bo prišel znani madžarski trener Kertesz, ki bo imel menda kaj več sreče z Roino, kot jo je pa imel zadnje čase Schaffer.
V Fiumi je svetovni prvak v bantam boksarski kategoriji Bondavalli branil svoj ponosni naslov. Za nasprotnika je imel Fiumančana Sergo Bondavalli je zmagal sicer po točkah, to pa čisto sigurno. Borba je trajala 12 kol.
HENRIK SIENKIEWICZ
ROAVAN V SLIKAH
163
Ko je Vinicij slišal to blaznost, ga je prevzel strah. Linova hiša, kjer je prebivala Ligija, je bila v Suburi, in če bi cesarju ali komu drugemu res prišlo na um, da mesto zažge...?
Pobegnil je z dvora in šel v svojo hišo. Tam je dobil Pavla ter začel pogovor z njim. Hodila sta v mesečini ob morju in apostolova beseda mu je segala v srce tako, da ne bi bil mogel popisati, tudi če bi bil imel Petronijevo besedo in pero. Ni se nadejal, da more kdo na svetu vliti človeku v dušo tako srečo in tak mir in tako lepoto
Ko sta nehala govoriti, se je že oglašala zora. Toda Vinicij ni mogel spati. Krenil je v knjižnico ter L i g i j i napisal dolgo pismo o svoji novi sreči in o svoji stari ljubezni —
164.
Ursus je na vrvi vlekel amtoro, polno vode, iz vodnjaka ter zraven popeval neznano pesem svojega rodu. Z veselimi očmi je gledal Li-gijo in Vinicija, ki sta kakor kipa stala sredi cipres na li-novem vrtu. Na zemljo je legal zlat, bajen somrak. Stala sta v večerni tišini, se držala za roke in se pogovarjala.
»Vedela sem, da boš prišel,« je govorila Ligija. In res ji je bilo videti, da ga je pričakovala, zakaj na sebi ni imela preproste obleke, temveč mehko, belo štolo, iz katere je njena lepa glava kukala kakor zvonček iz snega. V laseh je imela nekaj rdečih anemonk.
O Si.’