Ljubljana, nedelja l. aprila1939 Cena 2 Din UpraviiiSivo . .iuoi lana t\uaJiieva 6 — Telefon U 3122 3123 3124, s m i m Irisernini *ilte Kocenova ulica 2. — Tpipfon St 190 Računi on ck>SI zavodih Ljub- ljana 11 M2 Praga ftlslo ■'fi isn Wier st ins?41 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—» Za inozemstvo Din 40 — Uredništvo: LjuL ljana, Knafljeva ulica 5 telefon 3122 3123 3124 3125 3126 Maribor, Grajski trg št. 7. telefon št 2455, Celje. Strossmayerjeva ulica štev L telefon št 65 Rokopisi se ne vračajo fi' Razvojna črta angleške politike V zadnjih letih se ni o zunanji politiki nobene države toliko razpravljalo kolikor o zunanji politiki Velike Britanije Posameznim odgovornim nosilcem te politike so se često pripisovale oovsem osebne note v zunanjepolitičnih smernicah br;+°nskega imperija, kakor da v niih ni n h stalnic, ki veljajo za vsakega zunanjega ministra in odgovornega angleškega državnika brez izjeme Tako se ie na primer govorilo o Edenovi pol;tiki kot povsem osebno določeni politiki, ki da ie pomenila veliko spremembo v primeri z ansleško zunanio politiko pred njegovim nastopom Po Edenovem odstonu se je soet v čisto n9spranem smislu tolmačila Chamberlainova in Halifaxo-va politika Pri tem se ie navadno prezrlo. da te razlike, o katerih se je toliko oisalo in ki ven ali mani obstojajo ves čas niso načelnega značaia. temveč se tičejo samo metod, ki si i;h razni nosilci angleške zunanie politike v razmh razdobjih sicer vsak po svoje zamišliajo kot najbolj uspešne, ki pa ne vplivajo na spremembo osnovnih smernic te Politike. Zato ni mogoče kar pavšalno govoriti o kaki »razvoini črti« an^eške zunanje pol;tike. zlasti v kolikor bi s tem mislili na razvoi osnovnih smernic te politike V kolikor pa gre le za po^amerne metode, z?, katere prevzemajo konkretno odgovornost posamezni angleški državniki ie ta izraz gotovo na mestu S tega vidika smemo tudi pri sedanjem angleškem m5metrskem predsedniku Chamberlamu kot prvem nosilen trenutne angleške zunanje politike govoriti o razvoini črti. ki je ni mogoče prikriti. Pri tem pa ostajajo stalni elementi angleške zunanje poetike povsem nespremenieni. V svojem govoru v Birnrnghamu dne 18. marca Chamberlain na primei ni prikrival svojega nezadovoljstva nad drugačmm razvoiem dogodkov, kakor si ga je bil do tedaj zamišljal v skladu z monakovskim sporazumom in dogovori, ki so mu sledili. Tz tega spoznanja pa ni izvajal posledic v znamenju spremembe angleške zunanje pol^ike, kakor so nekateri listi tedaj poudarjali. temveč samo v znameniu snrem°m-be dosedanje svoje metode. Cilj njegove Dolitike ki je cilj angleške zunanje polivke sploh, in smernice, ki do tega cilja vodijo, pa so ostali isti: zavarovanje miru za vsako ceno. toda zavarovan ie miru tudi z vojaškim nastopom. ako ni drugega izhoda. Doslednost Chamberlamove zunanje politike od lanske septembrske do letošnje marčne krize nam najbolj zgovorno potrjujejo citati iz njegovih govorov. ki nam odkrivajo neko stalno izhodišče vseh Chamberia;novih naraščajočih prizadevanj za strnitev ang^-ških in drugih sil proti poskusom enostranskega obvladovanja Evrooe in •■sveta. Kot rdeča nit se v navideznih spremembah angleških stališč vleče izjava. da Anglija nikdar ne more dopustiti nadvlade ene same sile na evropskem kontinentu. Po tei osnovni smernici svoie zunanje politike se An?li1a od^ve, kadar to zahteva razvoj dogodkov, tudi svojemu staremu načelu o »sijajni osamljenosti«, da se po načelu o kontinentalnem ravnovesju sil v etanah dokonlje do prevzema konkretnih skuDnih obveznosti na evropskem kontinentu in drugod. Lani 27 ser>tembra je Chamberlain iziavil dobesedno: »Ako bi se preori-čal. da se je katerikoli narod odločil, da z grožnjo sile zavlada svetu, bi smatral. da se mu je treba upreti. Pod tako nadvlado bi se narodom, ki verujejo v svobodo, ne splačalo živeti.« Na to svojo osnovno misel se je Chamberlain vrnil tudi letos 18 marca v svojem govoru v Birm'nghamu. Tn ko so ga 23. marca poslanci opozicije v spodnji zbornici silili, da jim razodene smisel poslednje angleške diplomatske akcije o skunnem nastopu tako zvamh »protinaradalnih« držav, se Chamberlain. zvest tei svoii osnovni mHi. ni pomišljal iziaviti: »Edina stvar, ki nas trenutno zanima, je tale: Mi se ne moremo podrediti postopku, po katerem bi bile neodvisne države podvržene takemu pritisku groženj o uoorabi sile. da so orisiliene odreči se svoii neodvisnosti: in mi smo odločeni, da se z vsemi sredstvi ki so nam na razoola-go. upremo poskuc<">m izvaiania takega postopka, v kolikor bi še mogli biti storjeni.« V tem pogledu torei ni mogoče govoriti o kaki »razvojni črti« angleške politike v zadniem času kot nekem na-SDrotiu z dosedanjimi niemmi osnovnimi načeli Po naved°rv'h citatih Ch*m-berlainovih iziav bi bilo tako tolmačenje anPleške«a prevz°man'a obvez- nosti na evronskpm kom^n0"4'!! naftno. Zato ie mo<*o?e reči. da je tudi predvčerajšnja Chamberlainova izjava o Poliski samo naravno dopolnilo vseh prejšnjih in sicer v tem smislu, da se Hitlerjev odgovor Hngliji V snočnem govoru v Hamburgu je ostro napadal angleško politiko in njene psskuse za osamljenje Nemčije - Ponovno pa je zagotavljal, da si želi Nemčija trajnega miru \Vilhtlmshafea, 1. aprila. AA. (DNB) Danes okoli poldne so v navzočnosti kan-celarja Hitlerja spustili v morje vojno ladjo »Tirpitz«. Slavnostni govor je imel rezervni podadmiral v. Trott, krst je pa opravila ga. v. Hassel, hči admirala Tir-pitza. Nova vojna ladja je dvojčka vojne ladje »Bismark«, ki so jo spustili v morje meseca februarja. Ima 35.000 ton in je dolga 241 m in široka 36 m. Opremljena je z osmimi 15 cm topovi :n mnogo topovi za obrambo pred letali. Graditi so jo začeli konec leta 1936. Hamburg, 1. aprila, br. Danes popoldne se je pripeljal s posebnim vlakom iz Wil-helmshavena v Hamburg kancJar Hitler, ki so mu v Hamburgu priredili mogočen sprejem Zvečer ob 20. je kancelar Hitler govoril pred množico Hamburžanov, ki so se zbrali na trgu pred mestnim domom. Med drugim je izjavil: V Angliji dale narede v čednostne in ne-čednostne. Cednostni narodi so samo taki, kakor Anglija in Francija, nečednostni sta Nemčija in Italija. Mislim pa. da bi bilo treba reči, da komaj lahko kak človek presodi, kateri nared je čednosten in kateri ni. To bi mogel presoditi kvečjsmu ljubi Bog. Morda bodo sedaj Angleži d?ja'i, da je ljubi Bog tako sodbo že izrekel, ker je dopustil, da je čsdnostni narod zavoje-val četrtino sveta in si ga prisvojil. Vprašanje je le. s kakšnimi sredstvi je ta cednostni narod to dosegel Reči pa moram, da to prav gotovo ne s kakšnimi čednost-nimi metodami. Tristo let je ta Anglija prav nič čednostno delovala in si podjar-Ijala ljudstva, sedaj na bi rada na starost govorila o čednosti. Le s tak:mi metodami, ie mogel narod, ki šteje komaj 46 mil:jo-nov ljudi podvreči si četrtino sveta. Naroči, ki jih ie 80 miliionov, pa marajo spričo svoj'h nečednosti živeti na tako tesn~m terenu, da jih odpade po 140 na kvadratni kilometer. »Anglija nima ničesar iskati v nemškem življenjskem prostoru" Petnajst let je Nemčija svejo usodo mirno prenašala. Ko so narodni socialisti prevzeli oblast, smo skušali urediti vsak problem s pogajanji, toda vsaka moja ponudba je bila odklonjena. Ni pa nobenega dvoma, da bo vsak narod branil svoje interese, ki so mu sveti kakor njegovo življenje. Če danes britanski državniki zahtevajo. da se je treba podajati o vsakem problemu, ki spada dejansko v življenjske interese in življenjsko sfero našega naroda, bi mi lahko prav tako zahtevali, da bi se vsak angleški preblem obravnaval le z našim sodelovanjem. Prav tako bi lahko mi zahtevali, da bi nas vprašali za mnenje, kako naj se reši n. pr. palestin-ki problem Anglija bi na to gotovo odgovorila, da se nas Palestina n č ne tiče. V resnici tudi nočemo ničesar iskati v Palastini. Toda kakor nimamo tam ničesar iskati, prav tako nima Anglija ničesar iskati v našem nemškem življenjskem prostoru. Če pa bi se tu reklo, da gre za obča pravna vprašanja, bi se moglo to mnenje uveljaviti le tedaj, če bi se v resnici postavilo na vsesplošno bazo in bi se povsod uveliavljalo. Kakšno pravico ima AneM^a. da n. nr. v Palestini ureia problem na t? način, da se pobijajo Arabci, ki se bore za svojo domovino. Svarilo vzhodnim državam Mi pa smo svoje probleme v miru in redu uredili. Poudariti moram, da nemški narod, da nemška država prav sedaj nista niti od daleč pripravljena žrtvovati svoje življenske interese in tudi ne pripravljena brez dejanj čakati na to, da bi se odločala nujna usoda, če Angleži mislijo. da bodo zbrali svoje trabante za to, da bi nastopili proti nam, pa da bomo mi mirno pustili, da ta sadež dozori, naj vedo, da današnja Nemčija ni predvojna Nemčija. Kdor bo izjavil, da je pripravljen odpraviti se po kostanj v žerjavico za te velesile, ta mora biti pripravljen, da si bo prste ožgal. O zasedbi čo2ke in Moravske Mi ne sovražimo češkega naroda, stoletja je vladalo med nami sožitje, če angleški državniki ne vedo, da je Nemec zgladil Hradčane in ne Anglež, da je Nemec postavil v Pragi cerkev sv. Vida in ne Anglež in da tudi Francozov ni bilo zraven, če ne vedo, da so v času. ko je bila Anglija še neznatno majhna, nemški cesarji na onem griču sprejemali poklone. to nič ne de in tudi ni potrebno, da bi Angleži to vedeli. Dovolj je, da vemo to mi. Dovolj je, da je bilo češko ozemlje tisoč let v življenskem prostoru nemškega na- Angliia v določenih primerih, ko gre za izvajanje osnovnih načel njene politike. ne brani prevzema določenih vojaških obveznosti v Evropi. Podobno kakor sedaj, je Anglija postopala tudi leta 1914, le da se je takrat bolj obotavljala. Zgodovinsko dejstvo je. da Anglija leta 1914 pred izbruhom voine ni dala tako daljnosežne izjave, kakršno je dal v petek Ch^"*^rlain. Zato so se kasneje mnogok slišali očitki o veliki angleški soodgovornosti za izbruh svetovne voine. češ da bi bila vojna morda preprečena, ako bi Anglija pravočasno povedala, kaj namerava storiti. roda. Kljub temu mi ne bi bili nastopili proti neodvisnosti češke države, če ne bi bila določena za to, da napade nemški narod in postane instrument tujih sil. Ce je bivši francoski letalski minister objavil v listih, da je naloga te češke, da v danem primeru spričo svojega izpostavljenega položaja prizadene srcu nemške industrije odločilni udarec tedaj je samo po sebi razumljivo, da ni bilo brez vsakega interesa z naše strani, da izvajamo konsekvence. Bilo je nujno da se likvidira ta letalska baza, ki je bila zgrajena zgolj za borbo j proti nam. Na nas je bilo, da preprečimo J izvedbo takega napada. Mi smo to storili m dosegli svoj smoter na miren način. Upal sem, da bomo dosegli čisto mirno, da bo Češka opustila to svojo nalogo. Toda bil sem prevaran, šele ko sem videl, da bo ostal vsak miren nemški poskus ( brezuspešen in da se bodo elementi, ki so na tem področju delovali proti nam. znašli v kakršnihkoli okoliščinah, ko srno videli, da ta država ne more več obstajati in se razvijati samostojno da ne najde več svo- j je poti, smo se odločni da učinkovito bra- j nimo najbistvenejše nemške interese. In tako smo spet zedinili, kar mora biti spričo zgodovinskih tradicij, spričo zemljepisnega položaja in po vsej pameti združeno. O mirovnih namerah Nemčije Predvsem pa sem s tem, kakor sem trdno prepričan, storil miru veliko uslugo, ker sem odstranil instrument, ki je bil določen za vojno proti Nemčiji. Če se sedaj trdi, naj je to signal, da se Nemčija napade, ne verujem, da se to resno misli. To bi mogel verjeti le oni, ki ima najslabšo vest. Morda je to le izraz jeze, da so se ponesrečili temni načrti. Morda so hoteli s tem najti le razlog, da se Nemčija znova obkoli. Naj bo kakorkoli, prepričan sem, da smo storili miru veliko uslugo in zaradi tega sem pred tremi tedni tudi sklenil, da bo prihodnji dan naše stranke dan miru. Kajti Nemčija v resnici ne misli kar tako bcez izbire napasti kak drug narod. Kar hočemo mi storiti, to je izgraditev naših gospodarskih odnošajev. Za to imamo pravico in nam ne bo noben evropski in noben izvenevropski državnik dajal kakršnakoli navodila. Zakaj se je Nemčija oborožila Nemška država je ogromen producent, hkratu pa je ogromen konzument. Mi ne mislimo zavojevati drugih držav, ako nas trdi one puste pri miru Nemška država pa istočasno tudi ni pripravljena sprejeti kakršnokoli ogroževalno ali obkoljevalno politiko. Mi smo nekoč z Anglijo sklenili pogodbo, to je bil pomorski sporazum, in pri tem smo se opirali zgolj na željo, da bi nikoli več ne prišlo do vojne med nami in a.nglijo. Ta želja pa mora biti zmerom obojestranska. Če v Angliji te želje ni več, potem je vprašanje o nadaljnjem obstoju te pegodbe prav za prav že rešeno. Nemčija bo tudi to sprejela čisto mirno. Mi smo tako samozavestni, ker smo močni. Mi smo močni, ker smo trdno strnjeni in ker mirno gledamo v bodočnost. In ravno na tem mestu vas lahko pozovem, glejte, v svet in na vsak dogodek z odprtimi očmi. Naj vas nikdar ne varajo da niste močni. Kdor nima vere v svojo moč, je izoubljen. To smo doživljali polnih 15 let. Zato sem pa Nemčijo spet napravil mečno, zato sem obnovil njeno vojno silo na kopnem, na morju in. v zia-ku. Oboroževanje se bo nadaljevalo Tudi v bodoče ne bomo mirovali, če se bodo drugod oboroževali. Jaz se ni.-oli ne bom utrudil. Jaz sem se trdno odločil, da bomo šli dalje po naši poti in mi bomo stopali hitreje kakor drugi. Nobene sile na svetu ni več. ki bi nam izvabila orežje iz rek. Če pa hočejo svoje sile pomeriti z našim orožjem, je nemški narod zmerom pripravljen tudi na to in bo znal ravnati z vso odločnostjo. Os Rim—Berlin Enakih misli kakor mi so tudi naši prijatelji in predvsem ona država, s katero smo najtesnejše združeni i sedaj i v vsa- ki drugi okolnosti. Vemo. da gotovi novinarji radi poročajo o razpokah in prelomih osi. Naj bodo mirni. Ta os je najna-ravnejši instrument, ki obstoja na tem svetu. To je politična kombinacija, ki ni osnovana samo na razumskih zaključkih, nego tudi na pravici in še na idealizmu. Ta konstrukcija bo zato trdnejša, kakor ie trenutna baza nehomogenih teles na drugi strani. Ni več daleč, ko se bo izkazalo, da je enotnost faš'stične Italije in narodno social:stične Nemčije vse drugačna kakor pa neka željena enotnost med nazori demokratske velike Britanije in boliševiške Rusije Stalina. Ce pa zares tu ni nobene ideološke razlike, potem morem le ugotoviti kako pravilno stališče sem zavzel do marksizma, komunizma in demokracije. Nemška politika za bodoče Nadaljnji odstavek svojega govora je Hitler posvetil Francovi zmagi v Španiji, potem pa se je vrnil na nemško politiko in deja': Nemška država želi živeti v miru z vse-mi državami. Nikoli pa ne bo dopustila, da bi jo katera spet pritisnila ob tla. Če bo svet postal fašističen aii ne. ne vem. D m b, postal narodno socialističen ne verujem. Toda svet bo prej ali slej spoznal, od kod mu grozi največja nevarnost. Ko bodo židovski hujskači odstranjeni, bomo lahko pričakovali, da bo mogoče zgraditi trajen sporazum in sodelovanje vseh narodov. Danes pa se moramo zanesti le na svojo moč. Z rezultati, ki smo jih doseg'i i na znotraj i na zunaj smo zadovoljni in nanj se zanašamo. Ko sem pre\zel oblast, je bila Nemčija v svoji notranjosti raztrgana in razcepljena, na zunaj igrača drugih sil. Danes je notranje urejena, sc gospodarsko razvija, na žunaj pa je, ce že ne priljubljena, pa vsaj spoštovana in respektirana. Milijoni tovarišev so doživeli največjo srečo, da so se povrnili v našo veliko nemško državo, in vsa srednja Evropa je ime'a prav tako veliko srečo, da s, je zagotovila mir ped zaščito nemške sile. In te si'e no bo nobena sila na svetu več uničila. To naj človeštvo ve. Naj sklepa pakte, naj podaja izjave, koiikor jih hoče. Jaz ne zaupam papirju, nego vam, tovariši. Obrambna pogajanja med državami se nadaljujejo Pomembna seja francoske vlade — Francosko poslaništvo v Bukarešti se poviša v veleposlaništvo London, 1. aprila, o. Angleški listi danes ugotavljajo, da se je Anglija s Chamberlainovo izjavo definitivno opre delila za poliitko kolektivne varnosti. Jamstva, ki jih je dobila Poljska, predstavljajo šele prvi korak v tej smeri. Pogajanja se nadaljujejo. Bližnji obisk poljskega zunanjega ministra v Londonu bo vsekakor odločilen za sklenitev prave vojaške zveze med Anglijo in Poljsko. Pariz, 1. aprila, a. (Havas). Seja ministrskega sveta je bila po večini posvečena vprašanjem zunanje politike. Minister Bonnet je obvestil svoje tovariše o razvoju zunanjega položaja od zadnje seje ministrskega sveta, a posebno o stanju pogajanj, ki potekajo med Parizom in Londonom in med gotovimi prestolnicami vzhodne Evrope. Bonnet je posebno poudaril smisel in pomen včerajšnje Chamberlainove izjave za ta pogajanja. Izjava je ob seda- ] njih okoliščinah imela predvsem ta cilj, da nujno parira in prav tako tudi da prepreči vsako iznenadenje, dokler potekajo pogajanja med zainteresiranimi prestolnicami. Obveznost, ki jo je včeraj prevzela nase Anglija do Poljske, bo vnesena v pakt o medsebojni pomoči med zahodnimi državami in državami vzhodne Evrope. Posvetovanja ministrskega sveta so se poleg tega nanašala tudi na vprašanja beguncev. To vprašanje, ki je bilo včeraj predmet razgovorov med maršalom Petainom in generalom Jor-dano, se mora proučiti tudi na seji ministrskega sveta, ki je bila sklicana za danes v Burgosu V Parizu se nadejajo, da bodo španski begunci mogli hitro vrniti na Pirenejski polotok, in sicer po kopnem in po morju. Pri tej priliki je treba poudariti, da je imel zunanji minister Bonnet po seji razgovor z V Berlinu srdito obtožujejo Anglijo Pravijo, da so si v Lonfonu sami izmislili vesli o zbiranju nemških čet ob poljski meji Berlin, 1. aprila, o. V Berlinu očitajo Angliji, da si je izmislila vesti o koncentraciji čet na poljskih mejah in o nemškem ultimatumu Poljski. Anglija se je tokrat poslužila istih metod, kakor konec maja preteklega leta, ko so se iz angleških virov sprožile goro-stasnosti o nemškem ogražanju Češkoslovaške. Nemški listi zatrjujejo, da je te vesti iznašel enako kakor pred 9 meseci angleški ataše v Pragi, sedaj angleški ataše v Varšavi. V Berlinu označujejo ta summčenja angleških službenih krogov kot manever, ki naj bi bil angleško javnost pripravil do nrepričania o potrebi obveznosti. ki jih je angleška vlada prevzela do Poljske. Demanti, ki so ga vVai-Šavi objavili orekasno ni nič več u*;n-koval. Res sta ob pril;k' zasedbo Klaj-pede dve diviziji zapustili svoje garni-zije. vendar so bili njuni pohodi z<*oli v zvezi s klajpedskim problemom. Zdaj se že vračata v svoje vojašnice. Vsi listi zaradi tega danes izredno ostro napadajo Anglijo, ki ji očitajo zastrupljanje mednarodnih odnošajev. V enakem smislu govore tudi vse radijske postaje. Izdani so bili celo posebni letaki in razširjeni v milijonih izvodov. Med mestom in deželo posredujejo »Jutrovi« mali oglasi DANES 424 ponudb In povpraševanj! Gaselom, svetnikom fracoskega veleposlaništva v Španiji. Poleg tega je ministrski svet sprejel sklep, po katerem se odobravajo krediti, potrebni za povišanje francoskega poslaništva v Bukarešti na stopnjo veleposlaništva. Novi francoski veleposlanik v Bukarešti bo določen na prihodnji seji ministrskega sveta. Končno je zunanji minister Bonnet obvestil svoje tovariše o močnem vtisu, ki ga je zbudil Daladierov govor v inozemstvu in o opori, ki jo je francoska vlada dobila pri prijateljskih državah. Qbszg jamstva London, 1. aprila. AA. Diplomatski Reuterjev urednik pravi, da so o včerajšnji Chamberlainovi izjavi v diplomatskih krogih najživahneje razpravljali. Kolikor se more videti, v tej izjavi ni praznin. Izjava je popolna in jasna. Gotova tolmačenja, ki so se nanašala na nekatere odlomke, po mnenju londcnsk;h krogov nimajo opravičila. Glede Gdanska in poljskega koridorja smatrajo v Londonu, da mora Poljska odločiti, ali smatra, da je v gotovem trenutku njena neodvisnost ogrožena. Če Poljska smatra, da je njena neodvisnost ogrožena v toliki meri, da se mora upreti s silo, bo Poljska našla na svoji strani Veliko Britanijo in Francijo. Chamberlainova izjava ie bila pravilna. Poudarjati posamezne odlomke in jih tolmačiti, bi bilo nevarno. Angleška pogajanja z Rusijo lončen, 1. aprila. AA. (Reuter) Reuterjev diplomatski urednik ugotavlja, da je Chamberla:nov govor napravil v Ion. d~msk h sovjetskih krogih zelo ugoden vtis. Ko je poslanik Majski prišel okoli 1.3. ure v zunanji urad, go je sprejel Hal5fax s Chamberlainovo izjavo. Ta obisk, se zdi, je pomrgal pregnati domnevo, kakor da bi bi'a Rusija pctM.jena v ozadje v evropskih razgovorih ,ki so se začeli na p>-budo Velike Brit^nre. v londonskih sovjetskih krogih pričakujejo, da se bo na. daljevalo prizadevanje za uresničenje boljšega razmerja do Sovje'ske Rusije, kakor hitro sa sedanji lazgovc.rj. še bolj izkrista. lizirajo. Hudson v Stockholmu Stockho-Im. 1. anrila. AA. H ud" on. angleški državni trjnik za prekomorsko trgovino. se je dnnes donoldne prineljal v Stcck-holm in takoj obhkal zunanjega ministra Sandleria. trgovinskega ministra Milerja in šefa narodne banke. Kmalu popoldne ga jo sprejel princ-regent. odmev angleške Jamstvene Izjave Navdušeno oibbravanje v angleškem tisku — „Prvii v angleški zgsdevltsi" — V Berlinu označujejo situacijo za resno Lon Ion, 1. aprila AA (Reuter). Angleški tisk navdušeno pozdravlja Chamber-k.inovo izjavo glede Poljske Listi nagla-.-sajo. da pomeni ta izjava preobrat v angleški zunanji politiki. »Times« piše: Chamberlainova izjava je bila takšna, da se je videlo, da je vsaka beseda dobro odmerjena in da pomeni uk;nitev dosedanjih metod angleške diplomacije. Zgodovinska važnost te izjave leži v tem, da pušča odprta vrata za nadaljnja pogajanja Diplomacija bo še dalje vodila računa o potrebah velikih narodov, tcda ona bo varovala elementarne pravice in svobodo malih držav. Istotako se iz Chamber-lainove iziave vidi. da Anglija želi, da se svet v: e k metodi svobodnih pogajanj »Daily Teiegraph« naglasa, da je Chamberlainova izjava svetilni stolp v zgodovini angleške zunanje politike. Na osnovi te izjave se lahko reče, da meje Velike Britanije niso več na Iienu, temveč na Visli. Mi smo končno prenehali z dobo, je bila izražena v besedah »sijajna csamijcnost«, ter smo prvič v zgodovini vnaprej prevzeli, vojaške in politične obveznosti na kontinentu. Vse stranke v parlamentu in vse javno mnenje države navdušeno odobrava Chamberlainovo izjavo. Prišel je čas, ko je treba biti odločen. Zaradi tega pa še ni treba biti agresiven. »News Chroniele« istotako naglasa, da Chambelamova izjava pomeni spremembo smeri angleške zunanje politike in da je ta sprememba popularna. Laburistični listi trdijo, da je Chamberlainova izjava tako jasna, da ne dopu-pušča nobenega dvema glede stališča Anglije napram Poljski, ki je točno določena Edini »Daily Ekspress« obžaluje, da so biie dane garancije, ki lahko zapletejo Anglijo v vprašanju vzhodne Evrope, preden je angleška vlada dobila odobritev dcminion.ov. Na kraju list pravi, da je protiven tako tesnim zvezam med Anglijo in Poljsko. Ostri sisnseli v nemškem Bet lin, 1. aprila. AA. Po najnovejših dogodkih v Varšavi, Londonu in Parizu smatrajo v berlinskih uradnih krogih položaj za zelo resen. Ta resnost se vidi tudi iz pisanja snočnjih večernikov in današnjih jutrnjik.iv. O debati o Češki, ki se je vršila v francoskem parlmnentu, pravi »Ber-)-!:„t In>r.vj-n-Zeitung«: Ali je pametno, da francoski parlament ustvarja zvezo med vprašanjem Češke in Moravske in med \ pra anjem Alzacije in Lorene? Ali ne bi bii.- koristnejše, če bi Francija prav tako modro molčala o Češki in Moravski, kakor v Nemčiji nič več ne govore o njenih dana .njih .mejah? Mi celo opozarjamo, naj se pa/i 'o že pred samim moralnim dotikanjem nedotakljivosti Nemčije, posebno pa opozarjamo, naj se pazijo pred vmešavanjem v razmere v Nemčiji in v njenem pre lektoratu. Če se ne bo ta bedasta m nevarna politika nehala. bomo prisiljeni začeti represalije. za katerih izvajanje bi bilo zadosti priložnosti v francoskem imperiju. »Berliner Borsen Zeitung« komentira tudi včerajšnjo Chamberlainovo izjavo v spodnji zbornici in pravi, da se na podlagi uradne angleške izjave ugotovi, da ni niti najmanjše podlage za sum. da bi Nemčija pripravljala napad na Poljsko. Chamberlain jc sam izjavil, da m bojazni, da bi bil Poljska ogrožena. Z objubo poroštev Poljski, ki torej niso aktualno motivirani, želi Chamberlain predstaviti svetu neko nevarnost za Poljsko. Britanska vlada nadaljuje tako svoje stare metode. Medtem ko zahodne demokracije govore, pa Nemčija pod Hitlerjevim vodstvom nadaljuje v svojem življenjskem prostoru obnovo za zagotovitev miru. »Deutsche Allgemeine Zeitung« pa pravi, da se razmerje med Nemčijo in Poljsko ni poostrilo in da ni Nemčija ničema*- storila, kar bi meglo upravičiti Chamberlamove besede. »Volkischer Beohaehter«: Varšavska vlada natanko ve, da nem.ke želje prav nič ne ogražajo poljske neodvisnosti. Še več, ona tudi dobro ve. da Nemčija popolnoma resno pojmuje nemško-poljaki pakt prijateljstva iz leta 1934 in misli, da je ta pakt trajen Prav tako Varšava ve. da Nemčija m odločno reagirala na incidente, ki so s« pripetili na Poljskem. Očitno je to znano tudi Londonu in Parizu. Zato Chamber-lainov govor ne more zboljšati razmerja med Nemčijo in Poljsko. Prvi poliski odmevi Varšava, 1. aprila. AA. »Kurier Varšavski« piše. da Chamberlainova izjava ne označuje kategorično stališča Velike Britanije proti napadalcu'. »Ilustrovani Kurier Codzieni« pa poudarja v svojem uvodniku, da se danes ne more ločiti usoda vzhodne Evrope od usode za pa dne Evrope. Izjava angleškega vojnega ministra Lcndon, 1. aprila. AA. (Reuter) Vojni minister Hore Belisha je v komentarju Chamberlainovega govora izjavil med drugim: Danes je spregovorila naša domovina. S kelikšni mponosom smo poslušali glas, prihajajoč iz srca britanskega naroda! Nato je vojni minister sporočil, da je vpisanih 250.000 prostovoljcev in dodal: Naše nove oficirje bemo našli povsod kjer bo le mogoče, če sedanjo teritorialno vojsko spremenimo v državljansko armado. E^enov poziv k nacionalni koncentraciji London, 1. aprila. A A. (Reuter): Snoči je govoril v Ncvv-Casfu bivši zunanji minister Eden. Med drugim je dejal: Danes popoldne je predsednik vlade podal v parlamentu izjavo o zunanji politiki, ki jo, trdno sem prepričan, podpiše ves narod. Mislim, je končal Eden. da moramo proglasiti premirje med političnimi strankami, da poudarimo pred vsem svetom, kako soglasni in enodušni smo v današnjih razmerah in kolikšna jc naša odločnost, da pariramo vse možnosti. Madžari Budimpešta, 1. aprila. AA. (MTI): »Pester Lloyd« komentira v uvodniku Chamberlainovo izjavo in pravi med drugim: Mi Madžari moramo spremljati razvoj svetovno političnega položaja z največjo popolnostjo, ker je nesporno, da se mneže žalostni elementi položaja, čeprav je Chamberlain želel s svojimi izjavami doseči pomiritev. Glavni državniki velikih evropsikih držav bi prav gotovo lahko našli nove konstruktivne temelje za mir, če zastavijo v ta namen do skrajnosti vso svojo dobro vodjo. Aii Pariz, 1. aprila, o. »Matin« je objavil poročilo iz Rima o novi angleški iniciativi. Odpravnik poslov angleškega poslaništva, ki nadomešča lorda Pertha, je predlagal po nalogu angleške vlrde italijanskemu zunanjemu mi nšsiru Cianu, da bi se sestavila angle-ško-italijansl a izjava o skupni garanciji Poljski. na! se pridruži izjavi ? Italijanski krogi ugotavljajo, da izgleda ta iniciativa na prvi mah nepričakovana in nerazumljiva. Diplomatski krogi, ki so to vest razširili, pa opozarjajo na to, da je Italija v tesnih prijateljskih stikih s Poljsko in da bi taka njena izjava ne bila nič prav neobičajnega. TuniSka jsolsmika med Rimom in Parizom Rim, 1. aprila. AA. (Štefani) »Giornale d' Itaiia,: objavlja članek svojega ravnatelja Virginia Gayde, v katerem ta temperamentno zavrača stališče, ki ga je zavzel v svojem govoru predsednik francoske vlade Daladier. Gayda odgovarja v prvi vrsti na oni del Daladierovega govora. ki pravi, da so Italijani, ki žive v Tunisu. zadovoljni s tem, da 3o pod francosko zaščito. Gayda pra/i, da navedbe predsednika Daladiera niso točne in da so Italijani v Tunisu žrtev sovražne politike, ki uničuje njihove pravice in njihovo narodnost ter krši obveznosti, ki jih je Francija prevzela nase. že pred dvema letoma se je obnovilo raznarodovanje Italijanov v Tunisu. Storjeni so bili razni poskusi s pomočjo obljub vseh vrst toda odpor Italijanov je bil velik in po ustanovitvi imperija se je začela v Tunisu politika groženj" in nasilij. Fo govoru, ki ga je imel zunanji minister grof Ciano 30. novembra lani. so bili vsi italijanski nameščenci in delavci v Tunisu postavljeni pred dilemo ali naj se naturalizirajo ali pa naj se iz-sele. Zaradi tega je dobilo do 20. marca letos 109 Italijanov, rednikov družin, zaposlenih v raznih francoskih podjetjih, odpoved, ker niso hoteli postati francoski državljani. Prav tako tudi številni drugi člani italijanskih družin niso mogli dobiti penovne zaposlitve. Mnogo je primerov, ela so bili italijanski delavci pridržani na poslu, to pa zaradi tega. ker so bili za gotova dela specialist:, kakršnih Francozi niso imel in tako Francozi niso mogli zamenjati Italijanov Vse to zanika ne samo samovoljne izjave predsednika Daladiera, pač pa tudi prikrito željo Francije, da se sporazume z "italijansko vlado. Italijanski narod ne more mirno gledati preganjanja, ki ga doživljajo Italijani v Tunisu sarno zaradi tega, ker ne žele izdati svoje domovine. Mssssslinl se je vrnil v Rim Rim, 1. aprila. A A Mussolini se je po svojem potovanju po južni Italiji vrnii o Rim. „Narodny Listy" uradno politično glasilo Praga, 1. aprila. AA. (DNB) Od 2. aprila t. 1. bodo »Narodny Listy« uradno glavno glasilo češke narodne zajednice, edine dovoljene češke stranke. češki begunci na londonskem letališču London, 1. aprila. AA. (Havas) Skupina češkoslovaških beguncev, ki že tri dni čaka na letališču Croydon, je dobila dovoljenje, da lahko ostane na Angleškem tri mesece. Begunci niso hoteli iti v letalo, ki bi jih pripeljalo nazaj na Češko. Amerika priznala vlado generala Franca Wash'ngton, 1. aprila. AA. (Reuter) Ameriški zunanji minister Hull je brzojavno obvestil španskega zunanjega m nistra Jordanc. da je vlada Zedinjenih držav priznala vlado generala Franca. Kardinal Sbaretti umrl Rim, 1. aprila. AA. Danes je umrl kardinal Donato Sbaretti, starost", sv. kolegija. U čakal jc 80 let. Belfi^fce Važni politični dogodki Kakor smo že poročali, je bila za včeraj v Zagreb sklicana konferenca predstavnikov celokupne opozicije, ki je pri volitvah sodelovala na listi dr. Mačka. V petek so se v Beogradu sestale najprej posamezne opozicijske skupine, nato pa so bila dopoldne in zvečer skupna posvetovanja zastopnikov Jugoslovenske nacionalne stranke, demokratov, staroradikalov in zemljorad-nikov. Kot delegati celokupne opozicije na konferenco v Zagrebu so bili določeni senator dr. Kramer. dr. Boka Vlajič in poslanec Miloš Tupanjanin. Vsi so se zvečer odpeljali v Zagreb. Včeraj dopoldne ob 10. je bila nato v Zagrebu pod predsedstvom dr. Mačka seja, ki sta ji prisostvovala poleg dr. Mačka in navedenih treh delegatov še inž. Avgust Košutič in Večeslav Vilder kot zastopnika Kmetsko demokratske koalicije. Seja je trajala do 12.30 Po seji je izjavil dr. Maček, da je ta sestanek znova potrdil in še utrdil popolno solidarnost v taktiki in politiki celokupne opozicije. V političnih krogih pripisujejo temu sestanku velik pomen in ga spravljajo v neposredno zvezo z napovedanim sestankom dr. Mačka z ministrskim predsednikom Dragišo Cvet-kovičem. Ta sestanek bo že danes ali jutri. Ceste v Sloveniji so državni problem Za včerajšnjo otvoritev avtomobilske in cestne razstave v Beogradu je izdala »Politika« posebno prilogo o naših cestah in o avtomobilizmu Med drugim obiavlja tudi pregleden članek predsednika Društva za ceste v Ljubljani dr. Vinka Vrhunca »Sodobna pota — življenjska potreba Slovenije«. Dr. Vrhunec opozarja v svojem članku na vedno večji pomen tujskega prometa za S ovenijo ter na njegovo povezanost z vprašanjem modernizacije in »popolnitve slovenskih cestnih zvez. Med drugim piše: »Moderna cesta, ki bi vezala Ljubljano z našim Primorjem na na Sušaku. je ena najvažnejših prometnih in gospodr. potreb za Slovenijo, a tudi za vse ostale pokrajine države. Prav tako nujna je zgraditev moderne cestne magistrate od nemške meje preko Maribora do Ljubljane ter od tam do Sušaka in italijanske meje. Modernizacije glavnih prometnih zvez v Sloveniji se ne more smatrati za lokalni prometni problem. temveč ga je treba obravnavati kot vsedržavno prometno vprašanje.« Delodajalec 'm narodna zavednost delavca »Nova pravda«, glasilo narodnega delavstva. objavlja uvodnik o narodni zavednosti. V njem opozarja zlasti na pomen delavskega 9tanu v narodnem življenju in o tem med drugim pravi: »Pri nas bi se morala posvečati še prav posebna pažnja narodni vzgoji našega delavstva. Za njo bi morate skrbeti naše delavske strokovne organizacije, odgovorni pa so za njo tudi delodajalci. Njihov dnevni stik z delavcem je za duševni razvoj delavca izredno velikega pomena. Delavec mora videti v delodajalcu sobojevnika in sodelavca v obrambi splošnih narodnih koristi. Delodajalec, ki nikdar v letu ne najde prilike za nacionalno vzgojo svojega delavstva, ni pravilno razumel poslanstva, ki ga ima on s svojim podjetjem v narodnem gospodarstvu.« Br. Hacha o svoji odgovornosti V najnovejši številki berlinskega časopisa »Europaische Revue« objavljata nemški državni protektor češke in Moravske baron Neurath ter predsednik protekto-ratskega ozemlja dr. Hacha izjavi o novem položaju čeških in moravskih dežel. Neurath obljublja v svoji izjavi pravično postopanje tretjega rajha s češkim narodom, »katerega pravice hočem spoštovati, ne da bi se najmanj dotikal njegovega ponosa in časti, obenem pa ga pridobiti za novo življensko skupnost, v kateri se je po zgodovinski in geopolitični usodi znašel.« Predsednik dr Hacha pa piše med drugim: »Prepričan sem, da predstavlja novo ustvarjeni državnopravni položaj češke in Moravske v sedanjih prilikah najboljšo rešitev, ker nam odpira izglede, da končno po mnogih razočaranjih in zmotah preteklosti najdemo potrebni mir in se posvetimo svojim najprirodnejšim narodnim nalogam. Ob priliki sprejema na praškem gradu je državni kancelar izjavil zastopnikom glavnega mesta Prage, da se našemu narodu ob lojalnem zadržanju odpira srečna bodočnost. Podobno izjavo sem slišal iz njegovih ust že v Berlinu. Trdno verujem v to zagotovilo in moja vest je mirna, kadarkoli mislim na svojo zgodovinsko odgovornost.« Kaznivo razširjanje tujih radijskih vesti v Nemčiji Odkar angleške in francoske radijske postaje redno oddajajo poročila, tudi v nemščini, so v Nemčiji poostrili nadzorstvo nad pc&lušalci tujih radiov. Sedaj objavljajo listi, da je izdan nov zakon, ki po-ostruje tudi kazni za raznašalce tujih radijskih vesti. Kdor posluša in dalje pripoveduje neresnične inozemske radijske vesti. ki lahka škodijo interesom Nemčije ali njenemu ug'edu, se kaznuje z zaporom do dveh let. Ako take vesti pripoveduje javno, pa se pri tem zaveda, da so neresnične, se zaporna kazen lahko podaljša do petih let. Podvojitev francoskih kolonialnih čet Na eni zadnjih sej francoske zbornice je minister za kolonije na neko vprašanje sporočil. da se je število francoskih kolonialnih čet v enem letu podvojilo. To velja v enaki meri za kolonije in protektoratska ozemlja v Afriki kakor za one v Aziji. Tem francoskim regularnim četam stoje ob strani še čete. sestavljene iz domačinov. Kolika je številčna moč teh čet, o tem minister ni dal nikake izjave, pač pa je sporočil. da so v francoski lndokini že v zadnjem letu izgo*ovili več zelo porabnih vojnih letal in da bo v najkrajšem času začela poslovati tam nova moderna tvornica, ki bo lahko izdelala do 200 lttal letno. Slovanske narodne manjšine v Nemčiji »Volkischer Beobachter« objavlja obširno poročilo o poteku konference, na katero je povabil voditelj zunanjepolitičnega urada narodno socialistične stranke Alfred Rcsenberg v Berlinu nastanjene diplomate in tuje novinarje. Referent je bil nemški notranji minister dr. Frick. ki je govoril o nenemških na-rodn h skupinah v sklopu tretjega rajha. Najprej je ugotovi! dr. Frick, da je mogoče biti zvtst pripadnik svojega naroda in obenem dober državljan tretjega rajha. Nemčija do sedaj še n;ma točne statistike o številu pripadnikov posameznih narodmih skupin, ki žive v okviru tretjega rajha. To število bo znano šele po ljudskem štetju 17. maja. Največja narodna skupina v raihu je danes češka. Po monakovskem sporazumu je bilo vključenih v rajh s suc'etskimi kraj', kakih 300.090 Čehov, ki so bili naseljeni v teh krajih že pred 1. 1910. Ti so bili brez nadaljnega vključeni v delovni proces tretjega rajha. V zvezi s temi Čehi v sudetsMh krajih so bile izdane odredbe da se zagotovi obstoj in razvoj njihovega osnovnošolskega pouka. Čehov, ki prebivajo strnjeno na češkem in Moravskem, pa ni smatrati za narodno skupino v okviru rajha, ker tvorijo svoje protektoratsko ozemlje, žvljenski interesi 80-milijonskega nemškega naroda so nujno harekovali potrebo, da se postavi ozemlje, naseljeno 3 Čehi v Moravski in češki, pod nemško suvereniteto. Druga najircčnejša narodna skupina v rajhu, je nadaljeval minister Frick, so Poljak:. Po statistiki iz leta 1933. je bilo v Nemčiji 113.010 oseb. ki so izjavile, da govore samo poljsko, in 285.092, ki so izjavile, aa govore po"jsko in nemško. Poljaki imajo danes v Nemčiji 6 javnih in 56 zasebnih ljudskih šol s poljskim poukom, ter dve poljski učiteljišči. Tretjo skupino tvor'jo Hrvati na Gradiščanskem, ki jih je okoli 40.000. Po večini so to poljedelci. C -trto skupino tvorijo tudi Slovani in sicer Slovenci, ki j'h bo okoli 30.000. Pri plebiscitu so se vsi izrekli za tretji rajh. V nadaljnem svojem govoru je izjavil dr. Frick, da je v Nemčiji omogočen vsaki narodni skupini sam obit ni razvoj, pri čemer na je seveda treba upoštevati bitne državne interese. Dovoljene so organizacije pripadnikov teh narodnih skurn, vendar pa smejo biti njihovi člani samo državljani rajha. Končno je minister še rekel: Kar se tiče Hrvatov in Slovencev v rajhu ki jih je kakih 70.000 vseh skupaj, je treba ugotoviti, da jih je desetkrat manj, kakor pa živi danes Nemcev v Jugoslaviji. Treba bo iskati načina, da se pametno uredi vprašanje pripadnikov ene in druge nsro'no-' sti v obeh sosednih državah.« švicarski Ust proti razširjanim 21 m o«3 » ifyJi MiSfil.": libs^it o 0 «e V* «r, sit vzEemirppcm g »Neue Ziircher Zeitung« z dne 30. marca objavlja daljši članek pod naslovom: »Razširjanje neresničnih vesti je nevarnost za državo«. V članku č tamo naslednja trezna opozorila, ki ne veljajo samo za Švico: »V zadnjh dneh sc krožile po naši državi čudne govorice, ki so vznemirjale prebivalstvo. Seveda je v teh časih razumljivo, ako je prebivalstvo nekoliko vznemirjeno. Vendar pa se moramo povsem resno vprašati, ali je z varnostjo naše države v skladu, ako se povsem neresničnim govoricam. kakor n. pr. o velikih koncentracijah čet na švicarski meji slepo verjame in se take govorice celo po izobraženih ljudeh še naprej razširjajo. Razen onih ljudi, ki čakajo vedno na »kaj novega in se z razširjanjem novic delajo interesantne, spadajo sem tudi taki,-napram katerim je največje nezaupanje povsem na mestu. Mislimo pri tem na eni strani predvsem na ljudi, pri katerih je razširjanje lažn h vesti samo del njihove destruktivne politike, na drugi strani pa zlasti na inozemce, ki ftrodovni isažrti VTashington, 1. aorila. d. United Press poroča: Obe novi 45.0C0 tonski bojni ladji, katerih gradnjo je prezident Rcosevelt že odobril, bosta izredno močno oboroženi n se bosta vrh tega odlikovali po veliki hitrosti. Vsaka ladje^ bo imela dvanajst 40.5 cm topov, došim imajo dosedanje ameriške 35.000 tonske ladje le 8 topov tega kalibra. Nova ameriška pomorska kolosa bosta razvijala hitrost 30 vozlov, dočim razvijajo najhitrejše bojne ladje Velike Britanije le hitrost 27 do 28 vozlov. Gradbeni stroški za vsako od obeh ladij ki bosta dogotovljeni v jeseni 1913 so proraeu-nani na 95 milijonov dolarjev (okrog 4.200 milijonov dinarjev). Wie£n?ann odklanja pomilostitev Versailles, 1. aprila. AA. Morilec \Veid-mann, ki ga je porota včeraj obsodila na smrt. ni hotel podpisan prošnje za pomilostitev. Njegova pajdaša Roger Million, ki je prav tako obsojen na smrt in Jean Blanc, sta pa prošnjo za pomilostitev podpisala. Ksroški — Lepo je uspel v nedeljo 19. marca, okrožni setanek slovenskih prosvetnih društev za spodnji Rož v Borovljah. Na sesiia. nek so prišli zastopniki vseh spodnjero-žanskih društev. Na povabilo Slovenske prosvetne zveze se je sestanka udeležil tudi krajevni vodja nar. soc. stranke g. Rabitsch, ki je v svojem odzdravu nagla-sll interes stranke na mirnem sožitju s Slovenci. Vodja sestanka se je zahvalil za zanimanje in poudaril, da tudi Slovenci želijo mirnega sodelovanja z narodnim socializmom, v kolikor je pripravljen upoštevati slovensko narodno individualnost. Sledil je razgovor o položaju in predstoje-čih prosvetnih nalogah. Pokazala se je izredna discipliniranost slovenskih kulturnih delavcev, ki so pripravljeni zastaviti vse sile v prospeh slovenske narodne družine v veliki nemški državi. — Prav tako je bil razveseljiv društveni sestanek slov. kulturnega društva v Ho-dišah. Pestri spored je privabil lepo število udeležencev, ki so do kraja napolnili društveno dvorano. Slovenska pesem, dve aktualni predavanji in zabaven prizor so nudili p.ijstno in poučno razvedrilo. Prvi predavatelj ej izčrpno začrtal področja, na katerih je sodelovanje z narodnim socializmom mogoče brez pridržkov tudi za Slovence, drago predavanje pa je obravnavalo zakon o dednih kmetijah, kar trenutno slovenskega človeka močno zanima. Sestanek sta zaključila lepa pesem in poziv društvenega predsednika, da bi bila udeležba pri prihodnjem podobnem sestanku enako polnoštevilna kakor tokrat. — V Celovcu je bila ustanovljena proti-tuberkulozna liga, ki jo bo vodil primarij sanatorija, za pljučne bolnike dr. Schmld-Sachsenstamm. — Koroška je dobila od državne delavske organizacije dva velika avtobusa za tako imenovane KdF-izlete. — Na Peci je zmrznil 28-letni Kari Paulin, uradnik pivovarne v Pliberku. Na smučeh ga je zajel snežni metež, v katerem je omagal in zmrznil. — Za župana v št. Jakobu v Rožu je bil imenovan posestnik Vidmanove kme tije g. Fregin. se tudi posvečajo takemu početju, švicarsko l judstvo mora I>"-i ponosne Ln sapme*-vestno ter se ne sme vdajati vzrernlrje-nju in nervozR/v tl. Bod?mo si že enkrat na jasnem, da s takimi gcvcrloami prav nič ne koristimo ne državi in ne sebi. Narod, ki je ponosen na svojo neodvisnost in ki se hoče boriti do zadnje kaplje k:-vi. ne sme nuditi slike vznemirjenja in nervoz-nosti. Kdo nam bo sicer v inozemstvu verjel, da smo v resn'ci sposobni, upreti se sleherni nevarnc-sti, ki bi pretila naši domovini ali njeni nevtralne ti? Zato pribijamo, da izpedje''?. varno:?1. " ž ?:.' -r je soudeležen pri takem razširjanju vesti in kdor nepotrjene vzr-emr jr.jcče govor ce še naprej prenaša. Mi sme ne le ti odločeni, temveč tudi sposobni, da se v kemu napadalcu, pa naj pri e od kc koli. z železnim ct'porom t;premo. Ta nosna samozavest in prepričanje, da si naša vojska pcvsM budno na straži, mora vse, može :n n , navdat: r. za: njem in mirom. mo oii las Atu*l wv. v i <** »š i Tj i* ® - ■ 1 ' '13 o > sL.IliSr'* :: it t-.; -a r £s§ M v* London 1. aprila. A A. (Reuter) Poljski poslanik v Londonu je danes konferiral z lordom Ka]ifaxom. Konferenca je trajala eno uro. Mislijo, da sta govorila o pripravah za Beckov obisk in o razvoju za injiii dni v evropskem političnem položaju. Reuterjev diplomatski ureč.Pk pravi, da se uradni krogi čudilo zaradi nekaterih poskusov sa zrr.anjšenje p ar.-na včerajšnje Chamberlamove izjave v s-o-.Tn-" zbornici. Ta izjava velja za izjavo aktualnega pomena in nier smisel je popelroma jesen in kategoričen. V uradnih krogih prav nič ne dvomijo, ela bo poljska vlada v sedanj h razmerah v celoti inform rala o vsem britansko vtec'0, čeprav britanska vlada ne želi nobenega vplivanja na poljske razmere in na poljsko zr ' aje proti nemški vladi. Smrtna ti: -.t!2:ztC?zz~z tatalsa Berlin, 1. aprila. AA. Včeraj po je na poskusnem poletu strmoglavil stotnik Moro in se ubil. Moro je bil član posadke »Condorja« na njegovem prvem p rek o oceanskem poletu iz Berlina v Nevv Y :k :n o p re- nazaj ter jc pilotira! kordnega poleta iz Berlina v Tokio. LjjubSJcnske mat«£?antise v Dalmaciji Split. 1. aprila, d. V lepem in sončnem pomladnem jutru so se davi pripeljale v Split maturantke mestne ženske gimnazije iz Ljubljane. Pod vodstvom svojih profesorjev in profesoric so si ogledale mesto, ki pa ga po večini poznajo že s prejšnjih poučnih izletov. Opoldne so se s parnikom »Kosovo« odpeljale po mirnim, morju dalje proti Dubrovniku. Dve razstavi H:^cjska tekma v Zagrebu Zagreb, 1. aprila, o. V hokejski tekmi, ki se je vršil" dones med genovskim hokejskim ki'bom in zagrebškim Maratonom, so gostje rremarjali d:m?čine z rezultatom i 4 : 2 (3 :1). Beograd, 1. aprila AA. Danes so na beograjskem sejmišču slavnostno otvorili 'e razstavi. Prvo je otvoril trgovinski rlraster Jevrem Tomič in se imenuje »drugi avtomobilski salon . Druga razstava pa je »Razstava cest in tu' kega prometa . Na avtomobilski raze ta vi sodeluje 6 držav in sicer Nemčija, češkciroravski protektorat, Italija, Francija, Anglija in Amerika, skupno 11S tvrdk. Otvoritve obeh razstav so se udeležili med drugimi: v zastopstvu Nj. Vel. kralja polkovnik Pokk-sič, vladdka D onizij. beograjski nadškof dr. Ujčič. več ministrov, Milan Shronovič, nemški poslen:k Viktor Heeren in turški .poslan k Ali Hajdar Akta j. Iz £r5avae sl^žfce Beograd. 1. aprila, p. Sprejeta je bila oslavka učite'ja 2. mešane meščanske šole v Ljubljani Draga Pura, premeščena pa je bila učiteljica meščanske šele Danica Gruden iz Celja v Senovo. — V železniški službi je bil premeščen kontrolor Janez Ktišar iz kurilnice na glavno postajo v Ljubliani. — Direktor trg. akademije v Mariboru Peter Modic je napredoval v 3-2. Vremenska napoved Zcmur.ika: Delno oblačno v vsej državi. V vzhodnih krajih bo nekoliko več oblačnosti z nekaj dežja, toplota bo na vzhodu padla, drugod pa se na bo dosti spremenila. Dunajska: Ponekod jutranje megle, podnevi milo vreme, nekoliko vzhodnih vetrov, temperatura se v splošnem na bo mnogo spremenila. . ~ Miti Vodtilkova družba v spomin kralja Viteza Poročali smo že o občnem zboru Vodnikove družbe, zaslužne izdajateljice slovenske ljudske knjige. Poročila odbornikov izkazujejo velik napredek. V enem letu je družba pridobila 166 članov. Knjige Vodnikove družbe so priljubljene med najširšimi sloji slovenskega naroda. Vodstvo družbe izbira knjige s srečno roko ter jih daje za ceno, ki jo vsakdo zmore. K poročilu o potoku občnega zbora dostavljamo zdaj govor predsednika g. Kasta Pustoslemška: Z današnjim občnim zborom stopa »Vodnikova družba« v trinajsto leto svojega — s ponosom in notranjim zadoščenjem smerno to ugotoviti — plodonosncga delova-nja. Ne meneč se za nerazumevanje in če-sto tudi nezaupanje v lastnih vrstah, pa za ;'ionamerne napade z, nasprotne strani, ki je hotela obdržati monopol na knjižnem trgu. namenjenem širokim slojem našega naroda, jc družba dosledno in neomajno 6topala po svoji, od vsega začetka točno začrtani poti. da daje ljudstvu v roke knjige, ki bodo služile nc samo zabavi in razvedrilu, marveč tudi pouku in vzgoji, knjige, ki bodo široke ljudske sloje moralno dvigale in jih vzgajale v ljubezni do rodne grude in narodne države pa v vdanosti do narodne dinastije. Med prvimi, ki so to njeno narodu in domovini posvečeno delovanje priznali, je bil blagopokojni kralj Aleksander, ki je že prvo leto pristopi! družbi kot ustanovnik in ji kasneje, ko je izdal i »Vodnike m preroke«, pa zgodovinsko knjigo »V borbi za Jugoslavijo'«. t>petova.no sporočil po dr. Žerjavu svoje priznanje in pohvalo njenemu patriotskemu <-e' vanju. Svetlemu zgledu svojega velikega očeta je sledil tudi Nj. Vel. kralj Pe- ter II. in v posebno čast je družbi, da šteje tudi njega med svoje ustanovnike. Dolgo vrsto let so tudi državne oblasti -iževale njeno nesebično rodoljubno de-in jo moralno in gmotno podpirale. v w * \ Letos jeseni poteče pet let, odkar je zločinska roka posegla po dragocencm življenju kralja Aleksandra Uednttelja. da odvzame Jugoslaviji njenega tvorca in idejnega graditelja. Da ob petletnici njegove mučeniške smrti počasti spomin svojega ustanovnika velikega kralja, je odbor »Vodnikove družbe« na svoji seji dne 23. t. m. sklenil razpisati posebno književno nagrado v znesku 5000 dinarjev, ki se bo poleg običajnega pisateljskega honorarja izplačal avtorju, ki bo izročil družbi najboljše, njenemu programu in idejnim smernicam odgovarjajoče leposlovno delo. »Vodnikova družba« smatra, da se bo z razpisom te nagrade na najprimernejši način oddolžila spominu kralja l 'edinitc!ja. Težak udarec usode je zadel družbo s smrtjo odbornika in knjižnega referenta profesorja dr. Ivana Laha. Od ustanovitve družbe- do svoje prerane-smrti je bil dr. Lah njen odbornik in knjižni referent. Njej je posvečal vso svojo veliko ljubezen in vse svoje izredne sposobnosti. Neprestano jc snoval naj rte. kako bi utrdil in poglobi! ugled družbe in simpatije do nje v širokih slojih nacionalne javnosti. Cesto je segel sam po peresu in napisal dela, iz katerih se bodo Še pozni rodovi učili, kako je treba narodne velikane spoštovati in častiti, kako je treba ljubiti svoj narod in svojo domovino, nesebično delati zanjo in se. ako treba, tudi zanjo žrtvovati. Od pokojnika. sc je ob odprtem grohu poslovil predsednik, odbor pa jc /a njegov spomenik nakazal prispevek v znesku 1000 din. Dr. Ivanu Lahu ohrani »Vodnikova družba« trajen svetel in hvaležen spomin! Poleg neprežaljenega dr. Laha nam je neizprosna smrt v preteklem poslovnem letu ugrabila šc dva ustanovnika: dr. Fcr-da La.šiča, odvetnika v Mariboru, in Vcli-Cana Heštra, fotografa v Ljubljani, ter šest poverjenikov: Anico Thumherjevo, učite-ljivo v Višnji gori. Karia Pernarčiča, žel. zvaničnika v Mariboru, Fr. Benkoviča, posestnika v Blagovici. Ivana Sokliča. uradnika v Sarajevu, Josipa Tušaka. trgovca pri Sv. Antonu v Slov. goricah, in Ljudcvita Andoljška, uradnika v.Karlovcu. Slava njihovemu spominu. itn® pismo Mariji Kodermanovi \ tistih predvojnih časih so bile učiteljice na .Štajerskem za 20 kron mesečno bolje plačane kakor mc na Kranjskem. Štajerska je spadala pod deželni šolski svet v Gradcu, Kranjska pa pod Ljubljano. Učiteljicam. ki so maturirale v Ljubljani ali v Gcric;, je bilo prav težavno priti na zeleno štajersko. V Gradcu so že vedeli, zakaj bii':e plačujejo učitelje, enako je vedel deželni odbor vojvodine Kranjske, zakaj in čemu je uvrstil učitelje med svoje uslužne! ce. Cestarji in učitelji so bili plačani cd deželnega odbora. K anjske učiteljice ie večkrat zanesla pot na Štajersko med tovariše in tovariši-ce. : tako me jc povabila na »vandranje« toviirisiea Tinica. Časi so minili, a ostali to spomini. Ti lepi spomini prav danes hitijo nazaj v tisto avstrijsko dobo, ki je nas, Slovence, ločila po kronovinah, a lo-t nas ni po duhu in srcu. S tovari.šico Tinico sva prišli v družbo. a - terj je blagopokojna gospa Kodcrma-i \a razgrinjala svoje misli, svoje hotenje, svojo dušo. svoje srce. Poslušali sva. Kakor od daleč nekje jc pozvanjalo v nas, da smo poklicane v to in za to, da delujemo na vsej črti za narod in za naše pravice. »Učite'j;ca med štirimi stenami dela lc 'j..\ niačo, toda učiteljica izven tesnih sten t;-t rcarr-J. iz katerega je izšla. Vsepovsod jc zbujati zavest, da smo Slovcnct, ■ i: jc t. zemlja naša. Zemlja, katero je oral in ••.•••.jo seja! naš davni praded.Dekleta,zavidajte rokave, pojdite med ljudi. Bodite narodu kažipot v tiste čase in dni. o kater h so govorili in pisali naši slavni mož- je. Vzgajajte mladino v duhu Siovanstva. Bo že prišel čas, katerega jc slutil in čutil Prešeren. Polagoma, iz dneva v dan, iz, leta v leto sejte v mladino in narod seme zavesti, da je Slovenec globoko ukoreninjen v svojo zemljo. Učitelju so izročena nežna srca in dovzetne dušice. Mladina naj bo vsa naša. Nobeno drevo še ni zraslo do neba. pa tudi drevo naših tlačiteljev ne bo. Že to je dovolj, da smo ločeni po Štirih kronovinah. Ako bi bili v skupnosti, bi bilo naše clelo lažje in uspešnejše. Tako pa jc treba velike narodne zavednosti m dela. dela, dela. V uspešnost delovanja med narodom pom oz i Bog!« Take besede so nam bile odkritje v času in dobi. ko jc na Slovence pritiskal duh, ki je zadivjal, da bi odtujeval in uničil naše bitje in žitje. V tem je bila gospa Kodermanova /ena, ki je vnemala in pri te zala mlajšo generacijo učiteljstva za seboj. Vse prezgodaj je ovila smrt njeno življenje, vse prezgodaj so' onemele njene goreče besede. Ko se klanjamo spominu rajnke, oživljamo spomine na ženo in mater in na zavedno Slovenko iz časov, ko nas je razdru-ževala meja, a družila in spajala globoka zavest Slovenstva in Siovanstva. Vse učiteljice, ki so* kdajkoli imele priložnost spoznati njeno prijetno družabnost, ji ohranimo najlepši spomin in zahvalo za vse pobude in smernice, katere nam jc začrtava la. Blagi ženi in materi in zavedni Slovenki svetal spomin! Mara Tavčarjeva. A UGODNOST J ?fi maitufaktan „MANICA" k. d. na Mestnem trgu 17, Imajo pa res ostanke volnenega blaga za damske obleke v širim 1J0 cm nietsr p s NE SAMO, DA JE KVALITETA IZVRSTNA, NA VELIKO IZBIRO IMATE TUDI VSE NA JMODERNEJŠE BARVE. — SEVEDA, PRITI MORATE PRAVOČASNO ! Prvi italijanski koncert v Ljubljani Ljubljana, 31. marca Kot uvod v velikonočno razpoloženje smo čuli v četrtek, dne 30. marca Verdijev Requiem«, skladbo svetovnega slovesa in monumentalne koncepcije, ki je znana Ljubljančanom še izza domačih izvedb, v interpretaciji solistov, zbora in orkestra radiofonske oddajne postaje Torino. Okrog 160 sodelujočih je vsekako impozantno število, obenem pa tudi edino primerno za izvajanje velikih oratorijskih del. Koncert je pomenil za Ljubljano ne le glasbeni, temveč tudi družabni dogodek prvega re-c.a in zato je bila velika unionska dvorana odlično zasedena s poslušalci, ki so z vejikim zanimanjem pričakovali in komentirali nastop. Troje glavnih skupin izvajalcev, solisti, zbor m orkester tvorijo vsaka zase ocenlji-vo telo. Solisti so bili: sopran ga. Rita Fornari. alt ga. Giorgia Tumiati, tenor g. Arturo Ferrara in bas g. Franco Zaccha-rini. Zanj je zaradi nepričakovane indispo. zicije v drugem delu vskočil g. Emmanue-li. Med temi se je z najizdatnejšim, naj-prožnejšim in najbolj izenačenim glasom, hkrati pa z največ pogiobljenja in najlepšo interpretacijo odlikovala altistka ga. Tumiati. Tudi sopranistki ge. Fornari je odgovarjalo mnogo mest skladbe tako po glasovni legi, kakor tudi po značaju samem. Manj pomembna je obče vloga tenorja, kateremu je poverjen samo en solistični odstavek (Ingemisco). Basistova in. dispozicija pa je, žal, okrnila glasbeno podobo v prvem delu in bi bilo morda bolje, če bi se bila izmena izvršila že pred pričetkom koncerta. Zbor EIAR (Ente italiano audizioni ra-diofoniche) je imel težko nalogo, gostovati v kraju, kjer je zborovo petje tako rekoč doma. Zlasti podajanje oratorijskih koncertov zahteva od zbora več kakor šte. vilčno jakost, več kakor samo ubranost jn polnost glasov. Le dolgoletno vadenje v ga genija Verdija, mojstra, ki je črpal iz take intuitivne zakladnice, da se je lahko ! lotil prav tako najbolj realistične odrske 1 snovi, kakor mistične oratorijske. ne da | bi kje zmanjkalo toka polnega, prepriče-: valnega življenja, vtelešenega v melodič-j nosti. i V vrsti izmenjave kulturnih stikov z našimi zapadnimi sosedi, čijih glasbeni tvorci so podali svetu že toliko neminljivih vrednot, je pomenil koncert EIAR v Ljubljani dobrodošel in zanimiv doprinos, kateremu naj bi sledili čim pogostoje še na-daljni medsebojni obiski. L. M. Š. I skupnem ansamblu more privesti zborov-j sko petje do one značilne stopnje, kakor jo ! poznajo naši najboljši zbori. Upoštevaje ta dejstva, je treba priznati, da se je zbor EIAR zelo lepo uveljavil in rešil svojo nalogo častno, z vso potrebno točnostjo, jasnostjo in sigurnostjo, kakor jo zahteva izvedba celovečernega dela. Težišče trodelnega korpusa pa je bilo vsekakor v orkestru, kjer smo mogli občudovati lahno skladnost trobil, polnozvoč-nost pihal, zlasti fagotov, ter prožnost in prilagodljivost godal. Medtem, ko smo vajeni še iz predvojnih časov, da se trobila vlečejo kakor težke megle, smo jih videli tu v biesku, ki jim pritiče, in z lahnostjo, katera jim jemlje zemsko okornost. Skladnost je bila zlasti odlična v trobentah in pozavnah; tu je odločna točnost, združena z nepogrešljivo sigurnostjo nastavka, vzbujala upravičeno odobravanje. Prav tako je bil enoten in svojevrstno značilen timbre fagotov, katerih tonska polnost in hkrati nežnost je bila popolnoma pravična vsaki zahtevi partiture velikega mojstra. Zbor je naštudiral zborovodja g. Achille Consoli, celo vodstvo koncerta pa je bilo poverjeno mlademu dirigentu g. Armandu La Rosa Parodi. Njegove umerjene, točne in jasne geste, ki so z absolutno sigurnostjo vodile veliki aparat sodelujočih, so prav tako imponirale kakor prijetni izostanek vsakršnega pretiravanja v zvo-kovnih ali interpretacijskih vprašanjih. Dirigent je znal, kar je redka vrlina, popolnoma izločiti svojo osebnost ter jo podrediti skupnemu interesu, službi skladatelju. Tako je bila umetnina podana objektivno in brez osebnostnih dodatkov, ki so sicer mamljivi, včasih tudi prepričevalni, a večinoma kvarni delu, kateremu imajo prav za prav le služiti. Vsem takim izkuš-njavam se je torinski dirigent umaknil tako, da je prepustil delu, da govori zase. In da delo to zmore, zanj jamči lik velike- Jože Pogačnik — 70-letnik Ljubno na Gorenjskem, 1. aprila Te dni je praznoval naš senior čevljarjev g. Jože Pogačnik TOIetnico rojstva. Skoro bi bili jjozabili na izreden dogodek našega prijatelja, kar naj nam jubilant oprosti, če ga pogledamo saj ne moremo verjeti, da je že 701etnik. Rodil se je v Ljubnem pri Matevževih, kjer vodi družina njegovega brata še vedno gostilniško obrt. Sam pa je prevzel posestvo pri Sen-čarjevih. V čevljarski obrti se je izučil v št. Vidu na Koroškem. Kot pomočnik je prehodil mnogo sveta in se v svoji obrti zelo izuril. Gorenjsko občinstvo kupuje že preko 40 let njegove izdelke in je zadovoljno z njimi. Vse njegovo življenje jc borba in delo. Niti v najhujših trenutkih nI nikdar obupava!. Vedno vedrega duha je bil pripravljen na vse, kar služi v dobro narodu in državi. Vislic svoji visoki starosti je še zdaj od zore do mraka na delu. Ko se je pred 35 leti ustanovilo gasilsko društvo, je prevzel posel brizgalnega vodje in opravljal to funkcijo preko 20 let. Nato pa ga je izbralo članstvo za blagajnika, kar je še sedaj. Ni še bilo prireditve, kjer bi ne bil naš Pogačnik pridno sodeloval. Tudi na oder je stopil, kadar je bilo treba. Zavoljo njegove delavnosti ga, je tudi Sokol ob ustanovitvi izbral za svojega podstarosto, občani so ga poslali dostikrat v občinski odbor, obrtništvo pa ga je imelo dolgo vrsto let za zagovornika v davčnih odborih kakor tudi v svojem strokovnem združenju. Povsod je bil na svojem mestu. Kot mož dela je bil odlikovan s srebrno kolajno za državljanske zasluge. Poleg vsega dela za javnost se je skrbno brigal tudi za svojo ljubljeno družino in jo vzgojil v nacionalnem duhu. Ni prireditve v Sokolskem domu in ne dobrodelne akcije, ki bi se mogla izvršiti biez Sen-carjevih. Vsi njegovi prijatelji od blizu in daleč mu iz srca želimo, da dočaka še mnogo, mnogo let! Prvi slovenski kinolog je umrl Ljubljana, 1. aprila. Skoraj vsaki dan, skozi vse leto, če je bilo količkaj ugodno vreme, tu pa tam tudi v dežju, smo videli starejšega gospoda, ki je vodil iz mesta, zvečer pa v Ljubljano nazaj včasih kar po tli lovske ptičarje. Kadar se je vračal, je bil videti precej izmučen. če je srečal na cesti lovskega prijatelja, pa mu je že pripovedoval o napredku in talentih svojih gojencev. Zvečer je sedel v družbi lovcev in govoril do pozne ure o kužkih in kinologiji. Pa kako bi tudi ne, saj je bil upokojeni gospod, višji poštni svetnik Evgen Križaj, naš prvi slovenski kinolog. Zaradi velike ljubezni do psov, so ga njegovi lovski prijatelji nazvali kratko: »kužkov ata<:. Zjutraj za lepoto — zvečer o* T proti zobnemu kamnu G. Križaj, ki se je že v zgodnji mladosti zelo zanimal za pse. posebno za ptičarje, je z veliko vnemo zasledoval kinološko literaturo, ki je bila pri Nemcih na precej visoki stopnji v osemdesetih letih pretekle-ga stoletja. Ugodna prilika za udejstvo-vanje v zanimivi stroki mu je bila dana. ko je prišel kot mlad poštni uradnik na Dunaj, kjer je takoj stopil v krog dunajskih kinologov. Kar se je bil naučil v tujini, je presadil na naša domača slovenska tla. Pričel je gojiti dobre ptičarje in se posebno zanimal za čistost pasem. Do zadnjega je bi! v zvezi s tujimi kinologi in uvažal je v naše kraje dobre fermače. V zadnjih letih, ko so se naši rcjci dobrih in lepih psov približali v tej stroki sosednjim državam, pa se je pobrigal tudi za izvoz noših pti-čarjev v tujino. Najdražji pt čar, čigar uvoz je bil p^eskrbel g. Križaj, je stal blizu 20.000 dinarjev. Prav ugodno pa so bili prodani tudi naši lovski psi v tujino. Ko so neposredno pred svetovno vojno v Ljubljani ustanovili našo prvo kinološko družbo, >Klub ljubiteljev ptičarjev . je bil g. Križaj med najagilnejšimi delavci. Kot strokovnjak je prevzel mesto razsodnika pri lovskih tekmah, pri razstavah pa mesto ocenjevalca. S svojim res temeljitim znanjem v kinološki stroki si je pridobil velike zasluge za pasjeslovje in vzgojo dobrih, lepih lovskih psov. Na tekmah in pri razstavah je sodeloval od ustanove kluba pa do letošnje zime, ko ga je priklenila na posteljo bolezen. G. Križaj se je posebno v zadnjih letih, ko je bil upokojen, veliko bavil z dresuro ptičarjev. Menda v zadnjih letih ni bilo tekme, kjer bi ne bili tekmovali tudi njegovi gojenci in to po vsej naši državi. Pa tudi kot razsodnik in ocenjevalec je bil vabljen k pasjim prireditvam v vsa naša večja mesta in celo izven države. Najrajši je hodil dresirati ptičarje na Ljubljansko polje, proti Jezici in na Posavje. V sredo popoldne pa so njegovi sorodniki in prijatelji njega spremili v tiste kraje, ki so mu bili najljubši in to vprav ta-ierat, ko je za lovce posebno prijetno na Posavju. K zadnjemu počitku so položili neumoraega, uglednega kinologa sredi dragega mu Ljubljanskega polja, kamor vprav sedaj, ko vstaja mlada Vesna, priplavajo v mraku, na povratku v domovino, na sever se vračajoči dolgokljuni kljunači. —s» O skrinjici v Prešer- novi na ra&lem Selca. 1. aprila. Poet naslovom Spomini na Prešerna v Kranju« omenjate v Vašem dnevniku z dne 25. t. m. kot posebn;. zanimivost Prešernove sobe« na Okroglem skrinjico, : umetniško delo rezbarja, ki je svojo umetnost ponesel v grob.« Resnici na ljubo in prizadetemu umetniku v zadoščenje Vam sporočam, da umetnik, ki je bil izdelal to skrinjico- po naročilu msgr. Toma Zupana, še živi tu v Selcih in je prav te dni dopolnil svojih 85 lpt. Je to priznani podobar Josip Grošelj, ki me je na omenjene vrstice sam opozoril ter mi pojasnil, da je skrinjico izdelal on. Razumljivo, da je on tudi vreza 1 Prešernov verz. ki pa ga je na skrinjico napisal msgr. Tomo Zupan sam. Ob tej priliki mi je g. Grošelj povedal, da je g. Zupanu izvršil še mnogo drugih del: okvirjev, kipov itd. Tako mu je bil napravil tudi kip sv. Cirila in Metoda za kapelico na Okroglem, o katerem je po njegovem pripovedovanju bila neko letov »Mladiki« iznesena domneva, da ga je izdelal kipar Zaje. Model za ta kip hrani g. Grošelj še danes. Pripovedoval mi je, da se je pri prevažanju tega kipa glava sv. Cirila nekaj pokvarila. Zato je šel na Okroglo ,ua bi jo popravil. Toda že med potjo je izvedel, da ni mogoče pu* i na gradič, ker je narasla Sava griček popolnoma obkrožila. Kljub temu je nadaljeval pot in prebiedel vo.o na nekem mestu, kjer je bila Sava nizka. Ko se je po izvršenem popravilu vračal demov. je reka že upadla. Doma v Selcih pa ga je že vs* dni čakala brzojavka g. Toma Zupana, ki je bil tedaj še v Alojzijevišču v Ljubljani. češ naj nikar ne hodi zdaj na Okroglo, ker je zaradi nai-asle Save dostop vanj i nemogoč. G. Grošelj hrani še marsikatero pismo od g. Zupana in rad obuja spomine na svoja mlada leta, ko je imel še tri pomočnike in so šla njegova dela po vsej Sloveniji, zlasti na Koroško, pa tudi drugam. Po malem je izdeloval okvire in tudi še kipe do lanskega leta, ko je bil obolel. Od tedaj pa je precej opešal in oslabel, vendar se še ne more odreči svoje ljubemu umetniškemu delu in še zdaj izrezuje neke okvire. SeveJa mu gre delo zaradi visoke starosti zdaj le počasi izpod rok. V. št. Izletnikom na Oplenac Ljubljana, 1. aprila V današnjih resnih časih, ki nam ne smejo vzeti poguma, marveč nas morajo le še okrepiti v domovinski ljubezni, je po. klonitveno romanje na Oplenac, ki ga priredita Šentpetrski Ciril-Metodovi podružnici za letošnje binkoštne praznike, res prava božja pot. Prireditelji se trudijo, da bi izletnikom napravili potovanje čim udobnejše in da bi nudili čim večjo kopico nepozabnih vtisov z Cplenca, kakor tudi iz Beograda. Prireditveni odbor je pretekli torek zopet imel sejo pri šestici. vodila jo je predsednica gospa Nilka Potočnikova, posamezni poverjeniki pa so lahko zadovoljivo poročali o dosedanjih prijavah. Večina je za II. razred, v katerem pa je še nekaj prostora, enako tudi v III. razredu. Vsi, ki se nameravajo še prijaviti, naj blagovolijo to storiti do 5. nprila da se bodo lahko te prijave zaključile in da bo odbor potem lahko izvršil vse. kar je še potrebno za čim lepši potek izleta. V Ljubljani sprejema prijave gdčna Hrovatinova pri blagajni Bonačeve trgovine, poleg predsednice ge. Potočnikove in tlagaj-ice ge. Tora-šeteve ter ostalih poverjenikov. V Mari-bom je prevzel poverjeništvo poleg gospe Lipoldove šolski upravitelj v pokoju in marljivi blagajnik CM D g. Franc Cvetko, v Turnerjevi ulici 28. Prispevek za vožnjo v II. razredu je 280 din. za III. razred 200 dinarjev, prehrana pa bo stala 35 din. Pohitite s prijavami in vplačili, ostala navodila pa bodo sledila prihodnjo nedeljo v »Jutru«. — Po pogosti nosečnosti morejo žene z dnevno redno uporabo pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, za-vžite na tešče, z lahkoto doseči izpraz-njenje črev in urejeno delovanje želodca. »Franz-Josefova« voda je davno preizkušena, naj topleje priporočana in se dobiva povsod. Ogl. rep. S. br. 50474/55. V spomin Štefana Gomiščka Pred letom dni v začetku spomladi si nas zapustil, mlad in poln načrtov za pri-hednjost, Štefan, povsod znani in priljub !jeni goriški delavec. Trpka usoda Te je tako kruto iztrgala v najlepši mladeniški dobi iz naših vrst. Solnce jc sijalo toplo na cvetno nedeljo ob letu preko vse soln- čne Gorice, ko smo Tc žalostnih src spremljali iz Tvojega rodnega doma v Št. Petru tja doli po poti proti Vcrtojbi, kjer si našel po hudem trpljenju svoj zasluženi tihi in mirni dom. Ne samo Tvojim svojcem, materi, sestri-c;.m in bratom, temveč tudi nam. Tvojim sodelavcem in mnogim prijateljem Sirom vse goriške okolice in drugod, je bila Tvoja smrt bridka izguba. Bil si nam vzor, poštenjak in zvest prijatelj. Niso bila rožnata Tvoja mlada leta. Bridka so bila, polna razočaranja in težke borbe za obstanek. Pridno si prijel za vsako delo in s svojim zaslužkom vzorno skrbel /a mater ter p-ct bratov in sestric. Kljub vsem težavam pa si po svojih skromnih močeh hrepenel po izobrazbi, ljubil si petje in godbo. Vedno so nam bila vrata Tvoje domače hiše odprta. vedno smo bili deležni dobre in prijazne besede. Vsi. ki smo Te poznali. Tc ohranimo kot dobrega prijatelja v najlepšem spominu! V EoJgariJo in Carigrad Jugoslovensko-bolgarska liga v Ljubljani priredi julija o priliki zleta Junakov v Sofiji 15-dnevno potovanje po Bolgariji, združeno z izletom v Carigrad. Potovalo se bo po naslednji poti: Ljubljana—Beograd — po Donavi skozi Železna vrata do Vidina — Sofija — Plovdiv — Stara Zago-ra — Trnovo — Varna — Carigrad — Varna — Plevna — Sofija — Niš — Beograd — Ljubljana. V večjih krajih Bolgarije bodo prirejeni izleti v okolico, in to: iz Sofije v Bojano in Knjaževo, iz Plovdiva v Bačkovski ma-nastir, iz Varne v Evksinograd in Sv. Konstantin itd. V Carigrad se bo potoAralo s posebno izletniško ladjo, v njegovo okolico pa z motornimi čolni in drugimi prevoznimi sredstvi. Ogled Carigrada bo pod posebnim strokovnim vodstvom. Cena celotnega potovanja je 2460 din. V ta znesek je vračunana vožnja z brzini vlakom III. razreda. vožnja po Donavi, prehiana in prenočišče v dobrih hotelih razen v Carigradu, kjer bo prenočevanje na ladji, vse vstopnine v muzeje in strokovno vodstvo po Carigradu in okolici. Zaradi omejenega števila udeležencev in zaradi lažje organizacije potovanja se je treba za izlet čimprej prijaviti. Prijave sprejema Jugoslovensko-bolgarska liga v Ljubljani, Gradišče 14'I. pismeno ali ustmeno vsak dan med uradnimi urami od 16. in 18. Istotam sc io' e ur'i podrobnejše informacije. - T- i ' - ■ ' - »JUTRO« št. 78, Nedelja 2. IV. 1939. Cflospodarstro Velik pomen nove trgovinske pogodbe s Francijo Vlada je včeraj izdala uredbo, ki določa, da stopa s 1. aprilom v veljavo trgovski sporazum, ki je bil sklenjen 11. februarja t. 1. med Francijo in Jugoslavijo. Na osnovi te pogodbe se bo verjetno podvojil trgovski promet med Francijo in Jugoslavijo. Jugosiovenskim izvoznikom se bo odprlo široko francosko tržišče. Računati je tudi s tem. da se bo podvojil francoski izvoz v Jugoslavijo. Ustvarjene so tudi široke možnosti za naložbo francoskega kapitala v jugoslovanskem gospodarstvu. Kontingenti, ki sc dovoljeni Jugoslaviji, so se doslej težko izkoriščali, in sicer zaradi nesorazmerja med cenami v Jugoslaviji in cenami v Franciji. Do tega nesorazmerja je prišlo zaradi spremenjenega odnošaja med vrednostjo franka in dinarja. Za izvoz jugoslovanskih žitnih kontingentov v Francijo je v novi pogodbi dovoljen poseben režim. Ti ukrepi se bodo izvajali tako, da ne bodo škodovali zaščitnemu sistemu francoske kmetijske proizvodnje. Istočasno se bo sistematično delalo na tem, da se zvišajo francoski nakupi v Jugoslaviji. Na zboljšanju organizacije in zvez med jugoslovanskim in francoskim trgom bosta delali v prvi vrsti francosko - jugoslovanska trgovinska zbornica in £ranco::ko - jugoslovanska kmetijska zbornica. Nova pogodba, ki je včeraj etopila v veljavo, bo dovedla do okrepitve trgovskih zvez med obema državama in do zaščite interesov francoskih uvoznikov, ki bodo sodelo\ali pri gospodarskem razvoju Jugoslavije. V zvezi s podpisom trgovinske pogodbe z Rumunijo in Jugoslavijo poročajo iz Pariza, da bo Brancija v teku letošnjega leta kupila v Rumuniji 1 milijon met. stotov koruze, v Jugoslaviji pa 440.000 met. stotov. Znano je, da bo novi sistem, ki ga uvaja Francija v trgovinskem sporazumu z Jugoslavijo, omogočil, da se bo naš izvoz v Francijo potrojil. Povečanje izvoza v Francijo pa bo olajšalo tudi postopno oživ-ljenje francoskega gospodarstva. Finančni ukrepi, ki jih je izdal lani v jeseni francoski finančni minister Paul Renaud so že v prvih 'mesecih pokazali prav ugodne rezultate. Zaupanje v francosko valuto se je naglo zboljšalo in pobegli kapital se ie začel v znatnem obsegu vračati v domovino. Vse to je imelo za posledico naraščanje tečaiev francoskih državnih papiriev, s tem pa se je bistveno zboljšal tudi položaj zakladnega urada. V januarju jtanja v letu 1937 Zavod se v zadnjem času sistematično bavi z uvajanjem malih vlog. Male vlaga-te!je je prepričal, da mu vloga cd din 10.— naprej pripomore k intenzivnejšemu varčevanju in ga s tem navaja im smo^reno vzgaja k potrebnemu varčevanju. Zavod je z veseljem ugotovil velik odziv takih vlagateljev. Če bo odziv v tej smeri nadaljeval v dosedanjem obsegu, potem si bo zavod lih ko v nemali meri štel v dobro, da se varčnost posebno malega človeka ni zmanjšala, temveč se je z zaupanjem do zavoda Ie še povečala. Povpraševanje po kreditih je bilo veliko. V letu 1938. je bilo na novo dovoljenih kreditov: Korporacijam v znesku din 15 244 ODO.— ostalim din 6.299.000— in se je tako stanje posojil zvišalo na din 111.84* 000,— Nepremičnine so imele vrednost din 7.100.000,— V naihujši denarni stiski zavod ni THvra- \ bil svojih nameščencev. Dal jim je službe- J no pragmatiko. s katero je urejeno tudi dndntno poikoininsiko zavarovanje pragmatičnih nameščencev. — Zavod vodi pod posebno upravo, k? jo tvori'o nameščenci in uprava, ves pokom'n*ki skftd ki izkazuje premoženje v višini 9.609.000.— din To so palače v Igriški ulici 3. in v Gradi: šču 8a. 8b in 10. Z letom 1938. se je utrdil sloves te najstarejše hranilnice v državi, ki posluje že 119 leto. (—) Mogočna zdravilna moč narave se še posebno Izraža v naravni ROGAŠKI SLATINI Gospodarske vesti = Proračun dravske banovine za leto 1939/40 je objavljen v »Službenem listu« od 1. aprila t. 1. Odobreni proračun znaša skupaj s proračuni banovinskih zavodov in ustanov 193.66 milijona din. Proračunski predlog, ki je bil v razpravi v banovin-skem svetu, je bil drugače sestavljen in ni vseboval v splošnem delu izdatkov in dohodkov banovinskih zavodov in ustanov temvnč le presežke odn. primanjkljaje. Od celotne vsote izdatkov v všini 193.66 milijona din odpade na redne izdatke 190.28 milijina din, na izredne izdatke pa 3.38 milijona din; od skupnih dohodkov pa odpade na redne dohodke 190.21 milijona din in na izredne 3.45 milijona din. = Uradne ure na ljubljanski glavni carinarnici. Zbornica za TOI v Ljubljani opozarja interesente, da posluje ljubljanska glavna carinarnica od 1. apr la t. 1. naprej dopoldne od 8 do 12 ure in popoldne od 15. do 18. ure. V sobotah trajajo uradne ure le od V28 do V214. ure. = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Draga Gregorca ml., trgovca v Toplicah prj Straži (poravnalni narok 1. maja ob 10.30, prijavni rok do 25. aprila). Borze Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 10 50 milijona din nasproti 9.28, 8.87, 10.30 in 6.22 milijona din v prejšnjih štirih tednih. Na deviznem trgu ni bilo večjih sprememb. Situacija na efektnem tržišču se je v minulem tednu nekoliko popravila. Pod vtisom zunanje političnih dogodkov so prejšnji teden državni papirji, kakor znano, popuščali. Služnostna pravica steze Načelno važna odločba stola sedmorice Načelno važna odločba Stola sedmorice. Lipar in Hrastar sta si bila soseda. Od Liparjeve hiše pa do glavne ceste je držala steza in sicer spočetka po Liparje-vem. potem pa po Hrastarjevem svetu. Odkar najstarejši vaški prebivalci pomnijo, so hodili po tej stezi ljudje od Liparjeve hiše do ceste, kakor tudi v nasprotni smeri, kajti v Liparjevi hiši se izvršuje čevljarska obrt že od pamtiveka. Ljudje so po tej stezi prinašali in odnašali obutev. Razen tega so tudi vsi oni vaščani, ki so imeli južno ali severno od Liparja svoje njive, prenašali poljske pridelke v mrežah, naramnih koših, košarah, cajnah in cekarjih, v škafih vodo od studenca, v pu-trihih vino, v brentah tropine iz vinograda. Steza je tekla od zahoda proti vzhodu v celoti po Hrastarjevem svetu v dolžini 35 korakov. Na severni strani je mejila na Goršetov svet, ki je bil 60—70 cm višji od steze in poraščen iS travo, tako zvano grivo: na južni strani je bila steza za-grajena s pokončnimi lesenimi krajniki. Ta plot je Hrastar postavil že pred več leti, ker so ljudje ob deževnem vremenu — kakor obstoja vobče povsod ta grda navada — stopali na njivo in pomandrali poljske pridelke. Steza je tekla tako rekoč po strugi, na eni strani griva, na drugi plot; široka je bila 50—80 cm, v obče ilovnata, tu in tam nekoliko s kamenjem nadelana, kar je oskrboval Lipar sam. Na stezi ni rasla niti bilka trave, le ob kraju trpotec ali popotnik, ob plotu kopriva. Pred 18 leti si je Lipar nabavil dvokolo. Kakor gori povedano, se Lipar s kolesom ni m o gel po tej stezi voziti, pač pa ga je rinil pred seboj, deloma tudi prenašal n a r a mi in to vsakokrat, kadar je imel kaj opravka v bližnjem mestu. Tako je šla zadeva celih 18 let v popolnem redu. Hrastar je pač videl, kako je Lipar rinil ali prenašal kolo, vendar se za to ni popolnoma nič zmenil. Lansko leto pa sta se nekaj sprla, nakar je Hrastar hitel k odvetniku, ki je vložil tožbo proti Liparju. V tožb* se je trdilo, da se dela škoda po travi, če se kolo rine po stezi. Liparju naj se tedaj s sodbo prepove, da bi še v bodoče rinil ali poleg sebe vodil kolo po tej stezi. Bili sta dve razpravi, ena na mestu samem, ki je trajala z majhnim presledkom 8 ur. Dejanski stan se je ugotovil tak, kakršen je gori orisan, posebno da na stezi m mogoče napraviti nobene škode, ker na njej sploh ničesar užitnega ne raste. Prvi sodnik je razsodil, da s m e Lipar tudi v prihodnje riniti, voditi ali prenašati kolo po tej stezi. R a z 1 o-g1 so bili ob kratkem tile: Pravica steze obsega po § 492 obč. drž. zak. pravico, po tej stezi hoditi, dati se nositi od ljudi in 'tiščati druge ljudi k sebi prihajati. Po § 484 more opravičenec sicer svojo pravico izvrševati na njemu poljuben način, vendar se služnosti ne smejo razširjati, marveč se morajo utesnjevati, kolikor to dopušča njihova narava in namen ustanovitve. Ugotovljeno pa je po ogledu na licu mesta, da je praktično raz-širjevanje steze nemogoče, ker je omejena na eni strani od plotu, na drugi strani pa od skoro ravno tako visokega obmejka. Tudi v pravnem oziru ni bila služnostna pravica steze razširjena. § 493 navaja, da se pravica pešpoti ne sme razširiti na pravico ježe ali na pravico, da se upravičenec da nositi od živali, če se pomisli, da pristoja upravičencu pravica, da se pusti od ljudi nositi po stezi, čeprav v nosilnici, ali sprejemati po tej stezi druge ljudi, ki imajo pri njem opravka, se pač ne more trditi, da bi vodenje kolesa v mejah 50— 80 cm široke obgrajene steze vsebovalo razširjenje pešhoje, posebno ker je ugotovljeno, da se ni napravila nikaka škoda in je Hrastar po lastnem priznanju to Li-parjevo početje celih 18 let mirno gledal. Kakor so bile nosilnice ob času nastanka občnega državnega zakona, ki je prevzet od rimskega prava, običajno prometno sredstvo, tako je danes dvokolo tako prometno sredstvo, samo da ga v. d. z. ne navaja, ker ga ob njegovem postanku pač še ni bilo. Proti tej sodbi se je Hrastar pritožil in druga instanca je Liparju prepoved a-1 a voditi ali riniti kolo po navedeni stezi. Služnostno pravico steze ozir. obseg iste določa zaKon v § 492. Po tej določbi sme upravičenec po stezi hoditi, dati se nositi od ljudi in puščati druge ljudi k sebi hoditi. Po naziranju prizivnega sodišča pa pravica steze ne obsega pravice, da bi smel upravičenec te služnosti voditi poleg sebe še kolo. V praksi in literaturi je nesporno, da pravica steze ne obsega pravice voziti se po stezi s kolesom in če upravičencu m dovoljeno, voziti se s kolesom mu gotovo tudi ni dovoljeno da vodi kolo poleg sebe, ker je s tem ovira upravičenca oziroma lastnika gospodujo-čega zemljišča samega in je tudi namen te služnostne pravice, da se ta izvršuje v čim ožjem obsegu, tedaj gre v glavnem za p e š h o j o brez prenašanja večjih bremen. Seveda pa s to sodbo zopet Lipar ni bil zadovoljen. Zato se je pritožil na Stol sedmorice, ki pa je drugo sodbo ovrgel in potrdil sodbo prvega sodnika. Vojna škoda je od 15. do 24. marca popustila od 480 na 460; v minulem tednu pa se je zopet nekoliko okrepila na 466. Tudi pri ostalih državnih papirjih so tečaji deloma nekoliko boljši. DEVIZE Curih. Beograd 10, Pariz 11.81, London 20.8750, New York 45.8750, Bruselj 75.0250, Milan 23.44, Amsterdam 236.75, Berlin 178.80, Stockholm 107.60, Oslo 104.90. Ko-benhavn 93.20, Praha 5.40, Varšava 83.75, Budimpešta 87.30, Atene 3 90, Blagovna tržišča žito + Chicago, 1 aprila. Začetni tečaji: pšenica: za maj 68 125, za julij 68.25: koruza: za maj 47.875, za julij 49.50, za sept. 50.50. Drobiž iz Češke in Moravske Praga, 30 marca. Po likvidaciji nedavnr ustanovljene Stranke dela, ki je imela v drugi republiki predstavljati drugo, opozicionalno stranko, je bil odpravljen zadnji ostanek prejšnjega strankarsko-političnega sistema. Vsak Čeh bo poslej lahko politično organiziran le v tako zvani Narodni zajednici, ki predstavlja edino češko politično organizacijo na protektoratnem ozemlju Člane bodo sprejemali občinski uradi. O končnem sprejemu pa bo odločala okrajna organizacija, ki bo morala skrbeti za izbiro članstva in bo zate nevšečna priglasila odklonila. Ena prvih daljnosežnih preosnov na pre-tektoratskem ozemlju bo uvedba splošne delovne dolžnosti po nemškem zgledu Vsak član naroda bo moral odrejeno število tednov delati zastonj v korist države ali samoupravnih teles. V novi češki politični organizaciji »Narodni zajednici« bodo lahko člani samo moški. Tako je ugasnila dosedanja politična enakopravnost žene z moškim, ki je dala v prejšnjih dvajsetih letih Čehom ne samo volilke, marveč tudi poslanke in senatorke. Največjo skrb vzbuja odločilnim krogom v češko-moravski vladi demobilizacija dosedanje češkoslovaške vojske. Odpuščenih bo nad 40 000 oficirjev in podoficirjev Če prištejemo še številne begunce iz sudet-skega ozemlja Slovaške in Podkarpatske Rusije in uvažujemo novi položaj v velikih industrijskih podjetjih tedaj bomo razumeli, da je zlasti vprašanje brezposelnih inteligentov po^taio močno pereče. Brnsko deželno gledališče je uprizorilo za nemško vojaštvo »Rusalko« Poveljujoči general je izrazil željo, da bi moglo nemško vojaštvo videti v češkem gledališču tudi Smetanovo »Prodano nevesto«. To opero so ob istem času uprizorili v Moravski Ostravi na čast ooveljniku ostrav-skega industrijskega okrožja generalma-jorju Keinerju. Pisatelji židovskega rodu zapuščajo Ce- na, mi se vsi poslužujemo zobne paste »KOLVNOS« Povsem naravno je, da rabi vsa rodbina KOLYNOS in ga ceni Tisoči zobozdravnikov Vam bodo rekli, da nima nobena druga običajna pasta toliko izrazitih častnosti, da dela zobe bleščeče, osvežuje usta in jamči, daje njena poraba prih-tna in ekonomična. KO L VNOS ne ohranjuje samo zobe čiste in bleščeče, on uničuje tudi vse škodljive klice, ki so začetek zobne gnilobe. OSVEŽITE VAŠ OSMEH S KOLVNOS-om Kupite veliko tubo, ki je še bolj ekonomična! KOL VNOS antiseptična zobna pasta. ško in tudi Slovaško. Tako je te dni nastopil pot v daljni Sanghaj eden največjih sodobnih slovaških pripovednikov dr. Gej-za Vamoš, ki je bil doslej zdravnik v Pieštianih. Vlada protektorata je prepovedala uvoz vseh periodičnih in neperiodičnih tiskovin, ki izhajajo v SSSR Ob istem času je bilo prepovedanih tudi 479 listov in časopisov iz drugih držav. V Moravski Ostravi se je pod novo oblastjo med meščani razbohotila razvada, da vse nakupuje najrazličnejše potrebščine in se zalaga žnjimi. Pred nekaterimi trgovinami so se zato napravile cele kače kupovalcev, ki so ovirale promet in vzbujale videz nereda. Trgovci so si pomagali na ta način, da so trgovine odpirali samo za par ur dnevno. Tamu pa je energično napravil konec poveljnik mesta general-major Keiner s tem, da je ukazal, naj bodo trgovine odprte vsak dan vsaj od 8 do 12. in od 15. do 19. ure. Obenem je prepovedal vsako zbiranje pred trgovinami in naročil trgovcem, da morajo sami skrbeti za red. Ako tega sami ne zmorejo, naj se obrnejo po pomoč na policijo. Dotični razglas odreja tudi sorazmerno razdelitev živil ter prepoveduje kopičenje blaga v domačih shrambah. Danes so v Izvedene bodo v sloceSa drugačnem pjlltišnsm ozračju, kakor fs kazalo ob njihovem razpisu Danes bodo v Belgiji volitve v novi parlament. Kakor je znano, je bila stara zbornica predčasno razpuščena in sicer dne 6. marca t. 1. ter razpisane volitve v novi parlament za datum 2. aprila. Razpust parelamenta na splošno Belgijcev ni razveselil, ker si prebivalstvo ne želi volilne kampanje in so se bile zadnje volitve iz j vršile šele 24. maja 1936, tako da bi bile na novo potrebne šele v letu 1940. Toda predčasen razpust in razpis novih volitev je bil potreben, ker kratkemalo ni bilo na razpolago drugega izhoda iz hude notranje krize, ki jo je sprožila nesrečna afera s flam-skim zdravnikom dr. Maertensom in njegovim imenovanjem v flamsko akademijo. Ko so bile razpisane volitve v novo zbornico, je šel glas po deželi, da gre sedaj za dokončno razčiščenje razmerja med flamskim narodnim gibanjem ter Valoni in belgijsko državo. Z obžalovanjem so jemali belgijski patrioti na znanje, da bo to razčiščevanje prav ob priliki afere dr. Maertense, ki so jo smatrali za jako malo prikladno osnovo za razčiščevanje tako važnega problema. Prevladala je bojazen, da bo javno mnenje v teh volitvah prav posebno pognano v borbo, ki so se zanjo postavljale ekstremistične parole. Ker gre v belgijskih borbah za nasprotja med dvema narodnima skupinama, je bilo postalo davno že tudi inozemstvu pozorno na spor. To tem bolj, ker se je ta spor prepletal tudi z zunanjepolitičnimi težnjami in s pozicijo Belgije v velikih mednarodnih odnošajih. Sicer notranji razvoj v Belgiji ni dospel še do onega stadija, ko bi se že postavljale odločilne zunanjepolitične dileme, toda težnje so bile vsekako že jasno vidne. Prav dr. Maertensova afera je bila kakor nalašč, da je še stopnjevala razprtije in pognala flamsko-valonski spor v ostrine pod jako malo prikladnimi parolami. Zato so mnogi resni belgijski krogi obžalovali, da so razmere privedle do volitev v tako neprimernih pogojih. Toda dogodki sami so vsmerili razvoj v povsem nepričakovano smer. Velika politična kriza, ki je izbruhnila v Evropi ob drugi češkoslovaški katastrofi, je na mah sprožila ogromen odmev v Belgiji. Saj spada država v ono področje, ki je v mednarodnem pogledu izredno kočljivo, v pas, ki leži na meji med tremi velikimi silami in ki budi spričo tega največjo pozornost. Evropa je bila in je še v zadnjih tednih tako popolnoma okupirana z lastnimi problemi, z veliko krizo, da je mogla posvečati Belgiji komaj kaj pažnje, gotovo pa brez primere manj, nego bi bilo drugače. Zato pa je seveda Belgija sama posvečala Evropi primerno pozornost in pokazalo se je, da se je pod vtisom evropske krize pokazala notranja afera, ki je sprožila volitve, v dokaj drugače osvetljeni podobi. Kar naenkrat so zunanjepolitični krite- riji prevzeli glavno besedo in potisnili manjše razloge v ozadje in kmalu se je strankarskoDolitična propaganda razvijala v znamenju velikih evropskih idej. Belgijska politična glasila so spretno porabljala mednarodni položaj, pa je tako nastalo volilno razpoloženje, kakor I ob razpisu volitev z njim gotovo ni ni-| hče mogel računati. Sedaj se zato glasijo presoje, da so se volitve dogodile i ravno v pravem času, pa da bo njihov ! rezultat povsem drugačen, kakor se je bilo računalo pred mesecem dni, ko se 1 je zdelo izven dvoma, da bo stala Maer-j tensova afera v ospredju volilne kam-' panje. Za bodočo sestavo parlamenta se pričakuje, da bo zopet odločalo razmerje med glavnimi strankami, ki da se bo manj spremenilo, nego se je sprva mislilo. Katoliki, ki so imeli v stari zbornici 63 mandatov, po teh pričakovanjih ne bodo omembe vredno spremenili svoje moči. Za socialiste, ki so imeli dosel daj 70 poslancev ter so bili z njimi najmočnejša stranka, pričakujejo, da bodo utrpeli nekaj izgub, ker se kompromisna politika, v katero so bili prisiljeni v družbi z obema največjima strankama, v očeh njihovih volilcev ni dobro obnesla in je bila zlasti nepopularna med njimi v zadevi odnošajev do španske državljanske vojne. Z izgubljenimi glasovi se zdi, da se bodo okoristili komunisti, ki so imeli dosedaj v parlamentu le 9 mandatov. Na splošno se pričakuje, da bodo iz krize prišli ojačeni liberalci, ki so zastopali neomajno najodločnejšo smer v Maetensovi aferi in gredo ravno črto tudi v zunanji politiki. Če bi se res tako zgodilo, kakor se napoveduje in pričakuje, potem bi bilo računati z izboljšanjem osnov za bodočo koalicijsko vlado. Zakaj katoliki nočejo v vlado, s socialisti brez krepkega sodelovanja li-beralov; oslabitev prvih in ojačenje drugih ni bilo za njihova razpoloženja kar ugodna sprememba. Od manjših strank reksisti ne vzbujajo posebne pozornosti, ker je že zadnja doba pokazala, da je njihovo gibanje že zdravnaj prekoračilo višek; ne pričakuje se, da bi mogli rešiti svojih 21 mandatov, ki jih imajo sedaj. Bolj delikatena je stvar s flamskimi nacionalisti, ki so v zadnji dobi vsekakor močno pridobivali med volilci in bi nedvomno krepko napredovali, da ni splošni evropski razvoj puhnil mrzle sape v njihova stremljenja; 16 mandatov, ki so jih imeli v razpuščeni zbornici, bi mogli sicer nedvomno zelo pomnožiti, toda sedaj je za njihove perspektive postavljen velik vprašaj. Podobno je z malimi skupinami, ki so se javile za te volitve in katerih umestnost se je z najnovejšim razvojem zelo oma-iala. Po vsem tem je podoba, da bo izid belgijskih volitev nudil poenostavljeno osnovo za bodočo notranjo politiko Belgije. Tudi letos poklanja „Jutro" svojim naročnikom in čitateljem auto in 300 drugih nagrad Eani je zbudil naš velikonočni razpis velikega nagradnega tekmovanja med desettisoči »Jutrovih« naročnikov in čitateljev tako orgromno zanimanje in tako nedeljeno odobravanje, da smo se že takrat odločili razpisati enako nagradno tekmovanje tudi za letošnjo veliko noč Že iz dosedanjih objav v »Jutru« ie čitateiiem znano, da se nam je posrečilo našo namero izvesti in to celo še v večjem obsegu kakor lani, saj znaša letos vrednost vseh razpisanih nagrad mnogo nad lOO.ooo din. Prizadevali smo si nagrade izbrati in sestaviti tako da si ie težko misliti, da hi komu kaka nagrada ne bila dobrodošla. če mu io bosta naklonili njegova bistrost. s katero bo reševal nagradne naloge, in pa sreča ki io bo delil žreb. Vse nagrade so namreč praktične za vsakogar porabne potrebščine dnevnega življenja. To ne velja le za prve nagrade, ki so že same po sebi velike vrednosti, temveč tudi za vse ostale nagrade, med katerimi gotovo ni nl-te ene, s katero bi nagrajenec ne vedel kaj početi. Na čelu nagrad je tudi letos popolnoma nov štirisedežni avtomobil slovite tvrdke Škoda; avtomobil je elegantna limuzina najnovejšega modela Sedan 1939. 2. nagrado predstavlja motorno kolo r e-nomirane znamke Gritzner, seveda tudi popolnoma novo. Slede jima dragocena oljnata slika »Žegna-nje« umetnina M. Gasparija, najmodernejši Philipsov petcev-ni radijski aparat, šivalni stroj znane tvrdke Pfaff, jaz z-h a r-m o n i k a »Hohner« i. t. d. Vse nadaljnje podrobnosti o nagradah bomo objavili deloma že med tednom, v glavnem pa v velikonočni številki. Za danes naj navedemo le pregledni seznam, ki obsega naslednjih Tekmovalni pogoji • j nesljivo prejeli velikonočno številko, v I kateri bodo objavljena vsa potrebna V naprej naj razodenemo le to, da I navodila. Kdor pa le kako more, stori se bodo nagradnega tekmovanja lahko j še bolje, da se sedaj, ko se začenja nov kakor lani zopet letos poleg naročni- mesec, na »Jutro« naroči. Potem bo kov udeležili tudi vsi ostali čitatelji in gotov, da bo dobil velikonočno in vse da bo razpis sličen lanskemu Pogoji bodo sestavljeni tako, da bo njih izpol- njevanje že sproti prinašalo reševalcem mnogo prijetne zabave in v današnjih časih dvojno dobrodošlega razvedrila. Za danes naj bo dovolj. Vsem onim čitateljem »Jutra«, ki niso stalni naročniki, pa svetujemo, da si že sedaj zagotovijo v svoji trafiki ali drugje, kjer pač »Jutro« kupujejo, da bodo za- nadaljnje potrebne številke, poleg tega pa bo po listu še vsak dan obveščen o vseh važnejših dogodkih doma in po svetu. Mesečna naročnina za »Jutro* znaša samo 25 din Naročite ga lahko po navadni dopisnici na naslov: Uprava »Jutra«, Ljubljana. Knafljeva ulica 5. V krajih, kjer so »Jutrove« podružnice, pa se priglasite za naročnika kar tej podružnici. »Jutro« 300 nagrad 1 nagrada: štirisedežni avtomobil tvrdke Skoda, model Sedan; 1 nagrada: motorno kolo Gritzner; 1 nagrada: petcevni radijski aparat Philips; 1 nagrada: pogrezljivi šivalni stroj Pfaff; 1 nagrada* oljnata slika M. Gaspari- ja »Žegnanje«; 2 nagradi: jazz-harmonika Hohner; 1 nagrada: pisalni stroj; 2 nagradi: potovanje izletniške pi- sarne Okorn in Putnika; 10 nagrad: bicikel; 4 nagrade fotografski aparat; 5 nagrad: blago in podloga za kom- pletno obleko; 2 nagradi: vrtni senčnik s stoli; 1 nagrada: kitara; 4 nagrade: zapestna ura; 12 nagrad: luksuzna kaseta kosmetike Elida; 3 nagrade: oprema za turiste; 10 nagrad: zlato nalivno pero; 90 nagrad: kaseta kosmetike Solea; 50 nagrad- kaseta kosmetike Elida; 30 nagrad: kaseta toaletnega mila Elida; 30 nagrad: kaseta za ustno nego Si-stom; 1 nagrada: nogometna žoga; 2 nagradi: ping-pong garnitura; 1 nagrada: potovalni pribor v etuiju; 10 nagrad: škatla vizitk; 10 nagrad: škatla pisemskega papirja z natisnjenim naslovom nagrajenca; 5 nagrad: album »Naši kraji«; 10 nagrad: knjiga: L. Mrzel »Bog v Trbovljah«; Obvezni razpis nagrad in s tem vrstni red za žrebanje bomo prinesli v velikonočni številki. Takrat bodo objavljeni tudi Prva nagrada: avtomobil „škoda" model 1939 Voz je vreden preko 40.000 din Avtomobil, ki ga poklanja letos »Jutro« svojim naročnikom in čitateljem, je najnovejši Škodov medel 1100. Napredek avtomobilske tehnike je prinesel v zadnjih letih brez dvoma mnogo izboljšanj. Skodove tovarne, ki prednjačijo s popolnostjo sodobnih izdelkov so lani nadaljevale s svojimi raziskavanji. da bi še zboljšale sigurnost, udobnos* in odpornost voza Zato so posvetile posebno pozornost uporabi najboljšega materiala. RemPa* teh prizadevanj pa je letošnji model 1100. Šasija Škodov avtomobil tipe 1100 ima vse karakteristične posebnosti prejšnjega modela, ki ga poznajo naši čitatelji še od lanskega nagradnega tekmovanja. Okvir šasije ima obliko centralne cevi, ki prehaja spredaj v vilice, na katerih je elastično nameščen motor. Prednja os s prosto obešenimi kolesi na vzmeteh, opremljena z dušilci, omogoča popolnoma varno vodstvo vozila. Močno dimenzionirana zadnja os s prečno vzmetjo je izdelana kot nihalna os, katere ležaji so mazani avtomatično iz okrovja zadnje osi. S tem načinom konstrukcije sprednje in zadnje osi je dosežena neverjetno mehka in udobna vožnja tudi na naj- »Jutrov« avto Škoda je že prispel v Ljubljano, kjer je vzbudil takoj veliko pozornost. Na pričujoči sliki vidimo ta avtomobil pred »Jutrovimi« izložbami v Šelenburgovi ulici, kjer so razstavljene ostale nagrade. Akademski pevski zbor K jutrišnjemu koncertu v Ljubljani Akademski pevski zbor nam pomlajen rapoie jutri zvečer ob 20. v veliki dvorani Lniona pesem iz dobe slovenskega preporoda. Le bežno hočem prikazati delo teh muzikov, kakor mi jih je v pogovoru orisal zborov dirigent France Marolt. Doba, ki so ti skladatelji v njej živeli, je deba pred 1848. letom in po njem. Slovenci smo se takrat začeli prebujati, bili pa smo preslabotni, da bi bili kos silnemu pritisku nemštva in cerkve, ki sta oba ovirala tako narodu kakor umetniku svoboden razvoj Delu naših tedanjih umetnikov v takih razmerah sc moremo le čuditi. Slovenska poezija je pripravila besedo za tedanjo vokalno glasbo. S Prešernom se je tako silno dvignila poezija, da je g asba še do danes ni dosegla. Poleg njega je takrat živelo polno majhnih pesnikov med katerimi karakterističnih ni mnogo Vsakemu Slovencu ie dobro poznana »Zvonikar-jeva« pesem Blaža Potočnika Potočnik je bil doma iz Kranja in glasbeno ni bil na obrazen. Gregor Rihar mu je postavil gc- neralbas. Njegove pesmi sc odlikujejo po preprostosti in iskrenosti. Genijalna skladatelja 6ta Rihar in Fleiš-man. Gregor Rihar je doma iz Polhovega Gradca, preprost kmečki sin Kot otrok je na paši delal goslice in igral nanje. Tam ga je odkril domači organist Jourdan, francoski oficir, ki je po odhodu Francozov osta! v vasi za organista. Ta je madega Riharja učil orgle, dokler m njegovega talenta spoznal še šenklavški organist v Ljubljani, Heller. Tri leta je fant hodil peš in bos od doma v Ljubljano k jutrnji maši v šenklavško cerkev, samo da je lahko poslušal orgle in se učil. Po Hellerjevi smrti je postal šenklavški organist in vstopil obenem v semenišče. Ustanovil je 1. 1826. prvi umetni zbor v Ljubljani iz bogoslov-cev. Dal je Slovencem do tisoč cerkvenih melodij in preko dvesto posvetnih. Bi! je do Foersterja prvi slovenski ustvarjalec in reformator v muziki in Hajdrih je o njem dejal, da bi presegel Mozarta, če bi ime! izobrazbo. pn Povsod je znano, m to Vam priporočamo. Uporabljajte v svojem gospodinjstvu samo milo naše najstarejše milarne, kei je odlično in je doseženo pravilno predgrevanje plina. Specialni upli-njač daje motorju povišano zmogljivost, najboljši pospešek pri najmanjši porabi goriva ter brezhibno vž'ganje pri najnižjih temperaturah. Motor je tako enostavno grajen, da so vsi njegovi deli najlažje dostopni. Motorna gred je statično in dinamično uravnovešena. Motor je elastično nameščen v vilicah okvirja z močno di-menzioniranimi gumijevim' bloki. Vse to zagotovi miren tek motorja brez vibracij. Notranje stene valjev, tečine valjev, ki so vtisnjene v ciPndsrski blok in se dajo izmenjati, so stekleno-trdo nitrirane. Zaradi tega je trajnost motorja izredno visoka. Tečine so obdane z vodo. torej neposredno hlajene, kar jih obvaruje pred vsako iz-premembo njihove točne cilindrične oblike. Hlajenje je termosifonsko s termostatom in ventilatorjem. Velik filter za zrak, ki duši šume uplinjača, ter močno dimenrioniran filter za olje prav tako prispevata k dolgi življenjski dobi stroja. Karoserija Karoserija je tako zgrajena, da ustreza najbolje svojemu namenu uporabe. Zaradi elegantno izdelane karoserije in okusnega ličanja so si Škodovi avtomobili priborili v raznih državah nagrade za lepoto. Posebno lepo oblikovan hladilnik in moderni blatniki z vgreznjenimi žarometi dajejo vozu prav osebno noto. Prostorni prtljažni prostor je od zunaj udobno dostopen. Sedeži so skrbno opremljeni in mehko oblazinjeni; sprednji so z lahkoto premakljivi. Vsi kovinski dela so pokromani. Na dolgih potovanjih se v Škodovem avtomobilu počutite kakor doma Tudi po dolgih vožnjah je voz vedno pripravljen za nove r^apore in mora izpolniti vse želje. to pa na jugu med Srbi. Bil je organist v Pančevu in končno pevovodja v Beogradu. Ustanovil je vrsto pevskih zborov med Srbi. Skladal je zbore in njegova je tudi opereta Vračara in uvertira Na Kosovem. Znano je še, da je on ustvaritelj slovenske in srbske himne (obe po slovenskih narodnih pesmih). Akademski pevski zbor ima danes že tradi cijo. Preko deset požrtvovalnega dela za slovensko glasbo mu je prineslo sloves najboljšega našega zbora Brez dvoma zbor to priznanje zasluži. Spominjam se še prvega srečanja z zborom, ko je pei L 1935. narodno pesem. Z dvema delavcema sem takrat prišel v Ljubljano ves srečen, da boni preprostima fantoma mogel pokazati, kulturo, ki nima stranskih namenov, ampak hoče služiti le človeku. Toliko sreče m uživanja, ki sem ga videl na njunih obrazih med koncertom, more imeti samo človek, ki sprejema lepoto s čistim srcem in nepokvarjenim čutom za g'asbo. Danes, ko poznam zbor in njegovega dirigenta Franceta Maroka, vem, kako resno je njihovo delo in kako sveta jim je vsem slovenska pesem. Lepo udobno boste sedeli v dvorani in uživali slovensko glasbo iz tistih davnih let. Do danes je bil vsak koncert APZ za Ljubljano dogodek, in da so bili doslej še vsi nastopi obiskani tako, kakor se redko dogaja pri nas, vse to priča, da je zbor na pravi po!i in da dela za ljudstvo, ki lepoto umeva in jo spoštuje. J. Š. DIOIOIOIOIOIOIOIOIC IZ VEROUKA iKaj postane iz č'oveka, ki vedno m'sli le na svoje telo, Jušo pa popo'r<>ma po-~bi?« vpraša katehet. »Zredi se!« VEROUK ITpto^et pripc\a"uje v šol' „ i.udi kaz. , ki je c'0'ete'a kačo v raju. »To trebuhu se boš plazila vse življe nje « Pa vzdigne roko T rček in vprr»Sa: spod katehet, i " kpko sc j- p-* p j>'azila ?« Štiri široka vrata omogočajo udobno vstopanje in izstopanje. Tudi v tem popolnoma zaprtem vozu imate vedno svež zrak, ki ga dovaja ventilacija, nameščena na prednji steni. Tako je vožnja udobna in prijetna ne glede na to. ali je cesta dobra ali slaba, ali je vreme lepo ali deževno. Škodovi avtom:bili ^o izdelani v najmo-derneje opremljenih delavnicah Po sistemu fabrikacije na tekočem traku in z uporabo prvovrstnega materiala ter najnovejših delovnih metod je bila dosežena povsod znana kvaliteta »Škoda« Najpopolnejša konstrukcija in izbira najbolj odgovarjajočih surovin so plod dolgoletnih izkušenj in dolgoletnega preizkušanja, tako na najvišjih a^skih prelazih kakor s<> na1 Ljubelj in Prdkorensko sedlo, kakor tudi v deželah Ind'je. Afrike. Severne in Južne Amerike Produkcija voz Škodovih avtomobilov vsako leto raste. Tisoči avtomobilov te slovite znamke so v prometu v vseh delih sveta. Od pet:h razponih oblik karoserije letošnjega Škodovega modela 1100 je »Jutro« izbralo voz z najudobnejšo karoserijo na-zvano * Sedan«. Avtomobil ima pri tej obliki karoserije štiri vrata in ie nai^d^b-nejše opremljen. Vreden je preko 40.000 din. Preko 100 km na uro Kot posebno prednost Škodovega avtomobila moramo še poudariti veliko brzino voza in majhno porabo goriva. Voz doseže brzino preko 100 km na uro. poraba bencina pa znaša normalno le 8 in pol litra na 100 km. Največja dolžina voza je 3.95 m. največja širina pa 1.48 m. Bencinski rezervoar ima vsebino 30 litrov, poleg tega pa je šc rezerva 5 litjov. Žarometi imajo štiri nastavitve za svetlobo. Voz je opremljen s kombinirano Stop svetilko, z električno in ročno trobljo, nadalje ima brzinomer s števcem vseh nrevoženih in dnevnih kilometrov, električno bencinsko uro, uro za olje, kontrolno svetilko za električno napeljavo, dva brisača za steklo, točno uro, in varnostna stekla »Sekurit«. mu fi«? 'i:?; U H: h "r*skd ■ ' i >■..•> ■- 7f -' r ur» I A Na Vas, gg. trgovci in podjetniki je, da dajete ljudem prav zdaj, ko se pripravljajo k nakupu svojih potrebščin, pobud in nasvetov, ter da jim predočite p redne sti ki ;/>;iro svojega bla^a, zakaj današnji človek ne išče trgovin priložnostno, to je po ulicah, kakor jih je nekoč, danes išče vsakdo dobre trgovine v »Jutru«. VcH-onočna številka »Jutra« bo izšla v rekordni nakladi, s čemer bodo oglasi po .noženi za desettisoče izvodov. ftssnamo velike težave naših gg. trgovcev, :7?,tD kl^ub tako pcmncženiiti oglasom cene ne bomo p j višali. Opozarjamo pa vse naše velecenfene gg. inserente na to, da bomo sprejemali oglase za njo samo cšo četrtka, le v nujnih primerih tudi v petek dopoMne, zakaj veli- konočna številka „Jutra" bo izšla že v soboto zjutraj. WBB&& raRHBGfl I ^ Pretehll ponedeljek so naročniki redne izda/e »Jutra« prejeli na -ogled tudi številko naše ponedeljske iz-Uit je s prošr.jo. da stopijo v krog njenih rednih citate!jev Ko te dni poravnavate naročnino za list. lahko uporabite priliko, da nakažete tudi skromni znesek, ki ga velja poinedeljska izdaja (4 din po pošti. 5 din po rv.nr.šalcu na dom dostavljena) na mesec. Ponedeljsko »Jutro« je zlasti dandanes. ko nas od ure do ure prehitevajo izredni dogodki in človek ne sme noben dan c.?.!uti ne informiran, nepogrešljivo dopo'ni-'t, vsakdanjemu tisku. Jutrišnjo številka bo prinesla predvsem vrsto zanimivih člankov in listkov v skladu z razpoloženjem med cvetno in veliko nedeljo, poleg tega pa tu ii- izčrpna poročila o nedeljskih domačih in tujih dogodkih ter običajne rubrike. List lahko naročite pr upravi »Jutra« v Ljub lumi. Knafljeva ulica 5, ter pri vseh podružnicah NOVOSTI ZA PROMENADO IN ŠPORT: EKSKLUZTVN1 ANGLEŠKI KUPONI tn DIN 250.— DO 320.— .1A NUFAKTURA KS. MESTNI TRG 24. * V spomin na pesnika Radivoja Peter- liua-Petruško. Udruženje četnikov, pododbor v Ljubljani, hoče počastiti spomin svojega člana pesnika in slovanskega romarja Radivoja Peteriina-Petruške na ta način, da bo vzidalo spominsko ploščo na njegovi rojsi.ni hiši v Kamniku. Ploščo bodo četniki odkrili meseca junija ob obletnici smrti Radivoja Petruške. Kakor vse organizacije, ki združujejo idealiste, tako tudi četniška organizacija nima na razpolago denarnih sredstev, da bi lahko izvedla sveje še tako potrebne in važne načrte. Pesnik in vseslovanski idealist Raci ivoj Petruška zasluži dostojen spomenik. Odbor četniške organizacije je že razpo-s'al po Sloveniji svoje prošnje za prispevke k spominski plošči. Prošnje četnikov toplo priporočamo ter prosimo prijatelje in znance pokoinega pesnika ter vse, ki so naklonjeni četniškemu pokretu, da poji ejo svoje prispevke Kreditnemu zavodu i:a trgovino in industrijo v Ljubljani za ljubljanski pododbor četniškega združenja. Gr o t n Ice in smitfto kamnoseška stavbna dela izvršuje po nizkih cenah kamnoseško kiparsko podjetje Frani© kanovar pokopališče Sv. Križ — Ljubljana — Tel. 49-09. i: Iz!: t v Milan. Zveza obrtnih društev z?, dravsko banovino v LJubljani bo kmalu zaključila prijave za izlet na milanski v:lesejem 'od 22. do 25. aprila). Kdor se želi tega izleta udeležiti naj se takoj pri-j vi, da mu m:r?mo rezervirati sedež. Podroben program smo že objavili v listih. Vse informacije daje Zveza obrtnih društev. Ljubljana. Sv. Petra 4. telefon 35-23. Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice. vesli * Diplomirani so bili na pravni fakulteti Univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani naslednji gospodje: Stanislav Petelin in Gerhard Brosche iz Maribora, ! Franc Mikec in Tone Roger iz Ljubljane ter Matej Poštuvan iz Gornje Radgone! čes.itamo! opiikcu * Zadnje delo skladatelja Zorka Prelov. ca. Preden se je podal v bolnišnico zaradi bolezni, ki mu je izkopala prerani grob, je skladatelj Zorko Prelovec dovršil har-monizacijo narodnih pesmi iz svojega rojstnega kraja Idrije. Na zbirko, ki obsega 22 pesmi, smo opozarjali že v začetku meseca februarja. Z vso ljubeznijo, ki jo je Zorko Prelovec posvečal svojemu rojstnemu kraju je uglasbil tudi prelepe idrijske popevke. Komur je pri srcu Idrija in rod. ki tam živi, in kdor hoče imeti nekaj v spomin na skladatelja Zorka Prelovca. naj si naroči zbirko idrijskih pesmi, ki stane samo 20 din. Naročila sprejema ga. Prelovčeva v Ljubljani, Dalmatinova ulica 13/1 * Velikonočne vozne olajšave. Glede na to, da bodo letos katoličani in pravoslavni hkratu praznovali velikonočne praznike, sta se za te praznike odobrili dve posebni vozni olajšavi, in sicer: 1) za vožnje na razdalje od 11 do 250 km uporaba nedeljskih povratnih kart; 2) za vožnje na razdalje preko 250 km od poljubne do poljubne postaje Jugosl. drž. žel. uporaba vozne olajšave po polovični povratni vozni ceni v vseh razredih in za vse vrste vlakov. Odhodno potovanje se more — pri uporabi prvi ali druge vozne olajšave — pričeti v četrtek 6. t. m. ob 0. uri, mora se pa končati, najpozneje v torek, 11. t. m. ob 24. uri. Povratno potovanje se more — prav tako v obeh primerih — pričeti v petek, 7. t. m., mora se pa končati najpozneje v sredo, 12. t. m. ob 24. uri. Za vožnjo na razdalje od 11. do 250 se bodo potniki odpravljali s kartami za nedeljska povratna potovanja, za vožnje na razdalje preko 250 km pa z navadnimi enosmernimi voznimi kartami po normalni vozni ceni uporabljenega razreda in uporabljene vrste vlaka, ki jim bodo veljale za brezplačno povratno vožnjo po istem ali krajšem potu, v istem razredu in v vlaku iste vrste, medtem ko bo potnik za povratno vožnjo po daljšem potu, v višjem razredu ali vlaku višje vrste plačal polovično razliko med normalno vozno ceno za odhodno ter normalno vozno ceno za povratno vožnjo. Potnike izrecno opozarjamo, da morajo pred nastopom povratnega potovanja predložiti nedeljsko povratno ali navadno enosmerno vozno karto potniški blagajni vstopne postaje, da jo bo žigosala za povratno vožnjo. Vse druge formalnosti odpadejo. Podrobnejše informacije morejo potniki dobiti pri potniških blagajnah žel. postaj. * StarOupokojene učiteljice ženskih ročnih del so spet uradnice. Ljubljanska sekcija JUU je iz lastnega nagiba prevzela akcijo, da bi se. staroupokojenim učitelji, carn ženskih ročnih cel s*.et priznal čin državnega uradništva, ki jim je bil odvzet leta 1935. Z vztrajnim, smotrnim delom se je sekciji učiteljskega združenja to tudi posrečilo ter so bile vsem prizadetim učiteljicam ženskih ročnih del s priznanjem uradniškega čina spet priznane uradniške osebne draginjske doklade. V imenu prizadetih učiteljic smo prejeli v objavo poziv, naj bi vse tovarišice, ki imajo korist od prej navedene akcije, po svojih skromnih močeh v znak hvaležno«, sti nekaj prispevale za podporni sklad sekcije JUU za dravsko banovino v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1. Pričelo se |e novo kolo sreče žrebanje drž. razredne loterije I. razreda 38. kola bo 14. APRILA t. L pohitite čimprej po srečke v glavno kolekturo ¥IELEC SREČE" ALOJZIJ PLANINŠEK - LJUBLJANA Beethovnova ul. 14* Tel. 35-10. 0REDSTAV£«b 10»15t7r9,2lhi 17 letna C >RINNh LUCHAIRE znana iz filma „Ječa brez rešetk" v novem uči n kovite m filmskem delu ^ežija: Leonide Moguy. * Smrt starega svečenika in junaka. V Beogradu je umrl upokojeni protojerej Jovan Boškovič, ki se je rodil leta 1855. v Orloj Luci v Črni gori ter dovršil leta 1873. bogoslovno šolo na Cetinju. 2e kot bogoslovec se je leta 1871. udeležil vojne s Turki pri Podgorici. V teh bitkah se je odlikoval z veliko hrabrostjo, sani knez Nikola je postal nanj pozoren in nekaj let pozneje ga je sprejel v službo na dvoru. Kot uslužbenec dvora je bil Boškovič osvobojen vojaške službe, a je svoje mesto zapustil, da se je mogel udeležiti novih vojnih pohodov do leta 1881. Pri osvoboditvi Nikšiča leta 1877. se je spet odlikoval z velikim junaštvom in dobil je visoko odlikovanje za hrabrost. Ko je po vojnah deloval kot duhovnik na Cetinju, se je zaradi svoje svobodoljubnosti zameril knezu in leta 1891. je svojo črnogorsko domovino zapustil ter se podal v Srbijo. Dobil je duhovniško službo v podrinj-skem okraju. V balkanskih vojnah se je boril kot dobrovoljec in prostovoljno je šel tudi na bojišče svetovne vojne. Udeležil se je tudi preboja solunske fronte. Po osvobojenju je do svoje upokojitve služboval v Loznici * Nova knjiga. V založbi profesorskega zbora juridične fakultete v Ljubljani je pravkar izšel XV. zbornik znanstvenih razprav v obsegu 241 strani z naslednjo vsebino: prof dr. Aleksander Bilimovič: Agrarna struktura Jugoslavije; prof. dr. iur. et hon. c. Metod Dolenc: Vrednotenje dokazov v sodnem kazenskem postopanju; prof. dr. Stanko Lapajnet Načrt pripose-stovalnopravnih in zastaralnopravnih določb za jugoslovanski državljanski zakonik; prof. Aleksander Maklecov: Kriminalna etiologija; docen dr. Vladimir Murko: Neketere krivičnosti v sistemu naših neposrednih davkov; prof. dr. Evgen Spek-torskij: Tri pravne teorije; prof. dr. Milan škerlj: Članstvo v gospodarski zadrugi. Dobi in naroča se pri založniku za ceno 60 din. Člani Društva prijateljev juridične fakultete v Ljubljani dobe zbornik brezplačno, ako so poravnali članarino, lci znaša letno 40 din. Vsakdo se lahko udeleži sEr^snove« nagradir akcije za pridobivanje novih naročnikov. — Za vsakega novega naročnika dobite po eno krasno vezano knjigo. Več v prospektu, katerega Vam na zahtevo brezplačno dopošl jemo. Uprava založbe HRAM LJUBLJANA * Smrt ugledne žene. V Središču ob Dravi je umrla gospa Mllnarič Jožefina, mati upravnika pošte. Znana je bila kot marljiva, varčna in napredna gospodinja, kmetica, ki je našla svoje razvedrilo vedno le v delu. Zadnjo pot bo nastopila dne 3. t. m. ob pol 15. na domače pokopališče. Užaloščeni rodbini naše iskreno sožalje! * Za velikonočni izlet v Gorico, Trst, Benetke in Idrijo se zaključijo prijave že danes. Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica, telefon št. 22-50 (—) V ,N ,2DE,AVI NEOOSE6UIVE V NIZKI CENI BREZKONKUREMCNE ŽE SAM POGLED V NAŠE IZLOŽBE VAS PRIJETNC PRESENETI IN VABI ZA NAKUP. » Skrb Narodno-strokovne zveze za jeseniško delavstvo. Podružnici Narodne strokovne Zveze Jesenice-Javornik sta vložili na Kranjsko industrijsko družbo posebno vlogo, v kateri je predočena važnost nameravane nove bolnice za delavstvo Kranjske industrijske družbe. Stroški za novo zgradbo so zelo visoki. Znaten del teh stroškov morajo nositi delavci v obliki zvišanih bolniško-zavarovalnih prispevkov. Jeseniška bratovska skladnica bo morala seveda v obliki oskrbnin nositi tudi vsa bremena amortizacije in obresto-vanja najetega posojila. Podružnice Narodno strokovne zveze so storile prav, ako so s posebno vlogo zaprosile družbo, da del troškov za novo bolnico prevzame nase in s tem razbremeni delavstvo, ki radi zvišanja cen itak trpi gmotno škodo. Kakor smo poučeni, je družba o tej prošnji razpravljala in pokazala razumevanje za socialno-zdravstvene probleme svojega delavstva in njih svojcev. Družba je dovolila posebno in izdatno pomoč za zgraditev bolnice, ki se bo realizirala na osnovi posebne kolektivne pogodbe z delavskimi strokovnimi organizacijami. Iniciativa na. rodnega delavstva je torej tudi v tej točki dosegla lep uspeh. Najstarejša domača tovarna mila v Sloveniji Fock iz Kranja izdeluje odlično terpentinovo milo »OVEN«. — Generacije Slovenk so uporabljale milo te tovarne. Tudi sedanja generacija uporablja ta odlični domači izdelek, ki je radi izborne kakovosti med našimi gospodinjami tako priljubljen in pohvaljen. * Promet z električnimi lokomotivami na progi Sarajevo—Ilidže. Od Sarajeva do kopališča Ilidže je sarajevska železniška direkcija že pred časom uredila dvojni tir. Ker je bil promet na tem delu proge zelo živahen, je direkcija predlagala prometnemu ministrstvu, naj se ta del proge elektrificira. Ministrstvo je predlog odobrilo in pridejo na progi Sarajevo — Ilidže že letos v promet električne lokomotive. * Zahvala. O priliki najine zlate poroke se zahvaljujeva za česti ke. Ivan in Ivana Logar, Sv. Janez — Boh. jezero. (—) * Za velikonočne pozdrave uporabljaj, te Ciril Metodove razglednice. Podpirajte narodno slovensko šolstvo! (—) Krasna češka filmska umetnina! ZISfMllL* KINO L N I O N Tel. 22-21 V Hana Vltova in Zdenek štepanek j4m /G-s ■ r . ; i • slikah ¥ Po J. š. Baarovem romanu. Krasen, nepozaben film, ki navduši slehernega gledalca! Predstave ob 10.30 (po znižanih cenah) ter ob 15., 17., 19. in 21. uri. esez: mmommmmm PAUL HORBIGER, VIKTORIA BALASKO, OSKAR SIMA Danes ob 10 30. 15.. 17., 19 in 21. uri Težka usoda nezakonske mlade matere, ki sama, brez vsake pomoči, vodi bor- ©tr©ški zdravnik dr. Engsl bo z ljudmi, ki so polni predsodkov. - Važna odkritja iz starohrvatske dobe. Te dni bo dovršeno raziskavanje staro-hrvatskega pokopališča v vasi Biskupiji pri Kninu. Pokopaltšče je začela odkopavati uprava kninskega muzeja že v prvih dneh februarja. V Biskupiji je pred leti odkril prve važne arheološke spomenike pokojni arheolog Lujo Marun. Takrat so našli grobnice iz 11 in 12. stoletja. Odkopavali so tudi ostanke staro-hrvatske cerkve iz 9. stoletja. Zdaj odkrito pokopališče je bilo v bližini te cerkve, strokovnjaki, ki sc vodili aelo pa so prepričani, da je v kraju še več dragocenih zgodovinskih spomenikov Z raziskavanjem bodo nadaljevali takoj, ko bo imela uprava kninskega muzeja na razpolago potrebna denarna sredstva. KLNO SLOGA, TE:.. 27-SO HgSKS C^ilošjo, nalivna, [iet*escL "udooctfufejo vsakega s iv. eon&č ŠEtEnBUROOV A ■ K 1 I 4 • Krasno vreme \ Dubrovniku. Po pravilih ljudskega vremenoslovja v raznih krajih Dalmacije in tudi v Dubrovniku ima zima z burjo dežjem in celo s snegom še pravico nastopiti nekajkrat do 25. maica. Leto« se je zima te pravice v izdatni meri poslužila in obistinilo se je prepričanje, da je bilo to njeno slovo. Zdaj je v Dubrovniku najlepše pomladansko vreme. Gostje hodijo že brez površnikov, domačini pa 30 še v zimskih oblekah, ker je pač v navadi, da slečejo zimske obleke šele v prvih dneh aprila. V mestu je že dosti tujih gostov in je med drugimi tudi nemški prekooceanski turistični parnik »General von Steuben« pripeljal nad 480 izletnikov, ki so ostali ves dan v Dubrovniku. * Otroške diplomirane vzgojiteljice 'n negovalke strokovne šole v Ljubljani vabi ravnateljstvo na nujen sestanek v nedeljo 23. t. m. ob 9. v predavalnico šole. Na sporedu je stanovski red in nujna stanovska vprašanja. Absolventke zunaj banovine naj pošljejo pismena pooblastila eni izmed tovarišic. Zvočni kino Sokolski doni v šišk telefon 41-79 VELEFILM PETJA IN GLASBE V1 ¥ E R E V glavni vlogi: Tito Schipa Predstave: danes ob 3., 5., 7., 9. uri ter jutri ob pol 9. uri. Prihodnji spored: Na Semeni ploSča * Narodno obrambno delo v Prekmurju. Poročali smo že o stremljenju v i nai noobrambnih društev v K. irski St boti ■ . se osnuje meddruštveni odbor, ki bo za;u-žil vsa društva na osnovi n !r.ih in državnih interesov. Prvi sestanek je pokazal prav lepo skladnost vs:h pre .likov aktivno delujočih sob 'i uru St;_v. Sprejeli so načelne ugotovitve m jih združili v program noveg:1. meddi-uštvenega od bora". Ta si je nadel predvsem nalogo, skrbeti za propagan io, manifestacij.sk kulturne prireditve, kulturni dvig i -želja itd. Ustanovil naj bi še tn lista Opozarjamo na današnji' oglas Državno razv-^e I^t^rije t- r jim priporočamo da ga pazljivo p- očitajo. (—) Velikonočna šunka & la Praga kg Mn 23,— KHAM — Q * Boiničarski tečaj Rdečega križa. Rdeči križ v Ljubljani prične takoj po veliki noči nov boiničarski tečaj za ženske v starosti od 18 do 35 let in moške, ki niso vojni obvezanci. Predavanja in praktične vaje bodo od pol 20. do 21. ure po dvakrat na teden v dobi 10 tednov. Po izvršenem izpitu dobe absolventi bolničarske diplome ter se pridružijo sodelavcem Rdečega križa. Prijave se sprejemajo ob delavnikih do 5. t. m v času med 9. in 12. dopoldne in od 3. do 5. popoldne v pisarni Rdečega križa, Gosposvetska cesta 2 II. Re-flektanti naj prinesejo po možnosti priporočilo funkcionarjev Rdečega križa, bolni-čarskega odreda, zdravnika itd. Neoporečnost je pogoj. Neuspešne prijave za prejšnji tečaj se naj obnove. * živinski sejem v Ljubljani. V sredo 5. t. m. bo v Ljubljani zopet živinski sejem, vendar je pa prepovedan dogon parkljarjev iz krajev, ki so ogroženi ali okuženi s slinavko ali parkljevko. * Okupacijska škoda. Odbor za okupacijsko škodo poživlja ponovno vse, ki jim je bila napravljena škoda po končani vojni leta 1918 od strani italijanskih okupacijskih čet, da prijavijo odboru ali jim je bila škoda po italijansko-jugoslovenski komisiji že odobrena ali ne in v kateri višini? Odbor potrebuje nujno podatke zaradi skupne intervencije na pristojnem mestu, da pridejo oškodovanci vendar enkrat po tolikih letih do izplačila navedene škode. Prijave s točnim naslovom je poslati na: Odbor za okupacijsko škodo Ljubljana, Gajeva ulica 6 IV. * Prvi sezonski delavci na poti v Nemčijo. Iz Murske Sobote bo krenil v ponedeljek, 3. t. m. prvi transport sezonskih delavcev v Nemčijo. V prvi skupini bo 600 delavcev, v naslednjih dneh pa se bodo formirali še ostali t-insporti, dokler ne bo izčrpano Število 8000. * Ne pozabite. Nogam je treba isto paž-njo kakor zdravju vsega telesa. Toda če-sto nanje pozjabljamo, vse dotlej, dokler nas ne začnejo boleti. Nikdar ne smemo pozabiti, da ravno na nogah preživimo več ko polovico svojega življenja. Radi tega moramo prav posebno skrbeti zanje in jih negovati. Roke in obraz negujete vsak dan .noge negujte pa vsaj enkrat na teden. Obiščite našo pedikuro, kjer Vam brez bolečin in brez kemičnih sredstev odstranimo kurja očesa, zarasle nohte, trdo kožo in z masažo osvežimo noge. Nega nog z masaža din 10. Prepričajte se sami, priporočite nas svojim znancem. Bata. (—) * Živinski in kramarski sejem bo jutri 3. t. m. v Moravčah. * Čitatelje opozar.amo na današnji oglas tovarne čevljev »Peko«. (—) * Na milanskf velesejem z zletnim avtobusom od 15. do 18. t. m. Prijave sprejema do 7. t. m. Izletna p fmn T. Oko i, Ljubljana, Frančiškanska ulica, tel. 12- 3. (—) \ šlmm Krema, ki namaže samo površino kože in ostane še drugi dan na koži kot neka mastna plast, ne koristi popolnoma nič. če nuj kožo hrani, jo mora k ža vsrkavati. Prav zato je Milkuderm mlečnomaščobna krema hranilo v pravem pomenu besede, ker zelo hitro prodre v kožo in učinkuj-o s svojimi, na mlečni bazi temelječimi, biološkimi sestavami. Ne glede na to ali je koža mastna ali suha, Milkuderm mlečnomaščobna krema poživi kožne žleze in celice in jih napravi odporne proti gubanju in vnetju. Predhodno umivanje z Milkuder-mom pa kožo osveži in ji da nove prožnosti. Naučili se boste ceniti dobrodelno delovanje teh preparatov na koži. Učinkujejo kakor balzam na vašo kožo po vratu, obrazu in rokah, jo narede mehko kot baižun, tudi če ste izpostavljeni vetru. ■ aro ■ r »■■»« (»mi iiittn c «o«*» Iz Hrastrika h— Sokolsko gle^ališf-e na Dolu priredi danes popoldne v šoli igro »Veriga«. h— Smrtna kosa. Umrla je v čast i tli vi starosti osemdeset let delavska mati Antonija Kumlanc vdova po rudarju. Zapustila je 2 hčeri in 6 sinov, od katerih so 4 priljubljeni tukajšnji rudarji in dva pridna brusaška mojstra v steklarni. Delavsko mater sta pretečeni torek spremili obe naši delavski godbi — rudniška ki steklarska — ter mnogo občinstva na dc-i-sko pokopališče. Pri hiši žalosti in na pokopališču so pevci delavci zapeli v sres segajoče žalostinke. Np.j počiva v miru! Prizadetim naše sožalje! h— Zvočni kino Sokol predvaja film »Krik džungle«. h— Hudournike nad steklarsko kolonijo so po dolgem času začeli zopet urejevati. L. 1917. je priplazilo po teh hudournikih toliko zemlje in kamna v doline, da je skoraj popolnoma zasulo dve stonovanjski hiši kemične tovarne. Potrebno poindlo issuam da bodo izbrale res sebi vstrezajoči plašč, more dati le res velika izbira najmodernejših plaščev. — Zato vse na ogled modelov k tvrdki FRAN LUKIČ - STRITARJEVA UL. Iz Ljubljane u— Razstava FiancaLs^ega. Danes ob 11. vodstvo po razstavi. Razstavljene planinske slike bo razlagal g. Francaiiski sam. Ker bodo obiskovalci razstave ob tej priliki spoznali iepe bolgarske planine, zlasti Piiiii in Rno, toplo priporočamo obisk. u— Akademski pevski zbor vljudno pro-(si, n« j udeleženci jutrišnjega koncerta ob ;J0. v t nionu blagovolijo zasesti svoja mesta točno ob napovedani uri. ker se bo koncerta udeležil zastopnik Nj. Vel. kra-Jjice Marije, pokroviteljice APZ. — Vstopnice so še na razpolago! Blagajna bo danes potovala na univerzi od 8.—12. jutri pa od 8.—17., nakar se bo preselila v J nion, kjer bo odprta od 19. ure dal je. — Vstopnic ni mogoče več rezervirati, že •rezerv, rune .je treba dvigniti jutri najkasneje do 12. ure! — Pri blagajni dobite tu-»;li tiskane programe. (—) u— Razsta\a izbranih belokranjskih pi-sanie bo danes v državnem osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Novem trgu št. 4.-I. Prijatelji domačega dela so vabljeni k lepi razstavi, ki je brez vstopnine. Pirhi ln prtički niso v e pri velikonočni mizi. Prvo je slasten prigrizek, za njim pa se prileže dobra pijača. Izbornovam postreže po ugodni ceni S prvovrstno šunko a la Praga, s pitanimi štajerskimi kapuni. finimi narezki ter odličnim domačim in inozemksim vinom DELIKATESNA TRGOVINA V. A. JANEŠ Aleksandrova cesta 12, telefonska št. 3455. u—■ šentjaKobsK0 gledališče uprizori danes ob 15.15 ljudsko veseloigro z godbo in periem Slaba vest . Delo ima izvrstne tip.1 iz ljudstva Snov veseloigre ni plod prebujne fantazije, ni obdelana v bleste-čem slogu, zato pa je v lepe>n narodnem jeziku prikazana duša preprostega člo. veka. Režija je v rokah g. Eyppra, dejanje spremljajo g-lasbene točke cd katerih je tri uglasbii g. Boštjančič. ZA HIRMO »Vič. URE PRIVKNVVA 1 u— Za velikonočni priboljšek revežem v stari cukrarni je daroval 1.000 din član : i' nega sveta g. Avgust Jenko, posestnik na Gosposvetski cesti, za isti namen je aroval 300 din g. Anton Verbič, dvorni obavitelj v Stritarjevi ulici, prav tako sta pa ga. Jožica in g. Jožko šubert, obra-tovodja v Kemični tovarni v Mostah, poslala revežem za veliko noč 200 din. Za revne otroke so poslali 100 din stanovalci hise J' -žigi-ad št. 14. namesto venca na krsto g. Antona Kadunca. Vsem dobrot-jt ;om revežem izreka zahvalo mestno po-i i "stvo ter jim tudi v imenu obdarovani h vošči vesele praznike! ' — C3 ■ O ■ f O ■ O s O Za ljubitelje fotografije je pripravila veliko izbiro novih aparatov ?— novih filmov specijalna fototrgovina JANKO POGAČNIK, LJUBLJANA — Tjrševa '20. Samo kvalitetna amaterska dela C3IOSOBOBOlO0OiOiiOPC SV: E in DRUGE VOŠČENE IZDELKE, MED in MEDENO PECIVO — kupite najbolje pri „SVEČA", Stritarjeva 6 Izplača se Vam naročiti filme iz Ljubljane, ker so najcenejši, in poslati iste v razvijanje, ker Vam izgotovljene slike še isti dan, ko prejmemo — odpošljemo. Poizkusite enkrat — in postanete prav gotovo naš stalni odjemalec. Cone filmov so: Isopan G/9 Imamo na zalogi samo sveže Isochrom G/o Isorapid R/o Din 15.-Din 13.-Din 11.- FILME najnovejše emulzije do leta 1941. Razvijamo in kopiramo priznano prvovrstno! Naš ček. račun je št. 13-285. Naša telef. štev. je 25-66 in 25-67. Se priporoča: Foto Tosiristu, Lojze Šmtse LJUBLJANA — Aleksandrova cesta št. 8 in podr. PREŠERNOVA UL. 9. Opozorilo. Knjigoveznica ne more sproti izgotoviti toliko izvodov miniaturne izdaje Prešernovih Poezij, kolikor je po nji povpraševanja, zato prosi Akademska založba vsi tiste, ki so knjižico naročili, a je še niso prejeli, blagohotnega potrpljenja. — Obenem naznanja, da so v pripravi še druge miniaturne izdaje, predvsem Gregorčičeve Pesmi v novi uredbi dr. A. Pirjevca, ti— Spored III. javne produkcije gojen-< ev drž. konservatorija, ki bo v ponedeljek ob 18. in četrt v veliki dvorani Filharmo-r.ične družbe, bo izredno pester. Spored, ki velja obenem kot vstopnica, se dobi v knjigarni Glasbene Matice po 3 din. Ne zamudite! u— I druženje četnik0v priredi jutri 3-t. m. ob 20. predavanje v prostorih društva -Tabor«, Nunska ul. 3./I. Predaval bo kapetan D. Medenica o disciplini. Za člane poset obvezen, vabljeni pa so tudi prijatelji četnikov. — Uprava. ii— Posestnike obrežnih zemljišč na Ljubljanskem barju opozarjamo na razglas mestnega poglavarstva, da morajo najkasneje do 30. t. m. odstraniti pri potokih in glavnih odvodnih jarkih vse drevje in grmovje, ki ovira odtok vode. u— Turistovski klub »SkhKi« v Ljubljani bo imel reclni občni zbor 21. aprila zvečer v klubski sobi kavarne Uniona. u— Zadruga »Dom učiteljic« v Ljubljani javlja, da bo njen 8. redni občni zbor na veliki petek 7. t. m. ob 9. uri dopoldne v prostorih Učiteljske tiskarne. Na dnevnem redu bo tudi predavanje profesorice černe-jeve o vzgojnih problemih na višji narodni šoli. Vabljene članice in enako dobrodošle ostale tovarišice! u— Trgovine na veliko soboto 8. t. m. Trgovine na debelo in njihove pisarne morajo biti zaprte ves popoldne. Vse ostale trgovine zaprejo svoje obratovalnice ob 17. uri izvzemši delikatesne, ki morajo zapreti ob 19. uri. Kupujoče občinstvo se vljudno naproša, da to upošteva in si pravočasno nabavi potrebščine. Združenje Tr-govcev. (—)_ SNAGA K ZDRAVJU POMAGA! — Cokert, klepar, Ljubljana, Gregorčičeva ulica 5, telefon 24-70, nudi trpežne in cenene kopalne kadi že od 130 din dalje. Med. univ. dr. Kušar Franc je odprl 1. aprila redno zdravniško prakso. Ordinira na Ježiei od 1. do i/,4. ure. u— Združenje trgovcev- v Ljubljani obvešča članstvo da bo 58. redna letna skupščina Združenja v ponedeljek 3. t. m. ob 20. v Trgovskem domu. (—) u— Velezabavno opereto »Mežnarjeva Lizika« uprizori drevi ob 20.15 sokolsko gledališče na Viču. Kdor se hoče nad tri ure imenitno zabavati in nasmejati od srca, naj poseti opereto. Nabavite si vstopnice danes od 10. ure dalje v pisarni sokolskega doma na Viču. Drevi vsi v sokol; ski dom na Vič! (—) Rešitev nagradne križanke „DETELJICA" Pravilnih rešitev je bilo 473, nepravilnih 223. žreb je naklonil I. nagrado v vrednosti din 240.— v srečkah drž. razr. lot., Ivanki Koželj, hčeri rudarja, Dolenja vas 51., Zagorje ob Savi. II. nagrado v vrednosti din 100.— v srečkah drž. razr. lot. Joško šircelj, učenec III. r. Vadnice, Ljubljana, Jenkova 15. III. nagrado v vrednosti din 50.— v srečkah drž. razr. lot. Peter Jereb, dijak, Litija. Nagrade naj se dvignejo med uradnimi urami v glavni kolekturi drž. razredne loterije „V R E L E C SREČ E", ALOJZU PLANINŠEK — LJUBLJANA Beethovnova ul. 14. u— Državna ogledna ljudska šola Ljubljana—Bežigrad priredi danes ob 2. popoldne v šolski dvorani otroško akademijo. Ker je spored lep in pomemben, vabimo k čim večji udeležbi. Srečke državne razredne loterije žrebanje I, razreda 14. aprila t. 1. ima z raznovrstnimi številkami na razpolago Jugosla venska banka d. d., PODRUŽNICA LJUBLJANA Gajeva ulica 3 — poleg nebotičnika u— Odlaganje starega gradbenega materiala. Mestno poglavarstvo vabi vse gradbene podjetnike, da do preklica odlagajo star neorganičen gradbeni material, ruševine in izkop v jamo ob zapadnem hodniku Tyrševe ceste med hišami št. 35. in 35.a. nasproti Vilharjeve ceste. u— Huda nesreča gospodinjske pomoč- | ce. Pred hišo št. 10. na Aleksandrovi niče, cesti, je bila včeraj okrog 15. mnežica sprehajajočih se meščanov priča razburljivega dogodka, kakršni so redki tudi sredi velikega mesta, v diugem nadstropju hiše, v stanovanju g. dr. Rožiča, je služkinja Pavla Stupica prav takrat čistila okna. I zn ena da je nesrečno dekle izgubilo ravnovesje in strmoglavilo v globoči-no na trotoar. Pasanti so ji takoj pritekli n apomoč, hkratu pa so telefonsko poklicali mestne reševalce, ki so bili v rekordni naglici na kraju nesreče. Ranjenko, ki je bila po padcu še pri zavesti, so brž prepeljali na kirurški oddelek, kjer so se zdravniki na vso moč potrudili zanjo. Kakor nam poročajo, je Stupieeva dobila precej hude notranje poškodbe. 7fa/jet)? 2 i črta bonbona Š06 u— Cenj. damam in gospodom naznanjamo, da se bo poučevalo plavanje za začetnike — posamezno vsak dan popoldne, ura po dogovoru. Poučevalo se bo pod strokovnim vodstvom v zimskem kopališču SK Ilirije. Prijave sprejema g. Fiitsch od 2. do 6- ure. IIIMIETKESt-JEV PECILNI PltASEK IN VANHINOV SIAIHNI1I u— Uradnikom — uradnicam naznanjamo, cia bi se pričel večerni plavalni tečaj, če bi se prijavilo dovolj udeležencev. Dan po dogovoru, med 8. in 9. uro. Prijave sprejema g. Fiitsch od 2. do 6. ure. u— Vrtnarski odsek sadjarske in vrtnarske viške podružnice ima svoj redni sestanek 3. t. m. ob pol 20. v salonu restavracije :>Pri Katrici« v Rožni dolin!. Predaval bo g. Kregar o cveticah, člani in prijatelji vabljeni. u— Svila, Tyrševa 50, poroča, da so dospeli najnovejši vzorci. (—) Velikonočno šunko, la. štajersko perutnino ilte samo pri SLAMIČU u— Namesto cvetja na Krsto umrlega g. Etbina Rozmana je daroval g. dr. Ernst Mayer, načelnik v p. din 150 Šolski kuhinji Nj. Vel. kraljice Marije v Ljubljani. Iskrena hvala. u— Namesto venca na krsto pokojnega g. Fr. Lebarja, očeta referentke banske uprave ge. Ane Lebarjeve, je v počastitev njegovega spomina zbralo učiteljstvo ljubljanske pomožne šole 200 din za podporni sklad drž. pomožne šole v Ljubljani. Darovalcem izreka upraviteljstvo najlepšo zahvalo, cenjeni tovarišici in ostalemu sorodstvu pa iskreno sožalje! ČlK-BONB0N osveži usta, če se žveči, ne pa hrusta! u— Društvo prijateljev humanistične gimnazije bo imelo svoj redni občni zbor v torek 4. t. m. ob pol 6. zvečer v ravna-teljevi pisarni državne klasične gimnazije v Ljubljani z dnevnim redom: 1. branje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2. poročilo odbora, 3. volitev predsednika, 4. slučajnosti, člani vljudno vabljeni. Odbor. (—) u_ Sadjarska podružnica Stro- kovno predavanje o poletnem škropljenju sadnega drevja bo v torek 4. t. m. ob pol 8. zvečer v I. nadstropju deške ljudske šole v Sp. Šiški. Za pridelovanje lepega sadja je poletno zatiranje sadnih škodljivcev neobhodno potrebno, zato pričakujemo obilno zanimanje. n_ Se danes dop°ldne sprejemamo prijave za izlete v Benetke, Trst, Gorico in Idrijo v biljetarni »Putnika«, Tyrševa c. 11. (—) u— Zveza gospodinjskih pomočnic bo imela svoj redni občni zbor v nedeljo, 16 t. m. ob pol 17. uri v Čopovi ulici 3. Vabimo vse članice, da se ga udeleže. (—) Iz Celja Zahtevajte ORION In POBEDA s katerimi se bodete najbolje obrili med ostalimi britvicami iste najbolje brijejo vsako — tudi najmočnejšo brado. Dobijo se pri: Foto Touristu - LOJZE ŠMUCU, Ljubljana PREŠERNOVA ULICA 9 in ALEKSANDROVA CESTA S. e— Na ljudskem vseučilišču bo predaval jutri ob 20. ravnatelj celjske Glasbene Matice g. Karlo Sancin o »glasbi nekdaj in danes«. Poljudno in zanimivo predavanje bo spremljalo nad 50 skioptičnih slik. Udeležite se predavanja v čim večjem številu ! e— Nastop ]>odmladka Jadranske straže. Podmladka JS na drž. deški in dekliški meščanski šoli v Celju bosta uprizorila v nedeljo 23. t. m. v celjskem gledališču »Pravljico o morju«, simbolično sliko pisateljice Anice černejeve. Igri bodo sledili nastopi obeh mladinskih pevskih zborov in telovadna akademija. e— Iz celjske statistike. V mesecu marcu je obiskalo Celje 1061 tujcev (938 Ju-goslovenov in 123 inozemcev) nasproti 952 v letošnjem februarju in 1153 v lanskem marcu. V preteklem mesecu je umrlo v Celju 33 oseb in sicer 8 v mestu in 25 v javni bolnišnici. Pri celjski borzi dela je bilo 1. t. m. v evidenci 1120 brezposelnih (987 možicih in 123 žensk) nasproti 1465 (1267 moškim in 198 ženskam) dne 20. marca. e— Sokolski cross.country za župno in medžupno prvenstvo se bo pričel danes ob 11. na celjski Glaziji. Tekmovanje bo eno največjih te vrste v Celju in bo gotovo zelo zanimivo. e— Celjsko pevsko društvo se najlepše zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k tako lepemu uspehu družabnega večera »Pesem in ples«; predvsem ge. Erni Moharje-vi, primabalerini ljubljanskega opernega baleta, g. Andri štruklju in g. Cirilu Ra-kuši. Posebna zahvala pa vsem darovalcem, kakor tudi zelo požrtvovalnemu članstvu, ki je s svojim delom v največji meri pripomoglo k lepemu moralnemu in gmotnemu uspehu. e— Odbor društva »Soče« v Celju se prav toplo zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, da je slavnostna akademija ob desetletnici v vsakem oziru tako lepo uspela. Prav tako se zahvaljuje tudi zastopnikom raznih društev in gostom, ki so posetili »Sočino« prireditev. e— Zopet napad z motiko. V Hrenovi pri Novi cerkvi je neki moški v prepiru napadel 32-letnega dninarja Martina Ko-štomaja iz iste vasi in ga z več udarci z motiko hudo poškodoval po levi nogi. Ko-štomaja so prepeljali v celjsko bolnišnico. e— že 14. aprila bo prvo žrebanje v novem kolu drž. razredne loterije. Zato pohitite in si nabavite srečke v podružnici »Jutra,« v Celju* ^ Sod se je zvalil na otroka. V petek se je pri Sv. Krištofu pri Laškem zvalil sod z voza na triletnega zidarjevega sina Franca Zupanca in mu zlomil levo nogo. Otrok se zdravi v celjski bolnišnici. Iz Marlbar a a— Iz policijske službe. Dodatno k včerajšnjemu poročilu pojasnjujemo, da je premeščen k ljubljanski policiji g. Kazimir Kukovič, policijski pristav, ne zvaničnik, kakor smo pomotno poročali pri telefo-ničnern prenosu. a— Mariborski biljardisti so imeli v kavarni Jadran svoj redni občni zbor. ki ga je otvoril in vodil predsednik ravnatelj g. Klobučar. Pri volitvah so bili izvoljeni: predsednik D. Klobučar, podpredsednik F. Bender. Odborniki: prof. Sila, Voši-nek, Weissenstciner, Gajsek, Hobacher in Strossmayer. a— »Rački škrjaneki« v Liudski univerzi. Jutri bo v dvorani Ljudske univerze večer naših »Račkih škrjančkov , ki bodo pod vodstvom učitelja Zorna peli izbrane slovenske mladinske pesmi. Podprimo jih! a— Pobreške novice. Nacionalni ljudje na Pobrežju pripravljajo lep počisi itveni večer vrlemu prosvetnemu preporodi < ' u Pobrežja upokojenemu šolskemu upravitelju g. Jože i'u Klemenčiču in njegovi soprogi ge. Mariji, ki že 20 lot v Vi o delujeta v pobreških nacionalnih, prosvetnih in človekoljubnih društvih. a_ Socialnopolitični oddelek mestnega poglavarstva razglaša, da mora v smislu zadevnega predpisa banske uprave vsak bolnik, ki prihaja z dežele v bolnišnico in nima denarnih sredstev za vrnitev iz bolnišnice domov, prinesti s seboj potrdilo občine bivališča, da je ubog in brez sredstev ter da mu lahko mestna občina nudi na račun njegove domovinske občine potrebno podporo. Prosilci dobijo pri social-nopolitičnem oddelku tukajšnjega poglavarstva potreben denar le na podlagi tega potrdila. a— Iz Studencev. Naše delavsko predmestje se lepo razvija. Sresko načelstvo je že dovolilo ureditev tržnice na preurejenem trgu pri Jožefovi cerkvi. Občina bo na tem trgu uredila podzemsko stranišče in razen tega zaprosila za iavno telefonsko govorilnico, ki jo Studenčani zelo pogrešamo. a— Računi z lahkovernostjo ljudi. Tukajšnji mali kazenski seuat je obsodil 30-letnega prekupčevalca Vinka Potočnika iz Rač na eno leto in dva meseca strogega zapera ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let, ker se je izdajal za trgovca z lesom, kasiral pri strankah aro na račun naročil, a drv ni dobavil. Na ta način je lani oslenaril v Mariboru štiri osebe za večji znesek. — Pretkana slepar-ka se je pojavila pri posestniku Francu Kusterju v Zgornjem Dupleku. Zahtevala je plačilo za prevoz lesa iz Dupleka v Majšperk. Kuster ji je v dobri veri izročil 357 din. Kmalu pa se je prepričal, da je nasedel prebrisani sleparki. a— Streli na Peci. Tihotapec A. T. je hotel z večjo količino tihotapskega blaga preko naše meje na Peci. Cuječi obmejni organi so ga pozvali, naj obstoji. Tihotapec pa je pričel bežati in je odvrgel nahrbtnik. Obmejni organi so zaradi tega streljali za njim. V nahrbtniku je bilo 14 kg saharina, igralne karte, kresilni kamenčki in drugo tihotapsko blago. a— Kazen drobiž. Pomožnemu delavcu Liuboslavu Simčiču iz Pobrežja je izginila iz omarice denarnica s 456 din gotovine. — S podstrešja je padla 301etna Marija Man-delčeva v Podovi pri Račah in dobila hude poškodbe po glavi. — Hude notranje poškodbe ima tudi 541etni posestnik Štefan Kotnik iz Frama. ki je padel z lestve. Oba ponesrečenca se zdravita v tukajšnji bolnišnici. a— Lekarniška in zdravniška dežurna služba. V tekočem tednu bosta imeli nočno lekarniško službo Albanežejeva lekarna na Frankopanovi in Konigova lekarna na Aleksandrovi cesti. Zdravniško dežurno službo za nujno zdravniško pomoč bo imel danes v nedeljo zdravnik dr. Karol Za-krajšek, Gregorčičeva ulica 4. Iz Novega mesta n— K;n<> »Dom« v Sokolskem domu bo prikazoval danes v nedeljo ob 15.. 18. in 20.15 zabavni zvočni film ERNEST — UPORNIK . Predigra: Paramountov zvočni tednik. Za velikonočne praznike RA-SPUTIN -DEMON RUSIJE . (- ) Iz Ptuja j— Dram>Ko društvo uprizori v torek 4. t. m. ob 20. v mestnem gledališču Bui-ko o jezičnem dob ta r ju . j— Sokol priredi danes 2. t. m. ob 15. v Mestnem gledališču akademijo. Prijatelji sokolstva vabljeni. j— Smrt pobira. V četrtek so položili k zadnjemu počitku na pokopališču pri Sv. Vidu posestnika in gostilničarja g. Pena Gustava iz Jurovcev pri Ptuju. Umrl je zadet od kapi v 60. letu starosti. Blag mu spomin! j— Zvočni kino Ptuj predvaja drevi ob pol 19. in pol 21 film »Florentina . kot iodatek Foxov žumal. (—) lz Kranja r— Svengali bo gostoval v Kranju t»i-koj po velikonočnih praznikih! Svengali-jev sloves najboljšega telepata, jasnovidca in mojstra okultnih ved se širi po vsej Sloveniji od nastopa do nastopa. Kjerkoli priredi kak eksperimentalni večer, pridobi mahoma še zadnje tisti »neverne Tomaže«, ki so oklevali in dvomili v njegove izredne sposobnosti. To je bilo v Ljubljani, kjer je v veliki unionski dvorani moral prirediti kar šest eksperimentalnih večerov, in isto bo tudi v Kranju, kjer bo imel svoje predstave v veliki dvorani Narodnega doma. V Kranju bo priredil g. Svengali dva večera in to v torek in v sredo 11. in 12. t. m. vsakokrat ob 20. uri. Glede na Sven-galijevo veliko popularnost in senzacionalni značaj njegovih prireditev je zelo priporočljivo, da si Kranjčani že prej kupijo vstopnice, ki se bodo dobile v trgovini g. Hlebša na Glavnem trgu. Naval na dan prireditve bo velik zlasti pri blagajni in je zato oskrba s vstopnicami že prej nadvse priporočljiva. (;—) r-— Kino Narodni dom prikazuje danes prekrasen film »Bela žena maharadže« in kriminalni velefilm »Polnočno strašilo«; v glavni vlogi Boris Karkov. Zaradi dvojnega sporeda predstave samo ob 4. in pol 9. uri. (—) Postani ln ostani član Sodnikove družbe! v* Freskrbite si čimprej e SREČKE DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE pri ZABHUŽMi H1AMILMICI v Ljubljani, Dalmatinova ulica št. 6. POSOJILA^ KREDITI, HRANILNE A "LOGE IN DRUGI DENARNI POSLI. Danes ob l$.}0 mladinska akademija Sokola I na Taboru Tereziji Erlichovi v spomin Ljubljana, 1. aprila Nenadoma je ugasnilo življenje Terezije Erlichove. povsod ljubljene, prikupne in nadepolne zaščitne sestre in instrumentar-ke vojne bolnišnice v Sarajevu. Vsem. ki so jo poznali, je zastalo srce ob žalostem sporočilu, da je po nesrečnem naključju lz-gubila življenje ta, komaj 23-letna mladenka. Doma iz Studencev pri Mariboru, je dovršila v Ljubljani z odliko šolo za zaščitne sestre. Med poletnimi počitnicami je bila nekaj let nastavljena v dečji koloniji v Domu Franje Tavčarjeve v Kraljeviči. Kako se je znala tam uveljaviti, vedo članice KJS, a tudi tamošnji zdravnik je ni mogel prehvaliti. Vso skrb in pozornost je posvetila ubogi bolni, a tudi zdravi deci. Po njeni zaslugi ni prišlo do resnih obolenj v .veliki koloniji 80 do iOO otrok. Z diplomo odličnega uspeha je iskala v jeseni sluibo. Seveda bi bila rada ostala v Sloveniji. Samo en dan je zamudila in bila bi nastavljena pri okrožnem uradu v Beogradu. Obljubljeno ji je bilo mesto v Laj-kovcu, a sprejela je prvo ponudbo službe v sarajevski vojaški bolnišnici, samo da ne bi biia v breme svoji dobri materi — vdovi. ki se preživlja z jako malo pokojnino. Pred časom mi je pisala, kako živi v Sarajevu. da se je včlanila v slovenski klub, ■da pridno čita itd Med drugim je pisala: Živim bolj rezervirano, za nikogar se ne brigam, ker veljajo moje misli le mojemu zaročencu Janezu v Ljubljani --- Skoda ie tega mladega, nadebudnega življenja, ki je toliko cbeialo ter bi nesebično osrečevalo svojo okolico in lajšalo bolest trpečim. Težko se poslavljamo od tebe, draga Tea. Spomin nate nam ostane svetal in lep in nikdar ne boš pozabljena. M - a VELIKONOČNE PRAZNIKE boste preživeli zelo prijetno ©b morju! Pension Din 40.—. — Odlična postrežba. MARIJA PiLOŠ — Sv. Jakov, Šiljevica. Jubilej milanskega velesejma S ponosom in zadoščenjem gleda milanski mednarodni velesejem na svoje 20-let-nc udejstvovanje in razvoj. V tej dobi je dosegel častno tretje mesto med vsemi ve-Jesejini v Evropi, Začetek v letu 1919 je bil kaj skromen, ker so bila skromna tudi sredstva, ki so bila primerno takratnemu političnemu in gospodarskemu položaju dana velesejmu na razpolago. Med »Porta Venezia« in »Porta Nuova« so bili takrat leseni, mali paviljoni, a že v prvem letu je velesejem pri vsej svoji skromnosti naletel na zanimanje in zaupanje pri razstav-ijalcih in obiskovalcih. Že leta 1921 je uprava velesejma po pridobljenih izkušnjah uredila velesejem v večjem obsegu. Število razstavljalcev in obiskovalcev je močno naraslo in tudi inozemstvo se je začelo močno zanimati za milanski velesejem. V dveh letih je bila ustanovljena javno-pravna organizacija ve-lesejmskih prireditev, za velesejem pa so bili določeni večji in vsem zahtevam odgovarjajoči prostori. V kratkem so bile dograjene velike palače, najrazličnejši paviljoni, številni kioski in druga poslopja za razstavo. Še kratek pregled na razvoj v zadnjih »osmih letih. Od 1930 do 1939 se je zvišalo število razstavljalcev od 4204 na 5601, število udeležencev iz inozemstva pa od 789 na 1363. Med inozemskimi udeleženci zavzema prvo mesto Nemčija s 669 tvrdkami, potem pa sledijo Amerika s 181 tvrdkami, Francija 91, Anglija in Švica pa vsaka s 84 ivruka ni. Razstav se udeležujejo tudi Ivrdke iz Madžarske. Belgije, Holandije, Poljske, Švedske, Japonske. Danske. Norveške, Brazilije, Finske, Urugvaja, Rumu-nije, Južne Afrike in Jugoslavije. Ti podatki dobijo posebno vrednost z dejstvom, da jc milanski velesejem tudi v dobi svetov-i"c gospodarske kr'ze obdržal svoje mesto aned velesejmskimi prireditvami Evrope. Generalno tajništvo ter organizacijski, reklam, upravi in tehnični oddelki delujejo v zgledni vzajemnosti in tudi z največjimi uspehi. Leto za letom obiskujejo milanski velesejem kupci in prodajalci, in-dustrijci in trgovci, poljedelci in rokodelci, obiskovalcev je vsako leto več, ker jim nudi milanski velesejem vsako ieto nove zanimivosti. (—) Okroglo Iggjg 65 milijonov dinarjev znašajo dobitki predstoječega 38-tega kola uržavne razredne loterije, čije prvo žrebanje bo 14. aprila 1939. GLAVNI DOBITEK 2 milijona dinarjev Že z lA srečke zamorete zadeti din 500.000 ! Opozarjamo naše cenj. bralce na prilogo znane glavne kolekture drž. razredne loterije A. Kein in drug, Zagreb, Gajeva ulica 8 in Ilica 15, ki je priložena današnji nakladi. Dolgoletno vzorno in nad vse korektno in solidno poslovanje te kolekture je že toliko znano naši javnosti, da jo zamoremo tudi mi s svoje strani priporočiti — svojim bralcem. —• Dr. štampar o kitaj-sko-japonski vojni Ljubljana, 1. aprila Predavanje dr. A., Štamparja, ki je bilo snoči v dvorani Delavske zbornice, je zbudilo med Ljubljančani mnogo zanimanja. Dvorana je bila polno zasedena. Dr. Štampar je predaval o spopadu na Daljnem vzhodu, med Kitajci in Japonci. V prikazovanju tega spopada je posegel predavatelj daleč nazaj v zgodovino Kitajske ter kronološko naštel vse manjše in večje spore, ki so končno privedli do poslednje velike vojne med Japonsko in Kitajsko. Dolgo časa je bila Kitajska, ta ogromna in bogata zemlja, popolnoma izolirana. Le polagoma so se utirale prve trgovske poti vanjo, in že v 4. stoletju so nosili Grki kitajsko svilo. Na Kitajsko je našel pot veliki potnik Marko Polo, našla pa so jo tudi številna mongolska plemena. Za časa dinastije Min so se že zač&le živahnejše trgovske zveze med Kitajci in tujci Proti koncu 18. in v začetku 19. stoletja se je začela v Evropi močna industrializacija, mnoge iznajdbe, zlasti izpopolnjevanje parnikov, je omogočilo vožnjo po morju in vedno več poti je vodilo na Kitajsko. Leta 1839. je prišlo že do prvega spopada, ki je znan pod imenom »Opijumska vojna«, v kateri so bili Kitajci premagani in so morali odpreti vrata Angležem v svojo zemljo. Po dolgotrajni, a neuspeli agrarni pobuni, ki je oslabila Kitajsko, so se- povečali apetiti velikih sil — tako Francije: Rusije, Ang'ije, pa tudi že Japonske. 1894. leto je rodilo nov spopad med Kitajci in Japonci, ko so> Japonci dobili Formozo in Korejo. 1900. leta pa je Nemčija dobila velike pravice v Šantunigu. Tako so trgali kos za kosom Kitajske in Kitajci so se skušali osvoboditi tujcev. Ta njihov poskus, znan ped nazivom »Boksarska vstaja«, se je za njih slabo končal, velesile pa sc si pridobile še večji vpliv na Kitajskem. Prišlo je do rusko-japonske vojne Za časa svetovne vojne, leta 1915. pa je iznesel Japan 21 zahtev g'ede Kitajske, ki bi mu dale še veliko več pravic nad Kitajsko. Vendar je moral po končani vojni odtegniti večino teh zahtev. Medtem je Kitajska postala republika, prekinila je s staro tradicijo, kar pa ni šlo brez težav. Vendar je sledilo po vojni nekaj mirnejših let, ko je vlada podvzela ogromne napore, da modernizira svojo zemljo. V tem času je bila formirana prva moderna kitajska vojska. Čangkajšek je premagal posamezne generale, razcepila se je narodna stranka — Kuomintang. 1937. leta pa je nastal nov spopad, ko je 10 tisoč Japoncev hitro premagalo številnejše, toda slabše oborožene kitajske čete. Tu pa je bil tudi .začetek sedanjega spopada med Krtajci m Japonci. Kljub vsem porazom, ki jih je doživela Kitajska tekom te vojne, so Kitajci vedno bolj pripravljeni boriti se in zmagati, kajti Japonci nimajo več opravka s staro kitajsko državo. Na razvalinah stare države je zrasla nova, in s to novo državo morajo računati tako Japonci, kakor evropske velesile. Kajti poraz Kitajske bi marsikaj predrugačil tudi v Evropi. Smučarski Dom S.K. Ilirija RATEČE - PLANICA od 1. aprila dalje pesezijske cene. Krasni izleti v okolico. — Sonce. — Dober sneg. Delovanje cdjskega »Merkurja« Celje, 1. aprila Celjska podružnica »Merkurja«, društva trgovskih in privatnih nameščencev Jugoslavije, je imela te dni svoj 9. redni občni zbor v mali dvorani Narodnega doma. Predsednik g. ravn. Kralj je pozdravil navzoče članstvo, zlasti pa podpredsednika matice g. Dilberoviča iz Zagreba. G. Dilberovič je pozdravil občni zbor v imenu matice in izrekel upravnemu odboru celjske podružnice priznanje za njegovo agilno in uspešno delovanje. »Merkur« ima v državi okrog 100 krajevnih edinic in nad 26.000 članov. Tako velikega števila članstva ni »Merkur« še nikoli imel. Centralna uprava »Merkurja« je zavzela odločno stališče proti nameravani teritorialni razmejitvi bolniških blagajn, ki bi omejila delovanje »Merkurja« samo na savsko banovino. Sedanja centralna uprava si je pridobila mnogo zaslug za razvoj in napredek »Merkurja«. Za letošnjo glavno skupščino je pripravljen predlog, da zgradi »Merkur« dve okrevališči za članstvo in sicer eno ob morju, drugo pa v gorskem kraju. V teh okrevališčih bi lahko članstvo poceni preživelo svoje dopuste. Predsednik g. ravn. Kralj je poročal o delu celjske podružnice v preteklem poslovnem letu. Najprej so navzoči počastili spomin lani umrlih članov gg. Alfonza Ko-žela in Maksa Ledla. Predsednik je omenil, da so se društvene razmere lani kon-solidirale ter da je bila izvršena izpre-memba v vodstvu društvene pisarne z nastavitvijo novega uradnika in novim lokalom. Odnošaji z matico v Zagrebu so bili zelo kolegialni. Sklad za višje zavarovanje svojcev je do konca leta narasel na 35.957.81 din. Predsednik se je zahvalil članom upravnega in nadzornega odbora za njihovo delo. Odbor je zavrnil vse napade iz konkurenčnih krogov. Društveni tajnik g. Vlado Močnik je poročal. da ima celjska podružnica 261 članov. Podružnica je uvedla akcijo, da se ustanovita v Žalcu in št. Pavlu pri Preboldu novi edinici. Podružnica je imela lani 28.281.25 din dohodkov in 26.219.25 din izdatkov, torej 2.062 din prebitka. Od tega se prenese gotovina na novo poševno leto, ostanek se pa vloži v podporni fond zg višje zavarovanje svojcev, i V novi upravni odbor so bili soglasno I izvoljeni: predsednik ravn. Drago Kralj, I. podpredsednik Robert Himmer, n. podpredsednik Vinko Schuster, člani Leopold Vučer, Zoran Hvala, Anton Hlačer, Karel Grilec, Riko Gotz in Ivan Sajevic, v nadzorni odbor gg. Mirko Priskič. Herman Treo in Josip Steinbiichler, v prosvetno sekcijo pa gdč. Anica Pfeffererjeva, Anica Pleterska, Anica štepiharjeva in Sidonija žnidaršičeva ter gg. Karel Grilec m Riko Gotz. Soglasno je bila odobrena naslednja resolucija: »Članstvo društva »Merkur«, podružnice v Celju, zbrano na svojem rednem letnem občnem zboru, protestira naj-odločnejše proti v finančnem zakonu za 1. 1939/40 nameravanemu amandmaju, po katerem se lahko delovanje društva »Merkur« omeji samo na savsko banovino. S to izvedbo amandmaja bi bile uničene doslej pridobljene pravice 300 članov društva »Merkur« in njih podružnice v Celju.« Predsednik g. ravn. Kralj je naprosil podpredsednika matice g. Dilberoviča, da bi se v interesu vseh članov v Sloveniji zavzel za to, da bi zgradil »Merkur« gorsko okrevališče pri Celjski koči pod Tov-stom, kjer že stoji primerna stavba v surovem stanju, ki je last celjske občine. Tako bi društvo najboljše odgovorilo na napade nekaterih krogov, da »Merkur« ne investira v Sloveniji ničesar. Celjska podružnica bi vložila svoj fond, ki znaša okrog 40.000 din, v stavbo pod Tovstom. Tragična smrt Ivana Jamnika Ljubljana, 1. aprila Včeraj smo na kratko poročali o tragični smrti 19-letnega posestnikovega sina Ivana Jamnika na Vrhovcih pri Ljubljani. Nenadna smrt simpatičnega fanta, ki je med mladino užival velik ugled kot zaveden nacionalni in sokolski delavec, pa je sprožila med ljudmi narazličnejše govorice, ki so dale povoda, da so orožniki in sodišče uvedli strogo preiskavo. Na zahtevo državnega tožilstva se je včeraj v Jamni-kovi hiši vršil lokalni ogled, ki ga je vodil preiskovalni sodnik dr. šketa. Krsto s truplom so pozneje prepeljali v mrtvašnico na Dobravo, kjer je bila obdukcija. Nekatera važna dognanja sodne komisije so upravičila sum, da Ivan Jamnik m mogel izvršiti samomora. Preiskovalni sodnik je zato že včeraj popoldne odredil aretacijo pokojnikovega očeta, ki so ga orožniki odvedli v preiskovalni zapor. Danes je bil na sodišču zaslišan tudi izvedenec iz pu-škarske stroke, da na podlagi fotografič-no posnetega lokalnega ogleda poda svoje mnenje, ali si je mogel fant v ugotovljenih okoliščinah z lovsko puško sam kon. čati življenje. Kakor smo že poročali, je mladi Jamnik v četrtek, na dan svoje nepričakovane smrti, praznoval svoj 19. rojstni dan. Okrog 16. se je vrnil iz Novega mesta, kjer se je mudil po opravkih. V domači gostilni, ki se nahaja v spodnjih prostorih, so tedaj pravkar imeli delavci iz okolice nekakšen sestanek. Njegov oče je bil vinjen in je zborujočim neprestano posegal v besedo, kar je bilo sinu mučno. Kakor že mnogokrat ob podobnih prilikah, je skušal očeta spraviti spat. Ker oče njegovemu prigovarjanju ni ustregel, ga je Ivan okrog 17.30 prijel pod pazduho in ga po stopniicah odvedel v prvo nadstropje. Ko sta bila v sobi, je sin vrata zaklenil za seboj. Gostje in domači, ki so ostali spodaj, so še čuli, kako sta se jela prepirati, kmalu nato pa je počil strel. Vsa preplašena je mati odhitela v prvo nadstropje, kier pa je našla vrata zaklenjena. Stekla "je brž nazaj v gostilno in poklicala gosta Viktor, ja Dolenca, s katerim sta od zunaj prislonila lestev in splezala do odpitega okna spalnice. V sobi sta zagledala Ivana, ležečega na tleh za posteljo, zraven pa je stal oče in še zmerom nekaj kričal. Ko sta skozi okno stopila v sobo, sta videla, da leži v mlaki krvi mrtev. Oče, ki je bil piecej omamljen od pijače, jima je zatrjeval, da se je sin ustrelil sam. Pozneje so truplo prenesli v pritličje in ga položili na mrtvaški oder v gostilniški sobi. Vsa javnost s pozornostjo pričakuje izsledkov preiskave. Mlečna akcFa na kamniški šoli Kamnik, 1. aprila Na kamniški šoli že tretje leto deluje takozvana »mlečna akcija«, ki v zimskih mesecih preskrbi učencem osnovne šole vsak dan v glavnem odmoru skodelico toplega mleka. Letos so pričeli z razdeljevanjem mleka 1. novembra. V začetku je prejemalo mleko dnevno 40 učencev in 40 učenk, od februarja dalje pa po 50 slabotnih in po tuberkulozi ogroženih učencev in 50 učenk. Akcijo so s prispevki podprli mestna občina, kamniška industrijska podjetja in karitativna društva. Ta akcija je nadvse potrebna, saj pregledi šolskih otrok kažejo, da je v industrijskem okraju Kamniku zelo mnogo otrok podvrženih tuberkulozi. V tem pogledu vrši važno nalogo Protituberkulozna liga, ki je v dveh zadnjih letih izdala siromašnim bolnikom in njihovim družinam nad 22.570 din podpor. Od tega zneska je prispevala tovarna Remec 8.650 clin. Z Jesenic s— Svengali na Jesenicah. Znameniti jasnovidec in telepat g. Svengali bo na svoji turneji po Sloveniji obiskal tudi Jesenice in priredil tam poizkusne večere v dvorani kina Radio nasproti tovarne. Nastopal bo s svojim najizbranejšim sporedom, s katerim je ljubljansko občinstvo za-divil pri šestih popolnoma razprodanih predstavah v veliki unionski dvorani. G. Svengali bo imel, kakor smo informirani, svoje nastope danes v nedeljo ob S. pop. ter v ponedeljek in torek 3. in 4. t. m. ob 8. zvečer. Vstopnice se dobijo pri blagajni Kina Radia danes od 10.—12. ure dop. Tudi bo te dni g. Svengali bival na Jesenicah, kjer bo dajal svoje grafološke izjave. Prostor bo javi jen naknadno. Na edinstveno gostovanje opozarjamo ves gorenjski kot, kajti zlasti dane9 popoldne so sijajne zveze z vlakom na vse strani. (—) s— Zvočni kino Radio predvaja danes ob 8. zvečer velefilm iz francoske revolucije »Revolucijska svatba«. Med dodatki tudi kratek risan film. domač kulturni film o betonskih cestah, kratek film o boksme-ču Luis Schmeling in Paramountov zvočni tednik, i—X SOKOL Sokol Ljubljana—Šiška, Jutri v ponedeljek bo v našem domu predaval mestni zdravnik br. dr. Ciber o temi »Vpliv telovadbe na telo«. Predavanje bo v prosvetni sobi ter je obisk za telovadeče članstvo in naraščaj obvezen. Ostalo članstvo je bratsko vabljeno. Pričetek ob 20. Vabimo članstvo, naraščaj in deco, da poseča društveno knjižnico in to ob četrtkih od 19.30 do 20.30, ob petk.h od 19. do 20.30, ob nedeljah od 11. do 12. Knjižnica posluje v prosvetni sobi nad odrom. SoKolsko društvo v Sl°venjgradcu priredi 14. maja svojo vsakoletno veliko jav. no tombolo s prav lepimi dobitki. Kmetijsko ministrstvo je isto že odobrilo. (—) Sokolska četa Brezje-Mošnje vprizori drevi ob 20. v Sokolskem domu v Radovljici ljudsko igro s petjem in godbo »Vesela božja pot«. Cisti dobiček je namenjen za zgradbo sokolskega doma na Brezjah. (—) Sokolsko društvo Gorje pri Bledu priredi danes ob 15. predavanje o »Bolgariji«, spremljano s slikami. Predava predavatelj ZKD g. Bučar Vekoslav. Kako napreduje sokolska petletnica v župi Tuzla nam najbolje kaže poročilo o tej akciji na župnem občnem zboru, ki je bil 5. marca v Tuzli. Izmed 105 edinic sta pristopili k petletnemu izrednemu delu 102 edinici. Kar 43 jih je med njimi, ki so sklenile, da si postavijo lastni dom. Osem izmed njih je to namero tudi že izvedlo, na-daljnlh 17 domov je že v gradnji in bodo po veliki večini že letos dogotovljcni, a 18 edinic je na široko pripravilo svojo gradbeno akcijo ter upajo, da bodo do konca petletke izpolnile dano zaobjubo. Poleg teh del je bilo dosedaj zasajenih nad 70.000 plemenitih sadnih mladik, dalje je članstvo uredilo 52 studencev z zdravo pitno vodo, premostilo 5 potokov, izvrtalo 9 vodnjakov in postavilo 5 spominskih vodnjakov. Dalje je 6 edinic uredilo vsaka svoj sadovnjak, pet čet je imelo poljedelske tečaje, 12 društev pa vaditeljske tečaje. Iz teh podatkov vidimo, da bo uspeh v tej župi prav izdaten, vreden naporov. Sokolska župa Split je organizirana v 6 okrožjih, ki štejejo skupno 33 društev in 18 čet. Najmočnejše je seveda splitsko društvo, ki ima preko 1300 članstva in izredno veliko število naraščaja in dece, da je telovadnica v lastnem domu vedno prenapolnjena. Izmed ostalih boljših društev o-menjamo Sinj, Trogir, Stari grad, Makar-sko, Milno, Vis, Hvar itd. Poleg njih pa je v župi tudi nekaj edinic, katerih delovanje bo treba čimprej poživiti, župna glavna skupščina je pokazala veliko enodušnost med članstvom, kar je porok, da bo navzlic raznim oviram dalmatinsko sokolstvo doseglo svoj cilj. Smrt uglednega poljskega Sokola. Tajnik Zveze poljskega sokolstva. brat inž. Michal Terech je dovršil svojo življenjsko pot. Vztrajal je do zadnjega kot tajnik. Njegov odhod je bolestno odjeknil med slovanskimi Sokoli, saj je bil zaradi svojega slovanskega mišljenja poznan zlasti med češkoslovaškimi brati, kjer je imel polno prijateljev. Bil je brezkompromisen, slovansko misleč poljski rodoljub, ki je svoje naziranje vedno in povsod zastopal in tudi trpel zanj. Bodi bratu lahka zemlja! — Savez Sokola kraljevine Jugoslavije je izrekel poljskemu sokolstvu svoje sožalje in prejel te dni toplo napisano pismo od bratov v Varšavi, ki se zahvaljujejo za izrečeno sožalje. Na glavni skupščini župe Beograd, ki je bila v nedeljo 26. marca je bila po veliki večini izvoljena dosedanja župra uprava s starosto br. dr. Mihailom Gradojevičem na čelu. župni načelnik je br. čolovič, načel-nica s. Vučkovičeva, prosvetar br. Sino-bad, profesor, tajnik br. Dušan živkovič. sodnik. Glavni skupščini so prisostvovali delegati vseh župnih edinic, mnogo zastopstev raznih beograjskih nacionalnih društev. Razveseljivo je bilo, da so poslala beograjska društva visokošolcev svoje zastopnike in smo poleg njih opazili na slavnostnem delu skupščine tudi izredno veliko število vseučiliščnih slušateljev, ki so pričeli v zadnjih mesecih živahno sodelovati pri sokolskem delu. Svoje zastopnike na skupščino so poslali tudi bolgarski Junaki, vodil jih je predsednik sofijske junaške oblasti, br. Anastazov. Mostarska župa in sokolska Petrova petletnica. Nadaljujemo danes s podatki o izrednih sokolskih delih v okviru petletnice. Neverjetno je, da je v mostarski župi, ki obsega tako siromašne predele, dosedaj že zgrajenih 18 sokolsklh domov, v gradnji pa jih je nadaljnjih 15. Edinice so si v 12 primerih uredile svoja telovadišča, dosedaj jih je v vsej župi že 33 gotovih. Na področju gospodarstva moramo omeniti, da je bilo dosedaj zasajenih že 57.391 sadik sadnega drev;'a in zasajenih je 54 gozdnih parcel. Člani sokolskih edinic so nadalje uredili 1780 zelenjavnih vrtov, mnogo je bilo storjeno tudi za razširjenje čebelarstva. Dosedaj so bili izdelani 2504 sodobni panji. Naglasiti je treba smotrno delo čet na zajetju raznih studencev v praktično urejene vodnjake. Saj so tamkaj v tem pogledu marsikje vladale naravnost obupne razmere. Zasluga sokolstva je, da je dosedaj že 55 vodnjakov zgrajenih. Okrog 35 pa jih še čaka na dovršitev. župni crosf. eountry (tek po polju) priredi v nedeljo , 2. aprila, dopollne na Glaziji celjska sokolska župa. Za prvenstvo bodo tekmovali člani in članice ter moški in ženski naraščaj na 4000 m 2000 odnosno 1500 m. Proga za člane bo tekla izven igrišča s startom in ciijem na Glaziji, krajša proga za naraščaj in ženske oddelke pa bo na igrišču. Za tekme se je prijavilo lepo število bratov in sester ter se nam obeta zanimiva borba. Društva, ki še niso poslala prijav pozivamo, da to store takoj. Zanimivo bo tekmovanje sester, ki bedo prvič pri nas pomerile svoje moči na tako dolgi progi. Kakor čujemo, se za to tekmovanje pridno pripravljajo. MTŠTTS za zdravljenje spolnih slabosti seksualne impotence, za spolno slabost ter za okrepitev funkcije spolnih žlez poskusite originalne hormonsne neškodljive „HORMO-SEKS" piluEe Dobivajo se v vseh lekarnah. 30 pllui Din 84.—, 100 pl.ul Din 217.—, 300 pl lul Din 560 — Zahtevajte le originalne »Hor-mo Seks« pllule. ki so na škatlici zunaj opremljene z zaščitno znamki-o Po pošti razpošilja I.EKARNA BAHOVEC. LJUBLJANA. — Glavno skladišče: Farm. kem laboratorij »VIS-VIT«, Zagreb, Langov trg St. 3. Ogl. reg S. br 1890 35 a 19e'Jko noči Iz žlvlfeaiia na deželi VOJNIK. Agilni dramski odsek Sokolskega durštva Vojnik uprizori danes ob pol 4 popoldne za mladino pravljično igro v 4 dejanjih »Jurček« od P. Golie. Z veseljem pozdravljamo srečno zamisel odseka, da uprizori mladinsko igro, katere posebno vojniška mladina tako zelo pogreša. Zato bo uprizoritev »Jurčka« vsekakor izreden dogodek za Vojnik in njegovo oko. lico. Da bodo odrasli nemoteno lahko preživeli nekaj uric v vedrem uživanju pravljičnega sveta, je za njih predstava v soboto zvečer, na kai posebno opozarjamo ljubitelje Taiije. Vsem prav toplo priporočamo obisk! RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes ob 15.15 in ob 20. križev pot velike ljubezni »Moč ljubezni«. Za dodatek Paramountov zvočni tednik. Naš^ ^lefiališče D R A 31 A Nedelja, 2. ob 15.: P.evara. Znižane cene. Izven. Ob 20.: žene na Niskavuoriju. Znižane cene. Izven. Ponedeljek, 3.: Zaprto. Torek, 4.: Zaprto. (Kraljeva proslava v operi). Danes popoldne bodo igrali delo mladega nadarjenega pisatelja štandekerja »Prevaro«, ki opisuje zanimivo zgodbo iz kmečkega življenja. V glavnih vlogah: Boltarjeva, Potokar, V. Juvanova in Pre-setnik. — Zvečer bodo ponovili najuspe-lejšo igro letošnje sezone »žene na Niskavuoriju«. Za obe predstavi veljajo znižane cene. Igralski jubilej. V torek 4. t. m. bo slavil v operi pri predstavi »živega mrtveca« Emil Kralj, odlični član drame, 25-letnico svojega uspešnega in zaslužnega delovanja na področju slovenske umetnosti. Popularni igralec, ki ga pozna občinstvo iz številnih umetniških kreacij, bo praznoval obenem 20-letnico, odkar igra pri nas. Vse prijatelje njegove umetnosti, ki ga žele slaviti, opozarjamo na prodajo vstopnic v naprej pri operni dnevni blagajni. OPERA Nedelja, 2. ob 15.: Jesenski manevri. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20.: Evgenij Onjegin. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 3.: Zaprto. Torek. 4.: živi mrtvec. Proslava 25-letnice umetniškega delovanja Emila Kralja. Sreda, 5.: štirje grobijani. Red Sreda. »Jesenske manevre« bodo peli danes popoldne po globoko znižanih cenah od 24 din navzdol. Zasedba glavnih vlog: Vida-lijeva, Barbičeva, Jeromova. Zupan, San-cin, Peček. Dirigent šušteršič. Režiser Zupan. »Evgenij Onjegin, eno najlepših oper slavnega ruskega skladatelja Cajkov-skega bodo peli drevi po znižanih cenah. Tatjano bo pela Heybalova, Ojegina Primožič, Lenskega Banovec, Gremina Lupša, V ostalih vlogah: Kogejeva, španova, škerjančeva, Orel, škabar. Golovin in Hva.stja. Dirigent Štritof. Režiser prof. šest. »Vse za šalo« je naslov najnovejše operete, ki pride za praznike v naš operni repertoar. Opereto sta napisala Gorinšek in Jiranek. V posameznih vlogah bodo nastopili: Daneš, Sancln, Drenovec, Peček, Bratina, Simončič, Pianecki, Jelnikar, Rus, Sladovljev, Starič, Sekula, Poličeva, Ribičeva, Baibičeva in Rakarjeva. Dirigent žebre. Zrežiral bo opereto avtor sam. IZ ŠOLE Učiteljica: »Stanko, to opravičilo sfi vendar sam napisal.« Učenec: ^Prosim, da, jaz sem očetov tajnik.« OB OBALI Ona: »Morje je kakor otrok. Zdi se mi, >a se včasih smeje, včasih joče.« On: >In mokro je zmeraj.« PRIRODOSLOVJE Tonetu je šest let. Janku osem. Tcne pravi: »Mislim, da bo sosedova mačka mlade dobila.« »Nemogoče,« pravi Janko. »Zakaj?« vpirša Tone. * »Zato, ker je mačka maček, gospocQe pa ne rodijo.« c: ! Razum ali srce? Kdo ima prav, idealisti ali materialisti? -Gmotne skrbi ubijajo ljubezen Na vprašanje: pamet ali ljubezen? — bi lahko na kratko odgovorili: oboje. Pamet in ljubezen bi morali enakomerno sodelovati pri izberi druga v ljubezni. Življenjska praksa pa kaže, da vodi le prečesto ali sama ljubezen a'.i sama pamet ljudi skupaj. Tam idealisti, tu materialisti — kdo ima prav? Mladost izbira skoraj vedno iz ljubezni. V zanosu čustva izključuje običajno vsaiko pamet. Usoda je skovala ljubezen, usoda bo tudi poskrbela, da pojde vse v redu, skrbela bo tudi za povsem zunanje stvari, kakor za ustvaritev gospodinjstva. To ravnanje je gotovo nekaj lahkomiselno, a če bi ga ne bilo bi tudi ne bilo devetdeset izmed sto zakonov. Da pa je treba pri vsej ljubezni poslušati malo tudi glas pameti, to spoznamo pozneje na vsak način. Kaj nam pravi ta g'as pameti? Nastopa S mnogimi pomisleki, kadar vidi da se hočeta dva zaročiti kar na vrat na nos. Glas pameti svari pred vsem mladega moškega Zakaj baš njega? Zato. ker je ta tisti, ki prevzema na zadnje vso odgovornost nase in jo mora prevzeti, če je bil njegov zakon lahkomiselnost. Lahkomiselnost pred vsem, kar se tiče materialne strani. Tako je često v dvomih, ali naj tvega, da se poroči s popolnoma ubožnim dekletom. Glas pameti ga svari: »Glej vendar na to, da dobiš takšno z denarjem, katere imoviti oče bo lahko priskoči} na pomoč! Ali ni dovolj mičnih dek et ki imajo hiše in drugo imetje in ki jim manjka samo krepkih moških rok? Zakaj bi se na ta način ne zasiguraj za vse življenje??« Ta glas pa, k sreči, potem umolkne, kajti večinoma ne maramo biti odvisni od denarja tastov in od bogastva, ki lahko kmalu skopni. »Ubogo dekle, ki je praktična in štedlji- va, dobro vzgojena in se zaveda svojih dolžnosti, mi bo v življenjskem boju boljša pomoč, kai-tš čutila bo, da jo bolj ljubim nego taksno, ki bi jo vzel samo iz razlogov pameti.« 6i reče mladi mož. A kar se tiče mladih deklet, tudi te imajo dandanes dovolj samozaupan ia, da se zvežejo lahko z moškim, katerega eksistenca še ni popolnoma zagotovljena, pa zvracajo glas pameti, ki jim priporoča starejšega »dobro situiranega«. a tudi ne-Ijubljenega zakonskega druga Trdno verujejo. da bo prava ljubezen premagala vse zunanje težave — in prav je tako. Vsaj do neke mere. Prevelika gmotna skrb ubije sčasoma tudi najbolj vročo ljubezen Tega bi pri izberi življenjskega tovariša nc smela prezreti. Velik, pogostoma odločilen vpliv pri izberi ima zunanja pojava Mladi moški se zaljubi v lep obraz, dekleta osvaja krepka postava. Sto posebnost' vpliva na sto ljudi različno, tam. kjer predstavljajo za nekoga njegov tako z van i »tip«, pa odločajo včasih usodno. Ali naj pri izberi upoštevamo takšne zunanjosti? Odgovor je kratek. Da — če zadovoljuje io tudi lastnosti značaja vsem zahtevam. Zakon vendar ni poklicna skupnost, ni samo pogodba prijateljstva. Dve bitji naj združi neločljivo za vse živ'jenje. Brez tega. kar imenujemo »fluid«. je pravi ljubezni kaj težko osvojiti si oba človeka. Fluid pa sprožijo spočetka vedno zunanjosti, pa naj bodo te zvok glasu, barva las, način gibanja ah kar koli. Bog ljubezni je tu nenadno izstrelil svojo puščico in že jc ljubezen zagrabila dve srci, rzbera jc določena. Kaj pomagajo tu vsa teoretična razmišljanja? Mrlič ugriznil vlomilca Drzna nočna tatvina v grobnici V bližini bulvarja kraljice Aleksandre v I lite s krvjo. Spodaj je bil sarkofag odprt. V»oi:i o + /--i i i «-\ 4- v» rfi t »noinni L*or>nlo t t r» 5 /-\»vx -i 1 o 1 /\ ? »» V-, + v>, i Pireju stoji na nekem trgu majhna kapela, ki jo je dal pred 25 leti zgraditi bogat mož kot zadnje počivališče za svojo ženo, ko mu je nenadno umrla. Tu se je pred nekoliko dnevi odigrala grozotna zgodba. V grobnico je hotel po vsej priliki vdreti drzen tat. Ob stranskem oknu je odstranil mrežo in ziezei v notranjost. Ko je naslednje jutro prišla v kapelo stara ženska, ki že mnogo 1et čisti v njej, je našla vhod, ki je drugače zaprt z veliko kamenito ploščo, odprt Takoj je stekla na policijo in dva policista sta izvršila "v grobnici preiskavo. Kar sta moža postave zagledala v njej. bi omajalo tudi najmočnejše živce Stopnice. ki so vodile h krsti, so bile vse po- Pokaži mi, kaj čečkeš. • Dve mladi newyorški dami sta si ustvarili nov poklic in zelo lepe dohodke s tem, da razlagata »doodlese«. »Doodlesi« so tiste čačke, s katerimi ljudje krasijo ne sa mo papir, temveč tudi mize, klopi in druge bližnje predmete, kadar n. pr. telefonirajo, govorijo ali poslušajo radio. Te risbe nastajajo, ne da bi jim posvečali posebno pozornost. Roko pri tem ne vodi razum, giba se podzavestno. Ker čeč-kanje ni stvar volje, razodevajo torej čeč-ka.rije po mnenju obeh mladih dam »najbolj skrite gone naše duše«. Iz vseh koncev Amerike dobivata sedaj kupe čečkarij, da bi jih razložili Razen tega pa sta 25 drugih mladih dam posvetili v skrivnosti svoje stroke in sta jih spustili na pristen ameriški način na nočne lokale, lepotne salone in podobne zavode. Seveda morajo te »zastopnice« del svojih dohodkov prepustili obema podjetnima dekletoma. Tudi psihologija je v deželi nemogočih možnosti — kupčija. Tisočkrat v višini SOOO m Dr. Herrstiom, meteorolog vremenske letalske postaje na Norderneyu v Nemčiji je slavil te emi nenavaden jubilej, nam-reč svoj 1000 polet v višino 5000 in več metrov Ob tej priliki so mu izročili po. sebno priznanje Dr. Herrstrdm se dvigne vsak dan v omenjeno višino, da pogleda, kakšno je vreme tam zgoraj. ««**«1a«f — nova obleka! Elegantne, moderne vzorce kvalitetnega blaga za obleke in površnike dobavlja po nizki ceni tvrdka P n A G O S C H W A B LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 7. Moška ln deška konfekcija vedno v zalogi. Na željo prvovrstna izdelava po meri v lastnem modnem salonu. »Imenitno! Zmaj mirno spi in ni niti (Slišal, kako sem se prikradel domov!« (»Marc Aurelio«) v njem je ležalo izborno ohranjeno truplo žene in umetne oči so ji bile široko odprte ter je bilo v svitu električne luči videti, kakor da živijo. Usta so bila napol odprta, obraz je bil ves krvav. Na truplu so ležale v zmešanem kupu vse dragocenosti pokojnice. Grozotni pogled je bil še grozotnejši zavoljo tega, ker je bil pokojničin kip, ki je stal vedno v nekem kotu grobnice, premak njen do sarkofaga. Pri tem je bil kip prevrnil veliko žaro, ki je bil v njej pepel pokojničinega moža. Ni bilo težko rekonstruirati dogodke, ki so se bili odigrali ponoči v grobnici. Tat je bil po vsej priliki najprvo razbil sarkofag in odvzel pokojnici vse dragocenosti, ki so predstavljale res r>ravo imetje. To mu pa ni zadostovalo. Sledovi so kazali, da je hotel mrtvi ženi izbiti tudi nekoliko zlatih zob. Pri tem je bržkone nehote pritisnil na gumb, ki je bil skrit v nekem or-namentu na zunanji strani sarkofaga in ki je sprožil neki mehanizem. Ta mehanizem je spravil v gibanje kip v kotu grobnice. Za kipom je bila v zidu tajna duplina s pismi, ki jih je bila mrtva žena pisala svojemu možu, in s fotografijami moža ter otroka, ki jima je umrl. Ko se je Kip premaknil, je zagnal na tla žaro, ki se je z velikim ropotom raztreščila Ta ropot in pogled na oremikaioči se kip je moral tatu, ki je hotel pokojnici baš izdreti zob, tako prestrašiti, da se je zganil in pri tem se je zganilo tudi zobovje ter hlastnilo po njegovi roki. Ko je začutil, da ga je mrtva ženska, ki jo je hotel oropati, »ugriznila«, je popolnoma i7gubil glavo in je zobovju z razburieno kretnjo iztrgal roko Pri tem se ie moral tako raniti. da mu je curljala kri tudi po poti do okna skozi katero je ušel Na sarkofagu so odkrili mnogo prstnih odtisov in ti da-jeio ooHHii uoanje, da bo grdega zločinca kmalu prijela. Nesreča ruskega parnika Sovjetski motorni tovorni parnik »Če-ljuskinec«, krod z več nego 5000 tenami, ki se je polno na tovor jen vrača' te New Yorka v Leningrad, je pred Talinam nasedel na sipino. Kapitan je sprva odklonil vsako pomoč estonskih vlačilcev, pozneje pa se je z njimi sporazumel. Še proden so ga potegnili s sipine, pa se je parnik razklal na dva dela. Sprednji del jo ostal na sipini, zadnji dol s poveljniškim mostom 'm stroji je odplavali. Posadko so še pravočasno rešili Odplavije«i zadnji de! so spTavili na varno pri otoku Nargenu. Slapovi kraljice Viktorije v New Yorku Obiskovalci svetovne razstave ▼ New Yorku bodo lahko tam občudovali znamenite afriške Viktorijine slapove, seveda ne v naravi temveč v betonskem modelu, ki se pa lahko pokaže. Model je visok 10 m, ima dolžino cestne četrti in v minuti bo steklo preko njega 250.000 1 vode Mode* razstavlja Južna Rodezija, kjer 60 pravd Viktorijmi slapovi. človeški »rak« Te dni so policijo v> Denveru telefonič-no opozorili, da stopa neki po vsej priliki zblazneli možak ritensko po cestah. Policijski avto. ki so ga takoj poslali, je našel v resnici moža. —ki je počasi in previdno, toda s hrbtom naprej prečkal ulico. Ustavil: so ga in ga obrnili, kakor se spodobi, toda mož toga ni maral, zato ga je policija odpeljala v mestno bolnišnico. Zdravniki so sprva mislili, da gre za žrtev kakšne posebne bolezni, k ima rzvor v notranjem ušesu, toda pieiskuva je pokazala. da je John Bollinoor, kakor se mož imenuje, telesno popolnoma zdiav. Oddali so ga psihiatrom Ti so kmalu odkrili da gre za neko oblko histerije Mož je bil svoje mesto kot pomivalec krožnikov nenadno izgubil in je izgubil duševno ravnotežje. Edino zdravilo, ki so mu ga predpisali, je bil m.r. Drama za enega samega igralca Nizaemon Kataoka, znani Japonski igralec ženskih vlog iz Osake, nastopa v Toki ju ta čas v enodejanki »Ljubezenski roman Osome in Hisamacuja«. V tej igri sedemkrat spremeni kostum in masko. Ko se dvigne zastor, se pojavi na »cvetni poti«, ki vodi skozi prostor za gledalce na oder, kot mladi ljubimec Hisamacu. Za kuliso zleze potem bliskovito v obleko in masko svoje ljubljene Osome. Potem se spremeni v Hisamacujevo zaročenko Omi-cu, pozneje v boga groma in končno v služkinjo. V vseh petih vlogah mora govoriti seveda z različnim elasom. V igri ne nastopi noben drug igralec razen Nizaemona Ka-taoke. Stratosfera In vreme Pomen stratosfernih balonov brez posadke V vseh delih sveta se vremenoelovne po staje trudijo, da bi z rednimi poleti z letali in spuščanjem balonov brez posadke dobile točne podatke o razmerah v najvišjih ozračnih plasteh. Pri tem uporabljajo že davno balone z brezžičnimi napravami ki avtomatično sporočajo merilne podatke ali pa balone z merilnimi pripravami, ki padejo z majhnimi padali na zemljo, čim se balon v najvišji višini razpoči. Stratosfera se začne približno 12 km nad zemljo in sega do višine 300 km. Toplomer kaže v teb višinab 50 do 70 stopinj pod ničlo, kisika pa je tako malo, da mora človek imeti na obrazu masko za dovajanje kisika. Plašč stratosfernega balona je pri zemlji stisnjen, v višavi se napihne. Najvišjo točko v stratosferi so doslej dosegli Američani in Rusi, namreč približno 22 km nad zemljo Registrirni baloni brez posadke so ŽS pred mnogjni leti prekosili višino 20 km. V Saint-Cyru* je sedaj eden izmed registrirnih balonov dosegel ogromno višino 31.456 m. To je najvišja višina, ki jo je kdaj dosegel registrirni balon z avtomatično radiotelegrafsko napravo, med tem ko so se običajni registrirni baloni dvignili tudi že 34.000 m visoko. Balone, ki gredo v takšne višine, je treba seveda pripraviti tako, da morejo vzdržati vse vplive teh višin. Prejšnji baloni iz lepljenih kosov gume ne prihajajo v poštev. Sedanji haloni so iz enega kosa in ko jih napihnejo, jih obrizgajo še s kavčukovo raztopino. Francoski balon, ki je dosegel rekord z radijsko oddajno postajico, radijsko sondo, kakor jo imenujejo s strokovnim imenom, je imel premer 80 cm. Napolnili so ga z vodikovim plinom. Vse priprave in naprave, radijski oddajnik, ba-meter, toplomeri, higrometer i. t. ČL, so tehtale komaj 2 kg. Dvigal se je 89 minut in so ga nekaj časa lahko zasledovali a teodoliti. Med dviganjem so prejeli brezžična poročila o temperaturnih razmerah, ki so meteorologe precej presenetila. Stratosfero je balon dosegel že pri 9500 m in tu je znašala temperatura 55 stopinj pod ničlo. Do 22 km se je zelo malo spreminjala, proti vsemu pričakovanju se je celo dvigala, tako da je znašala pri 22.000 m minus 51 stopinj. Številni meteorologi so zastopali nazira-nje, da je svet v stratosferi, torej onkraj 10 km, popolnoma miren in da nima tako rekoč nobenega vpliva na naše vreme. Dejstvo je, da postajajo oblaki onkraj 8000 m čedalje bolj redki in da na zadnje popolnoma izginejo. Izkazalo pa se je, da stratosfera nikakor ni kakšen nevtralni pas, temveč da se tam dogajajo žive spremembe. V 24 urah se temperature n.pr. lahko spremenijo za 15 do 20 stopinj, torej bolj nego običajno pri tleh. Iz tega bi bilo razvidno, da ima stratosfera vendarle nekaj več vpliva na naše vreme, nego smo mislili doslej. Iz tega razloga pripravljajo meteorologi balone brez posadke in z brezžičnimi napravami, ki naj bi prekosili tudi rekord balona iz Saint-Cyra. Nikaragujski prekop Nova zveza med Atlantikom in Pacifikom V krogih v bližini washingtonske Bele hiše zatrjujejo, da bo predsednik Roose-velt v kratkem zahteval od kongresa dovolitev kredita 750 milijonov dolarjev za zgradbo nikaragujskega prekopa. Načrt, da tat se poleg panamskega prekopa zgradila še ena zveza med Atlantskim in Tihim oceanom, je že stara, še' starejši nego načrt ža panamski prekop, že l. 1914. so sklenile Zedinjene države z Nikaraguo pogodbo, po kateri so dobile suverenost na 50 km širokem pasu vzdolž projektirane trase. Napetost, ki se je pojavila pred ne- Kemija v človeškem telesu Genialna metoda narave, ki prekaša vzorno organiziran industrijski obrat Glede delovanja naših prebavil so mislili še pred kratkim da so povedali vse bistveno, če so ga primerjali z veliko kemično industrijsko napravo, ki ji je naloga predelavati zamotano sestavljene snovi živalskega in rastlinskega izvora tako, da lahko preidejo v človeški organizem, ne da bi jih ta občutil kot nekaj tujega. Vsak odsek črevesja ima po tej teoriji svojo določeno nespremenljivo nalogo, hrana mora po sili skrvzl neštete toge izbokline in vbokline črevesnih žlez ter res, med katerimi ostaja dalj ali manj časa in se razčlenjuje. že ta podoba je bila sposobna povzročati najvišje občudovanje, kajti ves proces presnove se dogaja v redu, ne da bi nam bilo treba samim posegati vanj in ne da bi tudi mogli posegati. Tu pa tam nastane kdaj slučajen ropot v našem trebuhu. To je vse, kar občutimo o teh tako važnih in zamotanih dogajanjih v nas. Nove raziskave o delovanju prebavil pa kažejo, da je še dosti bolj skrivnostno in iznajdljivo, nego swio smatrali po doseda- Ogrlica kraljeve ljubice Ženska, ki je omajala prestol evropske dežele V kratkem bodo v Londonu na javni dražbi prodali biserno ogrlico, ki je pred več nego devetdesetimi leti povzročila odstop nekega kralja. 249 brezhibnih biserov, nanizanih na tri vrvice, ki merijo v dolžino poldrug meter, je v zveza z lepo nosilko zamajalo prestol in je za nekoliko tednov spremenilo Monakovo v pravi ča-rovniški kotel... Gre za biserno ogrlico Lole Montezove, slavne plesalke, ki je postala favoritka bavarskega kralja Ludovika I. Nihče ne more povedati kdo je sedanji lastnik ali lastnica te ogrlice, kajti londonsko podjetje. ki bo izvedlo dražbo, se je obvezalo, da tega ne bo izdalo. Lepa plesalka, ki je v svojem 43, letu obubožana in pozabljena v New Yorku umrla, je ogrlico nedvomno že prodala. Ko je prišla 1. 1846. gostovat v Evropo in v Monakovo, se je srečala s kraljem Lu-dovikom, ki si je takoj pridobila njegovo naklonjenost. Rodila se je v Limericku kot hči nekega irskega polkovnika in kreolke, pa je imela dovolj sposobnosti, da se je s kraljevo naklonjenostjo okoristila. Že od vsega početka je razmerje bavarskega kralja z lepo plesalko predstavljalo evropsko senzacijo, ki je imela obenem važne politične posledice. Montezova je povzročila padec Abelovega ministrstva, ki ji ni bilo naklonjeno, in si je pod Wal-lersteinovim ministrstvom pridobila bavarsko državljanstvo ter naslov grofice Landsfeldske. Toda monakovskemu prebi- valstvu se ni mogla prikupiti. Val ogorčenja se je dvignil proti njenemu političnemu delovanju. Za plesalko in proti njej so se dogajali pretepi. Pretek med študenti, ki so ji bili naklonjeni, ter študenti, ki so bili proti njej ter so se jim pridružili ogorčeni monakovski meščani, je v februarju 1. 1848 imel za posledico, da so morali monakovsko vseučilišče zapreti in da je plesalka odpotovala ali bolje rečeno, zbežala v Švico Zagrnjeno kočijo, v kar teri se je odpeljala iz Monakovega, so ljudje obmetavali s kamni. Neposredni povod za te demonstracije je dala dragocena biserna ogrlica, ki jo je bil Ludovik I. podaril svoji favoritki. Kralj sam je iz teh dogodkov potegnil potrebne konsekvence in se je odpovedal kroni. Nikoli več se ni srečal z lepo Lolo, ki je kmalu potem pokazala Evropi svoj hrbet in odšla v Ameriko, da bi si tam poiskala novo srečo. Toda višek svoje lepote in umetnosti je bila tedaj že prekoračila. Le malo ljudi je sledilo njeni krsti, ko je 1. 1861. v New Yorku umrla. Celo v evropskem tisku ni bilo o smrti te plesalke, ki se je z meščanskim imenom imenovala Maria Dolores Gilbertovega, nobenega posebnega odmeva Lola Montezova se je izkazala tudi kot pisateljica. Pisala je eseje o ženski emancipaciji in o znamenitih ženah stare in nove zgodovine. Toda »Spomini Lole Montezove«, ki so izšli 1. 1849., niso njeno delo Kakžna je bila usoda njene usodne ogrlice v zadnjih desetletjih, ni znano. njih teorijah o togosti služniških struktur v črevesju Raziskava zelo majhnih odsekov živega črevesja, ki so ga napolnili s kontrastno hrano, je namreč pokazalo, da se relief sluznic med prebavnim delom na istem mestu neprestano spreminja, čeprav mišičje črevesnega ostenja, ki leži bolj daleč. počiva. Na vsakem poljubnem mestu se po potrebi tvorijo izbokline, gube, brazde različne velikosti in višine in te ostajajo toliko časa, dokler so za prebavno delo pač potrebne, na kar se zopet zravnajo in izgladijo. Kot nosilce teh sprememb so ugotovili lokalno spremenljive količine limfatske tekočine, ki se v žil ju in luknjah vmesnega tkiva nabira zdaj v prava jezera in reke. potem se pa spet odteka na draga mesta. Posledica je ta, da je »gorovje« sluznic na vsakem baš delujočem mestu v pravi revoluciji, v neprestanem spreminjanju oblik. Učinek tega je ta, da se črevesna širina v sluzniški plasti isto tako neprestano spreminja, ne da bi mišična plast ostenja pri tem kaj delovala. Vsaka razširitev ima za posledico, da se vsebina črevesja vsrka globoko v vbokline, vsaka zožitev pa jo požene spet preko grebenov gub v sosedne doline. Tako se hrana neprestano meša. Vsak delček hrane lahko pride v dotik s tistimi izločinami črevesnih žlez, ki ga morejo predelatL Samodelni pregibi reliefa črevesnih sluznic pa ima še drug učinek, ki je nemara še važnejši nego mehanično premešanje hranilne tekočine, ki se pomika počasi navzdol. Organizmu potem namreč ni potrebno, da bi določena dela prebave opravljal na določenem mestu, temveč si črevesje začasno samo stvori večje ali manjše sortirne in prebavne predele tam, kjer jih baš potrebuje. Ta metoda je tako genialna, da prekaša narava s tem zopet tudi še tako dobro organiziran industrijski obrat. Da more kakšna kemična tovarna racionalno delati, morajo biti njene naprave, kakor vemo, na stalnih mestih in tako razporejene, da pridejo po najkrajši poti do poedinih predelovalnic. Vsak izmed teh oddelkov industrijskega obrata ima svoje posebno delo, svoj s posebne stroje in posebne delavce. Največja zmešnjava bi nastala takoj, čim bi opremo dveh sosednih dvoran zamenjali ali če bi specialnim delavcem kakšnega oddelka padlo na um, da bi začeli proiz. vajata kakšen vmesni produkt, ki ga normalno proizvajajo v drugem oddelku. V živem nasprotju s to enostranostjo in nespremenljivostjo industrijskih naprav pa je vsestranost narave, ki si g-radi svoje delavnice in stroje tam, kjer jih baš potrebuje, in sicer še tako, da more na istem mestu zgraditi zdaj naprave te. zdaj naprave druge vrste, na kar jih po uporabi spet razd ra. Pri tem pa ne pride do nobenega nereda in zmešnjave v njenem proizvajalnem procesu. koliko leti med Zedinjenimi državami in srednjeameriško republiko, gre po veliki meri baš na račun te pogodbe, ki je bila posebno japonski propagandi trn v peti. Japonski vpliv v Nikaragui bi bil skoraj dovedel do razveljavljenja te pogodbe. Ker se je obnovile normalno razmerje, mi-| slijo Zedinjene države, da se lahko brez I nadaljnjega vržejo v izvedbo tega načrta-i Prednosti nove zveze med oceanoma so j jasne. Prvič bi šel prekop skozi ozemlje Zedinjenih držav, drugič bi mogel biti teh-j nično zmogljivejši od Panamskega prekopa. širina bi znašala 38 m, tako da bi imele prehod tudi najmogočnejše vojne ladje. Tretjič pa bi se pot od atlantske obale Zedinjenih državah do pacifiške obale skrajšala za 1100 km. Prekop bi bil dolg 276 km, trasa bi šla skozi naravno jezero, ki bi predstavljalo vodni rezervoar za novi prekop. Postani in ostani član Vodnikove družbe! ANEKDOTE Bradley je bil ravnatelj greemvichske zvezdarne. Delaj je odlično, zaslužil pa malo, tako da je težavno živel. Kraljica je slišala o tem in mu podvojila plačo. Učenjak se je tega veselil, obenem pa ga je zaskrbelo, kakor kaže njegova izjava: »škoda je, kajti sedaj, ko je videti nekaj na tej službi, se bodo potegovali zanjo tudi takšni, ki niso astronomi — in jo bodo tudi dobili!« L. 1826. je dirigiral Carl Maria v. VVe-ber v Londonu svojega »Oberona«. Med skušnjami je njegovo oko večkrat pogledalo enega izmed pevcev in nekega dne je v odmoru stopil k njemu, mu podal na prisrčen način roko ter dejal: »Iskreno se Vam zahvaljujem za veliki trud, ki ga polagate v mojo opero.« »O, gospod, to pa res ni takšna reč.« se je branil pevec, ki se je čutil polaskanega. »In vendar je. Res je, da se zelo trudite. Samo če pomislim, koliko not pojete, ki jih sploh ni v partituri!« je odgovoril Weber. ★ Ko je John Field, slavni muzik, 1. 1837. v Moskvi legel na zadnjo posteljo, so njegovi ruski prijatelji menili, da brez duhov, niške pomoči ne bo dobro opravil na onem svetu. Ker je bila videti sila velika, so pozvali nekega pravoslavnega popa k umirajočemu. Prišel je kmalu v polnem o matu, spočetka pa ni vedel, kaj bi s tem tujcem, o katerem so mu dejali le to, da je slaven v kraljestvu umetnosti. Končno je dejal: »Sin moj, aU si bil luteranec ali kal-vinist?« »Pianist,« se je nasmehnil Field in umrl. VSAK DAN ENA »In kje vas boli, g. mesarski mojster »Tukajle gospod doktor, pri obistni pečenki . . , < (»Ric et Rac ;). •Va^a iensGa stran Svetle pomladne bluze Svetle, lahke in koketne — takšne so nove pomladne bluze. Po mehki prosojnosti tvoriv, po milobi nežnih, pastelnih barv in mladostni ljubeznivosti svojega okrasja so prave znanilke pomladi in glasnice sončnega toplega vremena. Moda je zaljubljena v te nove bluze — vsak dan si izmišlja sto novih, očarljivih podrobnosti za nje, kakor da bi hotela v teh nežnih stvaritvah svoje domišljije zopet enkrat prekositi samo sebe. Vsekako se je z novimi bluzami modi posrečilo ustvariti velikansko izkušnjavo za vsa, žal še preveč dovzetna ženska srca ... JE1SET V VELIKI IZBERI ZA OBLEKE IN PLAŠČE V RAZLIČNIH BARVAH IN DESENIH. MANUFAKTURA F.KS SOUVAN MESTNI TRG 24. In katera izmed nas bi se mogla odločno in dalj časa upirati ljubkosti svežih svilenih muselinov, nežno vzorčastih or-gandijev, prosojnih batistov in lahkih, pikčastih svil? Posebno če so bluze iz vseh teh mikavnih tvoriv še okrašene z drobno prešitimi robčki, s finimi čipkastimi vdelava-mi, z ažurji, z malimi gubicami, s šumečimi »fichu«-ji, s čipkastimi obrobki, z vo-lančki, z naškrobljenimi pentljicami, o, saj ni ne konca ne kraja vseh teh drobnih zapeljivosti! Zlasti čipkasto okrasje predstavlja novo nad vse elegantno noto pri izdelavi letošnjih pomladnih bluz, ki se idealno sklada z lahkotno in vendar profi-njeno dražestjo nove mode. Seveda so izrazito športne bluze bolj solidne. 2e trpežna, praktična tvoriva, kakor platno, surova svila, pike ali jersey ne dopuščajo nobenih preveč lahkomiselnih posebnosti. Tu pridejo v poštev le stara, preizkušena sredstva športne mode: mali žepki, številni gumbki, pentlje pod vratom in prešite ter razpuščene gube ali gubice, ki dajejo športnim bluzam neprisiljeno, udobno širino. Važna za športne in popoldanske bluze je okolnost, da jih brez izjeme pod pasom nosimo v krila Moda je torej odpravila kratke ali dolge kazake, ki po nepotrebnem razširjajo boke in podaljšajo linijo života! Kakor smo na tem mestu že ponovno poudarili, so letos izredno moderne pikčaste bluze, ki tako veselo in mladostno učinkujejo v zvezi z novimi, lahkimi kostumi. Pikčasta bluza iz surove svile, ki jo predočuje naša skica, ima dolge, ob zapestju nabrane rokave in okrogel, dečji ovratnik. Zgornji del života je sestavljen iz vodoravnih, spredaj zaokroženih prog. Brez težav deluje Darmol < temu prijetnost pri uporabi-, nobenega kuhanja Ca-ev.niti poJ iran|a krogljic In ne gren-|h soli Darmol je okusen kakor jev.niti polirania krogljic In ne grenkih soli Darmol ie okusen kakor Čokolada Ne po«ku4aj»e z nepreizkušenimi preparati, lemve« uredite svojo prebavo r dobrim odvajalnim sredstvom f«sui£f mi m i leunal Motiv teh dvojno prešitih prog se ponavlja na rokavih (1. skica). Naslednja bluza je iz nežnobarvnega ba-tista in je bogato okrašena z drobno prešitimi robčki. Dečji ovratnik je sestavljen iz batista in nežne, bele čipke, enaki čipkasti vdelavi pa krasita sprednji del bluze (2. skica). Vse bolj preprosta je črtasta platnena bluza, ki jo nosimo k športnemu kostumu. Na tej bluzi učinkuje predvsem tvori vo, ki je sestavljeno v različnih legah in pa široke, zgoraj dvojno prešite gube, ki se končujejo v širokem pasu (3. skica). Nežna bluza iz prosojnega, svilenega muselina, je vsa okrašena s posebno finimi čipkami. Spredaj je tvorivo drobno nagubano, vse te fine gubice pa se nad pasom iztekajo v drobno prešite robčke. Tudi ro-kavčki so okrašeni z gubami in čipkami, podobno kakor život bluze (4. skica). Ljubka mladostna bluza iz pikčastega organdija je pod kratkim sedlom na ramenih prav fino nabrana. Okrogli ovratnik in mali manšetki so okrašeni s serpentinasto krojenimi volančki. Bluzo zapenjamo spredaj z gumbki iz istega tvoriva (5. skica). Bluza iz vzorčastega muselina ima zanimiv, trikoten izrez, ki ga obdajata dva zaokrožena naramna dela. Život je nabran ob straneh v dveh navpičnih šivih, ki ju spredaj ob pasu združimo v ozko pentljo (6. skica). PRISTNE KANADSKE SREBRNE LISICE V IZBRANI KVALITETI PRI l. ROT Ljubljana, Mestni trg 5 Sestavljene obleke Sestavljene obleke. Dostikrat iščemo dobrega donvsieka, kako prenoviti staro obleko, da bi učinkovala povsem izpremenje-no. Za takšno prenovitev nam priporoča moda kombinacijo dveh kontrastnih tvoriv morda gladkega in karirastega blaga ali pa gladkega in črtastega baga. D slej gladki obleki ustvarimo lahko s karirastimi vdelavami povsem drugačen videz, kakor je videti na naši skici. tedflni list Kako bi kuhala, če . Ponedeljek. Obed: Golaževa juha. Telečji karmenateljni s špinačo. Oranžni kompot. — Večerja: Možgani z jajcem. Solata. Torek. Obed: Goveja juha z rižem in ohrovtom. Govedina garnirana z ohrov-tom, praženim krompirjem in vinsko omako. Rahla omleta. — Večerja: Telečji jezik (kuhan dopoldne v juhi) v sardelni omaki. Rczanci. Srola. Obed: Na juhi ječmenček. Zavita telečja pečenka z Višnjevim zeljem in pečenim krompirjem. Hitri tolki. — Večerja: Rižoto z jagnjetino. četrtek (veliki). Obed: Vinska juha. Cvetača z maslom. Jabolčna pita. — Večerja: Nadevani slaniki. Krompirjeva solata z motovilcem. Petek (veliki). Obed: ZeFščna juha. Ragu iz morskih repkov. Smetanasta polenta. Trejet. — Večerja: Polenovka na laški način. Sobota (velika). Obed: Jota. Podložena čežana. — Večerja: Velikonočni narezek. Kreša in bervka s trdo kuhanimi jajci. Nedelja (velikonočna). Obed: Na juhi fritate. Gnjat garnirana z aspikom in na-devanimi jajci. Pečena jarčica. Različne solate. Potica. Karamelova krema v kozarcih. _ Večerja: Ocvrto jagnje s špinačo. Kako moram kuhati, ker • • • Ponedeljek. Obed: Krompirjeva juha. Makaronovo meso. — Večerja: Fižol v solati z motovilcem. Torek. Obed: Na juhi zdrobovi cmoki. Govedina s krompirjem v omaki. — Večerja: Jajčni pečenjak z brusnično omako. Sreda. Obed: Na juhi žemljev prepe-čenec. Faširani zreški v omaki. Krompirjevi žličniki. — Večerja: češpljevi cmoki iz rezančnega testa z prepraženimi drob tinicami. četrtek, (veliki). Obed: Prežganka. Krompirjevi svaljki in leča v oznaki. — Večerja: Kašnata repa. Petek (veliki). Obed: Fižolova juha z rižem. Palačinke. — Večerja: Polenovka s krompirjem. BABYMIRA krema SE USPESNO UPORABLJA ZOPER SPUSCAJE, RANE, PRASKE, OPEKLINE, HRASTE, LIŠAJE IN VSE NEČISTOSTI KOZE PRI OTROCIH IN ODRASLIH. NAGLO SUŠI OD ZNOJA AU MOKRENJA OPALJENO IN ODRONJENO KOŽO. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERUAH PO CENI DIN 10.— ZA ŠKATLICO. Sobota (velika). Obed: Jota, ali: Pra-žen močnik. Podložena čežana. — Večer-j a: Velikonočni narezek. Solata z trdimi jajci. Ali: Krompir v oblicah s presnim maslom. Mleko. Nedelja (velikonočna). Obed: Na juhi rezanci. Gnjat s hrenom. Pečeno jagnje. Solata. Potica. — Večerja: Velikonočni narezek, žolica. Potica, čaj. Doma in po svetu Državni prispevek finskim materam, katerih letni prejemki ne presegajo osem tisoč finskih mark, znaša okoli 800 dinarjev. V ta namen izda država povprečno 25 milijonov letno. Največje število ženskih poslancev ima sovjetski parlament. Izmed 1140 poslancev je 184 žensk, v starosti od 25 do 30 let, z izjemo 80 letne Sakarove. Električni vlak ubil šest oseb V Bologni je električni vlak. ki vozi v Ancono, povozil šestčlansko družino, ko je hotela čez prelaz. Starše in štiri otroke v starosti sedem do štirinajst let je tako razmesarilo, da jih ni bilo spoznati. še nekaj besed z modne revije Modna revija, ki jo je prejšnji teden priredila ugledna tvrdka Souvan — Co, je zapustila med ljubljanskim občinstvom resnično nad vse ugoden in prijeten vtis. To je bila za naše mesto res velika modna prireditev. Razširila pa se je govorica, da so bili predvajani modeli prinešeni iz inozemstva in da niso bili izdelani pri nas. Ta visoka ocena predvajanih modelov je sicer zelo laskava, vendar pa je treba resnici na ljubo poudariti, da so bili vsi ti modeli res izdelani izključno v modnem salonu Sou-van-Co, in sicer brezizjemno iz blaga ma-nufakture F. Ks. Souvan na Mestnem trgu. Modna tvrdka Souvan-Co je hotela s to revijo pač pokazati, kaj zmore na polju modne umetnosti ter se je pač že približala odlični izdelavi inozemskih kreacij. Vsi modeli so bili po najnovejših pariških modnih direktivah zasnovani od gdčne. Nade Lampretove, modne svetovalke tvrdke Souvan-Co. izdelani pa so bili pod skrbnim vodstvom modnega mojstra g. Severja. Vsi modeli so bili torej popolnoma domačega izvora. Toliko v pojasnilo. Yersey »Jersey« — že dolgo slišimo to besedo. V vseh revijah smo jo čitali in sedaj je tu, velika letošnja moda pomladi. Jersey za obleke, jersey za bluze in klobuke, jersey za plašče, jersey celo za velike večerne toalete. stejše športne in dopoldanske obleke prav do rafiniranih krojev letošnjih popoldanskih toalet. Praktičen komplet, ki ga predstavlja prva skica, je ves iz jerseya. Ob-lekca, ki ima samo okrasne šive, je sicer popolnoma enostavna, iz enobarvnega Marsikatera dama si predstavlja to tkanino čisto napačno. Jersey je mehak, lahek in prožen, vendar se ne vleče in ne mečka, je naj ideal ne j še tvorivo za strapac, potovanja, delovne obleke in celo za popoldanske obleke. Ena obleka iz terseya, in oblečeni ste vedno elegantno in za vsako priliko. Letos se je pojavil v vseh modnih barvah, v različnih debelinah in de-senih, celo moška moda ga prinaša za lahke poletne sakoje. Pravo veselje je krojenje in šivanje te tkanine. Tri zgornje skice kažejo, kaj lahko napravimo iz jerseya — od najprepro- rumenkastega jerseya, plašč pa je iz črtastega istega materiala, rjavkasto rdeče barve, ki ga kombiniramo v raznih legah. Pri drugi skici vidite, da lahko krojimo jersey kot vsako drugo blago, v najrazličnejših krojih in oblikah. Majhen šal in okusni našitki iz sutaša so druge, kontrastne barve. Na primer: fres in vijoličasta kombinacija. To kar vidite na tretji skici, je ekstra-vaganten model za popoldanske obleke, seveda zopet iz jerseya, ki je to pot bogato nabran na prsih in krilu. (—) Eve Curie: Radij Marija Skladovska, svetovnoznana kot iznajditeljica radija, je po rojstvu Poljaki nja. Njen oče, profesor, ji je pre&krbel odlično vzgojo. Prav ta odlična vzgoja, rodbinska tradicija In revolucionarno gibanje so bili glavni trije oblikovalca življenja te velike žene. Omožena s Pearrom Čuriejetn, je vse svoje življenje posvetila delu v laboratoriju, iznašla radij in ponovno prejela Nobelovo nagrado. Bila je tudi prvi in edini ženski profesor na Sor-boni v Parizu. Umrla je 1932. leta. Njeno življenje je popisala njena hči Eve. ★ (Odlomki iz knjige »Gospa Curie«, 13. poglavje). če bi kateri koli človek iz množice bral poročila o odkritju radija, bd o njem lahko z vso gotovostjo trdili, da niti za treno-tek ne bi dvomil o njegovi eksistenci; kajti ljudje, ki jim kritični čut ni izostren in zaradi kakršne koli specializacije tudi ne izmaličen, imajo še povsem svežo domišljijo. Popolnoma, drugače pa sprejme novico fizik, tovariš obeh Curiejav. Za delo Fierra in Marije Curie se bo sicer živo zanimal in tudi njegovih nedoglednih posledic ne bo prezrl, s svojo sodbo pa bo čakal, dokler ne bedo doseženi dokončni rezultati. Radija pa dotlej še nihče ni videl. Nihče še ne pozna njegove atomske teže. In kemiki zvesti svojim načelom, sklepajo: jKer ni atomske teže, tudi radija ni. Naj- prej nam pokažite radij, potem vam bo. mo verjeli.« Da bi dvomljivcem pokazala radij, da bi dokazala obstoj tega svojega »otroka« in da bi navsezadnje tudi sama sebe prepričala, sta Curie štiri le>ta trdo delala. Dobiti hočeta radij v čisti obliki... Okna ateljeja gledajo na dvorišče. Na oni strani dvorišča pa stoji lesena, opuščena lopa z razbito, stekleno streho, ki prepušča dež. Tudi poda nima; zemljo pokriva komaj zaznavna plast asfalta. Vsa oprema je nekaj majavih kuhinjskih miz in stara železna peč z zarjavelo cevjo. Noben delavec ne bi rad delal v takem prostoru. Marija in Pierre pa se tudi temu prilagodita. Lopa ima namreč neko prednost: tako malo vabljiva je, da jima res nihče ne bo kratil pravice do svobodne uporabe. Toda poleti je zaradi steklene Strehe vroča ko rastlinjak, pozimi pa ne veš, ali bi si želel mraza ali dežja. Ako dežuje, pronica kaplja za kapljo skozi steklo in pada z rahlim diražečim šumom na zemljo ali na delovno mizo, na mesta, ki sta jih. fizika zaznamovala, da bi nikoli ne postavila tja kakega aparata, če zmr-zuje, zmrzujeta tudi onadva. Peč. čeprav razbeljena, ju pušča povsem na cedilu, če stopiš k njej, te nekoliko ogreje, ko pa se ji malo odmakneš, si v pasu večnega ledu. ».. .In vendar so bila leta ki sva jih preživela skupno v tej stari lopi in ki so bila posvečena samo delu, najlepša in najsrečnejša v najinem življenju«, piše kasneje gospa Curiejeva. »Večkrat sem kar tam pripravila obed, da nama ni bilo treba prekiniti kakega zelo važnega postopka. Včasih sem ves dan mešala kuhajočo se gmoto z železnim drogom, ki ni bil nič manjši od mene. Zvečer sem bila do smrti utrujena.« V takšnih okol'ščinah sta delala Cuiie-ja od leta 1898 do 1902. Toda radij noče izdati svoje skrivnosti. Težkoča je v tem, kako izločiti izredno neznatno količino, kako jo ločiti od mrtvega kamenja, s katerim je tako tesno spojena ... Delovni dnevi se jima množe in postajajo meseci, a meseci leta... čudno je, da v korespondenci Marije Curie ne najdemo o tem njenem izrednem naporu nobenega slikovitega in plastičnega komentarja, s kakršnimi je nekoč kakor s prebliski prepletala svoja prisrčna pisma. Ko je bila Marija še gimnazijka, učiteljica, študentka ali mlada žena, se je lahko izpovedovala... Danes pa sta jo tajnost in neizrekljivost njenega poslanstva osamili. Med tistimi, ki jih ljubi, ne najde nikogar več, ki bi jo mogel umeti in s katerim bi se lahko pogovorila o svojih težavah in o svojih namenih. Svojo obsedenost more deliti z enim samim človekom: s Pierrom Curie jem, tovarišem Samo njemu zaupa svoje skrite misli, svoje sanje... Marija je kilogram za kilogramom predelovala odpadke uranove smole. V svoji pošastni potrpežljivosti je bila štiri, leta vsak dan hkrati učenjakinja, specialistka, inženjerka in težakinja. Pierre pa je bil tega neskončnega boja tako naveličan, da bi najraje popustil. Razumimo prav: seveda ni mislil na to. da bi nehal raziskovati radij in radioaktivnost, toda rad bi se za nekaj časa odpovedal tej posebni nalogi: dobiti čisti radij... Toda pri tem ni računal z značajem svoje žene. Marija hoče izločiti radij in ga bo izločila. Z očmi, ki jih žare pod visokim čelom, se kljubovalno upira v svoje aparate in posode za izčiščevanje,.. Leta 1902., pet in štirideset mesecev po tistem dnevu, ko sta Curiejeva najavila verjetno bivanje radija, more Marija končno reči, da je zmagala v tej hudi borbi. U.spelo ji je pridobiti desetinko grama čistega ladija in prvič določiti njegovo aomsko težo, ki je 225. Ura je devet zvečer. Pierre in Marija sta doma... Marija je dala po kopanju otroka spat in je še precej časa ostala ob posteljici. To je skoro že obred. Dokler Irena zvečer ne čuti poleg sebe mame, bo vpila svoj »Mč!«, kar nadomešča mamo. Marija se ukloni trdovratnosti štiriletnega otroka, se vzpne po stopnicah, sede k otrokovi postelji in ostane ob njej v temi, dokler ne zamenja glasu rahlo dihanje. šele potem se vrne k že nestrpnemu Pierru ... Toda danes se Marija nikakor ne more poglobiti v delo. Nervozno odloži šivanje, vstane in nenadoma reče: »Kaj, ko bi Sla za trenutek tja? V glasu ji la. — Pri takih rs-^mprah se ne smete čuditi, da se recite Peduci^ite hrano takoj na polovico! Dnevni red si pa uredite tako. da bocte sedeli dnevno naiveč 8 ur Ostali čas pa porabite za telovadbo in šport Ned°He porabite za iz^te. v začetku maniše. ka^n^ie k<"> bocte iitH»»ni. pa pojdite na večie tu t' Tod? na izletih bo-d'+e skromni v jedi in piiači. Z. A. Z.: Imate kroničen katar grla. — Izogibajte se prašnih, zakajenih prostorov, bodite dosti na svežem zraku, inhalirajte vročo soparo ( v vodo denite par kapljic mentolovega olja), kajenje popolnoma opustite. ali pa vsaj reducirajte na 2 do 4 cigarete dnevno! K. Ž R.? 67 let ste stari. Preboleli ste vročinsko bolezen in revmatizem. Par let sem imata povečan krvni pritisk. Priporočam čim manj slano hrano, ki naj vsebuje tudi čim manj mesa torej pretežno rastlinsko hrano Dobro bi tudi bilo, da imate vsak teden tkzv. mlečni, odnosno kompot-ni dan. ko ne zavžijete ves dan ničesar drugega kot 1 liter mleka, ali pa 1 liter kompota. Ako morete držite tako dieto 2 dneva, v tednu. Kar se tiče ostalega, sem tudi jaz tega mnenja da ni nič nevarnega. Vaš dosedanji način zdravljenja je pravilen. Pristavljam še to. da lahko zdravniku, katerega recepte prilagate, brez skrbi zaupate in se držite njegovih navodil. Trmast otrok: Zdi se mi, da od dveletnega otroka zahtevate preveč. Nezmiselno je pričakovati, da se bo tak otrok vedel kot odrastel človek Metanje ob tla. vpitje pa se da po starem načinu v najkrajšem času odpraviti. Pomilovanje v tem pogledu ni na mestu. K. L. Celje: Krčne žile. se zdravijo s pomočjo injekcij ali operativnim potom. Mnenja, da je zdravljenje z injekcijami preveč riskantno ne morem deliti. Riskan-ten je končno vsak poseg, vsaj teoretično. S tem pa seveda ni rečeno, da ne bi smeli tega aH oneea posega priporočati, odnosno uporabljati. Kmetijska Precepljenje jablan Isti: Imate sadno drevje, po večini bo-bovce, nekaj zlate parmene in ananasa, ki slabo in neredno rodi, kljub temu, da so drevesa še pri moči. S katerimi dobrimi sor.ami bi ta drevesa lahko precepili? Najugodnejša doba za precepljenje dreves je, ko so stara 20 do 30 let, lahko pa se precepljajo tudi prej, in je to zlasti priporočljivo takrat, če drevje slabo in neredno rodi in če imamo posajene sorte, ki se težje prodajo. Bobovca lahko pre-cepite z bc skopski m kosmačem; zlato par. meno z boskopskim kosmačem, kanadko z grafensteincem ah rumenim belflerjem, ananas pa z grafensteincem. če boste cepili na razkol, opravite to do konca marca, s cepljenjem za skcTjo pa počakajte do aprila. Preparat za povečanje mlečnosti S. K. Z.: Radi bi vedeli, koliko je vreden preparat, ki se priporoča za povečanje količine mleka. Vrednost kateregakoli takšnega preparata bi morali oceniti najprej naši kmetijski zavodi, od kmetijske kontrolne postaje do kmetijskih šol, ki preparate lahko preiskujejo na svoji živini. Sele po oceni s te strani, moremo izreči svoje mnenje o njih Do tedaj pa krmite domača krepka krmila, n. pr. razne oljnate posače. Večji del naš:h pogač pokupijo namreč kmetijsko napr-dni incemci, mi pa naj bi segali po umetnih praških? Iz nič ni nič. Pepel kot gnoj*ilo »Malic«: Vedeti želite, ali je pepel kaj prida gnojilo. Izluženi lesni pepel je prav dobro gnojilo Vsebuje veliko apna. fosf rja in koli-ja, za to je priporočljiv povsod, kjer teh snovi manjka, zlasti pa je priporočljiv za kislo zemljo. Primeren Je za krompir pa tudi po vrtovih in travnikih mnogo koristi. Kako očistiti plesniv sod R. B. K.: Sod je prerastla plesen. Radi bi vedeli, ali je mogoče plesen temeljito odstraniti, ne da bi poškodovali sod. Močno zaplesnjen sod ni lahko očistiti. Plesen pronica rada v doge, posebno pri starem sodu gre plesen zelo globoko v les. V takem primeru morate doge tako globoko iztružiti, kolikor globoko sega plesen. V splošnem pa vam svetujemo, da sod najprej operete z mrzlo vodo, na to z vročo vodo in zopet z hladno vodo. Če pa opazite, da je plesen v lesu, dajte doge izstru-žiti n jih temeljito operite z mzlo in vročo vodo. Po izpranju sod dobro zažvepljajte. Jeseni pred uporabo sod ponovno operite, nakar zakuhajte nekaj mošta in tropin, s precej eno brozgo sod dboro operite in pre-plahnite. Uši na psu »Preddvor«: S č.m bi odpravili pri psu uši? Proti pasjim ušem je prav učinkovito sredstvo kreolin. Umivajte psa skozi en teden t. j. štirikrat (vsak drugi dan) z l°/» raztopino kreolina; vzamete 1 veliko žlico kreolin na 1 liter mlačne vode. Kreolin dobite v vsaki lekarni. Krava ima lišaj »Preddvor«. Krava ima suh, luskinast, srbeč lišaj. S čim bi ga odpravili? Mažite lišaj vsak dan enkrat z 10°/oichty-olovim mazilom Lišaj a ne smete izpirati z vodo, pač pa ga dobro zbrišite vsak tretji dan z kakršnimkoli mastnim oljem, lahko je navadno namizno olje. »Ivka« B. L. Radeče: Imate rožo z navedenim imenom, ki bi jo radi presadili iz lončka na vrt. Kdaj naj to napravite. Ker niste dali nikakega popisa vaša »rože« in nam roža tega imena ni poznana, vam bi lahko dali natančnejša navodila le pri točnem popisu ivke. Mislimo, da jo lahko presadite v vrt šele, ko bo minila nevarnost mrazov, ker je radi vzgoje v lončku najbrže postala manj odporna Na vsak način pa nam za točnejša navodila pošljite natančen opis »ivke«. Porjavelo vino J. B. J. 29. Kaj je krivo, da belo ljutomersko vino v steklenici v par dneh po-rjavi? Kako se to vino ozdravi? Ta napaka se rada pojavlja pri mladih vinih v nezapoljnjenih sodih ali steklenicah. Predvsem se vina iz gnilega grozdja nagibajo k tej napaki. Vino postane tudi neprijetnega okusa. Vzrok porjavenju so taninske snovi v vinu in verjetno vinska barvila, ki se s kisikom v zraku pretvorijo v neke druge spoje, ki vino pobarvajo rjavo. To sprejemanje zraka povzroča neki ferment, zvan oksidoza, ki ga lahko z žveplanjem uničemo Zato je treba vino iz gnilega grozdja pripravljati na poseben način. Ozdravili boste vino na ta način, da ga brez pristopa zraka (z vinsko sesalko) pretočite v dobro žveplan sod (na 3 hI 2 tablici žvepla). Ce pa ne morete pretakati na ta način, uničite oksidozo kar v sodu s pomočjo kalijevega me+abisulfita, ki ga daste na 3 hI 12 gr. Metalisulft prej raztopite v nekaj vina, izl!jete v sod in premešate rahlo. Ko vino ne rjavi več (po enem ted-« nu), ga pretočite. ŠPORT Gradjanski (S) v Ljubljani Danes se Igra XVIII. kolo zanimiv LJUBIJANA—GRADJANSKI (S) Ob 14.30 Ljubljana B—Mars Gostje iz Dušanovega mesta so prispel v Ljubljano v najmočnejši postavi. Dana šnjo tekmo smatrajo za izredno važn^ ka: velja tudi za igralce Gradjanskega Tud: mi apamo da se važnosti te tekme zaveuajo »rav vsi naši fantje in da bode. danes igrali-z vsem srcem in odločnostjo Tekma se bo odigrala na :gr šču ob Tyi ševi cesti ob vsakem vremenu m sicer ob 16. Ob 14.30 nastopi poljansk Mars. ki je sedaj v iz-edno veliki formi, proti B— moštvu Ljubljane. Srečanje med Ljubljano in skopljanskim gostom bo prav gotovo zanimivo, kajti Gradjanskemu ni posebno prijetno na spodnjem koncu tablice in bo zato skušal doseči nasoroti ^ubljani čim boljši rezultat Ljubljana igra (Joma in ima zaradi tega. dobre nade, da si pridobi dve točki in se tako skoraj dokončno reši iz nevarnega pasu. BSK—Jugoslavija. Središče zanimanja bo vsekako za beo^iajski derby. Jugosla vija ne bo mogla nastopiti v najmočnejš-sestavi, ker ji manjka Petrovič. Kljub temu Jugoslavije ne moremo podcenjevat1 in bo izid v mnogem odvisen od trenotne kondicje in razpoloženja. BSK, ki ima naslov državnega prvaka skoraj že zagotovljen se bo potrudil da bo tudi iz tega srečanja izšel nepremagan. Bask—Jedinstvo. Za to tekmo je težko prerokovati izid. Bask ima sicer boljše posameznike. toda kot celota Jedinstvo ne zaostaja za njim. Ne smemo pozabiti, da je moštvo J edinstva izredno borbeno in da je pri prvem srečanju, ko je Bask še 15 minut pred koncem vodil 3:0 v izrednem finišu izenačilo. Pričakovati je tudi tokrat delitve točk. Zemun—Gradjanski (Z). V Zemunu menda Zagrebčani ne bodo imeli pretežkega posla in je pričakovati da se bodo vrnili z obema točkama v Zagreb. ligaških tekem — Izredno spored Hašk Hajduk. Zagrebški akademiki Imajo v gostih odlično splitsko moštvo, ki jim bo po vsej priliki enakovreden nasprotnik Pri tej tekmi bo šlo za eno boljših mest v tabeli in bo borba zaradi tega zelo ogorčena. Rezultata ni mogoče predvidevati. Slavija (V)—Slavija (S). V Varaždinu se srečata obe Slav.ji. Varaždinci so preteklo nedeljo presenetili z neodločenim izidom v Beogradu, ko se jim je posrečilo odvzeti Jugoslaviji točko Varaždincem se je jeseni posrečilo zmagati v samem Sarajevu. kljub temu pa ni mogoče trditi, da bi bili domači tudi za današnjo tekmo izraziti favoriti. Domači spored Danes se začnejo finalne tekme skupinskih plasirancev za naslov prvaka LNP Srečajo se naslednji pari: Kranj: Kranj—železničar. Celje: Atletik—Bratstvo. Maribor: Maribor—Hermes. Cakovec: ČSK—Celje. Razen tega so na sporedu še naslednje •rvenstvene tekme: V Ljubljani: igrišče Ljubljane ob 9.30 Hermes—Svoboda jun. ob 10.30 Ljubljana—Reka jun., na igrišču Ilirije ob 10 Grafika—Slavija. na igrišču Mladike ob 8.45 Moste—Jadran jun ob 10.30 Adria— Mladika na igrišču Korotana ob 9. Koro-tan—Mars. jun. ob 10.30 Korotan—Moste. Na deželi so še tekme: v Mengšu ob 15.30 Mengeš—Kamnik: v Duplici ob 15.30 Virtus--Disk; v Radovljici ob 15.30 Radovljica—Savica; v Ptuju ob 15.30 Ptuj— Lendava; v rakovcu ob 15 30 Gradjanski— Drava; v Mariboru ob 13.30 Maribor— Železničar jun.; v Celju ob 15. Jugoslavija—Celje jun.; v Hrastniku ob 15. Hrastnik—štore: v Trbovljah ob 16 Trbovlje— Litija in v Zagorju ob 15.30 Svoboda— Retje. Športni javnosti Vsem, ki se zanimajo za usotio našega predstavnika v nacionalni ligi. je znano da bo moral naš ligaš odigrati v aprilu 3 tekme na domačem igrišču. Ob tej pril.ki bodi ugotovljeno, da tvori največji del obiskovalcev tekem revnejši sloj prebivalstva, ki bi težko pogrešal izdatek 45 din za tri tekme v enem mesecu. Je nekaj častnih izjem tudi med premožnejšimi sloji, ki s simpatijami spremljajo naše delo in nas podpirajo, toda na žalost je takih izjem v Ljubljani čimda-lje manj. Da omogoči obisk vseh treh tekem širšim slojem, se je uprava SK Ljubljane odločila. da zniža vstopnino za te prired.tve. Člani, ki se bodo izkazali s člansko legitimacijo z vplačano članarino, -bodo dobili vstnpn co za 8 din stareš ne, v koliko bodo že.eii tribunski sedež, ga bodo imeli za din 12. Navadna stojišča za nečlane so določena po din 12, mladinske in vstopnice za vojake po din 5. Akademiki in dame bodo lahko dobili pri posebni blagajni na igrišču vstopnico za din 10. Uprava podpisanega kluba upa, da je na ta način ustregla vsem obiskovalcem našiti pr.reditev in jim tako omogočila poset istih. SIi Ljubljana. ši deležni v Italiji niso mogli prehvalit'. Zato bi bilo potrebno, da bi se tudi od naše strani vsaj delno žrtvovali in se tako pokazali Italijanom hvaležni. Pred durmi je ponovno ena večjih prireditev. Spet so pripravljeni Italijani nuditi našim ugodnost, da bi dva dneva na njihove stroške trenirali za znano tekmo v smuku s Kanina. Naši tekmovalci so zaman čakali obvestila našega saveza, da naj se pripravijo za potovanje na Kanin, da bi na ta način pokazaH hvaležnost za vse ono. kar so nam dozdaj nudili. Savez ni poslal nikogar, čeprav bi stroški za gorenjske smučarje znašali največ 200 do 300 Din. Nastop na Kaninu bi bil vsekako potreben zaradi bližnjega Triglavskega smuka, na katerem bodo naši tekmovalci nastopili brez borbenega treninga. Radovedni smo. koliko Italijanov bo tekmovalo na Triglavskem smuku in kako bodo sprejeli prav tisti Italijani novico, da se nihče od naših ne bo odzval vabilu za kaninsko prireditev. Bojimo se da bo zdaj na koncu sezone spet enkrat zagrenjeno športno razpoloženje naših alpinskih tekmovalcev. Na tak način se samo ubija veselje nadebudnih tekmovalcev. Gorenjski smučar tekmovalec. Zmaga Cambridgea London, 1. aprila. AA. Reuter: Na današnji tradicionalni veslaški tekmi med Cambridgeom in Oxfordom, je zmagal Cam-bridge v 19 minutah in 3 sekundah. Voda je bila idealna. Cambridge je ves čas vodil. Današnje stanje teh tekem je 48 za Cambridge in 42 za Oxford, ena tekma je bila pa neodločena. SK Reka. Danes ob pol 11 igrajo ju-niorji prven. tekmo z Ljubljano. Ob 10 naj bodo v garderobi Ljubljane. Postava na običajnem mestu. Opremo naj dvignejo od 8. do 9. DKSK »Edinstvo« poriva vse članstvo, obvezno pa dirkače in funkcionarje, da oddajo tajništvu kluba po 2 sliki in din 10.— oziroma 15.— v svrho verifikacij. Ker se bodo v kratkem pričele dirke, opozarjamo članstvo, da ne ostane brez licenc, ker brez njih ne bodo pripuščeni k startu. SK Slavija. Danes ob 10. Igra prvo moštvo prvenstveno tekmo z Grafiko v sledeči postavi: Sajovic Danev. Turner. Ker-žan Cankar, škerjanec. Tanko Jane-žič Gomolj, Fajon, Gjuran H. Porebar, Orehek. Igrači naj bodo ob 9. na igrišču SK Ilirije za Kolinsko tovarno. Načelnik. Smučarski klub Ljubljana. Sestanek tekmovalcev bo v ponedeljek dne 3. t. m. ob 19. v damski sobi kavarne Emone. Važno zaradi velikonočnega tečaja. Triglavski smuk (Službeno iz Jugoslovenskega zimsko-sportnega saveza.)- Jugoslovanski zirr.sko-sportni savez v Ljubljani razpisuje za nedeljo 16. aprila t. 1. svojo tradicionalno mednarodno prireditev, prijavljeno FIS in uvrščeno v njen mednarodni koledar, »Triglavski smuk«. Start pri Staničevi koči, cilj v Krmi. potek proge prilagoden snežnim prilikam. Dolžina proge ca 6 km. višinska razlika ca 1C00 m. Proga za dame primemo krajša — start nižje, cilj isti. Pravico udeležbe imajo vsi verificirani tekmovalci — člani JZSS ali v FIS včlanjenih nacionalnih savezov. Tekmovanje se bo izvedlo za moške v treh. za dame v enem razredu. Tekmuje se po pravilih in pravilnikih JZSS odnosno IVVO. V vsakem razredu dobi, če nastopi najmanj šest tekmovalcev, prvoplasirani zlato, drugoplasirani srebrno in tretjeplas:rani bronasto spominsko plaketo, če nastopi. samo 4 ali 5 tekmovalcev, dobi prvi srebrno in drugi bronasto plaketo, če pa samo 2 ali 3 tekmovalci, dobi samo prvoplasirani bronasto plaketo. V razredu, v katerem nastopi samo en tekmovalec, se spominska plaketa sploh ne podeli. V vsakem razredu dobi prvak in vsi tekmovalci, ki dosežejo največ 50% slabši čas od prvo-plasiranega, poleg event. dobljene plakete še spominski znak — brez ozira na število tekmovalcev v dotičnem razredu. Objava rezultatov in razdelitev plaket in spominskih znakov se bo po končanem tekmovanju izvršila v Mojstrani, čas in lokal se objavi tekmovalcem pred pričet-kom tekmovanja. Prijave je poslati na naslov JZSS Ljubljana, Tyrševa c. 1/IV do srede. 12 aprila t. 1. opoldne. Prijavnine ni. Uro. dan in kraj žrebanja objavimo pravočasno. Tehnično vodstvo tekme: g. Lado Vuč-nik. Sodniški zbor imenuje JZSS. V Ljubljani, 1. aprila 1939. Zakaj ne startamo na Kaninu ? Z Jesenic smo prejeli in objavljamo naslednje: Po tolikih velikih uspehih naših tekmovalcev na snežnih poljanah, se bližamo koncu vseh tekem v letošnji sezoni. Razen Smoleja in Pračka ter drugih, so bili rezultati vseh reprezentantov odlični in bi bilo treba dati našim predstavnikom zlasti onim v alpskih disciplinah, malo več prilike za srečanja z elitnimi inozemskimi tekmovalci na težkih mednarodnih smučiščih. To so poskrbeli drugi inozemski savezi. ki so priskočili na pomoč tud^ našemu savezu in v veliki meri našim tekmovalcem samim. Tako so naši zastopniki sodelovali v Cortino d* Ampezzo, in v Sestriere. Gostoljubnosti, ki so jih bili na- Ljubljana, 24 marca V trinajstih letih je razposlala Vodnikova družba svojim članom nad 253.000 knjig novejših slovenskih pisateljev in s tem opravila važne in potrebno prosvetno delo. Je pa pri nas še mnogo knjigoljub-cev, ki nimajo vseh Vodnikovih knjig, pa bi jih radi po primerni ceni imeli v svoji knjižnici. Zato se je odbor Vodnikove družbe tudi letos odločil da za pirhe izbere iz svojih zbirk knjige ki bodo zelo dobrodošle marsikateremu prijatelju dobrega čtiva saj si jih bo lahko nabavil za zelo nizko, p:avo ljudsko ceno. Knjige, ki jih še imamo v zalogi, smo razdelili v osem skupin; vsaKa šteje po pet knjig. Razvrščene so po sorodni snovi in drugih značilmh vidikih. Naročnik lahko poljubno izbira ne samo med skupinami, temveč tud. med posameznimi knjigami in si tako sestavi svojo skupino po pet ali deset knjig Skupino pc pet knjig oddajamo, dokler bo trajala zaloga, za 20.— din brez poštnine, s poštnino za 25,- din Deset knjig pa stane 40.— din, s poštnino 50.— din. Kdor želi imeti vezane knjige, doplača za vezavo vsake knjige po 8.— din. Naše knjige so torej izredno poceal, zato segajte pridno po zbirkah Vodnikove družbe! Naročajo se na naslov: »Vodnikova družba, Ljubljana Knafljeva 5.« Denar nakažite po poštni položnici, ki jo kupite za 25 par pri vsakem poštnem uradu Položnico izpolnite s točnim naslovom: »Vodnikova družba v Ljubljani«. Tam kjer je to na položnici označeno, napišite štev ček. rač Vodnikove družbe to je M 520 Na razpolago sc naslednje knjige: L Dr. I. Lah: Sigmovo maščevanje Dr I Lah: Vodniki in preroki Dr. I. Lah: V borbi za Jugoslavije TT ?n I Dr. I. Lah; Iz tajnosti prirode n. Vlad Levstik- Pravica kladiva Vlad Levstik. Dejanje I Matičič: Na mrtvi straži I. Matičič: Moč zemlje Dav. Ravljen; Pot k mrtvim bataljon^ m. Fr. Bevk: Hiša v strugi Fr. Bevk: žerjavi Fr. Bevk: Srebrniki I. Potrč: Sin V. Bitenc: Sončne pege IV. Juš Kozak: Beli mecesen I. Podržaj: Strte peruti Fr. Roš: Zvesta četa I. šorli: 50 odstotkov I. Vaštetova: Vražje dekle V. M Pupin: Od pastirja do izumitel; M Pupin: Oo pastirja do izumitelj; p. Brežnik: Temna zvezda J. Daneš: Za vozom boginje Tali je V. Bitenc: Zlati čeveljčki VL Dav. Ravljen: Tulipan I. Matičič: Moč zemlje Juš Kozak: Beli mecesen Fr. Govekar: Olga I Albreht: Zarečanl va. M Muc: Skozi Sibirijo L M Muc: Skozi Sibirijo II. VI. Levstik: Pravica kladiva Osip šest: Enaintrideset in edei Fr. Bevk: žerjavi vm. I. Albreht: Zarečani P. Brežnik: Temna z\ Tda Dr. I. Lah: Vodniki in pieroki VI. Levstik: Dejanje zbirke knjig e družbe Dav Ravljen: Pot k mrtvim batalionom Katerokoli knjige iz zgornjih osmih skupin pa kupci lahko zamenjajo z nasled-njimi povestmi, ki pa so na razpolago samo vezane: Z. Kvedrova, Vladka in Mitka. Juš Kozak, Lectov grad; SI. Savinšek. Zgrešeni cilji; P Brežmk V sen- nebotičnikov; ing. Lupša, V džunglah belega slona. Oamske plašče va pomlad v ceni od 350.— damske kostume od 29®*"" damske volnene obleke od lso.- naprej nudi • v v LJUBLJANA sv Petra cesta 29 HI G MERSKA GUMA UOMAt IZDELEK V vseh strokovnih trgovinah gospod . . IN SE HIRAJTE V »JUTRU" f Zapustila nas je naša zlata mamica, ira mamica in tašča, gospa Joslplna Herbst soproga nadsprevoduika drž. žel. v pokoju Pogreb drage rajnke bo v nedeljo 2 aprila ob 14. Iz hiše žalosti. Knezova ulica 18 k Sv Križu. V Ljubljani, dne 1. aprila 1939. DruMne: HERBST, POŽAR in NAGEL6MID ta ipam&adaniko C&neKjavo o£ja eaAtevajte Cz\e&u>: Mobi STANDARD a Vi OIL COMPANY OF JUGOSL ' > .. t' • • '• ■ • - * fb 1 KJ k - •-.' A HI p ..." '. r -------\ J ^.J-JJ CVETLIČARNA SPLIT FRANČIŠKANSKA UL 8 - TEL 35-79 Sprejem« vsa naročila vsakovrstnih šopkov. žalnih tn jubilejnih vencev ter vsa v to stroko spadajoča dela. Slikar st fcsri Predno se odloči? 28 nakup motornega v>ipsa ali dvokolesa. ne zamudi prilike in si oglej zalogo motornih koles znamke »Arilc« In »Kor:&« -•vjnovejših tip od 100 do 350 ccm pri tvidki J. PRAPRGTNIF Domžale, Ljubljanska cesta št 108 Istotam tmaš velike izbiro najrazličn ^ših damskih in moških dvokoles šivalnih strojev tn dobro ohranjenih rabljenih motorjev, j Najnižje cene! Prodaja se tudi aa obročna ! odplačila! ; Z& SVOJ*, Znani francoski slikar Utrillo je stopil iz svoj^ običajne rezirve Newyorška carinske oblasM so namreč neko število njegovih del, ki so bila v večji pešiljki slik za Zedinjene dižave ocenile ne kot umetnine. temveč kot blago za katero je plačati carino Svojo izjavo so uteme'j:le s tem. da jih je Utrillo naslikal po — razgled r i cah. Slikar se je čutil v svoji čas'i tako pri. zadetega da jc newyo>'ško carinsko upravo tož'1 Ta tožba spomnja na neko dru-eo ki jo je Utrillo pT:ed nekoliko leti vloži) proti vo stvu lendonrke Taie Gallery. V katalogu te umetriške razstave je bila za Utri'lovim imenom namrej opazKa: »Pijanec, umrl 1. 1934.« Ravnatelj galerije je takrat to opszko ob splošni ves?'.osti med občinsvo^ v sodni dvorani kot o;> žalovanja vredno pomoto umaknil. v An^rfi Ob ctot* obVtnici uvedbe noštne znamke v Veliki Britaniji bo a~?!eška poštna uprava izdala štiri spominske znamke, ki bodo imele vrednost pol p?n:'i. ei^a penija, poi pencea in dva in po! pencea. Naročajte in , j J U T P» O < 100 uspehov aa en oglas HJU * RU" KLIŠtJC ENO VECBAJVNE iUGOGmiKA tf PU&ANAM Mestno poglavarstvo Maribor, X. štev. 5152 767-1039 Zgrai> carinarnice v Mariboru. Prestavitev dftumov za licitacijo instalacij in rokodelskih tlel. IM l. javil: pismena ponudbena licitacija za odf?rj' in«ialncij( centralne kurjave, instalacije plina, električne instalacije in hipnega priklopa za uvod električnega toka in razsvetljavo dovoza k skladiščem ter za napeljavo vodovoda za gradnjo carinarnice v Mariboru. razp;sane pod X štev 1810 252-1939, ki bi se imela vršiti dne 19. aprila 1939, je preložena na 5. onj t). d I. javna pismena ponudbena licitacija za oddajo mlzar«ldh ključavničarskih in steklarskih del za gradijo carinarnice v Mariboru, razpisana pod X štev. 1811/253 1939, ki bi se imela vi siti dne 18. aprila 1939, Je pre!?2ena m t, mz* V MARIBORU, dne 28. marca 1939. Dotrpela je v 73 letu starosti, previdena s tolažili sv. vere, naša mati, tašča in babica, gospa Mlinarič Jožeflna roj. DOG5A Pogreb predrage pokojnice bo v ponedeljek, dne 3. t. m. ob pol 15. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče. Sveta maša zadušnlca se bo darovala v torek, dne 4. t. m. ob 6. uri zjutraj v župni cerkvi. Središče ob Dravi, dne 1. aprila 1939. FRAN, sin; ELA, snaha; BP ^ KO, MILAN, FRANCES, vuuki. Vrhune ruške izdelave na področju INDUSTRIJE TOVORNIH AVTOMOBILOV bodo vam na ogled na beograjski avtomobilski razstavi od 1. aprila 1939 sledeče razstavljene znamke: ; . i PAVILLON 3-1 i&mii mamm mmmm L. »v imjLK; 06 Cgospod"Jtinopišk Roman o Francu Ferdinandu (Avtoriziran prevod) Ko je grof Wurmbrand nekoč previdno namignil, da si Janaczek »preveč usoja«, je Franc Ferdinand rekel: »Prijatelja nimam. Zdaj imam vsaj dobrega slugo. Dober sluga je nemara dragocenejši od dobrega prijatelja.« Danes je bila velika truma slug, lovcev, uradnikov in delavcev v Konopištu prvič začula Janacz-kov rjoveči glas; vsi so se bili dali prevariti in so mislili, da slišijo nadvojvodovo rjovenje. Janaczek, ki ga je bil grof Wurmbrand poklical k nadvojvodi, je z jezno zariplim obrazom, besen, ker je bil našel marsikaj v neredu, prihitel na stolp, 5 katerega se je Franc Ferdinand razgledoval po okolici. Komorni sluga je takoj videl, da je gospodar globoko zamišljen, da pa njegove misli niso neprijazne. »Janaczek, kako vam ugaja Konopište?« je vprašal nadvojvoda. »Zelo, cesarska visokost; lepo je tu A lahko bi bilo še mnogo lepše. Vse je zapuščeno in zanemarjeno. Nikjer nobenega reda.« »Mika me, da bi zasadil tukaj lep, velik park, Janaczek.« »Dobra misel, cesarska visokost. Zemlja je tod imenitna.« »A pivovarna nam kvari ves kraj. In ta nemarna sladkorna tovarna takisto. In tistole tam spodaj, kjer je takšen hrup.« »Gostilna, cesarska visokost. Pa onele stare barake tam zraven. Grdo je vse to. Fej te bodi, kako grdo, cesarska visokost.« »Kaj moreva zoper to, Janaczek?« Janaczek je zvito pogledal gospoda, pokazal zobe in zarjovel: »Podreti, cesarska visokost!« »Pivovarno?« »Podreti !•< »Sladkorno tovarno?« »Podreti!« »In gostilno in sosednje hiše?« »Podreti! Vse podreti, cesarska visokosj!« Franc Ferdinand se je zasmejal: »To bi bilo draga zabava, Janaczek. Konopište skoraj nič ne donaša Pivovarna in sladkorna tovarna donašata vsaj nekaj.« »Pivovarno in sladkorno tovarno lahko zgradimo na novo. Ondukajle, cesarska visokost. V Bene-šovu. Tam je dovolj prostora.« Franc Ferdinand je potrepljal komornega slugo po ramenu. »Res je Janaczek. Sklenil sem, da se naselim Park zasadim, ki mora biti lepši od slavnega parka v Pruhonicah. In ta grda navlaka pred gradom ki kvari okolico, bo izginila.« »Bo izginila!« je ponovil Janaczek kakor odmev. »Pokličite mi pivovaria! In ravnatelj sladkorne tovarne naj tudi takoj pride! Pa gospodarski ravnatelj.« Janaczek je skočil po gospodarskega ravnatelja ravnatelja sladkorne tovarne in višjega pivovarja. Franc Ferdinand jih je sprejel na stolpu. »Gospodje«, jim je zaklical, »sklenil sem vse iz-premeniti. Pivovarno podremo! Tovarno za sladkor podremo! Gostilno takisto, z vso naselbino vred. S podiraniem začnemo prihodnji teden. Z Bogom, gospodje!« Sopron, ne (Jdenburg Kar so ljudje pomnili, je bila gostilna v Konopištu nedeljsko veselje benešovskega prebivalstva. Ljudje iz mesteca so vsako nedeljo popoldne ho- dili čez položni grič v Konopište na izprehod. Na vrtu gostilne je bila godba, od štirih naprej so plesali, ponoči so od piva okajeni meščani kolovratih nazaj v svoje mestece, zaljubljene dvojice so pa hodile v gozd za gradom. Mahoma se je raznesel po mestecu glas, da bodo gostilno zaprli. Hkratu so uradniki tovarne za sladkor in pivovarniški uslužbenci prihiteli k svojim ženam, roditeljem in otrokom ter povedali, da hočejo tovarno za sladkor in pivovarno podreti. Delavci še niso vedeli. Slišali so govorice in se smejali: »Kdo bi bil tako neumen, da bi podrl sladkorno tovarno, ki donaša visok dobiček? In pivovarno, ki zalaga ves okraj z dobrim pivom, tako dobrim, da ga pijo tudi v sosednjih okrajih?« V nedeljo so šli v konopiško gostilno. Pili so dobro, lahko pivo. Ozirali so se na stare grajske stolpe in mislili: »Tu se nič ne izpremeni Zunaj v svetu se utegne zgoditi marsikaj, morda umre danes ali jutri cesar, morda bo Este. naš novi gospod, danes ali jutri cesar, zakaj ne bi bil? A tu. pri nas. v Benešovu in Konopištu, se nič ne izpremeni. Grad, tovarna, pivovarna, ves konopiški okraj, vse je prišlo v njegove roke, in nič se ni izpremenilo.« Proti večeru je rekel krčmar: »Pijte, ljudje, nocoj sedite zadnjič v tej gostilni.« Pili so, obupno so se opili. »Če da Este podreti gostilno, utegne podreti tudi tovarno in pivovarno«, so mislili. In vpraševali so: »Kje je ta Este? Ali je tukaj, v Konopištu?« Ozirali so se na grad, mahoma je bil grad izpremenil svojo podobo, mahoma je bil videti grozeč in zlovesten. Stolpi so štrleli v nebo kakor morilske pesti. Nadvojvoda ni bil v Konopištu, ko so delavcem naznanili, da bodo podrli tovarno in ves kraj Konopište, in da so vsi odslovljeni, samo pivovarna da ostane in še ta le za majhen čas. Bil je v Pragi. Pogosto se je vozil na izlete v bližnje Pruhonice in tam ogledoval slavni grajski park, ki si ga je hotel vzeti za zgled. Pruhoniški graščak, grof Syl- va-Tarouca, mu je svetoval. Vrtnarji in vrtni arhitekti so prišli v Konopište in se lotili dela. Imeli so nalogo, da izpremenijo površino 500 oralov v najlepši evropski park. Napravili so rožni vrt. Franc Ferdinand je ukazal gojiti najredkejše- vrste rož. Napravili so div-jačinsko oboro. Franc Ferdinand je dal zasaditi tuje drevje in grmovje. Vse ozemlje, ki je bilo njegovo, je dal ograditi z mrežami, poljske meje pa obsaditi s cvetočim grmovjem in divjimi rožami. Da bi te mejne nasade zavaroval, je ukazal, da mora ostati med mejo in njivo meter orne zemlje neobdelane. Delovni voli so morali imeti nagobčnike. Tako je poskrbel za lepoto svoje posesti. Junija meseca je prišel in uredil sobe. Po hodnikih in ostalih prostorih je dal razobesiti rogovile vseh srnjakov, ki jih je bil ustrelil. Bilo jih je že več ko tisoč. Hodil je od rogovil do rogovil in svo-jeročno prilepljal listke z datumom uplenitve. Nato je šel k oknu in se zagledal venkaj. Kar je videl, je bilo njegovo delo, delo njegove domišljije: raslo je in postajalo čedalje lepše. Ze so cvele prve rože, najplemenitejše, najdragocenejše vrste. Tuja drevesa so začenjala rasti, park je dobival obrise, kakršni so bili Francu Ferdinandu pred očmi. Zelena ploskev se je širila v neskončnost. Tu je hotel ostati in upravljati svojo malo državo, dokler ne prevzame velike. Mrmranje prebivalstva ga ni dosegalo. Kljuboval je svetu in se ni hotel meniti zanj. Tu je bil gospodar, tu je hotel ostati. Poletja še ni bilo konec, ko mu je cesar izpodbil ta načrt. Franca Ferdinanda so imenovali za polkovnika ter ga prestavili k 9. huzarskemu polku »Grof Nadasdy« v Odenburg na Ogrskem. Dobil je ukaz, da takoj nastopi službo pri novem polku. Poizkusil je doseči preklic tega premeščenja. Cesar mu je hladno in vljudno odbil prošnjo, češ: Franc Ferdinand mora v ogrsko garnizijo, da se nauči madžarskega jezika. ZDRAVILIŠČE GLE1CHENBERG PRI GUAZU 300 m NAD MORJEM. — NAJBOLJE PRESKUŠENO: ZA ASTMO, KATARJE, SRČNE BOLEZNI, EMFIZEM. DIREKTNI VOZOVI: WIEN—ZDRAVILIŠČE GLEICHENBERG. PEN SION OD RM 4.—. PROSPEKTE DAJE UPRAVA zdravilišča. KOPALIŠČE TATZMANNSDORF STEIERMARK Zdravilišče za srčne in ženske bolezni v južni Nemčiji DOBA ZDRAVLJENJA : OD 15. APRILA DO OKTOBRA. za bolezni srca, živcev in ženske bolezni, revmatična obolenja, ogljikovo kisle vrelne kopeli, mineralne kopeli, železomočvirne kopeli, kure s pitjem, zavod za zdravljenje z mrzlo vodo. |niUititMim;imiiw»iMm;r»nmi iinmiiMimmmroTO!iHn»nwnmwrim^ Vse velikosti od 100 — 500 ccm Vsi REZERVNI DELI na zalogi! Zastopstvo: J. HOJNIK MARIBOR Frančiškanska ulica 13 iUtanchi - (Dictcriu uuimmmiuiurtHMUiiiiuiin!uiiiuiiHiuiiiiiiiKii;)ii;!i!iii(H!iiiniti;ui!ittiitii!:i!iiiii STROJNO PODJETJE mann LJUBLJANA — SLOMŠKOVA 3 Stavbna dvigala najmodernejše konstrukcije. Vitli in dvigalne ter transportne naprave NSERIRAJTE V „JUTRU »4» CLPEKC-PLOSCE Hidravlično stisnjene Terrazzo in druge plošče za tlakovanje in oblogo sten, obložne in polne stopnice ter vse druge Izdelke iz umetnega kamna izdelane s pomočjo modernih strojev dobavi v prvovrstni izdelavi in kvaliteti: „ALPEKOM- INDUSTRIJA UMETNEGA KAMNA, Ljubljana, Tyrševa c. 48 — TeL 29-30. I Vsi rezervni deli stshs na zalogi! Ka] je lepšega kot pomladanski izlet v naravo z dobrim in zanesljivim motorjem? Pomlad je že tu, zato se podvizaj in se oglasi pri firmi aCnC: K GN. VO Ljubljana, Tavčarjeva 1 ■ Ogled motorjev brezobvezen! PUCH MAM j L. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ia ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali ogi; si se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.- za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—, Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od DI« 5.- v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji narodi a, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, aU pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11 r 2. s r se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacij a pristojbina Dča 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tisoča §e Oglasov, je naslavljati na s Oglasm oddelsk „Jutra", Ljubljana. Seseda 1 din, davek ^ din /,a šifro an dajan i» ua.-iova š am, Eujir.a:. ši znesek 17 din Halo vsi v restavracijo Kaline na koncert na veliko za bavo, Igra prvovrstna rodba tie priporoča — •Liine. 6598-18 Danes pridite vsi na veselo domačo zaoa-vo i gostiino k Panju v Ve g"-o 10. Toči se izboru. doienjski cvfcek in lina štajerska vin;: iz priznano najboljšin m se pa igrajo lepi komadi na klavirju, t. ko da se vsak gost kar najbolje zabava. Zato nridite še danes in vedno zahajajte le v Vego. o ul. 10. k Panju, kjer se boste najbolje in najceneje zabavali. Vas \ljudno vabi in se p iporoča TONE HUC. 6738-18 Se danes butarce častijo se zmage narodov slavijo, zato prašička smo na ražnju spekli, plesali pili, harmonke bomo vlekli. Gostilna Kramar, Dolenjska cesta. 6639-18 Gostilna Martine Zg. Šiška Vsako nedeljo koncert! oondna postrežba. Veliki zračni prostori. Keg 1 j išče. 6599-id Kam pa kam! Kdor godbe, zabave, veselja želel bo, ta vedno k Poljšaku rad prišel bo Vsak praznik ln nedeljo na Smartinsko c. 22. 6632 18 Gostilna Putrich priredi danes domačo za oavo s plesom. Izborna vina, gorka in mrzla jedila. Vljudno vab'jeni. 6748-18 INSERIRAJ V „JUTRU"! i!l!1!:i;l!ll!!lllillillll!llllllllll Miiilli;. G. T. Rotman: -a. '*&> Č3 sveta Gospod Vrtačnik j an^l strašno mnogo dela. Vse proste ure je prebil pod streho v čumnati in nihče ga ni smel motiti. Vsak večer je pokadil ves tobak, kolikor ga je imel v tobačnici, in popil tri piskree kave. Obdajal se je s knjigami, ravnili, šestili in trikotniki ter računal m risal na vse pretege. Kaj neki mu ie bilo na misli? j I mj li fPT J± Gospod Vrtačnik je bil izumitelj. »Vidite,« je rekel kdaj pa kdaj, »so zrakoplovi in so letala. Namenil sem se, da združim tc dvoje; potem bomo imeli zrakoplov.« Čez nekaj tednov je gospod Vrtačnik končal svoje račune. Sel je k mizarju, si naročil kup latev, in že ste ga videli na vrtu, vsega zaverovanega v delo. Seseda 1 din. davek itn za šifro ali dajanje naslova 5 din, najman' šl znesek 17 din Več krznarskih pomočnikov ,prejmem za takoj. Pi-mene ponudbe poslati aa ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Krznar-. 6390-1 Službo dobe takoj: .ioteiska perica mlajša aioč, notelski sluga, ki ,ovori slovensko nemški, ■ estavracljska blagajni-carka z dobrimi spri jevall. Naslov v vseh josiovatnicah »Jutra«. 6408 1 Prodajalko popolnoma izurjena v* deukatesi samostojna sprejmem takoj Franc vjcvirk, mesar, Povše tova 38, Ljubljana. 6379-1 Samostojen delovodja z moj trškim izpitom za splošno mizarstvo na deželi z obratom na električni pogon. Vajen samostojnega dela in proračunov ter samski, dobi mesto. Eventualno oddam v najem pod ugodnimi pogoji. Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Samostojen delovodja« 6456 1 Frizerka dobro izurjena moč do bi stalno službo. Frizer ski salon »Pleteršek« — Ptuj. 6419-1 Pletiljke iščemo z daijšo prakso Nastop takoj. Biau i Bartoš, Kariovac. 6424-1 Gospodinjo popolnoma samostojno inteligentno iščem k starejši dami v starosti od 40 do 45 let. Ponud be na ogl. odd. Jutra be na upravo graščine Boštanj, p. Boštanj ob Savi. 6422-1 Služkinjo staro 40 do 40 let, samostojno in vajeno vse kega dela kuhe ln vrta iščem. Ponudbe na u-pravo graščine Boštanj p. Boštanj ob Savi. 6423-1 Šoferja ooštenega, treznega, ki bi opravljal tudi druga dela takoj sprejmem. — Prednost imajo vajeni kleparstva ali trgovsko naobraženi. Ponudbe na Benedik, Bled. 6642-1 Preddelavec za športno stroko, vajen preciznih del ln pa strojev, kolar ali mizar, dobi mesto. Samo vestni ln urni delavci naj pošljejo ponudbe pod ši tro »Stalna služba, na ogl. odd. Jutra. 6651-1 Kolarskega pomočnika veščega za avtomobilska dela sprejmem. Josip Kordeš, SušaK. 6577-1 Dve servirke, eno kuharico v zdravilišče potrebuje mo 2 servirkl čedne zunanjosti 6 prakso in s spričevali, zmožni slovenskega in nemškega jezika ter kuharico za kavo ln kavarniško pecivo, verzi rano v tem po slu. Ponudbe z zahtevki ln referencami ter zadnjo fotografijo na ogl. odd Jutra pod »Zdravi lišče« 6509-1 Iščem vrtnarja veščega vseh v stroko spadajočih del za Gorenjsko. Ponudbe pod »ZaneslUv vrtnar« na ogl odd. Jutra. 6596-1 Tovarna na Gorenjskem potrebuje za tais.oj šo-terja za trgovska potovanja (potuje s potnikom). šoferji, ki obvia dajo svojo stroko popol noma, vešči manjših po pravil in ki so že vozili po vsej Sloveniji, delu Hrvatske in delu Pri morja, naj vlože prošnje z navedbo plače takoj na ogl. od. Jutra pod »Takojšen nastop 73« Prednost imajo šoferji zmožni, ki so isto časno ključavničarji, ali 3trojniki in slično. 6564 1 Pekovskega pomočnika in raznašalca kruha sprej mem. Naslov v vseh po slov. Jutra. 6597-1 Mehanika za kolesa in šiv. stroje sprejmem. Zaloška cesta 51. 6594-1 Služkinjo pridno in pošteno sprej mem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna služkinjam 6572-1 Mladega šoferja ki bi opravljal v prostem času tudi druga dela Iščem. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Naslov v vseh posl. Jutra 6636 1 Blagajničarko z dobrimi spričevali ta koj sprejme restavracija v Ljubljani. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Točilnica« 6652-1 Hlapca sposobnega za vsa do mača dela in vajenega živine, takoj sprejmem. Franc Ocvirk, mesar, — Povšetova 38, LJubljana. 6064-1 Hišnika poročenega iščemo za večjo stavbo v sredini mesta. Ponudbe z naved bo poklica m števila oseb na ogl. odd. Jutra pod »Pošten hišnike 6612-1 Perfektna kuharica z znanjem fine kuhe ln dietične hrane snažna pridna, dobi mesto. Po nudbe z navedbo dosedanje službe na og. od. Jutra pod »Dobra služ ba« 6613-1 Ljubljančanko začetnico preimem v trgovino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Računarica 20«. 6666-1 Šefa recepcije z perfektnim znanjem angleščine, francoščine in nem ške korespondence, išče za takoj hotel v dravski banovini. Nameščenje sezonsko ter traja 5 mesecev. Ponudbe s sliko in navedbo zahtevkov na ogl. oddel. Jutra pod šifro »Hotel v dravski banovini«. 6622-1 Izurjene pletilje sprejmem. Dam tudi de lo na dom. Naslov v vseh posl. Jutra. 6607-1 Prodajalko v trgovino čevljev sprej mem. Reflektira se samo na boljšo moč. Pred staviti se od 9. do 10. in od 16. do 17 Naslov v vseh posl. Jutra. 6558-1 Mlado dekle ki ima veselje do otrok in izurjeno šiviljo za pletenine takoj sprej me Accetto zanl. Trnovski pristan 14. 6627-1 Mlado dekle za vsa dela v trgovini sprejmem. Ponudbe na c-gl. očd Jutra pod f liro »Snažno dekle.» 6706-1 Krojaškega pomočnika takoj sprejmem. Sodja. Kožna dolina c. II, 31. 6774-1 Šiviljske pomočnice res samostojne, sprejme takoj atelje Mire Ska bar, Aleksandrova 5. V plaščih in kostumih ver zirane imajo prednost. Sprejme se tudi prskti-njo. 6767-1 Služkinjo do 30 letno zdravo, pošteno, zmožno kuhe in gospodinjstva sprejmem. Ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod »Sreča«. 6834-1 Kolesa raznih prvovrstnih znamk, z večletno garancij« dobite zelo ugodno, kakor tudi na mesečne obroke pri — Nova trgovina, Tvrševa 36. Pozor (Nasproti gospoda.-ske zveze). 6810-1 Poslovodjo inteligentnega za reali-tetno pisarno v Ljublja ai proti delitvi provizije in pristopnine 3000 sprej me Posredovalnca Maribor, Aleksandrova 33. 6737-1 Steklarski pomočnik dobj mesto Steklarna J. Kovačič, Maribor. 6831-1 Dekle za vrtna dela in proda jo na trgu takoj sprej mem. Naslov v vseh posloval. Jutra. 6714-1 Briv.-frizerskega pomočnika (co) dobrega in hitrega de lavca sprejmem 15. aprila. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober«. 6720-1 Šoferja - treznega in zanesljivega takoj sprejme tovarna za vožnje potniUa. Pl=mene ponudbe pošljite na ogl odd. Jutra pod »Stilna služba šoferja« 6678 1 Upokojenko sredniih let, za vodstvo nianiše pisarne, sprejmem. Natančne ponudbe z navedbo dosedanje službe, zatitev-k in sliko nasloviti na ogl odd. Jutra pod »Ljubljana ccniei«. 6723-1 Postrežnico čisto, sprejmem, event dobi stanovanje mesto plačila. Karadžičeva 1C, Kolezija. 6673-i Elektrovarilca aH železostrugarja. strokovnjaka sprejme A. Var sek, Domžale. {518-1 Postrežnico izvežbano in urno za popoldne takoj sprejme mi. Vprašati Vilharjeva c. 41, vhod skozi dvorišče, vrata 9, pritličje 6528 1 Samski vrtnar mlajši dobi takoj služ bo ra praščinl. Pisnvne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vrtnar« 6481-1 VAM VELJA TO OPOZORILO kakor vsem onim, ki so spoznali, da je »Jutro v« mali oglasnik naša najcenejša in hitra posredovalnica za vse. Ne pozabite, da bo velikonočna številka »J u t r a«, ki bo zaradi praznikov tri dni aktualna IZŠLA ŽE V S©B©T® ZJUTRAJ. Cene oglasom v tej številki »Jutra« ostanejo nepovišane; četudi bodo imeli trajno vrednost! Frizerko prvovrstno moč, sprejmem v stalno službo. — Nastop lahko takoj. Plača od 1200 do 1400. Frizerski salon MIMI, Erjavčeva 15, Ljubljana. 6809-1 Mlinarskega pomočnika iščem službo nastop, lahko 15. t. m. Plača po dogovoru. Vsa oskrba v hiši. Naslov: Franjo Turk, valjčni mlin, Laško. 6826 1 Brivski pomočnik za izpomaganje, možno stalno dobi službo. Sprej me se tudi vajenec. Prešeren Ivan, Radovljica. 6764-1 Poslovodja z izpitom zidarskeea mojstra dobi mesto. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Sotrudnik«. 6832-1 Dva krojaška pomočnika sprejmem takoj. Kocbek. Studenci pri Mariboru, Aleksandrova cesta 48. 6833-1 Trgov, pomočnico •zvežbano, mlajšo in čedno spreimem PoniM*" n? <*' odd. Jutra s sliko po H $i-fro »Pridna in poštena pomočnica«. 6418-1 Postrežnico ki bi pomagala tudi pri kuhi, iščem za dopoldan k dvema osebama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutr*. 6785-1 Fanta raznašalca blaga za Ljub-l|ano sprejmem. Ponudbe- na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mladoleten«. 6724-1 Mesto gospodinje prevzame iniaua inteligentna vdova pri boljšem gospodu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod i Dobra gospodinja 33« 6483-1 Šoferja k poltovornemu avtomo bilu sprejmem. Kavcije zmožni prednost. Ponud be na podr Jutra Maribor pod »Zanesljiv« 6471-1 Natakarico ki se razume tudi na kuho in druga hišna dela. zmožno samostojnega vodstva izletniške restavracije, sprejmem. Kavcija potrebna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pension«. 6702-1 Hišnika za večjo hišo. sprejmemo za 1. maj. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Hišnik«. 6779-1 Postrežnico iščem za dopoldanske ure. Na-lov v vseh po- 6717-1 sloval. Jutra. Vajenko sprejme damski modni salon Bern;k, Cojzova 1. 6782-1 I Steklarskega mojstra strokovnjaka, ki razume samostojno urediti obrat za izdelovanje steklenic, se išče za Beograd. Ponudbe sprejema: Weber, Ljubljana, Prečna 8. 6757 1 Fotografskega pomočnika zmožnega vseh fotografskih poslov ln vodstva fotografskega oddelka, l&če drogerlja Gregorlč, Ljubljana. Prosimo izrecno le pismene oferte. 6740-1 3SSS? I V«nka besede 50 par da vek 8 dtn. za šifro ah dajanje naslova 5 dir najmanjši znesek 12 dlc Uradnik lesne stroke v še neodpo vednem stanju, želi preme-niti mesto. Eeflektira na stalno službeno mesto kot obratovodja, vodja podruž niče, obratni uradnik ali skladiščnik. — Dolgoletna praksa, zmožen tipiziranja lesa za vsa trž'$Ca, kakor-Anglija, Italija, Nemčija etc. Nastop službe 15. VII. t. 1. Ceni. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »L. L. L. 3500« — in sicer do dne 10. IV. 1939. 6351-2 Plačilna natakarica poštena, spretna, mlada, simpatična, zelo pridna, išče mesto v boljšo restavracijo »li kavarno. Vešča nemščine in hrvaščine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Botji: lokal«. 6489-2 Plačilni natakar strokovno izoor azen, z dobrimi spričevali, kavcije zmozen, želi na-mešcenja v kavarni ali restavraciji. Gre tudi na sezono. Ponudbe n& ugl. odd. »Jutra« pod oiiro »Zmožen plačilni« 6410-2 Trgov, pomočnica želi prememu mesto uajraje v Ljubljani aii okolici Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Prijazna in agilna 6282-2 Pekovski pomočnik poročen, sreanjih let z d letno prakso Išče stai-vsakega dela. Naslov v ae zaposlitve. Zmožen ;seh posl. Jutra. 6407-2 Starejši gospod žeii spoznati samostoj no gospodično za skup ne Izlete. Slika zaželje na pod »Puch 350« — na oglasni odd. Jutra. 629Ž-2 Vdova oivša obrtnica zmožna vsakega dela navadne in meščanske kuhe stara 50 let prosi primernega uesta kjer bi lahko ime la pri sebi svojo lOletno hčerko Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Vdova 6281 2 Pekovski pomočnik dober skupni delavec vojaščine prost išče stal no mesto. Nastop po že ijl. Josip Muhr, St. Vid pri Stični 43. 6592-2 Mlado dekle bi premenila mesto na takarice ali k otroku. Vajena kuhe. Prednost boljše gostilne Ponud be na »J. O. Mojstrana 44 Gorenjsko. 6590-2 Primerno mesto i:'čem za svojega dolgo letnega vestnega šefer-za radi opustitve oseb nega avtomobila. Naslov v vseh posl. Jutra. 6633-2 Službo postrežnico iščem k starejši eospe ali gospodu. Imam 15letno bol niško prakso. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6623-2 Starši ki radi odpotovania ali bo 'ezni ali sicer ne morete sami nadzorovati svoiih otrok dajte jih zanesljivi pedagoginji v dobro varstvo na daljši ali krajši čas. popolnoma ali samo čez dan, tudi za nekaj dni. Na željo nemška konverzacija. Dobra vzgoja in skrbna nega zajamčena. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 663»2 Ključavničar ali šofer z znanjem nems ineišče kakršnokoli službo. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra. 6712-2 Gospodična samostojna išče mesto k etiokom. Gre tudi kot začetnica v pisarno. Oe-u;ene ponudbe na i,gl. cd3. Jutra pod »S*-;-o kevna^. 6715 2 Prodajalka 7eii mesto v trgovini, ve1 sprana v vseh strokah vajena tudi gostilne. Io r.učbe na ogl. odd. Ju trp pod »Gre tudi ra sezeno«-. 3709-2 Prodajalka mlajša moi z večletnim spričevalom bi rada pre menila službo. Vajena trgovine z meS. blagom ln glavne trafike. Zmož na tudi vodstva večje podružnice in delikate-se. Najraje v Ljubljani ali okolici. Kavcije ln večje garancije zmožna Ponudbe na of?l. odd. Jutra pod »Postrežljl-va ln vestna« 6593-2 Mlada gospa simpatična z nia-o maturo nekoliko prakse v pisarni išče primerne zaposlitve kjerkoli. Ponudbe z naveabo pogo jev na Ogl. odd. Jut;.. ..od »Nesrečna 17« 6446 2 17 letna ločenka z meščaiiikos. maturo odlična, enoletna pra. sa v pisarni industrij skega podjetja, želi pr. merne zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Dobra računa rica« 6420-2 201etna šivilja zmožna v perilu ln ob lekah, štikanja s ši' al-nim strojem želi stalne službe tudi v trgovini. Delo vzame tudi na dom. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Do ora šivilja« 6SS4-2 Plačilna natakarica z znanjem nemščine in kavcije zmožna išče me sto za sezono. Sprejme tudi mesto prve sobari ce. — Gabrijela Pinta:". poštno ležeče škofja Lo ka. 6579-2 Mlad fant bi se rad izučil slaščičarske obrti. Pristav Josip, Kranj Straž; :e 266 6359-2 Trgovski pomočnik vešč vseh strok, dober prodajalec, vojaščine prost želi službe. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Sposoben in točen« 6567 2 Absolventka trg. aitadenuje z znanjem slov. in nemške s.cnog-.afije ter strojepisja, i-.ie s c;bo. Fo-nudbe na ogl odd. Ju tra pod »Zanesljivost« Trg. pomočnica čedne zunanjosti, zanes-ijiva z vec;c'.no prakso Uce sluibo. živ. g: tudi za blagajničarko k večje mu ped. u. Kaslov v i sen pc.il. J 6539-2 Gospod.-n ia vešča kuhe in v ih go spou nj~km del zmoina voditi tudi gostilniško kuhinjo, src-5n>iii let, poštena in zanesljiva še li službe. Na-stcp po «o govc.-j • • j i.a - po druzn. Jutra c ije poti »Poštena .moča 6541-2 Dekle z dežele pridno vestno in pu" . no z malo maturo, trgovskim tečajem, vajeno gospodinjstva, išče primerne stalne službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva in hva;ežna« 6570-2 j Kolar vajen ml^arst športno ga dela išc-e stalno, pri-merno sini:: ■ n -.j raje na večje posestvo r;rc.. 'no ali slično. kot domač ko :ar. Kaclov v vseh no^i. Jutra. 6; 42-2 Mizarski pomočnik vajen vs°h mlzar-skih del išče služile. Naslov v vseh posl. Ju" .a. 6513 2 Mlad trgovski pomočnik Jober železni:.-:ir, izučea v več. i trgoVinl-na c::že li želi primemo mesto. Ponudbe na :ra Ptuj pc r. Ju-6479-2 Prodajalka mešane stroke agilna želi premeniti mesto. Ponudbe na ogl. odd Ju tra pod »Zanesljiva in aTilna moč« 6584 2 Upokojenec samski, vešč knjigovod st a želi namestitve gre tudi na dc-želo. Ponudbe na ogl od. Jutra pod Priden in vesten; 6516-2 Otroški voziček dooro ohranien u? orodam. Poizve se v Ket tejevi ul. 3, Ljubljana. 6719-2 Vešč trgovski pomočnik ali pomočnica dobi služ bo v trgovini z mei r;nim blagom. Ponudbe na podr. Jutra Ptuj pcu Samostojen« C4:č-2 Mlado dekle želi premeniti službo s 15 aprilom ali 1. majem kot sobarica ali dekle za vse. Ponvri, e na ogl. od delek Jutra pod . Pošta na = 6402-2 Manufak turist z večletno prakso, agi-len, po.-ten, vešč nemščine. zmožen samostojnosti želi premestitve. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Referenca Ia.« 65SC-2 Kartonažer išče službe, vešč vseh kalkulacij, prirezovanja ■'zdelave grobe, apotekar ske, okrogle, luksuzne in druge kartonare. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ped »Samostojen delavec«. 6577-2 Uporaben fant m'id, v '"M ne r st. z ne-' kaj p-lsarniške r' se. išče -.ta v i : • pisarni, skiadilču ali kai primernega. Je rar.c-s!::v in s' cir.en. Gre tudi satr.-> • začasio. —• Ponudbe na o ', odd. Jutra pod »Skromne zahteve«. «93-2 Trgovski pomočnik prvovrstni izloaoeni aran žer, dober pro-5 Zastopniki za prccti u p. a.uni strojev »Olivetti« se sprejmejo. Prodaja na 18 mesečne obroke! »Tehnik« Banjai, Ljubljana. Miklošičeva 20. 6393-£ Zastopnika za Sloven jc za pribor za bicikle ki je dobro uveden v tej stroki takoj sprejme inozemsko tvorniško sk^d^šče. ponudbe pod K 4636 na Interreklam Zagreb Ma-sarvkova 28. 6416 5 Za potnika ali v drugo službo bi šel visokošolec. tehnik z lOletno v-ozn'ško izkazn:co. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Rus«. 5864-5 Seseda 1 din. davek j din za šitro al) dajanj« laslova 5 din najmaii" š) znesek 17 din Konverzacijo pouk nemščine zelo poceni nudi izkušena gospa. — Poskus brezplačen. Naslov v po slov. Jutra. 6620 4 Iščem učiteljico za nemščino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ped »Perfektna 838« 6515-4 Vsakovrstno zlate; kupuje no najvišjih cenah CEKNh — juvclir ^jubljana, VVollova ai Staro zlato zlato zobovje in srebrne krone kupujem po najvišjih dnevnih ce nah A. Kajfež. urar, — Liubljana, Miklo"i"eva 14. 6637-35 ; Beseda 1 din. davek 3 :in za šitro ali dajanje ; naslova 5 din. najmani i ši znesek 17 din Klavir harmrniko :a šolo. rabljeno in do [ L'ro ohranjeno kupi Pe-:;ovec Ivan, St. Fužina 4i .poita Sv Janez, Bohinjsko jezero. 5836 26 Kratek klavir rn, dunajske izdelave, oropam. Slomškova 17 I. desno. - 6810-26 'eseda 1 din. davek ,• :in za šifro ali datanlF a«lova 5 din najmani šl smpspk 17 din Radio aparate 3eibt Super 1939 visoko selektivne ln amerikan-3ke dobite zeio ugodim od tovarniške špediterje zaloge. Vprašati pri Ludvik Ileršič, Ljubljana, Rimska 13. 6555-9 Radio 5-cevni Siemenswerke, — ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6725-9 beseda I din davek 1 itn za šitro au dajanje ia«iova 5 din naimant %1 znesek »7 din Prvovrstno seno orodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 6601-33 Sladkega sena večjo množino okrog vagon in pol I. prodam pri Ivani Kutnik pose-stnici v Slov. Bistrici. 6421-33 Polnomasten mlad ovčji sir v posodi lahko dobite po ceni od 11 din kg franco Cari-brod od Tih Milisavlje 7lča. Pri večjih in manj ših naročilih poslati na ra :un četrtino vrednosti. 6582-33 Fižola cipro in prepeličar kupim v vsaki količini.— Ponudbe in vzorce posla ti: Biz'ak Zagreb. Tka' čičeva 20. 6563-33 Pesnički jabolčnik prvovrsten, najhigijeni č neje prešan okrog 25 po lovn Jakov prodam. Pri-marij dr. Dernovšek. Ma ribor. 6543-33 Za praznike Ugoden nakup srbskega vina v restavraciji pri gorenjskem kolodvoru. 6817-33 ieseda 1 din davek s Itn za iilru au daianj< ■asiova 5 din najmani ši znesek 17 din Dve fantovski obleki za 10—12 let prodam. Kot-nikova 17. pritličje. 6659-13 Moške obleke letne dobro ohranjeni in letno suknjo ugedno prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 6750-13 Beseda 1 din. davek j lin m šitro ali dajanj naslova 5 din. najman ši -npcpi5 17 (jin Čebelnjr.k moderno urejen s 36 panji prodam. Kirbu. Celje. 6373-6 Otroški voziček odlično ohranjen prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 6824 C Register blagajna Nati_nal električna, naj novejše, na tri števce A B. C. E. ugodno na predaj. Naslov v vseh posloval. Jutra. 6752 6 ( Mreže za postelje naj cen-je pri And'ovicu, zaloga pohištva, Komenskega u1. 34 6763-6 Otroški športni voziče'- !Tioderen. dobro ohr->n:en poceni prodam. Riharieva 4. 6806-fi Več otroških vozičkov najnoveiš;h modelov poceni naprodaj pri »Promet«, nasproti križanske ce'kve. 6823 e MODROOE OTOMANE COIJCHE ROLETE kupite najceneje pri E. Zakrajšek LJUBLJANA Miklošičeva 34 Prepričaj:e se! Izposojevalnica čolnov in prevozništvo z motornim čolnom na Liublianici, rad; zaposlenosti drugod z vsem inventarjem in čolni zelo poceni naprodaj ali vzamem družabnika s 3 000 d:n gotovine Brez rizika stalna in sigurna eksstenca pri lahkem delu. Pojasnila od 12. do pol 15. ure daie lančar. Pot v Mestni log štev. 15. 6504-6 Otroški voziček globok, dobro ohramen, — ceno prodam Hočevar, Go-sposvetska c. 13. <451-6 Cepljeno trsje sadno drevje, nudi 21 ner Franjo. Zamušani 5v. Marjeta Moškanjci 'ahtevajte cenik! 6387-t Trgovci starine! prodam umetno izdela no skrinjo staro 628 let. Štefan Petek. Pod-gorici, p. Velika N°Jel'p 6293-6 9 vinskih sodov rabllenih po nizki cen' prodam. Slomškova uli ca 27. 6560-6 Staro železje jtad-uu-jKo po 111-..1 ceni p.o^a.ii. r-ioua.ii ouu. ava lažja tovoina vozu .inton Kovačic l^delo-. at_ij peci, L,jub.j&ii^— ifiska ui. 3, RoZiia dou na. 6635-6 Železen štedilnik cmaj.iiDoro tlieum«, Miklošičeva 12. 6687-6 Stelaže 2 tehtnici in 2 pulta, usod no naprodaj v Ljubljani Ponudbe pod »Ugodno« na ogl. odd. Jutra. 6499-6 Pozor frizerji! prodam 2 fr'?erska stola. 4 mize. 10 stolčkov, novo za 600 din. Cesta Brdo Vič. baraka. 6686 6 Delavnico za poniklanjc in komplet delavnico za rolete, platno itd. prodam. Kupim pa manj j i parni k^tel. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ketel«. 67ČJ-6 Dva voza na gumi popolnima nova ugodno na prodai. Jermančič, ;irenova 19. 6744-6 Bel pesek za posip.nje vroov prodaja in dostavlja r.a dom. Tone Kuč. Vegova 10. 6739-6 Steklen nastavek prod-rn. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6797-6 Več mo4or>Pv naprodii v mehan'čni delavnici Krulc, Dolenjska c. 6799-6 Ogledalo več'e baročno in m^n-še B'edermaier pr^da Tr'h-č Tržaška 42, telefon 26-05. 6801-6 Otroški voziček -riob-^k. prodam Hreno-a 17, pri hišniku 6755-6 \SEF'" » »xir y »JUTRU« ! n-.-fda i din daveH tuii za *liro daianj' naslova 5 din Najman' ši /ne^et' '7 "i m 2 Leice kupim Takojonje p^nuuoe na Franjo Mavec, LJublja na. Miklošičeva 6. 6650-7 Otroški voziček dobro ohranjen globok avto takoj kupim. Naslov in ceno pustite v oglasnem odd. Jutra pod »Siv zaželen. 6595-7 Priklopni voz za tovorni avto kupim. Nosilnost 3.5 do 4 tone Prnudbe z opisom voza na tv. opeka dzoz Llu*" ljana. 6533-7 Opalograf-Rapid brzotifkalni stroj z re servno konstrukcijo ku-nimo. Ponudbe na podr Jutra Maribor pod šifro : Opalograf Rapid« 6552-7 Rabljene ormre moške obleke kupu emo. — r site na: »Ugod"n*f« Kranj. 6789-7 beseda 1 din davek i din za šitro alt rialanK naslova 5 dtn Najmani št znesek 17 din Poltovorni avto 'kamioni lahek. aprt. — utiodno prodam Naslov v vseh poslovalnicah lutra 6*09 1( Pozor avtointeresenti' Razprodaja različnih avtomobilov Opel-Kadett model 38 Ca br olet. Opel I.ieferwagen Opel-Olvmpia model 38 Ca bnolet. Ford model 29 od prt z Ballon pnevmatiko Essex model 30 Šport odprt z usniato pievleko. Morris limuzina, 4 vrata, s streho za odnirati (Schiebedach). Opel Blitz model 36 tovor ni. dolga šasija. Ford model 30 3 tone. tovorni. Chevrolet model 30 tovorni 2.5 tone. Opel Olvmpia model i9 4 vrata skoraj nov, Opel 2 litr limuzina. 4 vrata. Fiat Balilla. 4 cilind limuzina. Vsi avtomobili so v na'bolišem staniu. Infor macije daie Opel zastopstvo, F. šolman, Cel'e. 6535-10 Motor IIar!ey s prikolico 1200 ccm zad tu model, memalna kolesa rezervno kolo, malo vozen dobro ohran en. prodam za smešno nizko ceno. Eriave< •otograf. Stična. 6458 1." Avto Fiat 514 odprt v popoinome brezhibnem stanju, no ve gume in 2 rezervi ie radi bolezni počen oroda. Hadl, Ncvome-sto. 6374-10 Motorno kolo ESA 350 ccm OHV v dobrem stanju po;eni prodam.— r iubljana, Linhartova 14. 6453 10 Fiat 501 pripravljen za polto-vornega, odličen stroj, d bre gume predam za vsako sprejemljivo ceno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina nujna; . 64G0-10 DKW ra'st"rk ase. 11 000 krr '-rt nev prodam globo to izped nabavna čeri0. Prm dbe na og'asni odd. Jutra pod šifre »Za denar« 6431-1C M?li Opel 27.000 km nove sume odli no ohrmjen pora ba 8 litrov. Za hribovite kraje (župni:če) na pr-daj za 9300 din. Na ra":un vzamem mali m~tor Ponudbe ra o ' --Id Jutra pod »Tz di-ve rrlie« 64:9 1C Ford avto 'Imuzim Eifel Tudor tipe 1939 s 6 mesečne va-antiijo, tovarniško rap^no^a nov prodam 20C0 din izp-d tc varni"ke cene. Ponudfcf na ogl. o*d. Jutra pod »Tipa 1930« 6427-10 Motorno ko1© ma'o vo^?r.o 2C0 do 2Sf trm novejše t!r:e kti nim. Pepi Iandstetter 0;mžale, Bistri št-i 11. 6434-10 Motorno k"Jo ^ TC5 srior+ 0"V 3"0 c^rr irtan no ntzkt c-n' "■''lnn Kop*!>n, R^ia -iolir.a c. H-36. 6435-10 Motor RSA 3^0 rem, š^^i-tni, d^^ro ohr?n:en. prodam, Janševa ulica 12. 6815-10 RsMjen >?Bl:tz« " 5 m va-ospri'o kupi-" "inud^e " navedbo vpo rp.v>p bencipa. jr"1-0'— Meža 6365-10 Motorno kolo ^00 0'?V švicarske zna t ^e v 0^'t^nem ptmju proda Sitar, Jeser'i«o. 6č68-lr Avto Opel Olvm^r- nonolnoma nov zpdiif model prodam. Dolenjski c. 5. 6657-10 Rabljen avto dobro oh.anjen, primeren z\ predelavo v Ebfi. skl avto kupi ^asU-ika četa Griže pri Celju. o'>37- ] C Pcltovorni avto F.':t 503 (L;eferwagen) dobro ohranjen, poceni prodam. Pripraven za :nesarie, peke itd. Poljanski nasip 40 pri Pestotniku. 6694• 1C Motor 500 ccm Rudge poceni prodam. Ogleda se lahko na Mirju pri Podjed Matija. 6695-IC DKW motor Šport 250 ccm, še plombiran, z garancijo, ter socius s pedali proda — Btvčar. Alojzij, Celovška c. 63. 66S9-1C DKW Cabriolet štirisedežen, jeklena karoserija, usnjeno tapeciran, v odličnem stanju, prodam. Šiška, Galetuva 13. 67 00-1C Osebni avto 'imuzina, vožen 10 tisoč km, in tovorni avto s kipperjem za 3 kub. m, prodam. Po: zve se pri: j. Stražar, Ljubljana Np klančku 1. 6758-10 Mali avto »Peugeot« poceni prodam ter moško kolo Puch Surer šport. Prek, Glince, Cesta Ila. št. 16. 6796-10 Prodam motor znamke »Ar el« po zelo ugodni ceni. Poizve se pri: ge. Šweiger, Sv. Petra cesta 23, IV. nadstr. 6798-10 Poltovorni Ford 3 novo karo-erljo, lahek u~odno proda Gumikli-nika, Tyrševa 23. 6770-1C BSA 350 ccm touring novejše tipe v -dirnem stanju proda 3otar, črnuče. 6643-10 Motoren kolo s prikolico BSA v dobrem st"in'u, naprodaj. Mar-bf r. fr'"ksandrova 51, na dvorišča. 6830 10 Prodam poceni 1va dobro oh-aniena mr tocikla FN 500 Ariel 250 ""m. KonriVek Sv. Pe ter, Savinjska do'iT,a. 6534 1C 3p"=Frta 1 itn rlavpk ' 1ln zk šttrc »ti la'nni. naslova 5 itn Nafnam šl znpspk I7 din Kolesa lajboljia m veuka izbi a nizke cene. na u "dna odpiatla Oska ?,emec. Ljubljana Do n i-ka 113-H Javijnm da sem dobil novo po šiljko koles najbolj ih znamk. Da:m:er, Adler, Triumph in druge zna ne zTirmke. Dobite jih najceneje brez tro ari-ne pri Žatlerju na Jeil-ci. 666Č-11 140 koles prvovrstnih znamk novih in rabljenih zares počeni na prodaj pri" sPrrmat« nasproti krije vničke cerkve. 6710 1' Moško in drm^ko kol; koral novo ugodno naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra 6493-11 Mcško Purh kolo naprodaj za 350 d;n. Iiub liana, Šiška, Podjunska 6 6732-11 Vreč rabljenih kolef i~cenl naprodaj nri tvr dki Ivan Jax in sin jjubljana, Tjrševn r?1? 6772-11 4 kolesa 2 nova in 2 rabljena, — Jamska in mo"ka kolesa ■^elo poceni rsp.odaj. — ^Ja ogl d tudi danes. Ci Terl, Vegova 12. 6339-11 Triglav kolesa Oele:te si pred nakupom vel'ko izbiro n^inove š h mode'ov. Zelo poceni prodaja Triglav, Resli?v" 16. 6820-11 Jamsko in mor!?o šport koV kvir za Ariel motor. tank. kolesa. 2 magnet'' ^n lahek motor 125 ccm DKW. sta-re š' t pa proda Kruš č, Ce-levoški cesta 43. !ie--slnva s din Naimanj št znp Naslov v posl. Jutra. 6640-10 Dva ?»v+nrnrlv]r» »Buck« in »?a '-k-"-''« nrod"m. Voziva sta v dob-em staniu. prk'"'n-, »i pol tovorne avtomrMr brez kirosi"'1''' 2 i'to. I'iti in zvasi. pri obolenju zaradi serne Kisline, pri obolenju letei in zlati žili, pri živ nosti m živr-nih boleznih. »PlumnKa« zdravilni cai pospešuje tek Za-atevajte s lekarnah tz*-ppno »Planinka. čaj iahovec kt tp :e tpdat pristen, ako je zaprt ■n plombiran ter nosi ime: MR.BAHOVEC AP0TJZ LJUBLJANA Več Singerjevih, Pfaffovili in raznih drugih popolnoma novih šivalnih strojev z 20ietno gaian c'jo prav poceni naprodaj pri »Promet«, nasproti križe vnik'1 cerkve. 6711-29 Elektromotor 9 HP Elin malo rab '.jen prrdam' po ugodn' "eni ali zamenjam za 15 •-^P z dopla^fom. Horvat Tanez. m^haničar. Mur -ka Sobota, Sloven ka ul. 2. 64C6 29 Šivalne stroje nove in rabHene. z ok<-o-gl-m čolničkom od 300 din naprei prodaja IRiGLAV, Resljeva 16. 6821-29 ^^-^Hd8 1 din attvefc itn za šlrrc aii jhihiij-iiMluva i din Najmanj šl znesek 17 diu Trajne kodre zvr ^je z najmodernej jimi apaiati po zmem. ceni z garancijo Koly Jo_ip, dipl. brivec in tr. .er za dama Brežice — Narodn dom, podr. Ro ^acka Siatina. 6575-30 KI*; M. r: iefedc. 1 din davek 6 iin za šino aii jajanj« ■ »siliva 3 din Najman ši znesek n din ilrastov, javorjev, jelšev let. iuh predam. Deceiina jd 30 do 1g0 mm ter 25 kom hrastovih stebrov :a vrt. Banco Franc, St. v'id 24 6437-15 Dukcva goriva drva za. celo sezono 1£39 več je množine kupim. Pla :am takoj. Ponjdb2 na ogl. cdd. Jutra pod ši-ro iP.ačam takoj«. 6308-U ieseda 1 din. davek lin za šltrc ali daianj« ia.= le»va 3 din najman šl zne-ek din POHIŠTVO za stanovanja, hotele, trgovoke op.cme in pc-nz.one, ciooite naj h.treje v največji zalogi pohištva Spa.nice že od 1 600 -Omare 400 - Postelje 160- iuhinjske oprave 750 — Kuh. kredence 450.— Otomane 500.— Mniraci 190.— Mreže 85 — Sprcemamo naročila I>o predloženih načrtih »SAVA« Rožna dorna. Predjair ka 32 in 35. Tr^o"ir\a: Gajeva Ne-b',tičnik. 5752-12 Pohištvo novo in že r?K' -no. ki ea relut- pii -lit' ah samo dat-v shrambo, spieimcmn. v nosebni od>lelfl< komisn ko prod . ii P11 'rli- ugiid Th poti« »1 i h Kupie* ie » •t-m oddelku »otr.o dovol' 't dobro uhranienn puhi 'vo Vse reklam, ptpskrhi no vami Sporoč'te nam na lopisnic al- ustno Prevuz ni.hiitva nr^kib mo sami van M 'fvian. Liubljana — 1 viševa 12. 70 12 Hrastova spalnica in otroška postelja radi selitve poceni pro dam Pokopališka 25-IT, želena jama. 6617-12 Spalnica, jedilnica n kuhinja naprodaj l>a-lov v vseh posl. .T-itra 6610 12 Spalnice, kuhini? m drugo pohštvo proda ia po ugodni ceni — Kurnik lože, Zg. šiška, Pod hribom 28. 6791-12 Kompletna spalnica iz mi hkega lesa — bela dobro ohranjena ugodno prodam. Naslov pri Alo-!na Company d. z o. z ujubtjana, Aleksandrova c. 2-1. 6684 12 Moderne spalnice kombinirane jedilnice in ;uhinie dobite po nizkih cenah v zalogi mi-arske zadruge St. Vid V'žmarje. Daje tudi na obroke. Ogled tudi ofc nedeljah. 6751-12 Spalnice iz orehove korenine ->iesku.ne spalnice od din "000, kuhinje od d n 800 -lalie nroda Josip Goljar Florjan ika I. 6760-13 ieseda 1 din davek j tlln za šitro au dajani, 'n-siuva 5 din Najmanj ši /.nesek i7 din 80.000 din posojila iščem proti vKaji^oi na neobiemenjenili nepre iničninah vreunlh 250 ti soj din. Ponudbe s pogoji pod »Sigurna naiož ba- na ogl. odd. Jut'a 16 Hranilne knjižice zaščitenih zavodov. vrednostne papirje 30/« obveznice vnovčujem stalno ,0 najvišji ceni in prot takojšnjemu plačilu v gotovini. Alojzij Planinšek Ljubljana. Beethovnova 14, telefon 35-10 510-lfc Ureditev premoženja Poravnave, konkurzne zadeve, odkup in inkaso terjatev (tudi kmečkih) nabavo posojil in drui oinikov. dobičsanosno in varno naložitev kapitala. ureditev uprave in knjigovodstva, bilan ce, kalkulacije, upravo nepremičnin, nadzorova nje soudeležb, sp oh vse trgovsko obrtne zadeve poverite zaupno strokov ni pisarni Lojze Zaje, Ljub: jana, Gledališka ulica 7. 16-16 Za din 30.000 ali več bi financ:ral ren tabilno stvar ali Izdajo popularne knjige odnosno edicije. Odkupim dc bre ideje. Detajlne po nudfce na ogl. cd. Jutra pod »22«. 6619-16 Banč. kom. zavod MARli-OR Aleksandrova cesta 40 kupi takoj ln piača aa j bolje: hranilne knjižice bank in hranilnic .'leJnosine papirje: 3 cdst. obveznice, bc. ne. srečke, delnice itd valute vseh držav. Predaja srečk držav :ie razredne loterie. 6551-16 Knjižice Kmetske posojilnice ljubljanske kupimo več.e ali manjše zneske za takojšnjo gotovino. Navedite ceno in znesek vloge. — RUDOLF ZORF., Ljubljana, Gledališka ul. 12. 6731-16 Posojila dajemo dolgoročna, kratkoročna pod ugodnimi pogoji. Za hranilne knjižice visoke obresti. Brošura »Pot do blagostanja« brezplačno. — Pišite na »Moj dom«, Dvo-rakova 8. 166-16 Posojila 2000 din prosi dama plemenitega gospoda proti vrnitvi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hvaležnost«. 6728-16 Gostilno v Ljubljani takoi oddam zakonskemu paru. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zvon«. 6530-17 Paromlin in žago dam v najein v zn.^od nem kraju S.ovenije. — Vse v prav dobrem stanju in z veiikim prometom. Kavcije zmožni naj pošljejo ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Milne 6377-17 Pekarno vzamem v najem takoj v prometnem kraju. Mlada agiina moč. Iven Pelko, KrmeiJ. 692C 17 Družabnika zmožnega ij-e u-oro ido .e podjetje siva.nih stro jev. Ponudoe na og.as. cdd. Jutra pod »Drucab nik« 6749 16 Hranilne vloge vnovčuje najboljše proti ' ko:šniemu izplačilu trgovska agentura za bančne posle AIOJZ1J PLANINŠEK -jubljana. Beethovnova 11. Tel. 35 10. 6778-16 Avtoprevozno podjetje Jobro vpeljano potiebu je pridnega pomaga,a. ki 01 se izučil e* soierja. Same pošteni s 50 do 6; tiso? kap.taa Punuube na og odd. Jutra pou •>Avtuprevoz« 6G58-16 Dolgoročna posojila dobe državni, samcu- 1 pravni upokojenci in za oebniki. iniormacije da je pooblaščenec F. Kie men, Ljub.jana. 6631-16 Planinsko kočo vinetoš ali gostilno na deželi na račun ev. tu di v najem išče zakonski par brez otrok zu ta koj. Ponudbe na Micl Berger Skofja Loka sp, trg. 6578-17 Gostilno v Ljubljani oddam na račun osebi z gotovino. Ponudbe na ogl od Jutra pod »Do bra tečkat 6641-17 Posojilo na vknjižbo poroke, menice, dolgoročna hipotekama za sreska mesta po 7°/t o-bresti ter km.tom za go Epodarske potrebe po 6 od:t. obrest: nabavljamo. Pojasni"a drblte če poMjete 3 din znamk za odgovor. Central, Zagreb, Bregovita 7. 6573-16 Posojila razl:čna, preskrb:m h:tro brez kakega predplačila. Hranilne knjižice vnovčujem proti takojšnji gotovni Oblastvene dovoljena psarna Rudolf Zore, Ljubljana. Gledalska 12. Znamka za 3 din. <5730-16 Podjetnika iščemo za stavona in v to stroko spadajoča obrt mika dela, ki imajo obveznost do »Obrtne ban ke«. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Toč-nosti. 6631-16 Posojila daje in hran-lne vloge spre-ema Splošno kreditno društvo Ljubljana, Aleksandrova 5. 6695-16 Mesnico klavnico, hladilnioo in sušilnico oddam v najem brezp ačno za 3 lč ta proti kavciji CC03 din Naslov v vseh posl. Ju tra. 6323-17 MODNIH RA.VGAHNOV in SUKNA za nove pomladanske obleke in površnike za gospode Hi JKOfll LIKU J.ij|(J£tfUL03 . Pred Škofijo 3 4 70 letnica obstoja zato posebne ugodnosti! Z3 TABLETE - MAST Prt tevmatfoma. gihtu in išfjasu masirajte boleče dele z »N 1 b o U mastjo in vzemite »NI bol« tablete Tudi pri prcM-tlu, gri;ti »n glavobolu pomagajo >-Nibol« tablete. »N i b o I« v lekarnah Din 20.—. Proizvaja Apoteka Mr. Bahovec — Ljubljana. Reg t» 17 816/35 HERSAN ČBJ vam bo pomagal, da zopet zadobite zadobite zdravje s pomočjo zdravilnih zelišč. Ne bodite sovražnik samemu sebi! Obolenja pri MENI ah BOLEZNI pri MESEČNEM BERILU (menstruaciji) bo ublažil »HERSAN ČAJ«. Ali vas ovira iv MAŠČOBA (odebelenje) ? želite » biti VITKI? Tedaj uporabljajte »HERSAN CAJ«. Zakaj bi trpeli na bolečinah zaradi REVMATIZMA ali PROTINA (gihta), če to ni potrebno? »HERSAN CAJ« je sredstvo, ki vam more olajšati muke. »HERSAN CAJ« pomaga pri ARTERIOSKLEROZI in HEMOROIDIH (zlati žili). Ali res ne veste, da je »HERSAN CAJ« dobro sredstvo' pri 'obolenjih ŽELODCA, JETER in LEDVIC. »HERSAN CAJ« se dobiva SAMO v ORIGINALNIH ZAVITKIH v vseh lekarnah. ZAHTEVAJTE brezplačni VZOREC. — »R A'D I'0 S A N«, ZAGREB, Dukljaninova ulica Reg. S. br. 19834-38 Mesarijo vzamem v naiem na pro-menti točki na Gorenjskem Za 1. maj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6618-17 Gostilno vzamem v najem ali na raSun ev. kupim na dobri točki Mlada zakonca brez otrok verzirana v gostilni in kuhinji, po nudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Pošten ln dober plačnik - 6484-17 Mesarija g klancu m icdenico dobro Vije.jd.iio naprodaj Poleg ouuam v najem gostuno z nakupom m ven carja in vina s 1. majem, "lavčar, (_ror. Logatec. 6277-19 Redka prilika! V strogem centru Beo graua p.ouain motiemo opremljen Expres bile z vsem kompietnim in veni^rjem za 80 tisoč din. ivieoecui piomet oo tisoč din, najemnina dm s petieuio na jemno pogodo. Cisti me sečni dobiček 10 tisoč din. Naslov v vseh po slov. Jutra. 6^90-iK Trgovino z mešanim uiagom, ki ima mesečni promet 2t tio 3u.o00 din vzamem v najem. Ponudbe na og.. odd. Jutra pod »Miau trgovec«. 5420-19 Trgovino s trafiko oduam takoj v Ljubljani. Potre ono okrog 30 tisoč, po dogovoru pustim tudi firmo. Istotam prodam -vpeljano domače podjetje potrebno 3000. Lahko vodi nestrokovnjak. Eksistenca za vso družino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno 878« 6350-19 Lokal lep, velik, s skladiščem na prometni točki, pripraven za trgovino ter obrt oddam v najem. Pojasnila daje Klajnšek, Celovška cesta 72. 6672-19 Trgovino z barvami, dobro vpelja no, v sredini mesta takoj prodam radi družin, skih razmer. Poizve ze ca ogl. odd. Jutra 6683-19 Mlekarno dobro vpeljano oddam. Poizve se v Cerkveni ul 19. 6583-19 Proizvodnjo delikatesnih življenjskih potrebščin Izvrstno idoco, obstoječo v središču Zagreba že dvajset let, opremljena z najmodernejšo strojno opremo, kaloričnim ln električnim pogonom, garantirano in dokazano prvin i;:tno rentabilnosti i, na prodaj z celo-kuo'o sticjno ureditvi jo in vsemi napravami V ln inventarom, veliko hi giensko delavnico, prekrasno detajlno trgovino v zagreškem središču za 650 000 din. Prodaja poslovalnica Pavlekovič, — Zagreb, Ilica 144. 6587-19 Stavbene parcele v bližini glavne carinarnice ob cestni šehvnicl in Plečnikovi cesti. Poizve se: Pokopališka ?6, Moste. 6703 JO Špecerijsko trgovino dobro idočo v Ljubljani oddam. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod šifro »Dobra točka« ' 6501-19 Modni atelje dobro vpeljan v centru Ljubljane prodam z in ventarjem radi odpoto-vanja. PotreDno 30 tisoč din ev. sprejmem po slovodkinjo s kavcijo.— Naslov v vseh posl. Ju tra. 6603-19 Trafika in papirnica v Zagrebu naprodaj. Na najprometnejši ulici. Ve lik promet monopola. — Odkupnina 75 tisoč din. Samo resni reflektanti nai zahtevajo ponudbe S. Markovlč, Zagreb Ilica 5. 6502-19 Parno pekarno v bližini večjega mesta prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 6468 19 Ključavničarska delavnica s pripadajočim Inventar jem v centru Maribora, na prodaj. Cenj. dopise na podružnico Jutra v Mariboru pod »Ugodno.: 6472-19 Lokal za konfekcijo, manufaktu-ro, brez konkurence, od-d Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6692-19 Po ugodni ceni naprodaj vinogradniško posestvo, obstoječe iz 107.97 m2 vinograda, 28.81 m2 gozda. 51.29 m2 travnika ln njiv z večjo množino sadnega drevja ter 2 poslopji (gospodarsko in viničarsko) v prav dobrem stanju. Posest vo je arondirano, ima krasno iužno lego z raz gledom na Savinjsko do lino in je oddaljeno le pičlo uro od železniške postaje. Ponudbe na podr Jutra v Celju nof1 »Resni kupec 5957 20 Za vinotoč ali buffet iščem lokal. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Že vpeljan«. 6731-19 Vpeljano trgovino prodam ali iščem kompa-njona. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Res ugodna prilika«. 6795-19 Izvrstnoidoče gostilne, bufete, trgovine, trafike, restavracije, na zafrrebškem t>-ž!šču prvovrstno uvenene, prodajamo v vseh cenah. — Vse te prožijo sigurno eksistneo. Iniormacije daje Poslovalnica Pavlekovič, Zagreb, Illca 144 6589 19 Manufakturna trgovina vpeljana, v centru Lju. bljane na prodaj za 180 tisoč din. Ponudbe na Aloma Company d z a z. Ljubljana, Aleksandro va 2-1 pod šifro »Dobro vpeljana«. 6685-19 Lokal za špecerijo lep, opremljen, se ta*«' odda. Florjanska 22. 6676-19 Trgovino s sadjem in zelenjavo se poceni proda. Naslov v vseh oosloval. Jutra. 6761-19 Urarsko delavnico in trgovino ugodno pro dam. Potreben kapital 10 do 40.030 din. Ponudbe na ogl. oda. Jutra pod »Promet 878». 6776-19 Gostilno z Inventarom ter lokal, primeren za drogerijo, trgovino ali kako drugo obrt, s stanovanjem aH brez. oddam. Ponudbe na oglas, odd Jutra pod »Takoj ali pozneje« 6814-19 Mlekarno oddam na prometnem kraju. Naslov v vseh posloval. Jutra. 6835-19 Fotografi! Ugodna prilika, sezonsko delo brez konkurence na morju, naprodaj. Ponudbe n-. ogl. odd. Jutra pod »Promet 60.000«. 6805-19 Dvodružinska vila a vsemi pritiklinami in sadovnjakom ob Savinji v Celju pod skrajno ugodnim pogojem naprodaj. Resne ponudbe na podr. Jutra v Celju ood »Sončna lega« 5958-20 Avtomobile tovorne, osebne in avto buse, dobro ohranjene, vseh jakosti, kupite naj ceneje pri O. ZUžEK. zastopstvo Krupp LJubljana. Tavčarjeva 11 5969-/0 Nova vila enonadstr. 3 stanovanjska z vrtom naprodaj.— Ponudbe na ogl. odd. Jutrt pod »Bežigrad 7 odst.« 6388-20 Vinogradniško posestvo v Sromljah pri Brežicah z lepo ln prostorno zidano bito prodam. Natančna pojasnila da De Costa Adolf v Brežicah. 6486-20 Nova dvodružinska vila i lepim vrtom in večja parcela z lepo urejenim sadnim vrtom naprodaj. Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana, severni del«. 6827-20 Parcela solnčna, suha, prisojna lega proti prevzemu hipoteke naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5860-20 Stavbeno parcelo prodam. Holzapfiova ul. 17. 6727-20 Naprodaj GOSPODajkSKO m stanovanjsko poslopje, pri merno kot skladišče, industrijo, ali za preureditev v stanovanja, v le pem delu Ljubljane. Cena 560.000, hipoteka 400 tisoč din pri Kmečki. HIŠA dvostanovanjska z vrtom. Cena 135 000 Pod rožnik. HISA štirlstanovanjska, v centru. Obrestovanje nad 7.5 odst. netto. ter razne druge nepremičnine proda realitetna pisarna Adamič. Gosposvetska 7, Ljub'lana 6741-20 Enodružinsko hišicr leseno, za letov, ščarie na gorentski strani ljublianske okolice z večiim sadi m vrtom prodam. Ponudbe na ogl odd lutra pod šifro »Weekend«. 147-2C Pot do blagostanja sreče in neodvisnosti vam pokaže Hranilna poso jilnica »Mol Dom.-, Ljubljana. DvoraKova 8, — Prospekti brezplačno. 150-20 Večje število parce' kompleksov, parcel gozdov tigovskih in stanovanjih hiš in vil ima naproda gradbeno strokovne izohr? Jen posredovalec: Kunaver Ludvik > esta 29 oktobra 6. Tele 'on 37-33 Pooblaščen gra diteli in sodni ceniteli zs nasvete brezplačno na raz polago. " " Kupim v Ljubljani več stanovanjsko donosno hLo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takojšnje plačilo do 300.000 din-6581-20 Hiše, posestva, trgovine, tovarne, mdu strije, restavracije, gos. tiine, bufiete, miekarne prodajamo in kupujemo ter posredujemo vse vr ste nakupov in prodaje raznih nepremičnin. — Central, Bregovito 7, Za greb. 6574-20 Stavbna parcela 300 m2 naprodaj 28 din za m2. Poizve se Mala vas 18, Ježica. 6660-20 Vilo pri Kamniku blizu Kamniških planin prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 6500-20 Novozidana hiša letni donos 10 tisoč din 10 let davka prosta za 86.000 din naprodaj. Informacije »Krčma« Po-brežje, Gosposvetska 56, Maribor. 6550-20 i Novozidan hišo ' z zemljiščem in studencem ter elektriko v Sliv niči poceni prodam. In formacije Maver, Pobrež je, Nasipna 79. 6548-20 Naprodaj lepa stanovanjska hiša z vrtom 1115 m2 ob dr žavni cesti Zg. Hudinja 78. Celje Cena 67 tiso^ din. Pri hiši gospodar sko poslopje, vodovod in elektrika. 6538-20 Hiša v Celju lepa, nova, dobro zidana 8 trafiko dobro idočo 5 minut od kolodvora in poste takoj naprodaj. Hi ša se lahko tudi proda brez trafike. Kumar, Ce sta na Grad 22, Celje 6540-20 3-stanovanjska hiša Ljubljana Moste napro daj. Naslov v vseh poslov. Jutra. 6523-20 V Rogaški Slatini poceni prodam malo vi nogradno posestvo. Naslov V vten posl. Jmra 6536-r( Hišo prodam ali oddam v na jem. Soba in kuhinja z vrtom. Pobrežje Mari bor, Gosposvetska 67. 6547-2C Manjšo vilo Mal° Posestvo nudbe na ogl. odd. Ju- ponudbe od >>Mal0 po. tra pod »PodrožnikMir- ^^ ^ ^ Ju^0 ]e« 6402-20 Hrastnlk. 6474-20 Majhna stavbna parcela blizu trnovske cerkve na gimnazije. i\asiov prodaj. Poizve se Kole- poslovalnicah Jutra, zljska St. 1». 6146 201 ___ Prodam parcelo 360 lev. m blizu bežigraiske blizu trnovske cerkve na gimnazije. Naslov v vseh Irah lutra. £226-20 S-stanovanjsko hišo r vrtom, v bližini Domobranske vojašnice, prodam Ponudbe na ogl. odd. Jutra nod »500.000«. 6772-20 Kupim posestvo na gorenjski strani okol;ce LJubljane ali manjšo hišo z vrtom. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Takoi gotovina«. 6773-20 Hiša z gostilno n mesarijo naprodaj v le-nviškem kra u — Odda se tudi v najem zmožnemu najemniku. Naslov v vseh oslovalnicab Jutra 6788-2C Enonadstropna hiša v Ljubljani ob Celovški cesti, pripravna za vsako obrt vodovod, elektrika, zraven lep vrt. naprodaj po zmerni ceni brez posredovalcev. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6793-20 Donosno hišo v Ljubljani s '5.000 čistega donosa poceni proda ali zamenja pis-irna Tribuč, Tržaška 42, telefon 26-05. 6800-20 Trisob. stanovanje k orni ortno vteokoprltuč no 2 uporabo vrta oddam za 1. maj. Linhartova ul. 11. 6580 21 Stanovanje lepo sončno, soba ln kuhinja za dve oeebi za 1. maj oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 6576-21 Enosob. stanovanje oddam za maj Cena 175 din z vodo in elek triko. Mala vas 68 Ježica. 6661-21 Trisob. stanovanje s pritiklinami oddam s 1 majem v vili Podrož-nik 27. Vprašati na St. 26. 6602-21 Štirisob. stanovanje komfortno z balkonom se odda za 1. junij. Resljeva 13-L 6656-21 Trisob. stanovanje v I. nadstropju z vsem kom^ fortom oddam po zmerni ceni za 1. maj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6653-21 Dvosob. stanovanje komfortno s telefonom oddam 1. maja. Naslov v vseh posl. Jutra. 6609 21 Enosob. podpritlično stanovanje oddam za maj redni in mirni stranki brez otrok Javorškova 6, £g. Sta noi uma Enosob. stanovanje ^uiuiurtao v centru Ljubljane UCe stanja« dama. Ponudbe na podr. Jutra Maribor pod »Toč na plačnica« 6406-JUa Starejša gospodična vet aau oaauUia Lsce sa maj aU Junij enosobno stanovanje sončno ne v pritličju. Pruie, rrnovo Mir je ali Rimska c. Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Sončno« _«413-21* Trisobno stanovanje kumtortno v centru ali neposredni bližini ISCe mirna stalna stranka. Ponudbe pod »S 15. Julijem« na ogl. odd. Jutra «438-21* Stanovanje dvo ali trisobno, išče mirna družina brez majhnih otrok za mai Ponudbe aa ogl. odd. lutra pod iilro »Mirno 39«. 5921-2 la Stanovanje dvo ali triaouno s kopalnico lšcem za april ali maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod &l fro »Zdravnik« 6634-21a Šiška. Upokojenec Išče eno ali malo dvosobno čisto stanovanje za maj, Junij aU Julij, brez ( ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pasten plačnik« 6621-21a 6626-21 Lepo stanovanje -oba, kuhinja pritikline vrt mesečno za din 300 oddam v Bezenškovi 27, želena jama. 6715-21 Enosob. stanovanje epo oddam. Nasl. v poslov Jutra. 6521-21 Služkinjo za domačo kuiina dolina cesta XIX št. 16 6506-21 Dvosob. stanovanje kabinet kopalnica, enosobno kabinet kuhinja suteren oddam za Junij Poizve se Resljeva 13-1. desno. 6494-21 Dvo- ali enosobno v sredini mesta Išče za stanovanje s kabinetom maj ali JunlJ mirna stranka dveb oseb. Ponudbe na ogi. odd. Ju tra pod »TS« 6624 21a Enosob. stanovanje Iščeta novoporočenca za maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen pla nik 99« 6615-21a Dvosob. stanovanje s kopalnico lčemo za maj ali junij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik« 6644-21a Trisobno stanovanje komfortno, v bližini bežigrajske pošte, oddam za maj. Tivadar, Vodovodna 5 6688-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami oddam starejši mirni strank' brez oUok za maj. Aljaževa 7. 6733-21 Lepo kletno stanovanje . ddamo 2 čednim odraslim sebam. Poizve se: Celovška 144. 6787-21 Stanovanje dvo ali enosobno, s kopalnico event v Šiški ali za Bežigradom Iščem za 1. maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šif rc »Mlada zakrn-at. 6707-21« Enosob. stanovanje za maj s pritiklinami, iščem. Ponudbe pošljite na ogl odd. Jutra pod »Lep razgled.« 6675-:'la 2-sobno stanovanje Išče tri članska družina s 1. majem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kopalnica, vrt«. 6668-21a Dvosob. stanovanje / Zg. šiški 262 prvo nad trop je oddam za maj za 350 din. Pojasni.a: Prelovec, Dalmatinova 13 6784 21 Enosob. stanovanj«1 podstrešno oddam s 1. majem. Janieva ul. 12. 6816-21 Enosob. stanovanje oddam 1. maja. Naslov v vseh poslovalnicah (utra. 6807-21 Sobo in kuhinjo iddam stranki odraslih oseb za maj. Podiunska ul. 21 ib Sokol, domu, štška. 6813-21 2-sobno stanovanje s kabinetom in kopalnico, ali 3-sobno z ostalimi pritiklinami, iščem za 1. junij. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod Sifrd »Stalna stranka«. 6721-2U Komfortno stanovanjr 2-sobno, s kabinetom, iščt solidna stranka za maj — blizu centra. Ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod iifro »Sonce 39«. 6697-21 Dvosob. stanovanje ali enosobno s kabinetom in vsemi pritiklinami, iščeta novoporočenca za maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uradnik«. 6699-21a Dvosob. stanovanje po možnosti s kopalnico t bližini Rimske ceste do drame išče za 1. maj družina z odraslim otrokom. Ponudbe pod »3-članska« na ogl. odd. Jutra. 6701-2 la « htofrai Tabora, ittena n sat ali a takoi. Ponudbe na ogl. odd. Jam pod »štiri osebe«. 6780-21* 3-članska rodbina stabilna mirna tace prostorno sobo ln kuhinjo s shrambo za X. maj. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mir, snaga«. 8762-21a 3—4 sobno stanovanje Iščem sa maj. Ponudbe pod »Beden plaftnlk« na ogl. odd. Jutra. 6771-21a Dvosob. stanovanje s kabinetom t mestu ali bližnji okolici išče mo za maj. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Tročlanaka dru >1 na«. 6838-21» Stanovanje 2—3 sob komfortno, v centru mesta, išče mirna stranka za 1. maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nova stranka«. 68U-21a Cisto sobo z malo kuhinjo Iščem v sredini mesta. Ponudbe pod »Ves dan odsotna« na ogl. odd. Jutra. 6669-21a Sobo odda Sostanovalca v lepo sobo na ulico z vso oskrbo, spreimem takoi — Sv. Jakoba trg i. 6529-23 Frizerko dobro verAirauo v želez ni m vodni onduiaciji, sprejmem. Nastop toa-_em aprua. Piaca dobra. Salon Gjurasek -Ptuj. 638o-2^ Lepo sobo s posebnim odi in z dobro domačo brano oddam stalni osebi. Ciril-Metodva 19, pritličje • levo. 6722-23 Lepo sobo z 1 ali 2, pooujijama, s posebnim vbodom ln s ■»ouporaoo kopalnice v centru mesta, oddam s 1. majem boijšl stranki Naslov v vseh posloval. Jutra. 6759 23 Opremljeno sobo oddam s 15. aprilom v Tavčarjevi 3-III., desno. 6742-23 Opremljeno sobo v centru mesta, poseben vhod, oddam. Križevnl-Uca ul. 5-1, desno. 6743 23 Lepo sobo opremljeno s posebnim vbodom, odaam. Dvora kova ul. 3 L čez dvorišče desno. 6646-22 Prazno sobo s fttedUnikom ln poueb. vhodom oddam s 1. ma jem. Naslov T vseh po slov. Jutra. 6562-23 Prazno sobo s posebnim vhodom takoj oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 6591-23 Lepo zračno sobo opremljeno aU prazno oddam ta£oj na rrivuasu št. 3-1. 6625-2J Sostanovalko ves dan ousotno počen. Sprejmem. Kar lovska 2t> desno. 6614-23 Prazno sobo 3 ln poi Krat 3 m pol oddam za pisarno ali po dobno. Sv. Petra c. 2<-1. nad. 6628 2i Manjšo sobo .epo opi vm. j eno, a.etlo, prijavno, oddam mirni goopodi.ni. O^ied popoi. one. Nasiov v vseh po 3iQ7ft.nn.ah Jutra. 6704 23 Sobo s komiorbom oddam za takoj. Po želji tudi & nrano. Borštnikov trg 1 a. nadstr„ desno (za iranio), Ljub.Jana. 6690-21 Prazno sobo veliko s posebnim vhodom oddam 1. maja. O-i.ed od 6.do 8. zvfčer Jodjunaka ul. i2 6509-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom za 2 osebi oddam. 2itnlko va uL 10. 6532 23 Starejšo osebo sprejmem v popolno do bro oskrbo proti primer ni odškodnini. Ponudbe z navedbo cene pod »Do bra oskrba« na ogl. od. Jutra. 6526-23 Opremljeno sobo z električno razsvetlja. vo ln posebnim vhodom oddam. Krakovski nasip 18. 6745-23 Prazno sobo s stopnišča separirano, za eno osebo, primerno za dru-5tveni lokal. Obrt izključe. na. Pred Škofijo 15-1. 6783-23 Opremljeno sobo sredi mesta oddam s hrano ali brez hrane. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6794-23 Draibe Dražba Začasna m— uprava rny.iff - tjiMAiov v uj uoijam proua na javni usoneni dra/ioi 2o. a-prna i »od v xv0&«u;u ca 4175 pim v režiji lzaeia-nih L»uji.ovm uiv lianoo vagon sv. KoK-i^upinjaK U^uovec in tto0a^cc. Po goji in pojavna* so nu i-izpoiago P" gornji upiavi v LjtJj.jan., ce_ sut i9. oktoora st. 241 in pri revirnem vodstvu raZitiocemn &ozuov Log pri KOfeaLcu. 5783 Dražba samolasui.li itnioč Začasne državne uprave razlaščenih gozdov v Ljubljani: 1. fcamoiast-no uni->če Fridrnistajn, s-.ez Kočevje, na 1012 m 2 fc^moiastno lousce C.i-ajsica, srez •srn >meij ha i-.o se odda v sakvp za 5 let na ar 6400-23a Novofunlandec z rodovnikom naprodaj. Ponudbe na podr. Jutra Ptuj pod »čuvaj. 6385-27 Krasne pave samca samico prodan, ali zamenjam za les. — Bonca Franc St. Vid 24 6436 2 . Nemška boksarja ibuldogaj tigrasta, p& in psica stara 10 mesecev na prodaj. Joško Li-kozar, Kranj. 6736-27 Foksterierji naprodaj. Lepo velikonočno darilo so krasni m!adl ln zelo ljubeznivi foksterijerji. Ljubljana. Celovška 135. 6812-27 Samostojen gospod .jen ^ii.-UjM a. -»o gospodično od 18 do 24 let, ki bi jo tudi gmotno podpiral. buKa zaze ljena. Resne ponudbe na podr. Jutra Celje pod »Pomlad« 6380-^4 Akademik želi znaiija z inteligentno gospodično ki bi mu omogo_La študij. Pv-nud be na ogi. odd. Jutra pod »Plemenit. 6444-24 Dobro situiran gospod bi šel na stano.anje k samostojni boljši dami. Ponudbe pod »Samo toj na dama« na ogl. odd. Jutra. 6648-23a Prazno solnčno sobo v bližini Tabora Išče go spod s 1. majem najraje z vso oskrbo Naslov v vseh posl. Jutra. 6645-23a U Prehrana dobra domača hrana se daje na dom. Naslov v vseh posl. Jutra. 6588-14 Izgubljeno beseda l din. davek 3 iin za šifro ali dajanje •ia.«lova 5 din najmanl top««* '7 din Din 1200 sem izgubil v soboto na poti od Kosez n-prej po Vodnikovi cesti do znamenja. Sem ubog de lavec in prosim poltenega najditelja, da jih vrne proti nagradi v ogl. odd. Jutra. 6337 28 Katera boljša dama bi potovala za velikonočne praznike s samostojnim gospodom v Tr st, naj se takoj javi s polnim naslovom pod »Trst« na ogl. odd Jutra. 6649 24 Gospodična na douitm ne zeu a.>piso.*u z uoijaim, araau^om, ljuo.^i^m pitioae mul 38 iet. popise na ogi. oua i^ra pod »Duševnost. 049.1-24 fliiCuiiBV a-ii oimpatič-uo mieii0enuio ajonio uau 35 iet stt-ro uec p^ujecen oamec. uop.s epod »irtniioniot^ ua ogi. oud. Državna uradnica V Višjem P-"OZ«,venih krofov posredujemo ,cs„no ano m solidno. Održu-emo p:M vrstne rodbin .ke zveze. Velika izbira jdlicnih partij. In.or .nativne prospekte raz-poi ija proti preunaicu, zilu 10 din v znamkah: .4KZOR, Zagreb, pošta 3. 6588-25 Gostilničar boljši obrtnik in posestnik abstinent ,rediij:h .et želi spoznati cobro-srcno izobraženo giK-po-dicno ali vdovo v s. i ho cenitve z nekoliko goto vine Ponudbe na ogl. dd Jutra pod »Idealen dom« 6514-25 Vdova inteligentna 38 let želi poročiti boljšega gospoda. Vdovci z otroki niso zkljujeni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ši-Iro »Skrbna gospodinja« 6482-25 Gospod želi zanjna z boljšo damo. Ponudbe pod »Boij ša dama^ na ogl. odd Jutra. 6647-24 Akademik želi spoznati samostojno damo. Dopise na ogl odd. Jutra pod »Skupen cilj« 6665-24 Inteligentna dama resna želi tem potom radi pomanjkanja znanja spoznati resnega, akademsko izobraženega gospoda radi duševnega razvedrila. Diskrecija zajamčena. Samo re n^ ponudbe na ogl. od. Ju tra pod »Samotno« 6632-24 Gospa ki ima svojo hišo in trgovino želi spoznati go spoda nad 60 let starega Naslov v vseh posl. Ju tra. 6549 24 Gospodična stara 33 :et se želi v svr ho ženitve seznamti z gospodom v starosti 35 do 38 let, najraje držav nim uradnikom po mož nos ti iz Maribora ali iz bližnje okolice. Dopise ood »Nesrečna na podr. Jutra Maribor. 6467-25 "aflPlAtlH 0OVK U l&GArsJU ' KtAV/ASKE OtO ZAHTEVAJTE BRElBuAiCn f aTllLOol MEiNEbHEROLDfi ns/in/it $iAia>L MARiaCHa^.Cl TEL. 2 9 S 1 Želim poznanstva z drž. nameščencem. Po sedujem enodružinsko hišo. Dopise na podr. Jutra Maribor pod »Zora« 6544-24 IMŠE CEllEziVELIKOnCČ PRHZniKE Dvosob. stanovanje na Sv. r.ua ce^' 30 od j dam za junij. 6365 21 | otroški čevlji, nizki, z nstijatimi podplati Bili 13»- dantski čevlji, črni, nizki z usnj. „ damski čevlji, rujavi, „ „ „ n moški čevlji, črni, „ ,, „ „ moški čevlji, raj a vi 7, ,, ,, ,, Din 64*' Din 64*' Din 78*' Din 78*' otroške nogavice...... ........... Din 3*' ženske nogavice ........... Din s.- moške nogavice...... ........... Din 3.- A NT. KRISPER Mestni trg 26 LJUBLJANA Stritarjeva ul. 1-3 ZADRUŽNA GOSPtJUHilSKA BANKA D. D. II LJUBLJANI PODRUŽNICE: Bled. Kranj. Maribor. Novi Sad. Split. VI o e e ohrpstnie oo 4% vezane na odpoved po 5% Dovoljuje kratkoročne kredite v tekočem računu - Eskontira trgovske menice NOVE VLOGE ZMASAjO Oin 67,000.000 - DELNIŠKA GLAVNICA DIN 20,000.000.— Vrši vse bančne posle n a 1 k u 1 a n t n e j e Poglejte si dobro to damo! Muči se s svojimi oteklimi, bolečimi ranami in po kurjih očesih skaženimi nogami ko vendar zamore te muke prav lahko odpraviti. Kupite v bližnji lekarni ali droge-riji zavoj prave sv. Roka soli za noge. Stopite eno žlico v umivalniku vroče vode, da zadobi mlečnato obliko. Mehčajte otekle noge v tej kopeli 10 minut. In to ponovite tri dni zaporedoma. Občutili boste olajšanje, liki pravi čudež. Kisik sv. Roka soli za noge pomladi noge in jih popolnoma spravi v red. Ce dalje časa mehčate noge, postanejo kurja očesa tako mehka, da jih lahko kar z roko izločite, čutili boste veliko olajšanje, plesali boste lahko, sprehajali se, gojili šport poljubno dolgo. Ne boste čutili nikake utrujenosti. Sv. Roka sol odpravi vse bolečine, ohrani vaše noge vedno sveže v dobri kondiciji. Ne odlašajte, kupite še danes zavojček sv. Roka soli za noge; ne stane mnogo in vam napravi veliko veselje. Glavno skladišče: MISCHKOVITS & Co. veledrogerija — Beograd INSERIRAJTE V „JUTRU"! Za Veliko noč »V IC T 0 R I A« i i! VODI POVSOD Zahtevajte cenik! IZDELOV. GLASBIL D O R J A T H JAKOB LJUBLJANA — Frančiškanska ulica it. 3. Kupil bi d® 6000 m3 drv za gorivo •v/ I. klase bukovih ali hrastovih, 80% polen, ostalo oblice, — Sprejmem na vsaki postaji normalne ali ozkotirne proge brez ozira na oddaljenost. Dobava prompt ali za tri mesece. — Ponudbe na administracijo pod »Drva za gorivo«. 3059 Poior, kapitalisti! Ua bi si zavarovali svojo gotovino in jo varno plasirali z dobrini obrestovanjem, obrnite se še danes na »AVALO«, najbolje organizirano pod jetje za promet z nepremičninami v Beogradu, ki vam bo stavilo na razpolago svoje usluge za nakup nepremičnin v Beogradu. — Nujna prodaja liiš v Beogradu — velika priložnost! Petnadstropna hiša za rento v strogem centru z dvojnim lokalom, 5 stanovanji po 4 sobe, z luksuznim komfortom, 1 stanovanje dveh sob s komfortom in 1 manjše stanovanje. Točni letni dohodki )68.000 din Za nakup potrebno v gotovini 900 000 din in da se prevzame manjša hipoteka z 6%. Petnadstropna palača v centru vis-a-vis senata s 3 lokali m 16 modernih stanovanj po 2 in 3 .sobe s komfortom. Letni dohodki 240.000 din. Za nakup potrebno 1.300.000 gotovine in da se prevzame 500 000 hipoteke. četveronadstropna hiša na Slaviji pri sami Maken/Jejevi ulici s 3 stanovanji po 2 sobi, jedilnico in komfort. 4 stanovanja po 1 sobo. predsobo in komfort ter 1 garconiera. v vsakem stanovanju kopalnica letni donos 85.000 din. '/.a nakup potrebno 500.000 din in manjši hip. dolg. Na"; zavor1 jn znan po svoji .solidnosti in točnosti, ima naprodaj večjo izbiro hiš, palač, vil in stavbišč v ccnah od 300.000 do 10 milijonov dinarjev ter je v interesu vsakogar, da se za nakup nepremičnin obrne predhodno do nas radi pregleda in njih nakupa. »A V AL A« Beograd, Pašičeva 5 Telefon 23-8-30 (vhod iz male ulice) Trgovska enonadsfropna hiša v Ptuju z dobro vpeljano in 30 let obstoječo trgovino z deželnimi pridelki, najboljša prometna točka, primerna tudi za špecerijsko trgovino, gostilno itd., stanovanje, skladišča, garaža, vodovod itd., se proda. Dopisi na ogl. odd. lista pod št. 48. 3076 j KOLESA najboljših znamk — novi modeli prispeli »Tehnik" J. BANJAI, LJUBLJANA, Miklošičeva c. 20. VELIKA IZBIRA NOGOMETNIH ŽOG IN DRUGIH ŠPORTNIH POTREBŠČIN ! I.a guduričanska brdska vina bleščeče filtrirane, kakor tudi tropinjevec in vinski destifat po najnižjih cenah pri STR OBL ROBERT POSESTNIK VINOGRADOV — GUDURICA — BANAT ZAHVALA' »SLAVIJ jugoslovanski zavarovalni banki v Ljubljani se javno zahvaljujem za hitro in kulantno likvidacijo svoje požarne škode, ki sem jo utrpel na svoji stanovanjski hiši sn premičninah. škoda je bila takoj po požaru ocenjena, ter sem dobil odškodnino tudi že izplačano. DOL. LOGATEC, dne 31. marca 1939. Jakob Lukančič posestnik in čevljar Dol. Logatec — Čevice. KRAJf EVIČEVA (Dr. SPITZERJA) Novo-Vukovarska pomada 1S64 1939 Nenadkriljiva za potenje, zoper sončne ia ne pege, zoper so-i jedce ln prišč S stalno uporabo ohranijo tudi starejše dame mladosten ed in gladko polt — Edino pristna s sliko izdelovatelja. LEKARNA KRAJCEMČ, VUKOVAR. atesfg" fciiijPOHAM li LICE ■ „.. -,. .. Q ^Kn^lKPOMADE M r: STOL SEDMORICE B sprejme v službo kot dnevničarja dobro uvežbano mlajšo strojepisno moč z začetno plačo čistih din 850. — Ponudniki se naj osebno javijo v Zagrebu, Opa-tička ul. 18 prizemno tekom delovnih dopol-dnevov vključno do 1. aprila. S seboj je prinesti osebne listine. 3036 Od Vas je odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato Jo pustite redno kemične čistiti ali barvati v tovarni JOS. RE1CH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 • *nip9 — Sverlolik^' ^ HKnUB^U^ : S.-v-.r,- Vi " Konkur 'o Vojne vlasti u Ljubljani u kontraktualnu službti 7 inžinjera i to: 2 gradjevinska inžinjera za betonske rakove; 1 gradjevinskog inžinjera za pisteve; 1 mašinskog inžinjera i 3 elektromašinska inžinjera. Godišnja je nagrada 48.000 dinara. Kandidat treba do 15 aprila ove godine da podnese molbu Garnizonaru Garnizon-ske Uprave a Ljubljani sa sledečim dokumentima: 1. Da je nas državljanin; 2. Da je svršio Tehnički Fakultet i da je specijaliziran za odnosne radove; 3. Da je dobrog vladanja (nadležne policijske vlasti); 4. Da nije sudbeno kažnjen, pod sudom ili kri-vičnom istragom (nadležnog suda ili državnog tnžloštva; 5. Da nije pod stečajem, starateljstvom niti produženom očinskom vlašču (uverenje nadležnog suda); 6. Da jt* dobrog političkog ponašanja; 7. Da je regulisao vojnu obavezu (uverenje nadležnog vojnog okruga), ako podleže plačan ju vojnica onda i uverenje da je vojnicu ispiatio; 8. Da ma kao aktivnom državnom službenikom služba nije prestala po tač. 7, 9 i 12 § 104 Zakona o činovnicima; 9. Izvod iz knjige rodjenih; 10 Dokumenta da ima radioničku ili konstruktersku praksu najmanje 5 godine, što če dokumentovati pri podnošenju molbe; 11. Uverenje pod 3, 4. 5 i 6 ne sme ju biti starija od 6 meseci. NARAVEN RUM Saint James z Antilskih otokov. Zahte vajte v vseh kolon.-delikatesnih trgovinah, v boljših kavarnah in restavracijah, rum j-Saint James« edinstven za čaj, coctaile in ga-stronomijo: ar>:na - ckus — kvaliteta. Zastopstvo ln skladišča Nowy A. R. Beograd, Uskočka 5. Telefon 23 013 Podzastopstvo za drav. ban. FRANC PE3TOTNIK. LJUBLJANA, Verovškova 22 TATVE KUPIM 6 do 10 komadov (Revolverstuhle, enostranske in pick a pick), 100 cm osnovne širine, event z Jacquaid in šaft postrojenjem, v dobro porabnem stanju. Pismene ponudbe pod šifro »Odmah« na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9. 3041 Koniercijalni vodja z večletno prakso, dober trgovec, absolutne zanesljiv, nastopi mesto v veletrgovini ali industriji. Prevzame tudi vodstvo podružnice. Cenj. vprašanja pod »Prvovrstna moč« na oglasni oddelek »Jutra«. Bnffst-delikatesa v sentru mesta Zagreba z lepim inventarjem, poln 'olaga. dobro idoč, varna eksistenca, naprodaj. Potrebno cca din 20.000. Vprašati: Anton Franetič, trgovina špecerije, Zagreb, Vlaška ulica 73. Zastopnika mineralno-oljne stroke, dobro vpeljanega pri strankah v dravski banovini sprejmemo takoj Pismene ponudbe na INTERREKLAM d.d., Zagreb, Masarykova 28, pod »K-4699«. Chemolabor MIKLOŠIČEVA C. 17. Specijalna trgovina s sanitetskimi in higijenskinu predmeti. — Instrumentarij za gg. zdravnike. Potrebščine za babice. SOLIDNO BLAGO! UGODNE CENE! Palača v Beogradu razkošno zidana 193S. 1., pritličje in 4 nadstropja, stanovanja z najmodernejšim komfortom, letna renta din 157.000 se nujno proda za 900 000 din gotovine in 300.000 dolga — Prodaja biro »ARGUS«, Beograd, Prestolonaslednikov trg 1, telefon 20-528. DOBI SE V BOLJŠIH TRGOVINAH. GLAVNO ZASTOPSTVO ZA JUGOSLAVIJO : F. T O M A Ž I C, MARIBOR. sestoječe iz: 1. lepe stanovanjske hiše, 2. prostornih hlevov, 3. velikega skednja ter io ha njiv se proda. Ponudbe« pod šifro »V lepi legi« na podružnico »Jutra« Ptuj. 3135 TAMBURICE vseh vrst najmodernejše izdeluje roko-tvornica tamburic M. Dobranič, Topolovac — Sisak. Pišite takoj po brezplačni cenik št. 51. Oglasi v „Jutru" imajo vedno največji uspeh! i* t m® Za vsako družino^ naj'**pša oh,ačila. - Posebno moške obleke, trenškoti, krasno perilo itd. si nabavite aaj-boljše (n najceneje pri Presker, Sv PETRA C. 14. CONTINENT Al ZAHVALA Ob priliki prerane smrti naše preljube PINICE MARASOVIČ roj. ŽUNKOVIČ smo prejeli od njenih dobrih prijateljic in prijateljev toliko izrazov sožalja, da nam je nemogoče se vsakemu posebej zahvaliti. Naj nam bo torej dovoljeno, da storimo to svojo dolžnost tem potom. Najlepša hvala vsem in vsakemu. Žalujoča obitelj Žunkovič-eva • • • . i- - • -j • •V'*" ■ : ^ . .' nesečnc pc Din 200. državne uslužbence po Din 100.— Ivan Legat, LJUBICI AN A, . Prešernova 44 MARIBOR, Vetrtnjska 30 uspehov na en oglas v »JUTRU« V globoki žalosti naznanjamo, da je tragično preminul naš ljubljeni sin m brat IVAN JAMNIK Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo pop. ob 5. uri iz hiše žalosti na pokopališče na Viču. NA VRHOVCIH, dne 1. aprila 1939. Žalujoči: starši, brat in ostalo sorodstvo INSERIRAJ V „JUTRU »t» i t Potrtega srca javljam vsem prijateljem in znancem tužno vest, da me je iskreno ljubljena zlata mamica PEČNIKAR FRANČIŠKA ZASEBNICA včeraj zjutraj ob pol 6. uri po kratki bolezni za vedno zapustila. Pogreb bo v ponedeljek 3. aprila 1939, oh 16. uri popoldne iz mrtvaške veže Zavetišča sv. Jožefa, Vidov-danska cesta na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 1. aprila 1939. ŽALUJOČI SIN IN OSTALO SORODSTVO ■ ! , v'. ■ '.1. Naznanjamo tužno vest, da je naša ljubljena hčerka, sestrica in zaročenka Otruba Jožka dne 31. marca 1839, previdena s tolažili svete vere, mirno zaspala. Pogreb ljubljenke bo v nedeljo pop. ob 16. uri iz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 1. aprila 1939. Žalujoči: mamica, brat, sestra in zaročenec Tomažič Bojan. o'.' .. Dotrpel je, previden s tolažili sv. vere naš ljubljeni brat, stric in svak, gospod Matevž Ereskvar POSESTNIK Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 3. t. m. ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti. Trnovska ul. 6 na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 1. aprila 1939. Globoko žalujoči: FRANC, IVAN, brata; MARIJA, ANTONIJA, FRANČIŠKA, sestre — in ostalo sorodstvo. Meslfi' pogrebo zivoo Ot>firu i iuhl ar>» g0Cdne%iem ZAHTEVAJTE PROSPEKTE mes&rs&i z^p^r^i l BRATJE GOLDNER S U B O T I e A Osnovano I90& 2.:A773\:'E KAPI Oc . Reg. S. br. 1990-1935 mamsbm so že 150 let preskušene in kot najboljše zdravila priznane kapljice za želodec, zoper bolečine, napetost, pomanjkanje teka itd. — 1 steklenica din 22.—. Ako ste bolni na želodcu, pišite takoj na: 6RAD8KA L J E K A M ZAGREB — Gornjigrad 5. • 09¥ * © * i -i > W « w fc © O iT f J fir jp O izhodna točka za vse kraje na Jadranu. Ugodno bivališče v vsakem letnem času. Informacije: Gradski turistički ured • « J, morsko kopališče in letovišče Hrvatskem Pri- morju. Informacije: kopališče in uradi Putnika 4 ■ ■ i j čaroben otok na hrvatskem Jadranu. Idealno mor- ■; I .ko kopališče-letovišče. Informacije: Turistički odbor -i i • v ®c divno letovišče v bližini Sušaka. Hoteli, vile', pen-sijoni, zmerne cene. Informacije: Turistički odbor # # i. M ut in sila (otcQ aCrQ) priljubljeno morsko kopališče. Peščena plaža. Večkratna dnevna zveza s Suša-§§ kom. Popoten pension z vsemi taksami II dnevno: od 50.— do 70.— din. Informacije: Turistički odbor. © I C?g£ €2 C. L) - J Vsi.- O 'Mt j ZAHVALA |1 Vsem, ki so me v dneh polnih bridkosti ob tragični smrti mojega dobrega soproga, gospoda IS?F! F2CS4 € TRGOVCA tolažili, ga v tako častnem številu spremili na zadnji zemeljski poti, mu poklonili toliko vencev in cvetja, izrekam najprisrčnejšo zahvalo. Posebej se zahvaljujem preč. duhovščini, godbi in pevcem ter gg. Villerju in Vidoviču za poslovilne besede. Dg plačaj! Ljutomer, riaribor, Constanta, dne 2. aprila 1939. ŽALUJOČA SOPROGA JULČKA in ostali sorodniki. Bo; CELULOIDNE ŠČITE ZA VRATA CELULOID V PLOŠČAH naročajte pri F. Zrnec Ljubljana, Kopitarjeva ul. 1 INSERIRAJTE V »JUTRU« ! Po dolgotrajnem trpljenju je umrla naša dr^ga sestra, svakinja, tetka, vnukinja, nečakinja, gospodična ■.m » rliJI t-, .a i SI d r i f. ' ••. ' ! - f J-. , t - I UC -i kraljevske banske uprave dne 28 III 1939 v splošni bolnici v Mariboru in bila dne 30. 3H. 1939 pokopana na mestnem pokopališču v Pobrežju pri Mariboru. Na izrecno željo pokojnice je poprejšnje oznanilo smrti izostalo. Dolžni smo globoko zahvalo g. primariju dr. Radslu za njegov neprecenljiv trud in skrb, s katero je lajšal pokojnici poslednje me-scce ničnega trpljenja. Enako se zahvaljujemo častitim sestram, z asti sestri Benjamini, za požrtvovalno in vzorno nego, zahvaljujemo se tudi vsem darovalcem cvetja in g. profesorju Baciču iz Ljubljane, ki se je v imenu Istranov z globoko občutenimi besedami poslovil ob grobu pokojnice. MARIBOR, dne 31. marca 19-39. £al»jo2a M!?a dr, Otriisova, sestra — in ostalo sorodstvo Mislila je, daje njeno perilo <)elo • • • m SB ■M*- mm^mrn m o ^SfcK^-^'----...... . dokler ga ni i Uro i?? ure sa je mučila z mencanjem in drg^srrjera perila, pa vendar, zraven te bleščeče beline se zdi rjeriO perilo naravnost sivkasto. Kakšno razo» čara nje i Da, io doživi iahko vsaka gospodinja, če primerja svoje „navadno" prano perilo z Radion belim perilom. Kajii Radion odstrani «z perila vsako, rsa tudi najmanjšo s!ed nesnage. Pri kukanj v učinkoviti in vendar biagi raz- ^ topi ni Radioma se namreč tvori kisik, ki skupaj s peno mila sfruji skozi perilo in temeljijo odprav! vso nesnago. B! e 2 č e č a belina U p a?.' H L 4 K popolne belina. 'A k. Red ser? 1: Ni čistejše beline c o iimiiiiitiirii>i)Hi'>:iii«. MJ., Prvovrstne reference! 11 imiiiiiiiiiwnititwni iwl^ll^1lMnw^llll^l^^■Tllrr^^Tt^n^^T^M7"••r••••^•"'..............*.......■■■»»■»»»»»»»»■.■M,. ;mce ja »i? '^»i SL t,- Tečno plačal » varuj sOv .3 b 1 r* » m ^^ ~ ** IZBERITE PMVSl-NO VRSTO OLJA PO §HBLL©VEM KAZALU? JUGOSLOVEHSKO SHELL » D. D. Otročki ?ozlfB aaJaovejSlb modelov OvoKolesa motorji, u-lclfclji Šivalni »troji pogrezljlvl Po zelo nizki ceni! Ceniki franko! »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovska cesta 4 Podružnica; Maribor, Aleksandrova cesta 26. »JUTRO« ZAVARUJE? CISTATI JE V Nik.ar ne "aknjie. ca bo telo izčrpano od prcn; .' rra in da postane sprejemljivo za bolezni. Oni, ki redna izpostavlja svoje telo sončnemu obsevanju z zdravilnimi, milimi in toplimi žsr-ki »Višinskega scnca« — original Hana-j — dela telo odporno zoper ob-oleria. 2e po nekoliko oDsevaajih z »Višinskim sonnem«, ki trajajo vsakokrat 3 do 5 minut, boste sami opazili, da se bolje počutite in da izvršujete deio z veliko lahkoto. Zahtevajte še danes brezplačno ilustrovano brošuro Stev S43-J in brozob-vezno predvajanje pri eni niže navedenih tvrdk: J n g osloverr s'1: o S'emens a. cf. Beograd, Kralja . Aleksandra 8, Zagreb Bc-govičeva 1, Ljubljana Tvriera cesta St.» ia. J u goslovensko AEG, Beograd, Brankova ulica 30. AEG UNION, JCGOSLAVENSKO D. D., Zagreb, Kara-džičeva 1, Ljubljana, Livarska uiica 6. % •T" ■>■ 'M »JUTRO« št. 78. 22 iNbvtcijo. Z. IV. ti in neveste Al! vam je že znano, da je edina trgovina v Ljubljani, ki ima specialno zalogo platna, belega in barvastega blaga za perilo in posteljnine, zastore, pregrinjala, tekače (tepihe), pregrinjala, veliko izbiro namiznih garnitur. platneni}] in frotirbrisač. servetov, izgotovljeno posteljno perilo, najlepšo izbiro svilenih in klotastih prešitih odej. volnenih in flanel odej, perje, puh, žimo, morsko travo itd. ©irssžnlca tvrdke F. L Gcsričar Sv. Petra cesta Jo Oglejte si blago in nizke cene v naših izložbah, kakor tudi brezobvezno naravnost v trgovini! A Kokošje, pu rje, gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno in čohaiiu. Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko. Dobavlja se v vsak) množini E. Vafda, čakovec Telefon štev. 59. 60, S. 1 CENE PERJA ZELO ZNIŽANE. ZAHTEVAJTE CENIL IN VZORCE. KI JIH DOBITE BREZPLAČNO! ; ISO »tSE ZAH\ 1 P K EJ E1 M A 1'akoj usta vi i/paualije las. mlpiavi pi ;slj..j ui vse kozue ik p. .jel nosti Jači in krepi koren, a lasje, porastejo tudi na plešastem nrstu. — Dobi se v vseh odgovarjajočih trgovinah. — Pošiljamo po povzetjn. eena veliki steklenici z omotom in poštnino vred din i« .— 3. br. 17274 god. 1937 M03ANA — SPLIT. zsm: 1 Ssresjrte^23® Vaza «53©$a __Ta veliki dobrotnik človeštva, .....- • • ^ ■■.:■. pOpUjArilO Z-...U1 liU.UiiOvti.ttC pa~ogi ■i S % H v pa..ogi čl^Vc^Kih ve-d, daje bre~p-a~no veuisa in zua-.-^a pieiuKO.anja va_>e usoue, ka».e. re jLu.pjvt.ui izznajo ve.iiio in neoiu^uO b^u^acijO po vsem kulturnem svetu On Vam c>o pomogei, m Vi boste sieJni, .> ';•' zaupajte se mu, da vam pre rokuje vznemirljiva dej.it,a, ki ' bed j spremenila tek va^aga življenja m ki bodo pomog.a, cia pridete do velikega dobitka in vsakega naseljenega uspena, on oo na.el in ccrtai vse giavne smernice Va-ega bodošega življenjskega pota Poznavajo; današnje čase, borbo in težnjo človeštva, se je odločil, da omogoči narodu vseh slojev s pomočjo te znamenite vede. gojiti velike upe j a srečno življenje in vsakemu bratsko pcmoči in mu pokazati pravo i a nepogreZn L.-ot, po kateri se bo kretal in na kateri način lahko vsaka oseba doseže pravo srečo in blagostanje, kajti večina naroda : i posameznim so neodporni pred udarci težke in neusmiljene usode, a da bi bila vsakomur jasna pot. je potrebna pomoč in pravec, pa se bo tedaj človek duševno in telesno okrepil in dosegel vse svoje erage želje, kajti vsi prebivalci tega PLANETA zaslužijo, da za časa vojega zemeljskega življenja dožive in obZutijo vse uspehe in radosti v življenju, pa če ste siromašni, bolni, po vojni izčrpani aii če ste bili razočarani v ljubezni a'.i preživljali težke življenjske nad-Ljge, razne izgube, ali duševno potrti, saj imate vsi svoje nedostat-ke < si beste samo tem potom dosegli svoje velike cilje. Vsakomur hoče napovedati uspeh m srečo- v bodočnosti, preteklo ti, sedanjo:ti, karijeri, službi, vedi. politiki, bogatenju, ljubezni, akonu. icteiiji, potovanju, nasledstvu, zdravju, dedščini, sodnih ■porih, špekulacijah, nenadnih dobitkih, vsakomur bo dai strokovne ; ismene nasvete ki mu bodo koristili vse življenje ter odgovore na . sa tajna zainteresirana vprašanja, ki mu jih lahko zaupate brez sakega obotavijanja. Tolmači vaše značilne navade, odkriva tajne vaših velikih sovražnikov in prijateljev, predvideva razne nevarnosti, '.esrečne Siu-aje in siično. Horoskop se jrosije vsakomur v največji diskreciji. Mnogo .tevi.ne izjave hvaležnosti dospevajo dnevno iz vseh krajev sveta, Kar d-, kazuje izredno zaupanje v točne napovedbe ln so emu slavnemu prfustav.teiju astrologije izrečena priznanja od naj. večjih osebnosti velikih učenjakov, umetnikov, književnikov, filo-j volov, vejiKih poir.ikov ln zmagovalcev na vseh vojnih in diplomat-j .;ih poljih. /.nameniti biro > Radosavljeviča< je najbolj razvit, najbolj popu :ren. aa j večji i.a najbolj poznan po vsem svetu ter si je pridobi] | •. eliko zaupanje v vseh slojih naroda, v vseh krajih sveta, ter pri-] . naša j o ,'si listi v Evrcpi njegovo biografijo, ker je v istini največji 1 -.stro.cg dana njega modernega časa v pravem pomenu besede vzva-ovil in vzbudil milijone duš vsega naroda, ker je zares pomagal •larodom obeh polov, narodom vseh slojev ter pozna celo človejan-->tvo njegova dela, ki se je postavil v službo naroda, da vsakomur pomaga, da postane zmagovalec na raznih poljih in da vsakdo čuti veliko m pravo življenjsko radost, ker je astrologija i velikim i H malim ljudem skozi vse vekove pomagala in jih osre.evala, ker ima ; j ta najstarejša veda v zgodovini velike zasiuge in se morejo vse ge "'j neracije.rojene izmed leta 1857. in 1931., obrniti za horoskop na Ra. i J dosavljevičev naslov, samo postopati je treba točno po navedenih navodilih. Pošljite še Vi svoj čitljiv, točen ln lastnoročno pisan naslov, oznavivsi spol, dan, mesec in leto VaZega rojstva z 10 din v denarju fj ali 15 din v znamkah na račun stroškov. Klijenti iz inozemstva 20 • S din v gotovini. Naslov: Astrološki biro RADOSAVLJEVIČ, poštni predal št. 2, Soji pot, Dunavska banovina, Jugoslavija. "j .j ■ 3 H N u n H •j t 4 VODNE TUBB1ME ZA VSE RAZMERE autom. regulatorje, za tvornice, opreme za žage in mline izdeluje in dobavlja G. F. SCHNEITER SKOPJA LOKA TOVARNA STROJEN Prvovrstne reference. — 2iiic.me mkii« KATEREHOČEMO '« i -v u - ~ • - • . • ■»' • ' r." *-• »* v • 3695-46121 ženski čevlji iz boksa za lepe pomladanske dneve, z usnjenimi podplati m nisko peto. 45301—2201 Za lepe dneve najcenejši in najudb-nejši otroški platneni čeveljčki z gumijastimi podplati. 34295—9178 Ukusni ženski čeveljčki za pom*ad kombinirani s plavim in belim difti-nem, z nisko peto 892V— Elegantni čevlji, g °padoni za pomlad. Izdelani so iz finega drap se-miša ali iz usnja, okrašeni z luknjicami in kožnimi podplati. 44291—8457 Novost za otroke! Pomladanski otroški čeveljčki, izdelani iz diftina. Lahki in udobni za izprehede. 2605—4657 Novi pomladanski model, izdelan iz finega rjavega boksa in kombinacije semiša. Močni, udbbni za pomladanske izprehode. bv^u—-H621 Gospodom izbranega okusa, prilagali bodo ti čevlji iz najboljšega boksa, usnjenimi podplati in usn^e^o ooto. 5891—64853 Vaš otrok se bo obradoval tem finrm čeveljčkom iz laka, ki imajo zelo lep okras iz nubuka. Praktični in lahki čeveljčki iz finega telečjega boksa z lephn okrasom in polvisoko peto. 6305—94262 Amerlkanski vzorec, čevlji iz razrednega modrega semiša z šeno vp7aIko in visoko peto. Priznano prvovrstna francoska kolesa Najlažji tek. VIKTOR BDIIINEC, LJUBLJANA Tyrševa c. 12 — dvorišče Vas stane posamezna števi!!ia »Jutra«, če si list naročile Vrhu tcaa pa imate kot naročnik pravico do »jutrovetra« ne/.jrortneira zavarovanja, po Uaferem izp!r*či 7edi-njena zavarovalnica v LiuMjani svojcem smrtno ponesrečenega naročnika OSI.866. (.Br SS2/19I4 . T.. 2AHTCVAJTC BR t IPLA^IH KATAtO« MElNEbHEROLDfi TVOKK!Ct6lAiB'L MAftlBOB a 101 ki trpite na ^eksuairi npvrast.enl.tt ">dni«nr iisipotenDi, ntv.ad"sUii fuiiK>:iji • polnih žlez duševn> depresiji pii^ku.cttp © K h S k 100 taoiet 121 din si tib mnogi adrav nlKi preskusi.i ln fcnt horm'>nski preparat odobreni Pošiljamo direktno in poZtnine prosto Lekarna Mr Rozman. Bfnarad Terazije Oi 5 Reg a or 5732-1934 PRODAJTE svoje MMHBHBHHHMngBmnBgnHBHHBHBHI FOTO-POSNETKEr Iščemo za priključene nam časopise in novine stalno zanimive foto-oosnetke iz vseh panog Postanite časnikarski fotograf v svojem stranskem poklicu1 Zaslužite denar s svojim foto-aparatom! Vse pobližje proti poštnini za odgovor pod šifro 829 na Agenee de la Presse 10, rue Pauquet, aris (16). čataite ln širite »J U R O« tffik PTTfmfJ I »w W H ii 7 LESA KUPITE DOBRO IN POCENI TUDI NA OBROKE pri IH. §UITMEIR LJUBLJANA. ALEKSANDROVA 6. Brezobvezen ogled! Urejuje Davorin Kavljen. — Izdaja za houzoicij »Jutra« Stanku VuanL — L& Naiouuo uaiiajiuo d. cl aoi uaKaiuarja bran Jeran. — Z>a uiaeiauu del ie odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.