MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Urednlitvo In uprava > Maribor, Ooapoaka Ml. 11 / Telefon uradnlitvn 3440, uprav« 2456 Uhaja razen nadalje In praznikov vsak dan ob 16. uri / Velja meseSno prejeman « upravi aH po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po eaniku t Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani i Poitnl tokovni račun SL 11.409 19 JUTRA 2bli; Zbližanje Združenih držav in Rusije OZADJE IN POMEN NOVEGA ZAVEZNIŠTVA. zen jl2evanje med Rusijo in Z d r U- kp i,lmi državami Severne Ameri-Rati riško žim, teremu bo-v kratkem sledilo ame-uradno priznanje sovjetskega re-°snr’ p6 dogodek Prve vrste, ki stopa v Pod ?■ c-e'° v aasu> ko st°iimo Še vedno Dmšt m utisom izstopa Nemčije iz 0rQv. Va narodov in njene zapustitve raz-bi v Vene konference v Ženevi. V do-Po d° JG .vedk°britanski imperij zrahljan Sjja j°™'nionskem ustroju, sta Ru-neiši d ?evern°an,eriška unija najmoč-k0‘ ržavi na svetu, najmogočnejši ta-vilu ^iorialnem obsegu kakor po šte-2ene P,re, 'va'stya in politični sili. Zdru-Površ' Ve zavzemajo pretežno večino vkiepine Neverne Amerike, Rusija pa v2h Y. svojih mejah ves evropski aoier^, azijsk* sever. Dasi je ena Veles!] a’ druga pa pretežno evropska bi in \\ mei‘ta vendar druga na drugo biiiii • med čukčkim polotokom v Si-rjng 111 med Alasko le 75 km široki Beti^ v Preliv. Že sama ta ugotovitev ki D ^° aže. vso ogromnost obeh velesil, kla(ia s*a obenem tudi dve neizčrpni za-Rzn !? s ’ r o v i n ter deželi velikopo-skeCS:a agrarnega in industrij-t.UskSa gospodarstva. Kdor zasleduje vodif s*rertl'jenja zadnjih let. vidi, da kan° Pri industriji v naglo a me rivali ! ? a c i J Samo v Združenih drža-Dod,>? Stojajo tako ogromna tovarniška t ja, kakor jih ustvarja Rusija po na- bili 2d svojih »pjatiletk«. bile ruzene države Severne Amerike so Rus,?rva *e*a P° boljševiški revoluciji v iu0 J1 ,T!ed glavnimi nasprotniki ji| lovskega režima. Do tega jih je vo-? e e absolutni gospodarski I i b e r a 1 i-k'n’ ki je nasprotni pol boljševiškega Wa v* *■' v i z ni a. Mimo tega so se v ^i^bingtonu ter v ameriških industrij-Dro c®ntr*b upravičeno bali iz Moskve pranega k otnuniz m a. Da je ko-Žav 'kbčna nevarnost v Združenih dr-o te Severne Amerike zares obstojala, spi,m Se lahko 'prepričamo iz neštetih v komunistov in protikomunistov. oda v teku petnajstih povojnih let se ^s!.ob.eh velesilah marsikaj spremenilo. 5greJa ie opustila svojo komunistično komSl^n°s^ ker jc naposled spoznala, da ni blago, ki bi se dalo raz-Pa J.z d u m p i n g o m. Nasprotno je a niso Zdru.-eJovna gospodarska kriza prisilil v$et/ene države do spoznanja, da nis slaV].°8o^ne in da je njihova prej toliko Vj ',ena »Prosperity« vendarle od-$Veta aJ.t,d' od ostalega, zlasti velikega • Mimo tega je bil prisiljen novi ameriški predsednik Franklin Roosevelt proseči po delu ruskih metod, pri reorganizaciji zaposlitve delavcev, produkcije in konzuma. Te metode pomenijo tudi onkraj »velike luže« prvi začetek konca neomejenega gospodarskega liberalizma. Vse to pa najbrže vendar ne bi bilo privedlo Združenih držav do tega, da bi same iskale stikov s sovjetsko Rusijo in ji ponujale priznanje de jure. Zadnji povod za to je — Japonska! Japonci o-gražajo s svojo imperialistično in trgovsko ekspanzijo ter agresivnostjo tako interese Rusije kakor tudi Amerike na Daljnem vzhodu ter sploh ob obalah Tihega oceana. Prav te dni smo brali, da ameriško vojno brodovje, dasi je skoraj najmočnejše na svetu, še vedno ne zadostuje za obrambo ameriških obal, še manj seveda posesti na Havajih in Filipinih. Združene države gredo celo tako daleč, da ponujajo Filipinom državno neodvisnost, samo da bi se od-križale dolžnosti njihove obrambe v primeru japonskega napada. Po vsem tem sta si Rusija in Amerika napram Japonski najnaravnejši zaveznici. In to je glavni motiv, ki je povzročil nenadno zbližanje Washingtona in Moskve ter medsebojno priznavanje de jure! V tej zvezi je rusko-ameriško prijateljstvo ogromnega pomena. V primeru o-boroženega spopada z Japonsko se bosta Rusija in Amerika sijajno izpopolnjevali. Rusija bo dala na razpolago svojo suhozemsko in zračno vojsko, ki je največja na svetu, Združene države pa vojno mornarico, ki je istotako najsilnejša med vsemi. IJo tem zbližanju se ni treba Rusiji prav nič več bati za posesti na Daljnjem vzhodu, Ameriki pa ne za trgovinske in ostale postojanke na obalah Pacifika. Če bodo Japonci kljub temu še tvegali oborožen spopad, bodo imeli stra hovito malo izgledov na uspeh. Dogoditi bi se jim moglo isto, kar se je 1. 1918. Nemčiji in A v s t r o - O g r s k i. Proti drugemu kakor proti Japonski pa ta zveza ne more biti naperjena. Evropa radi nje ne bo prav nič oškodovana. Rusija je opustila svoje težnje po pridobitvi Carigrada in se danes sama najbolj zavzema za to, da ostanejo Dardanele t u r-ške. S Turčijo jo vežejo iskrene prijateljske vezi. Združene države Severne Amerike pa v Evropi sploh nimajo in ne morejo imeti nobenih političnih interesov. Največjo zmago pa pomeni ame riško prijateljstvo za Rusijo, ki likvidira tak ospor s še zadnjo velesilo na svetu. Za ohranitev miru. va. 24. oktobra. Kakor se dozna- r°niunski zunanji minister Titu- lescu sinoči odpotoval v Delfi. Drevi se bo romunski državnik odpeljal v Beograd, kamor bo prispel jutri zvečer. . Ohranitev sedanjega stanja na Balkanu 0MENTARJI GRŠKEGA TISKA o NOVIH POGODBAH MED BALKANSKIMI DRŽAVAMI. BOLGARIJA OSAMLJENA. 24. oktobra. Dobro poučeni . s° splošno mnenja, da so zadnji SeStankJ na Balkanu pri-Cer nLV1* te,nu< da so štiri države, in si-Vija ,š a’ Turška, Romunija in Jugosla-6vrčn0 "frdile načelo o ohranitvi tiisa ega. zlasti pa balkanskega »stala BniJ!0" kot Podlago za utrditev miru Ro Se Jan,i. Grški narod je prepričan, ta-veii(, javori, da predstavljajo ti sestanki S,tePa pevek za pomirjenje balkau-lp p°!°toka. Atenski krogi smatralo, °a&0r R laša tHdi v,adni ,ist »Proia«. da "e bn “0's:arske, če se bo sploh pojavil, fltev Predstavljati ovire za ustva d|,Žav f 3 ko,,čnega zbllžanja balkanskih DALADIERJEVA VLADA JE NA NOČNI SEJI PRI GLASOVANJU O SANACIJSKEM PREDLOGU FRANCOSKIH FINANC DOBILA NEZAUPNICO S 329 PROTI 241 GLASOVOM. — KOMENTARJI V WA- SHINGTONU. PARIZ, 24. oktobra. Agencija »Ha-vas« poroča: Današnjo noč je bil na seji zbornice med razpravo o dodatnih predlogih k členu 37. proračunskega sankcijskega osnutka sprejet sklep, ki je moral neizogibno povzročiti padec Daladierjevega kabineta. Vlada je namreč zavzela vprašanje sanacije proračuna z izrekom zaupnice. Med debato je prišlo do ostrih na-sprotstev in obračunavanj, pri katerih so se posebno udejstvovali mimo ministrskega predsednika Daladierja tudi Leon Blum za levičarske socia-cialiste in Marquet ter Renaude! za desničarske socialiste. Pri glasovanju, ki je nato sledilo, so glasovali vsi desničarji, ves centrum in skupina levičarskih socialistov Blumovega krila proti vladi, ki je tako doživela s 329 proti 241 glasovom poraz in padec. WASHINGTON, 24. oktobra. Padec Daladierjevega kabineta ni prav nič presenetil tukajšnjih uradnih krogov, ker so Ra že z vso gotovostjo pričakovali. Po mnenju tukajšnjih vladnih krogov ni nobene nevarnosti za padec tečaja francoskega franka, kei razpolaga francoska Narodna banka s silno zlato podlago in kovinskim kritjem. Slave pa se tukaj zasluge ministrskega predsednika Daladierja, ki si jih je pridobil za razorožit veno konferenco s svojim popustljivim govorom na naslov Hitlerjeve Nemčije Prav verjetno je zato, da se bo Da-ladier prejkoslej zopet vrnil na državno oblast. Mussolinijev govor za boj in mir ITALIJANSKA REVOLUCIJA ŠE NI KONČANA. FAŠISTIČNI MEČ SE PODALJŠUJE V EVROPO. RIM, 24. oktobra. V Rim je pripelo 32.000 fašistov iz Florence in florentinske pokrajine. Ob tej priliki so odšli na Beneški trg, do pozdravijo Mussolinija, ki jih je nagovoril. V svojem govoru je naglasil, da razstava fašistične revolucije sploh ne bo zaključena in bo ostala permanentna. Ta razstava mora dajati vzpodbudo novim generacijam za borbo. Prav tako se ne sme smatrati fašistična revolucija za dokončano. Revolucija se nikakor ne more končati, ker je element, iz katerega bo italijanski ustvarjajoči duh črpal nove vzpodbude,' da ohrani v duši vseh Italijanov željo in hotenje po boju. Ta revolucija ni revolucija nekega razreda, temveč vsega naroda. Fašistična revolucija je prerodila italijanski narod, ki more sedaj po 4 letih vojne in 15 letih revolucije pogledati v oči vsaki sovražni sili. V 11 letih fašističnega režima se je le delalo in ustvarjalo. Ta doba dela in ustvarjanja se mora nadaljevati. Če bo pa to obenem tudi doba miru, še ni mogoče ničesar reči, ker to ni odvisno samo od Italije. Italija vsekakor želi mir, kar je doslej vedno odkrito dokazovala. Toda ta mir mora biti pošten in pravičen. Pošten in pravičen mir je pravi rimski mir. Tak mir ustreza značaju in temperamentu latinske in mediteranske rase, ki je dala človeštvu velikane, kakor so Cezar, Dante, Michelangelo i. dr. Ta stara in močna rasa je izpovedala svojo besedo, ki bo prerodila svet, ki je danes zmeden in nemiren. Svoj govor je Mussolini končal z besedami: »Črne srajce! Glejte v rimsko solnce, dvignite zastave in orožje, da pozdravite fašistični meč, ki se podaljšuje iz Italije v Evropo in naprej v svet.* Usoda razorožitve RIM, 24, oktobra. Tukajšnji politični krogi smatrajo z ozirom na informacije, ki so prispele iz Londona, da bo padla odločitev glede razorožitve-ne konference šele takrat, ko se bo videlo, kako se bo rešila francoska vladna kriza in kako bo izpadel plebiscit v Nemčiji. Glavna odločitev je torej odvisna od Francije in Nemčije. Anglija in Italija bosta ostali tudi še nadalje samo posredovalki med Francijo in Nemčijo, od katerih je sedaj od visna odločilna beseda o svetovni raz orožUvi. Od razorožitve obeh omenjenih velesil je namreč odvisna spioš na razorožitev, ker bodo ostale drža- Vtdti AČ&du. od ni videti na Vaših rokah če upor a v!ja te ALBUS terpentin Blago milo ki varuje Vaše roke, varuje tudi Vaše perilo. Jjfk ve prav tako pristale na vsak kompromis. Japonci se napihujejo PARIZ, 24. oktobra. Iz Tokija se poroča, da je v zvezi s skorajšnjim obiskom sovjetskega komisarja za zunanje zadeve, Litvinova. v Združenih državah Severne Amerike izjavil japonski zunanji minister Široka sledeče: »Prav lahko razumljivo je, zakaj so Združene države Severne Amerike povabile Litvinova, da pride v Wa-shington, težko verjetno pa je, da bi se končala ameriško-ruska pogajanja s priznanjem sovjetske Rusije po Zdru Ženih državah. V teku teh pogajanj se bo videlo, ali je mogoče sodelovanje med najizrazitejšim predstavnikom kapitalizma in edino komunistično državo sveta. Če je zbližanje mogoče, bo tako podan dokaz, da komunizem ni nevaren. Na drugi strani pa se vsi, ki mislijo, da je namen rusko-amerlš-kega zbližanja, izvajanje pritiska n? stališče Japonske, kruto varajo«. BYRD ODPLUL NA JUŽNI TEČAJ. NEWYORK, 24. oktobra. Polarni raziskovalec admiral Byrd jc predvčerajšnjim s svojo ekspedicijsko ladjo odplul iz New Port News'a na svojo drugo ekspedicijo na južni tečai. Dnevne vesti Engelbert Gangl 601etnik. Prvi in najzaslužnejši organizator jugoslovanskega učiteljstva in Sokolstva, naš odlični pedagoški pisatelj in pesnik Engelbert Gangl, bo proslavil v nedeljo 12. novembra svoj 60 rojstni dan. Vse sokolske ediniee se tudi v mariborski župi pridno pripravljajo, da proslave čim svečanejše 601etni-:o svojega voditelja. ‘S to proslavo pa je obenem združena tudi lOletnica odkar je Engelbert Gangl na čelu jugoslovanskega Sokolstva. Iz državne službe. V višjo položajno skupino je napredoval okrajni šiumski referent Josip Miklavčič pri okrajnem glavarstvu v Murski Soboti. iz sodniške službe. K tukajšnjemu o-krožnemu sodišču je premeščen od ljubljanskega okrožnega sodišča sodniški pri pravnik dr. Robert Kramberger. Premestitev v železniški službi. Premeščeni so naslednji železniški uradniki: Janez Sluga iz Št. lija za postajcnačelni-ka v Grobelno, Valentin Kroflič iz Gro-beinega za postajenačelnika na Vrhniko, Gabriel Lavrenčič in Josip Pristavnik iz Zidanega mosta v Maribor ter Anton 0-petnik iz Ljutomera v Bohinjsko Belo. Prihodnja občinska seja. Prihodnja seja mestnega občinskega sveta bo predvidoma v petek 3. novembra ob 18. uri v mestni posvetovalnici. Izidi volitev v Delavsko zbornico. Kako je volila Ljubljana. Glavni volilni odbor za volitve v Delavsko zbornico je za 16 ljubljanskih volišč ugotovil naslednje lradnc voliine rezultate: Za »Listo nacionalnega delavstva« in »Stanovsko listo nacionalnega naineščenstva«, (modre glasovnice) je bilo oddanih 2.815 glasov. Za listo »Strokovne komisije« in listo »Saveza privatnih nameščencev Jugoslavije« (rdeče glasovnice) je bilo oddanih 2.125 glasov. Za listo »Jugoslovanske strokovne zveze« in za »Listo strokovne zveze privatnih in trgovskih nameščencev Jugoslavije« (bele glasovnice) je bilo oddanih 1.860 glasov. Za listo »Združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slo venlje« (zelene glasovnice) je bilo odda uih 383 glasov. Posamezne kurije: Delavska modra je dobila 1.812 glasov, delavska rdeča 1.828, delavska bela 1713; nameščenska kurija modra 1.003, rdeča 297, bela 147, zelena 383. Rezultate za ostala volišča bo glavni volilni odbor za volitve v Delavsko zbornico ugotovil tekom prihodnjih 3 dni, tako, da bo končni izid znan šele v petek. Glavna uprava gasilske zveze. Minister za telesno vzgojo je imenoval za člana glavne uprave Zveze gasilcev „ funkcijsko dobo 3 let: za starosto Radoslava Gjorgjeviča, za podstarosto Josipa Eurka iz Ljubljane, za II. podstarosto Mitra Kleščiča iz Sombora; nadalje Antona Ccrerja iz Kamnika, Jerneja Vengusta iz Celja, Franca Bulca iz Mirne, inž. Antona Šmita iz Osjeka, inž. Josipa Seiferda in Vlada Andraševiča iz Zagreba, doktor Milana Matiča iz Novega Sada, inž. Habjana Lukasa iz Splita, Stojana Bjeliea iz Banjaluke, inž. Bogdana Djukiča iz J uzle, dr. Pero Markoviča iz Zemuna, Milana Stefaniviča iz Niša, dr. Zivojina Melenkoviea iz Skoplja in Božo Martinoviča iz Cetinja; generalni tajnik gasilske zveze Peter Lekič in vrhovni Inšpektor gasilske zveze Ilija Pintar pa sta imenovana za posvetovalna člana glavne uprave. Izredni občni zbor mariborskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva. Mariborsko prostovoljno gasilno in reševalno društvo bo imelo svoj izredni občni zbor 11. novembra zvečer ob 8. uri v Gasilskem domu. Družba sv. Cirila in Metoda prosi svoje podružnice, da pobero Članarino za tekoče leto ter jo nakažejo vodstvu po položnici. Obenem prosi družba vse podružnice, naj čimpreje razpečajo razposlane razglednice, narodne kolke in bloke v prid skladu septembrskih žrtev. Izlet z avtobusom v Ljubljano. Ob priliki prvenstvene tekme Hajduk :Primorje, ki bo v nedeljo 29. t. m. priredi mariborski »Putnik« izlet % avtobusom v Ljubljano, če sc bo prijavilo zadostno število izletnikov. Vožnja tja in sem bo stala 80 Din. Avtobus bo odpeljal iz Maribora ob 7. uri zjutraj, iz Ljubljane pa se bo vrnil okrog 19. ure. Prijave spreiema- pisarna ■»Putnika« do četrtka 26. tm. Zveza mladih intelektualcev. Seja matičnega vodstva bo jutri v sredo ob 18. uri v društvenem lokalu. Strokovni izpiti zdravnikov. Državni strokovni izpiti za zdravnike iz dravske, savske, primorske in vrbaske banovine bodo v Zagrebu 11. decembra v šoli narodnega zdravja. Pravila za opravljanje izpita so objavile »Službene novine«. Pozabljeni grobovi. V Strnišču pri Pfcu ju je bilo za časa svetovne vojne veliko vojaško taborišče in je na tamkajšnjem vojaškem pokopališču pokopanih več tisoč vojakov vseh narodnosti, med njimi tudi več Slovencev, Srbov in Hrvatov. To pokopališče, ki leži sredi borovih gozdov, pa je že več let popolnoma zapuščeno in so grobovi vojakov popolnoma pozabljeni. Naj bi se teh grobov spomnile vse okoliške občine, predvsem občina Sv. Lovrenc na Dravskem polju, ki je v neposredni bližini tega pokopališča, in Ptujčani. Ob Vseh svetih naj bi se spomnila dobrotljiva srca teh žrtev s svečicami in cvetjem. Pri ureditvi grobov pa bi kaj lahko pomagala tudi šolska mladina. Slovanske žene po kongresu. Po kongresu Edinstva slovenskih žena, ki je bil v Beogradu, so se podale beograjske, češkoslovaške in poljske delegatke po naši državi, da si ogledajo večja mesta. Danes so prispele v Zagreb, pojutrišnjem odpotujejo v Ljubljano in bodo najbrže obiskale tudi Maribor. Sneg v Bosni. Zadnje dni je pobelil Bosno sneg, ki ga je po nekaterih krajih zapadlo 15 do 20 cm. Vrhovi gora pa so močno zasneženi in ga je ponekod zapadlo nad pol metra. Olajšave za avtomobiliste na madžar skl meji. Madžarski finančni minister je izdal odlok, da smejo v bodoče motorna vozila iz Jugoslavije na Madžarsko brez triptiha in brez vložitve carinske kavči' je. Vozniki avtomobilov, ki so deležni te ugodnosti, morajo dobiti za svoj voz vpisni list, ki jim ga izda madžarski ca^ rinski urad. Razen tega morajo imeti še mednarodno dovoljenje za vožnje in mednarodni prometni certifikat za motorna vozila, ki velja na madžarskem ozemlju. Nare-dsi © gledali® REPERTOAR. > Gospod uri: »( »Voda«- Danes Danes Poslovilni večer sotp. Svengaiila v Veliki kavarni Pocenitev plina v Zagrebu. Zagrebška mestna občina pripravlja komercializaci jo svojih mestnih podjetij in namerava v zvezi s tem tudi poceniti plin. Cena plina za gospodinjstvo in razsvetljavo bi se znižala od 2.80 na 2.30 Din ali pa še boli. Sorazmerno pa se pocenil tnidi plin za in dustrijska in druga podjetja. Cesta Maribor Rošpoh za avtomobilski promet prepovedana. Na neštete prošnje in pritožbe iz vrst mariborskega občinstva, kakor tudi iz vrst domačinov, je banska uprava prepovedala na cesti Maribor—Rošpoh avtomobilski promet in ves promet z motornimi vozili. Pristojna oolast je postavila na obeh kon cih napisne table, ki opozarjajo avtomobiliste in motocikliste, da je cesta prepovedana. Pa tudi po časopisih je bila razglašena omenjena odredba banske uprave. I oda vse to so naši avtomobi listi in motociklisti »prezrli«. Meni nič, tebi nič uporabljajo to cesto za promet in dirjajo po njej s svojimi vozili zlasti ob nedeljah popoldne, kot bi znoreli. Ta ko so si privoščili ta »špas« in briskira-nje oblastne odredbe tudi preteklo nede Ijo, ko je bilo krasno popoldne, ki je izvabilo trume meščanov na izprehod proti Kamnici. S posebno naslado so podili svoja vozila, da so dvigala oblake prahu, ki so ga morali požirati sprehajalci in njih otroci. Ljubitelji mariborske okolice tem potom javno apelirajo na merodajno oblast, naj poskrbi, da bodo tudi tisti, ki se vozijo v avtomobilih, spošto vali njene odredbe. Kakor svojčas, ko se je kolesarjem prepovedala pot za pešce ob cesti, naj predstojništvo mestne policije pošlje tja stražnika, ki naj nadzira promet. Kršiteljem prepovedi pa naj se naloži dvojna kazen in naj se njih imena javno razglase v listih. Nedeljski izletniki. Uradniške prošnje za dopust so takse proste. Ker je bilo sproženo vprašanje ali so člani strokovnih združenj v po-edinih ministrstvih dolžni po zakonu o taksah taksirati svoje prošnje za dopust v svrho udeležbe na kongresu, če je v načelu dopust odobren, je izdalo finančno ministrstvo naslednje tolmačenje. Po pa ragrafu 27. uradniškega zakona so državni uslužbenci oproščeni taks za prošnje in vloge, nanašajoče se na osebne ali rodbinske pravice po uradniškem zakonu. Ker je po § 86. uradniškega zakona osebna pravica, ki jo ima uradnik po zakonu, za zadevne prošnje prosta takse. Cc pa gre za dopust v svrho udeležbe na kongresu, je treba prošnjo kofkovati. čeprav je donust v načelu odobren. Radio Ljubljana. Spored za sredo 25. pl°šče; 12.45 poročila; 13 čas, plošče; 18 komorna glasba, radio-kvin-tet: 18.30 radio-orkester; 19 »Tujski promet v Sloveniji«, predava dr. Brilej; F'30 uvod v opero: ?0 prenos opere iz ! 'dianej, vmes čas in poročila; 23 ko-*uec. Torek, 24. oktobra ob 20. Glembajevi«.: Red G. Sreda, 25. oktobra: Zaprto. Četrtek, 26. oktobra ob 20. uri: Red A. »R. U. R.«, učinkovita čapkova ko* lektivna drama, je izredno zanimiv ja v v povojni svetovni literaturi. Svoj* čas je to delo dvignilo mnogo prahu in n' še danes prav nič izgubilo na svežini* Uprizarjajo ga še vedno po največjih o* drih z velikim uspehom. Mariborsko gl® dališče bo vprizorilo »R. U. R.« za če* škoslovaški narodni praznik v soboto. 28. t. m. Režira gl. režiser J. Kovič: nie' gova je tudi inscenacija. Nastopi ves ah* sambi in velika kornpafzerija. Otroško igro »Pastirček Peter ifl Briljantin«, ponove prvič to nedeljo 29. t* m. ob 15. uri. Pri nedeljski premieri tega velezabavnega dela je bilo gledališče iz* borno obiskano; ploskanju in odobrava* _ ... ., ,. , | nju pa ni bilo konca ne kraja. Rezervi* Oprostitev blokiranih terjatev v Španiji, rajte si vstopnice! Pripravlja se komedija Kakor znano je španska vlada pred letom »pop čira in pop Spira«, ki je dramah' blokirala terjatve, ki so jih imeli naši iz- zacija znanega romana Stevana Sremca* vozniki lesa v Španiji. Blokirane terjatve Naslovni vlogi igrata Harastovič in G0-znašajo več ko 10 milijonov dinarjev. Po rinšek, njuni ženi pa Dragntinovičeva i« daljših pogajanjih z našo vlado je Špan- Zakrajškova; režira je Tomašičeva. ska vlada končno ukinila blokado teh terjatev. . Letalska zveza Varšava—Moskva. Rav L.**-' hriPh bronhitisu, vnetju mandljev natelj poljske letalske družbe in njegov pomočnik sta odletela z letalom iz Var- m fb° kaJ °?ole?K šave v Moskvo. Tam sta sc včeraj poga- “23 *?’ da cesto °f‘Tajala s sovjetskimi oblastmi o letalski I teme,Jl{°-ze,odec in crevo z uporaboj* konvenciji. Med Varšavo in Moskvo naj !i se vzpostavil reden zračni promet. Tudi v Dalmaciji je slaba trgatev. Zaradi slabega vremena je tudi v Dalmaciji letos grozdje slabo zorelo. Pravijo, da bo letošnja trgatev za 30% slabša od lanske. Naši vinogradi pa so zaradi slabega vremena še hujše prizadeti Listi »tretjega rajha«, posebno glavna glasila narodnih socialistov, prinašajo v zadnjem času pogostoima tatarske vesti o »zatiranju« nemške narodne manjšine v Jugoslaviji, zlasti tudi Sloveniji in Mariboru. Informacije dobivajo po vsej pri liki od tu. Vse torej kaže, da so se dopisniki bivšega dunajskega »Kampfa« oklenili narodnosocialističnega tiska v »tretjem rajhu«* Mi bomo te »informacije pazno zasledovali in če bo treba tudi re gistrirali. da ho naša javnost informira na o delu nekaterih naših »lojalnih državljanov«. Izpred sodišča. Pred malim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča se je za govarjal včeraj 221etni ključavničar Her ravne »Franz Josefove« grenčice. Z*12' meniti strokovnjaki za nego zdravja sve* dočijo, da »Franz Josefova« voda dob# služi tudi pri šenu in drugih različnih n*' lezljivih boleznih. »Franz Josefova« ite®" čica se dobi v vseh lekarnah, drogerij in špecerijskih trgovinah. NOVE SREČKE 2A II. RAZRED DRŽAVNE RAZREDNE LCTE$. JE DOBITE ZOPET V UPRM' .JUTRA* IN ,VEČERNIKA‘ GOSPOSKA It, MARIB0* Sejem za prašiče. Na sejem 20. t*«* so pripeljali 280 prašičev. Kupčija je bil3 dobra in jih je bilo prodanih 163. Cen* bvraijai vtciaj dilemi Ključavničar ner-1mladim prašičem so bile naslednje: 5 & man Zelko iz Murske Sobote. Obtožen je 6 tednov stari 80—100 Din, 7 do 9 tediiOv bil, da je lani v decembru čistil svojo lov | stari_120—160 Din, 3 do 4 mesece 20 • i incident Za napredek in povzdigo jugoslovanskih mest Kongres zveze mest v novem sadu. - veličasten SPREJETE RESOLUCIJE. POTEK. Preteklo nedeljo je bil v Novem Sadu 'ongres Zveze mest, ki ga je vodil pred-IfK ^ 'n župan mesta Zagreba, g. dr. rbet Kongresa se je udeležilo nad 50 Jugoslovanskih mest, ki jih je zastopalo reko 80 delegatov. Na kongresu so razpravljali o raznih predlogih za napredek -a Procvit naših mest v kulturnem, eko-oniskem, nacionalnem in socialnem po-et}u. v okviru kongresa je imel zelo za-;'m'vo predavanje upokojeni gimnazijski vnatelj v Novem Sadu g. Vasa Stajic. ,S*asno je bilo sprejetih ob zaključku 'jSresa več resolucij, ki vsebujejo ves ‘Srial, s katerim se je bavil kongres Zv eze mest. Kral Prvi vrsti apelira Zveza mest na Jevško vlado in narodno predstavni-q Vo> naj bi osvojilo pri razpravi zakona mestnih občinah vse one osnovne prin-krDt’.Ki Jih je Zveza predložila že več-.. ''J naj bi se zlasti upoštevala resolu- 1 ja’ 'ie bila poslana kraljevski vladi ak'S l ga ^eta’ ^sc to nujno P°t;ebno, j 0 “°čemo, da bodo naša mesta uapre-^sva*a 'n procvitala ter da bodo stebri tjgega ekonomskega, kulturnega in poli-tQ'nfa napredka v državi. Z ozirom na ’ ^a s° naša mesta središča vsega go- 2 0 arskega in kulturnega življenja v dr d Vl 'n da se zlasti ta njihov značaj iz-lu U3'e v skupnein medsebojnem de-Vj’. ki stremi za napredkom in izpopolnit-I^J° na vseh področjih komimalrve politi- kakor tudi za napredkom države in roda. bi bilo koristno in nujno potreb-n ’ ^a bi se Zveza priznala kot zakonita 2®nstavnica vseh mest. Kot taka bi bila eza vrhovni forum, ki bi dajal nasvete em mestom v administrativnem, eko-niškem, finančnem, socialnem in kul-tUr'lem pogledu. ^i yeza mest prosi nadalje pristojno feJsfrstvo, naj bi ji dalo na vpogled pro „ zakona o mestnih občinah, ko bo do-r e"’ ni to še preden bo končno o njem Pravljal ministrski svet ir preden bo predložen narodnemu predstavništvu. To pa radi tega, da bo mogla Zveza do podrobnosti proučiti vse postavke in izraziti svoje morebitne želje in predloge. V drugi resoluciji zahteva Zveza nadalje, da mora novi zakon vsebovati tudi določbe o samostojnih financah, ker je mnenja, da je brez tega pravo racionalno mestno gospodarstvo nemogoče. V zvezi z nameravano ureditvijo banskih samouprav bi bilo nujno potrebno izvesti tudi revizijo državne finančne politike, kakor tudi davčnega zakonodajstva. Zveza mest smatra, da so država in občine primarni financijsko-fiskalni objekti in da bi bilo radi tega potrebno, da se ba novine finansirajo z državnimi dotacijami. Prekomerno znižavanje občinskih proračunov spravlja občinske finance v nered in ovira komunalno delavnost posameznih občin. Mesta plačujejo skoro polovico svojih dohodkov državni blagajni in je radi tega dolžnost države, da podpira mesta v njihovem stremljenju za napredek. Tudi zahteva Zveza mest, da se izdela čimpreje zakon o samoupravnih hranilnicah, ki bodo uživale iste ugodnosti kakor državne denarne ustanove. Zveza mest zahteva tudi, da bi se uved le v teh hudih časih oosebne dajatve, katerih viri bi se izključno uoorabljali samo za čiste socialne svrbe. Prav tako visoko ceni Zveza mest sokolsko idejo kot važno nacionalno in kulturno stremlier.je in je radi tega nujna dolžnost vsakega mesta, da jo po vseh svojih močeh podpira in da tn tudi upošteva pri sestavi svojih proračunov. Tudi je kongres Zveze mest konstati-ral, da je postala elektrifikacija vseh delov države narodna potreba In da ie radi tega nujno potrebno, da se izvede no gotovih načrtih in po gotovem sistemu. Elektrifikacija posameznih krajev pa bi se morala poveriti v prvi vrsti mestom in njihovim elektrarnam. Soort Zimskošportni program 1ZSS za prihodnjo sezono Jugoslovanska zimskošportna zveza je sestavila svoj program za prihodnjo zim. škosportno sezono. Glavne prireditve so naslednje: S. januarja: Klubska tekmovanja. 21. januarja: Tekmovanja za prvenstvo podzvez. 30. januarja: Sokolska tekmovanja v Bohinju. 2. do 4. februarja: Državno prvenstvo v Planici in balkanske tekme. Tekmovanje za slovansko prvenstvo bo 10. do 12. februarja v Zakopanih, prvenstvo FISE pa od 22. do 26. februarja na Švedskem. 24. februarja: Državno prvenstvo na 50 km v Mariboru. 19. marca: Državno prvenstvo v smuku ua Triglavu. Nacionalna liga. Razpored tekem v nedeljo 29. trn.: v Ljubljani Primorje: Hajduk, v Zagrebu Goncordia:Gradjan-ski, v Osijeku Slavija:Hašk in v Beogradu Jugoslavija:Slavija (Sarajevo). Srednjeevropski cup 1934 brez Jugoslavije. V nedeljo je bila v Budimpešti konferenca komiteja srednjeevropskega cupa, na kateri se je obravnavalo, ali bo prihodnje leto Jugoslavija sodelovala pri tekmah za srednjeevropski pokal ali ne. Predlog, ki ga je stavila češkoslovaška, je bil odklonjen. Proti sta glasovali Avstrija in Italija, dočim sta bili Češkoslovaška in Madžarska za sodelovanje Jugoslavije in Rurramije v Mitropa cupu. In tako bodo prihodnje leto tekmovali zopet k1: bi Avstrije. Češkoslovaške. Italije in Madžarske, in sicer s to razliko, da Kdor je Kdor jč Deževni popoldan lahko dobro voljo popolnoma pokvari Tu pomagajo dobri osvežujoči bonboni, _ ki človekr l// */* o pravem %LKL času razvedrijo in razveselijo , počuti se bolje, ta je dobre volje. čudo osvežuje, se prileže prija. Proizvod : Union, Zagreb bodo iz vsake države igrali po štirje klubi. SK Mura:SK Drava 3:1. V Ptuju sc je v nedeljo odigrala verifikacijska tekava med SK Muro iz Murske Sobote in SK Dravo. Tekma se je končala z zasluženo zmago SK Mure. Sodil je g. Bergant iz Maribora. Podzvezna liga LNP. V tekmovanju za prvenstvo podzvezne lige LNP se sre čajo v nedeljo 29. t. m. v Čakovcu ISSK Maribor-.Čakovečki SK in v Celju Ilirija: SSK Celje. Zbor nogometnih sodnikov, poverjeništvo Maribor, službeno. Drevi ob 19.30 sestanek vseh sodnikov pri »Orlu«. Dnevni red: Občni zbor ZNS v Beogradu. Dr. Planinšek. Carnera premagal Paolina. Preteklo soboto je bila v Rimu borba za svetovno prvenstvo v rokoborbi, in sicer med Car-nerom in Paolinom. Po 15 kolih je zmagal Carnera po točkah. Pastiriček Peter in krali Briiiantin Drva letošnja otroška predstava. ^ nedeljo popoldne je uprizorilo naše ^tedališče v režiji g. Hinka T o m a š i -I a Oskarja W fi-ch n e r j a mladinsko Sro »Pastirček Peter in kralj Brlljantin«. 10 ie poslovenil ljubljanski igralec Ivan KodlfS a r' *gra sp^etena lz 'n c*°* rov - rea'ne?a sveta ter prikazni in ča v '’li pravljic, to pa z zdravo šalo. ki (e .'ha vedno zelp mnogo smeha. Namen je Je &'avno zabavati, in dosegla ga cei Ut*' v Tomašiče vi dobri režiji in pre-Posrečeni igri našega ansambla. latF^^i sta V^°K’ hlapca Oašperja Si-e in čarovnice Hudamore. G. Danilo 0 r i n š e k je pokazal kot Siratka, da ga-paj: je izvrsten komik ih bi ga v sličnih ulo-gah radi videli še večkrat, tudi drugod. Prav tako je dobro odrezala ga. Slava Gorinškov a kot čarovnica. Prijetno sta podala g. B I a ž pastirja Petra in gdčna. Barbičeva Mrvarjcvo Liziko. Zabavni Cipcop je bila ga. S a v i-n o v a. Deklo Nančo je zanimivo ustvari la ga. Dragutinovičeva, Mrvar-ja je pa kot kmečkega očanca dobro upo dobil g. T o v o r n i k. Tudi mali M o-h o r je napravil iz kralja Briljantina vse, kar je v svoji mladosti mogel. Dasi je bil zunaj lep nedeljski popoldan, je gledališče vendar skoraj napolnila truma mladih radovednežev in radovednic, večinoma z mamicami in ateki. Veseli smeh malih je bil igralcem najbolj še priznanje. —r. Ameriški rop sredi belega dne Po smrti čikaškega župana Čermaka ie banditom v mestu zopet zrasel greben. Te dni so imeli v Chicagu sredi mesta najdrznejši rop, kar jih pomnijo. Tolovaji so si pomagali z najmodernejšimi sredstvi od strojr.e puške do gostega dima, ki jih je zakrival, da so lahko srečno odnesli pete. Sredi mesta, na vogalu najprometnejših ulic je privozil k poslopju banke Federal Reserve avtomobil, ki sta v njem dva uradnika z dvema policistoma pripeljala večjo vsoto denarja. Ko se je avto ustavil blizu poslopja, je pri drvel za njim drug avto, v katerem je sedelo pet mož, oboroženih s strojnimi puškami. Banditi so skočili v bančni avto in hitro zmetali vreče z denarjem v svoj avto. Ta čas so izpustili iz galonov gost črn dim, ki je pokril vso okolico, da jim je bil beg olajšan. Napad je bil izvršen tako hitro, da se mimoidoči niti zavedali niso, kaj se godi, kaj šele da bi poklicali na pomoč policijo. Malo dalje je zavozil avto bežečih banditov v drug avto, ki so v njem sedeli trije mladeniči in tri dekleta. Oba avtomobila sta se pre- vrnila. Prihitel je redar, ki pa seveda ni slutil, da so bili v enem avtomobilu banditi. Tolovaji so začeli streljati s strojnimi puškami in redar se je takoj zgrudil mrtev. Potem so banditi ustavili mimoidoči avtomobil, skočili vanj in se odpeljali. \ bližini stoječi policist je sicer streljal z? njimi, pa ni nikogar zadel. Dva pisatelja z Isto Idejo. O nekem čudnem procesu zaradi plagiata pišejo te dni irski in angleški listi. Proces se vrši pred dublinskim sodiščem. Tožita se dva pisatelja, ki sta ob istem času obdelala isto literarno temo v obliki novele. Anglež je tožil Irca zaradi pdagi-ranja, temu pa se je posrečilo dokazati, da je poslal svoj duševni produkt nekemu angleškemu magacinu, ki pa je objavil njegovo novelo šele mesec dni pozneje, kakor pa je izšla Angleževa novela. Sodišče je Irca seveda oprostilo, s tem pa nikakor ni bil zadovoljen Anglež, ki je vložil novo tožbo pri londonskem so dišču. Ta drugi proces, ki ga spremljaje vsi angleški in drugi literarni krogi z velikim zanimanjem, t končan v nekaj dneh. viilec BalžS ven, či ste jih poznali, ven so že ške mrtvi pa počivlejo tan v lotmer-!V Saberji poleg vime Micike, ki so st ' fPeči najbol žinahr.e krapce. Oba bledi- ^1,ma *an s Prcetinec pri Mali Dov jPa vt*jec Balaš so dostikrat znali ye ec*ati tisto špasno od Malonedlčanof. tejLStc io venda že čiili. Tan ne pravijo ij, ' tak na šiiroko tele kak okoli Lotit,-j0 j pa indi po Murskem poli. Vete, gu-(6- i taK hole na čisti e pa pravijo za- N)'h • len tan oci Male Nlžd'e’ 3e pes