204. številka. Ljubljana, v torek 7. septembra. XIX. leto, 1886. Iihaja vsak dan we*er, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman im * \ utri jsko-o(jemke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 £ld., za četrt leta 4 gld., za j eden ujt-see 1 tfld. 40 kr. — Za Ljubljane* brez pošiljanja na dura se )«-to IH ^id., /.a r «trt leta :i gld. 30 kr.. za jeden uiesfc 1 *ld. 10 kr. Za pošiljanje na tlom računa se po 10 kr. za mesec, po č$0 kr. /.a četrt h-tsi — /j ■ tuje dežole toliko več, kakor poštnin.t znaš t. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-\rste po ti kr., če si- i.»n ml jrdi nkntt tiska, po 5 kr., če se d v«k rat, in po 4 kr. če se trikrat *li večkrat tiaka. Dopisi naj se izvole frankirati. - Kokopisi s ne vračaju, tlrfdiiistvti in u p r h v n i Št v o j« v Rudolfa Kirbiša hiši, .Gledališki stoli**". Upravniatvn naj ao blagmnjiju poi'djati Hxr< rtii •*. n-alainacije. ozuHnila, t. |, vse »duiinistrativne utvari. Zaradi jutrmjega praznika izide prihodnji list v četrtek 9. septembra 1886. Skrajni čas. fQuousque tandem!" —o.— Kako dolgo pa bodemo mi Slovenci še trpeli, da nam državna vlada tako dosledno prezira naše narodne terjatve, kako dolgo mislimo še životariti brez jednakopravnosti, plavati po suhem!? Zopet smo približali so času, da prične se pouk za našo mladino, že drugi teden bode imelo slovenstvo zopet mučno zavest, da svoje otroke proti sebi rabi, ker jih daje presajati na tuja tla, ko jih takisto vsako leto izročati mora nemškim srednjim učiliščem! Ves sedanji rod nam je pokvarjen, obilna mera njegovih društvenih močij je izgubljena za slovenstvo, ker ni izobraževal se po prirodnej, narodnej poti. Mnogo zdravega duševnega semena proizvaja priznano daroviti naš narod, ali seme to mora polagati se v neprikladno zemljo, mora razvijati se pod uplivi, ki mu pobijajo njegovo živahno moč, zavirajoči prirodno nam rast! Sad je polovičarsk, neužiten, je brez plo-dovitega jedra! Izobražen naš stan, ki je po nemških učiliščih pridobil si znanostij in spretnostij, ne zna jih uporabljati narodu v prid, za obče korist, ker mu nedostaje organa, narodnega jezika s potrebnimi izrazili. Za razvoj narodnega jezika in slovstva naj se trudijo posamezni plemeniti rodoljubi, ne moremo jim odveč biti zahvalni, ali z njihovim trudom niso v nobene) primeri uspehi njiho vega dela, ker nemško šolstvo pri nas ne dopušča, da bi razširil se krog inteligencije, ki bi imela zmisel in zanimanje za narodni naš napredek in potrebne zmožnosti za povzdigo naše svete stvari! In vender imamo mi kot narod velike dolžnosti in naravstvene naloge. Kot Slovenci bomo ke-daj odgovor dajali zgodovini, ali smo pač porabili svoje darove, ali moremo pokazati kaj svojega pri-truda za smoter človeštva! Ker imamo dolžnosti, imeti bi morali tudi pravice. Država je bila spoznala to istino in izrekla je s členom XIX., da vsak narod na njenoj zemlji ima sveto pravico, da se mu varujeta in gojita narodnost in jezik. To je nujni pogoj za obstoj države, a je tudi nujni pogoj za obstanek slovenstva. A ni ozir na to, nI na ono nema pri našej avstrijske] vladi nobene veljave. Zdrav človek ne more doumeti, zakaj država ne dopušča nam Slovencem svobodnega razvitja in napredka, ona ista država, ki je v kulturi pač že tako daleč, da ne bode nakladala si odgovornosti pred zgodovino zi nas, prouzročujoč hiranje slovenskega življa; ona ista država, ki stoji in pade z neizmernim načelom, da imajo v njej zaščito in pospeševanje vse narodnosti, izrecno tudi narodnost slovenska! Mi smo uverjeni in uverjena je vsaj tudi država t. j. vlada, da prave gojitve, pravega pospeševanja brez svojih srednjih učilišč ni za nobeno narodnost, tedaj tu I i ne za narodnost slovensko, za jezik slovenski. In če nam državni zakon daje sveto pravico, da se nam jezik „goji", zakaj se odtezajo nam srednja učilišča s slovenskim učnim jezikom? To je, kakor smo dejali, nedoumno, pa je tudi prav sramotno, kakor je sploh sramotno, če se — po Taaffejevih besedah — ■ „n» steno pritiska" kdo, ki ima pravico, da je svoboden, če kdo plačuje in vse, kar so zabteva, stori za svojo pravico do slovenskih učilišč, pa zato od leta do leta naj trpi nemška in laška učilišča, semenišča polovičarjev in suhih vej! Kje je tu svoboda, kje pravica, kje postava? Vse predo'go mi mirno trpimo te krivice in politika „potrpljenja" peha nas v prevelike žrtve, da bi mogli imenovati jo umno, dobro in gospodarsko! V prejšnej dobi imeli smo nemška srednja učilišča, zato pa vlade niso imele našega zaupanja, nI naše podpore. Sedaj pa imamo vlado „našega zaupanja" a navzlic temu ni šolstvo pri nas preustrojilo se v duhu narodnega našega programa, kateri zajet je iz dejanske potrebe, iz pravice in postave in naposled iz načela sedanje vlade same! V sedmih teh letih Taaffejevega vladanja bi lahko bilo zgodilo se vse, a dobila se je za Kranjsko 1882. leta samo mrva tistih začasnih paralelk! Zviševanje jednakopravnosti godi se tako počasi, da bode grof Taane moral na krmilu sedeti ša sedemkrat sedem let, da kaj bode spolnjenega njegovega programa! Ali mi ne bomo toliko let več zaupnic podpisavali za to, da se nam otroci v žrelo mečejo, da se nam napredek ne podpira od obvezane nam države! Žali- bog, da naši zastopniki v državnem zboru niso imeli in menda še danes netnajo v čislih, koliko je izgube za nas vsako leto radi nemških srednjih učilišč! Drugače bi ne bilo mogoče, tla so državna zborovanja potekla, ne da bi bila poudarjala se nasproti kabinetu nujnost šolske reforme za nas, da so naši poslanci nekajkiati pritekli vladi na pomoč ne-p os red no 2 a tem, ko so bili dobili prav neka-valirske odgovore na svoje terjatve iz ust grofa Taaffeja itd. Da, ti naši možje v neomejenej pokorščini ekscelence grofa Hohenvvarta, kateri pa je v neo-menjenej pokorščini ekscelence grota Taafteja, zakrivili so veliko in skrajni čas je, da se rešijo iz neposredne in posredne neomejene pokorščine, pa da začno tako misliti, kakor misli narod, ki se je naveličal večnih „futurov" in ki bi rad konečno sedaj na jasno prišel s to vlado. Sedaj se oči naših mož ozirajo v gospoda pl. Gautscha! Nekoliko se jim je spoznati dal v teh počitnicah! Na tisto spomenico, ki so mu jo bili izročili tik pred glasovanjem o carini petroljevej — dosta prida ne more biti, ker jo je po reviziji podpisal tudi ekscelenca grof Holiemvart — dal je naučni minister lep odgovor! Od tistihmal je imenoval dva Nemca za Ljubljano, prezrši nasvete deželnega šolskega sveta. Na spomenico pa odgovarja z molčanjem in če pravimo, da s takim odgovorom ne moremo zadovoljiti se, utegnejo nam naši poslanci, kot bi bili sami oticijozi, ponuditi čašo stare tolažbe: — potrpitno, le potrpirao! Mi pa navzlic temu snujemo to sodbo, da so naši poslanci junija meseca rešili ministerstvo, ne da bi bili preje zagotovili si kompenzacijo. Vedenje gosp. pl. Gautscha razkrilo je taktiko naše delegacije, katera služi in kima, kima in služi, narod pa naj leze pri tem v svojo propast, begat) po cincarskej politiki svojih poslancev. Sedaj, drugi teden naj si naši poslanci predočujejo, kam se izroča slovenska mladinu, ko se oddaja v nemška učilišča, predočujejo naj si vlado, kaknršna je proti nam z ministrom (lautsehem. vred in imejoči to vse pred očmi, porabili bodo drugače svoje mandate, ki so mandati slovenskega naroda — pri prvej priliki, samo če prilika junija meseca ni bila zadnja! Še jedenkrat: skrajni čas je — „quous»iue tandem!" LISTEK. Strahovi. Povest; češki spisal Vac. Bene S Tfeblzskv, prevel M. Vrnilež. IX. (Dalje.) „A moj oče je šestdeset let tu in moj ded bil jih je osemdeset in vendar je rekel, predno je lani umrl, da takega roparja, kakoršen je Kiuperli, jadransko morje še ni videlo." aKer ni nikjer bil in ni ničesar videl! Povem ti in veruj mi, da so moji možje že nekoliko takih ujeli. Toda vrl si, da si nam to povedal. Rekel sem ti že, da na te ne pozabim, ko pojdem v Zader, a beški cesar ti na svoje stroške svatbo napravi. — Jutri pridi, ali koj zjutraj ne smeš iti k deklici — razumel? — Pojutrajšnjem in potem bodeš vedno pri njej." Vrata v sobo se odpro in stražnik oglasi gospodu komisarju nekega starca. „Kak starec?" „Ne poznam ga, gospod." „Danes ne utegnem . . . Tod idi, pri drugih vratih, da te ne opazijo. Ob vodi ne hodi, spusti se čez skale, saj si jim vajen. Poznam sinove Dalmacije. — Jutri zgodaj pridi, ali k deklici ne smeš, zapomni si!" „Ne pusti se odpraviti," oznanja zopet straža pred vratini. „Ne utegnem, po glavi se mi vrti po današnji noči," zasrdi se gospod komisar. „Puško in jatagan?" vpraša mladenič gospoda komisarja. „Do jutri lahko oboje pri meni pustiš. Pri cesarskem uradniku je varno, varnejše nego pri tebi samem." „Gospod, moja lastnina je in smem jo vender nazaj zahtevati." „Do jutri bo pri meni shranjeno, pri komisarji na dalmatinskem pobrežji je varno, varnejše nego pri kateremkoli starešini/ Mladenič je molče odšel; pa zopet je z zobmi zaškrtal, d t se je gospod komisar z obema rokama za glavo prijel in glasno zaklel. »Hoj, to bo življenje," veselil se je gospod komisar. Ne križec, patent plemstva mi dajo in potem ne b ni ,uč • imisar. V Beči se nastanim in oženim; 1 Be mi jih pouudi na izber. S prstom bodo na me kazali, ta le je jadransko morje roparjev očistil." Z obema rokama si je če glavo držal, s trdimi koraki po sobi bodeč; niti ćul ni, da je zunaj hrup nastal, kakor bi se jih nekoliko steplo. Od stražnice gonili so nekega starca, Češ, da gospod komisar danes ne utegne. A ni bilo treba reveža odganjati, šel je že sam, z glavo po konci, z mogočnim korakom in ponosnim pogledom — kakor gleda padišah, ne rečem na vezire, kakor na najnižje robe. „To je psovina!" bentil je starec, tu pa tam se ustavil ter pogledal na morje. „Ne dobite ga, lahko vam prisežem. Stokrat bi bil voljan pridružiti se mu, deliti se z njim za jadransko morje in lahko bi mu dal Jelico, lahko, Jeron, in začudili bi se dečaki, da so valovi Izmaila živega zopet izbruhnili. Starec prasnil je v smeh in kdor bi mu bil sedaj v obraz pogledal, ne čudil bi se bil, da je ta stari mož s skal, ki je imel tako krasno devojko, zelenooko, zelenolaso, nekdaj tudi ladije potapljal in s tonečih ladij odnašal ne ljudi, temveč zaklade iu dragocenosti in da ima toliko ljudi j na vesti, kar ima belih las na svoji sivi glavi. & Politični razgled. \oi raiije dežele. V Ljubljani 7. septembra „ Pester Loyd" misli, da ko bi se oziralo na češke želje, bi se nvNtroojrerNka banka morala popolnem preustrojiti. Čehi hočejo glavni zavod, kakeršen se je osnoval za Ogersko. Ogri pa v to ne bodo privolili, rajši poskusijo s svojo banko Ogerska simpatično pozdravlja vsak predlog, ki se opira na realne potrebe posamičnih dežel, a ne more dopuščati, da bi se premenila dualistična organizacija banke. % u «in.j <* države. Hol^iirslii knez Aleksander je že oticijalno naznanil ministerskemu sovetu, da misli odstopiti. Razložil je svojim ministrom, da ne more več ostati v Bolgariji, ker ga sovraži car, druge velevlasti ga pa tudi ne podpirajo. Knez sam je hotel v dveh dneh ostaviti Bolgarijo, a so mu prigovarjali, da naj ostane še tako dolgo, da se skliče sebranje. S knezom pojilo v pregnanstvo major Popov in še petnajst drugih častnikov. Predno odide knez, se bode sestavilo regentstvo, ki bode sestavljeno iz Ka-ravelova, Stambulova in Itadoslavova. Ministerstvo se ne bode premenilo, ampak samo sedanje popol-pilo. Kakor se vidi, bodo Bolgari volili kneza, katerega bodo priročile velevlasti, v prvej vrsti seveda Rusija. Pri ruskem generalnem konzulstvu se nabirajo podpisi za kneza Oldenburškega. Strumski polk, kateri se je udeležil zarote proti knezu, hotel je ubežati v Tureiio. Turki so ga pa z orožjem zavrnili. Trije vojaki so mrtvi, več pa ranjenih. Polk se je potem moral umakniti nazaj v Bolgarijo, kjer so ga knezu udani vojaki razorožili, častnike pa zaprli. IIusiju se že piipravlja za okupacijo Bolgarije. V Odesi in drugih mestih ob Črnem morji je jako živahno vojaško gibanje. Vojaki prihajajo in odhajajo. Vse to gibanje vrši se s pretvezo, da so veliki manevri na Krimu. Sodi se pa, da je Rusija najbrž zategadelj priredila na Krimu manevre, da je zbrala vojakov, ki jih hitro in tiho lahko prepelje v Varno, ako bi trebalo. Ruska vlada je bila za trdno sklenila odpraviti kneza Aleksandra, kar kaže to, da je korespondencija mej knezom in carjem f „Praviteljstvennij Vjestnik-' objavil še poprej, nego je pa knez v i okah imel odgovor. Sedaj bode pa tudi vse sile napela, da bode voljen knez, kateri jej bode po volji. Ako bodo Rusiji sovražni agitatorji preveč ruvali po Bolgariji, bodo pa ruske čete za Bele Bolgarijo. Tnrčijn se nič dosti ne meni, kaj se godi v Bolgariji. Oborožuje se samo in vlastim pošilja note, v bolgarsko vprašanje drugače se nič ne meša. V Carigradu so se že navadili, da je najbolje, da zmešnjave na Balkanu drugi urede. Ko bi Turčija potegnila na jedno ali drugo stran, bi se s tem znala komu zameriti in zamotati v kako nevarno vojno. Angleški lisli ne morejo razumeti, čemu se bode knez odpovedal. Če ni mislil ostati na prestolu, naj bi se pa ne bil vrnil v Sofijo. Knez naj bi bil ravnal, kakor so mu svetovali nezavisni listi, pa bi si bil utrdil svoj položaj. „Morning Post" misli, da Avstrija, Anglija, Italija, Francija in Turčija ne bodo mirno gledale, ko hoče Rusija izvajati vse točke Sanštefmiskega mirovnega dogovora. Da bi Avstrija privolila v tako rešitev orijentskega vprašanje, je neumno misliti. Ko bi bile velevlasti sklenile ohraniti kneza Aleksandra, da bi bil vladal v zmislu Berolinskega dogovora in sklepov Cari grajske konference, ohranil bi se bil mir v Evropi. Ko sta Rusija in Nemčija se zvezali, da ovirata kneza v njegovej nalogi, se je zopet sprožilo ori-jentsko vprašanje in spominja velevlasti na njih dolž- nosti. „Times" se čudijo, da se je knez Aleksander kedaj upiral Rusiji, če sedaj priznava, da ima le Rusija moč in pravico, gospodovati v Bolgariji. Ako se knez odpove prestolu, bode to rusko okupacijo odvrnilo samo tedaj, ako Rusija upa tako popolnem porušiti Bolgarijo. Carjeva zmaga je popolna. „Standard" misli, da Angliio veže dolžnost se potegovati, da se ohrani sedanji položaj v Bol ganji. Za dolgo se tako knezu Bismarcku ne bode posrečilo odvrniti vojne mej Rusijo in Avstrijo. Nem čija in Avstrija sta zamudili najlepšo priložnost, in Rusija bode se njijino napako porabila v svojo ko rist. Položaj knezov bil bi drugačen, da se ni bil obrnil na carja, ampak na velevlasti, kaj da naj stori. Angleški zastopnik v Sofiji sir Frank Lascelles skušal je kneza pregovoriti, da naj še ostane, ter mu dokazoval, da je položaj ravno tak, kakor je bil pred njegovim odhodom iz Bolgarije. Lascelle-sova prizadevanja so pa bila brez uspeha. Veleposlanika Thorntona odpoklical* je Anglija, ker ni znal braniti dobro angleških interesov v Carigradu, tako da je Rusija tam sedaj zmagala s svojim uplivom. Posebno je Thornton raz dražil Turke, ker je sedaj ob najneugodnejšem času zahteval reforme za Armenijo. Na njegovo mesto pride NVithe, ki je bil sedaj poslanik v Bukureštu, poprej pa dalje časa nadomestoval veleposlanika v Carigradu. \Vithe je na poslednji Carigrajski konferenci posebno nasprotoval Rusiji. Odhod kneza Aleksandra iz Bolgarije ni samo poraz za Anglijo, ampak tudi za Nemčijo. Do sedaj je ves svet mislil, da v Berolinu odločujejo evropsko politiko, še nedavno so nemški listi trdili, da se bode Bismarcku ponudila prilika za pošteno raešetarstvo v bolgarskem vprašanji. Ko je stvar se poostrila, je pa Bismarck hote ali nehote moral privoliti v vse, kar je Rusija želela. Jasno se je pokazalo, da je obstoj Nemčije zavisen samo od dobre volje ruskega carja. Nemčija je pred vsem svetom zgubila mnogo veljave, ko je sedaj tako jasno pokazala svojo slabost. Rusija je s svojo odločnostjo dvojuo dosegla, znebila se bode nepovolj-nega jej kneza Aleksandra, hkratu je pa ponižala Nemčijo. Dopisi. Ik JLJubijane 5. septembra. (Še nekaj o Ljubljanskem učiteljišči.) Zadnja številka „Wochenblatt"-a je pač imela dovolj povoda, spod-tikati se nad člankom „od Ljubljanskega učiteljišča", ki je bil objavljen v „Slovenskem Narodu" kot odgovor in pojasnilo na članek v „Schulzeitung" i „Zur Slovenisierung der k. k. Lebrer und Lehrerinnen bildungsanstalten", kajti dotični gospodje so se čutili po onem „plitvem" pojasnilu vender globoko zadete. Znano nam je že od nekdaj, da se ravno na Ljubljanskem učiteljišči za moške in ženske nahajajo napeti agitatorji zoper slovenstvo, a vneti pospeševatelji nemških idej. Naštejemo jih pet fanatikov nemškega mišljenja — dva rojena Slovenca — in par zmernih njihovih pristašev, ki čujejo dan in noč s strahom nad svojim zavodom, da bi se jim ne poslovenil. Torej si iščejo prijateljev za svoje sveto prepričanje deleč po Kranjskej z blagrujočo roko Bvoj kulturni blagoslov, deloma kot predsednik in člani šulterajnovi, deloma kot učitelji, člani in pospeševatelji slavnih turnarčkov, deloma kot urednik in dopisatelji naše kulturonosue „Schulzeitunga-e, deloma kot člani društva Carnioliae, deloma, kot pisatelji raznih kričečih člankov o Slovencih po raznih nemških časopisih, deloma pa tudi kot učiteljske moči na mlade učitelje in učiteljice, da, i na pri- pravnike obojega spola. In v zadnjej številki „Schul-zeitungu-e je jeden imenovanih gospodov s podpisom Lt. — menda Linhart — nastopil kot pisatelj a svojo razpravo, da bi prepričal njeno »mnogoštevilno* čitateljstvo, kako pogubonosno bi delovalo poslovenjenje imenovanega zavoda na učiteljstvo, da i na državo samo in to s tako gotovostjo, kot da bi naši gg. poslanci že res v državnem zboru izpo-slovali poslovenjenje učiteljišča v Ljubljani (!), kot da bi pretila nemškemu jeziku že res velika nevarnost. Le delujte na vse pretege, če tudi po nepe-dagogičnih načelih, saj ne morete nemškemu orlu mnogo koristiti; kajti naše učiteljstvo je prebujeno v narodnej zavesti. Ono sicer priznava korist nemške kulture, kjer je vredno, a kedar jo hvalisate vi na izzivajoč način, takrat vam zanikujemo to priznanje z izjavo: nemščine se moramo otresti v vseh strokah. Čim bolj nam jo usiljujete, tem odurnejša nam postaja, osobito pa, če nam jo usiljujete vi, ki vas poznamo kot odpadnike in izdajice našega naroda! Čim bolj širite vi svoj zakleti šulferajn in nemško turnarstvo kot sredstvo za velikonemške ideje, s tem večjo upornostjo in jeklenostjo se vam protivimo mi, ki smo združeno s častitim duhovstvom poklicani, podati svojemu narodu izobraženost in prosveto v milej materinščini. In ravno mi in narod smo kompetentni za učiteljišče glede učnega jezika po postavi ravnopravnosti in po naravnej postavi: dajte svojemu narodu dobrih učiteljev, kar se nikakor ne doseže, če jih vi kot pribežani politični rovarji v nemščini izgojujete. Da vas smemo rovarje imenovati, nam je porok zadnja „Zelenčeva" ali bolje politična Auerspergova slavnost in več drugih dogodeb, O«! Sav«' 5. septembra. (Trgovina z jabolki.) Letos je ob Savi od Zidanega mosta do Brežic pravi polom za jabelka. Od vseh stranij dohajajo kupci, z Dunaja, iz Pešte, največ pa z Virtem-berškega. Prišlo jih je že kakih 15, in čuje se, da jih še več pride, kojih dohod je že naznanjen. Večji del pa zopet odpotuje brez trgovine, ker so prvi prišleci skoro vse blago v roke spravili, ter so po važnejih krajih nakupovalce pridobili, kateri po hribih in vaseh hodijo in jabolka že na drevji zaarajo. Po Nemčiji jabolka sploh neso obrodila. Na Virtemberškem jih celo nič ni, zato toliko trgovcev od tam. Potrebujejo jih za jabolčnik, k njega vsak kmet za domačo pijačo 20 do 50 hektolitrov napravi druga leta iz lastnega pridelka, letos pa si morajo blago kupovati. Trgovci plačujejo moštnice (jabolka za tolčenje in prešanje) po 3 krajcarje kilogram, ali na mero škaf = mernik z vrhom po 60 kr., kar je bojda isto, kajti 5 škafov računi se na 100 kilogramov. Ker ima štartin = 10 velikih veder jabolk 330 do 350 kilogramov, pride štartin na 9 gld. bO kr. do 10 gld. 50 kr. Moštnice morajo biti kisle, smejo biti otresene, tedaj tudi obtolčene, nikakor pa ne gnile. Žlahtna jabolka (namizna, Taielnb.-t) kupujejo voščenke (Wachsiipfel) po 5, druge po 4 kr. klgr. Te pa morajo biti natrgana, tudi od vožnje ne ob-tolčena in kislasta. Za sladko blago ni vprašanja. Po tej ceni kupujejo trgovci. Njih kupovalci ali me-šetarji pa nekaj manj obetajo, tako, da tudi njim nekaj zaslužka za njih trud ostane. „Bi šel ti še na morje V zamrmral je temnim glasom in njegovi pogledi razleteli so se po valovih na kojih se je na najzadnejšem obzoru ladija premikala. „Šel bi in odslej bi to še lepše izvršil nego on; pa ne greni. Jutri večer ne bo Kiuperli že več križal po tej gladini. In potem mi odpustite, vi duhovi, odpustite I/inailu, ko zagrmi njegov samokres po skalah in se svinčenka zarije v srce, — ne v srce, le nad srce temu vMesenemu hudiču, da mu morem še v oži pogledati ter mu reči, zakaj ga je krogla zasegla? — Odpustite? Morate odpustiti, sicer bi šel Izmail v drugo na morje, postal zopet voditelj roparjem mesto njega in bilo bi še hujše, kajti morali bi se me v Trstu, v Zadru in ne le v Dubrovniku bati, tje za jonsko molje bi zavozil . .. Hotel sem jim ga predati, a niso hoteli, jaz norec! Njih krogi je niso vredne Kiuperlijevega življenja, kajti junak je, a oni so lene babe. In ko vzdihne vsled tvoje kroglje, Jeron V Umiral bom in Jelica me bo na smrt pripravljala, da srečno umrem in v peklo ne pridem. Zanj naj tudi očenaš pomoli; privoščim mu ga. Iz takih ust gotovo kaj pomaga!" Starec na skali naglo obstane ter z roko ob čelo udari, da skoro omahne. „Pozabljaš, ti moja glava, brzo pozabljaš, slaba si že. I tebi kroglja najbolj posluži. Bi se mogel k deklici vrniti, dati mlademu srcu pokoj, kojega si z ostrim jezikom zrušil? Čemu si se pri pred včeraj snem navalu gnjeva scela podal ? Nikdar ne bo več s tebe stari, zadovol)ni brodar, ni kaplje njegove krvi nimaš v sebi in ne imel bi je, ako bi tudi še jednokrat štirinajst let živel v skalah. Vedno ostaneš Izmail, „strah", kojega vsaka beseda, i naj-odkritosrčnejše izrečena, kletev razseva. Sam se pripravi na smrt in najboljše se pripraviš. A Jelica? K dobrim ljudem naj gre, k onemu mladeniču doli v vas, boljše ji bo pod njegovim krovom, nego ji je bilo z menoj, ko še ni vedela, da je moja roka okrvljena s krvjo njenega očeta. — Moja žena, moja hči! Ve več ne živita, ali deček dan današnji še nekje živi, oni deček, kojemu sem rekel, da bo car Adrije, o očetu ne ve in oče ne ve o njem — nikdar ne poizvesta drug za drugega ... Idi preč — preč od mene! Čemu se vedno za menoj plaziš, glavo ti razbijem; kakor včeraj tvojemu drugu. Ne hodi za menoj, povem ti, ne sezaj po meni, tvoje roke so ogenj, rajši si krv z glave otri, sesedena je, glej, da je sesedena! Sani hočem danes hoditi po skalah in misliti o svojem življenji, sam; idi od meue, sicer strelim in ti glavo razbijem, roka se mi trese, vender se ne gane tvoja črepinja; naposled te varuje —. Stoj niti koraka dalje 1" zagrmi starec, potegne samokres, nameri v sinji vzduh, kroglja izleti, nad skalo zakraka ptič in pade k nogam starcu, v rokah samokres držečemu, pripravljen za nov strel in zopet se je tako divje zasmejal. „Tako vsem učinim, ako pojdejo za menoj in znebim se jih. Vsaj nijeden več za Jeronom Izmai-lom ne pride." Dva dni je preblodil starec v skalah, cela dva dneva in jedno viharno noč. Slišal je strele iz cevij, domislil se je, da kličejo pomoči; pa šel je daleč od brega, da bi ne slišal strelov, kajti vse, in to klenkanje zvonov spominjalo ga je davno minulih uočij, strašnih nočij v njegovem življenji, pod kojih plaščem je hodil na morje in pomagal tonečim la-dijara — doli v globine, kakor Kiuperli. Celo temno, viharno noč se mu je zdelo, da vidi vrste svojih žrtev okolu sebe in najbliže Jeličine roditelje. Vender ni strelil na nje, tiho je z njimi govori!, prosil je z vspettma rokama, kleče na goli, mokri skali, naj mu odpuste, da pride in izroči Kiuper-lija uradom. In res je šel; a gospod komisar ni Utegnil. (Dalje prhi.) Vagon, to je 100 kvintalov moštnic stane tukaj 300 gld, vožnina na Virtemberško 250 gld., za stroške pa računijo 50 gld., tako da vagon v Vir-tembergu stane 600 gld. Tam trgovci sadje večinoma kmetom razprod»jo, kateri si jabolčnik sami delajo Za to imajo stroje, v kojih se jabelka zre-žejo in potem zdruzgajo. To godljo denejo v kad s pipo pri dnu, po kateri ves mošt odtočijo. Na tropine denejo toliko vode, kolikor bo tropine mošta dale, to vodo pustijo 12 ur do 2 dni na tropinah, da voda vso porabljivo vsebino iz tropin izvleče in potem to prešajo, ter drugi mošt s prvim zmešajo. Ta jabolčnik se drži več let, ostane pa v hladni kleti na drožeh, ker bi po pretakanji moč zgubil. Pa le dozorela jabolka dopuste vode. Od nezrelih se jabolčnik čez leto spridi, tudi brez vode. Za to bodo moštnice še le po Mali maši jemali, da dozore, žlahtna jabolka pa še pozneje. Nekaj trgovcev se je z nakupovanjem prenaglilo in jim drugi zavoljo nezrelosti sadja izgubo prorokujejo. Kakor se čuje, je v Sevnici 180 vagonov, v Rajhenburgu 30, v Vidmu še več, nekaj pa tudi v Brežicah nakupljenih. Skupujejo na Štajerskem po sevniškem, kozjanskem in brežkem okraji, na Kranjskem po radečkem, krškem, mokronoškem in ko-stanjeviškern okraji. Vsekako pride lepa vsota denarja v deželo. Sadjerejcem bi bilo živo nasvetovati, da puste sad na drevji popolnem dozoreti, da sad in dežela imenitnost pridobita. Če slabo, nedozorelo blago v svet pride, ima cela dežela škodo in pride ob kredit in kupci se je bodo izogibali. Sadjerejci in trgovci naj pomislijo, koliko škode store, če blago ob slavo spravijo in trgovce zanaprej odplašijo. Ovočje ob Savi prekosi po ukusu sadje od drugod. Drugod ga znabiti več obrodi, tu pa je najboljši. To naj vsi pomislijo, ki se s sadjarstvom pečajo in naj vsi skrbe, da se ta slava ohrani. Želeti je pa tudi, da ta živahna kupčija leto za letom redna ostane, da bi kupci vsako leto sem prihajali, ne pa samo takrat, kadar drugod sadja pomankuje. Zato se mora za trdne sejme s sadjem skrbeti. V Sevnici, na Krškem in še po drugih središčih bi se taki sejmi od male maše naprej ustanovili. Če se obilno blaga navozi, bo tudi kupca dovolj. Taki sejmi znajo s časom veliko veljavo za dobiti. Kjer se poprej uvedo, tam bodo imeli tudi prednost in poznejim mestom bode potem težko veljavo pridobiti. Sejmi bi bili za sadjerejce in trgovce koristni. Obojim bi ves dobiček ostal, kojega sedaj prekupo valci in mešetarji v žep devljejo. Mešetarji po vseh krajih nekaj zaarajo. Če drugi trgovec pride, se mu reče, je že vse za druge nakupljeno, zaarano, in trgovec odide, ž njim pa tudi konkurent, in mešetar si potem napravi in zniža ceno, kakor sam hoče, in veliko blaga ostane neprodanega. Domači prekupo valci bodo znabiti takim sej mom neprijazni, ker hočejo kakor dosedaj, le sami monopolizovati, v obče bi pa bili jako koristni. Pri sadjarstvu ne zadostuje samo, da se sadje goji in prideluje, v šolah poučuje, cepiče po deželi razpošilja, skrbeti in pospeševati se mora tudi, da se pridelek v denar spravi. V prvi vrsti bi tej nalogi služili sejmi, kakor so že v Mariboru in na Ptuji. In kolikor bi to ne zadostovalo, bi morale kmetijske družbe, sadjarska in druga društva agente v tuje dežele pošiljati, da za blago iščejo in najdejo trgovišč. Če bi iakbrikantje agentov ne imeli, bi tudi nič ne prodali. Kar je posamičnim mogoče, je tudi skupinam, društvom, deželi. Domače stvari. — (Pod d ružni ca sv. Cirila in Metoda) za okraj Brdski se je ustanovila dne 2. septembra v Lukovici. Predsednikom je bil izbrau preč. g. J. T o m an , dekan Moravski, njegovim namestnikom g. deželni poslanec, notar Janko Kersnik, tajnikom g. Ivan Vrhovnik, kaplan v Dobu, in blagajnikom g. Ivan Janežič, učitelj na Brdu. Oglasilo se je takoj 5 ustanovnikov in 30 letnikov. — (Slovensko predstavo) s sodelovanjem igralnih močij dramatičnega društva v Ljubljani priredi Narodna čitalnica v Kranj i v sredo dne 8. septembra t. 1. Da bode udeležba tudi tako mnogobrojna, kakor na Vrhniki in Kamniku, za to že nekaj tednov skrbi čitalnični odbor. Prepričani smo tedaj, da Kranj, veteranec slovenskih mest tudi ta večer pokaže svoje slovensko lice. Začetek igri je ob polu osmih zvečer. — (Pevsko društvo „Slavec") priredi jutri zvečer ob 8. uri „Pevski večer", v tukajšnji Čitalnici, pri katerem se bodo razdelili tudi dobitki kegljanja. Gg. pevci vabijo se, da se polnoštevilno udeleže. Ustop prost. Odbor. — (Navinorejski kongres in izložbo v Bolcanu) na Tirolskem, ki se bode otvoril dne 19. t. m., pojde po nalogu deželnega odbora kranjskega g. R. Dolenc, vodja Slapske šole. Kmetijsko družbo bode pa zastopal tajnik g. Pire. — (V Travniku) pri Loškem potoku je dne 1. t. m. 1 osoba za kolero zbolela, od prej zbolelih jeden umrl. Dne 2. t. m dve osobi zboleli, prejšnji dan zboleli umrl. Dne" 3. t. m. nihče zbolel, nihče umrl Dne 4. t. m. dve osobi zboleli. Za kolero bolnih leži sedaj 12. — (Uradno izvestje o koleri:) Od po-lunoči 5. do polunoči 6. t. m. v Trstu 7 slučajev, v okolici 0. Doslej 462 osob za kolero zbolelo, 130 ozdravelo, 292 pomrlo. Z dežele se naznanja: V Izoli 8, v Bergudu 1, v Rovinji 1, v Pulji 2 slučaja. Včerajšnje izvestje pa navaja: v Izoli in v Ricmanjih po 1 slučaj, v Milah 4, v mlinu Totto na Rižani 2, v neki hiši pri Rižanskem mostu l, v Soklani pri Buzeti 1, v Skalnlci 3, v Malem Bergudu 4, v Rupi 1 slučaj. Vidi se iz tega, da je ko lera že skoro po vsi Istri zanesena, ker se ni skrbelo, da bi se bili ljudje po okuženih krajih prej razkužili, predno so se povrnili na svoja razna domovja. — Na Beneškem kolera ponehava. V soboto bilo je v vsej provinciji 116. — (Zveza nemško - avstrijskih učiteljev) zboruje te dni na Dunaji. V včerajšnji seji glasovalo se je o resoluciji, da bi se v ljudske šole zopet utela telesna kazen. Resolucija odklonila se je s 191 proti 164 glasom. — (Surov oče.) Josip Janža, po domače Bučar, čevljar v Šmartnu pri Litiji, prišel je v soboto 4. t m. ob 6. uri zvečer pijan domov ter za-ukazal svoji soprogi, naj mu prinese kaj večerje. A žena, šivajoč čevlje s svojim starejšim sinom, ga zavrne, češ, saj danes še nesi zaslužil niti drobtinice kruha, kaj še večerje. Na to hiti mož venkaj, prinese veliko kumaro ter jo reže, mlajšemu sinu pa veli, naj ide po čebule. Ko se ta vrne s čebulo, zarohni pijanec nad njim, zakaj je že ni zrezal. Deček, ne sluteč kaj hudega, se opravičuje, da se to lahko takoj zgodi, a kruti oče skoči za njim ter inu vrže velik nož, s katerim je prej kruh rezal, v desnu stran tako globoko, da mu je ranil celo obi-sti. Zdravnik je nesrečnemu dečku sicer kri ustavil, a malo je upanja, da hi okreval. Ko je drugi dan prišla komisija, popihal jo je surovi čevljar v daljni širni svet. — (Deška meščanska šola s kmetijskim značajem v Krškem) izdala je ravnokar svoje peto letno poročilo. V njem nahajamo na prvem mestu pokojnega Martina Hočevarja nekrolog, potem pa „Crtice o p odnebj i v Krškem", katere je spisal g. Ferd. Seidl. Gosp. pisatelj začel je, kakor vidimo v tem spisu in posebe še v „Ljubljanskom Zvon"" obdelovati polje, ki je bilo v Slovencih doslej precej zanemarjeno, zato nam bodo taki in tako skrbno in temeljito pisani članki jako dobro došli. Isto velja o pregledu mete-oroložkih opazovanj v Krškem". Število učencev na tej šoli ni veliko. Prvi razred imel jih je 28, drugi 13, tietii 12. Poučevali so na tej šoli gg. Ivan Lapajne, mešč. šole ravnatelj in okrajni šolski nadzornik; Josip Bez laj in Ferdo Seidl, mešč. šole učitelja; Ivan K n a v s, mestni vikar in Jarnej Ravnikar, narodni učitelj. — („Don Juan v Metliki.") Pod tem naslovom piše včerajšnja „Hrvatska" : „Još nije mjesec danah, što dojuriše u Metliku četiri vilovita paripa, upregnuta pred gospodskom kočijom. Dva su putnika bila u haljinah srebrom obtočenih, a treći bio odjeven poput prmerajsendera. Domaći se ljudi čudili, da se takav čovjek vozi u gospodskoj kočiji. To je ipak bio žumberački Don Juan, jer šta će njemu krasne haljine, kad je stasa junačkoga i sokolova pogleda V Ljudi se pitahu: tko je tu gospodar, tko li sluga? — Kočija je stala pred prvom gostionom. Onaj se treći putnik prošeće mjestancem da promot djevojke, pa kad mu oko zapne o jednu, krasnu i mladu, počne milo očijukati, da ju obmami i'u mu uije koristilo. Podje za^ njom i nagovori ju, da nm bude težakinjom na njegovu imanju. Koji sat zatim stajaše kočija pred gostionom vilovitl papiri udarahu kopiti o zemlju, nestrpljivi da polete iz tihe i romantične Me- tlike. Svi putnici bili su već na okupu, pa i ona mlada djevojka bila se opremila na put. Kočija htjela več krenuti, kad eto redarstvene oblasti, koja je bila donjušila, da je u Metliku došao neki trgovac, koji kupuje djevojke, da ih šalje u Trst, Aleksandriju, Ameriku i drugamo. Don Juan se za-bezeknuo i morao se legitimirati kod obćine. Kad je kazao svoje ime, redarstvena se osoba nepovjerljivo nasmiešila i promjerila ga od pete do glave, pa mu strogo naložila, da se nešali. Napokon se uvjeri oblast, da putnik nelaže, pa ga pusti na miru, ali klimaše glavom od čuda: to ... to grof!! — Isti Don Juan bio je došao koji tjedan prije u mjesto Kostanjevac u Žumberku, da Be osveti jednoj krasnoj unijatkinji, koja je neko vrierae bila kod njega. Liepa unijatkinja donesla je kući i svile i kadife i svakovrstna nakita, te nije slutila, da će svoju crnu nevjeru skupo platiti. Kad stiže Don Juan u Kostanjevac, dozva on nevjernu unijatkinju u Petretićevu gostionu, pa skine jadnici sav nak't s njedarah i vrata i živo ju izpljuska. — Don Juan vratio se doma s nakitom, te ga je već valjda dao opet kojoj petnajstgodišnjoj unijatkinji. Njegovi mu se kočijaši dive, kad im priča o svojem junačtvu u Kostanjevcu pri zabavnom „marijašu". Telegrami „Slovenskomu Narodu": Sofija 7. septembra. Ker je odpoved kneza Aleksandra nepreklicljiva, prizadevajo si merodajne osobe doseči, da se izpolnijo gotove želje. Odgovor carja na kneževo brzojavko, v katerej je objavil svojo odpoved, je vse pomiril. Posebno so častniki pomirjeni po kneza govoru, v katerem je izrekel prepričanje, pa je nezavisnost gotova. Knez je opomnil, da se bode pozneje videlo, je li njegova osoba, ali njegovo delovanje oviralo sporazumljenje z Rusijo, ko bi slednja hotela na Bolgarskem tirati osvojujočo politiko. Car je trd mož, a poštenjak in bode besedo držal. Naposled prosil je knez, naj se novi položaj podpira. Zvečer shod merodajnih osob, mej njimi tudi Can-kov, zaradi sestave regenstva in novega mini-sterstva. Veliko sebranje, ki bode volilo kneza, se ne snide pred dvema mesecema. Berolin 7. septembra. „Norddeutsche Allgemeine" poudarja, da se interesi Avstrije in Rusije pač mogo spojiti, nemška politika na to meri, Bismarck s prijateljskima velesilama igra z razkritimi kartami. Nemški narod je preverjen, da je nemška politika na pravem potu. Beligrad 7. septembra. Kralj Milan je svoje potovanje v Gleichenberg zopet odložil. Sofija 6. septembra. Ko je zastopnik Nemčije dobil povelje, naj z zastopnikom Rusije vzajemno postopa, se več ne dvomi, da se bode Aleksander odpovedal. — Upravitelj ruskega konzulata Bogdanov izrazil je knezu željo ruske vlade, naj še dva ali tri dni v Sofiji ostane, dokler ne dojde od carja odposlani general. Dolgoruki se ne bode odposlal. Ruska vlada vsprejela vse predložene točke programa. Za vse pri protirevoluciji prizadete osobe dogovorjena je amnestija. Ko bi se kaj ukrenilo proti dogovorom z rusko vlado, ali ko bi nastale demonstracije s protiruskim značajem, bi Rusija takoj zasela Bolgarsko in nastavila strogo vojaško vlado. Nekljudov in Bogdanov spremila bodeta kneza do bolgarske meje. Sofija 6. septembra. V odgovoru Rusije, ki je došel knezu bolgarskemu, se izjavlja: Rusija se ne misli umešavati v notranje zadeve Bolgarske; o ruski okupaciji Bolgarske niti govora ni; lusk komisar se ne bode odposlal, dokler je knez Aleksander v Bolgarski; ko bi se pozneje pokazala potreba, bi ruski komisar ne uplival na vlado in upravo, temveč bi si samo prizadeval, Bolgarom sovete dajati in vzdržavati soglasje mej raznimi strankami v blagor Bolgarski. Sofija C. septembra. Del upornih častnikov je baje poskusil umakniti se preko turške meje. Bolgarska oblastva so nekda 20 častnikov ujela, turški vojaki pa so tri ubili. LeVOV 6. septembra. Pri vsprejemu v Lubijenu izražal cesar svoje veselje, da je dospel v Galicijo, kjer je toliko udanih src. Ce- sar je obžaloval, da je le za malo časa prišel. Levovskema županu rekel je cesar, da bode bodoče leto Levov cesarjevič Rudolf obiskal, ki želi Galicijo natanko spoznati. Po navljaje izražal je cesar svoje veselje na mnogobrojni prisotnosti plemstva. — Poljski časniki pozdravljajo cesarja v navdušenih člankih. Dunaj 6. septembra. Princ Alfred Lich-tenstein odložil je svoj državno-in deželno-zborski mandat. Berolin 6. septembra. „Kreuzzeitung" javlja: Princ Viljem pojde dne 0. semptembra v Brest-Litevsk pozdravljat v imenu nemškega cesarja ruskega carja. Dasi je na dvorih običajno, pozdravljati blizu domače meje bivajo-čega vladarja sosedne države, se vender sme to prinčevo potovanje zmatrati kot jednak korak, kakor je bil pohod nadvojvode Karola Ludovika na ruskem dvoru. Princ ostane nekoliko dnij v ruskem glavnem stanu, a manevrov se ne bode udeležil, temveč pojde v Alsacijo k tamošnjim manevrom. Reka 6. septembra. V zadnjih 24 urah tukaj 4 osobe za kolero zbolele. Umrlo jih je 7, mej njimi 5 od poprej zbolelih. Migljaj nradnlatvu. V velikem delu sedeče životarenje je največkrat uzrok bolestim na jetrah, zlatej žili, zasedcnju krvi itd., katerim boleznim sigurno odpomorc Moll-ov „Sei dlitz-prašek". Škatljica 1 gld. Vsak dan ga razpošilja proti poštnemu povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varBtveno znamko in podpisom. 9 (20—6) ___ G. septembra. Pri Slonu s Liebharz, Sandri iz Linca. — Loser iz Budimpešte. — Wunder iz Celovca. — Maver z Dunaja — Schutzbier iz Ljubljane. — Majzen iz Karlovca. — Ta-liapietro, Chiriasopula iz Trata. Pri Malici t Reiman z Dunaja. — Sirk iz Gradca. — Banzinger z Dunaja. — Pipp iz Gorice. — Velcich, dr. Weiss, Smrekar iz Trsta. Meteorologično poročilo. S o Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. C. sept. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 739 11 mm. 737 90 trn. 737 82 mn. 154" C 27 0" C 17-2° C brezv. si. jvz. si. zah. megla 'u>00ram. dež. dežja. Srednja temperatura 19'9°, za 4*1° nad normalom IDu-zs-aosIsa, borza dne 7. septembra t. 1. (Izvirno telegrafiono poročilo.) Srebrna renta Zlata renta . . . 5°/0 marčna renta London ......... Srebro....... ... Napol. C. kr. cekini .... Nemške marke 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Dtžavne srečke iz 1. 1864 100 gld. Ogrtka zlat h renta 4°/p OgrBka papirna renta 5°/0 . . 6% štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava n-^. srečke 5u/„ 100 gld Zemlj. obč. avstr. 4'/iu/0 «hiti last. listi Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblitf. Ferdinandove sev. žele ce Kreditne srečke 100 g Rudolfove srečke 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . 120 „ Tramm\viiy-»lrušt velj. 170 gld. a. v 84 gld. 75 kr. 85 _ 30 118 n 50 102 n *63 278 io l 126 * 05 9 » 98 V, l 5 95 61 • 72 V, 132 50 169 25 107 70 94 n 80 105 50 118 75 i 124 » 50 98 • 80 177 50 19 n 60 111 80 197 75 r ftaJem založniJtvu jt- izšla in it dobiva po vseh knjigo-Irinicah knjiga: Šaljivi Slovenec, Zbirka najboljših kratkočasnie iz vseh stanov. Nabral Anton Brezovnik, miuij. 12 pSl v 8°. Mehko vezana 6o kr., franka po pošti 65 kr. Gospod pisatelj, oziroma zbiratelj, mnogo dozdaj še nenatis nenih k> atkofasnic gotovo ni imel malo truda pri zbiranji teh kratkočasnie in smelnic, predao je vse nabral, jih opilil in potem primerno razvrstil za vsak stan posebe. Gotovo mu bodi- vsakdo hvaleien za njegovo delo, saj bode kitajoč podane smešnice preživel marsikatero uro veselo, zginilo mu bode za trenotek skrb za vsakdanji pic'ti kruh, razvedrilo se mit bode lice in telo njegovo pro-linjeno bode nove moli. Kar je sol jedilom, to je humor (lalaj iivljenju. *Ifttmor zgubljen, življenje zgubljeno*, pravi A", liiihler Ig. pl. Klcinmayy fl Fcd. Bambcrg k/ijigotrziiica T' Ljubljani na Kongresnem trgu. m iz dobre hiše želi vsprefeti v stanovanje in hrano neka boljša rodovina. (650—2) Kje? pove iz prijaznosti upravništvo „Slov. Naroda". V „NARODNI TISKARNI" v LJUBUANI je izšla knjiga: PaH% v Ameriki. Roman. Francoski spisal Uenf Lefebvre. Poslovenil * * „ .S/a/ nominis umbra. Ml. 8* 585 strani j. Stane fiO kr., po pošti 70 kr. i ■i se vzemejo v stanovanje in hrano. 657—1) 4 Vsarj» Jožeta tr« St. 2, I. nad si ropje. St. 205. PriČetek Sol. 1648—2) V mestnih ljudskih šolah v Ljubljani in sicer: V L in II. deški mestni ljudski šoli, v mestni nemški deški šoli, v mestni dekliški ljudski šoli, v nunski dekliški ljudski šoli, potem v mestni nemški dekliški ljudski šoli prične se šolsko leto V 18. ika steklenica 50 kr. II. Salicilnl zobni prah, ■plolno priljubljuM. uplba okrepčujoče in nareja zobe svetle in bele. a 30 kr. Zgoraj navedeni sredstvi, o katerih je že prišlo mnogo zahval, ima vedno Nvežo v zalog;! ter jih razpošilja vsak dan po pošti (495—9) »LEKARNA TMKOCZV !zraven rotovža v Ljubljani. gajjT" Vsakemu, ki kupi v lekarni TrnkoeEV originalno salicilno ustno vodo in stilieilni zobni prah, se prid.Mic zastonj razprava o varovanji zob in ust. re.TOr —-A -—^ -A- -rVJ^t*:------rfci ^ - jI, !l Umrli so: 2. sept.: Anton Mahkota, delavee, 49 let, Pred škofijo št. 22, za plučnico. — Makso Vizlar, paznikov sin, 3 mes., Sv. Florijana ulice št. 20, za božjastjo. — Angelika pl. Ilof-fern Saalield, vladnega sovet-nika vdova, .'6 let, Stari trg št. 34, '.a jetiko. 3. sept.: Matija Skrbeč, krojač, 57 lei, Ulice na grad štev. 12, za jetiko. — Berta Dejali paznikova hči, 4 leta, Poljanski nasip št. 48, za vodenico v glavi. 4. sept.: Ema Friihvvirth, učiteljeva hči, 6 let, (Jospod-ske ulico št. 12, za škrlatico. 5. sept.: Teodor Balog, mestnega redarja sin, 8 mes., Hrenove idice št. 7, za škr latico. — Vincenc Seunig, posestnik, 78 let, Gradišče št. 4, za »kutnim plučnim edemom. V deželncj bolnici: 4. sept.: Amalija Jamnik, kajžarjeva hči, 3 leta, za vodenim rakom. VIZITNICE priporoča sNARODNA TISKARNA*1 v i ) 111* i i ji n i. J. & S. KESSLER v BRNU, MORAVSKO, Ker4liiiun«l»ve uliee nI. 22, ^ssm—m razpošiljata po poštnem povzetji: ——^s— :t /«-iiNli<- siiif«•«' iz Sifona s j)letenjem........... gl. 2 50 » žeiiNke Nrii|4*e iz močnega platna z zohčastim ustavkom .... „3 25 8 pouocn* kurmetls bogato okrašeni 1» gl. 4.—, B>...... „ 1 80 » žeiiNka krila iz u valjanega suknja, vseh barv, jako okrašena . . „3 — 1 /ciislii j«»|»le ix 4»-.'«-j<> volne9 vseh barv, jako piiležen (Jerseyj . „2 — 1 Ani;ora-og> injalo za zimo, vseh barv......... „ 2 80 1 .ln£i'r|«'vn noi-uialiia nrajea za gospode in dame, iz čiste volne „ 3 50 1 .laserjev »■ normalne hlae« za gospodo in dame, iz čisto v, bula ali barvasta, I" gl. 1.80, H" . „ 1 20 JI delaVNke Mrajee iz oksforda, IIa gl. 1.40, I*........ „ 2 — « pare Hpodujili lila« iz barhanta ali kroise-a, 11» gl. 1.80, 1» '. „ 2 60 « parov kratklk uogovie, pletenih, belih i u barvastih . '. '. i „ 1 Ki 8 kravale Iz atlasa, široke ali ozke, 11» 75 kr., 1» '. 7~. '. '. ^ 1 50" ii ziniNkila kap iz pliša, za moške in dečke........ n 1 50 O žeiiHkili predpasnikov iz oksforda, surovega platna iz Si Iona „ 1 60 0 parov ženitkili ziniMkili no^ovle, belih ali barvastih, pletenih . „ 1 50 1 kohi «lonia«ega platna, 20 Dunajskih vatlov, 1» gl. 5.—, B> . • » 4 20 1 kot* sifona, 30 Dunajskih vatlov.......... . . . „ 5 60 1 koH KuinburNkeKa okHforda, ;10 Dunajskih vatlov..... „_4 50 1 kos Pro»nišk«?j;a luirliauiH, 30 vati., bel^Tudeč gl. 6, modrorujav n 5 — «C