UredntStvo:
Sefcülerjeva cesta Stev. 8,
M dvorišču, L nadstropje. * *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan nuun nedelj fai praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
# *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
DNEVNIK
Upravntftvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25*— polletno ... K 12*60 četrtletno . . . K 6 80 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust	j
Posamezna štev. stane 10 h. i
Štev. 79.
Telefonska Številka 65.
Celje, v četrtek, dne 8. aprila 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I.
Odgovor na nizkotna obrekovanja.
(Manifest štajerskega slovenskega učiteljstva.)
Da klerikalci učiteljstvo blatijo v svojih listih in na shodih kolikor največ morejo, je že stara reč in naj učiteljstvo še tako jasno dokaže laži klerikalcev, ostanejo ti nepoboljšljivi, ker je pač njihov princip: boj zoper šolo in učiteljstvo ter jim je pri tem vsako tudi nepošteno in nizkdtno orožje dobro. Posebno se pa množe napadi klerikalcev na učiteljstvo pred volitvami; hočejo očrniti učiteljstw pri ljudstvu, da bi oslabili veljavo učiteljstva pri volilcih.
Ker se bližajo deželnozborske Vb-litve, se klerikalni topovi že zopet oglašajo: kakih nepoštenih sredstev in kako nizkotnega obrekovanja se mislijo posluževati, so tndi že pokazali. „Slovenski Gospodar" je obdolžil kar ves učiteljski stan nemčurstva trdeč, da razmeroma ni nikjer več odpadnikov, kakor jih je baje baš med učiteljstvom, in da učiteljstvo ne vzgojnje šolske mladine narodno.
Kdo pa je vzgojil ves naš narodni naraščajoče ne narodnozavedno učiteljstvo!? Kdo odkriva dan za dnevom krasoto slovenskega jezika, div-nost slovenske poezije mladini, kdo jo uči spoštovati materin jezik in ljubiti slovensko domovino, če ne narodno čuteče učiteljstvo!? Ko bi slovensko učiteljstvo ne vršilo svoje narodne dolžnosti v ljudski šoli, bi slovenski narod v zadnjih desetletjih ne bil napredoval tako kakor je. Resnica je, da smo Slovenci zadnja desetletja bolj napredovali nego prej sto in stoletja in ne da se tajiti, da je baš novodobna šoia, ozir. nje učiteljstvo najbolj pospeševalo ta velikanski napredek. Kolikokrat se je celo s klerikalne
strani že priznalo, da je glavna zasluga novodobne šole in nje učiteljstva, da se je n. pr. družba sv. Mohorja tako mogočno razvila itd.
Da je baš slovensko učiteljstvo glavni činitelj, da se je narodna zavest slovenskega ljudstva — analfa-betu ne koristijo nobeni še tako navdušeno pisani članki itd., vzbudila in da je glavna zasluga slov. učiteljstva, da se samozavest našega naroda čedalje bolj jači, je istina, ki jo priznavajo vsi sloji slovenskega naroda, ki jo priznavajo tudi pošteni in pravični duhovniki, je istina, ki je ne spremeni nobeno in še tako hudobno obrekovanje „Slovenskega Gospodarja" in njegove blebetave hčere „Straže".
Seve takih fanatikov slovensko učiteljstvo ne vzgojuje kakor krščansko socijalni tečaji, katerih slušatelji so jim na tečajih privzgojeno „narodno" zavednost že opetovano na lastnih bratih Slovencih izkazali z — noži in pretepi. Take „narodne vzgoje(!)" nas pa varuj, o Bog!
Hudobna laž je pa tudi trditev, da je med učiteljstvom razmeroma največ nemčurjev. Z mirno vestjo pač lahko reče slovensko učiteljstvo, razmeroma najmanj jih je in če se upoštevajo razmere posebno slovenskega učiteljstva na Štajerskem, moramo se celo čuditi narodni zavednostiinznačajnostislo-venskega učiteljstva, da med njim ni več odpadnikov kakor jih je. Poturice so pa v vsakem stanu in tudi duhovniki imajo svoje Govediče.
Nad slovenskim učiteljstvom visi dan in noč Damoklejev meč nemške nadvlade. Če advokat, trgovec, obrtnik, duhovnik i. dr. narodno deluje, si ne pokvari karijere, da v mnogo slučajih ima še celo dobiček n. pr. dnhovnik ima tem večjo upanje na boljšo faro,
čim bolj deluje za klerikalno stranko, učitelj pa, ki se količkaj narodno giblje, pride takoj pri Nemcih na piko in nemški „Volksrat" že poskrbi, da narodno zaveden učitelj pri kompetencah ne pride v upoštev.
Povedal bi lahko mnogo, mnogo slučajev, kako ima nemški „Volksrat" razpredene mreže po Spodnjem Štajerskem, Znani so slučaji, ko je dobil slovenski učitelj kompetent poziv, naj izstopi iz slovenskega učiteljskega društva ter naj vstopi v nemško spoduje-štajersko učiteljsko društvo, da zahteva se celo, naj podpiše nemški program itd. „sonst bekommen Sie die angestrebte und auch keine andere Lehrstelle in Unterst eiermark" (sicer ne dobite zaprošenega, pa tudi nobenega drngega učnega mesta na Spodnjem Štajerskem). Karakterističen je tudi izrek nekega nemčurskega uda okrajnega šolskega sveta o nekem samotnem gorskem gnezdu. „Gut, dass wir den Vogel dort gefangen haben, der wird dort sitzen bleiben". (Dobro, da smo ptiča tam vjeli, ta bo tam obsedel). To se pravi, obsojen je na večno prognanstvo v tistem gorovju.
Zapostavi j e n.je, prezir a-nj-a, to je plačilo narodno delavnemu učiteljstvu.
In čuditi se res moramo, da učiteljstvo ne kloni tilnika, temveč, da se vkljub temu, da ve, da si z narodnim delom vsestransko škoduje, vendar le ne straši vselej in povsod pokazati svoje narodne zavesti in da vkljuD vsemu deluje za svoj narod. To je pač znak zna-čajnosti in čvrste narodne zavesti slovenskega učiteljstva, to je znak velike ljubezni slovenskega učiteljstva do naroda in domovine, to je znak neomejene narodne zvestobe in velikan-
LI STE K.
Izlet gospoda Broučka v 15. stoletje. 49
Češki spisal Svatopluk Čech. — Poslovenil Stanko Svetina. Dalje
„Ne šalim se. Eden izmed mojih stricev je pokuševalec vin in se živi s tem prav dobro. V šali mu pravimo, da nosi poklic svojega stanu na obličju, kar bi razumel, ako bi videl barvo njegovega obraza in nosa. Ampak za ta posel je treba zelo občutljivega jezika in nemale izkušenosti."
„Ali imate tudi pokuševalce piv?"
„Nimamo. Piva niso tako draga in različna — in spozna jih — vsak."
Gospod Brouček ni rekel besedice toda mislil je, da se Janko silno moti. Bil je sedaj v izborni nasladi. Po ušesih mu je vedno zvonil refren: „Kde se pivo vafi, tam se dobfe dah'"* in je govoril samprisebi, da bi sedaj že ne obupal, ko bi mu bilo mogoče uso-
* Kjer se pivo rari, tam se vsem dobro
jeno, da bi moral vedno ostati v petnajstem stoletju. Seveda, moral bi se privaditi mnogim neprijetnostim in posebno ta vstaja proti Sigmundu je zelo žaltava stvar; ampak vsaka vojna ima svoj konec in v miru bi se morda tu vendarle ne živelo slabo. Pivo imenitno, kuhinja dobra, kokoš pol groša — imel bi se dobro kakor prelat. Posebno, ko bi mu ne ušel zaklad kralja Vaclava. Ampak tudi brez tega bi se še živelo dobro, zlasti pri tej čudovito nizki ceni. Nabaviti bi si mogel makari pokuševalnico piv — bi vsaj pokazal starim Čehom, kak razloček je tudi med pivom in pivom in do kake iz-vežbanosti se more povspeti pri tem poslu izvežban jezik. In v najslabšem slučaju se loti tudi pokušanja vin. V vinu se sicer dosti ne spozna in je za to že nekoliko prestar; ampak morda vendar ni še zamujeno in čez pol leta bi mogel postati izkušen tudi v tem. Izvrševal bi to obrt res s slastjo in mogoče je, da bi si čez nekoliko let prislnžil kako hišico, ali da bi se mogel tndi kam priže--
vstrašil. Zakaj bila je to nenavadna stvar, čeprav je samo v mislih prišel nanjo. Zapodil je sicer izkušnjavca toda pogled mu je zopet obvisel na Domšjkovi hčeri, na katero je bil popolnoma pozabil vsled resne skrbi za svoj želodec in grlo.
Prinesla je ravno veliko posodo z lososovino, postavila jo je na mizo in mu je rekla prijazno: „Posluži se, ljubi gost, tukaj je šalšna skledica, ako hočeš šalšo."
„Šalša? Kaj pa je to dobrega?" je vprašal gost.
„Pravimo tudi omaka."
„A tako! Torej šalša. To si moram zapomniti. Rad jem omako".
„Gotovo si se naučil po svetu več jezikov, kaj ne?"
„Ako odkrito povem, veliko ne znam. Moja glava ni za to. Toda nemško znam kolikor toliko, hvala bogu."
„Zakaj praviš hvals bogu?"
„Človek se mora vendar bogu zahvaliti za vsako stvar, ki jo zna. In posebno za nemščino. Saj jo vendar potrebujemo pri vsakem koraku."
ske narodne požrtvovalnosti, ki zapostavlja lastni osebni interes- dobrobiti naroda. — Take ljubezni, zvestobe in požrtvovalnosti do milega naroda svojega pač niso in ne bodo nikoli zmožni ljndje, ki jim je narodnost le molzna krava, ki prodajajo življenske narodne interese za strankarske koncesije, ki nabirajo za obmejne Slovence, nabrani denar pa porabljajo v sebične strankarske namene, ne zoper narodnega sovraga, temveč zoper lastne brate Slovence. In če namečejo klerikalci na vrlo slovensko učiteljstvo še toliko blata, ne zmanjšajo njegovih narodnih zaslug, ne zakrijejo s tem svojih narodnih grdobij ter ne operejo sebe svojih narodnih grehov.
Zato pa, ker se slovensko učiteljstvo ne straši nemške korupcije, zato, ker slovensko učiteljstvo skrbno neguje narodno zavest, ter neustrašeno deluje za napredek naroda, mečejo mu slovenski klerikalci polena pod noge, ga nizkotno obrekujejo ter ščuvajo ljudstvo zoper šolo in učiteljstvo. Slovenski klerikalci so najboljši in najzvestejši poma-gači in zavezniki nemških zatiralcev slovenskega učiteljstva.	Konec prihodnjič.
Dnevna kronika.
a Češki narodni svet za Moravsko je sklenil, kakor poročajo od 6. t. m. iz Brna, pozvati poslanca Pra-žaka, podpredsednika in prejšnjega predsednika narodnega sveta, naj se v teku 3 dnij opraviči radi posredovanja kupčije sladkorne tovarne v Vrano-vicah za nemško tvrdko Kirschner, drugače bo moral skleniti, da se ga izključi iz vseh čeških narodnih društev na Moravskem.
„Kaj zopet govoriš?" se je vpletel DomŠik v pogovor. „Nemščino da potrebujemo pri vsakem koraku? Kdo jo potrebuje? Ne potrebuje je na češki zemlji niti kmet, niti tlačan, niti gra-ščak v svoji trdnjavi, niti gospod na svojem gradu med češkim ljudstvom, niti rokodelec ali kupec, le če mora iti po svoji trgovini na Nemško, toda koliko je takih?"
„Je že zopet tu s svojo politiko!" — se je jezil na tihoma Brouček, ki se je ravno lotil g pieteto in z veliko slastjo izbornega lososa. — Kakor da bi ne mogel govoriti o vremenu, o jedi in pijači, o stanovanju in o drugih pametnih stvareh!
„Čemu torej govoriš, da potrebuješ nemški jezik?" ga je ošteval dalje Janko od zvona. „Morda si prebival med Nemci v Mišni, v Rakousih ali kje drugje, toda nikdar ne pri nas!"
Gospod Brouček se je razjezil na motilca lososovega vžitka tako, da je popolnoma pozabil na stoletje, v katerem se je nahajal in je rekel ostro: „Prosim te, komu pa to pripoveduješ? Ali misliš morda, da ne poznam Prage.
Politična kronik
v Preganjanje čeških radikalcev.
Hišne preiskave pri članih češko-radi-kalne omladine se nadaljujejo. Policijaje našla baje mnogo antimilitaristiških spisov in je vsled tega razpustila 270 podružnic omladinskih organizacij.
v Povišane izdaje za vojno mornarico. N. Fr. Pr. računa na temelju uradnih informacij zvišanje proračuna za vojno mornarico tako le: Proračun za 1910 bo predložen bodočim delegacijam. Za 1909 je znašal ta proračun skupaj 63,437,000 K, za 1. 1910 bo pa znatno višji in sicer: Kredit za nadaljevanje v stavbi že začetih ladij 20 miljonov; k temu redni proračun 43'4 miljonov; prvi obrok za nadomestne zgradbe 5 miljonov; nepokrita izredna potrebščina 384 miljonov, skupaj torej I06'8 miljonov. Vrhu tega bo pa treba še plačati naknadni kredit za oboroževanje leta 1909; visokosti tega kredita N. Fr. Pr. ne navaja. Kakor vidimo rastejo potrebščine za vojsko in mornarico mnogo bolj naglo kakor davčna moč državljanov. To bi gospodi moralo dati misliti, toda za sedaj se igrajo voditelji naše notranje in vnanje politike s preganjanjem čeških radikalcev in njih takozvane protimilitari-stiške propagande, ne pomislijo pa, da je neznansko višanje izdaj v vojaške svrhe največji, najnevarnejši in najiz-datnejši agitator proti militarizmu.
v Poljski glas o nemškem zavezništvu. „Gazeta Narodowa" piše: „Do vojske s Srbijo na srečo ni prišlo. Avstrija bo pa morala sedaj skazovati svojo hvaležnost proti Nemčiji in Nemčija bode Avstrijo gotovo iz hvaležnosti izkoristila. To bo pa moglo imeti samo neugoden up li v na naše notranje razmere. Treba bode velike politične modrosti slov. strank v Avstriji, d a b i omogočile, da biavstrijskivo-jaški in birokratski krogi ne šli Berolinu preveč na proti." Se li probuja poljska vest? V prvi vrsti bode pač Poljsko kolo, ki se bode moralo ravnati po tem svetu „Gazete Narodowe" v bodočem zasedanju.
b Bosna in Hercegovina. „Ostdeutsche Rundschau" poroča, da se avstro-ogrski poslanik v Vatikanu pogaja s Sveto stolico, da bi papež podelil našemu cesarju naslov bosanskega kralja, češ, da je zadnji bosanski kralj L 1401. podelil papežu pravico, določiti mu naslednika. „Berliner Tägl. Rundschau" piše, da ni verjetno, da bi kdo v Vatikanu resno na to mislil, da bi se iz takega vira dala izvajati taka pravica.
b Odobrenje avstro - turškega protokola. V pondeljek 5. t. m., pol leta po proglašenju aneksije, je turški parlament s 136 glasi proti 46 (18 se jih je zdržalo glasovanja) odobril protokol,
Le pojdi po Pfikopih* ali sedi v električni voz, ali zajdi v mestni park, -v Stromovko, kamorkoli na živejša mesta in povsod boš slišal nemščino, da te bodo bolela ušesa. Gospe in gospodične ne govorijo na ulici drugače ko nemško. Saj hoče vsaka pokazati svojo višjo izobrazbo in vsak moder, češki oče pošilja svoje hčere v nemške šole, zavode in samostane, ako ne doma, pa vsaj za granico. Res je, da se je nemščina nekaj časa opustila, toda sedaj se govoii zopet nemško kakor za stavo ne le v Pragi, ampak tudi na deželi. Vem to iz lastne skušnje in iz pripovedovanja drugih. Vsaj v gosposki sobi vsake gostilnice, tudi v najmanjši vasici, te počaste z drugim deželnim jezikom."
Dalje prih.
* Pfikopé je najbolj obljudena praška
ulica.
« // s katerim se Turčija odpoveduje svojim pravicam na Bosno in Hercegovino ter sprejema od Avstro - Ogrske 27ž mil. turških lir (54 mil. kron). Nek odličen mohamedanski politik se je izrazil o tem: „Porta nas je prodala po 28 kron za glavo in Avstro-OgrsKo nas sili, da bi to kupno ceno sami plačali". Ofici-jelni komuniké o tajni seji parlamenta, v kateri se je razpravljalo o protokolu, suho konstatira, da je bila debata burna in strastna. Privatna poročila pravijo, da so se v parlamentu odigrale v resnici dramatične scene. Opozici-jonalni poslanci — nad 40 jih je govorilo — so s solzami v očeh zakli-njali zbornico, naj ne dovoli, da bi se dve deželi odtrgali od turške države. Bili so trenutki, ko se je mislilo, da vladni predlog ne dobi večine. Veliki vezir Hilmi-paša in minister vnanjih reči Rifaat-paša sta morala zastaviti ves svoj vpliv. Veliki vezir je naravnost izjavil, da mora Turčija voliti med aneksijo ali vojsko. To je pomagalo. Opozicija je zahtevala, naj bi se odločitev vsaj odloži do prihodnje seje. Hilmi-paša je rekel, da bi smatral vsako odložitev za nezaupnico ter da bi takoj odstopil. Pod tem pritiskom je parlament odobril protokol. V senatu se bo razpravljalo 9. t. m. o tem protokolu.
v Srbija. V okolici kralja Petra se govori, da mu je ruski poslanik Sergje-jev, naznanil, da je car pripravljen ga sprejeti. Dvorski krogi smatrajo ta korak carjev za željo, dati srbskemu narodu neko zadoščenje. Kralj Peter odpotuje baje prve dni maja na Rusko. Do tega časa ostane sedanje ministerstvo na vladi.
v Ogrska kriza se priostruje. Po ogrskem zakonu dobivajo penzijo samo oni ministri, kateri so tri leta v službi. Ta tri leta koalicijskih ministrov so pretekla dne 6. tm., do tega dne so jim torej oni gospodje, ki bi se radi pre-rili do jasil, prizanašali. Na Ogrskem imajo vsi in še prav posebno politiki neizmerno razvit smisel za „kšeft" in za denarne koristi iz političnih kšeftov! Sedaj pa, ko so gospodi penzije gotove, ne bodo več prizanašali. Začela se bode licitacija na najniž:o ponudbo, v tem natecanju bode stranka neodvisnosti zmagala, ker šteje v svojih vrstah največ še nenasičenih in dobičkaželjnih „politikov". V pogajanjih se bo pač govorilo o samostojni banki, o povelj-nem ieziku in podobnih „svetinjah", v resnici pa pojde samo za portfelje in Sinekure.
b Črnogorska vlada je izjavila, da sprejme italijansko formulo glede čl. 29 berolinske pogodbe.
b Turčija. Hassan Femi, urednik liberalnega lista „Srbesti", je bil umorjen. To je političen umor in se pripisuje mladoturškemu komiteju, katerega je umorjeni v svojem listu ostro napadal. Umor je zelo razburil prebivalstvo Carjegagrada; visokošolci so priredili velik protestni shod in v parlamentu bodo liberalci interpelirali o tem.
Dopisi.
b Iz Braslovč. Slavno vodstvo hmeljarskega društva v Žalcu se prosi, naj vzame sledeče na znanje: 1. Ni resnica, kakor se je izrazil na glavni skupščini odličen hmeljar iz Žalca, da smo se vsi zunanji odborniki upirali ustanovitvi „zaznamovalnice" za hmelj v Žalcu, ampak branili smo se le sledeče točke pravil: da bi morali iz cele Savinske doline voziti ves hmelj zaznamovat v Žalec; temu se bomo tudi vedno upi ali. Naj bi imela v vsaki večji občini zaznamovalnica enega svojega pooblaščenca, ki bi nam to pravo-močno doma izpolnil. 2. Ni resnica, da smo se iz Braslovč, kakor se je gori imenovani gospod izrazil, zaradi tega upirali, da bi imeli skupno zaznamoval-nico, ker Braslovčani si mislimo, da
pridelujemo boljši hmelj kot Žalčani, ampak naj se pomisli, da bi v večji seziji prišlo na dan tudi 40 do 50 voz hmelja, potem pa naj po tri dni doli čakamo, da pridemo na vrsto; seveda nekaterim bi bilo to vse eno, nam, ki smo oddaljeni, pa vendar ne more biti. 3. Da je v Berolinu razstava pokazala, da je žalski hmelj boljši kot oni iz Braslovč, to pa prosimo dotičnega gospoda, ki se je tako izrazil, naj bi upošteval, da je od nas vposlani hmelj bil ves koncem majuika lanskega leta, to je takrat, ko je čas za kakovost hmelja najbolj .kritičen, celo od toče potolčen, o čemnr se je imenovani gospod sam prepričal; ali se taka hiba nič ne upošteva? Da pa v normalnih letih že precej dober hmelj pridelujemo, kaže dejstvo, da ga vsakokrat prav lahko prodamo po isti ceni in tudi po višji kakor v Žalcu. 4. Ker se je dotičnemu gospodu zdelo umestno na glavni skupščini naš hmelj kritizirati, ne da bi upošteval točo, ki na kakovost hmelja silno vpliva, bodi tudi meni dovoljeno, da ga javno branim.
Braslovče, 5. aprila 1909. Florijan Rak, načelnik kmetijske podružnice za vranski okraj.
Štajerske novice.
o Klerikalce silno jezi tudi lep potek našega nedeljskega shoda. Hinc illae lacrimae, ki jih pretakajo po „Straži". Celo radodarni so postali. Kar 1.000 kron bi radi dali za „Nar. sklad", če jim dokažemo, da je prof. Verstovšek hujskal proti kompromisu na zaupnem shodu km. zv. v Mariboru! Jim je zelo na tem, da bi zvedli, kdo je povedal vse njihove „skrivnosti". Prijatelji, ker računimo še na poznejše usluge dotičnega gospoda, se moramo za sedaj zahvaliti za vaše zares veliko darilo. Saj še bo prilike dovolj! Gosp. profesor dr. Verstovšek pa se še vedno ogiblje odgovora, kakšen je nagib k njegovi sedanji „pobožnosti". Morda bi nam rad dal 1.000 kron samo zato, da bi molčali?
o Vprašanju podržavljenja ljudskega šolstva se upirajo z vsemi silami mali nemški lističi ob meji. Zlasti koroške „štimce" so kar iz sebe. Naravno, da bi se na Koroškem ne dalo potem več tako sistematično germanizirati. Saj tndi na Štajerskem ni nič bolje. Nemški listi bi bili pač zato, da država nekaj prispeva, gospodarji pa bi ostali Nemci! V tem oziru imamo vendar tudi še Slovenci besedo in upamo-, da bo izgovorjena ob pravem času in na pravem mestu. Podržavljenje ljudskih šol je za nas važna zadeva in je obenem tudi cilj napredne narodne stranke na Štajerskem od početka stranke sem. Sčasoma bo stvar vendar prišla v tek!
o Razpor v nemški krščansko-socijalni stranki. Minolo nedeljo je bila v Gradcu konferenca kršč. soci-jalne stranke za Gradec in za srednje-štajerska mesta in trge. Te konference se je udeležil tudi zastopnik centralnega vodstva na Dnnaju. Bil je soglasno sprejet predlog, da se graški in srednještajerski kršč. socijalci izvolijo svoje posebno strankino vodstvo, ker so pogajanja 8 posi. Hagenhofer-jem o skupnem in enotnem vodstvu kršč. socijalne stranke za celo Štajersko ostala brezuspešna. Za vodjo sred-nještajerske skupine je bil izvoljen K. Neunteufel. Ta je volitev sprejel in je dejal, da si bode novo vodstvo dalo tako jasen naslov, da bo vsak dvom o tem, ali zastopa celo Štajersko ali samo en del izključen. Razkol v stranki je gotov. Hagenhofer in Neunteufel si stojita nasproti ter si bodeta pri volitvah v deželni zbor nasprotovala.
o Senzacijonelen slučaj Ivan Roškar. — O Ivanu Roškarju, ki je ustrelil v Lipnici svojo gospodinjo, posnemamo iz sodnih aktov sledeče po-
datke: Ivan Roškar, star 19 let, iz Žitarovec v Slov. gor., je ustrelil na postelji Marijo Hammerl, ženo Ivana Hammerl, po dom. Preterja v Wag-nitzu št. 4. pri Feldkirchnu na Sred. Štajerskem. V kratkem kaj več o tem prezanimivem slučaju. Sodba je datirana s 15. 3. 1880, akt C 117/880.
o Ponesrečen poskns motiti naše nedeljsko zborovanje, klerikalcem ne da spati. V „Straži" na dolgo in široko razpravljajo, da smo baje „veliko število" pristašev klerikalne stranke s shoda odpravili, da smo se bali kmetov itd. Pribiti moramo, da se nasi-loma nikogar ni odpravilo; da se je oba kolovodja, Terglava in Piška opozorilo na njuno netaktnost in predrznost — se ne pravi to odganjati ljudstva! To je sicer zelo ceno sredstvo za agitacijo! Radovedni smo, ali bi klerikalci dovolili, da bi se kakega občnega zbora km. zv. udeležil n. pr. dr. Kakovec?
o Za žalski shod vlada splošno zanimanje v celjskem, laškem, Vranskem in gornjegrajskem okraju. To dokazuje mnogo vprašanj, ki nam glede shoda dohajajo. Govorili bodo tam trije ali štirje kandidati Nar. str., državni poslanci itd. Shod bo velezanimiv. Somišljeniki, agitirajte pridno za udeležbo!
o Kmet ne sme biti med Inteligenco, takega mnenja je naša č. ko-leginja mariborska „Straža". Inteligenten, to se pravi razumen je pač marsikateri kmet in zato gotovo spada med razumništvo, inteligenco. Kaj takega je seveda mariborskim kaplanom neumevno. Oni si žele v „kmečki" zvezi takih ljudi, ki bi po potrebi volili tudi farovško metlo za poslanca. Razumnih, inteligentnih kmetov ne marajo. Mi jih imamo mnogo v stranki in smo ponosni, da jih mirne duše lahko štejemo med inteligenco, razua»-ništvo.
o Za narodni sklad so darovali celjski narodnjaki v prvem četrtletju 1909. 1. 143 K 20 v.; gdčna Bogdana Žižek, učiteljica v Šmartnem pri Celju, 1 K; g. prof. Jug, Ljubljana, 1 K. — Živeli!
o Ornlg je razposlal tiskano poročilo o delovanju ptujskega okr. zastopa v pretekli 4 letni dobi. Med posameznimi postavki „Za kmetovalstvo" se nahaja pod št. 9. „Za pletenje košev" znesek 509 K 20 vin. Bili smo mnenja, da je ta znesek prejela ko-šarska šola pri Sv. Barbari v Halozah. Vodstvo omenjenega zavoda pa izjavlja, da ni od okr. zastopa ptujskega prejelo nobenega zneska, marveč nasprotno, okr. zastop ptujski je prejel potom ko-šarske šole brezplačno sadik za okroglo 140 K. Ker tedaj ta za okraj prevažni zavod ves čas ni prejel nobene podpore, zahtevamo pojasnila, kako se je porabil gornji znesek.
o Posestniki, pozor! Mnogi posestniki se branijo prijaviti finančnim oblastim izdelovanje tropinovca. Kakor je obžalovanja vredno, da je vinski zakon v tem nepopoln in slab, je vendar treba posvariti posestnike, da se naj ne ustavljajo prijavi j en ju, ker bi drugače utegnili biti občutno kaznovani. Čujemo, da bo prišlo v državnem zboru kmalu zopet na dnevni red povišanje davka na žganje; naj bi se gg. državni poslanci takrat odločno oglasili z vsemi zahtevami, ki jih ima kmečko ljudstvo glede neznosnega ob-dačenja na žganje domačih pridelkov.
o Z ozirom na velikonočne počitnice opozarjamo naše občinstvo, da j o škrlaticfi razširjena v občinah ŠL Peter v Sav. dol., Polzela, Sv. Štefan, Loka in Laški trg; deloma se nahaja tudi v Celjski okolici, v Doberni in Voj-niku.
b Svojim Tolileem. Na glavnem xboru narodne stranke sem omenil, da stopim pred volitvami v osebno dotiko z volilci vseh 13 slovenskih trgov. Ker mi je pa dobro znano, da je pretežna večina volilcev slovenskih trgov odločno narodna in napredna, moji shodi ne bodo kak lov za glasovi, ampak bode tačas dana našim trgom prilika označiti svoje potrebe in težnje, da se more po enotnem načrt« delati za povzdigo istih. Narodna stranka, katere uspeli je ustanovitev posebnega volilnega okraja za slovenske trge, bode storila vse možno, da se bode odslej čim dalje bolj slišal tudi glas slovenskega meščanstva na Spodnjem Štajerskem, ki do sedaj sploh ni imelo svojega zastopstva niti v državnem niti v deželnem zboru. Prosim somišljenike, da v vsakem trgu sestavijo takoj poseben odbor za pripravo gori naznačenih sestankov.	Dr. V. Kukovec.
o Napredna kandidatura v spi. skupini Celje-Slovenjgradec-Brežice je bila zadnjič na občnem zboru Narodne stranke v Celju izrecno sklenjena. Toliko v pojasnilo na nek dopis v „Slov. Nar." iz Hrastnika. Kandidat bo te dni razglašen.
o Brivnice v Celju bodo na velikonočni pondeljek celi dan zaprte.
o Vsled neljubega nesporazum-ljenja se je današnji uvodnik razdelil. Naj nam to gospodje oprostijo!
o Umrla je v Celju gospa Ivana Schwab, stara 91 let. Gospa Schwa-bova je mati zdravnika v Laškem trgu g. E. Schwaba. — Pogreb se je vršil danes.
o Bedni občni zbor „Lastnega doma", kreditne in stavbene zadruge v Gaberju pri Celju, se vrši danes teden, t. j. v četrtek 15. t. m. ob 6. uri zvečer v zadružnih prostorih z že objavljenim dnevnim redom. Odbor.
a Vinske sejme v Brežicah vpeljati skušati more le otročje misleči človek, ker dokler je še vina pri pro-ducentih zadosti, ne gre drugi kupec jia sejm v obližje kleti, kakor oni, ki misli na ceno zelo pritiskati ali pa tisti, ki misli kupca fingirati in se iz vinorejcev norčevati.
To se še tam redkokje obnese, da bi vinski sejm dobro uspel, kjer se napravi daleč od goric, kakor se je to večkrat pri z veliko reklamo upeljanih sejmih v Gradcu pokazalo, kjer je okoli 3000 oštirjev, in to zato, ker kupec gre takrat vina kupovat, kadar ga on rabi in kadar on hoče, ne pa kadar je sejm. Vsi gostilničarji so skoraj že v gostilniških zadrugah in zvezani s trgovinami ali pa z vinarskimi zadrugami, le malokteri ni zvezan; zato je edini pot vinorejca k zadrugi, ktera lahko, kakor veliki vinski trgovec, po priliki prodaja, in če treba tudi lahko tako izborna vina, kakoršna se letos nudijo, v zalogi drži. Gotovo pride čas, ko bo vina še primanjkovalo, bodisi zaradi pozebe ali pa slabše letine. — Torej vinorejci, le k vinarski zadrugi! Tam ima kupec na izbero vin na drobno in na debelo po dnevnih cenah, kadar hoče, in posebno tisti, ki sploh osebno kupovat ne hodi ali pa sploh daleč od železnice kupovat ne gre.
o Glede obč. volitev v Cirkorcih na Dr. p. širijo štajercijanci med posestniki v slabi slovenščini letak, na katerem naštevajo nove dolgove v cirkovški občini. Po njihovi trditvi bi ti znašali 73.900 kron.
a Ukradeno žico v vrednosti 40 K je hotel prodati ključavničarski pomočnik Franc Gottlich gospe Braun v Mariboru za 8 K. Ko je ta zahtevala, naj dokaže, da je dobil žico na pošten način, jo je raje popihal. Policija je potem dognala, da je Gottlich ukradel žico svojemu gospodarju Lamprechtu v Krčovini.
o Slovenj ebistrlška Cirll-Meto-dova podružnica se je v svoji zadnji seji sledeče konstituirala: predsednik Peter Novak, podpredsednik Ivan Vršič, tajnik Ign. Založnik, blagajnik I. Miro Volčič, blagajnik II. Anton Terčič, namestnika Fran Krulc in Vekoslav Pinter, odbornici Ivana Terčič in Elizabeta Venguš. Nadalje so se nomini-rali zaupniki za vse okoliške občine, za mesto gei. Novakova in Starovaš-nikova. Delegat za toletno skupščino je dr. Urban Lemež. Koncem prihodnjega mesca je sklenil odbor prirediti v hotelu „Avstrija" večji vrtni koncert v prid naši šolski družbi.
d Umrl je v Radincih po dolgi in mučni bolezni trgovec Jožef Razlag, star še le 32 let. N. v m. p.!
o Od Sv. Barbare v Halozah. V nedeljo je imel socijalistični dež. zbor. kandidat za splošno kurijo Kitek tukaj svoj volilni shod. Navzoči so bili otroci, ženske in celo par volilcev. Udrihal je po „liberalcih", klerikalcev se je mož očividno bal, dolžil dr. Ploja, da je tuk. prebivalstvo kar za več milijonov opeharil (1), zahteval, da se morajo davki za mala posestva odpraviti in naposled dokazoval, kako velika dobrota je za Slovenca znanje nemškega jezika. Navzoči so se z izvajanji kandidata docela strinjali in tudi kaplan Rabuzek ni ugovarjal (!)• Vzlic temu „velikemu uspehu" se ni bati, da bi kdo dal svoj glas taki čenči.
o Umrl je v Obrežu pri Središču pos. Jakob Ozmec, oče klerik. kandidata župnika Ozmeca. Pogreb se je vršil včeraj.
o Od Sv. Barbare v Halozah. Na razna vprašanja v zadevi vrhovih nasadov naznanja državna učna delavnica za košarstvo sledeče: 1. Za vrbo ugaja vsako zemljišče, če le ni presuho in kamenito. 2. Pred sajenjem je zemljo 30 cm globoko rigolati in poravnati. 3. Potikači se narežejo 25 cm na dolgo in se ob napetem motvozu po 10 cm narazen zatikajo celo v zemljo. Vrste pa se narede 30—40 cm narazen. Nasad se v teku poletja enkrat okoplje. Meseca februarja se lahko že poreže pridelek prvega leta. Potikači se še dobe pri vodstvu zgoraj navedenega zavoda po 3 K tisoč. Za nasad je še vedno čas do sredi mesca maja.
b Studealce. Cenjeni g. urednik! Če naš pek Malus napiše nemško pismo na svojo domovinsko občino, še to ni tako hudo in se mi, dozdeva naravnost malenkostno, vreči človeka samo zaradi tega nemškega pisma v jedno malho z nemškutarji. Mi smo tukaj navaieni vsemu drugemu. Če prideš v gostilno, kjer je zbrana naša „narodna" inteligenca s svojimi prijatelji iz studeniške oko'ice, se ti dozdeva, da si zašel nekam v kako gornještajersko beznico. Dogodi se, da ne slišiš celi večer slovenske besede. Tu bi bilo treba podregati. Kadar se ne bo več godilo kaj tacega na zeleni veji, potem bo tudi drugod boljše.	Studeničan.
o Deželnozborske volitve. — Za mestno skupino Radgona-Cmurek-Gor. Radgona je zopet postavljen radgonski Reitter kot kandidat nemških nacijonalcev.
o Za šolarsko kuhinjo v Vur-bergu je nabral v veseli družbi tam gostilničar in trgovec g. J. Golob 4 krone. Posnemanja vredno!
o Iz potne torbice. V nedeljo 4. t. m. sem napravil izlet v Vurberg. Tukaj najdem na nekem mestu pribit razglas o reklamaciji radi volilnih imenikov za deželnozborske volitve. Mislil sem, da sem zašel v nemški rajh, kajti razglas je v sami nemščini. — Tamošnji pododbor km. zveze bi pač lahko poučil župana v tej zadevi, ako ma je mar kaj za narodni ponos.
Ali se je morda g. župan naučil od našega Orniga nemškutariti?
b Zrakoplov so videli včeraj zjutraj okolu polsedmih v Št. Jurju ob Taboru. Jadral je približno 1000 m visoko precej naglo od vzhoda proti zapadu. Z daljnogledom se je dognalo, da je bil samo „registrirni" zrakoplov.
b Opozarjamo Gornjegrajčane in kompetentne faktorje na dopis, ki ga prinese v soboto „Narodni Dnevnik" o „delovanju" g. Grebenca v Gornjem gradu in po okraju.
b Iz Maribora. Sklep velikega zbora „Narodne stranke", da se štejejo vsi slovenski glasovi v mestnih skupinah na imenn gosp. dr. Gvidona Serneca, se v Mariboru splošno odobrava. Naj se stori konec tisti pogubni taktiki prejšnjih let, ko so se Slovenci rajši izogibali volitev, češ, da se s štetjem nikomur ne koristi, vsled česar smo vsakokrat dosegli sramotno nizko število glasov. Seveda ne gre za zmago, gre pa za čast manjšine, gre za to, da dokažemo, da smo tukaj. V Mariboru imamo voliti dva moža v mestni skupini. Krajni odbor ima sklicati volilni shod, kjer se določi, ali se naj poleg g. dr. Serneca postavi še jeden števni kandidat in na katerem se razdeli delo za volilno agitacijo. Toda kmalu!
d Iz Maribora. Mnogi štajerski Slovenci zlasti ob narodni meji še morajo nositi do današnjega dne popačena imena, kar je zakrivila nekdanja nenarodna duhovščina, ki je pisala le nemške matrike in vse v nemškem groznem pravopisu. Koliko živi med nami Wratschkov, Jeschouni-gov, Tschechov itd., ki težko prenašajo dedščino po nemških in germa-nizujočih krstnih knjigah! Naša duhovščina ne čuti v sebi moči, da bi povsod popravila, kar so zakrivili nezavedni predniki in da bi vrnila slovenskim družinam njihova slovenska imena v pravi nepopačeni obliki. Če pogledamo v imenik občinskih volilcev v katerikoli občini mariborskega okraja, nas obhaja kar groza pred pravopisom slovenskih imen. V 20. stoletju že smo, a tukaj se ne moremo rešiti niti tega sramotnega pečata davnih stoletij. Noben narod v Avstriji ni v tem oziru tako zanemarjen kakor smo mi ob jezikovni meji. Še hujše pa je z imeniki na davčnem uradu, kjer je sploh čudež, če naletimo na ime v slovenskem pravopisu. Davčni uradniki počenjajo v tem oziru, kasor se jim zljubi. Naš kmet je že celo navajen tega pravopisa in meni, da se mora tako pisati, kakor je zapisano v starih krstnih bukvah ifcd. Na ta način se vzdržuje nemškutarsko lice občin v mariborskem okraju in ves nemški aparat od navadnega pisača v domačem uradu do c. kr. namestništva v Gradcu skrbi krčevito, da se na tem ničesar ne spremeni. In kako se boje slovenskih imen! Pred tedni je umrl v Selnici ob Dravi posestnik Kralj, ki se je pisal slovenski. Takoj so bili Nemci po koncu, ker to vendar ne gre, da bi imel priprosti človek v Selnici ob Dr. ime v slovenskem pravopisu. Ta slučaj se jim je zdel vreden, da se je pisalo v mariborskem in graškem listu, da je pravo kmetovo ime bilo Kröll, ne pa Kralj, ker tako (Kröll) so se pisali pradedje tega kmeta. Smešno je to, za naše razmere pa značilno in tudi žalostno, če dolže sedaj pokojneera župnika Žmavca na Remšniku, češ, da je „poslovenil" pošteno nemško ime.
a Iz Maribora. Posestnik Kobaa v Spodnjem Radvanju pri Mariboru je imel mladega divjega žrebca, ki je udaril pri podkavanju svojega gospodarja tako silno, da mu je razbil spodnjo čeljust. Koban je umrl v mariborski bolnišnici.
a Surovež. Pred par dnevi sta hlapca Franc Schwab in Franc Pla-ninšič pri svojem gospodarju, nekem posestnik« v Recenjakn pri Sv. Lovrencu nad Mariborom, zlagala deske. Schwab je Planinšiču rekel, da slabo dela, kar ga je tako razkačilo, da je Schwaba z nožem zabodel v trebuh in ga smrtnonevarno ranil. Planinšiča so orožniki izročili mariborskemu okrož-nema sodišču.
o Z voza je padla. Neki izvošček je v nedeljo perici Tereziji Plesch v Gradcu rekel, naj sede na voz, da jo brezplačno pelje na njeno stanovanje. Ker izvošček ni hotel ustaviti, kjer bi imela ona izstopiti, jo skočila iz voza in se na glavi precej pobila. Redar jo je spravil v stražnico. Policija išče neznanega izvoščka.
a Pet volov se zadušilo. V nedeljo je dospela iz Budimpešte na Pra-gersko pošiljatev volov, ki je bila namenjena v Gorico. Na Pragerskem so zapazili, da se je med vožnjo 5 volov zadušilo.
Kranjske novice.
v Narodna delavska organizacija v Ljubljani. Načelnik g. Adolf Rib-nikar se je načelstru odpovedal, odbor te odpovedi ni hotel vzeti na znanje, a Ribnikar vztraja na svojem odstopu ne iz društvenih ampak iz drugih nagibov.
b Zveza gostilničarskih zadrug
se osnuje za Kranjsko. V soboto je bil v Ljubljani shod zadrug, ki so sprejele pravila. Zveza bo za razvoj gostilni-čarske obrti na Kranjskem velikega pomena.
v Na železniškem tiru zaspal.
Predvčeraj opoldan se je vlegel blizu postaje Rateče na Gorenjskem železni* ški delavec Janez Kerštajn iz Kranjske gore na železniški tir, da bi si odpočil. Med tem je zaspal ni zapazil, da prihaja vlak, ki ga je povozil, da je bil na mestu mrtev.
v Umrl je gospod Jurij Čemažar, posestnik v Trnovem.
v Državno podporo v znesku 700 K je dovolilo poljedelsko ministerstvo društvu za pospeševanje obdelovanja ljubljanskega barja.
RaroShe novice.
a Koroški deželni zbor sestoji iz 2 Slovencev, 2 nem. kršč. socijalcev, 1 socijalnega demokrata, 31 nemških nacijonalcev, 6 nstavovernih veleposestnikov in 1 virilista, krškega škofa (nem. kršč. soc.). Prihodnji deželni glavar bo najbrž baron Leop. Aichelburg-Labia.
a Prememba posesti. Princ Fridrih pl. Schönburg - Waldenburg je svojo graščino Stadlhof pri Št. Vidu prodal baronu Vivenotu.
a „Schulvereinsgau" so si osnovali koroški Nemci pretečeno nedeljo v Cplovcu za celo Koroško. Predsednikom je izvoljen ravnatelj Steinlechner.
a Celovški konjski tramvaj bo vozil iz mesta do vrbskega jezera letos še le od 1. maja naprej, baje zaradi slabega vremena.
Primorske novice.
v Baz konja je paUel Ivan Go-dina, gostilničar in posestnik v Pro-seku, ko se je vračal od konjskega nabora. Bil je na mesta mrtev.
v Nar. del. organizacija v Trstu otvori dapes prvo skladišče konsumne zadruge za svoje člane v ulici Bosco št. 17. —
v Bavnopravnost na Istrskih sodiščih. V Vodnjanu je bilo razpisano mesto sodnega kancelista. Hrvaško časopisje je zahtevalo, naj se na to mesto imenuje človeka, ki bo popolnoma
zmožen hrvaščine, ker pri sodiščn sedaj ne zna noben nradnik hrvaški, dasi-ravno je v okraju hrvaški živelj jako številen. Tudi upravitelj sodišča, svetnik Colombis» se je zavzemal za to, a vendar je bil imenovan Italijan Ludvik Conti iz Kopra, ki ne razume niti besedice hrvaški.
v Romanje na Simon Gregorčičev grob namerava prirediti pevsko društvo „Kolo" v Trstu in poziva vsa tržaška društva, naj čim preje ukrenejo vse potrebno, da se ga udeleže.
v Imenovan je višji poštni svetnik Josip Gius za podravnatelja poštnega in brzojavnega urada v VI. plačilnem razredu, poštni svetnik Nikolaj Dudan pa višjim poštnim svetnikom.
v Ljubljansko slovensko gledališče gostuje v Gorici od 17. aprila. Predstave bo priredilo v „Trgovskem domu" pod firmo „Narodne prosvete". Sodelovalo bo 13 oseb.
% Po svetu.
v Kolakovió. Brat umrlega strežaja srbskega prestolonaslednika Gjorgja. Kolakoviča, je napravil baje na drž, pravdništvo vlogo, naj uvede preiskavo radi smrti njegovega brata.
v Belgijski kralj Leopold je razpisal 50.000 frankov nagrade za najboljšo razpravo o zrakoplovstvu in o najnovejših iznajdbah in pripomočkih za uspešen napredek letalnih strojev. Do 1. 1911 mora biti delo gotovo.
o Smrt ob telefonu. V hiši trgovca Sheddona v Elgin (Illionis) je začelo nek popoldan na telefonu neprenehoma zvoniti. Sheddon je hotel poštni urad prositi pomoči, a se mu ni posrečilo dobiti zveze. Vzel je torej škarje in prerezal žico. Pri tem ga je zadel tako močen električni tok, da je na mestu umrl.
o Tkalnica je zgorela. Iz Libere se poroča, da je v nedeljo tkalnica za pavolo tvrdke J. V. Hybler v Benešo-vem z vsemi stroji in vsem blagom zgorela do tal. Tovarna je imela okoli 20.000 vretenic. Bila je zavarovana.
Najnovejša brzojavna in telefonija poročila.
Položaj v Srbiji.
a Belgrad, 8. apr. (Brz. „Nar. Dn."). Ministerski svet je sklenil, da predloži skupščini novo zakonsko osnovo tiskovnega zakona, po katerem bi se razža-ljenje kralja in dinastije zelo strogo kaznovalo.
a Belgrad, 8. apr. (Brz. „Nar. Dn."). Vlada se je namenila, da prekliče prepoved izvoza vseh živil in krme, katero je izdala pred dvema mescema. Preklic se razglasi v kratkem.
a Belgrad, 8. apr. (Brz. „Nar. Dn."). Državna zakladnica, ki so jo bili vsled strahu pred vojsko spravili v varnost v trdnjavi Niš, se prepelje zopet nazaj v Belgrad.
Avstro-Ogrska in Črnagora.
a Dunaj, 8. aprila (Brz. „Nar. Dr."). Črnogorska vlada je sporočila italijanskemu poslaniku in tudi dunajski vladi, da je pripravljena obnoviti prijateljske odnošaje z Avstro-Ogrsko. Na Dunaju so zelo prijazno odgovorili in izjavili, da nimajo nič proti, če se razveljavi člen 29. berolinske pogodbe. S tem bo spor med Avstro-Ogrsko in Črnogoro, ki je nastal vsled priklopljenja Bosne in Hercegovine, poravnan. Tozadevna avstrijska nota na črnogorsko vlado se je oddala danes.
Različne vesti, b Dunaj, 8. aprila. (Btz. „N. D.") Danes predpoldan je bil pogreb dvornega gledališkega igralca pl. Sonnen-thala ob veliki udeležbi diplomacije, članov gosposke zbornice, gledališčnih
ravnateljev, igralcev in drugih. Sprevod se je pomikal med špalirjem velike množice ljudi — gotovo nad 100.000 — proti dvornemu gledališču in od tod na pokopališče. Ob grobu je govorilo več govornikov.
b Praga, 8. aprila. (Brz. „N. D.") Kakor se poroča, se bode kmalu ustanovila v Brnu podružnica češkega ko-respodenčnega urada.
b Tešln, 8. aprila. (Brz. „N. D.") 50 galiških dijakov iz Krakova in Lvova, ki so bili že od prejšnjega tedna tukaj, je sinoči domov grede po-pevalo poljske narodne pesmi. To je policijo tako razburilo, da je nastopila z vso svojo strogostjo proti njim. Prišlo je do spopada, pri katerem jih je več aretirala.
b Carigrad, 8. aprila. (Brz. „Nar. Dn.") Na zahtevo lista „Srbesti" bo sultan izdal irade, da bo umorjeni odgovorni urednik pokopan v sultanovem mavzoleju, ki je grobnica samo za vladarje. _
Narodni gospodar.
Občni zbor hmeljarskega drnštva v Žalcu.
Konec.
G. Petriček daje nadalje praktične nasvete za hmeljarstvo. Ljudje tožijo o slabih cenah hmelja. Upravičeno tožijo, a mnogo so sami krivi. Prvo je, da se ne smejo cela posestva zasaditi s hmeljem. Hmelj je plemenita rastlina, potrebuje najboljšo zemljo. Le najboljši del posestva za hmeljarstvi Vsak naj hmelj sadi, toda ostane naj vedno v pravem razmerju z velikostjo posestva. Ravno tako je treba pomniti, da da slabo seme tudi slab sad. To velja pri vseh pridelkih, torej tudi pri hmelju. Vsak hmeljar naj rabi le dobre sadeže. Hmeljar mora celo leto ogledovati nasade, da ve kdo ima najboljši hmelj in kje bo torej iskati dobrih sadežev. Za jesen pa vsak naj uvažnje nasvete, ki jih daje dmštvo glede obiranja ii sušenja hmelja. Tudi to dvojno delo je zelo važno in močno vpliva na Vrednost pridelka.
G. poslanec Roblek opisuje na to predpriprave, ki so se vršile za lansko berolinsko razstavo hmelja in ječmena. Na Dunaju se je sestavila posebna komisija, ki je vodila predpriprave glede avstrijske udeležbe. Tudi g. poslanec je bil v tisti komisiji. Slab hmelj sploh ni mogel priti v Berolin. Za presojanje hmelja se je sestavila zopet posebna komisija, h kateri je istotako pripadal g. poslanec. Bilo je krog 400 do 500 vzorcev. Ko je prišel na vrsto savinski hmelj, bili so češki in moravski člani kar iznenadeni, tako dobro blago smo poslali v presojo. Hmeljarski konzulent za Češko, g. Hofer, pa je postal kar nevozen. Videl sem, da je naš hmelj hud konkurent češkemu hmelju, torej nam ni treba obupati. Pač pa je neobhodno potrebno, da se držimo enega nasveta: Dober hmelj držati, slabega pa odstraniti iz naših hmeljišč! To nam mora prinesti najlepše uspehe!
V odbor se izvoli pri nadomestnih volitvah g. Žigan.
Pri slučajnostih govorita gg. drž. poslanec Roblek in Petriček o zazna-movalnici za hmelj, ki se naj ustanovi v Žalcu. G. župan Širca je že izdqlal pravila. Sklicati je treba le tozadeven ustanovni shod. Ustanovitev se je sklenila že enkrat, toda zgornja dolina je bila naenkrat iz popularno neumljivih vzrokov proti. Zaznamovalnica je potrebna. Na Češkem že imajo take zavode. Pri ms bo neobhodno potreben, ker bodemo morali od 1. 1912. naprej prodajati svoj hmelj tudi v inozemstvo le pod pravim imenom. Zaznamovalnica bode za naš hmelj velika reklama. V pravilih pa se mora tudi določiti, da se s.ab hmelj v zaznamovalnici ne bo zaznamoval, ker bi naši hmeljarji trpeli drugače le ikodo. Odboru se poveri naloga, da sklep o ustanovitvi zazna-movalnice čimpreje izvrši.
S tem ge|bil ta lep občni zbor končan. Dovolim si opomniti da je število 87 članov za tako važno društvo mnogo
prenizko. Treba več tozadevne agitacije samo s pismenimi vabili se ne opravi mnogo. Treba bo, ako se to še ni zgodilo, izvoliti po celi dolini zaupnike, ki bodo pridobivali člane in sploh osrednji odbor podpirali v vsem njegovem delovanju in v poslovanju med člani in odborom. In še na eno točko bi opozoril: namreč na zimsko šolo za hmeljarstvo. Na občnem zboru se je omenila v tajniškem poročilu. Tako šolo more ustanoviti hmeljarsko društvo v lastni npravi. Podpore od dežele in s tem tudi od države so precej zasigu-rane. Nekoliko bi se dali vpreči tndi prizadeti okrajni zastopi in občine. Osobito bi tržka občina Žalec gotovo z vso požrtvovalnostjo podpirala tako napravo, ki bi bila v največjo korist celega savinjskega hmeljskega okoliša. Razun tega bi tudi obiskovalci zimske šole plačevali šolnino.
To se je obneslo tudi povsod drugod. Šola se da napraviti z internatom, pa tudi brez istega. Ako bi se ustanovila v Žalcu — in to je edino primeren prostor za to — bi pač bil internat neobhodno potreben. Učitelj zimske šole bi poučeval po zimi na zavodu samem, po leti pa bi potoval po savinjskem hmeljskem okolišu in navajal hmeljarje s predavanji, kratkimi poučnimi tečaji itd. k nmnemu hmeljarstvu. Brezdvomno bi bila taka naprava neprecenljive vrednosti za savinjske hmeljarje. Omeniti pa moram precej na tem mestu, da bi bilo popolnoma napačno, ako bi se uvedel na tako šolo le pouk o hmeljarstvu. Danes hočete omejiti hmeljarstvo in pripraviti savinjske kmetovalce do tega, da se pečajo tudi z drugimi kmetijskimi panogami, osobito z živinorejo. Na to bi se morala zimska kmetijska šola na vsak način ozirati in vpeljati v ravno isti meri tudi pouk o živinoreji oz. ostalem kmetijskem gospodarstvu.
Kdor vidi, s kako vztrajnostjo se dela v savinjski dolini za izboljšanje hmeljarstva, mora pač imeti najboljše zaupanje v bodočnost savinjskega kmetijstva. Toda spomnim se pri teh besedah težkih obdolženj, ki sta jih zagnala mariborska slovenska lista „SI. Gospodar" in „Straža" v najzaslužnejše hmeljarje n. pr. v g. Robleka, Petri-čeka, Širca in druge. Spominjam se, s kako besnstjo so se ljudie krog navedenih listov zaganjali v te može in se čudim, silno čudim, kje so našli toliko drznosti. Da hmelj nima cene, da je lanska suša povzročila kvantitativno slabo letino itd., vse take stvari so zakrivili g«. Roblek, Petriček, dr. Berg-man, Širca i. dr., torej tisti možje, ki delajo danes z največjo marljivostjo in nesebičnostjo za povspeh savinjskega hmeljarstva ? Namesto, da bi te može podpirali, pa jim nasprotujejo z lažmi in obrekovanjem. Res neverjetno!
Miloš Stibler.
Tržne cene.
7. aprila.
Kava v Hamburgu: Santos Good Average za mare 32'75, za maj 35*75, za september 33*75, za december 32*75. Tendenca stalna.
Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 23*55, za oktober — december K 2215. Tendenca mirna — Vreme megleno.
Budimpešta, 7.aprila. Pšenica za april 14.05, pšenica za maj 13*82, pšenica za oktober K 11 "40, rž za
april K 10—, rž za oktober K 9'16, oves za april K 8*69, oves za oktober K '—, koruza za maj K 7'49, koruza za julij K 7*67 ogrščica za avgust K 14*80 Promet 12.000 met st.
Budimpešta, 6. aprila. Svi-njad: ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 143 do 144 vin, mlade, srednje 144 do 146 vin., mlade, lahke 145 do 147 vin.; zaloga 22.850 kom.
Svinjska mast v Budimpešti: 150"—, namizna slanina 130"—.
Dunajska borza za kmetijske pridelke, 6. aprila:
Tendenca se zboljšala, zahteve za pšenico se zvišale za 10 vin. Tudi koruza se držala višje, dočim sta rž in pšenica ostali na isti ceni. Obrat zaradi praznikov slab.
Prodnktni trg. Pariz: moka za tekoči mesec 31'40, moka za prihodnji mesec 31*60, moka za maj — avgust 32'—-, moka za sept. — decemb. 30*70, pšenica za tekoči mesec 24'5K, pšenica za prihodnji mesec 24*75, pšenica za maj — avgust 2480, pšenica za sept — dee. 23*45, rž za tekoči mesec 17*30, rž za prihodnji mesec 17'10, rž za maj — avgust 17*35, rž za sept. — dee. 17'—.
Tendenca: moka: trdna, pšenica: stalna, rž: mirna. — Vreme lepo.
Za Veliko noč
priporoča svojo veliko zalogo možkih, ženskih in otročjih obutev po nizkih cenah. Daje tadi na obroke. — Naročila po meri tekom 24 ur. Štefan Strašek, Celje, Kovaška ulica 3. 42 5-5
SUKN9
in modno blago .: za obleke ::
priporoča firma
tYomica za snkno r Hnmpoicu na Češkem. Tvorniške cene. Vzorci franko.
112 50-21
pri župniščn na Bizeljskem
se odda oferentu, kateremu bode cerkveni konkurenčni
odbor zaupal. Proračun znaša 12.103 K 81 vin. Načrt in pogoji so razvidni v župnišču na Bizeljskem
do 25. aprila t. I.
in se bode tudi isti dan ob 3. uri popoldan stavba oddala proti 10% kavciji.
Franc Balon
2051	načelnik cerkv. konk. odbora.