Stav. 57
(Posamezna številka 8 vinarjev.)
fertaja vsak dan zjutraj, tudi ob »edeljali Is praznikih. — Uralnifivo Irtua sv. Frančiški AsiSkega IL 20, L nadstr. — Dopisi naj m poMIJaJe grećoi&vu. — Ncfrankirtm pisma se ne sprejemajo, rokopisi te ae vrača ja t- Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsordj lista #Fdirosti*. — Tisk tiskarne .Edinosti".vpisana zadruga z omejenim poroštvom, t Trstu, ulica sv. Frančiika Atiškega it 20. — Telefon nredniftva In narava 8t. 11-57. — Naročnina znata: Za celo leto K 31-20, pol leta K 15*60, M giesece K 7 80, za nedeljsko Izdalo za celo leto K 6*20, pol leta K 3*§0i
^^Jf ffnu, ¥ so p ^ to 2, marca igw|
EDINOS
letnik Xllll.
^osaipe^Ei: šleviike po 3 vin., zsstarele 10 vin Oglasi se računajo nt mfllmctm v Širokosti ene kolone. Cene: ot^asl trgovcev in obrtnikov mm po 10 vin| osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov mm po 80 vin t oglasi v tekstu lista do p« vrst K 20.— ; vsaka na dal j na vrsta K Z—. MaH oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa 60 vin. Oglase sprejema inseratal oddelek .Edinosti'. Naročnina !n reklamacije se poiiljajo npravi lista. Plačuje s# izključno le upravi .Edi^ostr*. Plača in toži se v Trstu. Uprava In inseratm oddelek se nahajata v uLsv. Frančiška As. It. 20, Pošiaohranilnitni račun At Ml.dSA
ZVEZNA ARNACNA POROČILA.
AVSTRIJSKO.
DUNAJ, 1. (Kor.) Uradno se razglaša: ; Zapadno Brente se Je Italijanski sunek izjalovil.
Od vlade In prebivalcev vedno znova In v zadnjih dneh posebno nujno pozvane« so včeraj čete geldmaršala Bohm-Ermollija v svrho mirne intervencije vkorakale v Podolje In dosegle črto Novo-alefica — Chotin — Kamenjec Podolski. Ob progah £n važnih cestah prodirajoči oddelki Imajo ukaz, da vzpostavijo povsod mir in red in da zavarujejo za uvažanje potrebna trgovinska pota. Dosedaj je okoli 10.000 Rusov odložilo orožje; uplenili smo znatne množine municije, vozov in železniškega materijala.
Načelnik generalnega Štab;).
NEMŠKO.
BEROLIN, 1. (Kor.) Veliki davni stan javlja:
Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča
Ruprehta: Severno Poekapelle so se ponočnl po močnem topovskem streljanju izvršeni sunki angleške pehote izjalovili Na ostali fronti Je topov-sk' delovanje v zvezi z manjšimi poizvedovalnimi boji oživelo na več krajin. Zapadno La Fere Je
v Sibiriji opravičuje japonsko vojaško akcijo. Japonci bi bili popolnoma zadovoljni z ameriško in ententno soudeležbo; vprašanje je le, ali naj nastopi Japonska sama, ali pa naj se izvrši skupna akcija.
DOGODKI NA MORJU.
BEROLIN. 1. (Kor.) V Sredozemskem morju so potopili naši podvodniki 6 parnikov in dve jadrnici, skupno 22.000 ton.
STOCKHOLM, 28. (Kor.) Finski parnik »Mario-graf« z rdečimi gardisti na krovu je v alandskem vodovju zadel na mino in se potopiL
Lord Balfour o zadnjem Hertlln-Sooem SfivoriL
Anglija, Wilsoitova mirovna načela In stališče Nemčije.
LONDON. 28. (Kor.) V spodnji zbornici je liberalec Holt otvoril razpravo o govoru državnega kancelarja grofa Hertlinga. Lord Balfour je izjavil, da je diplomacija, kar se tiče pogajanj med vojujočimi se državami, izločena, dokler se ne ustvari taka množina možnih soglašanj med vojujočimi se strankami, da bo od političnih razgovo-
privedel neki oddelek s sunka preko prekopa več J rov mogoče pričakovati dobrih uspehov. Obža-
ujetnikov. Sovražen letalski napad na Kontrljk je povzročil med belgijskim prebivalstvom znatne izgube. — Armada nemškega cesarjevlča: Pri Cha-vignonu so napadalne čete prodrle v sovražne jarke in ujele 10 Ainertkancev in par Francozov. V {jutranjih urah je oživelo bojno delovanje v posameznih odsekih Sampanje.
Vzhodno bojišče. Ob ukrajinski severni meji so naše Čete na prodiranju proti vzhod«i dosegle Dnjepr. Pri Rječicah so zadele na močno zgrajeno in od sovražnika branjeno predmostže. Mesto in kolodvor sta bila zavzeta z naskokom: več šlo mož je bilo ujetih. V Mozirju smo upleni!! pripiatsko brodovje, obstoječe iz 6 okloptiih čol-aov. 35 motornih čolnov in 6 lazaretsklh čolnov. Pr? Fastovu In Kasatinu je bifa dosežena ps-oga
luje, da po vseh znamenjih še ni nastopilo to srečno stanje. Balfour je nato ironiziral Hertlingo-vo dozdevno sprejetje načel Wilsona in izjavil, da bi storil stvari miru veliko krivico, ako bi vzbuja! nade, da je mogoče pričeti pogajanja. Holt je odgovarjal, da je grof Hertling dozdevno sprejel štiri mirovna načela predsednika Wilsona. Zato zahteva kategoričen odgovor na sledeča vprašanja: Ali angleška vlada soglaša s temi načeli? Ali soglašajo ž njimi naši zavezniki? Ako da, ali je vlada pripravljena, da odredi kake odredbe in da v očigled deistvu, ker so vse stranke edine glede niačelnih točk, dožene ali nf mogoče lega soglasja konkretizirati? Balfour je nato odgovoril, da je Molt mnenja, da je Hertlingov govor prijateljska podlaga za pogajanja, dozdevno, ker je Hertling
Kijei-—Stneriuka. Jugozapadno Starega Konstanti- sprejel štiri Wilsonove predloge. Toda WiIson sam
nova v boju proti sovražni premoči se nahajajoč:^: poljskim legljonarjein so prihitele na pomoč nemške čete: sovražnik je bil nato poražen. Od ukrajinske vlade *n prebivalstva v zaščito proti tolpam pozvane na pomoč, so avstro-ogrske čete na široki fronti severno Pruta vkorakale v Ukrajinu Italijansko fronta. — Na obeh straneh Brente je bilo tekom dneva večje bojno delovanje. Maccdonska fronta. — Nič novega. Prvi generalni kvartirmojster pl. Ludendorif. ■
TURŠKO. -
bi bil prvi, ki bi povedal, da v njegovih predlogih vi nič novega in paradoksnega. Vrh tega ini ni prišlo nikdar na misel, da bi tu v zbornici vstal in rekel, da popolnoma soglašam s štirimi Wi!sono-. imi premogi. Prehajajoč na Poljsko, je Balfour iz-i vil, dr: je mnenja, da je odgovorni poslanec neko želo va/no izjavo grofa Czernina glede Poljske razumel napačno. Holt govori, kakor da bi grof i Jzernin v resnici želel, da vzpostavi staro poljsko I kraijestvo, v kolikor je bilo v resnici poljske na-j rednosti, na temelju neodvisnosti. Prepričan sem.
CARIGRAD, 28. (Kor.) Naši varnostni oddelki j T *™f ^zernin .ne	MoJe naziranje je
■ sledeče: Nemogoče je izvajati politiko te vrste na
so vkorakal! v Hol vzhodno Trapecunta in v A«-kale. zapadno Erzerunia.
CARIGRAD. 28. (Kor.) Na palestinski Irontl snu. v nekem patruljnem boju ujeli več mož. Topovsk? boj je oc'aI slab. — Mezopotamska fronta: Ob Evfrai u je Izvršil sovražnik z dvema pehotnima bataljonoma, podpiran po strojnicah, napad pri Hitu. Bil je odbit izgubonosno in se je umaknil pod zaščito konjenice In oklopnih vozov proti Muha-oiedi. Na drir<ih frontah nobenih važnih dogodkov.
Mirovna pogajanja z Rusijo. , . _ lIU 3X	^
, «... » , ,	\ t	|n o načelih resnične pravičnosti in izjavlja ob-
DUNAJ, 1. t Kor.) Iz Bresta se poroča z dne 28.; eile!Tlt da lie ohstoja alzaško-lotarinško vprašanje, lebruarja:	. Dr uro načelo je, da se narodi m province ne
Ruska delegacija pud vodstvom člana osrednje-« smeio premetavati iz enega gospodstva v drugo, ga odbor o delavskih in vojaških sovjetov Sokol-( kakor da bi 5iIi na5i sužnJi Sele prcd kratkirn smo
mkova je prispela popoldne semkaj. V predposve- dobiU dopolnoma jasen zgled za to, kako si raz-tovanii/i predsednikov delegacij četverozveze s laga Hertling to načeto v praksi. Holt ve Jako
»rimeroma popoln iu siguren način, ue da bi se Poljski vrnile province, ki jih jI je odvzela Nein-jija za časa delitve ali pozneje, In ki so sedaj v . e!iki meri nastanjene od Poljakov.
Zunanji minister lord Balfour je na to tekom svojih nadaljnib izvajanj glede Alzacije in Lotarin-gije izjavil sledeče: Prehajam sedaj k HertHngove-mu stališču napram štirim Wllsonovim načelom. Naravno je, da zavzemajo Nemci glede Alzaško-Lotarinške drugo stališče kakor Francozi, toda ne morem si predstavljati nobenega človeka, ki govo
Sokolnikovini je bilo dogovorjeno, da se mirovna pogajanja jutri ob 11 dopoldne.
prično
Finska zaprosila Nemčijo za pomoč.
BEROLIN. 1. (Kor.) Wolffov urad poroča: Tukajšnji finski pooblaščenci so izročili nemški vlači uradno prošnjo finske vlade za pomoč.
Boljše viška vlada zapusti Petrograd.
FRANKOBROD, 28. (Kor.) Glasom »Frankfurter Zeitunge« namerava boljševiška vlada zapustiti Petrograd.
BLROL1N, 28. (Kor.) »Lokalanzeiger« opisuje veliko zmešnjavo in paniko v Petrogradu. Položaj Je skrajno resen.
RevalsKI mestni svet za neodvisnost Estonske.
BEROLIN, 28. (Kor.) Revalski mestni svet je proglasil neodvisnost Estonske in naznanil ustanovitev provizorične vlade. Obenem je določil, da se noben Estonec ne sme udeleževati rusko-nemške
Japonske 2elfe dade Sibirije.
I.'NHON, 28. (Kor.) Kakor roroča »Associateo Pre se iz Washingtona, Je Japonska predlagala Ameriki in ententnim vlastim, naj skupno ukrenejo vo.teške priprave v Sibiriji, da se rešijo velike vojne zaloge v Vladivostoku in na postalah sJblr-ske proge. Uradni krogi Washingtona zaenkrat s tem predlogom niso popolnoma zadovoljni, toda poe?janJa se nadaljujejo in dovedejo morda do drugačnega stališča vlade. Japonci menijo, da položaj
v praksi. noit ve dobro, da je Nemčija pri določevanju meje Ukrajine prepustila novi republiki del nedvomno poljskega ozemlja. Rezultat Je bilo poljsko ogorčenje, ki je dovedlo do tega, da bo določena meja dozdevno lz premen jena.
Preh ijamo nato k tretjemu načelu in tu se Hertling, kakor opažam, spretno umika in pravi, da jc ravnotežje večalimanj zastarela doktrina. Dalje pripominja, da je bila Anglija temeljna opora nauka o ravnotežju vlasti in da je uporabljala vedno to načelo le za povečanje svoje moči. To je skrajno i nezgodovinska metoda razpravljanja vprašanja. Izjavljam sledeče: Dokler pruski militarizem ne postane pojav preteklosti, dokler ne bo dosežen cilj, po katerem stremimo vsi. je nemogoče vsako mednarodno sodišče, ki bi imelo izvrševalno oblast, glasom katere bi zamogel vsak slabič živeti enako varno, kakor močni. Naglašam: dokler ne nastopi ta čas, ne bo mogoče ignorirati akcijskega načela, ki tvori temelj za ravnotežje slL Ako hoče grof Hertling v resnici proglasiti načelo ravnotežja za mednarodno državno umetnost, potem mora pripraviti svoje rojake do tega. da opuste to politiko gospodstvaželjnostl, ki omračuje v tre-notku ves svet.
Prišel sem k četrtemu VVlisonovemu načelu, da je treba pri vsaki mirovni pogodbi upoštevati interese in koristi interniranih narodov. Tri dežele naj se po grofu HertJngu vrnejo Turkom. Ali Holt v resnici misli, da bodo interesi prebivalstva Armenije, Palestine in Mezopotamije upoštevani, ako se te dežele vrnejo Turčiji? Isto vprašanje
PODLISTEK
Slovanska strast.
Roman. Francoski spisal Danijel Lesueur.
Trpka bol se je zrcalila v njegovem ošabnem obrazu. Kot obsojenec, ki se uklanja svoji usodi, kot premaganec, ki se vdaja na milost in nemilost. Je pričakoval NikoJai Feodorovič smrti.
C' lo v tem trenutku največje nevarnosti Je čutil Hubert zanj največje občudovanje. Toda tudi grofa se je polastil podoben občutek, ko je videl tega mladega moža, vračajočega se v dvorano, da bi. Če mogoče, preprečil eksplozijo, izpostavljajoč se nevarnosti, da pogine tud! sam!
—	Pojdite, Br/iiaz!----Glejte, da Izginete, nesrečnež! — je kliknil. — Moja žena je rešena.
aH ne?----In vsi moji gostje?----Jaz sam, jaz
pa moram in hočem umreti, ker prinašam nesrečo vsem, ki prihajajo v mojo bližino.
—	Pojdem, — je odgovoril Hubert, — toda samo tedaj, če greste vi z menoj.
Tudi on je prekrižal roke na prsih, in tako sta si stala nasproti.
Tedaj se Je Hubert posmehijaL Junaška, velikanska radost ga je navdajala do dna duše. Ali ni to bil dvoboj, po katerem je hrepenel? Nevidna bomba, ki mora eksplodirati, ubije enega ali drugega, ali pa tudi oba. Kal mu je na tem, če umre?.... In če stane 5n živ, potem bi mrtvi Miranov ne mogel več stopati medenj in Nadjo, ker vendar on nikakor ni hotel usmrtiti grofa z lastno roko, pač pa ga je poizkušal rešltf s svojo lastno življenjsko nevarnostjo.
CudeČ se njegovem« vedenju, Je Miranov nprl
obe svoje pesti ob mizo ln se nagnil nanjo. Med obema se Je nahajala razkošna, sedaj čisto zapuščena miza z napol napolnjenimi kozarci, v hitrici proč
vrženimi prtiči In ovelimi cveticami----Rusove
oči so zavzele strm, strahovit izraz. Porodita se mu je sumnja.
— Kaj naj'pomeni to, gospod marki? Ali se morda hočete celo norčevati z menoj?.... Odkod ste prejel ono obvestilo?----
To vprašanje, ki je bilo Izrečeno tako Šaljivo,
velja tudi za Egipt. Ako bt Nemci mogli, bi uničili neodvisnost Arabske in bi spravili Palestino zopet pod jarem onih, ki so lo napravili tekom stoletnega njenega robstva neplodno, kar se Je zgodilo tudi v vseh deželah, ki so bile pod turškim gospodstvom.
Minister Balfour je govoril nato o prodiranju Nemcev v Rusijo, ki se vrši baje iz humanitarnih ozirov in Je izjavo, da stremi nemška politika na vzhodu za tem. da prepreči grozodejstva in opustošenja in izvede vojaške akcije le v imenu člo-večanstva. Toda nemška politika na zapadu gre za tem, da izvršuje grozodejstva in opustošenja In da tepta z nogami ne samo črke ampak tudi duh pogodb. Čemu neki razlika med Belgijo na eni in vzhodno-morskimi provincami na drugi strani? Ne morem razumeti, kakor zamore grof Hertling zatrjevati, da vojuje Nemčija le obrambno vojno. Velika zmota je, ako se misli, da pomeni nemški militarizem le gospodstvo kake samostalne vojaške kaste. Nasprotno je premišljen cilj znatnega dela intelektualne Nemčije, da se uporabljajo vsa mogoča vojaška in gospodarska sredstva, da se pribori državi vladajoče stališče. Ravno ta zaslepljenost otežuje diplomatična pogajanja, ki so predigra k miru. Ti razgovori so potrebni, toda kako naj se vrše sedaj, ko pomeni govor grofa Hertlinga maksimum nemških koncesij? Ali poslanec v resnici misli, da bi zamogel grof Hertling voditi mirovna pogajanja, ako bi sedel pri mizi skupno z Romuni? Ali ni mnenja, da bi bilo pogajanje v nc-edinosti veliko slabše, kakor nobeno -pogajanje. (Nekateri poslanci: Ne, ne!) Vsekakor je to moje trdno prepričanje. To je ruoje prepričanje in prosim zbornico, da polaga važnost na to, da bi bil pričetek mirovnih pogajanj, brez izgleda na srečen izid, največji zločin proti bodočemu inirn sveta. Zato se ne morem strinjati z mnenjem poslanca, ki je govoril pred menoj. Pričakujem prisrčno dneva, ko bodo podajanja v resnici mogoča, toda ta pogajanja se morajo pripravit? z izmenjavo idej in morajo poprej državniki vseh dežel sprejeti te-melina načela za rešitev.
Poslanska zbornica
DUNAJ, 1. (Kor.) Zbornica je pričela drugo čitanje zakona glede dovolitve pristojbin moštvu, njihovim svojcem in preostalim. Poročevalec GIo-ckel je uvedel razpravo in izvaja!, da tvori zakon izpopolnitve vzdrževalni nekega zakona del invalidne oskrbe za svojce invalidnih vojakov. Zasluga vzdrževalninskega odHora je, da je energično napravil resen korak ua polju oskrbe invalidov. Brambni minister je podal ixJboru izredno dragoceno podporo. Cilj invalidne skrbe bo, da se vojnim žrtvam omogoči, da bod" skrbele same za svoj obstanek. Razpravljajoč o p<»sainejr.nih določbah zakona je naglasa! govoriKk.N da prične dobava rente pri zmanjšanju pridobitne sposobnosti za 20% in da gre povprečno za zboljšanje do 380%.
Brambni minister Czapp je izjavil, da ga posebno veseli, da zamore izpregovoritl na korist zboljšanju gmotnega položaj onih, Id so žrtvovali svoje zdravje za domovino. Vlada Je že L 1915 tako invalidom samim, kakor tudi svojcem ln preostalim po umrlih dovolila državno podporo. Ker pa se jc izkazala ta vsled draginje premajhna, se bo poizkušalo odpomoči temu zlu s predlogom, ki dovoljuje v slučaju potrebe invalidom po stopnji njihove pridobitne sposobnosti In njegove stanovanja mesečne podpore 30—90 K In vrh tega vsakemu njihovih svojcev od 30—60 K, v slučaju smrti vsakemu preostalemu mesečno podporo 48—60 K. Vlada pri tem nikakor ni postopala oz-kosrčno. Soodločevala je sedanja splošna draginja. Vlada zato odločno protestira proti temu, da se pripisuje tem podporam prejudiclrajoč pomen za novi vojaško-osfcrbni zakon. Vlada se zaveda, da Je skrb za naše hrabre vojnike, njihove svojce ln preostale ena njenih najplemenitejših dolžnosti, in zato je v tem slučaju tudi opnstila vse državno-finančne pomisleke.
PosL Gostlnčar je naglašal, da dosedanje podpore vojnim invalidom ne pomenijo nobene oskrbe, ampak le razdraženje v vojnem času. Najnujnejša dolžnost države Je, da skrbi za to, da se pripomore invalidom zopet k delu. V to svrho je treba za vse narodnosti enako ustanoviti primerno število strokovnih Sol. Govornik se le pritoževal nad postopanjem oblasti pri dovoljevanju vzdrževnlninskih zneskov in je protestiral proti temu, da hoče v tem ozira soditi gosposka zbornica.
Nator Je bila predloga sprejeta v drugem in tretjem čitanja in razprava prekinjena. Prihodnja seja v torek z nadaljevanjem današnjega dnevnega reda.
Ustavni odsek.
DUNAJ, 1. (Kor.) Ustavni odsek poslanske zbornice razpravlja zakonski načrt glede ministra za ljudsko zdravstvo. Minister Horbačevsld se je obširno pečal v pojavtjajočimi se pomisleki glede razmerja novega ministrstva napram avtonomnim faktorjem in je naglašal. da državna zdravstvena uprava tudi vnaprej računa na sodelovanje avtonomnih in svobodnih korporacit.
da )e Hubert hipoma zardel, ga le tudi spomnilo one zlosrečne uganke na skrivnostnem lističu. Hipoma se jc spomni) ua lističu narisanih cvetfc in vzkliknil je:
—	Čakajte I____Tuje!
Hitro je raz me tal vso ono kopico vrtnic In vijolic, s katero je bilo zakrito stojalo sredi mize stoječe električne svetilke, in tedaj je bilo videti, da se je iz mahu narejena podlaga navzdol razširjala. V mahu Je mrzlično razbrskavaloča Huberto-va roka začutila trd predmet, iti Izvlekel Je Iz pod mahu razmeroma težko, črno pobarvano kovinasto škatljico, kl Ja na pokrovu imela orno kazala V smrtni tišini, Id Ja vladala po vsej palači, sta grof in Hubert tatliiala enakomerno trkanje: ura Je šla.
—	Peklenski strni — la dejal grof Miranov mirno in stopil okoli mtza. — Imel sem jih že več v rokah.
Nato se Ja sklonil preko Habertove rame in pristavil:
—	Sedaj |a aieni ara in petintrideset minut, ta ura pa Je naslavHena na trtčetrt na deveti Imamo
Braubal odsek.
DUNAJ, I. (Kor.) Na včerajšnji seji brambnega odseka poslanske zbornice je brambni minister Czapp naznanil, da pogajanja glede zvišanja plače moštva niso dovedla do nobenega rezultata. Po pogajanjih v zadnjem času naj bi znašajo povišanje na dan in osebo po 25 vinarjev. Minister se bo trudil, da bo to nujno vprašanje rešeno ugodno.
PODALJŠANJE DOPUSTA VOJAKOM.
DUNAJ, 1. (Kor.) Uradno se poroča: da je vsem onim, ki imajo tačas dopust od armade na bojišču, podeljeno 14 dnevno podaljšanje dopusta. Dotični-kc m zato ni treba odpotovati 14. marca s kraja dopusta, ampak šele 14 dni po končanju njihovega prvotnega dopusta.
PAŠIĆ DEMISIJONIRAL.
KRF, 28. (Kor.) Pri predsedniški volitvi v skupščini je dobil vladni kandidat 54, opozicijonalni kandidat pa 50 glasov. Vsled neznatne večine za vladnega kandidata je poda! ministrski predsednik Pašič demisijo kabineta.
HI ostanemo za nasipom)
Dunajska »Zeit« je priobčila v svoji številki od 23. m. m., uvodnik., ki je kaj poučen in nam more služiti kot Šolski eksempelj, kako so tudi tisti naši Nemci, ki bi se hoteli kazati trezne, razborite, ne morejo izviti iz začaranega kroga ideologije o predestinaciji nemštva za — Če že ne gospodstvo — pa vsaj za nek ckscepcijonelen, privilegovan položaj nemškega življa v tej državi.
Naj citiramo nekoliko! Začenja dobro, naglašu-joč, da ne treba več j obenega dokaza za potrebo ustavne reforme v Avstriji- Dobro. Ce je potreba reforme ustave res nujna, da, neizogibna —" in Je, saj to nagiašamo vedno ravno Slovani, — če je res potrebno, da se i:aše ustavne uredbe in naprave izpremene in da se vse naše ustavno življenje postavi na drugačne podlage: potem se mora Iz te zares veljavne premise izvajati zaključek, ki Je edino naraven in logičen: zaključek namreč, da sedanja uredba ni dobra, da ne odgovarja razmeram, aa ni več sodobna, da ne odgovarja narodnostni strukturi države, ker se protivi zahtevam dveh sedaj zmagujočih principov: narodne enakosti in wobode in pa demokratizma, torej socijalne in gospodarske pravičnosti in enakosti. In če trka na vrata potreba izpremeinbe, potem trka žnjo vred tudi vprašanje: v kaki srn^ ri naj se izvrše izpremembe, kaka bodi bodoča uredba, kakov bodi ciH. ki naj se doseže z reformo ustave? Vsakdo poreče, da vsaki reformi mora biti cilj zboUšanjfe! in iz tega sledi zopet vprašanje: zakai ni bila dosedanja uredba dobra? Odgovor je: ker ni odgovarjala narodnostni strukturi države, ker Je hotela ovirati narode — večino prebivalstva v državi — v njihovem stremljenju po Jamstvih ~za svoboden narodni razvoj, in ker ni odgovarjala stremljenju širokih mas — brez razlike narodnosti — po socijalni pravičnosti. Ni odgovarjala ne zahtevam in potrebam narodnih skupin, ne zahtevam In pravicam posameznega individua, državljana.
Pa tudi to priznava dunajski Ust. Zato zahteva, naj se vkljub dosedanjim nevspehom in ne vspod-budnim izkustvom zopet'začne z akcijo v dosego narodnega sporazuma. Že v deistvu. da se hoče zopet poizkušati, bi videla »Zeit« dragocen političen napredek. Do, zdi se jej celo, da je danes veliko nade do vspeha, ker že dejstvo samo, da so se začela pogajanja, bi pričalo, da so prišle vse stranke do izpoznanja. da )e sedanji potožaj neznosen in da |e neizogibna potreba, da pridemo iz tega položaja.
Tako — povsem pravilno — Izvaja »Zeit«, dokler riše premise, ki nai si i 'ijo v dokaz o potrebi izpremembe ustave. Čim pa r.aj bi iz pravih pre-mis izvajala logične zaključke, že odjenjuje od pravega izpoznania. Toliko objektivna je pač še, da govori o strankah, ki si še vedno stoje vojevito nasproti. Po tej konstataciji bi človek pričakoval, da se enako obrne do vseh strank s svojimi svarili in apeli. To bi bilo sicer še vedno krivično, ker edino pravilno bi bilo menda, da se najprej in z vso odločnostjo obrne do tistih strank, ki so ustvarile sedanje — kakor priznava — neznosne razmere, in Id hočejo, da se ta položaj ohrani tudi za večno bodočnost, pa če ima pri tem vse drugo iti na kose. To so nemške stranke! Te hočejo na podlago dosedanjih razmer naslanjati svojo politično In narodno pozicijo tudi za bodoče: hočejo ohraniti prav tisto, o čemur trdi dunajski list, da Je neznosno, da Je potrebno reforme!
Na, kakor rečeno, naj bi že bilo, če bi se »Zeit« enako obrnila do vseh strank, naj odnehajo od sedanje vojevitosti, naj sedejo h konferenčni mizi. naj poizkušajo priti do kakega sporazuma, da po medsebojnem dogovoru pridemo do uresničenja naj nttjneje potrebe: do reforme ustave. Ali — nel — Potem, ko Je naglašala. da so vse stranke za sedaj Še vojevite in nespravlifve, piše nujen apel na slovanska stranke, naj se vendar izpametujejo, ter jim govor! sladkoresno na srce, naj ... . odnehajo
torej še deset minut časa.....več kot ga Je treba!
S temi besedami Je vzel z mize nož in Je začel žr.jim odvijati pokrov.
V tem trenutku Je vstopil Semen.
Tudi on se |e tisti čas, ko je njegov gospodar načeioval v tretjem oddelku, naučil ravnati a takimi stroji Orof je izpustil peklenski stroj, vrgel nož, čigar rezilo je pravkar zlomil, na mizo in se zgrudil na stol, zakrivil si obraz z obema rokama.
Hubert Je stal nepremično na svojem mestu----
bal se ga le nagovoriti. Semen pa je odnesel strahovito škatlico iz sobe Ce se mu ne posreči, da pravočasno razdene urni stroj, se s točnostjo budilke tri četrt na devet vname dinamit in pe-klenski stroj eksplodira. Semen je hote! izvršiti svoje nevarno dela na samem.
Vkljub temu pa ga stvar ni skrbela. Prepričan je bil, da s svojimi močnimi rokami pravočasno onemogoči eksplozijo bombe; vsekakor se ne more dogoditi nič pred določenim časom, če bombe ne pretrese preveč.
IDalje.)
od svoje sedanje politike, od svojih sedanjih zahtevi Pa še kako, s kakimi trditvami t
Više namreč: ^Državnopravnim lieklaraut ni treba reči: »Na kaj čakate? Na preobrat v vojak ki naj vam da po vnanjl pomoči, česar ne morete uveljaviti proti notranjemu odporu? Velika Rusija je padla, vojna na Vzhodu se migiblje h koncu. Vaša. ruska, nada Je padla v vodo — ali hočete še vedno stavljati svoje nade v strica Iz Amerike?! Ali ne bo bolje, da kot trezni račun'arii obrnete pogled na svojo hišo in delavnico in da se znosljivo uredite s sosedom v zgornjem in spodnietn nadstropju?!«
Tako govori na adreso slovanskih strank! Na adreso nemških pa — nobene besede!! Slovanske stranke, ki vendar zahtevajo isto, kar dunajski list označa kot najnujnejo in neizogibno potrebo, obremenja in žaii z očitanji, sumnicenji. denumJja-cijami, klevetami in podtikanji, ki so prav brez vsake ren!ne podlage in so v kričečem n.iN,-rotiu z resnico; za nemške stranke pa nima niti ene s^ a-rilne besede, kakor da so ravno one povsem • dolžne na neznosnih razmerah v drŽavi!!
Kako naj si tolmačimo to krivično postopa n. ? Nu da: Nemci, naj ostanejo v luči edino zanesljivih stebrov države, naj jim ostane naslov, iz katerega bodo tudi nadalje mogli izvajati pravico do.... nadvladja nad drugimi narodnostmi, do prf-vilegovanega položaja!
Pobavili smo se s člankom v »Zeit«, ker hoče baje biti glasnica tistega tipa našega nemštva, s katerim se da pametno govoriti, ki se zna držati na višini treznosti in objektivnosti. Toda metoda, ki se jo poslui'uje ta nemški list, priča, da se tudi Nemci te vrste ne morejo rešiti iz začaranega ko-lobara ideologije o nemškem nadvladju. zahtevajoč, da bodi Nemcem zagotovljena vloga herrnvol-ka....!
Celo tedaj, ko bi hoteli prepričevati in val> ti Slovane, jih — k!eve*a]o in žalijo. Tudi v slućrjti, da ne bi bila krčmljenja Slovanov tako pravična in opravičena, v polnem soglasju z zakoni in interesi monarhije, kakor v resnici so: celo v tein slučaju jih take metode morajo le odbijati in dozorevati v njih uverjenje, da v tej državi nimalo pričakovati zadovoljitve svojih stremljenj, m-do^. oljnega življenja, da bi torej zastonj prlsedll h konferenčni mizi v svrho narodnega sporazuma: uverjenje. da bi se »sporazum« dal doseči le z njihovo — abd!kaeljo!
Ne, tako se ne prlpra\ Ija narodm sporazum v Avstriji in »Zeit« bi bila pokazala res blago in šteno voljo, če bi se bila obrnila do nemških str.i.i!. s pozivom, ki ga je nedavno priobčila graška f'a-gespost« na naslov Nemcev: umlernen! Za d<^e-go narodnega sporazuma v Avstriji ne treb.t. bi se Slovani odrekali svojim stremljenjem, m r-več ie potrebno pred vsem, da se nemške straže izpremene, da se odreko svoje gospodarstvažeJ.i-nosti, da se izjavijo pripravljene za življenje enakih poleg enakih, da priznajo aačeta narodne la socijalne pravičnosti. Ker pa se temu ni nadejati — »Zeit« nam podaja šolski eksempelj za to — so se slovanske stranke (da govorimo z dunajskim listom) utaborile za svojimi državnopravnim! deklaracijami. Za tem nasipom — ostanejo, ne meneč se za vse denuncijacije in podtikanja, da pričakujejo pomoči od velike Rusije in — amerikanskega strica. Vojna se nagiblje h koncu; in sicer ne samo '— tako se nadejemo — na vzhodnem, ampak n* vseh bojiščih Ali, tudi potem in še le prav petem
ne bomo podirali svojega varnega nasipa.......
Nemci ln Madjarl so hoteli tako.
Složna poliiRne vesti.
Proračunska kriza. Z Dunnja se poroča 28. t. m.: V parlamentarni krizi ni bilo pomembnejše izpremembe. n'ekom dopoldneva sta zborovala Ce'i.i svaz in Jugoslovanski klub, da sta sprejela poročila voditeljev, ki so bili včeraj v avdijenci pri cesarju. Avdljenca posl. dr. Korošca je »rajala 20 minut, avdijenca posl. Stanjka in Tusarja pa nad pol ure. Ti poslanci so bili danes dopoldne tudi prf ministrskem predsedniku, s katerem so se razgo-varjali dalje časa. Po zbornici krožijo danes govorico o odgoditvi parlamenta, ki se pa doslej še niso potrdile. Pripoveduje se zlasti v slovanskih poslanskih krogih, da se parlament takoj odgodi, če se do danes večera ne zagotovi večina za proračunski provizorij in pooblastilo za najetje posojila Drugi pa hočeio vedeti, da se počaka z odgodlt-vijo eden do dva dni. Predsednik dr. Oross je opoldne izjavil, da mu nI Še nič znanega, da bi vlada nameravala odgoditi zasedanje parlamenta. Zveza nemškonacijonalnih strank ie imela odborovo sejo, v kateri se je razpravljalo, v kaki obliki naj bi se potom pogajanj s strankami odpravile obstoječe parlamentarne težave. Zveza Je izjavila svojo pripravljenost, da stopi v ta namen v stisk z vsemi zborničnimi strankami in da bo podpirala v te) smeri zspočeta vladna prizadevanja. Zvečer 28. m. m. je bilo Čutiti, da se pripravlja nekaka izpre-memba v položaju. Govorilo se je, da se drugo jutro, v petek, prično pogajanja med nemškimi ie opozicijonalnimi skupiuami, obstoječih iz vseh Slovanov. Pcljski klub se Je odločil za skupno postopanje z ostalimi opozicijonalnimi skupinami.
Japonska In homatlje na Ruskem. Reuterjev urau poroča: V vplivnih japonskih krogih ni ničesar znanega o francoski pobudi kake japonske akcije z ozirom na ruski polom. Najnovejši dogodki na Ruskem pa da so pobudili pozornost Japonske. Nemško prodiranje v Rusiji je ustvarilo popolnoma nov položaj za vse zaveznike. Najnovejši razvoj v Rusiji vsebuje za Japonsko zelo resno nevarnost. Položaj zahteva re>ne pozornosti s strani oblasti v Tokiju. Zasedcnje Petrograda bi v sedanjih okoliščinah pomenjalo, da je Nemčija samo en mesec oddaljena od Vladivostoka ln da bi se itemika oblust v petih ali šestih tednih raztegnila preko vse Sibirije z vsem njenim bogastvom živil in drugi Ii zalog. Novi položaj le torej kar največjega Interesa za Japonsko.
Rešitev bosenskega vprašanja. Neka ekscelenca. ki ji Je ime Adalbert pl. Sbek. cesarski in kraljevi tajni svetnik na Dunaju, Je napisa! v »Kroatische Rundschau«, novem, kakor vse kaže, vse prej kot hrvatskem listu, ki ima ua ovitku tiskano hrvatsko trobojnico in hrvatski grob, članek pod naslovom »Ungarns Auspruche auf Bosni en-Hercego-
Stran IL
•£MNOST* fttrv. «?
V Trti«,
ttlfl
vina . Po dolgi pisarili, v kateri se raspravlja v nekih starih zapraicaih fortdiCnito delih ta Izjavah
državnikov, prihaja pisec do tega-le rezultata:
•^Kai br, torej z Bosno fn Hercegovino? Po bero-linski pi,sodbi imate obe državi monarhije. Avstrija tn Ogrska, enake zahteve in enake pravice do
Bosne in Hercegovine. Avstrija more priti do Bosne samo preko Odrske in Hrvatske. Zemljepisni pofožaj Bosne in Hercegovine govori v prilog Ogrski. Avstrija bi se mogla proti kaki odškodnini. proti privolitvi kakih prednosti s strani Ogrske odreči svojim zahtevam na Bosno in Hcrce-soviro.« — Tako sc piše v !istur ki vodi »radikalno hrvatsko« politiko in »veliko Hrvatsko«. Ured-jii -1- /o je sicer dostavilo, tfa o pripadnosti Bosne nt i»n odločeval samo zemljepisni položaj, temveč v večji mer; narodno in jezikovno edinstvo; ml pa prr vimo: o Bosni in Hercegovini bo odločeval naš jugoslovanski narod, kaiti edino ie on ima pravico za to.
Predano Istre.
Istrska deželna upravna komisija nam sporoča:
Zastopniki vseh istrskih občin so Izvolili na sestri nkti na Kozini 24. januarja odbor, kateremu se Je naložilo, da stori vse korake, ki bi dovajali k zboljšanju aprovizacijskih razmer v Istri, iti da stori vse mogoče in potrebno, da se doseže ločitev aprovlzacije za Istro od deželne aprovizacljske komisije v Trstu. Ta odbor ie zaprosil vse pristojne oblasti na Dunaju fn v Trstu, da bi se živila in posebno zmietine za Istro nakazovale in prevažale s kolikor mogoče največjo točnostjo in hitrostjo in da bi se zmietine za Istro odpošiljale naravnost istrskemu uradu za nabavljanje živil. Ali boco te oblasti hotele In mogle zadovoljiti te odborove prošnje, se bo lahko videlo v bodočnosti.
Ena glavnih nalog tega odbora Je bila organizacija aprovizacije. posebno pa ustanovitev poslovalnice za noiuvo živil, ter izvolitev Izvrševalnega odbora in gospodarskega sveta. Zastopniki istrskih občin so se pri izvolitvi oseb, ki naj bi slutile v korist dežele, ravnali po načelu, da naj ne osebe ■natančno poznajo potrebe dežele in da morajo poslovalnici za nabavo živil dajati točne informacije o krajevnih razmerah posameznih okrajev v deželi.
Na omenjenem sestanku na Kozini Izvoljeni od-bo. jc pooblastil deželno upravno komisijo za Istro, da imenuje Člane IzvrSevalnega odbora In K pcdaiskcga sveta, kar Je upravna komisija tudi storila, razposlavši dotične odloke. Pri imenovanju pe je ozirala na socijalne In narodne razmere v Istri.
% Zamena iu omenjenih IzvrSevalnih organov se ho pr.ogla Izvršiti tedaj, če bi zahtevale to koristi m ya; mere. ktr je pač f.clja I deželne upravne komisije i na Kozini izvoljenega odbora, da se po mož-pn .ti prihaja naproti vsem upravičenim Željam Istrskega prebivalstva.
Pripominja se končno, da so bili poleg 14 člmov gospodarskega sveta poslovalnice za nabavo živil naproSeni tudi istrski državni poslanci, da bi sodelovali pri njegovih sejah.
Aore^sidiske
PJUONIRANJE SLADKORNE PRODAJE.
Aprovizacijska komisija naznanja: Prodajalci sladkorja morejo od danes, sobote, dalje dobiti v uradu aprovizacijske komisije v ul. S. Nlcolfc 5t 12 I., ki |e odprt za občinstvo ob delavnikih od jP do 12 opoldne In od o do 6 pop., ob aedeljah In ptaznlkih pa od 9 do 12 opoldne, po en Izvod svoiegn »seznama odjemalcev-.
KONJSKO MESO. T-.tri sc bo prodajalo konjsko meso v naslednjih me -rjfcr'::
Widirer, it!. Industria 5, Cusina, ul. Giulia 82,
Po:'*on\ ul. Fontana 20. Viskovich, al. Giulia 27. CUNF-:
Prednji deli z doklado . . po K 8*60 kg,
zadnji deli z do klado .... po K 9'20 kg. govedina.
J tri. v nedeljo, se bo vršila pre aj.i govedine pro p i-čij :|en;u št. 11 izkaznice za nakup mesa In ir.iš ■ ter izročitvi izkaznic 5t 26 serije a, b, p. <.'. N. \sako izkaznico se dobi l/e kg n>esa. Prodaj se prične ob 7 ?.*utraj v naslednjih mesnicah: Sini, aglia, Barkovlje 41. Pu^tar, Oretta Zgornja, Bin, Ro?an
Caliin, ul. Boroević-18. Pa ronit to, P. Castrma 4. Crisiach, ul. Poste 10, Taverna, P. Ponterosso 4, Visiiiiir.i, ul. Cavana 22. Fabhro, ul. S Vbo 7. Vattovatz, ul. Giustlnclli 5, Rivc-if, nI. I.Tovd 7, Bruna, . Ikccherie 6, Zadr.lk, P. S. Giovanni 6, Simone ita. ul. Legna 4. Rumetz, ul. Largo Santorio 2, Nichetto, ul. Torrentc 39, Pontanel. ul. Amalia 32, Poli i, Acquedctto 13, Z vet."!:. Sv. Ivan. Gt u :;cr u ul. Oinlia 24, O t to-..i: ul. Molingrandc 11, Malus-. ± Parmi !3, Periatt-, ul. hj;irriera vecchia 4. Coss<ci:. ul. Uro Foscolo 2. Depace. ul. Barriera vecchia 26. Carnic!. nI. Istim: 22. Polar . ni. Scttcfontane 44, Tnra: / i: . ul. Seitefi-ntane 24, Rizzt;;n, ul. det Rivo 34. Rocco. nI. S. Marto 2. Dvlavski. zadruge, ul. S. M are©, Comi. ul. deli' f^trin 1, G<'di.:«, Skedenj Gollobifc Skedenj 231.
CENE;
Prednji deii z doklado ... po K 16'— kg, zadnji deli z doklado .... po K 16'SO kg.
Bosco 26, (cena 1 K 59 vta. *a 10 kg), št 43^-567
(ob. 5t. 24) 4. 3. nI. Erta 1*. (cena 1 K » vte. la tO kg). $♦. 568—692 (ob. SL 24) 2. 3. nI. D. Bramante 12, (cena 1 K 59 vin. za 10 kg). — Kjadin: Stev. 217—343 (ob. št 21) in Št 1—216 (ob. št 22) 2. 3. ul. Media 52. (cena 1 K 39 vin. za 10 kg)- — Kolon ja: št 153—164 (ob. št. 19) in št. 1—125 (ob. št. 20) 2. 3. ul. Cologna 2, (cena 1 K 59 vin. za 10 kg). — Rocol: št. 129—292 (ob. št. 24) 2, IU.,
ul P. Revoltella 9, (cena 1 K 59 vin. za 10 kg). • • •
Z razglasom c. kr. primorskega namestnlštva z dne 29. januarja 1918 v dosego prihranitve goriva odrejeno zapretje trgovin ob 5 popoldne, Je od 2. marca 1918 preloženo na šesto uro. Ostale določbe razglasa so neizpremenjene.
Poslala k^r!va.
Or'U\ !•'> kg na rdeče Izkaznice. Sv. Vid. St. 79- »29 'ob. št. 7} 2. 3. ul. Montfort (ce::a M vin. kg). — ! ,>va mitnica: št. 151—400 teh it. 7) T. 3. ul. Carpison 10, (cena 84 vin. kg). Koks. 10 k g na rumene izkaznice. Stara mitnica: Št. 229o~ 1250 (ob. št. 5) 3. 3., ul. JMadormina 39. (cena 2u \in. Kg). — Kjcrhola zgor-pja: št. 28-;—363 (ob. št.5) 2. 3. ul. Montecchi, (čepa 20 vin. k - Sv. .V«. M. s-odn.h: St. 1—64 (ob. tt. 5) 2. 3. nI. Montecc: L{i.:na 20 vin. kg).
Premog liossile). 20 kg na iitcdro izkaznico. , Sv. JaLoL-: ^i. 110 .13 tob. .i) 2. 3. uL
Dom^e ves^l.
Skrajno umazana agitacija. Od Sv, Jakoba nam poročajo: Naše ženske se skoraj r.e upajo več v prodajalnico aprovizacljske komisije ^pri Sv. Jakobu, kajti gonja, ki se Je pričela v tej prodajat-nlcl ra odjcmalcl sladkorja, Je postala tako odurna, da je ni mogoče prenašati več. Ko pride ženska v prodajalnico, le prvo vprašani«, ali se vpiše za kupovanje sladkorja v tej aprovizacijski prodajal-nici. in tako gre potem dalje. Vsaka nameščenka, s katero ima stranka opraviti, in to so navadno tri ali še več, sili v stranko, naj se vpiše v aprovizacijski prodajalnici za kupovanje sladkorja. — Kakor je videti, imamo tn opraviti s pravcatim organiziranim pritiskom na občinstvo, s katerim se pač hoče doseči, da bi se vpisalo toliko strank za odjemalce sladkorja v aprovizacijskih prodajalni--cah, da bi sc potem ne Izplačalo dajati sladkorja v razprodajo tudi trgovceftf-jestvinčarjem. Ker se je priSIo še pravočasno na sled socijalnodemokrat-skim spletkam proti trgovcem-jestvinčarjem. proti katerim so nakupičil? cel kup obdolžitev, katerih pa niso dokazali niti z enim dejstvom, in se je torej izjalovil njihov prvotni naklep, da bi se prodaja sladkorja popolnoma odvzela jestvinčarjem. pač skušajo sedaj s tako umazano agitacijo potom name čencev v aprovizacijskih prodajalnicah odvrniti občinstvo od jestvinčarjev. Ali je pač res treba velike zlobe, da se ravna tako vkljub svojemu boljšemu prepričanju. Komaj sc se nekje odpravile one nesrečne »file«. Jih že hočejo Imeti drugje. Ali ni vendar bolje za občinstvo, da je prodaja tako nujno potrebnega živila, kot ie sladkor, razdeljena kolikor le mogočno podrobno, ko vendar tako ljudstvo lahko dobi blago brez nepotrebnega čakanja, brez tekanja bogve kako daleč, v svoji bližini, vsak čas, in brez stroškov za skupnost. Prodaja sladkorja v aprovizacijskih prodajalnicah pa bo zahtevala predvsem — kakor pač znajo stvar urediti le v Trstu — cel kup novih nameščencev, seveda samih protežir&ncev socijalnih demokratov, kar pomenja za aprovizacijsko komisijo zopet ogromen, v ostalem pa popolnoma nepotreben povišek režijskih izdatkov, ki padajo seveda na hrbet prebivalstvu, ki kupuje aprovizacijska živila In mora tako po nepotrebnem rediti one socijalnodemokratske protežirance. Promet v aprovizacijskih prodajalnlcah se bo znatno povečal. in to pomenja nove »lile«. Namesto olajšanja dobi prebivalstvo le še eno nevšečnost več. In to vse le samo zato, da morejo gospodje socijalni de-mokratje zadovoljiti svojo mržnjo proti malemu trgoven-jestvinčarju, kateremu jc vojna vzeia vse in bi marsikdo med njimi prav rad zamenjal mesto v svoji prodajalnici z mestom kakega voditelja aprovizacijske prodajahtice, če ne mordu celo hlapca tamkaj, ker bi izhajal sfjajneje, kot pa kakor samostojen trgovec. Da, sramotno Je res že, kar počenjajo rdeči »odreševalci« ljudstva v imenu ljudske blaginje; kdor Ima kaj poštenja v sebi, se mora s studom obračati od takega počenjanja!
Zlorabe pri prodaji petroleja. C. kr. namestništ-veni svetnik nam javlja: Opazilo sc je, da se velike množine petroieja izvajajo iz Trsta, v razprodaji na drobno pa se ta predmet ne nahaja v špecerijskih prodajalnah. Kontrola oddanih petro?ejskih izkaznic pa je dognala, da od posameznih trgovin izročene izkaznice niso odgovarjale količini petroleja, ki je bila nakazana od rafinerije, da, v mr.ogih slučajih se opaža velik primanjkljaj. V sr,:is!u določil ministrske naredbe, izdane 11. 12. 1916. drž. zak. 41!. se ie uvedlo zato kazensko postopanje proti naslednjim špecerijskim trgovcem, ki so bili kaznovani: Stccher Kari, u!. S. Nicolo 21, s 3 meseci zapora, Grattoni Filomena, i«l. Luigt Ricci 4, z globo £00 K. Jankovich Ivan. ul. Bo-schetto 44. z globo i400 K, Gavinel Uršula. Rojan, ul. Moreri 9, z globo 700 K, Machne Anton, Ureta 276, z globo 200 K. Godnig Fridrik, nI. Commer-ciale 345, z globo 500 K, Janovidi Frančiška, ul. S. Francesco 40, z globo 600 K. Sancln Romei, Skedenj 508, z globo 600 K. Ribarič Marija, ul. Alficri 15, z globo 1000 K, švagelj Marija, Bar-kovIje-Dovedo 516, z globo 300 K, Ciliio Rome), P. delte Legna 5, z globo 1000, Ribarič Antonija, uL Media 6, z globo 1000 K, Velikonja Ivan, ul. Ster-petto 6, z globo 700 K, Sirovizza Elissa, ul. Contl 2, s globo 600 K, Lavagna Ida, ul. Giorgio Vašari
14,	z globo 700. Zancovich Frančiška, nL Settefon-tar.e 52, z globo 1000 K, Maz/aroli Leopoid, ul. Ferriera 5, z globo 700 K. Brachetti limlL ul. Barr. vecchia 41. z globo 600 K, Cumat Izidor, ul. Moreri 78, z globo 1500 K, Ribarič Tereza, ul. Alfieri
15,	z globo 700 K, Poropat Natalija, uL Seal ina ta, z globo 700 K, Dcllamartina Franc, nI. Fom~.ce 5, z globo 200 K, Preatti Euridice, ui. Seminario 2, z globo 800 K, Crovatin Jakob. ul. Media 52, z globo 800 K, Goiniselj Rozina, Rocol-Settefontane 196, z 2 mes. zapora, Antonlni Maria: ul. Molin £ vento 17, z globo 1000 K, Pevera Dorotca, uL Pasq. Revoltella 7, z globo 1000 K, Rupena Matej. ul. Ri-gutti 11, z globo 1000 K. — Izven tega se odtegne nadaljnje prodajanje petroleja sledečim trgovcem: Ribarich Mariji, Švagel Mariji. Crovatin Josipu. Stecher Karlu, Godnig Fridriku. Vidrich Karlu, Zankovich M., Gomiselj Antonu, Crovatin Jakobu, Antonini Mariji, Pevera Doroteji, Ribarič G., Ve-llcogna G., Rupena G , Speckal Pavlu, Oirotti Antonu, Crmar J.	_
Veriga brez konca. OcznaH smo, da se radi notice, prijavljene v »Edinosti« pod gornjim naslovom — kjer je bilo rpčen^. da na nemški državni ljudski in meščanski Šoli ne vpisujejo v spričevala klasifikacije o slovenščini — groze seda] staršem dotičfie deklice z neljubimi posledicami. Mi moramo to iskreno obžalovati, kajti uverili smo se, da ie pisec dopisa postopal v dobri veri. Iz dejstva, da rečena učenka nI dobila klasifikacije, jc namreč sklepal, da tudi druge niso dobile. Ko so je stvar pojasnila. Je obžaloval, da je objavil oni Jv-pis. Mislimo torej, da sc »aierac more smatrati rešeno tudi »d strani šolskih činiteljev, kl bi šli ioL^o pi.ialeč, ako bi res hol-ii izvajati kake
posledica m škodo otroka, ki le vendar nedolžen na vsem tem. Kar ta se tiče navedbe v dopisu, da se slovenščina poučuje samo ob ponedeljkih, priznava dopisnik, da se ie to zgodilo le v naglici, ker hotel Je zapisati: ob ponedeljkih in sredah.
Škandalozne razmere pri šolski refekcljl. Prišli ste v naše uredništvo dve slovenski materi, katerih otroci dobivalo hrano v šolskem refektoriju v ul. Vecellio. Povedali ste nam stvari o tej šolski jedilnici, ki so se nam naravnost gabile in ki potrebujejo tako nujne odpomoči, da poživljamo vse pristojne činitelje, da naj nemudoma posežejo kar najodločneje v to gnezdo. V tej Jedilnici dobivajo hrano slovenski otroci In pa učenci z italijanske šole v ul. Parini, ki imajo pač vsi, eni kot drugi, enako pravico do enakega odmerka. Zgoraj omenjeni dve slovenski materi pa ste videli na lastne, oči. s kako dvojno mero se meri hrana v tel Jedilnici: slovenski otroci dobe po pol skledice ali malo več. italijanski pa po — 3 odmerke. Ko so slovenski otroci prosili, na] bi Pm dali kaj več. so lih napodili. Naravnost ogabno pa Je, kar počenjajo laški otroci proti slovenskim. Da Jih zmerjajo s »ščavi«. Je nekaj vsakdanjega. In potem šele oni večji laški pobalini iz višjih razredov! Mati. ki nam Je pripovedovala vso stvar, se Je sramovala povedati, s kakšnim svinjskim govorjenjem nadlegujejo ti nesramni pobalini slovenske deklice. Ko jih je mati slovenske deklice pokarala zaradi njihove nesramnosti, so jo ozmerjali s »ščavo« in Jo pošiljali v Gornje Ležeče. Ko se Je šla mati prlto-ževat k ženskam. M vodijo kuhinjo, oz. jedilnico, in povedala, kaj se dogaja, so se — smejale. — To Je torej ono vzorno poslovanje šolskih refektorljev, katerim načelu je eden tistih sociialnodemokratskih gospodov, ki so vzeli v zakup vso resnico in pravico, na tak način se izvaja toliko zagotavljana nepristranost, tako se pod socllalnodemokratsko zaščito vzgaja mladina v sovraštvu In — sviniar-stvul Kakšne neki morajo biti one ženske, ki za take dogodke nimajo drugega, kot — smeh?! Radovedni smo, kaj neki porečejo na to šolske In druge pristojne oblasti?
Šolska reiekcfja. Danes naj se zglase učenci, ki imajo živilske izkaznice z rdečo Crto in Izkaznice za vojne kuhinje in ubožnico in ki pripadajo Jedilnicam v ulici Madonna del mare 5t 13, da dobe novo izkaznico za šolsko refekcijo.
O Vinku Engelmana piše »Učiteljski Tovariš« v nekrologu, ki mu vsaka beseda ovaja, da prihaja iz globine pokojnika z vso stanovsko ljubeznijo udane in ljubeče, a seda) globoko užaljene duše; ined drugim tako-Ie: »Izročili smo ti, zemlja, kar je tvojega; dali smo ti srce, k! Je bilo naše. — Tvoje je bilo, zemljica slovenska, zato smo ti ga izročili. Čuvaj zaklad, kakor čuva narod zaklad njegovega spomina! Ob Adrlji se Je vzpela smrtna ptica in pričela izbirati med najboljšimi najboljše, in žrtvovati so morali svoje mlado življenje, življenje polno ljubezni do sreče in blaginje slovenskega naroda in slovenske zemliice — zato je tvoj, zemlja slovenska, ker te je tako iskreno ljubil! Tam doli od Piavi leži Egon Jezeršek in v Trstu — Vinko Engelman! Tebe pa, sapica Jadranska, prenaša smrtni angel od tam do sem In od tu do tja! Na vižini Trsta, tam pri Sv. Jakobu, pa plače narod slovenski, ker sameva, ker vzel mu Je angel smrti njega — voditelja!« —- »In tu (v Trstu) si je potavil spomenik, ki bo v nJem 2ive! večno; zgradil si je ono Carodejno Čašo nesmrtnosti svojih del! Bil Je mož izredne delavnosti, živel Je šolstvu in narodu, Id je njega blaginji žrtvoval vse. Po značaja mož izredne prikupljivosti Je znal navdušiti v neizmerni ljubezni In zvestobi do svojega naroda vse, ki jih Je smatral za del in celoto našega naroda. Po prepričanju demokratskega na/iranja je ljubil delavski trpeči narod aajbotj ln nJega po-vzdigl in napredku Je Žrtvoval vse: svoje moči, svoj prosti čas I« svoje — življenje. Za razvo"' slovenskih družbenih šo! v Trstu si Je pridobil Izrednih zaslug; dajal Je iniciativo merodainim faktorjem za razširjenje naših šol, vzpodbujal le in dajal pogum za izvedbo svojih načrtov in s svojo izredno agitacijsko zmožnostjo je propagiral misel napredka med narodom samim, dokler ni njegova ideja zmagala. In ko je že delo bilo dovršeno, ko je videl prospeh in uspeh svojega dela — sc je umaknil in prepustil vlogo činiteljem na merodaj-nih mestih, da so proslavljali novi uspeh; nI mu bilo za zasluge lastne osebe, tiho Je odstopil kot opazovalec in se le v svojem srcu veselil tega. kar se je zopet posrečilo.* — In sedaj tja, kjer Je bilo njega srce polno in prvo na mestu, k Sv. Jakobu v Trstu! Ob polnoči sva korakala proti domu, poln je bil zadovoljstva: »Upam. da uspe, načrt jc dobro napravljen, molje imajo dobro voljo — narede, da zopet manifestiramo!« Kdo so ti možje? To Je slovenski delavec pri Sv. Jakobu v Trstu, ki ob sedmih konča delo, potem pohiti k svoji družini ln ob devetih prihaja v prostore narodnih društev, da sodeluje pri delu za blaginjo In napredek slovenskega naroda, to so očetje ofrok naših družbenih šol! Med njimi Je bil Vfnko najrajši. njih Magru in povzdigi Je bil pripravljen žrtvovati vse I Kot predsednik Čitalnice in starosta Sokola Je dvigal slovensko trobojnico pri Sv. Jakobu do viška, ki um |e bil dosežen, in dvignil bi jo še više, da mn ni bila življenja nit pretrgana tn mu ni v smrti omalmUa roka, ki se je pope-niala vedno v volji tako visoko! In t2ko smo videli na pepelniČno sredo, dne 13. t nL. pri Sv. Jakobu v Trstu slovenskega delavca, ki Je pustil delo In zaslužek f vojnem času, samo da je lahko pohitel spremljat pokojnika na zadnji poti. Velika Je hvaležnost naroda do mož, ki jih ljubi! Nepregledna množica se Je zbrala na zadnji pot? pokojnikovi, h* oko vseh se je porosilo, ko Je tovariš Kleinma^T govoril na groba poslovilne besede od pokojnika: , Glejmo, da te vsi povzdignemo do višine pokojnikovih zgledov, da bomo ljubili svoj narod ln delali zanj, kakor ga ie ljubil on In kakor le delal on zanj!«
Urnik prodala v ribji tržnici. Mestni magistrat naznanja, da bo ribja tržnica odslej de preklica ne-pretržno odprta od 7 zjutraj do 6*30 zvečer. Ribe se bodo prodajale od S do 12 opoldne In od 3*30 do 6*30 zvečer.
Razdeljevanj« sukanca. Tekom tedna od 4. do 9. marca bo zavod za pospeševanja malih obrtov nadalje razdeljeval v razmeri razpoložljive zaloge sukanca (nit) obrtnim obratom, ta sicer ženskim obrtom (zlasti šiviljam, modlstkan itd.), U se Izvršujejo v lastnih delavnicah ali i a tudi doma. Deležni bodo tega razdeljevanja torej tudi domači obrti. Blago se bo IzroCevalo proti takojšnjemu plačilu ln samo proti predložitvi obrtnega Usta. potrdila ali druge enakovredne listine, ki potrjuje, da je prosilka obrtnica. Za to razdeljevanje se Je določil naslednji abecedni red: v ponedeljek, 4. t m., obrtnicam, katerih priimek ae prifienja z A—C, v torek z začetnicami D—F, v sredo z začetnicam!
O—L, v Četrtek M—O, v petek P—S, v soboto T—Z. Razdeljevanje se bo vrŠHo od 3 do 6 zvečer v nradu zavoda v ul. Lazzaretto vecchio št. 52.
»Orkestralna vaja« bo v soboto, dne 9. t m., ob 5 pop. v prostorih učiteljišča nI. Tcrente 12, 11. nadstr. (levo).
Jugoslovanski železničar}! v Puli za deklaracijo. Jugoslovanski železničarji v Puli so odposlali Jugoslovanskemu klubu to-Ie izjavo: »Najgrozneje zlo. ki ga je občutil 'svet do danes, strašna svetovna vojna, dovedlo Je tudi naš narod do uver-jenja. da nas edino le narodno ujedinjenje more rešiti pogube. Naše narodno ujedinjenje je porodilo visoko jugoslovanska deklaracijo, ki nas edina s svojim uresničenjem more rešiti, da v bodoče ne bomo umirali kot sužnji za tuje Interese.« Izjava nosi 96 podpisov uradnikov in nameščencev državne železnice. Tu pripominjamo, da so tudi tržaški Železničarji na posebnih polah podpisali Izjavo za deklaracijo.
»Sokol pri Sv. Jakobu« naznanja, da se vrši prijava dekliškega naraščaja v ponedeljek, dne 4. marca ob 3—4 v društvenem lokalu v uL Montec« chl, št 2. K telovadbi se sprejema samo deklice od IIL razreda dalje ln samo one, katerih starši podpišejo pristopno izjavo s dovoljenjem. Telovadne ure so: za prvo skupino v ponedeljek od 3—4 pop. za drngo^sknplno v petek od 4-^5 pop. — Za deški naraščaj se objavi pozneje ura vpisovanja In telovadbe.
Danes priredi ženski odsek Šentjakobske Čitalnice Nabavni večer v dvorani konsumnega društva pri Sv. Jakobu. Cisti dobiček je namenjen Krekovemu spomeniku. Na sporedu -so razni solo- ln dvospevl, enodejanka »Mntec«, šaljiva pošta, ter prosta zabava. Za pijačo Je dobro preskrbljeno. Začetek ob 8 zvečer. Obeta mnogo zabave.
Izgubljeno. Sest ključev na obročku Je bilo Izgubljenih 1. marca od ulice Saniti do ulice Vienna. Najditelj naj Jih prinese proti nagradi na Inspektorat nI. Orologlo 6.
— V četrtek zjutraj se Je pri neki klopi na Ml-ramarski cesti Izgubila denarnica. Uhane In denar naj si najditelj obdrži, pač pa naj vrne uro, ki Je drag spomin, v nI. Giulia št 29, vrata 20.
Uspeh čajevega večera CM podružnice v Rojanu nadkriljufe vsako dosedanjo prireditev in še tako fantastičen optimizem. Čistega dobička Je 2153 K 82 v! Za narodno stvar navdušeno občinstvo Je kar tekmovalo med seboj, kdo položi večji dar domu na oltar. Podružnica se zahvaljuje tem potom vsem činiteljem, ki so pripomogli do tako sijajnega uspeha. Tudi družinski večer minule sobote je do-nesel podružnici lepo svoto 400 kron. Krasna sta bila oba večera, le Čaj Je bil najbrž premočan, kajti razburi! Je nekoliko par duhov. V prihodnje naj bo čaj bolj šibek, da ne bo razburljivih in mučnih prizorov. — Prip. uredništva: Zaradi pomankania prostora ne moremo objavljati vseh posameznih darovalcev, katerih Je celih 12 pol, pač pa objavimo le skupne svote posameznih pol, katere bodo darovalcem na vpogled v Konsumnem društvu v Rojanu, kakor tudi pole z Imeni onih, ki so prispevali za večer z darovi v naturalijah.
Mestna zastavljalnica. Danes, v soboto, se bodo od 9H dop. do 1 oop. prodajale na Javni dražbi že zapadle dragocenosti, zastavljene meseca majnika leta 1917. na zastavne listke serije 141 in sicer od št. 25.701 do Št 27.500.
nmifffm 2 v#liki ~ Itm
rruuuin cerkvi- PM&nnič,	1»75
DAROVI.
— fržolarji v gostilni pri Ozblču za fižol leut-vidskt podružnici CMD K 64*—. Denar hrani uprava. •
Žalostnega area naznanjamo vtem prijateljem in znancem v imenu tud o-talili sorodnikov pr -; u ino vest, da j« naša ljnbljena soproga, mati in
ta<ča. gospa
JOS3PINA BAZARIČ
po doigi lu muiai bolezni, danes v Gospodn preminul
Pogreb predrage pokojnice m bo vršil danes. ▼ soboto, 2. t. m., ob 3.J0 pop., is hiše falo>ti ulica Commereiale št. 15.
ANTON, soprog, skladiščni mojster južne žalezmee-ANTON, si□ (odsoten) c. kr. poroft ik. AL^JZ, sin. c. kr poročnik. — TEREZIJA roj. KUilN, ME DE A vdova, roj. PEKICH naraste in vnuki. TRST, dne 38. februaija 19! 8. Novo pogrebno podjetje Corso 47.
Ćeško Budjevička Restavracija (Bos&-fcova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaia v ul. G. GaJatti (zraven slavne pošte.) Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
MALI OGLASI.
IfffielrA	kupim v vsaki množini Platem
Vin*liC po r^jviSjihdanainjih cenah. Zaiderslfi,
Općina Sc. 456.	_18,7
llAl|M karo se pije ▼ mlekarni na trgu Bar
mm bacao 5 vogal ulice Fontanona 0. (1876
lfcmrffim p»rriae »obe mederno izdelane, sreJo
rlUUulII izdelan« (feder matraz) drnge bolj priproste po zmernih cenah. Brod, Posta Tecchie &eV. ML	1«™
Vhiftfffim dvorane e pohištvom. Diran, 8 aaaia rili U UIII njaftev a pogrfnjalom. savaso ter naj
fuuji ^ ogledalo. Bred, Peste Tecchie	1811
Dvnrlffftn	feetUljtik " kotlom, vrelec z g
rTUUUlII plarucni, veli no zrcalo za brivce cu
nje za čiičenje strojev. Mercato vecchio ftlev 3, Cohen.	18S)
flrfrfffftn tO v n»Jem 2 leP» ■tanovanj» po 3
UUiIUjIU dC sobe kuhinjo s Stedi ni.om, tudi k teinu i-rip-id.ijo'e vrte Ccn.-i p ► dogovoru. Rojit V^rriflis 5G8. Pojasnila ▼ niici dei F»bbr< St prit 11 je
8,
T.nn n^M*« i£2d nemudoma sposobnih delav-IvUil rUil cev za posekati kropnence y Tržiču < Moofalcone) 117. Plača po dogovoru. (185S
EfltflAltflf Anton Jerkift pos uje v svojem ateljei a rUlUslUI v Trstu Via deJle Poste It 10. 407
zobozdravnik
Dr. J. Čermik
v Trstu, olica Poste vecehie 12 vogal ulice delle Poste.
Izdiranje zobov brez bolečine. — Plombiranje.
~~ U MET HI ZOBJE —
i
Hiunlone Adriotlca dl Slcurta v Trstu
(Lastna palači)
■sta no vijena leta 1831 Zavarovanj* proti ikodi, povzročeni pe *f»]%
streli in eksplosijah. Zavarovanja steklenih pleCč proti razbitje. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja poMljatsv aa morju fn po sn>'%ra. Življenjska aa v • rovanja v najruzličnejM komfc! naet}ah.
Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1915 k 199,625.992-40
Stanje savarovalne glavnice na t*rljeqje (Si U
191M K 546, W».849*— Odkar obstoja drufbtt, je bile v viteh bran3&h izplačano n* Škodah K 872.451443 85. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih :n vat nejSlh krajih Avstro Ogrske monarhije.
KONJAK
destiliran Iz vina lastnega pridelka. Fri oslabelost cxl starosti in želodčnih tei kočah je iz vina destiliran star kon:uk / ; stoletja znano preizkušeno okrepčih 12 let starega v 4 poilitiskih steklenicah po šljem Iranko za K 80, mlajšega 3 letnega Čudovito bolečine tolažeče vdrgavalno sredstvo zoper trganje v udih, 4 pollitr^ko steklenice K 60. — Vino od 56 V t rov naprej. — Beli riztong K 4.80 hi rdeči hiir
gmider per I. K 5.20 B£KEOIXT HEftTL, ve!ep&»&e*;iiik graščina Golice pri Konjicah, štajersko.

Trsi - OIb Stadion 10 - Trct ;
Odprl od 8' 2 zueč2f naprej *
Vstopnina K l
Dnevnik „Edinost" v Trstu
]• lz<lnl In založil na*le\it\je knjige
1.	-VuilUiN«. Spisai i. i . ^ooper. -Ceua K i .Ou.
2.	»iKl rOVtSfl (*KOt A LEVA TOLSTEGA«. — cena vin.
3.	»KAZAM«. Spisal L. N. 1 olstoj- Poslovenil Josip Knaiiič. — Cena K 1.0U.
4.	»PKVA LJUKL/LN«. Spib-ii i. ^jcikje-vič Turgjeujev. Poslovenil or. Uusiav Gregorin. — Ceua 1 K.
5.	»POLJUB*. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva, opisala karulink Svetla. Posiove{*ii>'. P. — Ccu* bu vin.
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM ObRt-DNEM JEZIKU PRI KATUL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na ško fa Na^la poslovno pabtirsk»j pismo \ pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin.
X. »IGRALEC«. Roniai: iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevski!- Poslovenil K. K. —■ Cena K 1.60.
a »JURKICA AGICEVA«. Srisal Klavci* Sandor - OJalski, Prevel F. OreJ Cena K &
9. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisat 1. E. toniič. Poslovenil šteian K lavi. Cena K Loo.
10.	»JUG«. Historičen roman. SpUal Prekop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.
11.	»VITEZ IZ RDEČE HISE«. (Le Cht valier de Maison rouge.) Romat is Časov francoske revolucije. Spisat Aleks. Dumas star. Preve! Perdo Perhavec. — Cena K 2.50.
i
JADRANSKA BANKA
Trsi Uia Cossn <0 Rlsparmo Steu. 5 (Lastno poslopja)
Kapital M» rezerva K 1*»200.000—
Fllljalke: Dunaj Tegetholstrasse 7 -9, Dubrovnik, Kotor Ljubljana, Metkov.6
Opatija, Split, Šlbenih, Zadar.
Vloga m knjižica 3 \ % Vloga na kn|iilca
od daeva v o^e do dneva vzdiga. Rentn; davek plačije banka od svojega Obrestovanje vlog na tekoćem In ilro-računu po dogovoru. Akreditivi čeki ln nakaznice n t vsa tu-ta inozemska tržila. - Kupuje in pro aja: vrednostne papirje, re te obll-ffaciie. zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke, valute, de^ze, promese itd. Daje predujme na vrednostne papirje in oiago ležeče v javnih skladiščih. - Safe Deoosits. — Prodala srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev moti kurznl Izgubi, revizija žrebanja srečk itd. breip ačno Stavbni kredit, remoours krediti. - Borzna naročila. - - Inkaso. - - Menjalnica - - EsJ^Pt ^ic Telefoni: 1463, 1793 In 2666.	Brzojavi s JADRANSKA.
===== Uradna ura: od 9 dol popoldne =====