Poštnina plačana v gotovini Ureja: glavni in odgovorni urednik Peter Gunčar in uredniški odbor, ki ga sestavljajo: Jože Javornik — predsednik, Janez Vraničar — namestnik in člani: Franc Istenič, Marija Vitez, Milena Sagadin, Stane Primožič, Boris Pertot, Jošt Bajželj, Magda Ostanek — Tisk: ČP »Gorenjski tisk« v Kranju LETO XI. — 6. VI. 1968 <- št. 5 r------------------ Naš novi CDS voljen 24.4.1968 Soklič Boris — predsednik Škofič Franc — namestnik GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS — KRANJ Izvršitev osnovnega plana v marcu In problematika Obvestilo: v prejšnji (4. številki) smo naredili 2 napaki v članku »Izvršitev osnovnega plana. ..« Prva napaka je v samem naslovu, kjer bi moralo pisati meseca februarja (ne marca), druga napaka (tiskarski škrat) pa je v drugem odstavku, kjer je govora o dosežkih predilnice II. Namesto... v efektivnih kg je dosegla 51,1 % bi moralo pisati 95,1 %. Prosimo, da nam bralci oprostijo! Uredništvo PREDILNICA I Enota je marca precej visoko prekoračila osnovni plan, saj je dosegla v efektivnih kg kar 119.8 %, v baznih pa 107,8 %. Tako ima enota kumulativno 104.8 % v ef. kg in 99,0 % v baznih. Na velik presežek v ef. kg je vplivalo, ker je predilnica obratovala na prosto soboto 30. marea, ker je predla povprečno nižjo Nm, kot jo predvideva plan in ker je marca poskusno obratovalo 6 Hispano prstančevih strojev. Preskrba s prejo je bila v redu, le za rdečo mešanico ni povsem odgovarjala razpoložljiva kvaliteta bombaža. Predilnica I ima vedno večje težave s predenjem nizkih številk preje. To prejo bi morala dati Škofjeloška predilnica, vendar to ne izvaja po naročilu, pa mora problem reševati naša predilnica. Da to izvemplansko reševanje vpliva negativno na njeno plansko proizvodnjo, je seveda razumljivo. PREDILNICA II Enoita je naredila 109,9 % v efektivnih kg in 109,1 % v baznih. Tudi ta enota je delala 1 dan več, da bi tako nadoknadila izpadlo proizvodnjo meseca februarja. Preseganje v baznih kg pa je visoko zato, ker je predilnica II predla povprečno Nm 48,66, medtem ko je bila planirana Nm 46,34. Preskrba s surovinami je potekala v redu. Obratovala sta (krajem meseca) že dva nova prstančeva stroja. TKALNICA I Meseca marca je ta enota naredila 95,6 % v trn in 96,8 % v votkih. Kumulativno ima tako 96.7 % v tm in 96,7 % v votkih. Enota torej tudi marca ni izvršila osnovnega plana in isto velja za kumulativne dosežke. Na neizvršitev je vplival kvar ventilatorja pri kotlu, zaradi katerega tkalnica ni obratovala v celoti. Negativno pa vplivajo na proizvodnjo tudi menjave artiklov in še posebno nekvalitetna preja, ker je iz različnih mešanic. Izkoriščanje statev je bilo 87,0 %, I. kvalitete pa je bilo marca 85,1 %. TKALNICA II Meseca marca je naredila 95.8 % v tm in 96,1 % v votkih. Kumulativno pa ima 94,3% v tm in 96,3% v votkih. Vzroki za neizvršitev plana so isti kot v preteklem mesecu. Vsa p rej a,, posebno osnova, ki vsebuje ameriški bombaž povzroča pogoste pretrge, kar razumljivo vpliva na količino in kakovost izdelkov. Zaradi razmeroma kratkih metraž za domači trg so pogoste menjave, ki povzročajo dodatne zastoje. Zastoje je povzročila tudi neprispela preja iz Loške predilnice. Izkoriščanje strojev se je — v primerjavi s prejšnjim mesecem — zmanjšalo. I. kvalitete tkanin je bilo 83%. PLEMENITILNICA I V tm je naredila 91,7 %, v kvadratnih pa 94,5 %. Kumulativno ima enota 94,4 % v tm in 90,2 % v m2. Tiskane in barvane tkanine so bile izvršene 91,3 %, surove pa 93,9 %. Ce dodamo usluge, je enota dosegla 99,0 % izvršitev plana. Dispozicije za domači trg Sklepi 13. redne seje Centralnega delavstkega sveta Tekstilne industrije »Tekstilindus« Kranj, ki je bila dne 19. 4. 1968 DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika 12. redne seje CDS; 2. Pregled sklepov 12. redne seje Upravnega odbora. 3. Imenovanje dveh članov v Delavski svet Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo v Kranju in enega člana v Svet Zdravstvenega doma Kranj. 4. Sklepanje o razdeljevanju sredstev za rekreacijo in o delitvi sredstev za OD iz posebnega sklada CDS. so bile dane pravočasno, za izvoz pa jih je manjkalo do roka za 770.000 tm. Kvaliteta tkanin se je v primerjavi z mesecem februarjem izboljšala za 1 %. Izpad proizvodnje zaradi okvare ventilatorja pri kotlu je enota nadoknadila tekom meseca marca. PLEMENITILNICA II V tm je imela 83,5 % v kvadratnih pa 85,4 %. Kumulativno pa ima v tm 84,3 % v m2 pa 87,4 %. Ad) 1: Potrdi se zapisnik 12. redne seje Centralnega delavskega sveta z dne 25. 3. 1968, kot je bil predložen. Ad) 2: 1. Sklepi 12. redne seje Upravnega odbora z dne 1. 4. 1968 se vzamejo na znanje kot so bili predloženi. 2. Predlog skupščine občine Kranj, Sveta za narodno obrambo se osvoji ter se prevzamejo stroški za financiranje enote protiletalske obrambe industrijskega bazena in mesta Kranja od zračnega napada, v višini 63.380 N din. Navedena sredstva se nakaže v Enota je dosegla manj, ker je naredila veliko uslug (274 tisoč tm!). Tako velike količine uslug (belilnica je ozko grlo) so vplivale na planske izvršitve. Negativno vpliva na izvršitev plana tudi to, da je sedanji asortiment izdelkov težji in zahteva tudi več faz, kar zmanjšuje količinske dosežke. Take razmere bodo v prvem polletju, vnaprej pa bo treba poskrbeti, da bi kapacitete v plemeni-tilnici bolj enakomerno in do največje možnosti izkoriščali. postavljenih rakih, v kolikor ne bi svoj delež dali v opremi. 3. Pritožbo Palovsiiilk Albina z dne 29. 1. 1968 oziroma zahtevek, da se mu izplača razlika v plači med delovnim mestom strojnika in ohraitovodja termocentraie ter da se mu izplača razlika nadomestila osebnega dohodka za letni dopust in državne praznike za čas od 1. 3. 1963 dalje do kraja zaposlitve, se zavrne. Osvoji se pojasnilo oziroma odgovor kadrovsko socialnega sektorja na pritožbo. 4. Sindikalni podružnici podjetja se odobri dotacija v višini 100 tisoč novih dinarjev za delo družbeno političnih organizacij v letu 1968. Ad) 3: 1. Za člana delavskega sveta Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo v Kranju se imenujeta Petelin Jože in Francelj Helena. 2. V svet Zdravstvenega doma Kranj se imenuje kot član Roji-na Tine. Ad) 4: 1. Potrdi se Pravilnik o razdeljevanju sredstev za rekreacijo kot je bil predložen. 2. Sprejme se predlog o delitvi sredstev za OD iz posebnega sklada CDS s tem, da se a) vsakemu zaposlenemu članu kolektiva izplača v mesecu septembru enkratni znesek, pri čemer se upošteva delovna doba zaposlitve v našem podjetju, v naslednji višini: (glej tabelo spodaj) b) Pri izplačilu se tudi upoštevajo vaj end dn delavci v priučeva-nju ter delavci, ki so zaposleni v Delavski restavraciji in Delavskem domu podjetja. Za zaposlitev v tem podjetju se šteje tudi zaposlitev v podjetjih, katerim je sedanje podjetje pravni naslednik. Delovna doba zaposlitve v podjetju se upošteva do vključno 31. 12. tekočega leta. c) Pravico do tega deleža imajo samo delavci in vajenci, ki so v delovnem oz. učnem razmerju še na dan 31. 8. tekočega leta pa do dneva izplačila. Za člane kolektiva, ki se začasno zaposlijo v počitniškem domu podjetja, se smatra, kot da so neprekinjeno zaposleni v podjetju. Člani kolektiva, ki se po odsiu-ženju kadrovskega roka ponovno zaposlijo v podjetju pred 31. 8. imajo pravico do ustreznega zneska, pri čemer se upošteva tudi Predilnica I. Blaznik Jože Vidmar Ivana Karlin Avgust Skubic Alojz Predilnica II Slavič Miroslav Hribar Franc Urbančič Anton Tkalnica I Brezec Ivanka Hudovernik Mato Veternik Anica Hribar Andrej Šoštarič Milan Pisovec Dragica Jesenovec Vinko Ažman Marija Vojičič Ratko Knez Anton Belančič Jure Tkalnica II Kodrič Franc Jerman Rok Pucelj Vida Valentinčič Saša Planinc Miha Hočevar Ivo Vegelj Jože Traven Ivan Kepic Ivanka Plemenitilnica I Smrekar Tone Žvokelj Milan Kavčič Anton Ing. Završnik Tomaž Plemenitilnica II Ing. Čeme Zvonka Kuralt Franc Vzdrževanje I Markuta Franc Kert Jože Vzdrževanje II Frelih Mirko Draksler Janez Uprava Oman Ančka Petelin Jože Ing. Seliškar Stane Valjavec Slavka Gravura Čadež Franc T ermocentrala Vukašinovič Vid CDS ima skupaj 45 članov V_________________________J mesec ponovnega nastopa dela. d) Delavcem, ki so se pred iz- plačilom starostno ali invalidsko upokojili, pripada ustrezni del zneska iz čl. 1 tega sklepa. Tem delavcem se upošteva kot cel mesec zaposlitve tudi1 tisti mesec, v katerem so prekinili delovno razmerje zaradi upokojitve. e) Delavci in vajenci, tki so sklenili delovno oz. učno razmerje v tekočem letu, nimajo pravice do tega izplačila. Meseca maja je obiskal naše podjetje tovariš Marjan Rožič, sekretar Zveze sindikatov Jugoslavije. V pogovoru o aktualnih gospodarskih in družbeno političnih vprašanjih so sodelovali predstavniki podjetja in družbeno političnih organizacij (dalje na 2. strani) nad 1 • nad 5 • nad 10 nad 15 nad 20 nad 30 5 let 10 let 15 let 20 let 30 let let zaposlitve v podjetju 100,— N din 150,— N din 200,— N din 250,— N din 300,— N din 350,— N din CeNtRALN| dE|_AvS|roj5:) pa tudi bife je neprimeren vencije med1 realizacijo načrta za uvedbo centra za ^ takšno števiio ljudi, kot jih elektronsko obdelavo podatkov. ima naša enota,« so rekle tkalke urejena menza v obratu I ali bolj Mreža predstavlja grafičen prikaz v katerem so ^ tkalnice j. konkretno rečeno njena kuhinja, vsa posamezna mesta medsebojno številčno poveza- Povprašal sem naprej in ugoto- že laik spozna, da (je delo v (tej na, kar pomeni, da se morajo posamezne aktivnosti vj^ l(ja na primer predice v pre- kuhinji izredno težko dn nezdra-reahzirati v časovnem zaporedju, ki ga zahtevajo (j^mci j sploh nimajo polurnega vo. Prostor je za sedanje količine Kot naslednji problem je ne- številke v mrežastem diagramu. Posamezne etape v mreži se po potrebi lahko še razčlenijo na več sestavin, da bi se lahko obdelovale povezano in vzporedno z ostalimi deli. Vsebino te mreže, ki jo priporoča tuja praksa, lahko uspešno uporabimo tudi pri naših pripravah, ker zajema vse etape dela od ideje do začetka obdelave. Te etape so naslednje: 1. Sestavitev načrta del, ki bo Obsegal priprave za uvajanje elektronskega računskega centra (ERC). 2. Analiza sedanjega toka informacij, ter sedanjih in bodočih potreb po informacijah v podjetju. 3. izdelava grobega načrta. 4. Izdelava nnega načrta. 5. Izdelava orientacijskih načrtov na osnovi problemov, po katerih se odvijajo programi. 6. Programiranje. 7. Reorganizacija. 8. Planiranje organizacije dela v »ERC«. 9. Zaključek Zaradi sprejetja definitivne ODLOČBE o uvajanju elektronske obdelave podatkov, je treba vise rezultate temeljnih predhodnih preučevanj strniti v poročilo, ki ga je odgovorno vodstvo prej podrobno prediskutiraLo. Vsebina poročila naj bi zajemala samo bistvene podatke, ki so važni za sprejem odločbe. N. pr.: — roke, — možnosti za doseganje določenih ciljev, — potrebne tipe in kapacitete strojev, — investicijska vlaganja, — stroške, — verjetne koristi itd. Ob zaključku pa je o tej problematiki potrebno Ob smrti dragega očeta se iskreno zahvaljujem vsem poudariti še nekaj. Namreč važnost, obšknost in sodelavcem iz komercialnega sektorja za venec in izrečeno vsestranska obveščenost sodelavcev in celotnega sožalje odmora, torej tudi ne možnosti, malic im kosil daleč premajhen, da bi v miru pojedle malico. Orne- neustrezno opremljen in zelo slani! sem že, da je tak način kva- bo postavljen. Brez .prepiha ni ren, ker zmanjšuje delavčevo spo- možno delati, ker je potem zaito-sobnost in zbranost, hkrati pa hel, vroč in poln sopare, če ga povzroča med delom zaužita ma- zračijo (odpreti morajo Okna in lica tudi zdravstvene motnje, vrata) pa je tak prepih, da je Vprašanje je, če na tak način kaj čudno, če sploh ostane zdrav še pridobimo? Prizadeti so povedali, kdo od osebja. Ni pa to edino da je njihov ODS že večkrat sku- gorje! Izrabljen je štedilnik, pri-šal doseči polurni odmor za vse manjikuje najosnovnejšega prosto-zaposlene v predilnici, pa mu to ra za pripravo hrane, za pomiiva-ni uspelo. Vprašanje je, če je tak nje itd., denarja za adaptacijo način najboljši? člani iz tkalnice I (isto velja za predilnico ?) se jeze, ker nimajo ustreznega prostora za malicanje, ker morajo dalje na dežju in v mrazu stati pred bifejem. »Za No-vigrad je dovolj denarja,« pravijo, »za ustrezne prostore, kjer bi v miru in človeško pojedli svoj obrok, ga pa ni!« Saj nismo pro- pa ni. Pa se zopet vsiljuje vprašanje: je prav, da je bilo dovolj denarja za res moderno ureditev naselja v Novigradu, kjer bo preživelo letovanje okrog 2000 ljudi, medtem ko morajo v tej kuhinji pripraviti dnevno 900 do 1100 toplih obrokov in okrog 300 kosil, denarja za ureditev te kuhinje pa ni! Vse kaže, da bo tež- ti, da se uredi naselje v Novigra- ko utemeljiti upravičenost pred-du, vendar bi odgovorni morali nos ti Novigrada! Odgovorni bodo upoštevali, da je naš problem zato morali čimprej rešiti tudi mnogo važnej ši in bo tj upravičen, problem menze v obr atu I. Sezona v Novigradu traja 4 me- P. G. ZAHVALE kolektiva o značilnostih in deliu elektronskih računskih strojev, ter organizaciji uvajanja elektronske obdelave podatkov, je silno (pomembna. Koncepcija nove organizacije dela, ki se pripravi zaradi elektronske obdelave podatkov, se lahko uspešno realizira v razmeroma krajšem času samo pod pogojem, če so vsi sodelavci in kolektiv o tem pravočasno in učinkovito informirani. Pot od koncepcije do uresničitve nove organizacije ali njenega dejanskega uvajanja v poslovanje ni povsod ista in se ne premaguje brez težav. Te . . nastajajo v glavnem zaradi nasprotij glede uporabe mevanje in izrečeno sožalje, obrtniškega ali ročnega načina dela, oziroma zaradi neelastičnosti kadrov in težkega opuščanja pridobljenih navadi pri delu. ‘Pri nekaterih ljudeh zato nastopa strah, da bodo z uvedbo elektronske obdelave podatkov izgubili sedanje pozicije ali delovna mesta itd. Skupek navedenih in drugih razlogov predstavlja dovolj močan odpor pri. uvajanju elektronske obdelave podatkov. Njegovo ostrino je mogoče ohromiti samo s pomočjo obširnih in odprtih informacij znotraj kolektiva, (ki bodo na osnovi neizpodbitnih Vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti — lepa hvala! Jožica Jeraj Ob smrti mojega moža Janeza se lepo zahvaljujem sodelavcem in ostalim tkalcem vseh treh izmen ter delavcem iz priprave v obratu I za denarno pomoč. Zahvaljujem se dalje tudi sindikalnemu odboru tkalnice I. Vsem in vsakemu pa še posebej najlepša hvala za razu- Pavla Zavrl z otroki CENTRALNI dE|AvSk! SVeT (dalje s 1. strani) Odsotnost delavca zaradi preisko- Delavcem in vajencem, ki so valnega zapora ali pripora se sma-pred 31. 8. oz. pred dnem izpla- tra kot opravičeno odsotnost z čila prekinili delovno ali učno raz- dela. dejstev in izračunov prepričale ljudi o nasprotnem, merje ne glede na vzrok prekinit- h) Odsotnost z dela zaradi otrož-Torej v okviru vseh priprav je potrebno izbrati ve, ne pripada izplačilo tega zne- nih vaj, bolniškega staleža, porod- 4 : u.ni:nl!rrVTr!4fi MiA4.n.if*pn — mama ^ _ 1__ « • v i i « . tudi učinkovita sredstva, s pomočjo katerih se bo ska. širilo informiranje dn pripravljala tia ter ugodna klima. Glede na to, da sta na Gorenjskem že elefctron-ska računska centra v dveh podjetjih (»ISKRA« Kranj in »ŽELEZARNA« Jesenice) je dana možnost , za pridobitev določenih izkušenj in nasvetov s tega ?e se sma^ra n6°Pra!V1' področja. Specifičnosti tekstilne industrije pa bi čeno odsotn,ost z dela-seveda zahtevale nekatere dodatne študije in razi- f) Za vsak neopravičen dan z dela se izplačilo zniža za pripadajoči enomesečni znesek. Odsotnost delavca zaradi prestajanja zapor- niškega dopusta, rednega in izrednega plačanega dopusta, skrajšanega delovnega časa zaradi nege otroka ali invalidnosti, se za izplačilo računa kot polni delovni čas. i) Ta sredstva se ne upoštevajo pri izračunu poprečja za nadome- , _ .g) Delavcem, ki so opravičeno stilo za redne in izredne dopuste skave. Pomoč pri tem delu bi lahko nudila firma, odsotni z dela (izredni neplačani ter za boleznine, ki organizira in uvaja »IBM« sisteme, ker razpo- dopust) 6 ali več obratovalnih dni j) Izvajanje tega sklepa stopi strokovnjaki specializiranimi za tekstilno v posameznem mesecu, jhn za do- v veljavo in se ga izvaja od 1. 1. tični mesec izplačilo ne pripada. 1968 dalje. laga s stroko. Člani kolektiva! Uspel uvoz bombaža Iz Pakistana - po zaslugi Poslovnega združenja Ker pripravljamo izredno številko Tekstilca ob 40. obletnici nastanka obeh nekdanjih tovarn, ki danes sestavljata naše podjetje Tekstilindus, vas prosimo, da nam posodite pomembnejše slike ali zapise teh tovarn (zanesljivo jih bomo vrnili!), da bo številka bolj popolno prikazala razvoj in napredek skozi vseh 40 let. Uredništvo Iz povedanega se vidi da je moralo Poslovno združenje premagati težke ovire da je dokončno le uspelo izvršiti omenjen uvoz bombaža. Ni dvoma, da zasluži poslovno združenje priznanje za tak uspeh. P. G. 26. maja je prispela v Koprsko luko grška tovorna ladja AIS-GEORGIS, ki je pripeljala preko 2.800 ton bombaža. Realizator tega uvoza je v celoti Poislovno združenje, naročniki oziroma koristniki pa so tekstilna podjetja iz Slovenije. Brez dvoma je ta dogodek izredno pomemben, saj je to prvi uvoz bombaža, ki ga je Poslovno združenje izvedlo brez posrednikov, hkrati pa predstavljajo uvožene količine bombaža — ob stalnem pomanjkanju surovin — veliko olajšavo za koristnike. Ker je Sueški prekop zaprt, je morala ladja obiti vso Afriko in pinti skozi Gibraltar. Ta pot je trajala 52 dni. Posadki je uspelo priti na cilj brez zamude. V pomorskem transportu je navada, da naročnik tovora pričaka ladjo v luki in se zahvali kapitanu in posadki za uspešno izvršeno nalogo. To dolžnost so ob prihodu ladje v Koprsko luko izvršili naslednji tovariši: Dušan Horjak, direktor Poslovnega združenja, Rudi Polak, direktor Tekstilindu-sa in hkrati zastopnik tekstilnih podjetij, ki so bombaž naročila ter Viktor Žagar, član Poslovnega združenja. V nadaljevanju objavljamo opis oziroma potek tega posla, od prvih razgovorov pa do izvršitve. Ta opis dogodkov nam je dal tov. Viktor Žagar. »Kancem meseca oktobra 1967 je pričelo Poslovno združenje tekstilne industrije pripravljati dogovore z Narodno banko Beograd za uvoz 2.500 ton pakistanskega bombaža po tako imenovanem barter-bunari poslu. 7. novembra 19-7 je bil tozadevni sestanek interesentov za uvoz tega bombaža v podjetju Tekstilindus Kranj. Interesenti so bili: Tekstilindus — Kranj, MTT — Maribor, Predilnica Litija — Litija, Gorenjska predilnica — Škofja Loka, Tekstilna tovarna — Prebold. V smislu teh dogovorov je zahtevala Narodna banka — glavna centrala Beograd 16. novembra 1967 garancije poslovnih bank od omenjenih liimteresemtov za uvoz pakistanskega bombaža. 22. decembra 1967 je bilo zaključeno pri treh prodajalcih v Pakistanu 2.500 ton pakistanskega bombaža. Takoj ipo zaključenju je Narodna banka — Beograd izjavila, da bo dala na to kupovino svoj veto, ker je bolj potrebno, da se uvozi namesto bombaža juta. Z ozirom na te izjave so bili razni razgovori z Narodno banko — Beograd in dokazovanja, da je bombaž s pogodbami že zaključen mi bi nastaie velike posledice (.penale), če pogodbe ne bodo izpolnjene. ro dolgih pregovorih je Narodna banka — Beograd zahtevala, da aajo podjetja od svojih bank ponovne garancije, da ‘bo kupovina devizno in dinarsko plačana do 31. 7. 1968. 22. 1. 1968 je Narodna banka — Beograd obvestila Poslovno združenje, da se izjemoma strinja z izvršitvijo uvoza 2,5 tisoč ton bombaža, vendar pa zahteva od interesentov odnosno njihovih poslovnih bank nove garancije z novo formulacijo besedila. 25. 1. 1968 je Poslovno združenje prejelo od interesentov zahtevane nove garancije z novo formulacijo. 29. 1. 1968 smo obvestili podjetja koristnike bombaža, da hoče imeti Narodna banka — Beograd ponovno nove garancije. 1. 2. 1968 smo prejeli te garancije in jih 3. 2. 1968 poslali v Beograd na centralo Narodne banke. 6. 2. 1968 je zahtevala Narodna banka na te garancije še dodatne telex-izjave od poslovnih hank, ki pa so bile zgolj formalnost, ker je bilo 'besedilo v zadnjih garancijah ravno .tako precizirano, kot je zahtevala Narodna banka v potrdilu s teleksom. 19. 2. 1968 smo dobili od Narodne banke — Beograd pooblastilo, da .so pripravljeni .dati dovoljenje za uvoz pakistanskega bombaža namesto v višini 1.500.000 $ samo 600.000 J, ker so ugotovili, da so baje sredstva dz barter-bunari posla izčrpana. Na naše proteste glede tega in prikazovanje posledic, ki ibodo iz te okrnjene 'dodelitve sredstev nastale je (končno 20. 2. 1968 izdala Narodna banka — Beograd reše-nje za uvoz 2.500 ton v višini 1.500.000 $. Isti dan je dala Na- rodna banka še dodatno rešanje šini 180.000 J. To rešenje smo preža uvoz še 300ton bombaža v vi-, jeli 22. 2. 1968. Na levi je kapetan, grške ladje (na žalost nismo uspeli zvedeti njegovo ime!) Skupaj 2.849.863 kg Pripomniti je še, da so pri izbiri tega bombaža v Pakistanu sodelovali strokovnjaki iz podjetij MTT — Maribor tov. Kovač Tekstilindus tov. Martelanc Predilnica Litija tov. Vidovič zaključevanje je izvršil tov. Zorn — Poslovno združenje. Dokončni prevzem pred nakladanjem je izvršil tovariš Vidovič iz Litije, samo nakladanje pa je nadzoroval tov. Lučič od Transjug, Ljubljana!« Velika skladišča v koprski luki Na osnovi tega smo imeli možnost za odpiranje akreditivov, ker smo pričeli 1. 3. 1968. Dne 25. 3. 1968 je po predhodnem zaključevanju ladijskega .prostora prispela v luko Karachi — Pakistan grška ladja AIS-GEOR-GIS s tonažo: 8500 ton, brzina: 10 milj/na uro, 'letnica izgradnje: 1931, ter pričela natovarjati zaključeni bombaž. Dne 26. 5. 1968 je prispela ta ladja v našo luko Koper in pripeljala 16.158 bal bambaža, od katerega prejmejo: Tekstilindus — Kranj 804.603 kg MTT — Maribor 404.380 kg Predilnica Litija 821.329 kg Gorenjska predilnica — šk. Loka 509.018 kg Tekstilna tovarna — Prebold 311.073 kg Takole zgloda vskladiščen bombaž na ladji (AIS-GEORGIS) Naša rokometna ekipa (Tekstilindus — BPT) Člani obratnih delavskih svetov Vseh članov ODS je 174 T k a 1 n i c a 11 : Predilnica I: 1. Urbanc Kati — preds. 2. Podgoršek Nada — nam. 3. Bizjak Marija 4. Požek Anton 5. Štefe Stane 6. Krese Marija 7. Jalovec Lojzka 8. Pilar Marija 9. Osterman Alojz 10. Jezeršek Stana 11. Gubanec Ivana 12. Mali Kristina 13. Krese Ana 14. Kmetič Anica 15. Alibabič Ahmed 16. Peternelj Milka Predilnica II.: 1. Rozman Franc — preds. 2. Kejžar Franc 3. Bosilj Štefka 4. Kristanc Slavka 5. černilec Polona 6. Kern Cilka 7. Burgar Silva 8. Belažič Leopold 9. Ferkulj Alojz 10. Kolenc Marija 11. Lesjak Edo 12. Mulej Miha 13. Orehar Franc 14. Slavič Jožefa 15. Žagar Marinka Tkalnica I. : 1. Nadižovec Mirko 2. Bele Simon 3. Križaj Nežka 4. Cof Jože 5. Fabjan Justa 6. Kržišnik Franc 7. Trškan Silva 8. Kepic Ivan 9. Velikanje Mira 10. Zakotnik Marjan 11. Pišler Valentina 12. Vreček Marija 13. Tomac Elza 14. Zeni Franc 15. švegelj Mihela 16. Vilfan Marija 17. Brulc Fani 18. Drinovec Marija 19. Džukič Ana 20. Gašperlin Tončka 21. Golob Vida 22. Hajdukovič Franc - pred. 23. Kepic Marinka 24. Knez Anton 25. Lukan Polona 26. Mihelič Ivanka 27. Novak Tončka 28. Pogačnik Janko 29. Smolej Lado 30. Sušnik Janez 31. Tomac Jože 1. Bokal Rezka 2. Draksler Pavel — preds. 3. Hafner Edo 4. Hervatin Silva 5. Janežič Iva 6. Kalan Helena 7. Kovačič Stana 8. Kristanc Angela 9. Križnar Anton 10. Likar Peter 11. Mavec Stane 12. Mlakar Pavla 13. Modrijan Cilka 14. Ostanek Edvard 15. Pečan Franc 16. Perčič Stane 17. Strupi Slava 18. Šenk Franc 19. Šolar Marija 20. Šetina Berta 21. Stupar Milka 22. Veternik Ivan 23. Zorman Marinka 24. Zrimšek Janez P 1 e m e niti 1 nic a I: 1. Benedik Vinko 2. Bergant Martin 3. Virant Slavko - preds. 4. Grašič Jože 5. Hudoklin Antonija 6. Lanjšček Gezo 7. Košir Silva 8. Košmrlj Alojz 9. Nograšek Janez 10. Podjed Tončka 11. Rehberger Miha 12. Rozman Slavka 13. Rupar Lado 14. Ropret ing. Tone 15. štumberger Miro 16. Cugelj Edmund 17. Tičar Franc 18. Jugovič Ivica 19. Omejc Alojz P1 e m e niti 1 nic a II: 1. Krivec Marija 2. Ažman Matevž 3. Kristan Anton 4. Košir Pavla 5. Begič Ivanka 6. Logar Francka 7. Cerar Marija 8. Govekar Marjan 9. Koželj Majda 10. Kurat Anton — preds. 11. Oselj Janko 12. Pirkmajer ing. Marija — nam. preds. 13. Tomc Anica Vzdržev. obrat: 1. česen Martin 2. Grilc Franc 3. Götz Erik 4. Homar Brane 5. Jenko Mihael 6. Rogelj Franc 7. Potočnik Anton 8. Vilfan Pavel — preds. 9. Draksler Pavel 10. Auman Alojz 11. Matelič Miro 12. Sušnik Alojz 13. Zavrl Martin 14. Sušnik Valentin 15. Viso višek Adolf 16. Suhadolnik Leopold 17. Žvokelj Drago Gravura : 1. Gabor Štefan 2. Humerca Jože 3. Jež Vinko 4. Mauser Ivan 5. Štemberger Ludvik 6. Hočevar Alojz 7. Slak Ivan 8. Smrekar Dana 9. Knific Janez 10. Jekovec Peter — preds. 11. Nadižar Rajko (Mandatna doba komisij je 2 leti; 1967—1969) Komisijazaprošnje in pritožbe: Valjavec Slavka — predsed. Mihelčič Franc — namestnik člani: Cerar Francka Vrtačnik Franc Bogataj Vera Komisija za zaščito delov, dolžnosti: Borštnar Stane — predsed. namest. Podgornik Adolf Sušnik Valentin — nam. pred. namest. Rozman Franc Skubic Alojz — član namest. Zamida Ana Stanovanj ska komisija: Križnar Anton — predsed. Kokalj Franc — namestnik člani: Ažman Marija Alič Ivan Štiglic Dušan Peternelj Anton Podgoršek Nada Termocentrala: 1. Sušnik Valentin — preds. 2. Muren Janko 3. Benedik Janez 4. Dolžan Jože 5. Hudobivnik Milan 6. Kavčič Stane 7. Kepic Jože 8. Meliher Alojz 9. Tomažič Karlo 10. Zupan Franc 11. Škulj Valentin U prava : 1. Bregar Jože 2. Dolenc Franc 3. Fajdiga Darinka 4. Grabec Boris 5. Grohan Ivka 6. Ivšič Jožica 7. Jeler Vid 8. Konc Ivanka 9. Kralj Silva — preds. 10. Planinšek Janez 11. Podgornik Lea 12. Roš Cilka 13. Savnik Rezka 14. Smodej Rina 15. Škofič Franc 16. Štros Miro 17. Virčič Pavla Koblar Ivica Čadež Franc ml. UO izobraževal, centra: Kompare Viktor — predsed. Pegam Janko — namestnik člani: Javornik Jože Završnik ing. Tomaž Zirkelbach Vili Strniša Marjan Primožič Stane Ko ordinacijska komisija za OD : Pertot Boris — predsednik Brezec Jože — namestnik člani: Tomažin Marjan Markelj Stane Božičevič Janez Podgornik Dana Pisovec Dragica Drobnič Marinka Vraničar Janez Kovačič Marica Šmid Jelka Ravnihar Miro Komisija za odlikovanja: Jenko Polde — predsednik Istenič Franc — namestnik člani: Rakovec Anton Božič Polde Hajdukovič Franc Komisija za ugotavljanje delovnih mest mladoletnikov, žena in invalidov Kovač Milka — predsednik Karlin Avgust — namestnik člani: Valhar Majda ing. Debevc Bogo Brglez Pavla Komisija za varnost pri delu: Hafnar Nande — predsednik Turel ing. Milan — namestnik člani: Alič Ivan Križaj Jože Bergant Jernej Vilfan Stane Kodrič Rudolf Šmid Jože Eržen Ivan Bogataj Ivan Capuder dr. Mira V upravni odbor počitniške skupnosti: Valjavec Evgenij — predsed. Ambrožič Vlado — namestnik člani: Zorman Kristina Kovačič Stana Žvokelj Drago V svet delavske restavracije: Draksler Pavel Jereb Ivo Kovačič Marica Žvokelj Milan Metelko Marija Dopudža Jelka V svet konfekcije »Triglav«: Vraničar Janez Černe Zvone Remic Franc V UO delavskega d o m a : Koporec Franc Tomažin Marjan Tišler Lojzka Hrgovan Katica Strnad Ljuba Lonič Cvetka Čarman Matevž V ustanovno skupščino izobraž. skupnosti Kranj: Primožič Stane Komisije pri CDS IMENOVANE NA 1. REDNI SEJI DNE 15. 5.1967 Na sliki so tekmovalci obeh rokometnih ekip Za igro in dopust 1. Kot posebnost letošnje mode so obleke za mlade dekleta v karo desenih in pastelnih barvah v kombinaciji is čipko. Sikica prikazuje ljubko obleko v drobnem ika-ro desenu pastelne barve okrašene s čiipiko, kli je (vezena v belo blago. barvnega pikaja ali gabardena. Pas je pomaknjen nekoliko navzdol. 8. Enobarvna oblekica s čipko spredaj po celi dolžini. 9. Oblekca (je sešita iz drobno vzorčastega blaga svetle barve. Spodaj prišijemo dve vrsti čipk. Mačke in kratko bluzico, na spodnji rob prišijemo dve vrsti čipk. 10. Za vroče dni naredimo iz blaga z drobnim karo vzorcem 2. Oblika istega kroja kot pod št. 1 prav tako v drobnem karo vzorcu. Po dolžini obleke v enakomernih presledkih prišijemo čipko, ki ni drapirana. Ovratnik je iz belega blaga. 3. Še ena obleka v gornjem stilu, le da ima d rapi rano krilo. Čipka je vstavljena v prednjem prsnem delu. Drobni gumbki so belli, kakor tudi ovratnik. 4. Skice prikazujejo kako si lahko iz istega blaga pripravimo garderobo za dopust. Vzamemo potiskam pike z živahnim motivom in kombiniramo z enobarvnim blagom. Seveda je takšen model kopalne obleke primeren le za vitke postave. Nedrček kombiniramo z enobarvnim blagom in spredaj prišijemo še pentljo. 5. K isti kopalni obleki dodamo krilo za plažo, poživimo ga z enobarvnim blagom, tako da dodamo pas. 6. Tretja kombinacija pa je še kratka halja k dolgim Mačam iz enobarvnega blaga. 7. Oblekica za punčko iz eno- % ®w\ * iM| 11. Oblekica pastelne barve v drobnem desenu z drapiranim krilom. Okrog vraitu im na spodnji rob prišijemo čipko. 12. Ljubka oblekica s podaljša- nim životkom in zvončastim krilom. Vzorček, drobne pike na beli podlagi. MAK In še za vas! Letošnji stil oblačenja daje možnost velike izbire krojev; in linij. Čeprav se že uveljavlja linija oblek, ki so prekinjene (v pasu, se večina bralk še vedno navdušuje za padajočo meoprijeto linijo, ki je tudi bolj uporabna. Marsikatero manjšo telesno nesorazmernost ali kak odvečni kg se lepo zakrije prav s padajočo linijo obleke. Pike — različne, velike, srednje in prav drobne so letos modeme. Trije različni modeli vam bodo morda, pomagali! pri odločitvi, kako ukrojiti s pikami potiskano blago. Skica 1. (zgoraj!) Za mlajše ženske ali za konec šolskega leta je primerna obleka, krojena nekoliko zvončasto in z globoko gubo spredaj. Dolgi rokavi iso v zapestju in na rami nekoliko nabrani. Pod belim »bubi« ovratnikom je vstavljen bel in z ozkimi robčki prešit plastron. Obleko se zapenja na hrbtu. Skica 2. Večje, neenakomerno razdeljene pike so ukrojene v obleko kombinirano z enobarvnim blagom. Ta obleka, iki jo zapenjamo na hrbtu z zadrgo, je raMo oprijeta in ima vstavljeno gubo ob strani na bokih. Ovratnik je majhen, stoječ, iz pikastega blaga. Obleka nima rokavov. Skica 3. Za srednja leta in za manj idealno postavo je primeren tretji model. Krojen je »princes« z nizko postavljenimi ita. položenimi gubami. Dolgi in ozki rokavi imajo koničaste zapestnike (manšete) in tudi koničast ovratnik; vse je iz odgovarjajočega enobarvnega blaga. Te skice lahko Uporabite tudi za obratno ‘kombinacijo, se pravi: enobarvno blago v kombinaciji s pikčastim, kar je letos tudi moderno. Na sliki imate še bel kostim iz našega Maga Etna. Kostimček je primeren za vsak prosti čas. Krilo je krojeno zvončasto z dvema globokima gubama na prednjem delu. Zgornji del je rahlo oprijet in se ga zapenja z dvema gumboma, ki sta postavljena nekoliko nad pasom. Ovratnik je vezam v »šal« obliki. Rokavi so dolgi in ozki. Kostim dopolnjuje pikčasta ruta. Za tak kostim seveda) lahko uporabite precej naših enobarvnih izdelkov, (spadaj!) Iz potiskane tkanine Agava si naredite dvodelno obleko, ki jo kaže slika. V globoko gubo, ki je prijetna za sproščen korak, je ujeta zvončasta širina krila. Enaka guba se ponovi na zgornjem delu. Majhen klasičen ovratnik in nekoliko širši rokavi, ki segajo do komolcev, so ves okras modela. A. š. Drage bralke! Če nam ne boste sporočile vašega mnenja o ženski strani, vaših želja in predlogov, jo bomo postopoma zmanjšali. Uredništvo Dvoboj — BPT Tržič : Tekstilindus Prva pomoč ŠPORTNO SREČANJE V POČASTITEV 1. MAJA 14. maja je naše podjetje organiziralo športni dan v počastitev 1. maja. Že nekaj let se v ta namen srečujejo športniki iiz Bombažne predilnice Tržič in našega podjetja. Tekmovanje zajema 5 disciplin, zmagovalec pa dobi prehodni1 pokal. Discipline so naslednje: — nogomet, — rokomet, — šah, — streljanje in — kegljanje. Vreme je bilo na dan tekmovanja lepo in sončno, pa so bili razpoloženi tekmovalci in organizatorji. Okoli 17. ure je sodnik pričel nogometno tekmo, nekoliko prej pa so štartali rokometaši. Obe tekmi sta bili na stadionu. Morda je malce čudno in žalostno to, da ni bilo veliko gledalcev, prav posebno pa jih je bilo malo iz našega podjetja. Lepo in prav to ni, saj je smisel tega tekmova-nija tudi zbližanje delovnih ljudi obeh podjetij, medsebojno spoznavanje in prijateljstvo. V prihodnje bi bilo lepo, če bi se člani kolektiva bolj masovno pojavili na taikih in podobnih športnih prireditvah. V posameznih (disciplinah so bili doseženi naslednji rezultati: NOGOMET 4:2 v korist BPT Tržič, ROKOMET 23:17 v korist Tek-stilindusa. Vodoravno: 1. umetnik, ki ustvarja z barvami, 7. karta pri taroku, 12. mestece v vzhodni Istri nad Kvarnerskim zalivom, 18. ravna streha, 19. gospodinjska metla, 20. nakodrano sulkno, 21. starogrška boginja modrosti in umetnosti, 22. necepljen kos lesa, čok, 23. človek, ki se ukvarja s politiko, 24. dal imena generalnega sekretarja OZN (U), 25. dan v tednu, 26. še nerazvit cvet, 27. značilna primorska besedica, 28. ime nemške pesnice Seidel (tudi kratica zagrebške industrije nafte) 29. preprosto otroško vozilo, 30. prosluli francoski general, vodja nekdanje teroristične organizacije OAS (Raoul), 31. redka in lahka tkanina, 32. začetnici slovenskega pesnika z vzdevkom »pesnik Sorškega polja«, 33. vzpetina pri Beogradu z visokim tdevizijsikiim KEGLJANJE 748:682 v korist Tekstilindusa in ŠAH 6:0 za Tekstilindus. Rezultat tekmovanja je torej 3:2 za Tekstilindus. Tako so naši tekmovalci ponovno osvojili prehodni pokal. Povedati moram, da je bilo srečanje s Tržičani izredno prijetno in prijateljsko, predvsem pa športno, borbeno in objektivno. Treba pa je poudarit;, da postajajo tudi člani Tekstilindusa vse bolj športno aktivni in razgibani, kar je res razveseljiva ugotovitev. stolpom, 34. bajeslovno božanstvo s konjskimi nogami in repom (v prenesenem pomenu pomeni razuzdanega človeka), 35. sijaj, blišč, 36. material, s katerim tesnimo, 38. stroj, ki kakršnokoli energijo pretvarja v mehansko delo, 39. krema, maža, 40. ženska oseba iz otroških pravljic, 41. bog pastirjev in čred pri starih Slovanih, 42. poleg Kasdija glavni zarotnik proti Juliju Cezarju in njegov morilec, 43. travnik, 45. letni čas, 46. narava, 49. reditev, vzreja, 50. veiliiika slaščica, 51. ostanek pri mlaovi žita, 52. kvartopirski izraz, 53. izraelsko pristanišče ob Sredozemlju, 54. ime mladega slovenskega šahovskega velemojstra Parme, 55. ptica pevka s hreščečim glasom, 56. tonovski način, 57. kratica za kiioliter, 58. odličen angleški filmski igralec (Peter O’), V PLANU IMAMO ŠE — 8. junija bo »STRELSKA TEKSTILIADA«, — tej bo sledilo srečanje v Mariboru — TROBOJ, — junija bo OSS organiziral druge letne sindikalne športne igre v Kranju med kranjskimi podjetji; nastopih bomo v šestih panogah. —■ kot zadnje bo na programu še srečanje debelih in suhih. Upam, da borno letos dobili skupaj taki ekipi, ki se bosta resnično razlikovali po teži. I. J. 59. slavni italijanski pesnik, avtor »Božanske komedije« (Alighieri), 60. ime našega karikaturista Kosa, 61. brezglava hoja, blodenje, 63. radijski aparat, 64. enovalentni radikal v organskih spojinah, 65. to, kar omotamo, 66. junak Erjavčeve povesti »Ni vse Zlato, kar se sveti« (Blaž), 67. sodobni italijanski slikar (Marino), 68. majhna rana, 69. navdušenje, zanos, 70. lepak. Navpično: 1. nema oseba v gledališču ali pri filmu, 2. kroženje po zraku, 3. glavna ženska oseba Finžgarjevega romana »Pod svobodnim soncem«, 4. nemški idealistični filozof (Immanuel) , 5. starojudovski kralj, 8. kemični znak za radij, 7. nalezljiva črevesna bolezen, '8. sodobni brazilski pisatelj (Jorge), 9. znanost, 10. krilo rimske legije, 11. začet- Čimprejšnjo (začasno) toda pravilno pomoč poškodovanemu ali nenadno obolelemu človeku imenujemo prvo pomoč. Znati jo moramo dati takoj na kraju nesreče, preden pride zdravnik in preden moremo izročiti poškodovanca ali bolnika varstvu poklicnih zdravstvenih delavcev ali v bolnišnice. Pri prvi pomoči je treba ukrepati naglo, pravilno in v pravem zaporedju! Ne smemo poizkušati preveč, ampak moramo vedeti kakšne so motnosti in meje našega delovanja. Vedeti moramo, niči Lidije Osterc, 12. prebivalec starega železarskega kraja na Gorenjskem, 13. kraj v ZRN ob reti Kocher seiverovzhodno od Stuttgarta, 14. spoj, kontakt, 15. moško ime (rimski dopisnik »Dela« Vidmar), 16. pristaš animizma (vere v dušo kot počelo sveta), 17. ženska, ki joče, 22. del ženske garderobe, 23. delovodja na gradbišču, 25. velik kamen, 26. zanos, vznesenost, 29. naravna in umetna tkanina, 30. mehka in gosta tkanina, ki se močno sveti, 31. zmes moke, vode in kvasa, 33. ime švedske filmske igralke Ekberg, 34. znamka kreme za sončenje tovarne »Zlatorog«, 35. izvoljenka italijanskega pesnika Petrarce, ki ji je posvetil večino svojih pesmi, 37. prepir, 38. veliko naselje, 39. osnovni glasbeni interval, 41. popularni francoski pisatelj fantastičnih romanov (Jules, »Otroka kapitana Granta«), 42. ime televizijskega napovedovalca Pre-storja, 43. vlačilec v poljedelstvu, 44. javno priporočanje izdelkov, 45. angleški znanstvenik, po katerem se imenuje fizikalna enota dela (James Prescott), 46. visoka planota, 47. osnovna celica skupnega življenja ljudi, 48. kamen izpodnebnik, meteor, 50. značilna ruska vprega, 51. meso gozdne divjadi, 54. budistični menih, 55. francoski filmski režiser, ki je odkril Brigitte Bardot (Roger), 56. bežen prijem, 58. francoski filmski komik (Jacques), 59. time slovenskega dramskega in filmskega igralca Ulage, 60. nabirek, 62. besedica pred nemškimi priimki, 63. veletok v zahodni Evropi, 64. slovenski zgodovinar (Josip), 66. četrta in triindvajseta črka naše abecede, 67. kratica za »mezzo piano«. 4. nagradna kr. Izžrebani so bili: 1) 15,— KRAU SILVESTER 2) 12,— VUČKO PETER 3) 10.— ERŽEN IVANKA 4) 10,— PRIJATEU FRANCKA 5) 9.— POLOVIC ANČKA 6) 8.— DOVŽAN JOŽE kaj je treba prepustiti samo zdravniku. Učenje prve pomoči nas seznanja, kako ukrenemo pravo stvar ob pravem času. To pomeni, da se učimo delati samo tisto in toliko, kolikor je res potrebno, da rešimo življenje in preprečimo poslabšanje, dokler ne pride zdravnik. Ker to ni vedno mogoče in tudi ne potrebno, moramo znati poškodovanca ali bolnika po prvi oskrbi varno prenesti ali prepeljati na mesto, kjer bo dobil zdravniško pomoč. Kri, bolečine, strah pred smrtjo, splošna zmeda in druge neugodne okoliščine hromijo zmožnosti pomagalca. Ljudje, ki se znajdejo v bližini, često bolj motijo kakor pomagajo, zlasti če niso poučeni o prvi pomoči. Z znanjem prve pomoči bomo dosegli že neko potrebno mirnost, ki je pri takem delu potrebna. Večina poškodb in obolenj na srečo seveda ni smrtno nevarna, največkrat gre le za to, da preprečimo neugodne posledice poškodb ali bolezni in njihove kasnejše zapletke, obenem pa lajšamo bolečino. Od načina prve pomoči je mnogokrat odvisna uspešnost zdravljenja in končna usoda poškodovanca. Marsikdo ne bi umrl, tudi bi marsikdo ne postal invalid, če bi mu pravočasno in pravilno dali prvo pomoč. PRVA POMOČ NI ZDRAVLJENJE, to je stvar zdravnika, pač pa je NUJEN POGOJ ZA KASNEJŠE USPEŠNO ZDRAVLJENJE. Prva pomoč pa ni le v strokovnem znanju in ročni spretnosti, kako obvežemo rano ali namestimo opornico na poškodovani ud. Naloga prvega pomagalca je, da pomiri poškodovanca in mu daje pogum v nenadoma nastali stiski. Že sama zavest, da je ob njem nekdo, ki zna pomagati, je za ponesrečenca velika tolažba. Učenje in znanje prve pomoči pa ustvarja in vzgaja zavest potrebe po varnosti in ta zavest preprečuje nesreče. Kajti izkušnje kažejo, da je nezgod mnogo manj pri tistih, ki poznajo prvo pomoč, kakor pri tistih, ki je ne poznajo. Zato je nujno potrebno, da pozna prvo pomoč čimveč ljudi, oziroma vsakdo vsaj v njeni osnovi, ker bomo s tem preprečili poškodbe in bolezni, ki so ljudsko zlo. KAKO NUDIMO PRVO POMOČ? Najprej si moramo ustvariti pogoje za pregled in delo. Zato je potrebno naglo pregledati položaj in presoditi okoliščine v katerih je prišlo do poškodbe ali bolezni. Ugotoviti je treba, če je v bližini še kdo, ki je vešč prve pomoči. Če je, ga pritegnemo k delu, če ni, pač izberemo najprimernejšo osebo, ki je v bližini. Brž ko vidimo za kaj gre, preprečimo zmedo Z jasnimi in odločnimi povelji. Čimprej pošljemo koga, da obvesti zdravnika ali rešilno postajo. Do prihoda zdravnika ostanemo pri poškodovancu, mu skušamo pomagati, ostati pa moramo čimbolj mirni. Delati moramo hitro, toda ne prenagljeno, govorimo z običajnim glasom, ne vpijemo, da ne napravimo zmede. Poškodovanca moramo predvsem pomiriti s prijazno in sočutno besedo. Obstoja pa 5 neposrednih nevarnosti za življenje, ki jih moramo znati UGOTOVITI HITRO in UKREPATI, ne da bi odlašali en sam trenutek. Te nevarnosti za življenje so: 1. Prenehanje dihanja — nastane pri zadušitvi (obešenju, utopitvi, električnem udarcu, zastrupitvi itd.) bolnik je bled, kosmič vate, ki ga nastavimo pred usta ali nosnice miruje, ne dviga se prsni koš, poškodovanec ne reagira na vbode, vščipe, je v globoki nezavesti. Istočasno preneha biti SRCE. Utripa na zapestju ne čutimo več, tudi bitja srca na levi strani ne. Takšno stanje imenujemo navidezna smrt. Važna je vsaka sekunda. Zato moramo takoj dati UMETNO DIHANJE, istočasno pa s pritiskom na levo stran prsnega koša MASIRATI TUDI SRCE. (Dalje prihodnjič!) 1 2 3 6 5 6 7 8 9 10 H 12 13 11) 13 16 17 15 19 20 21 m 22 g 23 Ik 8! 25 g 26 27 28 m 29 g 30 g 31 32 m 33 g gl 35 36 37 g 38 gl 39 g M gl ki I“ « g « g ^6 ki 1)9 g 50 g 51 g 52 53 * ft g 55 g 56 57 gl 58 * 59 gl 60 61 62 g 63 g Lk 65 66 67 48 6? 70 Rešitve pošljite do 15. junija! STRELJANJE 709:702 Eroga v korist BPT Tržič, Nogometni ekipi obeh kolektivov 5. nagradna križanka - 5. nagradna križanka