Rubljema, četrtek, 17. oktobra 1957 PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRU2ITE SE1 LET0 XXIII. Stev. 243 IZDAJA CN TISKA ČASOPISNO ZALOZNISKO PODJETJE •UUDSKA PRAVICA. direktor podjetja l*EV MODIC GLAVNI LN odgovorni urednik ivan Šinkovec ^^izhaja vsak dati razen veusa - Cena lo dinarjev •LJUDSKA PRAVICA« USTANOVLJENA 4. OKTOBRA UM - MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO » IZHAJALA KOT U-DNKVNIK IN TEDNIK — OD OSVOBODITVE DO L JTJLUA 1961 KOT DNEV. NIK. NATO PA KOT TEDNIK - OD L JUNUA USI IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z .BORBO. Z 7 NASEDANJA zvezne ljudske skupščine i v gospodarjenju morajo dvigniti osebno potrošnjo in povečati dohodek delovnih kolektivov pni seji Zveznega sveta in Zbora proizvajalcev je podal član Zveznega izvršnega sveta Milentije Popovič ekspoze o perspektivnem razvoju osebne in splošne potrošnje 1 ® e 0 £ r a d , 16. oktobra. Po dvomesečnih po- ■ počitnicah sta se domova Zvezne ljudske i uPščine danes prvikrat sestala na sejah. Na upni seji Zveznega sveta in Zbora proizvajalcev razpravljali o elaboratu in osnutku resolucije ti j?rsPek^vnem razvoju osebne potrošnje kakor ,. 01 o elaboratu in osnutku resolucije o perspek-1}e®1 razvoju splošne potrošnje. Ekspoze o perje iVne™ razvoJu osebne in splošne potrošnje Podal član Zveznega izvršnega sveta Milentije ŠEST MEJNIKOV Po osvoboditvi smo pri nas je v vsem tem predvolilnem ie šestkrat volili. Trikrat smo obdobju beseda tekla o našem imeli volitve za zvezno in re- dosedanjem delu in kaj bi bilo publiško skupščino, trikrat pa treba storiti, da bi naši občin-za ljudske odbore. Vsake vo- ski odbori v bodoče lahko še litve so bile za nas dogodek, ki več napravili v korist prebije obeleževal konec enega in valstva svojega področja, začetek drugega obdobja. V predvolilnem obdobju smo Prve volitve jeseni 1945. leta mnogo govorili tudi, kako čim so bile v znamenju oblikova- bolj razširiti sodelovanje držav-nja naše ljudske države in ure- Ijanov v ■ organih oblasti In jevanje težavnih povojnih raz- družbenega upravljanja. V vse) mer. Takrat smo se temeljiteje državi bo v občinske odbore lotili druge stopnje naše revo- kandidiralo blizu 100.000 ljudi, lucije. v organih družbenega in delav- Druge volitve so bile pred- skega samoupravljanja pa so- seji dopoldne sta bili ločeni ' naTaščanje osebne potrošnje, od ^PšČino ■ ov Zvezne ljudske 1950 do sredine 1953 — nagli pa- , - r . • i ^nevni r„’j n.a katerih so določili dec, od sredine 1953 do 1956 pa o^bna potrošnja vsakogar sad PosWcev in Prebrali vprašanja delno povečanje, ’ ' —i™ ^ ,n Vz- letni plan mora vskladiti nara-1 naraščati v skladu z uspehi pro-ščanje proizvodnje in narodnega izvodnje, zlasti z uspehi v pro-dohodka z naraščanjem zapo- daji kmetijskih pridelkov. slitve, vse to pa z naraščanjem | Rad bi poudaril še dva mo- — - _____________________________ ,,________j______ osebne potrošnje. Čim bolje bomo ! menta v naši bodoči politiki, je 1 vsem v znamenju velikih na- deluje nad milijon državljanov. 0 razpravljali o elaboratu in osnutku resolucije izpolnjevali splošne gospodarske rekel Milentije Popovič. Zagoto- H Por°w za. zgraditev naših go- Vsi ti ljudje skupaj in vsak 0 PersneV+iirno™ L-.L-m. 'naloge s čim manjšim številom viti moramo nekoliko hitrejše = s.POdarskih pogojev, naslednje posebej, so del mehanizma na- delovne sile, tem bolj bo predvi- naraščanje dohodka kvalificira- = volitve, zlasti zadnje, pa so bile šega socialističnega napredka. deni obseg proizvodnje za osebno nega osebja. V gospodarstvu ve- s v znamenju prvih začetkov de- Zato tudi v našem predvolilnem potrošnjo zagotavljal večjo stvaT- 1 ja to predvsem za kvalificirane = centralizacije gospodarstva, dr- obdobju ni bilo besed, kdo, tem- _ no potrošnjo zaposlenih ljudi. in visokokvalificirane delavce, H Zavrte uprave, oblasti. Z voli- reč predvsem kako bi čim je podal član 7 v p ~ i V v r š n p v n 1« . zlasti v nekaterih panogah. Tež- I v občinske odbore, ki so uspešneje razvijali sodelovanje ■Ponovir ' Delo in kvalifikacija I nje, ki so se v tem smislu razvile fj pred nami, Va bomo zaključili državljanov, kaj vse bi bilo ■ • , . t l-v .. letos, se morajo nadaljevati Ker = obdobje začetkov družbenega treba storiti na posameznih se morata iznoijsaii -e v min„iem obdobju osebna po- = upravljanja v osnovnih organih področjih in kako bi to storili To pa pomeni, da mora biti trošnja zaposlenih zunaj kmetij- ff oblasti, to je v občinskih odbo- čimbolj smotrno in ekonomično. - ■ ’ ’ st v a zaostajala za potrošnjo v s prešli bomo v obdobje Občinski odbori so v zadnjih n^?5u Proizvajalcev je ljud- na trgu, Sjjj ^nGC Draaon Tr-n roč^on in nehnem I'1 Postavil 7v^^San Traianov- rasčanja cen itd. Ta tri obdobja gospodarjenjm kakor poslenih ljudi. * " == Povsod po svetu so volitve Ijanju zdravstva in stanovanjih vPra4n^ 7nlmU .lz£fnetmu v gibanju osebne prošnje so w>- *P* bftf naraščanje osebne ' V letošnjem letu kot prvem 1 pomemben političen dogodek, skih hiš, v šolskih odborih in Skorai K’Zakai £ bHo tre- vezan_a s trem, obdobj,, skoz. ka- v okZ komune sad letu petletnega plana vidimo 1 Pri gre v kapitalističnih potrošniških svetih se je že do- • a - mesece čakati, da bi tera je slo nase gospodarstvo v j^hfegf usp^ia v g^p^arje znatno^itrejše naraščanje osebne 1 deželah zvečine za to, katera slej pokazalo kot pogoj za šte- , , . i v . nju. To naj zagotovi sistem raz- potrošnje na prebivalca — pri- = skupina ljudi bo prevzela vilne pobude. In to sodelovanje i?™’ delitve dohodka v podjetju, ka- bližno za 11 % v primerjavi z §§ oblast. Tam, razumljivo, v vsem državljanov nam je tudi jam- sistem nagrajevanja sle- lanskim letom, pri čemer je na- §f predvolilnem obdobju največ stvo, da sedanje volitve niso posameznika znotraj rasčanje malone enakomerno v g govore o ljudeh, ki naj bi jih samo sprememba ljudi v ob- zakona o raz- mestu in na vasi. To povečanje s volili, ti pa po navadi nastopajo činskih odborih, pač pa nada- dohodka, katerega osnu- je sad gospodarske politike, pred- H 2 večjimi ali manjšimi, realnimi Ijevanje dosedanje komunalne ^ »v 1 1 l i 1 sv 7 « AMnn? M1 1 1 1 .LIJ.. _ - _ 1 • J • t _ f .Vi« w ■ ■ M “’la nvJ. 1 .mesece čakati, da bi tera je šlo naše gospodarstvo r°čnem',^V'-ena uredba o krat- zadnjih desetih letih. Razlogi ! «%jn ; ? Investicijskem kredi- naslednji: mednarodni položaj, , .. t Cev' Ono. dualnih proizvajal- gospodarska blokada, nagla kre- , '€... d°bil na to .vprašanje bo pitev narodne obrambe spričo . 1 sisiem j s^i na Poslanec Trajanov- mednarodnega položaja, zelo po- ®^.nefa P063111 eni naslednjih sej. I mostne i„ l,»deT„.še U želi« in podjetja. Temelj gost n e in hude suše ter želja in delitvi V J Otj. I 0^’*“'- *“ “UV*V UUUV "'-.JI* U. S°slaneJejnem svetu je ljudski prizadevanje, da vzlic tem naj- £ ;e v razpravi, i e” p ra v to Videne s planom za leto 1957, pa g al* nerealnimi volilnimi oblju- politike in začetek še naglejše- ^ve2nem.. f- Iv° Babič postavil vecJ™ težavam v gospodarskem j • ( -p pravilo mora na tudi razmeroma visokih donosov = bami. Tudi pri nas smo govorili ga ter bolj vsestranskega raz- Saiije>^.izvršnemu svetu vpra- razvoju ne bi zaostali. To so bili UCJ9!VU' m d m - -- = — —J——*---------------------------- • - ~ -"“je svetu vpra- , jjr ™—v ustrezen sPlošn«£aj b°do na podlagi čl. 15 objektivni razlog, za taksno sta- kmetij «o 0^ašanj s Področja univerz, ■ dov<>'j »t*?41 'n, P°^ati ,Pr4n ^ ali bo kmalu urejeno °^bnt, F^rošnje prebivalstva, 'ki solastništva z Madžar- pbdrzati njene stabilnosti m P^videno, kdaj bo kontinu,tete. | i h J^Je*°vo vprašanje so' S, Poletnim planom moramo državnemu sekretariatu za za^(>vlb materialno proizvodnjo prav način veljati tudi za proizvajalce. Tudi naraščanje osebne potrošnje kmečkega prebivalstva mora namreč kmetijstvu. Takšno narašča- || na predvolilnih sestankih o voja vsega, kar v občini ali nje je nekoliko hitrejše, kakor bo = kandidatih, toda to le toliko, kraju lahko pomaga, da se bo možno v petih prihodnjih letih. = kdo so in kaj so. Predvsem pa ljudem bolje godilo. gg (Nadaljevanje na 2. strani) iU^lje zadeve.' rr- - za hitrejše naraščanje osebne po- P°ldnp u-,. , « . .. trošnje. Toda to je samo ena svptaa „ str«n problema. Druga KOCA POPOVIČ O RAZO ROZITVENEM VPRAŠANJU Miroljubno sodelovanje namesto tekme v oboroževanju bo omogočilo stvarno utrditev miru vabV; 0,M8ta„H v tein> da bo lahko osebna po- V političnem odboru Generalne je položaj, v katerem smo, v“mar- kateri'’ so bile"zelo'ja^nčTobrazlo-, nih''izkušnjah,' “pa"tudf na^kon- ji f skupna se1“ naanlJ®T trošnja zaposlenih delovnih ljudi skupščine OZN traja že nekaj dni sičem jasen. Predvsem je jasno, žene naše osnovne naloge. I kretnih interesih ll{ NPosedoval Petar Stambo nara5fala / tis4i meri- Y kateri načelna debata 0 razorožitvi. Do- da kljub vsem pogajanjem in po- Skupek tez o razorožitvi sta Slišati je nadalje mnenje, da stran je New York, 16. okt. (Tanjug), navadno zapleteno. Po drugi pa sedanja Generalne skupščine, v melji deloma na realnih negativ- deželam teže toč]/'9 seji so nli1"01 narašča tudi ustrezna predvidena slej so govorili predstavniki ZDA, skusom ni bil dosežen noben kon- proučili obe strani, ki sta si v J je kapitalističnim - Revnega red^sk,(k',OVna, .stor'lnost Materialna Japonske SZ, Peruja, Belgije Ve- kreten uspeh in da se oborožitve- sporu o načinu in obliki razoro- kot pa socialističnim preusmeriti ‘roSns Pektivni J proizvodnja - za osebno potrošnjo like Britanije, Španije, Madžar- no tekmovanje dejansko nadalju- žitve, njenem začetku in njenem 1 sredstva za oborožitev v produk- Sre5e- Govorili i 71 zagotavlja večjo potrošnjo zapo- ske in Jugoslavije. V razpravo je je v čedalje ostrejši obliki. Tako poteku. Strnili sta ju v celoti, ki Fmtl^ in Hr ?lf j• i ,pa «*. Potrošnjo ( posegel_tu(U vodja jugoslovanske dobiva položaj ne glede na sub- jo je treba v celem sprejeti ali (Nadaljevanje na 3. strani) Žukov v muzeju NOB v Beogradu Beograd, 16. okt. (Tanjug). Sovjetski obrambni minister maršal Jo,Tn kiJ“jih hotno''šele 'zaposiiiL o .I’, bo Skupščina skle- , /a naš gospodarski razvoj je zna-y Plošnl potres - ^Va ,razPr,aV0 j čilen ne samo nagel razvoj po- Ijudi, pa tudi potrošnjo i posegel tudi vodja jugoslovanske dobiva položaj ne glede na sub- jo je treba v celem sprejeti ali 'delegacije državni sekretar Koča jektivne želje bolj in bolj značaj zavrniti. Prav to pa je nemogoče .^daljev;.^0.®11^ jutr* dopoldne, j trošnje, marveč tudi hitrejša za-nci Do. . življenju zelo hi! p.r,Iaino j° namreč posta-Prv*h mest v našem Hi. °as ov;' ^rav iz razlogov, ki ,a S(0 .,.raji> da tega doslej ^°bkor namreč naš 2» n>S- ni d<>P«ščal, da bi VnCr°ni Je osebne potrošnje iiVa^Bi « .sta,no eno glavnih Hai8’ tolik ®se gospodarske poli-Eii Sa r„- n?m sedanja stopnja t,ireišePa „'°Ia’ kakor celotnega Živi” *Udi ^^Podarskega razvoja, ienja a7-mere na tem torišču Popovič. V svojem govoru je med čedalje večjih priprav na splošno drugim izvajal: Vprašanje, o katerem zdaj razpravljamo, je po eni plati ne- vojno. Prav tako pa je tudi dej stvo, da smo napravili korak nazaj glede na resolucijo z XI. za- in nerealno. Možna in realna je samo tista rešitev, tista začetna rešitev, ki bo kompromisna. Treba je torej najti skupno logiko, ki bi bila v skladu z interesi in željami vsega človeštva po _____ _________ okrepitvi miru in ki bi nas tako Georgij 2ukov si je danes dopol-privedla na pot sporazuma. Pre- i dne ogledal Vojni muzej JLA v pričani smo, da je to moč doseči Beogradu. kljub številnim oviram in težavam. Eden izmed glavnih razlogov, da se doslej ni posrečilo napredovati, je globoko medsebojno nezaupanje. To nezaupanje ima tudi svojo materialno podlago, ki te- Maršal Zukov je danes v spremstvu načelnika generalnega štaba generalpolkovnika Ljuba Vučkoviča in komandanta jugoslovanskega vojnega letalstva generalpolkovnika Zdenka Ulepiča obiskal neko letalsko enoto. ZVEZNA KOŠARKARSKA LIGA »OLIMPIJA« prvak no ot d"arekujejo kot nuii obravnavamo k< *JH l8*neJšib vprašanj. Hia: r!T\ 80 značilna tri ob-1947 do 1950 — Ljubljana, 16. oktobra. — Danes je bilo v Ljubljani več mladinskih predvolilnih zborovanj. Popoldne ob 15. uri so se zbrali v dvorani kina Kodeljevo mladi volivci občine Moste. Sprejel jih Je in Jim govoril predsednik občine Ciril Fajn. Občina Center pa je ob isti uri priredila sprejem mladih volivcev v Domu Maksa Perca. Tudi tu jih je sprejel in pogostil predsednik občine Lojze Ocepek. Po teh sprejemih pa se je vsa ljubljanska mladina zbrala ob petih popoldne v Tivoliju pod Cekinovim gradom na predvolilno zborovanje, na katerem sta govorila predsednik Centralnega komiteja LMS Tone Kropušek in predsednik Okrajnega komiteja Tone Poljšak. Na zborovanje Je prišlo več tisoč mladincev in mladink iz ljubljanskih šol, delavnic in pisarn. Z zanimanjem so sledili govoru tovariša Toneta Kropuška, ki Je dejal, da se mladina vedno bolj uveljavlja v naših političnih in družbenih organih, saj kandidira pri teh volitvah samo v Sloveniji 1840 mladincev. Svoj govor Je zaključil s pozivom mladim volivcem, da se nedeljskih volitev udeležijo polnoštevilno, ter tako ponovno dokažejo, da hoče biti mladina aktivno udeležena v boju naših narodov za lepšo in bogatejšo prihodnost v socialistični skupnosti. Na sliki vidimo zborovanje ljubljanske mladine v Tivoliju ter sprejem mladih volivcev občine Center v Domu Maksa Perca v Ljubljani. Ljubljana, 16. oktobra. — V zadnjem kolu zvezne košarkarske lige je Olimpija premagala »Ljubljano« z 91:73 (37 42). Začetek je pripadal Olimpiji, ki je povedla z 8:0. Premoč študentov pa je trajala le do desete minute, ko je »Ljubljana« uredila svoje vrste, izenačila, povedla in zadržala do konca polčasa vodstvo za 5 točk. V nadaljevanju igre je Olimpija igrala od minute do minute bolje, predvsem pa zaslugi Bajca in Brišnika. Na koncu je Olimpija pred-vedla pravo eksibicijo, pri kateri so imeli največji delež Kan-dus, Danev in Kristančič. Na tekmi je bil dosežen rekor- den obisk, nad 4000 gledalcev. Sodila sta dobro Markovič in Vukovič iz Zagreba. Olimpija: Kristančič 19, Danev 20, Dermastia 6, Bajc 17, Kandus 18, Brišnik 11. »Ljubljana«: Čretnik 12, Kumar 4, Miler 9, Zupančič 25, Kapelj 8, Šerbec 4, Švajger 4, Vranič 7. Proleter :BSK 79:72 (41:36) VREMENSKA NAPOVED za četrtek, 17. oktobra Jasno do delno oblačno, pozneje naraščajoča oblačnost. Zjutraj ln dopoldne po kotUnah megla. Državljani, volitve bodo prispevale h krepitvi in izpopolnjevanju demokratičnega mehanizma v komuni (Iz »Proglasa« SZDL Jugosla vire) U Skrbno obračajo milijone V Celju je letos v gradnji več stanovanj, kot so jih zgradili v zadnjih dvanajstih letih skupaj — štiri nove šole, peta pa bo kmalu v gradnji — Razširitev bolnišnice, novi zdravstveni dom, lekarni itd. — Nove ceste, ulice, javna razsvetljava, regulacija Savinje, nova cestna mostova Ni namen da bi z nekaterimi uspehi ki nicah nabira znan]« ve« kot 1000 uCsncev, pločniki! m novo Javno razsvetljavo Polaaoma ih je celjska občina z velikim trudom dosegla približno toliko pa Jih bo oblikovalo novo tudi obrobni predeli mesta snreminlaio bvo1 ilrstil v zadnjih letih, pokazali, da je tod sedaj osemletko v Spodnji Hudinji videz. K NASI predvolilni razgovori Na vrsti je Tržič Odgovarja Lovro Cerar, predsednik občine Tržič Tovariš predsednik, Vi ste doslej vodili ljudski odbor. Povejte, če je dosedanji odbor izpolnil prevzete naloge in s katerim delom ste nabolj zadovoljni? Mislim, da si je slednji občan na jasnem, da vseh nalog ni bilo možno izvršiti, da pa je ljudski odbor v okviru možnosti storil vse, kar je bilo mogoče. Zadovoljen sem, da smo zgradili 100 stanovanj in vzlic malim sredstvom elektrificirali vasi, gradili vodovode, kanalizacije, planinske naprave itd. Glede na stanovanjsko stisko bo treba zgraditi v Tržiču še mnogo stanovanj. Ali je upanje, da bo bodoči ljudski odbor v svoji mandatni dobi zgradil tudi okoli 100 stanovanj? Kakšne so možnosti za ostale gradnje? Dosedanji odbor je vsa razpoložljiva sredstva stanovanjskega sklada vladal v gradnjo stanovanj. Tudi bodoči odbor bo treba z vso resnostjo skrbeti za sredstva, četudi bo za gradnjo treba precej nad 100 milijonov din. Tudi novi odbor bo moral nadaljevati delo z glavnim ciljem: zgraditi v Tržiču tiste naprave, ki bodo koristile delavcu! Upam, da bo novi odbor mogel zgraditi še več stanovanj, če bo ostal dosedanji način formiranja sredstev. Tudi podjetja sama naj bi v bodoče angažirala večja sredstva za stanovanjsko izgradnjo. S samoprispevki vaščanov in s sredstvi občine bi bilo moč v kratkem elektrificirati zadnjo hišo v občini in jo oskrbeti s pitno vodo. Ali menite, da so zbori volivcev izvolili dovolj in primernih kandidatov za občinski zbor in če je izbira kandidatov po poklicu in spolu dovolj pestra? Zbori volivcev so bili živahni. Postavili smo dvojno ZASEDANJE ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE Čedalje večje potrebe terjajo cenejšo graditev Iz ekspozeja Milentije Popoviča o perspektivnem planu osebne in splošne potrošnje I« NIK Novi bloki v Tržiču bo nedvomno storil isto. Treba pa bo v bodoče bolj misliti na sam Tržič, saj smo doslej večino komunalnih naprav gradili le po vaseh, sedaj pa mora priti na vrsto Tržič. Novi odbor bo moral zaključiti'eiek-triflkacijska dela po vaseh, dovršiti začete gradnje vodovodov ip povečati poslopje šole v Križah, za kar so že naročeni načrti. Dolgo že obljubljajo gradnjo prepotrebnega šolskega poslopja v Tržiču in število kandidatov. Po socialnem sestavu je izbira zadovoljiva in mislim, da bo bodoči odbor kvaliteten. Kakšno udeležbo na volitvah za občinski zbor pričakujete?- ... <• Znano nam je, da je bila udeležba v tržiški občini pri vseh dosedanjih volitvah velika in je bil Tržič v tem pogledu med prvimi. To pričakujemo tudi letos z vso gotovostjo. (Nadaljevanje > I strani) Vsekakor pa je dobro, da je v prvih letih naslednjega obdobja naraščanje nekoliko večje, da pridemo pozneje na normalno mero. Zaostajanje stanovanjske in komunalne izgradnje Potem se je Milentije Popovič dotaknil problemov na področju splošne potrošnje in med drugim rekel, da je prvo, kar lahko ugotovimo, da smo dosegli v splošni potrošnji znatne uspehe. Po delnem zastoju v letih 1950 do 195Ž se je ta oblika potrošnje od leta 1953 razmeroma hitreje razvijala. Ta ugotovitev je potrebna zato, da bomo videli razliko v primerjavi z osebno potrošnjo, ki .mora imeti nekakšno prednost v našem prizadevanju, da zagotovimo delovnim ljudem primeren življenjski standaTd. Ta ugotovitev pa ne velja za stanovanjsko in komunalno dejavnost, ki zaostaja za gospodarskim razvojem, kakor tudi za potrebami prebivalstva v mestih in industrijskih središčih. Druga ugotovitev je neenakomeren razvoj med posameznimi področji v tem delu potrošnje, kakor tudi znotraj posameznih panog. Tu pride predvsem v poštev že omenjeno zaostajanje stanovanjske in komunalne izgradnje za naraščanjem drugih oblik življenjskega standarda. Sedanji razvoj gospodarstva, zlasti mest in industrijskih krajev, ves čaš ni v skladu z zahtevami po razvoju komunalne in stanovanjske izgradnje. Neenakomernost je tudi v zaostajanju vseh teh panog v mestih in industrijskih krajih. To neenakomernost in neskladnost moramo pripisati naglemu naraščanju števila mestnega prebivalstva; vtem ko se število kmečkega prebivalstva ni spremenilo ali se je celo nekoliko zmanjšalo, je število prebivalcev naših mest močno naraslo. za vsa področja, zlasti pa za komunalno in stanovanjsko izgradnjo, ki mora imeti prednost. Zato bomo morali tudi v prihodnje krepiti sklade za to izgradnjo, da pridemo čimprej tako daleč, da to vprašanje ne bo več pereče. Naraščajoče potrebe na torišču stanovanjske in komunalne izgradnje zlasti v večjih mestih in industrijskih središčih ter nadaljnje naraščanje števila prebivalcev v mestih zahtevajo, da ukrenemo vse potrebno ne samo na področju naraščanja ustreznih skladov, marveč da tudi natanko določimo v bistvu skromen Standard, na katerem lahko zdaj obravnavamo ta množični problem. =__r________________ ____________ Pri" tem ni potrebno, da bi bil ki je zdaj v razpravi in po kate-J standard povsod enak, saj tildi | vojem proizvajalnih sil in delovne sposobnosti ter dohodki ljudi. V zvezi s tem ne ustrezajo. tudi sedanje oblike finansiranja. Vzroki pa tiče tudi v nezadostni koordinaciji in usmerjanju. Nadaljnji razvoj oblik in metqd finansiranja na tem področju se bo moral na eni strani gibati v smeri povezovanja teh služb z individualnimi dohodki prebivalstva, na drugi pa v smeri čimbolj sproščene, čim manj admi* nistrativno-proračunske oblike v finansiranju in vzporedno s tem v smeri nadaljnjega razvoja in izpopolnjevanja družbenega samoupravljanja. Osnutek novega zakona o razdelitvi skupnega dohodka gospodarskih organizacij rem je osebni dohodek zaposlenih ljudi podlaga- za finansiranje te oblike potrošnje, v načelu | ureja to vprašanje in prinaša smernice za nadaljnji razvoj. To bo pomenilo ugodnejšo razdelitev dohodka za mesta in industrijska središča v primerjavi z ostalimi deli dežele in trajnejšo, bolj stabilno podlago, na kateri se bo razvijala ta oblika potroštlje. Sredstva bodo tudi v prihodnje usmerjale in razdeljevale nižje politično-teritorialne enote, občine, okraji in republike v skladu z naravo vsake izmed teh služb. To zahtevajo sedanji gospodarski, socialni, zdravstveni, prosvetni in drugi odnosi. V nadaljnjem razvoju teh služb bomo morali poskrbeti, da bodo povezane z osebnimi dohodki prebivalstva. S tem bomo pravilneje razdelili ta sredstva ter jih bolje vskladili na eni strani s proizvodnimi možnostmi, na drugi pa s potrebami ljudi. Graditi skromnejše objekte S petletnim planom bomo določili materialne in finančne okvire osebne potrošnje, toda s tein še ne bo vse storjeno. Ce hočemo zadovoljiti čedailje večje potrebe, moramo graditi skromnejše objekte, moramo uveljaviti- vse, potrebne ukrepe za učinkovitejšo m cenejšo graditev. V sedanjem Sedanje oblike finansiranja ne ustrezajo k Posledica tega je, da proi-zva- položaju naše gospodarstvo ni jalnih sil in delovne sposobnosti sposobno, da bi-na tem torišču ..i 11 —»-■*- učinkoviteje zadovoljevalo pove- čane potrebe, če imamo pri projektiranju in graditvi pred očmi previsok standard in če gradimo tako drago kakor doslej. To velja ne moremo učinkovito in v cek>ti izkoristiti. Do tako neenakomernega razvoja je prišlo iz več razlogov. Kriva je predvsem nepovezanost te oblike potrošnje z raz- tempo naraščanja števila prebivalstva ni in ne bo enak. Celot* nega družbenega standarda ne moremo v kratkem času izenačiti, Zato bomo morali v vsakem kra* ju, v vsakem mestu te probleme konkretno proučiti in določiti politiko. Čeprav smo dosegli lani in letos v gradbeništvu velike usnehe. ne moremo biti z njimi zadovoljni in sedanje stanje stvari nam ne jamči, da bomo naglo in nčinkovito premagovali stanovanjsko stisko. Varčevati, kjerkoli je možno Potem je Milentije Popovič govoril O problemih v posameznih panogah. Na področju prosvete je iz gospodarskega Vidika najvažnejše vprašanje pomanjkanje kadrov. Hitrejši razvoj gospodarstva nikakor ni v skladu s tempom šolanja kadrov. Pri tem smo nekaj let že izgubili. Sedanja pota in metode šolanja ka* dTov pri nas ne ustrezajo takšnemu razvoju, Povečati bi morali število šol in skrajšati za šolanje potrebni čas. Razvoj zdravstvenih služb kot važen činitelj v ohranitvi in povečanju delovne sposobnosti ljudi zahteva še večje napore, pred* vsem razširitev materialne podloge za delo teh služb. Prav tako moramo posebno pozornost posvetiti krepitvi preventivne službe, ker je doslej zaostajala. Poskrbeti moramo tudi za bolj spo* sobne kadre, za izpopolnitev notranje tehnike in organizacije, okrepiti moramo zlasti inšpekcijske službe, Sama narava teh nalog terja strogo kontrolo in skrbno varčevanje. Konec koncev bomo tudi te službe finansirali iz osebnih dohodkov delovnih ljudi. Zato morajo predstavniki in drugi or- fani občin, okrajev ter višjih po-itično-teritorialnih enot strogo paziti, da bomo varčevali, kjer* koli je to možno. I V Slovenskem Prlmorj“ny nadaljujejo predv01««1» ne. in zborovanja v zvezi deljsklmi volitvami v^. predstavniške org • popoldne se je 8e6^®‘ deloVni volilnem zborovanju ^ , kolektiv Teks~ nocoM® M Ajdovščini. Danes vo* veliko zborovanje m« ^ livcev v Idriji, v p«eK p v več zaključnih z ^ pred* Novi Gorici bo g0,v sZdL sednik Okrajnega odbor , Tine Remškar, v v ljudski poslanec Ja*a " g0. Grgarju nad Goric« paj«£ vorila -*rV,h,1*'ta republiška Cvetka Vodopivčeva. na V Mariboru Je *W°ocrova. velikem predvolilnem^ ^ nju govoril član IZXf lrS ta Ljudske skupščine ^ Tone Sole. V glavnem .je^ pravljal o čedalje vpra-občin, p najbolj P®re£dart|t*g» šanjlh našega «ospo n0. razvoja in o P^fdohodka. vem načinu delitve jlg. V Beogradu se je v čel razširjeni P*"u™lavije. * zadružne zveze H nomae mu predseduje Pa upfaV. in se ga razen čl*in<» , žujcjo nega odbora Zveze udei predstavniki «publ^^mill okrajnih zadružni plenur(iU zvez Iz vse države. ZveZ. prisostvujejo tudi čl MijaiKo nega Izvršnega sveta Todorovič in Slavk va3 predsednik kombije ^ ^ Zveznega odbora Na ple-Nedeljkovič d5 g'’ delu numu razpravljajo o družnih poslovnih z^ez. gf. t>» *rictavnik! jpfgfldJ® ganizacij iz Poljsk*. in Italije bodo v laViJ0. mesecih obiskali ‘speli V Novembra bosta^ Psociaii$tH' prispej* Beograd delegaciji^ ® ofllU. Beo^rau ne mladine prandi«- rnlsdln^ msuene mi“UI jttiao1 delegacija komuntsti^ . ne Italije pa bo Prlspe cembra. pdins*ve1 Veliki glin®* v naši državK^LMrale ** zbirno jezero hldrocen g. ruča, je visok *e blizu ^ trov. Naslednje ie ° dogradili do kraja in do ^ nimivi gradbeni obje«- ^ Jen iz gline. kilo* zapiral 20 km dolg f4In meter široko jezero, ^ill* se bo zbiralo okrog . jej jonov kub. bo dolg 400, visok P«J po- 8800 motornih k«1*9 kooCB slala na domači W“ ,h |co* tega leta tovarna moto ^ les .Tomos« W K°P na. Id 1958 bo poslala ta to m0-jo Še gradijo, na trg .v yPs tornih koles: nWP» ^ 175 »Kolibri«, »skuterjev P° ,cl. m 280 ccm m ****** v klov. Kakor računa o, l9, varna »Tomos- f °U("delovat začela sama v celoti i koflCa •Kolibri-- ao mopede "Kolibri«, |ghK0 prihodnjega leta pa mesečno proizvajal* Pristojnosti občinskih odborov bodo zmeraj večje zborovanju odgovarjal v Logatcu je 1 tovariš na vprašanja voli*** Stane Kavčič volivcev Iz obilo« Logatec, 18. oktobra. Blizu 500 volivcev ■« --tec Je bilo sinoči navzočih v dvorani Narodnega, ^ sa- je na velikem predvolilnem zborovanju odgovarj« poSia-stavljena vprašanja občinskega odbora SZDL lju°.f neo za ta predel In podpredsednik Iivršnega NI namen da bi z nekaterimi uspehi,, ki Jih Je celjska občina z velikim trudom dosegla zlestt v zadnjih letih, pokazali, da je tod sedaj ite vse naJlepSe urejeno. Niti najmanj! Se zmerom je kopica nerešenih problemov, katere bo pač treba po začrtani poti in v skladu z razpo-ložlfivlm denarjem reievatj prihodnja leta. Zs Celje velja ugotovitev, da je ljudski odbor po 500-obletnioi mesta — 1952 leta *- napravil prelomnico, k čemur so pripomogla brez dvoma tudi večja sredstva, s katerimi Je potlej razpolagal Po 1882 letu začenja Celje močno spreminjati svoj videz. Zatorej v grobem poglejmo, kaj vse Je bilo napravljeno. Značilno za stanovanjsko izgradnjo v Celju je, da le Je le-ta začela organizirano šele leta 1956. • Od 1954 do 1956 so tu sezidali 190 novih stanovanj, do takrat pa kakih 400, skupaj z zasebniki. Sredstva za gradnjo stanovanj so začela v večji meri dotekati v lanskem letu, ko se Je v občinskem skladu za gradnjo stanovanj nabralo 190 milijonov dinarjev. Večidel teh sredstev so tnorali porabiti za dokončanje načetih gradenj, vtem ko so letos sredstva tega sklada v celoti angažirali za gradnjo stanovanj. Tako Je sedaj v Celju • v gradnji 630 novih stanovanj. To je toliko, kot so jih prej v Celju zgradili skupaj v 12 letih. , Ka2e, Oa bo tak tempo zidanja novih stanovanjskih hilš v nekaj letih rešil bolečo stanovanjsko stisko. V minulih letih Je celjska občina lahko tudi v večji meri poekrbela za Šolstvo. Naraščanje števila učencev jo nujno narekovalo, da so v občini vlofcll nekatera sredstva v novogradnjo, odnosno najeli za to posojilo. • Tako imajo sedaj nova šolska poslopja Osnovna šola v Pol ul a h vajenska šola raznih strok I. floia za trgovske učence Sola za medicinske sestre, kmalu bodo začeli v Spodnji Hudinji—Celje zidati veliko osemletko. Ze sedaj sl v novih uflil- nicah nabira znanje več kot 1000 učencev, približno toliko pa Jih bo obiskovalo novo osemletko v Spodnji Hudinji. Na celjski zdravstveni center gravitira prt«- nližno 300.000 prebivalcev ln Je torej razumljivo, da so morali tu z dokaj Iznajdljivosti ln podjetnosti reievatii nekatere pomembne naloge. • Bolnišnico le zmerom urejajo In J« le doslej pridobila več novih, sodobno urejenih oddelkov. Med najbolj pomembne pridobitve zadnjih let sodi kirurgični oddelek. Leto« bo v celoti urejen zdravstveni dom. Ta predstavlja za občino neprecenljivo pridobitev. Doslej so namreč razne službe zdravstva delale na raznih krajih v mestu in v razme-roms težkih pogojih. Vsled tega Je zdravstvena služba v Celju zelo trpela, čeprav »o sl kolektivi v zdravstvenih ustanovah prizadevali do maksimuma. Celie Je pred leti dobilo dve sodobno urejeni lekarni — »Center« in »Gaberje«. Komunalna dejavnost se Je v Celju najbolj razmahnila v zadnjih petih letih, ko so začeli sistematično urejati del za delom mesta. Vse važnejše ceste, ulica in trgi so asfaltirani in Jih dopolnlujejo lepo oskrbovani nasadi. Poeebno skrbnost bo posvetili urejanju javne razsvetljave. Le-ta je večinoma fluorescenčna. Odlika Je tudi v tem, da vsak na novo zazidan okoliš tudi takoj komunalno uredijo. • Na področju Celja so okrepili električno omrežje s 21 novimi transformatorskimi postajami ter izmenjali več kilometrov električnih vodov. Tudi vodovodno omrežje stalno Izboljšujejo. Med največje akcije Komunalnega značaja pa sodi regulacija Savinje, katera Je do VI etape že zaključena. Lani decembra je bil izročen prometu nov •elezobetonski most čez Savinjo, kmalu pa br l tl drugemu bloku, kerj^tl vsem blokom, ker ve'1’?’ vsem vojaSkitn P^*® sl(a p«1'* da bi taksna - tika - nikamor ne Jemu do nove vojne.- eo. V nadaljnji razlagi sv ^ 5,. govorov na zastavlje 0 nja je Stane Kavči« e°Cerlcv' odnosih med drža^,xi ko^f' jo. Pojasnil je ^llSfierkve ‘e. stov do vere in,d VaroizP°ve (l splošen odnos do cenim,? Povedal Je, m0raj' pri nas. roveu... ,h pri nas ljudi po nJ1^,hoVem nih kvalitetah, po veroteP°^ nosu do dela, ne pa P° vedi. Tovarii Kavčič J« vanju svojega gwra ; Jft ,s-do potankosti tudi 1pr«" tbnl£ kona o pokojninah* ojih0* ozirom na bivše borce m ve družine. . ,h tju okoi«^®cLjam' a da v usod- 5h' Vnanje S|lt:vVel'1avimo naCel° S[kv v njihi^i ° enakosti; vseh NaSI«^ mcdsebojnem so-S* torej Ul «.?’e DR Nem-za sprememh6 ?d v{eraJ. Ce Pa jjtem je 2p?lbe in nove okollsCine, “e»&ka til Predvsem pogledati jn kil?! prea vojno enotna g«_j “jer so po vojni usta- ®ve nem-’il?a,!i3stce coue' sta v8*®! In atriwn držav1' 2 vsemi J? ie Prva il! suverenih držav. Jakega mr?* P?Slavitna reainost S, fe«e JT*** v sc«li taksni potDr"vortfe Solj •)asno’ tla hi J* tako v v.e5£.d0 hud>h pretre- škega vprašanja. To Je njihova pravica, ki so si jo pridobile spričo hudih Izkušenj v preteklosti in posledic obeh svetovnih vojn. Naša dežela Je n. pr. ena izmed tistih, ki so življenjsko zainteresirane na tem, da bo nemško vprašanje kar najbolje urejeno. Enako velja za vzhodnoevropske dežele in tudi za zahodne sosede Nemčije. Gre za varnost, za širšo evropsko varnost, ki si je ni moč zamisritli brez konstruktivnega prispevka Nemčije oziroma v sedanjih razmerah brez sodelovanja obeh Nemčij. Brez pripoznanja obeh Nem-čij pa zlepa ne bo moč doseči kakega uspeha v tej smeri. In je tu še peta realnost, ki je dokaj širša in pomembnejša, to pa je koekstitenca, ki Je vznikla iz razvalin hladne vojne. Nihče ne more zanikati, da kaže razvoj kljub vsem težavam na ublažitev in popuščanje napetosti med Vzhodom in Zahodom. Takšen razvoj mora nujno neposredno vplivati na drugačno obravnavanje nemškega vprašanja. Naša vlada sodi, da te okoliščine in realnosti v svoji celoti absolutno narekujejo neposreden stik med obe- refitev^ugoslavlj^že^eta*poudarfa! ' predstavniki vrste dežel, zlasti da bi bilo prav, ko bi Nemci sami tistih, ki niso razporejene v sku- KOCA POPOVIČ V POLITIČNEM ODBORU OZN O RAZOROŽITVI ONEMOGOČITI NAPAD tako da onemogočimo vojno (Nadaljevanje s 1. strani) tivno proizvodnjo. Očitno pa je, da utegne tudi dežele, kjer so določeni močni privatni interesi, zanimati podobna preusmeritev. To pomeni, da je treba ta problem proučiti v okviru celote ekonomskih potreb in interesov sedanjega sveta. Vloga dežel izven blokov V splošno bilanco razorožitve-nega vprašanja je treba všteti tudi stališča, na katera so se še med splošno debato postavili | v takšnem primeru največ pri-' spevajo tiste dežele, ki ne pripadajo sedanjim blokom. Prav tako kakor veliki tudi mi trpimo posledice splošne vojne. Mislim, da je potrebno, da kot enako zainteresirani, ne pa tudi kot enako odgovorni, neposredno sodelujemo tudi pri urejanju razorožitve-j nih vprašanj. In sicer tem prej, ‘ ker ne gre za posledice vojne, ki bi nas prizadele, če bi do nje prišlo, marveč' tudi za posledice samih priprav za morebitno voj- Pa tudi z gledišča načel današ- ni nikakršen razorožitven ukrep, njega mednarodnega prava so ti drugič pa trdijo z iste strani, da poskusi po svojih posledicah, če- je to vprašanje tako ozko pove-prav jih še ni moč oceniti v vsem zano z ostalimi razorožitvenimi njihovem obsegu, protizakoniti in ukrepi, da ni moč o njem pose-nedopustni. bej ne razpravljati in ga tudi ne Pri tem pa vse govori v prid urediti. Kakor ti dve se nam zdi temu, da opustitev teh eksperi- neprepričljiva tudi trditev, da to, mentov ne bi omajala ravnovesja kar bi dosegli samo z opustitvijo sil, za katero so vsi tolikanj ob- poskusov, ne zadošča, ker bi se čutljivi. Podoba je, da je tudi o nadaljevala proizvodnja atom-ustrezni kontroli malone že do- skega orožja. Toda vse to ne mo-sežen sporazum. | re biti razlog, da ne bi kaj pozi- po-! tivnega ukrenili, kar bi bilo vl^narodnih ?l'rnCi]i kakor tudJi v *{,,*««« n" „/JUmerah- Tak na xaK poskus ^ odpor tudi v sami Nen- Zni' 8‘41 veleli84 Je odgovornost ve-r®A. Velika "7 Sovjetska zveza, S ®r*vzeie ®I*t«niJa in Francija — &keea VT^?OV.ornost za ureditev K»ub. Pogostim «n‘»eaei^ „ŽpehoPmSTber. it, se iirn.iV se Jim ni posre-2? M v ’J\«_."e 0 tem samn nhširnp in- ° tem samo obširne in kitari ^er informativne ko-Cnia j'*1 spremljajo ugi- j »Hslta ’ ltaj bo ukrenila °Tti sv . vlada, ki se še vedno rrnulP Je v marsičem preživele Mo^-Po kateri noče imeti di-PripKUi. stikov z deželami, ki 2°. v „,Va''° vzhodnonemško vla- vlada mnenje, da osamljeni, bi v , ernčiji ne bi koristilo, ‘talijfu 2lraiala pri tem svojem bila trditev, da je Jugoslavija s pripoznanjem Vzhodne Nemčije dokazala, da opušča svojo neodvisno in izvenblokovsko politiko. Med takšne liste spada bonnski »General Anzeiger«, ki je v nekem smislu postal glasilo zunanjega ministrstva. Časnik uporablja drtkaj grob besednjak in vzpodbuja vlado, naj bo »odločna« nasproti Jugoslaviji, vendar ne naravnost, kar dovolj jasno priča, da takšni in podobni hujskači sami spoznavajo, da so v zahodnonemški javnosti dokaj novih, čedalje bolj rušilnih vijo političnih vprašanj, čeprav v opustitvi poskusov mo že pove-vojn. Mir pa lahko zagotovi le zadnjem času kaže, da manj aktivno pripravljanje miru sa- vztrajajo pri tej tezi. mega. Tudi teorija o povračilu ali Če pogledamo na položaj v zastraševanju je samo nova obli- celoti, vidimo, da krožimo v za-ka stare formule. čaranem krogu, iz katerega se Naivno je verjeti v varnost, ki zdi da ni izhoda. Pridemo nam-vključuje kot svojo glavno vse- reč do naslednjih variant, ki so bino možnost splošnega uničenja za čuda vse negativne: če si v preko kolektivne smrti in sleher- določeni fazi in na določenem nega »načina življenja«. področju oborožitve slabši, je tre- V istem smislu se nam zdi ne- ba vse storiti, da to nadoknadiš, sel, ki jo je v Generalni skupSči-realna tudi sleherna teorija o zaradi česar se torej ni moč za- ni obrazložil g. Padila Nervo o ukrepih, »da bi prestregli nenad- teči k sporazumu; če si enako posebnem delovnem ožjem odbo-ni napad«. Mi seveda nismo proti močan, potem je treba to izkori- ru »ad hoc«, čeprav sodimo da takim ukrepom, zlasti še, če jih stiti, da dosežeš prednost, m spo- mora biti tudi njegova sestava nhe strani za sDreiemljive. razum spet ni zaželen; če si moč- razširjena. Samo za popolno pre-imata obe stran za sprejemljive.. je^reba to spet izkoristiti, poved in likvidacijo jedrskega in Toda vojne in tudi posamez a utrdiš svojo premoč, kar bi termonuklearnega orožja in za nega napada ni moč preprečiti z soorazum spet samo oviralo. Vse sporazum o ukrepih, ki bi pri- 1 i 1 _ T — — rt I« lrr, /"\ 17" A11 M T*1 1 CT O — _ vtj • • ■ . , , « y - takšno obravnavanje razorožitve- spevali k opustitvi oboroževalne nega stanja je nevzdržno, ker se tekme na področju atomskega s tem dejansko »a priori« zavze- orožja, kakor so: obveznost de-stališče proti razorožitvi in žel, ki proizvajajo atomsko orož- letalsko ali kakršnokoli drugo policijo. Treba je preprečiti možnost napada tako, da preprečimo možnost vojne. In v tem okviru zariapril0žena spomenica, ki novinarjem izjavil, da bi Libanon siJu- na zbiranje turških čet »zanesljivo pomagal Siriji, če bi ripi .meji ter na to, da v tu- bila napadena«. Pripomnil je, da ,,fgli z namenom, da bi " ............... J* je sai^an;'0 sirsko vlado. Sirija »i natir^iZarnan prizadevala, da i ®j iP ^a l,^noc tom grožnjam, i r« ^osta' položaj »nevzdr-LStatioviinera^na skupščina naj bi >isi1n ,’?lednarodno nevtralno h proučila položaj °^ala °'sirs^i meji in ji o tem vzhodne politike«. Sicer pa je tudi on ponovil tisto o »dejanju, ki ni prijateljsko«. Začasna vlada bo imela v četrtek posebno sejo in bo razpravljala o tej stvari, s tem v zvezi pa tudi o nadaljnji politiki nasproti vzhodnonemškim deželam. Naslednjega dne naj bi bil v navzočnosti Adenauerja sestanek »ad hoc« ustanovljenega parlamentarnega odbora za zunanjo politiko, na katerem bodo govorili o isti temi. Vodja Socialnodemokratske stranke Ollenhauer pa je včeraj poudaril, da bi bilo napak, .če bi skušala vlada z dramatiziranjem jugoslovanskega ukrepa prikriti svoje napake, nastale z zavlačevanjem navezave lastnih diplomatskih stikov z vzhodnoevropskimi deželami. Svoje načelo je prekršila že s tem, da je navezala redne diplomatske stike z ZSSR. M. Bajec mora imeti kontrola svoje mesto popu§£anju sploh. Nerealnost je, da takšnega orožja ali jedr in svojo vlogo, da se ne bi znašli takgnega obravnavanja je tem skih surovin, namenjenih za voj-v položaju, ko zaradi napetosti m • vegja ^er postaja čedalje bolj ne potrebe, ne bodo izvažale v nezaupanja ne bi bila uresmclji-j -asno da se osnovno ravnovesje druge dežele; opustitev proizvod-va. V bodočnost, drugačno od se-jsjl dejansko ne more kolikor to- nje jedrskih surovin v vojne na-danjosti, ne moremo gledati, neu.ko temeljito in trajno premak- mene kakor tudi dogovori o poda bi se naslonili na sedanjo ] n-tj stopni prevedbi na 'mirnodobno stvarnost. Treba pa je videti tudi j Menimo, da je treba v isti lu- rabo tistih jedrskih surovin, ki to, da bo lahko bodočnost dru- g. giecjati tudi na pomen izstre- so zdaj na zalogi ih so namenje-gačna samo, če bomo odpravili litve satelita z gledišča člove- ne za vojaške cilje. Prav tako bi številna sedanja protislovja. Naj- gtva kot enotne celote je to veli- bilo koristno, da bi se za dolo-bolj iluzorno je namreč verjeti, častna pridobitev in zato je naša čen čas odpovedali uporabi atom-da je moč napredovati, pri tem dolžnost, da čestitamo sovjetskim skega orožja, pa da ostane vse pri starem: tako dejstva kot merila. S tega vidika smo mi kakor I tudi številni drugi narodi za j takojšnjo prepoved poskusnih _______________^________ __________ atomskih eksplozij, povsem neod- v dosedanjih" naporih na področ- cepcije naslonitve na silo. Stvar visno od tega, ali sodi ta prepoved ju razorožitve in na podlagi za- na podlaga ne more biti sila. am-v razorožitev ali ne. Na področju htev sedanjega položaja pa mi- pak je lahko samo enotna želja in razorožitve je načelno sprejem-1 siixn> lahko povzamem neka- volja nas vseh, da bi ohranili mir. ljivo in zaželeno vse tisto, kar tera osnovna načela za dosego _________ pomeni kakršenkoli napredek sporazuma. Osnovna načela za sporazum Na podlagi izkušenj in težav rili dolgoročne, perspektivne kon- n n ron^i io nnclnnitvp na silo. Stvar- 1. Zaželen je splošen spora- zum o razorožitvi. Za zdaj je mo- nfj nredsedniku rGOUblike .X Im A ™ * glede na sedanje stanje. Kakšna je videti tekma v teh ______________ eksplozijah in kakšno je današnje žen samo začetni in delni, stanje? Kakor poroča »New York j 2, Napredek je moč doseči sa-Times« z dne 14. oktobra, so bili mo s sporazumevanjem, priprav-leta 1945 trije poskusi, leta 1951 Ijenostjo na kompromis ob enot-jih je bilo 18, letos pa 42. Torej ni podpori vseh, toda ne s preglase je njihovo število samo v zad- sovanjem. Razorožitveno vprašanjem letu letos več kot podvojilo.: nje že po sami «voji naravi ne Neki komentar k tem podatkom, dopušča preglasovanja, marveč ki uporablja že kot običajen izraz terja sporazum, na prvem mestu »konvencionalno-atomsko orožje« sporazum med velesilami, v razliko od vodikovega trdi, da 3. Vsak načrt o razorožitvi mo- | je bila po oceni znanstvenikov ra zajeti i konvencionalno i atom-najvišja dovoljena raven radio- sko orožje ob ustrezni kontroli, aktivnosti prejšnja leta dvakrat j 4, potrebno je hkrati urediti prekoračena in sicer leta 1954 in vprašanje razorožitve in kontrole, 1956. ko so na Pacifiku eksplo- prj čemer mora biti vendarle ja-dirale ameriške vodikove bombe. sno, da je kontrola zaradi razoro-Po svojem negativnem material- žitve, ne pa razorožitev zaradi nem vplivu na živa bitja pome- kontrole. Belgijski socialisti nijo ti poskusi že v.ojno »sui ge-neris< £ h.tijen^? ministra Egipta in « ar st= Favzi in Šalah R- a s pSe danes v tej zvezi se-ular i ®mmarskjoeldom. Šalah »» GenQ , tudi Pri predsedni-«f0riroei,r® ® skupščine Leslieju . ,ln je zahteval nujen se-.nega odbora, ki naj 11 sirsko zahtevo. bi Libanon s tem izpolnil obveznost, ki jo ima do te dežele. slovansko-italijanske komisije za izpolnjevanje videmskega sporazuma. Na včerajšnji seji je bil do-dnevni red in se je popoldne delo nadaljevalo v komisijah. Sestale so se komisije za splošna obmejna vprašanja, za cestni pro-Cambridge, 16. okt. (AP). So-' met in za carinska vprašanja; vjetski umetni satelit, ki je danes predsednika obeh delegacij pa letel preko ZDA, so opazovali sa- j sta imela ločen sestanek, mo z enega ameriškega observa- Rakeia svetita od satelita Uspešno delo v jugoslovansko-italijanski komisiji za obmejni promet Ljubljana, 16. okt. Tu se je da- katerih dosedanjih avtobusnih nes nadaljevalo zasedanje jugo- zvez in o drugih vprašanjih. Kaže, da bo delo uspešno. Raz 5. Pogojno povezovanje posa- Brdo pri Kranju, 16. okt. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je danes dopoldne tu sprejel belgijskega ministra za promet in znanega prvaka belgijske Socialistične stranke Edvarda Anseela. Na sprejemu je bil tudi jugoslovanski veleposlanik v Belgiji Mihajlo Javorški. Zaključki misije Avda Huma v Washingtonu in New Yorku New York, 16. okt. (Tanjug). Jugoslovanska gospodarska delegacija pod vodstvom Avda Huma, ki je imela v Washingtonu razgovore o nadaljnji ameriški pomoči, je sinoči dopotovala v Jugo- meznih navedenih točk z drugimi, ■ slavijo. »Razgovarjali smo se o zlasti pa z ureditvijo političnih številnih gospodarskih vprašanjih vprašanj ne more biti koristno, j na širši osnovi in na višji ravni Ce dovolimo to pogojno povezo- kakor doslej,« je Avdo Humo iz-vanje, je vsekdar dopuščena mož-. javil novinarjem pred odhodom, nost nove kombinacije, ki lahko ovira sporazum. Nekatera vprašanja so bila ugodno urejena, druga pa bodo kmalu, medtem ko smo nekatera pustili za poznejše razgovore. V celoti je moč uspeh razgovorov pozitivno oceniti. Naša delegacija je govorila tudi s predstavniki Mednarodne banke za obnovo in ... - , , — r-- —....- — .razvoj ter Mednarodnega mone- govori se razvijajo v duhu razu- ; premaknjeno sedanje splošno rav- tarnega sklada. Jugoslavija je za- Ne sila, temveč težnja po miru Uporaba teh načel bi morala olajšati napredek glede na seda- 1 nje stanje, in pri tem ne bi bilo mevanja in sodelovanja, sklad.10 ' novesje. Vzdrževanje nujnega, po-s splošnim odnosom med obema mirljivega ravnovesja je torej dr lavama-. ??":r’anje bo nemara treba iskati in ga je mogoče najti zaključeno v soboto in bo tedaj samo v smeri zmanjšanja in ome-objavljeno tudi uradno poročilo jitve oboroževanja, ne pa v smeri o njem. Našo delegacijo vodi svet- , zaostritve tega tekmovanja, kakor nik v Zveznem državnem tajni- se je to dogajalo do zdaj. Dobro štvu za notranje zadeve Karel \ razumemo, da velikih političnih Danes dopoldne je bila spet torija. Z večine ostalih observa-j plenarna seja, popoldne pa so zn j-torijev pa so opazovali raketo, ki t va zasedale komisije. Med dru- leti v neposredni bližini satelita gim so razpravljali o podaljšanju in je 50- do 100-krat svetlejša od veljavnosti obmejnih propuslnic, so trije stalni člani in 5 strokov- njega. S harvvardskega observa- o olajšavah, ki naj bi omogočile n jakov. Enako je sestavljena tudi torija so opazovali raketo skoraj enotnejši postopek pri izstavlja- , italijanska. Komisija sestaja iz- šest minut. Inju propustnic, o pomnožitvi ne-Imenoma v Ljubljani in Vidmi. Forte, italijansko pa vodja Urada za zvezo z rimskim zunanjim ministrstvom v Trstu Cesare Pasqui-nelli. V jugoslovanski delegaciji vprašanj ni moč urejati s formulami, marveč da se te formule izoblikujejo tedaj, ko so ustvarjeni pogoji za dosego sporazuma. Mi nismo kratko in malo za ukinitev vseh doslej doseženih ukreoov za obrambo. 2elimo le, da iz teh ukrepov in sredstev ne bi ustva- prosila Monetarni sklad za posojilo in je bilo v tem smislu dogovorjeno, da bo v začetku novembra prišla v Beograd poseb- na komisij c da.44 Kongres socialdemokratov v Milanu Milano, 16. okt. (AFP). Tu se je danes začel enajsti kongres Socialnodemokratske stranke, ki jo vodi Giuseppe Saragat. Sara-gatova stranka ima v parlamentu 19 poslancev. Devetmesečna bilanca Veliko povečanje industrijske proizvodnje — Uvoz se polagoma zmanjšuje Realna plača delavcev in uslužbencev se je povečala za 14 odstotkov Prve mesece tega leta se je nepričakovano močno povečala Industrijska proizvodnja. Ta težnja se je ohranila vse doslej in vse kaže, da bo v tretjem četrtletju dosegla proizvodnja svoj vrhunec. Septembra je bila industrijska tembra pa se je ta odstotek še proizvodnja za okrog 25 % večja znatno povečal. Strokovnjaki pra- kot v istem obdobju lanskega le- vijo, da so samo tovarne slad- obdobju lanskega leta. Mesečno ta. Na to povečanje vplivajo ra- korja v tem letu povečale dnevno povprečje je večje od lanskega Letos se je povečala tudi naša zunanjetrgovinska menjava. V prvih devetih mesecih smo izvozili blaga v vrednosti 83.099 milijo- . _ ... _ . nov dinarjev, kar je za 15,5 mili- fanJe 4 ose*n,e Potrošnje Pred | njem primanjkljaja v plačilni bilanci, kar je ena osnovnih postavk naše letošnje ekonomske politike. REALNE PLAČE NARAŠČAJO Tako ugodno gospodarsko gibanje je vplivalo tudi na pove- Nova pobuda Problem stanovanj za študente je pereč in terjfl ^ ustrezno rešitev Težave v zvezi s stanovanji za %!dentov *»* naraščajo. Samo do junija letos je okoli < AJcadei^ prosilo za stanovanje o Študentskem naselju povf' skem kolegiju. V naslednjih mesecih se,je, nrevlaouiei° čalo za nadaljnjih 200. Med prosilci odločno P™” tisti, ki bo se letos prvikrat vpisali na univerzo. jarde (ali 23 %) več kot v istem vsem Je prišlo do znatnega povečanja nominalne in realne plače, mnogo. Medtem ko je razpoložljivih Cene in SIvlJenJKi »troSk, pa .0 jjfg tgSSAJT^S bilo prosilcev da rešijo stanovanjski pr? j,u. študentov. Doslej gra- hkrati le neznatno narasli komaj “ Je Zveza študentov in z njo jeni iz repuM^^etost i* ^15=- sMstr; sssrsa* let ju za 16% vede kot v istem razm.ta ljudska mladina Jugoslavije Sloveniji. -a- III m %im>. m Eden izmed blokov Študentskega naselja in tako skušali omiliti stanovanjsko stisko študentov«. Razen okrajnih ljudskih odborov pa to vprašanje zanima tudi dru|e ustanove, kot razne zbornice in posamezna večja podjetja. Vsekakor problem ni samo ljubljanski ali republiški. Republiški v tem, da bi samo republiške organe oblasti zavezoval. POBRATIMSTVO OPOLNOČI Bilo Je nekaj minut pred deveto zvečer. Osemindvajset nas Je ležalo v oddelku. Nekje iz hodnika je naiel pot v nafto bolniško sobo presunljiv klic ln tožba. »Nocoj ne bo miru, ob nogo Je.« Sestra Anica, ki J* to besede spregovorila nekako navajeno, Je že ob prazni postelji pri- pravila napravo za transfuzijo krvi. Se preden Je ob deveti url ugasnila luč, kakor Je to red v bolnifinicL, je nekdo prebral na narobe obr- translu- njeni steklenrici s krvjo na napravi zljo: Jože Strumbelj. Jože Strumbelj, po priimku sode« doma nekje z Dolenjskega, Je oddal 3. oktobra svojo kri skupine B. • * • Tema. Osemindvajset nas Je ležalo in le malo j« bilo tistih, ka Jih Je spanec obiskal. Čakali smo ga. Brez noge. Kdo neki je. Kako Je priišel ob nogo? Dvanajst ljudi na posteljah s priklenjenimi, zlomljenimi nogami na nekakšnih »natezalnicah« je blagrovalo bolečine, ki niso terjale ‘.zgubo uda, brez katerega ni lahko v življenju. Sestra Anica Je »plavala« po *obk Nihče je ni videl, le Cuttfli smo jo, kako se pripravlja za spopad v areni, ki bi se mu lahko reklo tudi »dvoboj med življenjem in smrtjo«. Luč. pripeljali so ga. položili na posteljo. Sestra Anica je napravila svoje ln sedla poleg njega. Mirna je bila. Kako bi ji človek rad pogledal nekam v sredino njenega srca. Tudi brez tega je bil njen obraz prebrana stran človMkega življenja, ki pripoveduje le o plemenitosti, o človekoljubju in požrtvovalnosti. Nekdo v kotu, ki je ve« dan hodil po sobi ln šel celo na dvorišče, je poklical: »Sestra, steklenico prosim.« Sestra Anica Je molčala im nepremično zrla v obraz postaranega kmetsr, ki Je ob njej ležal brez noge. Nekdo Je znova odprl vrata. Ves krvav v obraz se Je zazibal po sobi, psoval in skušal‘nekomu dopovedati, da so motoristi elita sveta, da gre svet naprej m da se »motoriziran!« ljudje ne bodo niC več ozirali na zaostale pešce. Bil je motorist, Id Je nekje pri Kamniku podrl kmeta in ga spravil za vse življenje ob nogo. Legel je ln takoj zaspal. Ni bil dolgo sam. Prišel Je mMnlk, da ga počaka treznega in takega tudj zasliAl. Sestri Anici ni nihče bral v dušo. Tudi miličniku ne. „ , , _ , , „ _ Vsak ob postelji sta čakala. Dvoje različnih nal(Nekomu dopovedati da je svet tudi brez ene noge vreden življenja, drugemu spet, da je zločin človeka spravljati v nesrečo in žalost. • • • Steklenica s »Strumbljevo krvjo« se je počasi praznila. Dragocena tekočina se Je preM>-vala v tuje žile. Bila Je polnočna ur«. Osemindvajset ljudi n« bolniških posteljah Je bilo priča vračanju dvojih življenj v stvarnost. Dvojih življenj, ki tisti ča* nista vedela zase. In še nekoga drugega- Strumblja. Nihče ga skoraj ne pozna, kje neki Je zdaj v tej polnočni url, ko se njegovo življenje pretaka v žile njemu neznanemu Človeku. . . _ Tretjega oktobra je oddal krt skupine B. •«• Prvi se je prebudil še pred dvema urama pldani šofer. »Minka« — je zaklical. Minka ni bilo ime njegovi ženi, marveč ljubici, ki ga je speljala na divjo ta pijano vožnjo. Nekaj minut je strmel v strop. Njegov »strežnik« miličnik mu je »potipal« na vest. Ni šlo. Nič ni bil km. Vendar veliko bolj ponižen bil njegov glas, kot pred nekaj urami, ko Je »Priče imamo, ki povedo drugače .,. « mu Je odgovarjal miličnik. »Jaz nisem kriv. Nerode naj gredo s asfaltiranih cest.« • • • »Francka« — Je bila prva kmetova beseda, ko se Je prebujal iz narkoze. Francka Je njegova žena. Sestra Anica ga Je držala za roko m mu stiskala obrazne ml&tce, ki so hotele škoditi iz svojin tečajev. ( Se J« molčal ;n prav tako strmel v strop kot njegov sosed nedaleč od njega. »Preljubi moj svet, menda ni res ... « Sestra Anica mu je krepkeje stisnila roko. »Ajda. slabo )e obrodila . Takr Je trjevsl, da Je »motorizem« gospodar sveta. »Kmet je bil neroden. crat se Je zasvetilo pred kmetovimi očmi. Z vozom je lepo zavil na cesto, in čeprav Je lepo vozil pravilno na desni, bolj menda res ni mogel, se nikakor ni mogel umakniti podivjanemu motoristu .., Zaskelelo je. Sedaj Je v bolnlSnioi. »In res brez noge?« » • • »Res . . . « Sestra Anica Je to tako človeško, hrabro povedala, da Je vsem osemindvajsetim bolnikom odleglo. Bali so se tega trenutka. Anica Je našla besede, vsa utrujena in izmučena od naporne noči je z mladim Jutrom prinašala v onesrečenega človek« vero, upanje, da le ni vse tako hudo. kot je nemara videti in čutiti v prvih minutah spoznanja. Bolniki so Ji pomagali. V»i so vedeli povedati, da izgub« noge nad členkom ni Uko huda stvar. Leto dni še, pa bo oda spet lahko deldl, res da ne tako lahko kot nekdaj, vendar ... Kmetu se Je obraz Jasnil. • • • Le nekomu ne. Motoristu. Ostal Je trmast. Z*nJ pomeni svet asfaltirana cesta in divjanje po njej. Nekdo nekje v sobi Je ob prebujajočemu se dnevu povedal: »Nas naj dajo v komisijo za vožnjo z motornimi vozili.« Jutro. Kmet se je umiril. Tudi motorist molči. Strežnikov m več ob posteljah. Sam* sta. Vsak s svojo mislijo. »Očel« Brkat obraz se je zazri v nagovarjajočega človek«. »Nocoj ste se pobratili.« Ni razumel. Človek mu j* pokazal izpraznjeno steklenico Razumel, dojel je. •Poznam g«. Z Dolenjske je doma.« • • « Oči so se mu zasvetile. »Pripelji ga do mene n« dom Ko bom ozdravel. Pripelji, mojega pobratima.« Šofer Je še vedno molčal. Jože Bon »D 0 M« za trgovsko izvorno domačo ln umetno ^ Ljubljana, Mestni razpl*u^0 delovna mesta za- dva prodajalca ^ Pogoji: predpisana vs8j kacija ter delno zna ^ enega svetovnega j dva skladiščna de^, Plače po tarifnem PQStavijo ku. - Interesenti naj p0d- ponudbe na 'ckTe' JjVse Pf' jetja, kjerNdobijo tudi s4lg trebne informacije, AVT0«, znamke Opel OlimPV _ vse informa«*® prodamo, dobite v podjetju »D 0 M« Ljubljana. Mestni trg eta Železniški vozel se trga Včeraj so na 15. redni seji Mestnega sveta sprejeli nekaj pomembnih sklepov: prihodnjo pomlad bodo začeli s prvimi deli za ureditev železniškega vozlišča — Druga etapa rekonstrukcije mestnega prometa — Pohod »Ob žici okupirane Ljubljane« bo odslej vsako leto Ljubljana, 16. okt. — Danes popoldne so se člani Mestnega sveta sestali na svojo zadnjo sejo pred volitvami. Pod predsedstvom dr. Marijana Dermastic so razpravljali o pričetku pripravljalnih in gradbenih del za, rešitev ljubljanskega železniškega vozlišča, o rekonstrukciji cestnega omrežja — zlasti o ureditvi Karlovške ceste — o drugi etapi izvedbe rekonstrukcije mestnega prometa in drugih vprašanjih. Po dolgotrajnem iskanju naj- dokončali bodo tudi iztek iz pre-boljšega načina za rešitev ljub-; dora pod Gradom in cesto, ki jo ljanskega železniškega vozlišča! bo povezala z Grubarjevim na-pred nekaj meseci je prav o tem i brežjem. Asfaltirali bodo tudi do-vprašanju razpravljala Ljudska j datna, sedaj makadamska cesti-skupščina LRS in kasneje tudi j šča na Titovi in Tržaški cesti, njen Izvršni svet. Naposled so • 1959. leta spomladi bodo po katerem bodo v začetku opra- Prjčeli z tgra^vij° P^voza "a L Tlt°vl “sti; dela bodo trajala le Vsekakor pa bo ta pomenila velik na- Druga možnost: nabava avto- por za celotno mesto Mestni svet Je busQV _ 272 milijonov din zato na današnji seji izdal # pooblastilo Svetu za komunal- Odločitev se je nagnila v prid ne zadeve, naj skupno s prizadetimi . druge možnosti. Treba bo naba- j občinami ugotovi dejanske potrebe po viti 20 novih avtobusov za zame-stanovanjih in gospodarskih površinah njavo tramvajskega prometa in 6 in naj izvrši priprave za pospešeno trolejbusov za podaljšanje treh, gradnjo stanovanjskih h.š ter poslov- fc obstoječih prog Celotni gtro_ nih prostorov, v« • « , . •« « • priporočilo OLO Ljubljana, naj ^ » drugo etapo izvedbe rekon-zagoTovi vsem prizadetim stanovanja strukcije mestnega prometa bodo in sredstva za preselitev. znašali z razširitvijo omrežja % priporočilo Svetu za urbanizem, vred 478 milijonov dinarjev, naj pospeši delo pri določanju novih lokacij. j Kdo bo pomagal EC2? sprejeli predlog OLO Ljubljana, Namesto tramvajev — avtobusi vili najnujnejša dela: železniška . . . . proga ostane v nivoju, na glavnih p cestiščih železnice in ceste bodo Gospodarska računica EC2 Se ni urejena. Znano Je, d^ EC2 kljub po- Prva etapa izvedbe rekonstruk- večanlm prevoznim tarifam še vedno ■ ■ kii, ne posluje ekonomsko. Vendar ne po oje mestnega prometa je bila SVOjt krlvdi. Dci njenih anuitet krije tramuii n, „„„„ 9 1960. leta pa je na vrsti re- I končana maja letos. Sedaj obra- proračun OLO-ja. v nekaki tretji etapi uredili s podvozi in preuredili ko- konstrukcija Celovške ceste s j ^jejo tramvaji le še na dveh "ta0JJnb0istzag^"1Is*e™tu j^sno? NeSteri lodvor. podvozom. progah, medtem ko vozijo na sti priporočajo združitev s kako istovrst- | rih trolejbusi, na preostalih sti- no, aktivno gospodarsko organizacijo« Okvirni program rekonstrukcij i Velik napor za Ljubljano rih pa avtobusi. Cilj druge etape Tako Dosežen je bil tudi sporazum vzporedno s temi deli bodo pre- i frtro nt’ tOV,°roUal,i mednar°f"1 *Pe«cysW o stroških za ta dela: Uprava za urejali tudi železniški kolodvor in P10™*3; Nujno popravilo iztro- promet. Pri tem_omenjajo, kot glaV- ceste LRS bo plačala rekonstruk- I hkrati elektrificirali železniško progo. šenih tramvajskih vozov bi nam- nega kandidata Sap-turist biro. kaže namreč, da bi bilo možno delo obeh —................... — ,A n o n /linaviAv namreč, aa di diio možno aeio ocen cijo cestnega omrežja prvega re- I Pri rekonstrukciji bo potrebno po- rec velJal° milijonov dinarjev. podjetlj _ Ec2 in Sap turl5t biroja * da Jugoslovanske železnice bodo 1 Atett nekaj stanovanjskih hiš - v Kakšna vozila naj bi zame- | vskiaditi in medsebojno dopolniti, poskrbele za preureditev kolo- Slavnem izrabljenih in dotrajanih. N,e- njala tramvaje? ! "••“nrtem paAulnVkem^pS^dS dvora, za prestavitev nekaterih pri p™a možnost: nabava potreb- Sb^“pfiS?TSS3U^ naprav in ureditev novih, OLO- ttrn^VzTokoU 200 stanovanjskih nih trolejbusov - 453 milijonov ?.PO«.no;poUtiena Prbemt^ boii.edaJ Ljubljana pa bo nosil stroške za enot in 12.000 m! gospodarske površine, din; pripravo gradnje in gradilišč. Ker bo izdelava podrobnih načrtov za ta dela trajala približno leto ani, kaže okvirni program rekonstrukcij sedaj takole podobo: • 1958. leta bodo uredili Karlovško cesto, ki bo tekla od Dolenjskega mostu nekaj časa po stari trasi, pa nato po novi »bližnjici« do Šentjakobskega mostu; ^AJvpfs ŽRTVov NAŠIH MOČI SMO °$Vn^ALl PRVA LETA PO I>fl,ovE?JVl ZA KREPITEV '^tSTR NASE TEŽKE «Mo Z41je’ kmetijstvu lahko Sele v bogatejša jesen lov in mlade živine, ki skupno 1 letih 500 milijonov dinarjev. ‘ NJIH LETJH pncmTii 1 tehtajo 2 milijona kilogramov. ! Vodilna vloga zadrug pri dvi tST0 P^„!“ POSVETIU Vsako POZORNOST, KI JO zasluži leto pa je letni prirastek i gu našega kmetijstva je mogoča druge živine večji za 3 milijone le, ker je v njih vključeno 75 % S smotrnimi nabori smo izboljšali naše kilogramov. n* 1 imajo zadružne organizacije kar S kak MENA so BOLJŠA ODKOD MLEČNA POPLAVA? ! 19.150 elanov, v 717 kmetijsko polih semeni, ki smo Pred našimi mlekarnami ni speševalnih in drugih odborih pa v^jo ^ na domačih tleh z več dolgih »repov«. Nasprotno — dela kar 3000 zadružnikov, petnih Pravilnejšo uporabo naši mlekarji se pritožujejo, da '•na kmS*nC^U ie skupna koli- ga Ljubljančani popijejo premalo. bljan„?e ^ske proizvodnje v Odkod tolikšna »mlečna popla-letih*11 °^ra^u v zadnjih va«? | vseh kmefkih gospodarstev in ker kmetijstvo - =—,-----------------:—i— Napredek je očiten zlasti v zadnjem času, ko moremo kmetijstvu Nove in sodobne ukrepe v na- pOSVetiti večjo IZOBRAZBA PROTI ZAOSTALOSTI ^Hov\POrastla za okr°S 20 z načrtnim odbiranjem živi- šem kmetijstvu je bilo moč uve- - , t HtaV i5av tako se p°ve_ ne> izločenjem bolnih živali, bolj- sti tudi zato, ker je Okrajna za- pozornost i,e?a so v i donos žita. Razen šim krmljenjem in končno tudi družna zveza škrbela za izobrazili k ^njih petih letih na- z umetnim osemenjevanjem so v bo zadružnikov. Priredila je 273 0ty\w 40 rvHe+o+Lrmr Irrnv _________ a, ____________ 0lt>Piri^ar 40 odstotkov več okraju dvignili mlečnost krav za večdnevnih tečajev, ki iih je obi- r 400 1 ali 28 % več mleka na kra- skovalo 1596 zadružnikov. Ni to- eN’E r. vo. Število krav pa se je pove- rej {udno, če so kmetje v ljub- ^TEJO, ČEPRAV JE čalo za 4000 glav., ljanskem okraju v preteklem letu j na hektar zemlje porabili kar 95 kg več umetnega gnojila kot v letu 1952. 0 vecana v Ljubljani vsako leto, udeležile pa naj bi se Je v bodoče tudi ekipe iz drugih republik. Morda pa bo prireditev dobila celo mednarodni pomen. Cenam so zrasle peruti Ljubljanski živilski trg je bil včeraj z vsem prav dobro založen, le kupcev je bilo manj. Sreda je pač samo mali tržni .dan in, koledar se tudi že pozna tako v denarnicah kot na stojnicah. Cene so sicer na splošno še nekako ustaljene, precej pa so jih dvignili »kokošarji«. Zakaj, ne ve nihče. Morda pa zato, ker perutnina pač sodi med ptice T Toda to še ni zadosten razlog, da dobijo peruti tudi cene. Glavnato solato so prodajali po 55 dinarjev, endivijo po 50, motovilec po 160 in špinačo po 60 din kg. Precej je bilo cvetače po 50-60 din, luščenega fižola po 100 din in paprike za vlaganje po 40-50 din, s Koprskega pa so pripeljali na trg zadnje paradižnike in jih prodajali po 50 din kg. Čebula Je bila po 45 din, krompir na debelo za ozimnico po 12 din Id na drobno po 16 din, glavnato zelje na debelo po 12 din in na drobno po 15 din kilogram. Na trgu so zadnje letošnje smokve prodajali po 70 din kg. Jabolka so še vedno precej draga, ponujajo jih od 50 do 60 din kg. Hruške so bile po 100 din, kostanj z Bele Krajine in Koprskega pa po 60 din. Gobarji pa so svojo robo prodajali od 120-450 din kilogram. Na mlečnem trgu nič novega. Mleko po 32 din in kisla ter sladka smetana po 300 oz. 320 din liter, sirček za štruklje po 160 din, surovo in kuhano maslo po 480 oz. 500 din, do-rriači sir pa po 220 din kg. Jajca so bila po 24 din (natrta po 20 din), kilogram težki živi piščanci po 380 din in žive kokoši po 700—750 din, klavna perutnina pa po 400 din kilogram. Sivin ZlVlNE’ VEC je n?re^a vsekakor ni kriva, ej° dražje, saj so naši dose-’-' - 1952 d0 teža ^ 40 k„ L95.6- leta povečala kar nje kmetijstva, melioracije, grad-^*ik° fudU- se ne bomo njo novih objektov, gnojišč, na- MILIJONI SE BOGATO OBRESTUJEJO td?seeli, da se je pov- Skupnost je v kmetijstvo pre-do klavne živine od cej vložila. Samo za pospeševa- NAPREDEK V MEHANIZACIJI Mehanizacijo na vasi nikakor Nadpovprečni uspehi na eelotni »fronti« Uspešno opravljene proizvodne naloge v podjetjih ljubljanskega^ okraja v letošnjem prvem polletju jamčijo tudi za uspešno izpolnitev letošnjega plana Ljubljana, 16. oktobra. Danes i Zato je nujno, da podjetja tudi kritično ocenili plasman in ne smemo postaviti na zadnje je bila tretja skupna seja okraj- j vsestransko vodijo pravilno poli- cene kmetijskih pridelkov, v okra-1111’ bomo izvedeli, bavo živine, za nove nasade in mesto. 106 traktorjev, 103 mlatil- nega zbora in zbora proizvajal- tiko in tudi nagrajevanje vskla- Potem sta oba zbora sprejela aJu spitajo letno 3000 vo- razne regrese je plačala v štirih nice ter preko 700 drugih strojev cev Okrajnega ljudskega odbora dijo z resničnim povečanjem poročilo. Prav tako so odborniki je okrajnemu kmetijstvu — zla- Ljubljana. Izmed številnih točk vloženega dela. mimo drugih soglasno sprejeli sti zadrugam — nudilo prav iz- dnevnega reda je bila najpo- V razpravi o poročilu pod- tudi predlog o združitvi gostin-datno pomoč. membnejša prva, to je poročilo predsednika je sodelovalo več kot skih zbornic kočevskega in ljub- Končno pa naj še omenimo, in razprava o realizaciji pollet- | deset odbornikov in predsednik ljanskega okraja in vrsto garan- ___________________ da je za gradnjo zadružnih do- nega družbenega plana v ljub- OLO dr. Marijan Dermastia. cijskih izjav za kredite industrij- * mov bilo potrebno precej sred- ljanskem okraju. Poročilo je pre- Največ so razpravljali o kmetij- skim podjetjem, kmetijskim pogovoril nekaj besedi o nedeljskih vo- stev. Z njimi so zgradili od 1952. bral podpredsednik OLO ing. Ivo ski problematiki ter med drugim sestvom in zobni polikliniki, litvah in pozval navzoče, da se jih kar ieta 34 zadružnih domov, 53 go- Klemenčič, ki je zlasti poudaril, Bftov A pRI LJUBLJANI: „ V hE“V°ULNI ZBOROVANJI ----- ------------------- /— ici-ci -t ,uiu„u.u V.V..HV,*, ko *-------j- —i ----------------- Cjiobtinls,a bili minulo JI spodarskih poslopij in 32 mlečnih da rezultati o gibanju gospodar- ' v ave predvolilni zborova- J t foihnv^iv,pre zborova- programom in skromno zakusko. st«?1 ^ m gradcu je govoril sla« n’ “v ruPubliskl poslanec Andrej Va?.?? Isn=„£rjulu Pa republiški po-®ta ki , Volč- Na obeh zboro- zbiralnic. ri,\ g0vl>a ,bl11 kar dobro obiskani, <&a kom ka dotaknila predvsem ^hh naio? eSa sistema ter bo- M »S nOVih H n rt clrih J5su>®nb‘“ novih občinskih ljudskih rt>v hm.v® s tem sta navzočim eDoia UčiV/AJUlllI »ki), t>roizv„fs,nlla vlogo in pomen zbo-Prt občinskih ljud-riat,:rt'lka „',ob koncu pa sta se oba ^asa zadržala še pri b nih VDrl«notranJe ln zunanje po- V’IR Šan1ih' t ^°Lletni obračun seiaCl,nlJu bo v soboto zadnja Sen . anJe6a občinskega ijud- 1m‘ boa0 ^a Pred volitvami. Na tej l)t0rLrei>Uzaof(f*edal1 PoroM1° ° P01" Sun Cufta ^ družbenega plana in ter 'etošnje leto v občini (v. rskih rcsH nekaj tekočih go-zadev-St)8TANPv MLADIH VOLIVCEV Ltuhi občinskega ljudskega sDnL e v r>i a Center je včeraj po-ra Maksa Perca priredil lin Čem-.tlste mlade volivce iz ob-151 bodo letos prvič vo-ls mu' na katerem je bilo ^"Sdsta,, Jadih volivcev in volivk, občinske SZDL spre- v Šmartnem nimatn s °sn0 užnih moči I01? lr> nižja gimnazija v ^.*c5aV(JP°Q Šmarno goro imata ve' zaradi Doman1kan1a učnil stva v okraju Ljubljana v letošnjem prvem polletju dokazujejo ne le uspehe podjetij v izpolnjevanju planskih nalog, temveč tudi uspešno uveljavljanje sklepov IV. plenuma SZDL Jugoslavije, ki so dali osnovne smernice za spremembo v naši gospodarski politiki, to je prehod k neposrednim prizadevanjem za izboljšanje življenjske ravni. Osnova za dosežene uspehe je predvsem v povečanju proizvodnje in storilnosti dela. Polletni uspehi (podrobno po panogah in v številkah objavljeni že v Glasniku) so hkrati tudi jamstvo za uspešno izpolnitev letnega plana gospodarskih organizacij v okraju. UGODNI REZULTATI NOVE DELITVE DOHODKA K boljšim uspehom so prispevali: Boljša oskrba s surovinami, povečanje storilnosti, izpopolnjeni plačni sistem, povišanje plač itd. Na nadpovprečne uspehe v prvem polletju leta 1957 pa so nedvomno vplivali tudi novi elementi v delitvi dohodka gospodarskih organizacij. Bistvo ten elementov je v večji neposredni udeležbi kolektiva na povečanem dohodku in 4cŽ«»ShX lahkomiselnost kolesarja je podrl vol. Pri tem si je zlomila večji samostojnosti v razpolaga- proti nepoznan ^«>lMar in tUnpred*njim JSsS Personalna politika. Tako zavil v levo in mu tako zaprl pot. Alojzija Eržen iz Dolnjega Logatca SO organi delavskega samo-D uPendirala nekega učite- voznik avtomobila se je naglo usta- 173. Z lestve je padla dveletna Darinka upravljanja v glavnem namenili pbfr Je oh5? ga Pdslnli drugam, če- vli tik pred lambretto 9396. ki jo je Lakajner, hči kmeta iz Gornjih No- ta sredstva za lastne investiriip vsi"3 na^enila v Šmartno vozil V. M. V. M. se je zaletel v zadnji vakov 6 in si zlomila desno stegne- ]e Da tlldi nrprpi nrim^rmr ih bfti^nika iprav,ce do absolventa- blatnik avtomobila. Na srečo se sam nico. Dvajsetletni delavec Ivan Krek j i ? . PreceJ primerov, ki bn ga. Je §tiP.endirala- pri tem ni poškodoval, zato pa je bilo iz Škofje Loke, Mestni trg 10 si te pri dokazujejo, da je stimulacija V ti škode za 15.000 din. Ko- padcu z motorja poškodoval levo stVan podjetjih druge skupine le orevi- ^ » '*'JCe K ’ *________ &ra * tun«0 ^reba to upoštevati. N n le m^° mlečne kuhinje, lesar, ki je vse to zakrivil, je neopaz- prsnega koša. Z avtomobila* je" padla ioka in HnnnSa v otrok’ kl Pohajajo no pobegnil. Terezija Tavčar, 44-letna gospodinja m ?°PUfča tudi nenormalno Solrt ^ ---------------------------- NESREČA NE _POClVA. Upoko-1 in_ si pri tem poškodovala glavo in Pr,ell.vanje teh sredstev V plačni na lambretti Šo1°- To vprašanje bo preJ urediti. jenko Marijo Mezek iz Goričice 17, I hrbtenico. sklad. . Tehnični les za drva! 4 Kmetijska gospodarstva, kl niso imela gozdov, so se dolgo potegovala zanje. Les je drag in drva tudi, zato so hotela imeti vsaj toliko gozda, da bi krila lastne potrebe. Končno so dobila gozdove, vendar z omejeno pravico upravljanja. Nasekati si smejo tehnični les, v skladu s predpisi o sečnji, za potrebe gospodarstva, presežek posekanega lesa pa morajo oddati brezplačno tistim, kl su jim izročili gozdove v upravljanje. V gozdu lahko sekajo tudi drva za gospodarstvo ln svoj .kolektiv. To možnost izkoriščajo tako. da tudi les, ki bi ustrezal za tehnične namene, porabijo za drva, posebno, če imajo manjši gozd. Od tega ima kmetijsko gospodarstvo večjo korist, kot če bi oddalo tehnični les, kajti prodati ga ne more. Predpisi o omejeni pravici uporabljanja kmetijskih gospodarstev z gozdovi so imeli dober namen, vendar jim manjka gmotne vzpodbude; zaščita družbenih koristi s samo zavestjo pa ne zadošča. Kmetijska gospodarstva naj bi se zadovoljila s tem, da dobijo iz gozda tehnični les za lastne potrebe, odpadke in slabši les pa bi uporabila za drva. Toda kmetijska gospodarstva morajo gozdove tudi negovati. Zato delovni kolektivi menijo, da je treba gospodariti tako, da bi jim gozd dajal čimveč koristi: vtem pa splošne koristi spregledajo. Podobne pojave, da bi delovni kolektivi radi povečali svoje dohodke na račun skupnosti, najdemo tudi v drugih gospodarskih organizacijah, omejujemo oziroma usmerjamo pa jih z raznimi predpisi. Zakaj se torej tudi pri upravljanju gozdov ne bi poslužili ustreznejših predpisov in uporabljali lesa za tak namen, kjer največ koristi? To bi bilo možno, ne da bi zaradi tega pravice delovnih kolektivov kmetijskih gospodarstev še bolj omejili, niti jim prepustili gozdov v popolno izkoriščanje. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo pri Okrajnem ljudskem odboru Maribor je za odpravo takega stanja predlagal naj bi kmetijskim gospodarstvom plačevali tehnični les za polo-vieo trzne cene. Tako ne bi oškodovali niti gozdnih uprav niti gozdnih gospodarstev. Tudi kmetijska gospodarstva bi imela vsaj toliko koristi kot doslej. Največjo korist pa bi imela naša lesna industrija. 6 •c RULTOBNI 0B20BNIK \ J 'Na pragu volitev BESEDA O OBČINSKIH V Pred volitvami v občinske ""W"T . W W jf j W g ' ljudske odbore nikakor ni napak sigf j j H H J? I j g B / ik načeti eno izmed važnih poglavij I B I M . I H , / % t knjigi ljudekoprosvctne deiav- -S. jfck. A ^ ^ JL ” Jft- ^' ■*- -“- nosti občin v razdelku ljudsko ‘ izobraževanje, namreč poglavje o i.udskih knjižnicah. Nobenega same zase ali so oelo zaprte, knjižnici, v ljubljanskem okraju j Za zaključek tega poglavja o dvoma namreč ni, da je dejav- Knjiga, najmočnejša učiteljica in pa sta izven mesta poklicni knjiž- j amaterskih in poklicnih knjižni-nost občinskih knjižnic zelo od- prijateljica človeka, čaka na nici samo v Kamniku in v Ko- cah velja napisati* da v sistemu visna od razumevanja oziroma bralce, leži brez haska po policah, čevju! Nič bolje ni s to rečjo na j ljudskega izobraževanja in našega nerazumevanja pristojnih krajev- zabojih ali v skladiščih. štajerskem in na Gorenjskem (lej knjižničarstva dobiva glavni po- nih činiteljev. Roko na srce: več- Odkod to? Zakaj tako? Jesenice in Kranj!), medtem ko imen prav občinska knjižnica, ki krat bi bili upravičeni zapisati; Odgovor, ki bi bil lahko sila je še najugodneje na Primorskem,! naj kol poklicna kulturna usta-besedo »nerazumevajnje«, čeprav I preprost, a hkrati tudi krivičen, kjer so poklicne knjižnice tudi v nova organizira knjižničarsko je prav ob tem treba toliko prej j bi vseboval le gole številke sred- Tolminu, Idriji, Sežani, Ajdovžči- službo z izmenjavo knjig, s po-tn bolj pozdraviti nekatere na-! stev, namenjenih za knjižnice, ni, Piranu, Izoli, se pravi v ob- tujočimi knjižnicami, s pomočjo sprotne primere, ki obetajo tako Toda v tem ni vse. Treba je po- činskih centrih. Vse te knjižnice sindikalnim in^ vaškim knjižm-nerazumevanje za >pasivno< kul- seči nekoliko nazaj in osvetliti delajo dobro in so zares prava cam. Na to kaže misliti tudi ob-turo razpršiti, odpraviti. zlasti vprašanje, ki ga postav- kulturna žarišča krajev. Tega pa črnskim odborom, od katerih je Namreč: razumljivo je, da ob- ljajo po mnogih krajih in ki se o mnogih amaterskih knjižnicah v veliki meri odvisno uspešno, čine podpirajo predvsem produk- preprosto glasi: . — kot je videti, so te amaterske toliko pomembno delo knjižnic. j v primeri s poklicnimi knjižnica- i Te bodo moraile namreč misliti AMATERSKE I m‘ v Sloveniji v veliki večini — tudi na ALI POKLICNE: »' *>™j. Mite, J, POTUJOČE KNJIŽNICE KNJIŽNICE? bistveni pa je vsekakor ta: — DOKAZ NAPREDKA V Sloveniji imamo sorazmerno amaterske knjižnice, kljub temu, >pe knjižnice so še se je marsikod izoblikoval tudi zelo malo poklicnih knjižnic, da so odigrale važno in pomenih- zej0 Komaj letos so zaži- do ljudskih knjižnic. Posledice so zlasti še, če izvzamemo večja sre- no kulturno vlogo v zbiranju veje_ gvo: p0men pa bodo dobile se ponekod že pokazale in reči je dišča. Slika je za posamezne pre- knjig, začno brž, ko preraste šte-1 ^j^ji tedaj, ko bo urejeno vpra-treba, da niso ravno razveseljive: I dele skoro zaskrbljujoča: Dolenj- vilo knjig in obseg dejavnosti občinskih knjižničarskih knjižnice propadajo, životarijo I 6ka premore samo dve poklicni moči knjižničarja amaterja, naiza- centrov> J^der naj bi se knji- dovati, propadati. ge in z njimi kultura širile po Pnmen, la naj podpro ugovore vaseh) med Jjudi. Se pravi,, da bo zoper amaterske _ knjižnice, so najprej treba okrepiti občinske zgovorni: knjižnica v Velikih Vnjjjnice. vsekakor poklicne, ker tšvna podjetja, kjer se jim podpiranje v kratkem roku rentira.; Pri tem pa marsikdaj zanemar- j jajo kulturne ustanove. Tak od-: nos do kulturnih ustanov in kulturno prosvetnega dela v občini OGLED FILMOV o ameriških muzejih Moderna galerUa muzealcev in fUm0V o vabita na ogrled treh i ^ ^ amerišk o njih aeiu. «-**“* - , itr jani v okvirti Tedna m& ameriških muzejih in delu. Filmi bodo P**" UH VIA u h nes, v četrtek, 17. oktob«* 1 v Moderni galeriji- Vjudn Uenl! POSVETOVANJE, DRAMSKIH UMETNIJ V Beogradu posvetovanje dramski ^ Jugoslavije, pcsvetovan^^^ JU. vlia Zveza dramskih razprsr- goelavlje, na njem P woAcnW ljalli o perečih sklh gledaiiSč. ^ber bodo posvetni izkuSn^ (00**" nem upravljanju iiaP*5 rtcpr»vU«u nosa. Udeleženci bodo *ot tudi o nekaterih d”1®® 4ledaU^ so umetniške naloge 6rugc&-repertoarna politika » NARODNI DIVABLO PRIDE V GOSTE ^ 3S»»»W , ■.. , , , knjižnice, vsekakor poklicne, ker Laščah je ze poldrugo leto zaprta, j saflno te morejo v redu in uspeš-isto grozi knjižnici v Moravčah, j no opravljati svoje kulturno po- amaterske knjižnice so odprte le en • ali dva dneva v tednu, zanemarjajo (razumljivo, saj so vezane na izposojevalnice) znanstveno in poljudnoznanstveno ter strokovno literaturo, da o izposojanju knjig okoliškim vasem niti ne govorimo. Izjemen in obenem ekstremen je primer amaterske knjižnice v Domžalah, ki je, stisnjena v nemogoč lokal, za- slanstvo, te pa bi kasneje organizirale potujoče knjižnice in nudile pomoč tako sindikalnim kot vaškim knjižnicam. Za sedaj je v Sloveniji že nekaj takih potujočih knjižnic. Pripravili so jih v Kamniku, v Ravnah na Koroškem, v Metliki (tam je Zveza Svobod in prosvetnih društev Slovenije podarila zbirko 800 knjig za osem knjižnih kovčkov), pri- 4, • . , i.i .iV l £-cx auii/zmu M* *■ radi prizadevnosti knjižničarke, pra^W0 pa jc tudi v Kopru, pravega zbirateljskega idealista, Omeniti velja v tej zvezi tudi po TTnravniir n0i0,7 P®1?'™. e™nJ1 pnm^ Tentabilne ,jve knjižni izpostavi knjižnic v t „ knjlžnlc1. V’ VEDNO ZANIMIVI BRANKO ČOPIČ strost westema zadnjega tedna sivini, ustvarja filmu pristno i še atomski čari Marilyn Monroe, vzdušje., Mislim, da bi bil ta film i mY, kolorju popolnoma nemogoč, bod. Ta knjižnica šteje sedaj bovTso'bili'pokriti s kamnitnimi goče. j Mitchuma, cinemascope s stereo- Cmobela oziroma bolje čmo-siva osem kovčkov po 140 knjig. Od j fonskim zvokom (ob ljubljanskih tehnika je tukaj nujna, ko je j teh so štiri že poslali v Bevke, projekcijah vsa ta tehnična čuda hkrati simbolna, ustvarjalna kom- Brezovico, Pirniče in Zaplano, ore za tri novice ki so povezane ^.ase reproduktivne kinematogra- ponenta čistega realizma. Ustrez-i nanje pa čakajo tudi v Moravčah z Imenom tega našega znanega pisa- *lje t{^ko r•), Quasi na- m stu polnijo dolgi kadri brez- in v Ložu. Odziv pri ljudeh na telja. Njegova knjiga zgodb o Niko- ravne oarve tecnmcoiorja in mor- krajnega cestnega horizonta šo- te knjižne poklone naposodo je letim Bursaču, Junaku iz osvobodilne da še kaj. Večino filma izpolnju- f er jev dolgih prog. Kljub počas- razveseljiv. Ljudje si knjig žele, vojske, je takoj po izidu zbudila sploš- jejo tehnično odlično izvedeni po- nemu tempu pa film nikakor ni; zlasti ker novih nimajo, saj ni bo clS^a:.0”? nov prostor. ki'je ne- J« »“i^ ste^JJJ fea#® mladinsko prozo. Večji del teh proznih ; spodbuja iz razumljivih razi O- kj-^kem prizoru. Henry Verneull misliti, kako bi občine najbolj posredno poleg znamenite viteške drnce bojne PuShenOv0 °rOh|i0 letošnji Teden muzejev proslavil z meče v m ,.3 ui so "“V trs- otvoritvijo dveh novih stalnih raz- korsek in heleoa ’-,.arjboru . KJ j»' stav: preurejene orožarne in razšir- Mestne straže v princip1®-Jenega etnografskega oddelka. kronološko *»p°ureJjf" zapiskov Je bU že tiskan posamič, le nekaj avtobiografskih črtic lz pisateljevega otroštva je novih. - Branko Čopič Je pravkar končal nov roman. V njem se Je na videz ločil od svojega področja, od tako ljubljene Bosne, ne pa od svojih bosenskih ljudi. Roman se namreč dogaja med bosenskimi kolonisti v Banatu ln se v njem oglašajo gov vedno dovolj mokra Marilyn, ki v prostem času igra na kitaro in poje otožne pesmi. Kar škoda je za simpatičnega fantka Tom-myja Rettinga, da j* zgodaj sašel v slabo družbo. Ko zmanjka nevarnih okoliščih in v ateljeju skorajda vode, se splav ustavi in tudi Junaki, polni humorja, ki smo j kmalu nato tudi film. Pravici pa jih srečali v »Frolomu«, pa tudi NI- . v_ . , ,,______________________________ „ koletina Bursač. Seveda pa je treba 1 ■ P J zadoščeno s strelom V omeniti, “a »“ že v tisku Se dva čo-j hrbet. Gledalci dobe tako eksem-pičeva romana, »Gluvl barut«, ki je nadaljevanje »Proloma- ln mladinski roman »Orlovi rano lete« lz osvobodilne vojske. Naslov pravkar napisanega romana pa bo »Ne tuguj, bron-zana stražo I« POLJSKI GLAS O JUGOSLOVANSKEM FILMU »NE OBRAČAJ SE, SINKO« plaričen odgovor na moralna razmišljanja o justici divjega zapa-da. Glavni igralki je olajšana izbira ljubimca in vse kaže, da ne bo dolgo, ko bo mali Tommy dobil mačeho. je brez dvoma velik režiser, Jean pomagale svojini knjižnicam in Tako”*!? pridobitev pomenijo v Gabin in Frangoise Arnoul pa jih podprle tudi v tej akciji. i izpopoFnjena v znatni miri zbirka »» 'H1 ikoii »• ^fega dobra igralca. jp. 1 t. p. I tako imenovanega »hladnega orožja«, ^ dnih uniform iz P^^KieP0'’, su I letja. posebej P^1rlf 'J„setietiJ' . Slfmov iz preteklih dai star jih zbirale ln fuval£,5tno riborske rodbine *»«»o rteP^f pro^^rl>,' zarad< omejenosti fien °r“,K Se štora, ki J® bl1 na ‘ .. 0^eleXdy Razširjeni '‘tn<’”J'’1prostore ,! ei o je vselil v okrnjene P^ %aifl ■ sk» nrirodopisne zbirK« dej»“,e. ISKANJA IN TEŽNJE RAZMIŠLJANJA O REPERTOARNEM OBRAZU ŠENTJAKOBSKEGA GLEDALIŠČA PRED NOVO SEZONO Ce kanim pisati o problematiki Je obiskovalo gledališče v času med sploSni ravni obiskovalcev, ne da bi nje prirodopisne jc a* gje- se pri tem dalo voditi od slabega okusa razširitvi odde^lKa. PoS prišlekov med svojim občinstvom, in prostorno silno om j -tcVi]o o jgHJ ter pobude svojih obiskoval- de na izredno vel'* uf« gjJJ • premisli, preden jim ustreže, predmetov, n1 D1 pon'-Jn ^ s® M- ----------- ---------------- . ------------------- “UtVi ‘f predloge cev dobro ,_________. ,__________ w_________________ Raven repertoarja zato ni zdrknila na doslej predvsem raven med obema vojnama, tudi če Šentjakobskega gledališča‘v Ljubljani, obema vojnama, oziroma, ki ga ob- primerjamo repertoar”druEib gledilišč o^* storim to zato, ker je to posebnostno iskuje danes, je doživela svojevrstno v omenienem obdobiu Uorizarianie Razširieni oddelek kjer J® Ob sorazmerno pretirano veliki gledališče Ljubljan« prešlo že dolgo spremembo Ne dril več trditev da bi zgrešeno če “inmanjši UD sorazmerno preurano veiiKl pot razvoja> lma za seboj neko tradl- bUo gledališče predmestno gledališče. prl tem podpiraš uprizarjanje izvirnih, nrei prikazano nn . . . . . ^ . .. HircPtn S 1 «„11 mudil priložnost videti zelo dober ozreti na njegovo delo zategadelj, ker mesta. Tako gledališče izpolnjuje eno ^"tem^naioeo’ kf ie"ni spregledati in znanfali predvsem s T-o v 7 ti0 'il, el1 francoski film S preprostim, Je „sx^°-|evr5tn,a„oblika, ‘1“?,^®*“ gle‘ glavnih nalog (četudi spočetka poudariM. ke arhitekture V ?eve j0 Pred časom so na Poljskem znova dališča v splošnem gledališkem raz- ni bilo ustanovljeno s tem namenom), ^ kai- venili ki jo P°n,?ro.rafsK^ tr& pričeli predvajati jugoslovanske fll- skromnim naslovom »Nepomemb- voju prl Slovencih. Četudi Je namreč da namreč malemu človeku približuje 1Sf w!5n fn nol- stavb n Številno f«to c i2 me v okviru vse bolj Sih in tesnejšiH ni ljudje«. Tako kot naslov je pre- Šentjakobsko gledališče izrazito ljubi- gledališče. Znkaj opazovanja kažejo, ^S,lcnd e?ed5«či odookHcnih Po- ki ga j c posnel medsebojnih kulturnih imrtenjav in prost tudi realistični sujet filma teljsko gledališče, kakor jih izkazujejo da imajo naši preprosti ljudje neko "»klicno. gledališče oa poK icn n. u're,iV Clovcliami 0D»- vsestranskega delovanja med nažl- ^ * hipri,rhi*npm SDek- ,udi nekatera druga večja Jugoslovan- čudno spoštovanje do našega osred- 'eg nekaterih .lamescencev je giavm ž,vlJe" «ki n Pustn ma deželama. Časopis »Tribuna ludu« ? razrednem hierarhičnem speK ska mesta> se je v Ljubljani uvelja- njega gledališča, da se ga včasih rajši d®l »nsam jU igrale, v lz vrst lj^ t de[u. Jcnuovan.1sK, »Ne°obračaJ*11^11 stoto^v^ojl liim- membnih usod drobnih ljudi.^FUm druga“odobnabustanova°^ drugih8m°e- ln°^^e*zadrego’vzbujajočega ^ffiišča }***«‘JSS^o’ .^elSJjo^o^l"?” ^ obe novi razstavi Jjin*Ki^ "ce ssss. a sj53"»'?sfe.r s sjfc zultate obeh kinematografij O filmu , L-mh sede, z občinstvom, ki obiskuje nje- osrednjega ln drugih naših gledališč In če zaključimo to razmišljanje; plati, la- eju nov „ri' Da po prikazu vsebine pravi- »Uspel "° tr^1 b°rbi za vsakdanji kruh ove predstave bodi v organiziranih To Je važna vzgojna naloga maihne-? -lavne sestavine tega gledališča so: ustvarili m • |4eno pr,e pozabila. Pr *- <^n° *e vsako jutro megla * le tli, f”1 žalostna, jeseni je lepše bilo. Anica Borlič, dij., Kostanjevica na Krki V JESENSKI TIŠINI PKrti*™89 dne sva odšli z mamico skoraj Strah. Maloštevilni listi, (jne‘ ”voliju. Kljub temu, da so ki so še viseli na drevesih, so k!0D *e hladni, sva se vsedli na trepetali v obupu in grozi, ker so W ’ - J* samevala med dr jetiT’ n j K samevala med drevju V7*i.Prla 8em knjigo, ki sem dan,*. .s seboj. Toda branje me ni mikalo. Iin0 nt6*4 sem v jesensko ti-nei0' bistj«? na^u leža,° °rume- Ves. Vsp «rev, 8e ki je odpadlo z dre je bilo tiho, le vrhovi vedeli, da se jim lahko vsak čas pretrga nit življenja. Kako lepo je bilo življenje poleti! Ptički so sedeli v telikih krošnjah dreves in prepevali pesmi o ljubem soncu, ki daje življenje vsem bitjem na zemlji. Niti malo niso dvomili o tej večni Sreči, dokler ni kanila prva grenka kaplja v kupo brezskrbnosti. Zapihal je hladen otožno, da me Je bilo veter in ptički so se poslovili. . Zamislila sem se. Ali ni živ- ljenje teh lističev podobno našemu življenju? Vsak izmed nas si želi živeti. Toda vsak listič odpade, vsak človek umre. Začelo naju je zebsti in sva se napotili domov. Jezilo -ne je, ker se vso pot nisem mogla otresti teh žalostnih misli, Čemu neki bi mislila na to, saj je zame sedaj najlepša pomlad! L. K., 3. r. gimn., Ljubljana. ‘8 si . se Pozibavali v vetru sila Uk0 ■’ pesem« ki se je gla- PRAVOKOTNIKI, KROGI in vsota bodo in potem me čaka še hujše!« »Oh, kaj še premišljaš! Zbeži od doma! Če boš ostala nekaj dni pri Treh ribnikih ali na Kalvariji, ti bodo iz skrbi zato prizanesli.« O filmu »Stekleni čeveljček« * Film »Stekleni čeveljček« pri- da jo princ odvede v svoj grad. poveduje o uporni deklici, ki se Ta deklica se imenuje Pepelka. ne meni za nič, ker tudi nje Leslie Caron nam je že znana nihče nima rad. Rada je sama v iz filma »Lili«. Tudi v tem filmu » v gozdni tišini ob bistrem, modrem se mi zdi, da je dobro podala Pe- ®*ota ,.ern pravokotniku mora tolmunu, obdanem s sivimi ska- pelko. Film mi je bil všeč zato, ioč0 tl.tt znašati 13. Manjka- iami. Tu spozna gozdno ženo, ker spoznamo, da skromnost mno-vstavite v prostore, princa in tu jo tudi doleti sreča, go več doseže kot ošabnost in ' prezir. Čudno pa je, da je princ Pe- , 0[q * '* JJ/ui/O/COlTli/CU 7760/Ct ioča J znašati 13. Manjka-kjer Seev^a vstavite v prostore, k°tniJej Se^° posamezni pravo-P* P Vsak tak° mora vsota števil “kan iT? krogu znašati 13. Po-*<, XJ treba neznanke xu xt, x3t Alc 8 usalf Pra”Uno režite, bo vsota tttfco „ 171 krogu znašala 13, prav Pravokotnikih. »SKAČI« KAKO NAT SE IMENUJE pelko na plesu spoznal, čeprav jo - . _ n a >ia 1o rini n Ir -rn f -ni rial. vestvi. im. TtlCl,- NAŠA MLADINSKA STRAN? Predloge pošiljajo: Skumovec Gizela, uč. 4. r. osn. šole, Stražišče, Kranj 1. Mladinski list, 2. Mladi novinarji pišejo, 3. Za naše male učenjake, 4. Mladinska stran, 5. Mladinski tednik, 6. Mlado morje, 7. Mladinski svetovalec, 8. List mladosti. je le dvakrat videl, sestri in mačeha pa ne, akoravno sta bili vsak dan z njo. Gaspari Helena, IV. r. gimn., Ljubljana. Bača 4, Most na Soči 1. Mi mladi, 2. Naš kotiček. Gaspari Helena, IV. r. gimn., Ljubljana 1. Mladi sodelavci, 2. Mladi umetniki, 3. Mladinska stran. Našim sodelavcem in bralcem: ali trikotnika, to pa je veljalo za najlepši okrasek na obrazu. Spet druga ljudstva so vrtala v 0» fahu }„1 kakor figura konja pri *e9a lprebral boš lahko ime ne- Vsak vaš predlog za preimeno- 6 le»e^°r^°- Začni pri črki »S« vanje naše mladinske strani nam ^ m zgornjem kotu! bo dobrodošel! Pohitite! ----------- kom, ji je dala Draga kos kruha in jo pustila samo. Šla je naprej, a ne dolgo. Postala je lačna, pa se je usedla na štor ob poti in jedla kruh. Tedaj je začela misliti, kako bodo gledali doma, ko bo ura ena in je še ne bo domov iz šole. Spomnila se je zaskrbljene matere, mrkega očeta in obeh sestric, ki se Jbosta pred njim plašno skrivali v kot. Tedaj ji je postalo žal, da se je napotila tako daleč od tistih, ki so jo kljub temu, da so jo tepli, imeli radi. Nekaj časa je še omahovala, potem pa odločno stekla nazaj skozi mestni park in domov. Ko je Angelca prišla domov, je bila ura že pol treh. »Kje pa si bila toliko časa?« je vprašala mama. »Zunaj sem bi]a.« »Zakaj pa to? Se boš začela še potepati?« »Ne, bala sem se priti domov.« »Bala? Zakaj?« Angelca je zajokala. »V šoli sem dobila ukor.« »No, ne misli, da tega nisem vedela. Včeraj sem bila klicana v šolo. Ker si sicer pridna, naj ti bo za danes oproščeno, a drugič pazi, kaj delaš! , Sicer bomo orali...!« In tiho, kar nekako napeto je potekalo kosilo. Takrat je Angelca prvič zares vzljubila dom in sklenila, da ne bo več bežala od njega, če se ji bo zdel še tako pust. Grabeljšek Andreja, dij., Maribor Naše nagrade «a 2^. november Čas podelitev naših nagrad se naglo približuje. Res, da imamo že mnogo izbire, toda veselilo nas bo, če nas bo v teh zadnjih tednih. še kdo presenetil z dobrim prispevkom. Ali nas res bo? JESENI Na strehe dežek tiho, tiho pada, spušča siva megla se na bližnji les, ovija lahno se okrog dreves, in o njej se skrila je vasica mala. Polja tiha so in zapuščena, mrtva je ravan zelena. Vrane krakajo turobno, pes priklenjen cvili tožno. Tam na blatni vaški stezi popotnik se opira ob beli brezi. Z breze list za listom odletuje, na njega, ki truden premišljuje. Na žicah trume lastovic so zbrane, da odletele bodo v tuje daljnje kraje, a se vrnile bodo spet nazaj, ko tukaj bo pomlad in sončni maj. Jenko Helena, IV. r. gimn., Šentvid nad Ljubljano PESNIK SORŠKEGA POLJA Sedemindvajsetega oktobra bo minilo sto dvaindvajset let, kar se je rodil v Podreči na Sorškem polju Simon Jenko. Prav te dni nam je Mladinska knjiga izdala v zbirki »Kondor« njegove pesmi in prozo pod naslovom »Izbrano delo«. Pesmi so urejene v 4 ciklih: ljubezenske pesmi, pesmi o naravi, osebnoizpovedne in domoljubne pesmi, poleg teh pa je v knjigi še pet epskih pesmi in kratka novela iz vaškega življenja (Jeprški učitelj). Jenko je izrazit lirik, katerega tenkočutnost se je izgubila v času donečih gesel in fraz narodnega preporoda. Sodobniki niso spoznali vrednosti njegovih pesmi in kritika njegove pesniške zbirke »Pesmi« (1865) je bila skrajno negativna. Sele predstavniki naše Moderne, zlasti Cankar in Murn, so mu priborili pravo mesto med slovenskimi umetniki. Glavni predmet Jenkovega opazovanja in občudovanja je narava. Sprva mu ta pomeni le pripomoček za bolj nazorno prikazovanje čustev, v zrelejših pesmih pa mu narava sama oblikuje čustva in ga sili, da išče zvezo med njo in človekom. Simon Jenko je bil ponosen, da je Slovenec. V mnogih pesmih obuja spomine na slavne dni Slovanov in z optimizmom gleda v prihodnost, obenem pa se ob poglede na klečeplaztvo in nezavednost Slovencev v svojih pesmih marsikje trpko nAsmehne. Ob branju njegovega proznega dela »Jeprški učitelj« sem se spomnil na našega Dolenjca Jurčiča, s katerim ga veže klenost kmečkega jezika in dokaj jasno izoblikovani vaški značaji. Jakob MUller, dijak VIII. drž. gimn. Križanka »MOTOR« Vodoravno: 1. del ladje; 3. pokazati z risbo; 9. lepa; 10. vodne rastline; 12. osebni zaimek; 14. znak za iridij; 17. nedoločnik, ki se bere na obe strani enako; 19. vrsta cigaret, reka v Bosni; 21. zemlje; 6. c njimi se sankamo; 7. kazalni zaimek; 8. tovarna kreme v Ljubljani; 11. kratica za Gospodarsko razstavišče; 13. dva skupaj; 15. dva zaporedna soglasnika; 16. veznik; 17. začetni &rki PRELUKNJANI ZOBJE Seveda s tem 'ne mislimo na prednje zobe luknje, vanje pa so zobe, ki jih načne bolezen in nas vlagala zlato, diamante in druge potem bolijo. - Nekatera prepro- drage kamne. Komur niso bili sta ljudstva so imela običaj, po všeč beli zobje, si jih je lahko katerem so obvezno pilili zobe. prevlekel z drugimi barvnimi od-Boris Šuligoj, II. r. gimnazije, jn sicer najpogosteje v obliki srca tenki. Vsi ti postopki so seveda zelo boleli, vendar , prizadeti niso smeli vpiti, ker je bil pač takšen ljudski običaj, ki se je delno ohranil pri nekaterih preprostih ljudstvih v Afriki, Aziji in Avstraliji. MODRA KRI Edine živali na našem planetu, ki imajo modro kri, so sorodnice meduz, živijo pa v morjih okoli avstralske celine. opremljenost z motorji; 25. vpra-šalnica; 26. nikalna oblika pomožnega glagola; 27. medmet; 28. z njim si pozimi ovijemo vrat. Navpično: 2. peljati motor; 4 egipčansko božanstvo; 5. vrsta imena in priimka našega pisatelja iz Vrhnike; 18. dve zaporedni črki abecede; 20. možko ime; 22. osebni zaimek; 23. os. priimek; 24. ploščinska mera. ^nvnV\V%XXXXXXXXXXXXXXVXXXXNV%VV'.XVXVS.XXXXXXN>vvNN\.XNNVVXVVVVXXVVVNNXVXXXXXVNVXVXXXXXXXXXXXXVVXXV>NWVV^XXXXXXXXXV'XV i4todbijati v fnoiikLL g.&o&ina(l ribo ni bila plašna. Drzno je zrla ^del k' Modrijan od prevelike srbeče sploh ni tren*V početi. To so bili najbolj odločilni g*toi V Zdrznil se je in previdno segel po fy>te[ r°da nameraval je fosila samo omamiti. le pripeljati domov živega Pripravil ®e je, če se nu bo to posrečilo. 34. Sprožil je. Voda se je v hipu premaknila. Zdelo se je, kakor bi v jamo pridivjal trop morskih \ps ov. Modrijana je podrlo na tla. Bičala ga je morska voda., Pogled se mu je zameglil in mislil je, da mu minevajo zadnji trenutki. Občutek je imel, da mu v tem že itak tesnem prostoru postaja še tesneje. 35. Ko se je hotel dvigniti, se je morska iver zakadila vanj. Na glavi je čutil bolečino Kakor v sanjah sta mu stopila pred oči žena in sinček. Janez in Jack pa sta opazila, da je iz votline šinila blatna voda. Jack je pripravil pištolo in prvi vstopil. Janez je videl, da je tudi v Jacka udarila temna gmota. 36. Tudi on je sprožil. Fosil je obležal mrtev na tleh. Jack pa se je pobral. Zazdelo se mu je, da Modrijana predolgo ni iz votline. Imel je neprijetne slutnje. Stopila sta v votlino. Našla sta Modrijana ležečega na tleh. Jack ge naložil na ramo in odhitel z njim iz votlint. nega kapitana sta tako rešila. (imiiHiii!nuiLi;iiiii!l|!ii![::iH!iii;]]:i!ii[:!|u|Miii|:!:i|[;ii:i::ii][[!i;ii;:i::i!iiiiuimu!iii!iiiii!i!!i;iii][ii::n,ini[iii!iiii'ii:i;!!iMPin!!H,ii|!!!]Mniiiii^i!iinii!i!!i!i!':nii!KiBiiiii1MiiiiTOiijini^f;i:i^ ............... Kaj pa ženska košarka Razgovor s predsednikom Košarkarske zveze Slovenije Tinetom Benedičičem o prizadevanjih za njen razvoj V Beogradu je bil v nedeljo plenum Košarkarske zveze Jugoslavije, na katerem so govorili največ o že dlje časa perečem problemu, kako dvigniti žensko košarko pri nas. V primerjavi z moško košarko je namreč ta športna panoga pri ženskah slabo razvita in slonii na nekaj kvalitetnih klubih in igralkah. Na plenumu je prisostvoval tudi predsednik Košarkarske zveze Slovenije Tine Benedičič, zato smo se pri njem pozanimali za sklepe, ki so jih sprejeli v Beogradu. Tovariš Benedičič nam je povedal tole: pak tudi do zdravega športnega izživljanja, s katerim bi še bolj popularizirali košarko. To bi ne bilo težko.« »V teh dneh Je bilo toliko razpravljanja o zaključku tekmovanja v zvezni) ligi. Ali ste na plenumu razpravljali tudi o problemih moške kvalitetne košarke Itn kakšno Je vaše »Vsa liga&ka moštva bodo morala rani Loci, Demšar, Markovič, Vasovitč i mnenje o teh stvareh.« »Na dnevnem redu tokrat ndi bilo problemov zvezne lige. O tem bomo razpravljali) na sestanku ligaških klubov in decembrskem plenumu Zveze. Takrat bo treba stvari seveda Smeta odslej tudi ženske vrste od in Gavrilovič. Škoda, da ni med njD-pionirk do članic. V kratkem bomo mi nobenega Slovenca.« sprejeli štiriletni načrt za dvi’g žen- »Košarkarje tarejo gmotni pro- ske košarke, s kateitai bomo gmotno blemi!« podprli žensko košarko povsod, k.1er »Zato bomo dobili pomoč od Z ve- so pogoji zanjo. Naše najboljše ko- ze, pa tudi na terenu bo treba več postaviti na pravo mesto. Nepravil-šarkarice se bodo udeležile vrste tek- stoniiti. Nameravamo ustanoviti okraj- nosti, ki' so spremljale tekmovanje v movanj, na katerilh bodo izpop«lnile ne in občinske košarkarske odbore, zvezni ligi, bomo morali iztrebiti, svoje znanje. Vsaiko leto bodo igrale ki1 bodo skrbeli za razvoj košarke na Kljub temu pa moram poudariti^ da na evropskem prvenstvu, medtem ko svojem področju.« je slovenska košarka dosegla letos iz- »Sl%ali smo, da bodo naši košar- reden uspeh in da je bil derby med karji lahko igrali tudii v tujini?« Ljubljano in Olimpiijo zgodovinskega »Gre le za zaslužne košarkarje, ki pomena zanjo. S tem se bodo mo-bodo hoteli svoje znanje izpopolniti rali pač vsi sprijaznita.« v tujini. Vsako tako prošnjo pa bo posebej reševal sekretariat Zveze v Beogradu.« »Kaj bi bilo po vašem mnenju treba še storiti za dvig košarke?« »Zelo koristno bi bilo povsod po- bosta uvrstila na kvalifikacijskem magato z opremo. Mar ne bi bilo . _... _______ tekmovanju, ki se ga bodo udeležili idealno, če bi na vsakem otroškem 5Jerjo"Bernarda Hfigla ojTrosU nadaljnje Radnilčkt ie Beograda. Olimpija iz igrišču, kjer sedaj mrgoli nekoristnih jz(irževanje kazni, ki mu jo je izreklo Ljubljane ter makedonski in bosanski naprav, postavili ko«. Tako naši naj- disciplinsko sodišče ZNTJ v zvezi s pre-prvak. Osnovano je tudi tekmovanje mlajši ne bi prišli le do zabave, am- sfopki v »aferi Proleter«. DS ZNTJ mu »Pokal prvakov jugoslovanske košar- - ■*- ke«, na katerem bodo igrale košarkarice iz Beograda, Zagreba, Splita, bomo tekmovanje za »Jugoslovanski pokal« prirejali vsako drugo leto. Najboljši evropski klubi, se bodo udeležili tudi tekmovanja za »Praški pokal«, ki bo vsaiko leto decembra v Pragi. Doma bomo ustanovili osemčlansko ligo, v kateri bo igralo šest letošnjih finalistov državnega prvenstva, — med njimi je tudi mariborski Branik, — ostala dva člana pa se Konec »Afere Proleter« Na svoji zadnji seji je izvršni odbor Zveze nogometnih trenerjev Jugoslavije dokončno odločil, tta znanemu predvojnemu igralcu in povojnemu tre- _______D_____J — n.l.lini« je izreklo dosmrtno prepoved opravljanja trenerskih poslov, Hiigl P«_se je ■ Brzojavke— šarkarskem prvenstvuje Madžarska kaznu:e _ denarno kaznijo, kar pa 10 proti odločitvi disciplinskega sodišča pritožil na izvršni odbor ZNTJ, ki je njegovo pritožbo ugodno rešil. Pri reševanju pritožbe je izvršni odbor vprašal člane upravnega odbora ZNTS za in šele potem odločil, da se vse mnenje Zrenjanina, Maribora, Ljubljane in Tuzle. Prvo leto bo to tekmovanje v BiH alt Cmii gori.« »Ali ste na plenumu govorili tudi o strokovnih kacjriii, ki so nujno potrebni za uspešen razvoj košarke 8P'0»Seveda. Naše delo Je doslej slo- TS P° lielo predvsem na amaterskih kadrih. ki bo od 17 do 26. oktobra, so se po- ^ ‘J- ,n‘ KiJi nrp^lal vse Z ustanovitvijo trenersko-^ednjaške temtakem uvrstile reprezentance SZ, k J>kk°. J« zrefene ? zvez? z ome-šole v Beogradu pa bomo dobili tudi ZDA CSR, Madžarske, Brazilije, Čila Z '"„n uhl„ ^LL BO- poklicne trenerje, ki bodo vse svoje ^ Paragvaja. njeno afero. Ponovno lahko sklene po- • LONDON, 16. okt. (Reuter) - «?<*» Angleška nogometna reprezentanca, jj kateri klub se bo prvi odločil za ta sestavljena iz igralcev mlajših od j"? V 23 let, je premagala ustrezno repre- zentanco Romunije s 4:2 (2:0). nd line • BERLIN, 16. okt. (Reuter). — OlOVO 00 1106 Tretja tekma med vzhodnonemškim Maribor, 16. okt. Pred okrog 200 nogometnim moštvom Wismuthom in gledalci je bila danes popoldne pr-varšavsko Gwardio se je končala ne- venstvena tekma ženske odbojkarske odločeno 1:1. V podaljšku 2x15 minut lige med Branikom in Partizanom iz je bila tekma prekinjena zaradi mra- Beograda Zmagal je »Partizan« s ka. Vodstvi obeh moštev sta se do- 3;o (15:13, 15:5, 15:7) Obe ekipi sta nagovorili, da naj o zmagovalcu odloča stopali z bolnimi igralkami, zato igra žreb. Sreča je bila nemški enajstoricii ni nudila posebnega užitka. Državna bolj naklonjena, in se bo le-ta v na- reprezentantka Lukovič je le senca slednjem kolu tekmovanja evropskih nekdanje igralke. Domačinke so se prvakov pomerila z nizozemskim klu- trudile, vendar se nikakor niso razu-bom Ajax iz Amsterdama. mele lil zaradi tega pokvarile mnogo • OPATIJA, 16. okt. — Od 18. do žog. Se najsolddnejša je bila Stavbar-20 oktobra bo v Opatiji prvi del mo- jeva, čeprav je nastopila bolna. Sod- štvenega namiznoteniškega državnega n:k Moran iz Maribora ni imel težke- *UltSjansklU^m°V»MlhaiIorstrogov«' Samtenotenlške Tg^ce ^ bosta1'ntMtem na, kapetan državne* moške reprezen-■PARTIZAN«: ameriški mm: -Kadar turnirju zastopala »Jesenice, in »Ljub- ^^'^“jkfl^nfzelo sile posvetili košarici. V to šolo so letos vpisani znani) košarkarski! vete- MARIBORSKE VESTI DEŽURNA LEKARNA Četrtek, 17. oktobra 1957: lekarna »Planinka, Glavni trg 20. Petek, 18. oktobra 1957: lekarna »Pri gradu«, Partizanska c. 1. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE Četrtek, 17. oktobra ob 15.30 url: »Ri-goletto«. Red 2IS. Sobota, 19. oktobra ob 20. url: Verdi: »Alda«. Izven. KINO »UDARNlK^^ameriškl film »Na robu " • BSOORAD, 15. okt. (Tanjug), padla in da je Brandte' le senca SoSifkn«' a Clan mladinske strelske reprezentan- nekdanje ekipe, ki je nekoč zaslu- ljana«. pločnika-«. CELJSKE VESTI SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE V CELJU Sobota, 19. oktobra ob 20. url: Pia ton: ean jozič" »Poslednji dnevi Sokrata«. Gostovanje Lojzeta Potokarja. Premierski abonma In izven. Nedelja. 20. oktobra ob 15.30 url: Platon: »Poslednji dnevi Sokrata«. Nedeljski popldanskl abonma in Izven. Gostovanje Lojzeta Potokarja. Torek, 22. oktobra ob 15.30 url: Platon: »Poslednji dnevi Sokrata«. Gostovanje Lojzeta Potokarja, n. šolski abonma. KINO »UNION«: slovenski film »Ne čakaj na maj«. Vesna II. del. Predstavi ob 18 in 20. »METROPOL«; ruski film »Heroji Sipke«. Predstavi ob 18 ln 20. IZ PTUJA OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Četrtek, 17. oktobra ob 20. url: E. Frelih: »Vrnil se je«. Red: Premierski in Izven. Petek, 18. oktobra ob 16. url: E. Frelih: »Vrnil se je«. Red: LMS-ni. Sobota, 19. oktobra ob 20. nrl: E. Frelih: »Vrnil se je«. Red: Sobota ln Izven. IZ ROGAŠKE SLATINE KINO Ameriški color film »Kameno srce«. n MURSKE SOBOTE KINO »PARK«: ameriški film »Vzdolž treh temnih ulic«. Predstava ob 20. VESTI P TRBOVELJ * KINO »DELAVSKI DOM«: ruski film »Od carja do Lenina«. »SVOBODA« TRBOVLJE H.: ameriški kriminalni fllm» Na robu pločnika«. ce ln jugoslovanski prvak Vladimir ženo nosila naslov najboljših v dr-Grozdanovič Je postal tudi srbski žavi. Braniku tudi eventualna zma-prvajc. S precizno puško malega kali- ga v zadnji tekmi prott Crveni zvez-bra je dosegel 1170 krogov od 1200 dil, ki) jo bo odigral prihodnjo nedeljo možnih ln s tem izenačil državni re- v Mariboru, ne more preprečiti dzpa-kord, ki ga je leta 1955 dosegel Zagreb- da le zvezne lige. Bergant at. Za vedno nas Je zapustila naša dobra žena, mamica, sestra, stara mama, tašča In teta MARIJA URANKAR rojena Kovič Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, 17. oktobra 1957 ob 16. url iz hiše žalosti v Kisovcu pri Zagorju na domače pokopališče V Zagorju. Zagorje, Moravče, 18. oktobra 1957. Žalujoči: mož Franc, hčerki Mimi ln Anica, sin Franci, zeta Ivan In Vinko, snaha Minka, vnukinji Jana ln Mojca ter ostalo sorodstvo. Društvo Profesorska samopomoč naznanja svojim članom, da je nenadoma umrl dolgoletni predsednik dr. FRANC NOVAK profesor v pokoja Pogreb bo v četrtek, dne 17. oktobra 1957 ob 16. uri iz Andrejeve mrliške veže na Zalah. Požrtvovalnega tovariša bomo ohranili v trajnem onAmimi Po težki in mučni bolezni nas Je zapustila draga teta Franč ška StrukeJi posestnica Pogreb bo v četrtek, 17. oktobra ob 16. url lz hiše žalosti Vižmarje 15 na domače pokopališče St. Vid-Ljubljana. Žalujoči ostali: nečakinje in nečak ter ostalo sorodstvo Ravnateljstvo in profesorski zbor I. gimnazije v Ljubljani naznanjata žalostno vest, da je preminil dr. FRANCE NOVAK dolgoletni član našega profesorskega zbora Ohranili ga bomo v lepem spominu. Za vedno me je zapustil moj mož, brat, svak ln stric Adolf Podkrajšek delavec v Litostroja Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 17. oktobra 1957 ob 15. url lz Jožefove mrliške vežice na 2alah. Ljubljana, Buenos Aires, 16. oktobra 1957. Žalujoča žena Nežka, sestri Marija ln Ines Vsem sorodnikom in znancem sporočamo, da nam je po dolgi in mučni bolezni umrl naš ljubi mož, zlati očka in stric ANTON JUGOVIČ strojevodja v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 18. oktobra 1957 ob 16. uri iz Antonove mrliške vežice na Zalah. Ljubljana, Kamnik, dne 16. oktobra 1957. Žalujoči: žena z otroki ter ostalo sorodstvo Nekaj misli okoli združitve gozdnih gospodarstev Gorica in TolnuQ Tehtna gospodarska / in družbena utemeljenost ZDRUŽITEV TERJA VRSTA RAZLOGOV, MED NJIMI PREDVSEM PO CELOVITOSTI GOSPODARJENJA Z GOZDOVI, ENAKOMERNA IN PRAVU*-NA RAZDELITEV OSNOVNIH SREDSTEV TER PRIZADEVANJE, DA BI PMj VILN0 IZKORISTILI ŽE TAKO MAJHNO ŠTEVILO STROKOVNIH KADRU* Nova Gorica, 16. okt. — Med gozdarskimi strokovnjaki in člani delovnih kolektivov Gozdnih gospodarstev Nova Gorica in Tolmin v zadnjih dneh in tednih živahno razpravljajo o združitvi. Pri tem, razumljivo, izhajajo iz različnih stališč, tako da je razprava pestra in včasih tu in tam pristranska in nestvarna. Kljub temu sodimo, da je pri pravilnem obravnavanju celotnega vprašanja treba upoštevati nekaj važnih dejstev, ki jih tu posredujemo. Pred približno tremi leti je za eksploatacijo gozdov ter gospodarjenje z njimi na tem področju obstajalo eno samo podjetje, namreč Gozdno gospodarstvo v Mostu na Soči. Pozneje so za gozdno področje v bivšem goriškem okraju osnovali enako podjetje s sedežem v Novi Gorici. Prevladala je namreč težnja, naj bo v vsakem okraju po eno Gozdno gospodarstvo. Pri tem je treba poudariti, da so bili tedaj vsi gospodarski strokovnjaki brez izjeme proti cepitvi, ker so pač pravilno sodili, da gozdno področje od Trnovega do Idrije zahteva celovitost gospodarjenja. ODPADEL JE MOTIV ZA LOČITEV PRED TREMI LETI TER JE ZATO VNOVIČNA ZDRUŽITEV LOGIČNA IN KORISTNA Z združitvijo goriškega in tolminskega okraja ob upo-stavitvi novega komunalnega sistema je odpadel motiv, ki je povzročal cepitev omenjenega podjetja v Mostu na Soči. Vnovično zamisel o združitvi je najprej zelo prepričljivo podprlo krajevno strokovno združenje gozdarskih in lesnoindustrijskih inženirjev in tehnikov. Ze tedaj bi prišlo do dejanskp združitve, vendar se prizadeti niso mogli zediniti o tem, kje naj bi bil sedež novega, večjega podjetja; v Novi Gorici ali Tolminu. Pozneje so tudi to vprašanje rešili v tem smislu, da naj bi bil sedež v Novi Gorici, vendar, ko bodo to dovoljevale razmere (v našem mladem mestu je namreč tedaj primanjkovalo prostorov). Sedaj se je stanje v organizacijskem smislu nekoliko spremenilo, ker naj bi bil sedež združenega podjetja v Tolminu. Zakaj? Po združitvi okrajnih uprav za gozdarstvo ob že omenjeni upostavitvi novega komunalnega sistema je poslopje bivše tolminske gozdne uprave prevzelo Gozdno gospodarstvo, ki se je preselilo iz ^os^a. ^ Soči. Podjetje je hišo pove tako, da sedaj ustreza večji obseg poslovanja, gistrali v Novi Gorici s čeli zidati sedež okra]n® ve za gozdarstvo ter p . Gozdno gospodarstvo Nova hiša je bila prav dneh dograjena. Kaj je torej bolj l°g1^ pametno in gospodars melj ene j e kot zdru&te sedanjih podjetij v večje, nejše, ki bi imelo sedež minu. Tam je večina strokov nega kadra, ki ima stanovanja, razen tega pa so z^ran® vze-osnovna sredstva. Ce P mamo že poudarjeno korist z združitvijo dosegli pred 1. boljšo razporeditev strokovnih uslužbencev; .2. že vnaprej rešili »učno stanovanjsko vprašanje, se neogibno pojavilo Gorici ab ustanovitvi g ske poslovne zveze; 3. z racionalnejšo in ^°n[h ■ nejšo razdelitvijo osno sredstev, ki so že tak0 ntTebne na, bi si prihranili nepotrebn izdatke ter hkrati doseg ‘ ke učinkovitost v delu goz službe _ Skladno z novo smerP organizaciji gozdarske bi poslej v Novi Gorici ^« že v kratkem osnovali e zdarsko poslovno zvezo, stanila bi se v novo zgrajen ^ poslopju ob magistrali. ^ skupaj z Okrajno uprav ^ gozdarstvo delila tudi g potrebna osnovna sreds«t tem bi veliko pridobili v popolnjevanju g°zdar*“* -stili be ter hkrati le nadomes ^ zamujeno, saj bodo, dem Idriji gozdarsko poslovno zo osnovali v teh dneh. Prizadevni tovariši. benci sedanjega Gozdneg spodarstva v Novi Gorici!« nimajo razloga za vzneou J nje. Podjetje je kljubJ^ manjkanju str°kovne® vijalo doslej zadovoljivo °P in svoje tekoče naloge. dov0ij kruha bo tedaj za™ qam° tudi v prihodnje, saj bo ^ za uspešno rast gozda y slovne zveze potrebnih dos pridnih rok. - j0 Jutri se bo s®šel ”ve ^«onrjo-S8ofr3an’ TrubarJeva 21, kUcati tele* BtUgrM: ‘l0m obtin? LJubljana- ^tel«o3nlr8ll}R«lnama' Lavričeva 5 a, ^••venl a,. ' \ odsotnosti 30-300. Cr. a. “b“ Ljubljana-Siška: kup 3l> telefr, Ljubimko, Černetova ^v»tveni h 22'831' 2^881. 0(112.—n??1.:Ljubljana-Vič: 1 ar sLuktSbra 1957 ttlefon 2i*5iq ■ C; telefon 31-358 - Poslovalnica na Titovi cesti 15, telefon 22-322 - Mesečna naročnina 250 din, za tujino 500 din - Tekoči račun 60-KB-6-Z-1803 - Poštni predal 42 - Poštnina plačana t gotovini — Rokopisov ne vračamo. Četrtek, n. oktobra 195V Od »rimskih stenčasov« IviSSiš,,, do modernih listov prvi časnik na svetu, zdaj pa izhaja samo v ZDA 2433 dnevnikov O Ze za Julija Cezarja je za-© čel izhajati prvi časnik 9 »Acta senatus«. Pri tem je O šlo dejansko za zapiske s © sej rimskega senata, ki so O jih objavili« Kmalu pa je # Julij Cezar presodil, da ne ® zadostujejo zgolj informa-© cije iz senata. Na njegovo © pobudo je začel izhajati © dnevnik »Acta diurna pu-© blica populi Romani«. Ra- • zen sklepov senata so v tem © listu objavljali tudi sporo-© čila o raznih bitkah, para-© dah in drugih dogodkih. Julij Cezar je zahteval od svojih podrejenih zbiranje družbenih in zasebnih informacij. Te informacije so potem sužnji prepisovali z roko. »Biltene« te vrste so dobivale samo najvišje rimske osebnosti, tako da je bil krog bralcev zelo omejen. Bilteni so izhajali samo v nekaj desetinah izvodov. Dnevnik v bolj razviti obliki pa se je najprej pojavil na Kitajskem. V Pekingu je začel leta 911 izhajati list »King Pao« (glasnik glavnega mesta), ki izhaja še zdaj in je star potemtakem več ko tisoč let. V zgodovini dnevnikov pripada Benetkam pomembno mesto. Kakor vemo, je to mesto v drugi polovici srednjega veka igralo vlogo glavnega evropskega trgovskega središča. Tako so Benetke postale tudi kraj, kjer so zbirali razne podatke, politična poročila o turških vojskah, o dogodkih na vzhodu in vesti z rimskega in dunajskega dvora. Kasneje so v zvezi s tem ustanovili poseben urad, ki je zbiral in širil novice. Urad je razmnoževal lističe z novicami, ki so jih prodajali za drobiž, Imenovan gazetta. Kasneje so tudi te lističe same začeli imenovati »Gazetta« (list, časnik). V 16. stoletju so že poznali določeno število ljudi, katerim je bilo širjenje novic nekakšen stranski poklic. V večini primerov so bili to poštni uradniki in mestni glasniki. V Franciji so jih imenovali »nouvel-listes«, se pravi ljudje, ki širijo novice (nouvelles). Mnogi izmed teh časnikov so bili omejeni zgolj na krog pleme- nitaških rodbin. Vsaka znana hiša je imela svojega »nouvellista«, kot je imela svojega hišnega zdrav- , nika, lasulj ar j a, konjušarja in po- i dobno. Rokopisni časniki so izhajali zelo poredko in neredno. Sele v ' 17. stoletju, ko so v večini dežel uvedli tedenski promet s poštnimi kočijami in ko se je že kolikor toliko razvila tiskarska tehnika, so začeli časniki redneje izhajati. Francoska revolucija leta 1789 je pomembno spodbudila razvoj političnega tiska in je v širokih krogih ne le Parižanov, marveč tudi prebivalcev vse Francije zbudila izredno zanimanje za politične novice, za novo zakonodajo in za članke, ki so vsebovali razlago sprememb v tej deželi. Za francoske revolucije je naklada časnikov silno narasla. Še bolj pa se je tisk razvil j v 19. stoletju. Nagel razvoj kapitalizma, značilen za konec 19. in j začetek 20. stoletja, je spremljalo | izdajanje čedalje večjega števila j časnikov. Se bolj sta se število dnevnikov in njihova naklada povečala med prvo svetovno vojno. V ZDA izhaja zdaj več kot 20.000 periodičnih publikacij z naklado 220 milijonov izvodov. Od tega 2433 dnevnikov z naklado 33 milijonov. Ameriški časniki so po obsegu zelo zajetni. Tako ima »New York Times« ob delavnikih od 32 do 100, ob nedeljah pa 150 strani. Mnogi časniki v New Yorku izhajajo dnevno v petih izdajah. Naklada jutranjikov običajno ne presega pol milijona izvodov, medtem ko je zvečer milijonska. Zlasti velika je naklada ilustriranih časnikov. V Veliki Britaniji izhaja 2400 časnikov, medtem ko v Franciji nimajo točne statistike o številu časnikov in njihovi nakladi. Na svetu se po nakladi kosata med seboj tokijski dnevnik »Asa-ki Sinbun« in londonski »Daily Mirror«, oba z naklado več kot 4,5 milijona izvodov, medtem ko je naklada nekaterih tednikov in ilustriranih listov mnogo večja. Obzirnost pa taka ko- V šolah anglosaških dežel učencev in dijakov ne oce jejo z redi, marveč mora učitelj oziroma profesor OJ) napisati »karakteristiko« svojih učencev. Ta poročil* veliko časa, zato ni nerazumljivo, da so se učitelji zadovoljevati s kratkimi oznakami. Zdaj p/i je upr^ava j gimnazije v Queensu v državi New York objavila n za učiteljstvo, v katerih je izražena zahteva po >o\bzrrnj^^. opisovanju ugotovljenih lastnosti«, da bi s tem ne pt učencev in staršev. Objavljamo del teh navodil: Neroden — ima težaHj s kontrolo motoričnih centrov m ordinacijo mišic; _ samovoljen — nagnjen je k temu, da hoče zbuditi poforn s telesno silo in da bi uveljavil svojo voljo; j bi si umazan, neumit — potrebno mu je skrbno vodstvo, da pridobil lepe higienske navade; laže — težko razlikuje med resničnostjo in domišljijo, krade — v učencu je treba zbuditi spoštovanje do lastnine; • j bi se predrzen — potrpežljivo si je treba prizadevati, da spoštljivo izražal; len — potrebuje stalno nadzorstvo, da bi se naučil de a i> oblasten — ima voditeljske sposobnosti, naučiti pa se mora demokratično uveljavljati; otročji — kaže določeno pomanjkanje zrelosti; vedno zamudi pouk — v njem je treba razviti smise točnost. N To je samo nekaj primerov z dolgega seznBma. formulacije so res zelo obzirne. Upajmo, da se bo a®e staršem posrečilo razvozlati, kaj so hoteli učitelji * povedati. PRESAJENO SRCE Leopard Kibu, ki so ga pripeljali skupaj s 26 drugimi zvermi iz Vzhodne Afrike v Anglijo, si je privoščil polurni plavalni izlet. Ko so čistili kletko na ladji »Tintagel Castle«, se je izmuznil iz kletke, se — očividno radoveden — iztegnil čez krov, vrv, s katero je bil privezan, se je pretrgala in Kibu je padel v vodo. Plaval je 30 minut, potem pa so ga srečno spravili v čoln V pasjem telesu sta utripali dve uri Pred kratkim je znani sovjetski medicinski znanstvenik Sini-cin uspešno presadil žabje srce, nedavno pa je opravil znanstveni sodelavec poskusnega laboratorija Denihov podoben poskus na sesalcu: uspešno je presadil pasje srce. Festival brez filmskih zvezd Na angleškem industrijskem filmskem festival« je sodelovalo 13 dežel 0 »No, no, za toliko vam pa spet nismo zvišali plače...« Zlasti po drugi svetovni vojni je spoznala vrsta podjetij po svetu, da je filmski trak najbolj učinkovito sredstvo za opis in ponazoritev prednosti določenega izdelka pred drugimi dosežki sodobne industrije. Nazorni opisi tehničnih dosežkov koristijo tako kupcem kakor delavcem, študentom in tudi široki javnosti. Končni rezultat tega je industrijski film, ki je marsikje dosegel že izredno kvaliteto. Velika podjetja, na primer Shell, Ford in druga, so izdelala vrsto filmov o svojih proizvodih, ti filmi pa glede kvalitete lahko tekmujejo z najboljšimi dokumentarnimi stvaritvami na filmskem platnu. Kot poglavitno slabost industrijskih filmov omenjajo dejstvo, da jih ni dovolj. Prav zato je filmski svet pri britanskem industrijskem servisu organiziral v Harrogatu industrijski filmski festival. V prvi polovici oktobra je prijavilo 13 dežel skupno 320 filmov, izmed katerih je komisija izbrala 131 filmov, ki so jih vključili v spored. V celoti so izbrani filmi dolgi 48 ur in 44 minut. Na prvi industrijski filmski festival je prišlo okoli 600 angleških in tujih strokovnjakov, filme pa so razdelili v deset sku- Rešena znanstvenika na lužnem tečaju Dva člana britanske antarktične odprave sta po enajstih dneh, ki sta jih morala prebiti v neki ledeni pečini v belih puščavah Vfeddellovega morja, prispela v novozelandsko antarktično oporišče v McMurdovem zalivu. Dr. Al-lan Rogers in letalski poročnik Gordon Haslop sta bila na izvid-niškem poletu in sta morala zaradi slabega vremena pristati na ledu. Vodja antarktične odprave britanske skupnosti narodov dr. Vi-vian Fuchs je po radiu obvestil njune tovariše, da sta oba zdrava in da sta po enajstih dneh, prebitih na ledu, samo nekoliko izčrpana. pln. Največ je takih za industrijsko informativno službo in za reklamo. Čistih tehničnih filmov je 15, namenjeni pa so predvsem tehničnim strokovnjakom. Francoska tovarna Renault je izdelala v ta namen barvni film o brušenju osi in drugih občutljivih avtomobilskih delov. Poljudnoznanstvenih filmov so prijavili največ Rusi in Američani, po udeležbi na prvem festivalu industrijskega filma pa sklepajo organizatorji, da bodo podobne festivale nemara organizirale že v bližnji bodočnosti tudi druge industrijsko razvite dežele, ki bodo tako posredovale javnosti rezultate svojih dosežkov na tehničnem področju. V Bonnu zaprte vse šole Vse šole v zahodnonemškem glavnem mestu Bonnu so pred dnevi zaprli zaradi epidemije gripe. Pouk v 51 osnovnih šolah ter na vseh višjih in strokovnih i šolah so ukinili do 14. oktobra. Teh prisilnih počitnic je deležnih okrog 30.000 otrok. Tudi druga nemška mesta, med njimi Hamburg, so morala zapreti šole. Poskus so izvedli tako, da so še utripajoče srce in pljuča vzeli iz prsi enega psa in jih presadili v prsni koš drugega, ki je bil v globoki narkozi. V množici krvnih žil so spretni kirurgovi prsti poiskali najvažnejše in jih prevezali s svilenimi nitmi. Kri narkotiziranega psa je začela krožiti po novih pljučih in je prihajala v novo srce, ki so ga povezovale s pasjim organizmom posebne kovinaste cevčice. Nastopil je trenutek, ko sta v pasjih prsih utripali dve srci. Po tem prvem poskusu, katerega cilj je bila popolna nadomestitev starega srca z novim, je prevezal kirurg najvažnejše krvne žile in jih usmeril v novo srce, ki se je čedalje bolj s krvjo in je utripalo v src6 neje, medtem ko je kirurg naglo popuščalo. PotemJ. oljUči, povezal sapnik z no^LPoVati-ki so prav tako začel'e bi Ko je bilo to odstrani zdravnik lahko povsem poprejšnje organe. « Po prvih uspehih.3'e di-Denihov prepričanje, a ne-tev srca in drugih organ . do-mogoča, kakor so to m ^ slej. Dodal je še, da bo ie že v bližnji bodočnos i t. ^ na podoben način pr«« « v ljenjsko pomembne org človeških organizmih- V Londonu prIir? Ro£ve»‘ lin tel®*' za otroke » nimi hibami-^ ^ u je prostor* 160 dečkov i yi. kUC- NhritS«** dim?amentarn*&® parlament t. tajnika za proS£d. na vprašani8 in warda ^yii- 7-letno Lynd° " liamsoB JAMES A MICHENER Samara 16 ROMAN »Vi pa počakajte zunaj,« ji je ostro rekel. Kacumi je ubogljivo odšla. Joe je krenil za njo, toda konzul mu je rekel, naj ostane in tako me je Joe prosil: »Groover, nikar je ne pusti same v tem trenutku.« Šel sem ven in se usedel zraven malega dekleta in tako sva skupaj poslušala, kako je Joe kričal na konzula. »Ja, k hudiču z vsem temi Prebral sem te papirje. Dobro. Razumem, da sem izgubil vse pravice. Dobrol Dobro! Končajva že to zadevol« »Vprašujem vas samo tisto, kar zahteva zakon,« je rekel konzul. »Jaz pa vam pravim tisto, kar mi je povedal senator Shimark, se pravi, da se lahko oženim.« Tega poprej nisem vedel, toda kaže, da se tudi oni v zunanjem ministrstvu takisto boje senatorjev kakor generali. Zakaj brž ko je Kelly to rekel, so se vrata odprla iri konzul je rekel: »Vstopite, gospodična!« Postavil ju je pred mizo, jima dal v podpis neke papirje, zatem pa je bila na vrsti kratka ceremonija. Konzul je bil očitno divji na prostaka Kellvja, zgražal se je nad Kacumi in vse zadeve j« bil do grla sit. To je bila grda slovesnost, opravljena z nejevoljo in mene je bilo sraim, da sem bil priča. Toda ko sem osupel dvignil glavo ravno v trenutku, da sem lahko še videl Kellyjev obraz, ko se je sklonil, da bi poljubil Kacumi, za hip v sobi ni bilo več grdo in moral sem se ugrizniti v ustnico. Na kobilo spominjajoča ameriška tajnica je nekaj vpisovala v knjigo in si brisala oči, medtem ko je konzul govoril Kellyju: »Ti veš, da si se s tem dejanjem odrekel svojih pravic.« Kelly se ni mogel več obvladati. Ozrl se je na konzula in na nosu so se mu pojavile gubice. »Ti, sin ...« je začel in jaz sem vedel, da bo zdaj stresel ves svoj bes na konzula. Njegov besednjak pa je bil za takšne prilike res bogat. Toda Kacumi, ki je medtem že postala žena, je mirno prijela moža za roko in rekla: »Pojdiva, Joe.« Joe se je pri priči streznil. Pogledal me je in rekel: »Dokler se ne oženiš, doživiš pravi pekel. Zapomni si to, Groover.« Zatem je vprašal: »Mar ne boš poljubil neveste?« Tega nisem pričakoval in bržčas sem to tudi pokazal, zakaj videl sem, kako je Joe užaljeno obnemel, ko. je doumel, da sploh ne želim poljubiti teh velikih ust z bleščečim zlatim zobom. Jaz pa bi se najraje vdrl v tla zato, ker sem v takšnem trenutku žalil enega izmed članov svoje eskadre. Moja žalitev je bila poslednja v vrsti žalitev, ki mu jih je prizadejal njegov narod, njegovi poveljniki, konzul in celo vera. V svojo obrambo bi lahko rekel, da še nikoli ni nihče zahteval od mene, naj poljubim rumeno-polto japonsko dekle. Proti Japoncem smo se borili na Gvadalkanalu. Zanje smo organizirali njihovo deželo v Kobeu, toda še nikoli mi ni šinilo v glavo, da bi jih poljubil. Z rokami sem objel velik Kacumin obraz in rekel: »Tajnica mi je rekla, da so Japonke izredne žene. Bodi J6u dobra žena!« Zatem sem jo poljubil. Studilo se mi je, toda hkrati sem občutil, da nekako preprosto pomagam svojemu tovarišu, ki se je oženil z ljubljenim dekletom. »Srečno, otroka,« sem rekel. »Hvala,« je odvrnil Joe. Ko sta odšla, mi je konzul dejal: »Takšni zakoni so velika napaka. Vse storimo, da bi jih preprečili.« »Ali se vam to večkrat posreči?« »Presenečeni boste. Podpisati jim d&mo toliko papirjev, da mnogi klonijo. V nekaj primerili smo pomagali preprečiti tragedije, do katerih bi prav gotovo prišlo.« »Toda pri Jou ni veliko zaleglo.« »To takoj opazimo. Kljubujejo, jokajo. Toda kadar ima fant toliko poguma, da piš« svojemu senatorju, potem vemo, da je odločen iti do konca. Toda zdaj vsi takšni, kakršen je Joe, lahko pišejo svojemu senatorju, da ta izda poseben ukaz in potem lahko odvedejo svojo gospo Joe v Ameriko. Iskreno rečeno, upam, da bo uspel. Toda moja dolžnost je, da mu vse to prikažem v čim temnejših barvah.« Tajnica je odšla iz sobe, da bi poklicala naslednjo dvojico, konzul pa mi je medtem šepnil: »Poglejte samo tole dekle, mojo tajnico. Poročena je z nekim vojakom, pri katerem sem imel nekoliko sreče. Nameraval se je oženiti s povsem preprostim japonskim dekletom, toda obraaci 60 ► učinkovali in s postopnim odlašanjem opametili.« . »Kaj ste mu govorili?« sem vprašal. »Ce se prav spominjam, je doma iz to in jaz sem ga kratko malo vprašal, c ver.« dekle primerno zanj, ko jo bo odpeljal v u »Kaj se je zgodilo z dekletom?« , -el * t »Saj ste jo videli. Tu dela. Moja tajnica.^ < ( »Mislim... kaj se je zgodilo z JaP° < ^ Želel sem slišati njegovo razlago. j. 4 Preden mi je mogel odgovoriti, je tajni za. ^ * peljala četrti par v pisarno in konz > mrmral: , % »Ali razumeš, kaj si podpisale« .j t Fant v mornariški uniformi se je P^Lpgjlji* noge na nogo in odgovoril z igrano P1' vostjo: »Da, gospod! Da, gospod!« Dekle je bilo prav tako grdo ko Hotel sem ravno oditi, ko me je konzu vv in rekel mornarju: . . _ fjroove* »Ali bi želeli, da bi vam bil majo za pričo?« . »Vi ste Groover?« je vprašal fant. >Sem-< , . » * Nato *e »Ponosen bi bil,« je rekel fant. r* ;apon- obrnil k dekletu in ji naglo rekeI me I bftko. skih besed, ponazarjajoč z rokami leta zakri- Dekle me je pogledalo in se zasmej > vajoč si z roko svoj zlati zob. ^ hudo Ta dobronamerni konzul me je sPraT^>r0čilu 0 zadrego, ker je v svojem tedenskem ELj,sterju. porokah, ki ga je poslal generalu j-0i izrazil tudi svoje začudenje, da me ,J ^ .g pq- poi kli luvu tav.uuviijv, ~ — tfc’ w \ /ročno pričo Joa KelJyja. General^ deja ioal v svojo pisarno in z grmečim g‘a