—   98   —
Kakšne otroke ima rada Marija
VII. Dobra mati si menda nobene reči bolj ne želi pri hiši kol Ijubega miru in medsebojnega spo-razumljenja. Torej je vsaki materi, ki ima veL otrok, posebno všeč, če se bratci in sestrice Ijubijo med seboj. Kako je pač srečna družinica, kjer so vsi otroci enega duba in enega srca? Kako prisrčna je njih vza-jemnost pri igranju— eden je vcselejši mimo dru-gega, vsak podpira skupno radovanje: kako prijetno jih je gledati pri delu — Ijubeznivo podpirajo drug drugega, postrcžljivo delajo drug, za drugega; kako ganljivo je njih sočutje — skupno se vesele, ako je katerega izmed njih zadela kaka posebna sreča; skupno pa tudi žalujejo, ako se mu pripeli kaj žalega, — kako pretresljivo je njih žalovanje, če je katerega izmed njih bridka smrt nenadno preselila v večnost, s kako detinsko ljubeznijo se ga spominjajo v molitvah, s kako  vnemo  obiskujejo  in  venčajo njegov grob .. .
Obralno bi pa mati nikakor ne mogla biti vesela svojih otrok, naj bi bili še tako dobri in vrli, ako bi se prepirali in kregali med seboj ali se morda celo sovražili. Zato modra mati že takoj v začetku izkuša zatreti vsako nasprotstvo, ki se pokaže med otroci, ter po svoji moCi dela na to, da bi Ijubezen vladala med njimi.
Prav tako bi tudi naša nebeška Mati ne mogla biti vesela svojih otrok, ko bi bili drug drugemu ne-voščljivi, nasprotni, sovražni. . . Z veseljem in zado-voljnostjo pa se iz nebes ozira na one svoje blage sinove in hčere, ki so dobrega \n usmiljenega srca pa radodarnih rok ter odkritosrčno Ijubijo svojega bližnjega. jezus Krislus je med vsemi nauki in opo-mini najbolj poudarjal nauk o Ijubezni do bližnjega. Kar naravnost je rekel: nNa tem bodo vsj spoznali, da ste moji učenci, ako se Ijubite med seboj." Tudi njegova presveta Mati ne more drugače govorili in ludi ona svari in opominja: ,Na tem bodo vsi spo-znali, da ste res moji Ijubi otroci, ako vcstno in na-tančno izpolnjujete zapoved krščanske Ijubezni."
—   99   —
Zopet ste izvedeli prelep pomoček, kako si lahko zagotovlte Ijubezen svoje nebeške Matere. Začnite si (orej takoj vest izpraševati, kako ste do zdaj izvrševali krščansko Ijubezen do svojega bližnjega v mislih, be-sedah in delih in kako hočete v tej reči zaprihodnje popravljati svoje napake.
Prvi Marijin sin, ki mu je dal Jezus Krisius satn — umirajoč na križu — ta prečastni naslov, sv. evan-gelist Janez, je v veliki popolnosli izpolnjeval ta nauk, ki sem vam ga danes razložil Še v svoji sivi starosti je ta apostolski vzornik vseh Marijinih olrok vedno ponavijal:  BOtročiči, Ijubite se med seboj!"
Eden najljubeznivejših in najbolj gorečih Marijinih sinov je bil sv. FrančiSek Saleškl. Le prečitajte popis njegovega živijenja,*) pa se boste prepričali sami. Tukaj vas le opozorim na to, kako se |e ta goreči častilec Marijin odlikoval ludi v ljubezni do bližnjega. Začelo se je v domači hiši: prisrčna je bila njcgova bratska Ijubezen. Izmed Ireh bratov je posebno Ijubil enako mislečega Ljudovika. Njegov drugi brat Janez pa ni imel tako prikupnih čednosti; a prav zato se je svelnik še posebno trudil, da bi mu ustrezal v vseh rečeli ter tako ohranil neizkaljeni domači mir. Če so si kdaj bratje kaj delili med seboj, je znal s čudovito spretnostjo tako obrniti, da je bil najboljži del Janezov; in če je on zaslužil kazen, se je takoj ponudil, da bi jo sam prestal mesto njega. Ko se je nekdaj govorilo o tem. kako so si bratje dobri in prijazni med seboj, se je Ijubeznivi Prance pošalil: ,,Mi trije skupaj bi na-pravili kaj dobro salato: janez bi bil jesih zato ker je tako močan, Ljudovik bi bil sol, ker je tako moder, ubogi France bi hil pa olje, ker mu je toliko za krotkosl."
Posebno ljubezen je razodeval do sorodnikov, sošolcev in znancev. Nekega dnc je imel njegov so-rodnik OaSpar Saleiki biti kaznovan, tcpen. Ves pre-plašen   in objokan se vrze učilelju k nogam;   France
•) Kako ti je ime? IV. zvezek. V Ljubljani 1898.
— 100 —
to videč, priskoči med učitelja in kaznjenca pa prisrčno prosi, naj njega pretepejo mesto onega. Učilelj ga odganja, France pa ne odjenja od svoje prošnje; slednjič se sprejme njegova prošnja. Gašpar sme ifi, nedolžni prestane kazen za njega, ki jo je zaslužil.
Pa ne le do domačih, marveč do vseh Ijudi jc razodeval la odlični Marijin služabnik prisrčno Ijube-zen, celo do sovražnikov. Hudemu nasprotniku je kar naravnost rekel: nVi me sovražite, jaz pavasne; ako mi izderete eno oko, vas bom tem prijazneje pogle-dal z drugim."