Sf. 93
ipMi^toti tiraitimli
Posamezna številka 25 stot.
Let nm *«
Ust Izhaja vsak dan rjutra I rkhc« L M.—, pOJ L fcOO ▼«£ — Posamezne t fh ufcattl 1 kolone (72 flKBftnle«.	podana.
MaB oglas
edflJ$u. Naročr'-L 7«
Z* 1 OJPTCC
io

JINOST
Uredništvo in upravnUtvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Asslm 20. Te, lefon 11-57. Dopisi naj m pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, rekla, macije in denar pa upravništvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založbs In tisk Tiskarne „Edinost" PoduredniStvo v Gorici: ulica Giosufc Carducci 3t. 7, L n. — Telet St 827 Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric.
Pomembnost iehoslovaiko-pollskega zbllžanja
Obisk poljskega ministrskega pred. sednlka in vaditelja vnanje poljske po-iitike, grofa Aleksandra Skrzjrnskega, v Pragi se smatra splošno za znamenit dogodek v točasni mednarodni politiki. Značilno za sedanji evropski položaj je stremljenje državnikov raznih držav po osebnih stikih. Povodom zadnjega zasedanja Društva narodov so bili zbrani v Ženevi državniki vseh držav in so se sestajali na posvetovanja. Na potu tja-Kaj se je čehoslovaški minister, ar. Beneš, zaustavil na Dunaju. Potem so sledili obiski: avstrijskega sekcijskega načelnika dr.ja Schiillerja v Rimu, avstrijskega kancelarja dr.ja Rameka v Berlinu in v Pragi in sedanji obisk poljskega ministra za vnanje stvari v pragi in na Dunaju. To direktno ustme-no izmenjavanje misli med državniki kaže, da današnjega dne igrajo osebni stiki tako važno vlogo kakor nikdar doslej. O tem priča dejstvo, da vse evropsko časopisje spremlja te sestanke z največjo pozornostjo. Zlasti pa posveča tisk obsežna razmotrivanja obi->ku poljskega ministrskega predsednika dr.ja Aleksandra Skrzynskega v Pragi.
Uradno naglašana namena tega obiska sta bila: izmenjava ratifikacije trgovske pogodbe, sklenjene Že lani med državama poljsko in čehoslovaško, in pa vrnitev lanskega obiska Beneševega v Varšavi. Ves svet pa je uverjen, da je pomen sestanka med Benešem in^ Skrzyn<kim veliko dalekosežnejši in j globi ii. Politika obeh teh dveli državnikov je očitno usmerjena proti velikemu cilju: da se ustvari podlaga za dobro sosedstvo, čim tesnejšo prijateljstvo med tema dv ns le ■ nskima. državama, da bosta »ogli ski Ano sodelovati pri reševanju raznih vprašanj evropske In	/ politike, a 2c posebej pri
uredbi razmer srednje Evrope. Zato s ta potegnila križ preko raznih nesoglasij
_ na pr. radi vprašanja razdelitve te-
Sinskega plebiscitnega ozemlja, določitve meje v Karpatih — ki so v prvih povojnih letih v obeh državah ustvarjala atmosfero nervoze in napetosti.
Stremljenje, da se zaključi doba vznemirljivih nesporazumljenj in da se ustvarijo podlage za razmerje popolnega sporazumi jenja in sodelovanja, se ostentativno kaže v izjavah obeh ministrov povodom obiska v Pragi. Na svečanem obedu, ki ga je priredil cehoslovaški minister v čast odličnemu gostu tovarišu, je naglašal dr. Beneš —
, J lv . . . . . .	Rvrnne in v svojih posledicah nikovih pesmi», «Turki na Slivici» in
duhu gori navedenih izjavjM ntat	Prijateljsko in spo- zbor «Ljubica»/ki ga je Glasbena Ma-
tudi za vso Evropo. Prijateljsko razumno sodelovanje med tema dvema državama bo znamenit Činitelj v evropskem okviru. Definitiv^ uredba raz, merja med Poljsko in čehoslovaško v smeri sporazumnega sodelovanja bo brez dvoma izdatno vplivala tudi na razmerje teh dveh držav napram cen-trainiEvropi- Poljski obisk v Pragise more v vsakem pogledu smatrati kot znak poglabljanja in širjenja konsolidacij skepolittke, od katere razvoja bo-STKoE« koiica odvisni: razvoj ev-
sti. Pa ne" le za čehoslovaSko in Polj- ropskih ^^^J^ellV^ sko, marveč tudi in še posebej za Slo- kakor tudi splošni napreaeK m-
strov. Sprejem dr.ja Skrzynskega v Pragi je bil pirsrčen in navdušen. Vsa javnost mu je podajala dokaze bratskega čustvovraja. Istotako je na poljski strani, o Čemer pričajo izjave cele vrste odličnih poljskih voditeljev strank In parlamentarcev o polj sko-čehoslova-škem zbližan ju. Nekoliko teh izjav bomo priobčili v prihodnji Številki našega lista.
S polno pravico pravimo torej, da je obisk poljskega ministra v Pragi političen dogodek nrvovrstne pomembno-
Mussollnijev prihod v Rim
Veličasten sprelem i dueti In Rimu - Mora« za proslavo 21. aprila
šistovskemu vodji vzklikale: Živjo Mus-
solini.
RIM, 17. Z ozirom
H i	| _ ■■
omenivši svoj obisk v Varšavi —, da sedanji obisk Skrzynskega ni samo gola formalnost, marveč ima simbolično pomembnost. Naglašal je potrebo medsebojnega sodelovanja na gospodarskem polju ter opozarjal na skupne interese obeh narodov. Poljska in Čehoslovaška sta imeli — je rekel — v nekaterih točkah in nekoliko časa oddvojena nazi-ranja. Posrečilo pa se je, ne le, da so se ta navzkrižja poravnala, marveč, da so se podčrtale tudi točke skupnih odno-šajev in interesov. Dr. Beneš je ugotovil, da obe deželi stremita po stalnem in trajnem miru, da imata isti praktični in politični cilj, da se v sedanji Evropi ohranita mir in politični red. Treba da je zasledovati praktične cilje in poti, da so bo mogel izdelati povsem trden in trajen sistem sodelovanja med obema državama na gospodarskem polju in na polju kulture, literature in umetnosti!
Še izrazitejše in razsežnejše je v svojom odgovoru podčrtal to misel poljski minister Skrzynski. « Podajamo si — je začel — roke od naroda do nare«1!, da v srednji Evropi ustvarimo sle ski blok, ki bo imel za seboj izkustva prošlosti, neločljivo združeni v volji do miru, odločeni za žilavo obrambo zaklada, čigar vrednost poznamo, ker smo ga bili izgubili za dolge čase, to je: za obrambo svobode! Naše sedanje prijateljstvo in sodelovanje smo spravili v en okvir, oprti na obramben sistem, ki bo mogočna opora onemu sistemu, ki sloni na Društvu narodov, te nove svete zveze, sklenjene za svobodo narodov. M i sol miru in vzajemnega sodelovanja mora v interesu prizadete Evrope povsod nadomestiti nevarne tekmece in neplodne rekriminacije. Med našima deželama obstoji dejanska zveza, ki je jasno in natančno označena s črto, ki določa našo politiko in ki jo zasledujemo rama ob rami s trdnim sklepom, da se bomo vedno podpirali, če bo dana prilika za to».
Govornik je nazdravil »skupnemu delu, bodoči žetvi, ki bo dozorevala po trajnem stremljenju obeh narodov, ki se ob vsakem koraku zavedata svojega bratstva«.
Velike pomembnosti je dejstvo, da tudi javnost na čehoslovaški in poljski strani potom svojega tiska z radostjo pozdravlja ta stremljenja po tesnem prijateljstvu in sodelovanju med Čehoslovaško in Poljsko na podlagah in v
GAETA, 17. Danes ob 17.20 je prispel semkaj na bojni ladji «Cavour» on. Mussolini. Prvemu ministru so se prišli poklonit na krov državni podtajnik zunanjih zadev Grandi, prefekt Graziam in drugi vojaški in civilni funkcionarji. Ob 17.50 se je Mussolini izkrcal med gromenjem topov bojnih ladij. Na kopnem so sprejeli načelnika vlade za^ stopniki tukajšnjega fašja in občinski komisar. Po pregledu častne čete kr. mornarice se je Mussolini z avtomobilom odpeljal na kolodvor. Meščani so mu priredili navdušene manifestacije. Tudi na kolodvoru so bile zbrane tisoč-glave množice, da pozdravijo načelnika vlade. Ko je Mussolini vstopil v posebni vlak in se prikazal pri oknu, so ga množice naprosile, da naj govori.
Na ponovne prošnje je izgovoril Mussolini le-te besede: Fašisti ne govorijo, marveč delajo. Ob 18. uri se je Mussolini mirno pozdravljen odpeljal z vlakom proti Rimu.
RIM, 17. Ob priliki povratka on. Mussolini j a iz Tripolisa sta rimski guverner sen. Cremonesi in tajnik rimskega fašija izdala na meščane proglas, da se udeležijo sprejema načelnika vlade. Že ob 18. uri so se začele zbirati ljudske množice na kolodvoru Termini. Vse mesto je bilo okrašeno z zastavami. Na kolodvoru so pričakovali Mussolinija ministri Federzoni, Volpi, Rocco, Cia-no, Fedele, državni podtajniki, glavni fašistovski tajnik on.-Turati, številni poslanci in senatorji, vrhovni načelnik milice gen. Gonzaga, generali vojske in zrakoplovbe, admirali in drugi funkcij onarji.
Točno ob 20. je prisopihal vlak na kolodvor. Mussolini je izstopil v spremstvu drž. podtajnika on. Grandija, gen. Cavallero, admirala Actona in svojega posebnega tajnika. Prisotne godbe so zasvirale fašistovsko himno. Po pregledu častnih čet se je Mussolini z avtomobilom odpeljal na svoje stanovanje. Po ulicah, kjer se je vozil Mussolini, so bile za kordoni razvrščene številne množice, ki so vračajoč emu se fa-
na bližajočo se
proslavo ustanovitve Rima dne 21. aprila pravijo poučeni krogi, da bo on. Mussolini po svojem povratu iz Tripolisa imel konferenco s fašistovskim direkto-rijem, na kateri se bodo določile slav-,
nostne podrobnosti.
Dne 21. aprila bo Mussolini naslovil na narod poslanico,*v kateri bo orisal važnost praznika dela in ustanovitve Rima v zvezi^ svojim potovanjem v
kolonije.	M ^
Na predvečer tega praznika bo Mussolini priredil v palači Chigi svečano večerjo, na katero bodo povabljeni visoki državni funkcijonarji, ministri, senatorji in drugi. Povabljenih bo nad 500 oseb. ___
Smrt ItaHlnskena trtica ? vlaku
Zadala ga fe sstea kap
BONGO SANDONNINO, 17. V eks-presnem vlaku Rim-Milan je umrl tekom vožnje princ Augusto di Torlonia. Zadela ga je srčna kap. Pokojnikovo truplo je bilo prenešeno v mrtvašnico tukajšnje bolnice. Princ Augusto di Torlonia je imel 70 let.
MUence pri pipeta
RIM, 17. Sv. oče je danes sprejel v privatni avdijenci kardinala von Ros-sub, mons. Coste-ja, Škofa iz Flaviopo-lisa, mons. Baccinija,- škofa iz Sant'Angela in Vado, mons. Bertazzoni-ja, škofa iz Carrare in mons. Marianija, u-pravnega tajnika svete stolice.
Farinocd postane otoka!
Obenem bo vodil dnevnik «Reflme fascista»
RIM, 17. Agenzia d'Italia javlja, da se namerava Farin&ecl vpisati v rimsko odvetniško zbornico in otvoriti v Rimu odvetniško pisarno. Obenem bo Farinacci, ki bo imel dnevno tesne stike z vladnimi krogi, vodil dnevnik «Re-gime fascista».
tica izvajala 1. 1896. na Dunaju z naravnost velikanskim uspehom.
Še posebno plodovit pa je bil F6rster kot skladatelj cerkvenih skladb in zborov.	_
Rusko-nemšKo posojanja
Skrbi angleškega lista
LONDON, 17. Diplomatski dopisnik «Daily Telegrapha» piše, da Francija in njeni vzhodni zavezniki očividno niso tako optimistični kot angleška diplomacija, glede brezpomembnosti nameravane nemško-ruske pogodbe. Mnogi bi pozdravili angleško-ameriški korak, ki naj bi pritisnil na berlinsko vlado, da opusti pogodbo, ker je nezdružljiva z Locamom in Družbo narodov. Nemčija naj izbira med Locar-nom in Moskvo. Vsekakor pa angleško zunanje ministrstvo ne misli v tej zadevi posredovati. Vprašanje, ki nastane sedaj, se tiče le posledic take pogodbe za Turčijo. To pa je stvar, ki se tiče Anglije, in sicer v enaki meri kot Italije, čije odnošaji do Rusije so dobri, do Turčije napeti in do Nemčije negotovi. Ker je bil vedno cilj diplomacije, da bi sicer ne ustvarila evropskega koncerna proti Rusiji, vendar pa preprečila nemško-rusko pogodbo proti zapadnim državam, zato razvoj stvari vzhodno Rena ni ravno zadeva, ki bi ttajala povod za čestitanje.
RadlCevI disidenti ustanovili parlamentarni klub
BEOGRAD, 17. (Izv.) Danes dopoldne je beležila parlamentarna kronika novo senzacijo: konstituiral se je klub novih Radićevih disidentov. Ministroma Nikiću in Superini se je pridružilo še pet drugih radičevskih poslancev in sicer: Toma Kovačević, SI. Klajić, Ivan Čaldarević, Ivan Bačmaga in dr. Ivan Momčarević. Za predsednika je bil izvoljen posl. Toma Kovačević, ki je bil popoldne prvikrat v avdijenci pri kralju. Novinarjem je izjavil, da je kralja obvestil o razlogih, ki so ga privedli do tega, da se je odcepil od Radića Rekel je, da je politika Svetozarja Pribiče-vića povzročila na Hrvatskem obilo zla, ki ga je bilo treba popraviti. Velike upe so polagali v Radića, a so se morali sedaj prepričati, da je vodil politiko, ki ni prava. Zato so Radića on in njegovi prijatelji zapustili, čeprav s težkim srcem. Izrazil je nado, da bodo vsi selja-ki uvideli, da bo treba iti preko Čustev, ki jih goje do St. Radića.
' Za njim sta bila na dvoru v poslovilni avdijenci Pavle Radić in Krsta Mi-letić. Opoldne pa je bil pri kralju dr. Nikić.
Mnogo se v beograjskih političnih krogih ugiba, da-li bo SLS vstopila v vlado. Šefi opozicijskih strank (davi-dovičevcev, SLS, muslimanov in zem-ljeradnikov) so imeli dopoldne daljšo konferenco. Izdali so komunike, v katerem navajajo, da so razmotri vali o političnem položaju. Zahtevajo, da se čimprej skliče parlament in da vlada obrazloži svoj program. Ugotavljajo, da sedanja vlada nima v zbornici potrebne večine, čeprav je sedaj nujno potreben tak kabinet, ki bi se lahko naslanjal na močno in zanesljivo večino. Komunike je tako stiliziran, da je iz njega razvidna velika simpatija teh opozicijskih strank napram novi vladi.
Radić v Zagrebu
ZAGREB, 17. (Izv.) Z beograjskim osebnim vlakom se je danes ob 10. uri vrnil St. Radić iz Beograda. Policija je
bila y pripravljenosti, ker je pričakovala, da bo prišlo do demonstracij, kar terih pa ni bilo, ker se je zbralo na postaji samo kakih petdeset ljudi, med katerimi je bilo mnogo novinarjev. Radić je zastopnikom tiska izjavil, da je .prejel sedaj korukcijo za vrat, in da se šele sedaj prične prava borba proti korupciji.
O dr. Nikiću je rekel, da je navaden žepar, pa da je še ta beseda prenedol-žna zanj. Napadel je tudi notranjega ministra Maksimovića* češ da je on odgovoren za vso korupcijo. Napovedal je, da bo do 5. maja prav gotovo sestavljena nova vlada.
St. Radića bodo toiili?
BEOGRAD, 17. (Izv.) Današnje radi-kalsko «Vreme» piše, da so člani vlade in drugi politiki trdno odločeni, da proti St. Radiću ukrenejo najstrožje korake radi njegovih neprestanih žalitev in klevet. Vsi prizadeti bodo še te dni vložili proti Radiću tožbe.
Ker St. Radič ni poslanec, bo moral takoj zagovarjati pred sodiščem svoje prestopke po tiskovnem zakonu.
Sklodntell Anton Foerster umrl
LJUBLJANA, 17. (Izv.) V visoki starosti 86 let je danes dopoldne preminul v Novem mestu na Dolenjskem skladatelj g. Anton Forster. Rodil se je na Češkem. Študiral je pravosodje na vseučilišču v Pragi, a ker je že iz zgodnje mladosti zelo ljubil glasbo, se ji je po dovršenih študijah tudi docela posvetil. Domovino je zapustil 1. 1865, prišel je v Senj na HrvaŠko, kjer je prevzel službo organista. Dve leti za tem se je preselil v Ljubljano, kjer je bil regens cori in orgljar v ljubljanski stolni cerkvi do 1. 1909. Odšel je nato v Novo mesto, kjer je živel kot upokojenec.
Število Forsterjevih skladb je izredno veliko. L. 1872. je dovršil opero «Go-renjski slavček», ki je lani, ob njegovi 85-letnici, ob ponovni uprizoritvi v Ljubljani doživela izreden uspeh, tako da jo lahko smatramo kot pravo slovensko narodno opero. Med drugimi skladbami naj omenimo Še « Venec Vod-
Garanci] ska pogodba med Litvo In Sovjetsko Unijo
RIGA, 17. Pogajanja med Litvo in Sovjetsko Unijo za novo garancijsko pogodbo so že zelo napredovala. Nem-,ški listi komentirajo nekatere določbe kot kršitev statuta Društva narodov. Posebna garancijska pogodba točno določa meje Litve, za katere jamči Sovjetska Unija Med temi je tudi wiln-sko ozemlje in meja ob Memlu nasproti Nemčiji. Če bodo pogodbo podpisali tej obliki, je tudi zveza baltiških držav težko ogrožena. V Rigi so se zbrali zastopniki Latvije in drugih sosednih držav, da zavzamejo stališče napram kritičnemu položaju.
demonstracija brezposelnih v Amsterdamu
AMSTERDAM, 17. 14. aprila je v Amsterdamu korporativno . vkorakala velika gruča brezposelnih in kljub policijski prepovedi začela demonstrirati po ulicah. Policija je demonstrante hitro ra<zgnala, pa so se grupirali na drugem koncu mesta in začeli razbijati trgovske izložbe. Policija je z gumijevkami in sabljami preprečila hujšo nesrečo.	_
Nevtralizacija Pekinga
LONDON, 17. Na bojišču okoli Pekinga se je izvršila nenadna pregrupa-cija. Nacionalistične čete so se umak-liile proti severu, ^nerala Vu-Pej-Fu in Čang-Tso-Lin sta se dogovorila, da premestita svoji armadi iz neposredne okolice Pekinga. Tako je mesto samo zaenkrat izven nevarnosti, da bi postalo žrtev prekucij.
Socijalisti ne zahtevajo brezpogojnega počitka na 1. maja
BERLIN, 17. Socijalnodemokratske organizacije v Nemčiji so izdale proglas za praznovanje prvega maja. Značilen je proglas, ker ne zahteva, da mora ta dan počivati vse delo, ampak prepušča tozadevno krajevnim organizacijam, da organizirajo proslavo kot se jim zdi z ozirom na krajevne razmere primerno. Proglas pravi doslovno: «Krajevne organizacije naj presodijo, ali je mogoče, da delo ta dan počiva ali ne».	_
Francoski dolg v Ameriki
PARIZ, 17. Agenciji «Havas» poročajo iz Washingtona: V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da so predhodna pogajanja med ameriškimi in francoskimi izvedenci za ureditev francoskega dolga napram Zedinjenim državam do-vedla do sporazuma 3esedilo sporazuma bo predloženo ameriški komisiji za dolgove, ki bo proučila francoske predloge.	_
Delovanje ognjenika na Kamžatkl
MOSKVA, 17. Iz Petropavlovska na Kamčatki poročajo, da je pričel zopet delovati Avačinkov ognjenik, ki bruha pepel, lavo in pesek. Iz ognjenikovega žrela je slišati eksplozije, ki se pogo-stoma ponavljajo. Pol otoka je posutega s pepelom.
fivedski kralj pri Hindenburgu
BERLIN, 17. Švedski kralj je prispel semkaj iz Italije, ustavil pa se je le malo časa v Berlinu. Obiskal je maršala Hindenburga, predsednika nem-, ške republike in odpotoval nato v Stockholm. _
Pogajanja za mir v Naroku
UDŽIDA, 17. Generala Simon in Mou« gin sta se sešla z Abd-El-Krimovimi odposlanci na fronti onstran Taurire.
PARIZ, 17. Agenciji Havas poročajo iz Udžide: General Mougin je pričel preliminarna pogajanja z Azerkanom, kajdom iz Hadua. Ne ve se še, kdaj da se bo otvorila mirovna konferenca, ker se Abd-El-Krim o tem še ni izrazil.
Triletna razsodiSčna pogodba
DUNAJ, 17. Nova razsodiščna pogodba med Poljsko in Avstrijo bo nadome-stovala razsodiščno pogodbo z dne 13. novembra 1923 in temelji na osnutku poljske vlade, ki je izdelan po drugih smernicah kot pred kratkim sklenjena razsodiščna pogodba med Avstrijo in Čehoslovaško. Pogodba odvaja vse spore, ki bi mogli nastati med pogodbeniki in bi jih ne bilo mogDČe poravnati diplomatskim potom, najprej na poravnalno postopanje, ki je obligatorično. Če se oba dela ne odrečeta in tako ni mogoče doseči poravnave, se uvede, in sirer samo na željo ene stranke, razso-UiŠčno postopanje, ne da bi pri tem razlikovali spore pravnega ali političnega značaja. Pogodba navaja v nadaljnjem taksativno dve vrsti sporov, ki sta izvzeti, in sicer 1) spori o vprašanjih, ki spadajo po mednarodnem pravu izključno v pristojnost države, in 2) spori, ki so nastali iz dejstev, ki datirajo iz časov pred zaključkom pogodbe in spadajo v preteklost. Kot razsodiščna instanca je predvideno za vsak primer posebno razsodišče, o če-gar sestavi in postopanju vsebuje pogodba vse potrebne določbe Poravnava sporov, ki se nanašajo na tolmačenje pogodbe, je pridržana stalnemu mednarodnemu razsodišču. Pogodba je sklenjena za tri leta in ostane, če jo ena izmed pogodbenic 6 mesecev pred potekom ne odpove, v veljavi Še eno leto.
Krasin smrtno bolan
PARIZ, 17. V Nizzi je smrtnonevarno obolel sovjetski poslanik Krasin. Izvršili so krvno transfuzijo, pa se mu po operaciji stanje slabša od ure do ure. Poklicali so zdravnike specijaliste iz Berlina, Londona in Pariza.
Pismo iz Jugoslavije
Ljubljana, 16. aprila.
Naša vladna kriza se razvija dalje, pa čeprav imamo že novo vlado. Zakaj jasno je, da sedanja vlada g. Uzunovi-ća v sedanji sestavi ne more obstati in da je celo v skupščini manj trdno zasidrana, kakor pa je bila prva. Zakaj prvi Uzunovićev kabinet je imel za so-boj ves poslanski klub Radićeve stranke, v sedanji vladi pa sta samo dr. Nikić in dr. Šuperina, dočim je gotovo, da je večina kluba ostala na Radićevi strani. Zato je pravilno mnenje «Obzo-ra», da je bila prejšnja vlada Uzunovi-ća provizorij, da pa je sedanja njegova vlada le intermezzo. Tega se g. Uzuno-vić tudi jasno zaveda in zato so ostala štiri ministrstva nezasedena, da je vsem strankam vidno povabilo za vstop v «. vi ado.
Kako dolgo bo trajal sedanji intermezzo, o tem bodo odločili trije datumi. Prvi datum je 22. aprila, ko se sestane v Zagrebu poslanski klub Hrvatske seljačke stranke. Tedaj se bo jasno videlo, koliko poslancev se bo odločilo za Radića in koliko za ministra dr. Nikića in dr. Šuperina. Vladni krogi trde, da bo okoli 20 poslancev odcepilo od
Političen proces v Parizu
PARIZ, 17. V pondeljek se bo pred porotnim sodiščem pričela razprava proti dvema delavcema, ki sta obdol-žena ubojstva v zvezi z demonstracijami v Rue D'Avremond, tekom katerih so bili umorjeni štirje pristaši francoske fašistovske stranke in je bilo tudi več drugih ranjenih. Zaslišanih bo £00 prič, med katerimi se nahajajo mnogi politiki, časnikarji in tujci. Pričali bodo tudi Caillaux, Maloy, Ro-main Roland, M. Cachin, Blum, Paul Boncour in Demorro Giafferri.
Skrzynskl odpotoval z Dunaja
DUNAJ, 17. Poljski zunanji minister g. Skrzynski je odpotoval včeraj ob 23. uri. Na postaji ga je pozdravil kancelar Ramek, ki je zastopal tudi predsednika avstrijske republike.
se
Radića, dočim trde radićevci, da dr. Nikić in dr. Šuperina ne dobita za sebe več ko 5 do 6 poslancev in da je še to število maksimalno. Če se uresničijo nade vlade in pride res do razkola v vrstah HSS — kar pa je malo verjetno, potem je vlada prvo nevarnost srečno premagala in potem pride na vrsto drugi datum 25. prila, ko se sestane širši glavni odbor radikalne stranke. Če ne bo tedaj Nikola Pašić atakiral vlade g. Uzunovića in če se bo tedaj izrekel radikalni klub za sedanjo vlado, potem je premagana tudi druga nevarna pečina in vladna ladja bo imela potem prestati samo še eno težko preizkušnjo in sicer 5. maja pred skupščino. Zakaj verjetno je, da se tako 22. ko 25. aprila ne bodo vsi raxlikalni in radićevski poslanci popolnoma jasno deklarirali, temveč bo njih mišljenje Šele jasno, ko se bo vlada predstavila skuuščmi
n.
•EDINOST«
V Trstu, dne 18. aprila 1926.
Težava, ki jili mora prestati nova vlači*, so torej velike in zato je nad vse verjetno, da pred 5. maja dobimo novo vlado. Mnogo znakov g-ovori zato, da bo nova vlada koncentracijska, razen te bi hotel St. Radić pristati na to, da vstopi HSS v vladno koalicijo tudi brez nJega. Dosti upanja za to ni, Čeprav bi mogla HSS pridobiti še eno ministrstvo. Radikali so namreč Radiću ponujali Se eno mhvtetrstvo, Ce bi on sam lutopil iz vlade ln sicer bi dobil to ministrstvo Slovenec, ki je Član Radićeve stranke (g. Pucetj). Pa Radić na to ni hotel pristati in ni pričakovati, da bi pristal na to sedaj, ko hoče obračunati z dr. Nikićem in dr. Šuperino, ki sta proti njegovi volji ostala v vladi. Nasprotno je skoraj gotovo, da bo skušal St. Kadić v skupščini vreči vlado in v ta namen je že stopil v stik z opozicijo, predvsem z Ljubo Davidovićem. Ce bo Ljuba Davidović na sodelovanje z Radićem pristal, pa nikakor ni gotovo, ker bi to sodelovanje pomenilo reševanje Radića-, kar pa ni v interesu g. Davido-vića in njegove stranke.	m
Vse kale, da je Radić s svojimi napadi zelo poslabšal svojo situacijo. V prvi vrsti že s tem, ker se je Uzunoviću vendarle posrečilo pridobiti dva njegova ministra za svojo vlado in ker bosta ta ministra vsaj nekaj poslancev sigurno dobila za sebe. Številčna moč Radićevega kluba bo sigurno padla in pri eventualnih volitvah bo moral voditi Radić boj še proti eni novi fronti. Toda bolj ko ti disidenti bodo Radiću škodovale okoliščine, vslt-d katerih je izpadel iz vlade.
Naj se sodi o radikalnih ministrih, kar se hoče, vendar je jasno, da ti večnih napadov St. Radića tudi niso mogli prenašati. Najprej je napadel St. Radić notranjega ministra, s katerim pa se je na večerji sprijaznil. Nato je napadel finančnega ministra in tudi dosegel njegovo demisijo. Sledili so nepi ičako-vani in vehementni napadi na Nikola PaSića. Par dni prej je še Radić hvalil Pašiča, nato pa nakrat izjavil, da s Pašičem ne more sodelovati. In tudi s tem napadom je uspel, če po svoji edini zaslugi ali ne, je irelevantno, ker glavno je, da je moral Pašić odstopiti in da je sestavil novo vlado Uzunović brez Pa-Šića, toda z Radićem. Toda Radić še ni bil zadovoljen in sledil je napad na Krsto Miletića, ki je eden najbolj zvestih pristašev Pašića, toda osebno abso-
lutno čist Človek. Tudi Krsta Mlietić se je moral umakniti in Radić je bil po imenovanju dr. Ninka Perića na višku svojih uspehov. Vse kale, da so ti uspehi St. Radića omamili in da je mislil, da Je tako močan, da more prisiliti 5e druge ministre k odstopu. In znova je govoril St. Radić novinarjem in napadal ministre. Sledil je napad na ministra Simonovića in še pred tem na dr. Ninčića. Mera je bila polna, lok prenapet in — prlfiel je padec. V noči od srede na četrtek se je vršil na Čukarici v malo znani gostilni «3ar planina« sestanek radikalnih ministrov.
In ko je sredi noči pridrvel dr. Nikićev avtomobil in se ustavil pred gostilno ter govoril z ministri dr. Nikićev odposlanec dr. Jambrišak, je bil sklep gotov. Radikalni ministri so drugi dan ultimativno zahtevali odstop St. Radića. Politika sporazuma ostane, toda napadov St. Radića ni mogoče več trpeti. To je bil zmisel in neprikrita tendenca ultimata! Priznati treba, da tej zahtevi ni bilo mogoče odreči vsake upravičenosti, ker 142 poslancev močni radikalni klub, ki je že žrtvoval svojega šefa in dva ministra, ni mogel trpeti, da šef 59 poslancev broječega kluba še nadalje obglavlja njegove ministre.
In tako je prišel Radić v neprijetno situacijo, da nima pravega argumenta proti vladi g. Uzunovića. Saj jo je pred enim tednom še hvalil in hvalil bi jo še danes, da ga ni njegova zgovornost zapeljala tako daleč, da je izpadel iz vlade. Ne zaradi stvarnega argumenta, temveč vsled svojega jezika je danes St. Radić v opoziciji in ta napaka je tako očitna, da jo bo težko zakriti tudi pred hrvatskim volilcem. Ministra doktor Nikić in dr. Šuperina sta to napako tudi v svoji izjavi že povdarila in sigurno ne brez uspeha^
Po zaslugi in nerodnosti St. Radića imamo danes vlado brez šefov strank. Že v tem dejstvu je povedana vsa težavnost položaja zsu novo vlado. In v tem je tudi glavni vzrok, da pride sigurno v kratKem do izpremembe.
Kakšna bo ta izprememba, ni še gtv tovo. Sigurno pa je, da se bo skušalo priti do rešitve, ki bo še dalje ohranila politiko sporazuma, očuvala enotnost radikalnega kluba in postavila na čelo vlade moža s tako avtoriteto, da bo mogla obstati tudi vlada brez šefov strank.	R. S.
DNEVNE VESTI
Poziv!
Na pogrebu žrtev roparskega napada v Prestranku, železniškega uradnika U0O del Fiume in finančnega stražnika Dcmenico Tem pest a, je g. prefekt tržaške pokrajine na koncu svojega govora izrazil željo, da bi se padlima postavil spomenik na mestu usodnega spopada, na bregu Pivke, in da bi se nabirali med našim prebivalstvom prispevki v ta namen.
Misel g. prefekta odgovarja Čustvovanju našega ljudstva ▼ tako polni meri, da pač ni treba nobenih nadaljnjih bodrilnlh besed, nego le še dejanj, da se plemenita misel tudi uresniči, te se stekajo prispevki in se pripravlja potrebno, da se spomin dveh mladih mož, ki sta na take tragičen način morala izpričati svoje čustvo dolžnosti in svojo službeno zvestobo, ovekoveči na dostojen način.
Pozivamo rojake v postojnskem okraju in po vsej Julijski Krajini, naj prispevajo po svojih močeh, tako da bo spomenik, ki se mora čim prej postaviti, hkratu tudi priča, nema sieer, ali vendar zgovorna, čustvovanja in mišljenja našega ljudstva, njegove blage človečnosti in državljanske discipline^ kakor tudi njegove želje, da bi ? tej deželi vladal mir in red in da bi se pod zaščito zakonov vedno bolj dvigalo moralno in materijalno blagostanje.
Prispevki naj se pošiljajo u p ravni S t vg m slovanskih listov v Julijski Krajini ali žnpnemu uradu v Postojni.
V	Postojni, 16. aprila 192C.
Franc Kerhne, dekan, Josip Lavrenčič, bivši državni poslanec, Josip Wilfan, državni poslanec.
Zveza Društev npr. pos. za Julijsko Krafliio
Opozarjamo prizadete posestnike, da posluje v Trstu via Carducci št. 8, II. nadstr. «Zveza Društev upravičenih posestnikov, katere namen je pomagati našemu ljudstvu pri vseh vprašanjih, ki se tičejo takozvanih občinskih užitkov.
Člani Zveze postanejo lahko
a)	društva upravičenih posestnikov;
b)	druga društva in organizacije, katerih svrha se krije z namenom Zveze.
Da bo naše postopanje o tem važnem gospodarskem vprašanju enotnejše, po-zivljemo vse upravičene posestnike, da potom svojih organizacij pristopijo k zvezi.
V	to svrho naj zastopniki upravičenih posestnikov, ki so že organizirani v zar drugah, pošljejo Zvezi naslednjo prijavo:
Občina .......	* Vas ...«*.
Pošta ..............Dne . . . * „ .
PRIJAVA
Podpisani izjavljamo v imenu Zadruge upravičenih posestnikov v. . . . i	da pristopamo k Zvezi dru-
štev upravičenih posestnikov v Julijski Krajini.
Za zadrugo upravičenih posestnikov: Načelnik:	Tajnik:
V onih krajih pa, kjer še ne obstojajo organizacije upravičenih posestnikov, jse morajo ti organizirati v društvo, katero pristopi potem kot član k Zvezi. V to svrho je samo potrebno, da se vsi upravičeni posestniki zberejo in. soglasno izrazijo voljo se združiti v društvo, katerega namen je zaščita pridobljenih pravic na skupnem zemljišču. Pravil ni treba nobenih in spričo velikih razlik v krajevnih običajih bi bilo tudi zelo težko podati enoten vzorec takih pravil, ki naj bi veljala za vse kraje. DruStvo naj posluje enostavno na podlagi dosedanjih šeg in navad, tako da ostane pravzaprav vse pri starem, samo da so upravičeni posestniki organizirani v društvu. Prijava glede pristopa k Zvezi upravičenih posestnikov naj se v teh primerih glasi tako:
Občina..............Vas......
Pošta .............Dne......
Podpisani upravičeni posestniki iz vasi..........se na podlagi dosedanjih šeg in navad združujemo v društvo za obrambo in zastopstvo svojih pravic do skupnega zemljišča, pristopamo s tem društvom k Zvezi društev upravičenih posestnikov v Julijski Krajini in gosp...........za tajnika, ki naj zastopata društvo v Zvezi
To prijavo naj podpišejo vsi upravičeni posestniki in vpošljejo nato Zvezi.
Zakon o sindikatih
Kakor smo poročali včeraj, je bil 14. t. m. objavljen v uradnem listu zakon o sindikatih. Včeraj smo tudi podali vsebino nekaterih členov iz prvega poglavja tega zakona. (O pravnem priznanja sindikatov ln skupnih delovnih pogodb.) Danes po-snemljemo to vsebino ter jo spopolnjujemo še z ostalimi določbami iz imenovanega prvega poglavja, ki se nanaša na pravno priznanje sindikatov.
Cl. 1. določa, kateri sindikati dobijo lahko pravno priznanje. To so lahko sindikalna društva delodajalcev kolfkor tudi enaka društva delavcev. 1) Sindikati delodajalcev morajo izpolnjevati sledeče pogoje: mora se osnovati predvsem sindikat, h kateremu so prostovoljno pristopili, morajo njihovi delavci predstavljati vsaj eno desetino delavcev, ki delajo v onem okrožju po podjetjih one obrti ali vrste obrti, za katero je ustanovljen dotični sindikat; 2) delavski sindikati se morajo ustanoviti ravnotako na podlagi prostovoljnega pristopa delavcev in morajo obsegati v okrožju, kjer deluje sindikat, vsaj eno desetino delavcev one stroke, za katero se je sindikat ustanovil.
Za vse sindikate pa velja določba, da bo moralo biti njihovo delovanje posvečeno razen zaščiti gmotnih in moralnih interesov svojih članov tudi njih podpiranju, izobraževanju ter moralni in nacijonalni vzgoji. Voditelji sindikatov morajo biti taki, da jim gre vera glede njihove spo-pričanja.
Cl. 2. določa, da dobijo lahko pravno priznanje tudi društva svobodnih obrtni-
kov in poklicnikov (profeeljonistov). Poklicni redovi, zbornice in društva, ki so pravno priznani, bodo obstojali dalje, toda izdan bo poseben kr. odlok, s katerim se spravi sedanja tozadevna zakonodaja v sklad x novim zakonom.
Cl. 3. predpisuje, da smejo obsegati sindikati ali same delodajalce ali same delavce. Obojni sindikati pa se lahko združijo s pomočjo posebnih osrednjih organov.
Cl. 4. se nanaša na pravno priznanje sindikatov, katero se izvrši s tozadevnim kr. odlokom na predlog vlade. Z istim odlokom se potrdijo tudi pravila sindikata, ki se objavijo v uradnem listu «Gazzetta Ufficiale» na stroške sindikata samega.
Cl. 5. določa, da bodo imeli priznani
sindikati svojstva pravnih oseb in da bodo zakoniti zastopniki vseh delodajalcev, delavcev, obrtnikov in poklicnikov onih strok, za katere so bHi ustanovljeni, bodisi da so vpisani v sindikate aH ne. Vsi delodajalci, delavci itd., naj bodo vpisani ali no, bodo morali plačevati priznanim sindikatom letne prispevke, ki pa ne smejo presegati pri delodajalcih svote, ki jo plačajo svojim delavcem za eno dnino, pri delavcih pa ne svote, ki jo zaslužijo v enem dnevu. Podjetja bodo morala naznaniti sindikatom vsako leto do 31. marca, koliko ljudi imajo zaposlenih. Besedo v sindikatih bodo imeli le oni člani, ki so pravilno vpisani.
Sindikati so lahko občinski, okrožni pokrajinski, deželni, mededželni in državni. Pravno priznanje lahko dosežejo tudi zveze ali udruženja več sindikatov. Priznanje take zveze je veljavno obenem tudi za udružene sindikate. Za vsako kategorijo se more priznati le po en sindikat in le po ena zveza v okrožju, za katero so ustanov,? ljeni. Ako dobi priznanje državna zveza delodajalskih, delavskih, obrtniških in poklicnih sindikatov, se smejo priznati le oni posamezni sindikati, ki so udruženi v tej zvezi. V nobenem slučaju se ne morejo priznati sindikati, ki imajo mednaroden značaj (čl. 6).
Vsak sindikat mora imeti predsednika ali tajnika, kateri je odgovoren za poslovanje. Predsedniki ali tajniki državnih, meddeželnih in deželnih sindikatov se potrdijo s kr. odlokom, pri pokrajinskih, okrožnih in otipinskifa sindikatih pa z mi" nistrskim odlokom, (čl. 7).
Predsednikom ali tajnikom stojijo ob strani odbori, voljeni od ftlaaov. Občinski, okrožni in pokrajinski sindikati bodo pod nadzorstvo« prefekta in pokrajinskega upravnega odbora, deželni, meddeželni in državni pa pod nadzorstvom minsitrstva. Ministrstvo Ima pravico razpustiti odbore in poveriti vso oblast predsedniku ali tajniku ali pa posebnemu vladnemu komisarju, in sicer za dobo največ enega leta. Ako se priznajo zveze sindikatov, se nadzorstvo lahko poveri tem zvezam samim, (čl. 8).
Pravno priznanje se lahko prekliče v gotovih slučajih, in sicer s kr. odlokom, izdanim na predlog ministra za notranje stvari in po zaslišanju državnega sveta (čl. 9).
Skupne delovne pogodbe, sklenjene po sindikatih delodajalcev, delaveev, obrtnikov ln peklicnikov, U so pravno priznani, ima}o veljave za vso delodajalce, delavce, obrtnike ln poklicnlke stroke (kategorije), na katero se nanafia skupna delovna pogodba ln ki jo sindikati predstavljajo v smislu Cl. S.
Skupne delovne pogodbe morajo biti pisane in v njih mora biti navedena doba, za katere veljajo.
Osrednji zvezni oegani, U |Ui predvideva 6L 3, lahko dolotiijo v sporazuma s
predstavništvi delodajalcev in delavcev sploftne delovne pravilnika za podjetja, na katera se nansialo. Taki pravilniki so veljavni za vse delodajalce in delavce kategorije, na katere se pravilniki nanaSajo ln katere predstavljajo združeni sindikati v smislu ČL 5.
En prepis sklenjenih delovnih pogodb ln pravilnikov se mora položiti pri krajevni prefektu! In se objavi v pokrajinskem uradnem lista, ako gro za obdnske, okrožne in pokrajinske sindikate; Ce pa gre za deželne, meddeietne ln državne sindikate, se prepisi položijo pri ministrstvo za državno gospodarstvo in se objavijo v. uradnem listo kraljevino «Oozzetta Uffi-ciale.*
Delodajalci in delavci, ki se ne ravnajo po skupnih delovnlah pogodbah ln delovnih pravilnikih, so za nefzvrievanje civilno odgovorni toliko napram sindikata delodajalcev kolikor tudi napram sindikatu delavcev, It sta pogodbo sklenili.
Droge določbe glede sklepanja skupnih delovnih pogodb se izdalo s kr. odlokom na psedleg pravosodnega ministra (čl. 1»).
Določbe tega zakona ne veljajo za društva državnih, pokrajinskih in občinskih nameičencev in nameščencev javnih dobrodelnih zavodov. Zanje bodo izdane posebne določbe. Sindikalna društva takih nameščencev, dalje vojaških oseb, sodnikov, profesorjev itd. so prepovedana, (čl. 11).
Sindikati delodajalcev, vdelavcev, obrtnikov in poklicnikov, ki se ne priznajo1 bodo nadalje obstojali kot dejanska društva na podlagi veljavnih zakonov. Za taka društva se bodo lahko uporabljale določbe kr. odloka-zakona od 24. januarja 1924, št. 64.
O ostalih dveh poglavjih (delovno sodstvo, izpori dn stavke) bomo poročali v prihodnjih številkah «Edinosti».
Is. Farliflcd v Trstu
Sinoči je prispel iz Benetk v naše mesto bivši glavni tajnik fašistovske stranke on. Farinacci, katerega prihod je bil napovedan Že pred dnevi. 2e v prvih popoldanskih urah je bilo opaziti med fašisti v mestu posebno Živahnost; po hišah v vseh glavnih ulicah in na tramvajih so bili nalepljeni številni letaki, povzdigujoči intransigentni fašizem in njega predstavnike. Okoli 23. ure se Je zbrala pred postajo zelo velika množica fašistov in meščanov. Na postaji so se razvrstili Četnik i državne milice, predstavniki in voditelji tržaškega fašizma ter zastopniki raznih oblastev. Par minut pred 24. uro je vlak privozil na postajo. Godba je za-svirala fašistovsko himno in navzočni fašisti so pozdravili po rimskem načinu. Med sviranjem godbe je on. Farinacci izstopil na peron, kjer so ga pozdravile razne fašistovske in druge osebnosti, med njimi tudi župan in prefekt. Nato se je on. Farinacci napotil peš v hotel «Savoia»,
spremljan od velike množice fašistov, ki so se porazvrstili v sprevod z godbo. Z balkona hotela je imel bivši glavni tajnik fašistovske stranke kratek govor, v katerem »e napadal tiste elemente, ki so stopili v fašistovsko stranko le iz oportunizma. Povdaril je dalje, da je še vedno isti Farinacci kot je bil ob početku faSi-stovskega pokreta, kakor tudi v juniju 1924, po Matetottijevem umoru, — vedno pripravljen, da brani načela in pridobitve fašistovske revolucije ter blagor Italije.
6ITALNICA
Vabimo vse člane in prijatelje dru-fttva na 22. redni občni zbor, ki se bo vršil danes, v nedeljo 18. t. m. točno ob 10. uri dopoldne v dvorani D. K. D.
Dnevni rod: 1.) Nagovor predsednika. 2.) Poročilo tajnika. 3.) Poročilo blagajnika. 4.) Poročilo gospodarja. 5.) Poročilo ^Dramatičnega odseka». 8.) Poročilo knjižničarja. 7.) Poročilo «Mando-llnlstičnega odseka«. 8.) Volitev novega odbora. 9.) Slučajnosti. — Udeležba članstva obvezna. Točnost. — Odbor.
S. PRZTBYSZEWSKI: «Za SREČO*
Nocoj ob 8.30 uprizori dramatični krožek kčitalnice* silno poljsko trodejanko «Za srečo*. Za delo vlada veliko zanimanje, pa saj ni čudno, saj je to prvo delo tega velikega Poljaka, ki se uprizori pri nas. Prevod je izvršil naš pesnik Karlo Kocjančič. Delo je dano v Imenitni zasedbi. V štirih močnih vlogah nastopijo Terčič, Sila, Stepančičeva ln Orlova. Posebno zanimanje vlada za to poslednjo, pri nas še neznano igralko. Igro režira A. Širok.
Opozarjamo naše občinstvo, da je to zadnja premijera in obenem edina večerna uprizoritev te drame. — Predprodaja vstopnic od 10—12 v D.K.D. pri Sv. Jakobu. — Otrokom vstop zabranjen.
Sergijan Tučlć: «GOLGOTA»
Dramatični odsek Dijaškega krožka N. Tommaseo uprizori v sredo 21. t. m. ob 20.30 v dvorani D. K. D. pri Sv. Jakobu TučUevo «Golgoto», dramo v treh dejanjih. Drama, ki je £e dosegla velik uspeh v Opatiji, bo brezdvomno tudi sedaj vzbudila obče zanimanje, posebno pa, ker je to prvi letošnji nastop naših dijakov. — Moderno inscenacijo pripravi slikar A. Černigoj.	_
BOJ PROTI KLETVINI
Ze včeraj smo omenili, da je Čedad bil prvi, ki je obsodil preklinjevalce. Do sedaj še ni nobeden sodnik pri nobeni sodniji tega storil. Časopisi objavljajo sedaj imena obsojencev in globe: Egist Trevisan iz Manzana obsojen na L 30, Angel Galassi iz Codroipa in Jakob Zorzenone iz Čedada na L 50 in Anton Juri iz Bualisa na L 100. Take objave se smatrajo kot dobro sredstvo, da odvrnejo druge od enakega prestopka. Hud bo boj, posebno pri nas, proti kletvini in mnogo vode poteče po Soči, preden se bodo pokazali prvi uspehi, in mnogo glob se bo plačalo pri sodnijah. Tudi našim ljudem bi priporočali, naj se otresejo te razvade, saj njim še manj pri-stoja, ker se poslužujejo pri tem drugega jezika!	_
—	Poroka: V pondeljek se je poročil v Ljubljani prof. dr Stanko Leben z prof. Mafenko Bartol ovo, našo tržaško rojakinjo. Bila vsekdar srečna srčna zveza no-voporočencev! _
Iz orada PoL dr. „Edinost" v Trstu
J. 0. - Koper: Odgovor je za Vas neugoden; v stvari se ne da nič več ukreniti.
Karel Primožič - Trat: Pisali smo na videmsko zakladno delegacijo naj Vam pošlje Vašo pokojninsko knjižico, ali ugotovili smo, da je neka razlika pri imenu oz. očetovstvu, ki zadržuje celo stvar. Pridite v naš urad po navodila.
Karel Ambrož pok. Valentina - Prestra-nek: Če ima predpogoje za dosego skrajšanja vojaške službe glasom odloka 15./10. 1925, št. 1806 pod točko 7, člen 2, naj vloži prošnjo na «Ufficio Leva della Provincia di Trieste» podprto s sledečimi listinami: družinska pola (tisk. 29); poročni list sta-•rišev (tisk. 88); naborni list brata (tisk 35); matričen prepis ali potrdilo o vojaškem Službenem stanju brata, od katerega izhaja naslov; izjava (v dvojniku) sledeče vsebine: «11 sottoscritto Ambroz Francesco del fu Valentino della classe 190.. allo sco-po di rendere possibile a favore del pro-prio fratello Carlo la decisione di ammis-sibilita alla eventuale ferma abbreviata di cui al N.ro 7 dellart. 2 del R. decreto legge 15 Ottobre 1925, N.ro 180(5, dichiara di rinunciare a valersi dei titoli a ferma ridotta od abbreviata che possono attual-mente spettargli a sensi del R. D. 7 Gen-naio 1923, N.ro 3 e dell altro R. D. N.ro 1806 sopraindicato.
Datum	Podpis.»
To izjavo naj zaprosi županstvo pri kor-nem poveljniku, kjer služi vojak. Vašo prošnjo za odlog pa smo danes dvignili pri rečenem nabornem uradu, kjer je spala... Vložili smo jo pri okrožnem poveljstvu. Prošnja je bila brez dokumentov. To novo prošnjo, katero Vam svetujemo takoj vložiti, je spisati na koleka prostem "papirju.
P a kor Ivanka - Mavhlnje 29: Prošnjo za prenos vojne odškodnine smo poslali komisiji za ugotovitev in likvidacijo vojne škode v Gorico radi njene pristojnosti v Vaši zadevi. Priporočili smo stvar našemu goriškemu tajništvu, da bo pospešilo rešitev.
Valenčič R. - Trnovo: Pismo prejeli. V par dneh odgovorimo obširnejše v listu. Štembergerjeve zadeve nismo pozabili, pa<5 pa je v teku rešitev.
Benedejčlć - Ciginj: Societa anonima ri-costruzioni (S. A. R.) nas je obvestila, da je za Vas določen znesek L 4000 za sezi-davo hleva, ki mora odgovarjati približno obsegu 250 kbm. Začnite z delom v sporazumu z g. Manfreda Edijem iz Volč. Rudolf Ivan - Gorica: Pospešili rešitev.
—	Op.: Odgovore na razna vprašanja glede likvidacije vojne škode priobčino v torkovi štev «Edinosti».	Tajništvo.
Pozdravi izseljencev.
Podpisani pošiljamo iz daljne Francije najsrčnejše pozdrave v našo nepozablje-no domovino stari&em, prijateljem in znancem: Gantar Pavel, Gantar Franc, Gantar Karel (Idršek), Kobal Franc (Idri-
ja), Gantar Franc (Idrija), Serjak Mihael, J Slamič Jožef (CrnlČe).
Društven* vcitl
—	M. d. Sv. Ivan. Dane« ob 11. uri (f-* maši) se vrši ustanovni občni zbor na ve« randi «Pri poŠti«. Vabljena je vsa mladi« na, da se ustanovnega občnega zbora poi-noštevilno udelefii. — Odbor.
—	Pevsko druitvo «Hajdri.t» ima dane« ob 13 uri občni *bor v pev&ki dvorani Vabljeni so fclani in prijatelji društva. Za seboj ima društvo dolgo vrsto let «vo-jega glasbenega ln kulturnega delovanja, za katero je Želo včasih zato veliko pri« znanje in to tudi od glasbenih kritikov. Na glasbenem polju se je dvignilo na vi-
[ soko stopnjo. Bilo je vedno ponos in časi Prosečanov. Ali tudi nad njim so se v tej dolgi dobi zbirali črni oblaki, kateri so mu grozili z nevihto. Iz neviht črnih oblakov ga je vedno njemu zvesta četa zopet privedla v varni pristan.
Zavedni Prosečani, Prosečanke! Oklenite se društva, podpirajte ga! A posebno ti, o mladina! na tebi je ležeče, da vzdržiš društvo na stopnji one slave, katere je bilo vedno deležno, da bo Tebi in vasi v čast in ponos!
—	D. K. N. Tcmmasoo. Danes ob 10. uri športni sestanek. Ker je na dnevnem redu važna točka, prosim, da se sestanka pol-noStevilno udeležite. — Jutri ob 7. uri dramatične vaje I., II. in III. dejanja v dvorani D. K. D.
—	»Turisiično diuštvo pri Magdalei opozarja vse člane in prijatelje drii^p da se udeleže izleta, ki ga bo prired. > v nedeljo, 18. t. m., kamor domenjti . Udeležite se ga v čim večjem številu! > rališče pri Sv. Ani. Odhod določen zj 1 uro popoldne točno. Izlet se vrli ob v^ -kem vremenu. — Odbcr.
—	M. d. «Gaj» - Bane. Jutri točno i> 8.30 sestanek v društvenih prostorih. I -simo polnoštevilnost. — Z. M. D.
—	Odbor «Čltalnice» pri Sv. Jakoba n -znanja, da društvena knjižnica dane* j.e bo poslovala. Obenem vabi vse člam* iri prijatelje društva na občni zbor, ki se la vršil ob 10. uri v dvorani D.K.D. pri Sv. Jakobu.
SPORT
SPOKTNO UDRUŽENJE Uradno poročilo iz seje dne 15. aprila«
Demisija predsednika g. Borisa Ples-
ničarja se sprejme na znanje. Do pi i« hodnjega občnega zb)ra bo predsedoval podpredsednik g. Pregarc Zdravko,
Pravilnika kolesarske dirko S. U< (2. V. 1926) in cross-country S. I . (25, IV. 19261 odobrena.
Pozivljcmo vse Članice, da pravoča** no včlanijo vse svoje Člane, ki se mislijo udeležiti cross-country-ja in kolesarske dirke.
Dovoljene tekme. S. D. Adria - C. S. Ponzianini Erranti nogomet), S. D. Adiia - C. S. Ponziana (bazena). Ol e tekmi se vršita danes.	Tajnik«
(Prcvilnike za cross-country in za kolesarske dirke priobčimo v torek)
Igrišče S. D. Adria Nedelja — danes! 18. aprila M^i;.
PONZIANINI ERRANTI — ADRIA
V zadnjem času so si priborili Pon/.iani-ni Erranti lepo ime in to po pravici ga za zmago diči njihovo zgodovino, K -u-ko in viharno in malo je športnikov, 1 i jih ne smatrali za enakovredne četam julijanske III. divizije. — Temu nasproti iti je mnogo, ki so prepričani, da prekušaj<j marsikatero četo v omenjeni diviziji, dejstvo pa je, da igrajo Ponzianini Krn m J v U. L. I. C. ie ker nimajo lastnega igri£' iu sicer bi gotovo belili glave tekmujočim f tam tretje divizije. Drzen poizkus z «ktl<-ro» je bil zanje nadvse Časten — pora/ 2-C je že notranjedivlzijski in ni v nečast niii drugodivizijskim Četam. Adria postavi >.r« igrišče prvenstveno sestavo čete. Tekma bo potemtakem nad vse živahna in napela in izid skrajno negotov. Ta tekma priči.-«* točno ob Iti. uri.
Hazena PONZIANA — ADRIA.
Nedelja — danesi 18. aprila 3926
Mlada četa Ponziane gre mogočno svojo pot. Zadnji njen čin z Valom (5-5 je dokazal višek njenega razvoja. Docela izj>i>-menjena formacija bo posto la trda ko>t vsem dobrim hazenam Italije. Ta tekma bo izvrstna trenaža za tudi izpremenjeno i konsolidirano družino Adrije, istočasno pa bo tudi nekako merilo za realno vrednostno razliko hazen Adrije in Vala. Pou-ziana namreč nastopi v isti sestavi kol v 'Kopru. Po mnogem času bomo torej zamegli zopet občudovati izvrstno tehniko Adrije, ki je že poskušala svojo moč v mednarodnih tekmah. Ta tekma /.ačm* ob 7;"). i. uri). Pred to tekmo rezerve (ob 1. uri) Pripravljalni laiiko-atlctski meeting S. D.
Adrije prenesen.
Za 18. t. m. naznanjeni lahkoatletski meeting S. D. Adrije je z ozirorn na nepredvidene ovire prenesen. Ena glavnih ovir je popravljanje društvenega igrišča. Meeting se bo vršil nepreklicno 7. maja t. 1. in bo obsegal že naznanjene discipline1 t. j. tek na 80., isti na 400 m in 1500 m; skok v višino in daljavo, met krogle in diska in hojo na 5 km. Ni izključno, da se vključijo v meeting tudi dame za tek na tiO m. — Vodstvo.
Nogometni trainingi Adrije se vrše do preklica ob sredah od pete ure zjutraj naprej in ob petkih od štirih popoldne. — Vodja. — Vpisujejo se novi člani za četo «boys». Vpisovanje na sestankih ob petkih v društveni dvorani pri Sv. Jakobu in g. Rebecu, vodji.
Kogar zanima težka atletika, naj tem potom izve, da mu zamore Adria nuditi v t<*m oziru vse, kar se tiče te panoge. Lepa skupina prične s trainingi še ta teden. — S. V.
IgrlSČc «Qbzora» v Rocolu
Ob 11. uri nastopita 2 izmed prvih re-dovanih Čet II divizije in sicer Hocol proti Primorju.
Spaita - Zarja: dve skoro enakovredni četi 1. divizije nastopita danes ob 14. uri. Lahko pričakujemo, da bodo Spartaši častno branili svoje barve napram agilni četi Zarje.
Ob II. uri se bo vršila na igrišču Obzora današnja najzanimivejša tekma. V prvenstveni retourni tekmi nastopi Prosve-ta proti Solkanu, kateri jo je porazil V prvem tekmovanju z 1:0. Takrat je bil ta rezultat športno iaznenadenje. Ce pa pomislimo, da )e pred kratkim mogočni Ob-
V Trstu, dne 18. aprila 1926.
•EDINOST*
Ali.
zor klonil v prijateljski tekmi s Prosveto, bo tekma nudila gotovo obilo športnega užitka Z mirno vestjo lahko računamo, tla bo odziv športnega občinstva zadovoljiv
TRSTENIŠKO IGRIŠČE
Danes popoldne ob 3.30 se bo vrSila finalna tekma «prostih» med četama «Vala» in «S. Vito». Toliko prva kot druga sta pokazali že v prejgnjih tekmah, da spadata v isto vrsto in da je bila četa «Vala» le za spoznanje boljša od svoje nasprotnice. Pri današnji tekmi bo moral <*Val» zbrati vse sile, da ne podleže, ker bo nastopil s štirimi rezervami. Njegove naj- 1 boljše moči, posebno iz napadalne vrste, so namreč že oblekle vojaško suknjo. Kljub temu bodo moči približno enake, kar bo igro še bolj napelo.
VELIKA, izborno vpeljana restavracija, v sredini Maribora, na prometnem trgu, z dobroidočo kuhinjo, Štajerskimi in dalmatinskimi vini se proda radi bolezni. Krasni moderni lokali, dvorana, velike, zračne kleti in lepo stanovanje kupcu takoj na razpolago. Potreben kapital 50.000 lir. Najemnina nizka. Resni re-flektanti naj pošljejo svoje ponudbe na M. Vidmar, Maribor, poštnoležeče. 544
KUHARICA s spričevali, od 30—40 let stara, se sprejme. Via Milano 17, buffet.
552
6z tržaškega življenja
Dve žrtvi avtomobila
Včeraj okoli 10.30 je avto št. 6314299, ki ga je vodil šofer Marij Merlak, podrl v ulici Montecchi, kjer se je igrala, 7-letno Gizelo Martin, stanujočo v Ćarboli zgornji št. 54. K sreči je šofer takoj ustavil avto in tako preprečil, da dekletce ni prišlo pod kolesa. Kljub temu se je pri padcu precej hudo pobilo in opraskalo po glavi n levi roki. šofe rje priskočil na p'jmoč mali Gizeli in jo prepeljal v mestno bolnišnico, kjer je dobila prvo pomoč.
— Slična nezgoda se je pripetila včeraj okoli 13. ure v ulici Fabio Severo, kjer je šofer Viktor Zaghet, stanujoč v ul. Molin grange št. 12, podrl s svojim avtomobilom 5-letnega Josipa Ziberno, sta-nujočega na Vrdeli-Scoglietto št. 306. Dečko je namreč hotel čez cesto, a je v svoji otročji brezskrbnosti prišel tek pred avto, tako da se mu Zaghet ni mogel izogniti. V mestni bolnišnici, kamor je bil prepeljan z istim avtomobilom, so malemu ponesrečencu izlečili in obvezali nenevarne rane na glavi in obrazu, ozdravljive v kakih 15 dneh.
Mladeničeva tajna bolest in — jodova tinktura.
Iz neznanih vzrokov — mogoče radi kake srčne zadeve — je 18-letni Karel Zeichen, stanujoč v Škednju št. H84, prišel včeraj do gotovo prenagljenega sklepa,' da d& za vedno slovo življenju. S tem namenom je okoli 13. ure izpil v svojem stanovanju neznatno količino jodove tinkture. Njegovi domači, ki so kmalu potem dognali, kaj se je zgodilo, so poklicali na pomoč zdravnika rešilne postaje. Ta je mladeniču izpral želodec in ga s tem rešil iz vsake nevarnosti.
KONJSKA ograja, železna, ima približno 10 q, se proda ali zamenja z lesenim materijalom. Cena okrog L 1000. Kalin -
Opčine 69.	553
ČEVLJARSKI delavec za mešana dela se sprejme. Via Vasari 12.	554
POROČNA SORA iz orehovega lesa (postelje iz medi) L 4500, druga iz pred vojne, masivna L 2000, 2 omari, se prodajo radi selitve. Via Lodovico Ariosto št. 2, pritličje, desno.	" 555
SORA, meblirana, značna, v pritličju, se odda gospodu ali gospodični. Pojasnila v pekarni blizu cerkve v Bojanu od
12—2 ali od 4—6.	551
TRGOVSKI POMOČNIK, z večletno prakso, v trgovini z mešanim blagom, išče službe. Sprejme tudi kako drugo primerno
mesto. Naslov pri upravništvu.	557
PEKOVSKI vajenec z 22 mesecev prakse, išče službe. Cač Mihael, Draga (S. Elia) št. 6, pri Trstu. (Kozina).	558
VAJENEC za trgovino jestvin iz tržaške okolice, se sprejme. Campo Belvedere št. 3.	_559
STANOVANJE, soba in kuhinja, dobita zakonca brez otrok, s stalno službo, na Greti, Galatti 8, vrata 4, od 10—2. 560
UČENEC za buffet se išče. Prime, buffet, via XXX Ottobre._565
DRUŽABNIKA ali družabnico z 10—12000 išče mlad mož za dobičkanosno podjetje. Ponudbe pod «Dobiček» na uprav-ništvo.	566
Iz tržaške pokrajine
ŠTORJE
Dne 2. maja t. 1. priredi kmetsko izobraževalne društvo «Štorje» v Štorjah veselico na prostem. Vsa sosednja bratska društva so naprošena, da bi to upoštevala in ne prirejala isti dan prireditev.
NABREŽINA Strašna smrt mladeniča.
Pretekli petek zvečer je zelo pretresla našo vas žalostna vebt, da je električni tok ubil mladeniča Pertota Ivana iz Na-brežine št. 78. Nesrečnež je bi/ zaposlen v tukajšnjem podjetju «Cava Romana« in sicer v kabini velikega električnega dvigala za dviganje kamenja iz kamnoloma. Nesreča se je pripetila tik pred šesto uro zvečer, ko je imel ravno končati delo. Revež ie prišel v dotiko z zelo močnim električnim tokom, ki je nesrečneža ubil. Bil je sicer takoj telefonično pozvan zdravnik z vozom rešilne postaje iz Trsta, a vsaka pomoč je bila zaman. Rešilni vo? se je vrnil v Trst prazen.
Nesrečni mladenič je bil v najlepši mla-deniški dobi; bilo mu je komaj 24 let Bil
(Dalje na IV. strani)
Poslano*)
Podpisana preklicujem vse žaljivke in neresnične vesti, katere sem trosila na škodo Brenčič Tine iz Ajdovščine Št. 160 ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od kazenske ovadbe.
Ajdovščina, dne 27. marca 1926. (493)	_ Lulik Ida.
Rogaška Slatina najbolj renomirano Zdravilišče proti boleznim želodca, čre-ves, mehurja, žolčnih kamnov, ledvic in jeter. Izven glavne sezone izredne, nizke cene. Zahtevajte prospekte. (391)
•J Zrn Članic• pod tam naslovom odforarfo fttftvo U toliko kolikor mu cakoo veleva
HALI OGLASI
STANOVANJE (dve sobi, kuhinja) se da v
najem. Gorica, Riva Piazzutta št. 13. 556
UČENKA za modistinjo se išče. Rojan, via Barbariga 2, IV.	550
POROČNO sobo, novo, naročeno za L 2900 proda za L 2000 gospa, Slovenka. San Zaccaria 4, III. desno.	567
POROČNE sobe, masivne, slavonske, bukove, mahagonijeve 1800, jesenove 1900, topol ove 2000, za eno osebo 1100. Tiirk, S. Lazzaro 10. Primerjajte cene in obiščite nas brez obveze.	568
ŠPAGO, vrvi vsake vrste, dobite pri tvrdki Kolar. Pošiljatve tudi na deželo. Trst, Via Commerciale št. 2.	569
ČEVLJARSKI delavec, dober, za vsa dela, se sprejme takoj. Dobi tudi hrano. Ryd-val, via del Lloyd 1 a.	547
KOVA&KE vajence in dečke sprejme tvrdka Ing. Fischer v Rojanu, Via Mo-reri 72.	548
GIcASOVIRJE, harmonije, orkestrone itd. v vsakem stanju popravila in ugladuje Pečar, Gorica, Via Corno 17, II. 501
POMLADNO ZDRAVLJENJE. Smilojod
Trpoški sok izdelan v lekarni Castellanovich, Trst via Giuliani 42, posebno priporočljiv za starejše proti poapnenju žil, revmatizmu in vsem drugim boleznim, ki izhajajo ii krvi, ker vsebuje joduro in je vsled tega izborno čistilno in kre-pilno sredstvo. Popolno zdravljenje 6 steklenic. Steklenica stane L 11. Dobiva se samo v lekarni Castellanovich. 487
PRIZMATIČNE daljnoglede, kupuje Giusto Hirsch, optik, via Mazzini 36, Trst. 516
BABICA, avtorizirana- diplomirana, sprejema noseče. Adele Emerschitz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginnastica), lastna vila, telefon 80-64.	502
ZALOGA šivalnih strojev, dvokoles, in vse v to svrho spadajoča dela ima Lado Pe-trič, mehanik, Trnovo, II. Bistrica. 476
POZOR! Specialen slovenski tečaj moškega in damskega krojenja za Slovence iz zasedenega ozemlja. Vsak krojač, šivilja ali nešivilja ima priliko točno po vsaki podobi v modnem listu, na vsako mero naučiti se krojenja po lahko razumljivem sistemu, ki je preizkušen v oblast, konces. «Krojni akademiji» na Starem trgu Št. 19, I. v Ljubljani, v tečaju, ki se prične 8. maja. Šola izdaja modne liste po najnovejši modi za krojače in šivilje s priloženim točnim slovenskim poukom, da more vsak krojač ali šivilja po teh modnih listih krojiti ali dobiti zaželjeni kroj po podobi. Cena modnim listom je Din. 120 z veliko stensko tablo. Razpošiljanje in izdelovanje najmodernejših krojev po vseh merah in podobah. Učeni, ki ne morejo priti v Ljubljano, dobijo lako pouk potom pošte s slovenskim učnim zvezkom. Informacije daje «Krojna akademija«, Stari trg, št. 19, Ljubljana.	543
Potrti neizmerne žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, tužno vest, da je naš nad vse ljubljeni sin oz. brat
IVAN
v petek, dne 16. t. m- ob 18. uri v cvetoči mladeniški dobi 24 let nenadoma preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil jutri, v nedeljo, dne 18. t. m., ob 4. uri t)op. iz hiše žalosti v Nabrežini štev. 78.
NABREŽINA, 17. aprila 1926.
Ivan in Marija Pertot, stariši.
Marij, brat, Cvetka, Boiena, sestri.
BABICA, izkušena, sprejema noseče. Via Chiozza 50, pritličje.	545
STENICE uničujemo po stanovanjih in prodajamo uničujoče sredstvo v steklenicah proti stenicam, kuhinjskim ščurkom, bolham in drugim škodljivim mrčesom domačih živali. Zavod za dizin-fekcijo, Via Rossetti 2.	520
ran svojoj mate
VIČ. JOSIP BASTIJANEĆ
Uzor kršćanske ljubavi i vjeran svojoj materinjoj riječi preselio se u vječnost
Rastuženim srcem jav-
iupnik
u tekar 51. godini Života, rodom iz Labina u Istri, ljaju tu Žalosnu vijest svim prijateljima i znancima
BRAĆA:
Trstu Labinu Negri u Labinu
zatim brojni bratučedl, nećaci 1 pranećaci.
Žalu ju oni, a ništa manje ne žaluje iz Sv. Ivana od Šterne i iz Muntrilja narod za svojim dobrim dugogodišnjim pastirom-odgojiteljem. Dragi Josipe, bila ti lahka istarska gruda, koju si čelično ljubio.
MUNTRIU, dne 16. travnja 1926.
Lucija
TVRDKA
MOTORNO KOLO v dobrem stanju, se proda po ugodni cenl Zavod za dizin-fekcijo, Via Rossetti 2.	521!
PRSNI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu kašlju in bronhijalnim afekcijam. Steklenica za odrasle L 7.50, za otroke L 5.—. Dobiva se samo v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani 42.	506
KIROMANT v ulici Pieti 12, vrata 6, pove srečo, preteklost in bodočnost življenja.
504
NAZNANJAM cenjenemu občinstvu, da imam veliko izbero taglerjev od L 150 naprej, plaščev od L 120 do L 300 in krasne svilnate obleke. Priporoča se dobro znana šivilja Rieger, via Commerciale 3.	509 j
GIUSEPPE STRUCHEL
Vi« S. Caterina 7 TRST Piaiza Maszini
znana daleč naokrog po izbornem blagu in velikanski izberi
daje do preklica
20% popust
na vsem blagu za moške obleke. Izredna prilika!	Požurite se!
VODA «DELJL'ALABARDA» PROTI IZPADANJU LASI. Vsebuje kinin in je vsled; tega posebno priporočljiva proti prhlja-i ju in za ojačenje korenin. Steklenica* po j L 6 se dobiva samo v lekarni «Castella-, novichu^Trst, Via Giuliani 42.	507 j
SIRUP OLICEROFOSFAT, splošno ojače-j valno sredstvo proti vsaki živčni bolezni. Steklenica po L 7. Za popolno ozdrav-j ljenje zadostuje 8 steklenic. Dobiva se v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani 42.	524
DELITEV SKUPNIH ZEMLJIŠČ, občinskih pašnikov in gozdov. Prošnje na kompetentne oblasti, koplje map, registrov in izvlečkov. Nasveti in pojasnila brezplačno v Gorici. Corso Vittorio Ema-nuele III, št. 19. pritličje (v hiši hipoteč-nega zavoda).	509
Najbogatejša izbera manufakturnega blaga za moške obleke, svilenin, pokrival in vseh drugih potrebščin po najzmernejših cenah.
Da dokažemo vsem cenj. odjemalcem svojo naklonjenost dajemo
20% poptsst
ki se odbije pri blagajni.	492
GENT1LLI S CRBHANC1CH - Trst, Sla MfllZlBi 4®

C. DOLLINAR, Trst, Via U*o Poloalo St. 5 (prej Via B&cckil Telefon 27-81, uvoz- izvoz. Velika zaloga papiri« za zavijanje, pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 503
BABICA, avtorizirana, sprejema noseče, Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29.
486
PRODA SE HIŠA v bližini mesta, pripravna za vsako trgovino ali obrt. Naslov pove goriška uprava.	530
ANGEL MKEULS V FARI ob Soči ima postajo za spuščanje z osemletnim za javno spuščanje potrjenim žrebcem lipičarjem «Conversano». Skočnina L 150.	532
KROJAMI pomočnik itte službe. Naslov pove upravništvo.	533
HIftA z gostilno, zemljiščem, 2 vodnjaka, krasna lega, se vsled smrti lastnice proda pod ugodnimi pogoji. Bogateč, Ric-manje.	534
BABICA, diplomirana, sprejema noseče na dom. Madonnina 10, II.	535
FOTOGRAFSKI vajenec, popolnoma izvež-ban v slikanju, želi vstopiti v atelje, da se nauči retuširanja. Ponudbe naj se pošljejo pod «Fotograf», poštnoležeče
Cosl (Zolle) pri Vipavi.	539
GOSPA, praktična maserka, se ponuja bolnikom za zdravljenje revmatizma s posebnim zdravilom. Pride na dom po zmernih cenah. Skorić Aleksandra, S. Anastasio 2, IV.	542
21-LETNA gospodična, z dveletno prakso, išče mesta pri večji tvrdki. Sprejme tudi mesto blagajničarke. VonCia Štefanija, Via Slataper 16, I.	543
ELIZIR C HINA. Jako okusen. Vzbuja točnost in je najboljše zdravilo proti želodčnim šibkostim in za rekonvalescen-co. Steklenica L 9.— Dobiva se samo v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani 42.	508
PODLISTEK
JULES VERNE:
(55)
Skrivnostni otok
—	Ah, razumem, gospod Cirl je vzkliknil Harbert. Ker je vodoravna razdalja klina od droga sorazmerna z ono od iste točke do vznožja stene, tedaj sta si tudi višini droga in stene sorazmerni.
—	Tako je, Harbert, je potrdil inženir, in ko bova ti dve vodoravni razdalji izmerila, moremo izračunati s preprostim računom tudi višino stene, ker namen je višina droga znana«.
Obe osnovici sta izmerila s pomočjo droga, ki je meril od zemlje do vrha natančno devet čevljev.
Prva osnovnica med klinom in prvotno stojno točko droga je znašala 15 čevljev.
Druga med klinom in vznožjem stene pa je znašala petsto čevljev.
Ko sta Cir Smith in mladenič izvršila to delo, sta se vrnila h kaminom.
Inženir je prinesel na dan ikrivljast kar men, ki ga je pobral na nekem izprehodu. Špičasto školjko je napisal na kamen sledeče sorazmerje:
15 : 500= 10': X 500 X 10 = 5000 5000 = 333*33.
15
Po tem računu je bila granitna stena 3331/« čevlja visoka*). *
Cir Smith je vzel zdaj orodje v roke, s katerim je že prejšnjega dne izmeril kotno višino zvezda nad obzorjem. Kot, ki sta ga tvorila kratka šestila, je natančno izmeril na krogu, ki ga je poprej razdelil 360 enakih stopinj. Ta kot s prištetimi 27 stopinjami, od katerih je bila zvezf oddaljena od tečaja, in z upoštevanjem planotne višine, odkoder se je opazovanje vršilo, t. j. nad morsko gladino, je znašal 53 topinj. Teh 53 stopinj je bilo treba odšteti od 90 stopinj, t. j. od razdalje med tečajem in ravnikom. Ostanek je znašal 37°. Tako je prišel Cir Smith do zaključka, da leži otok Lincoln na tridesetsedmi stopinji južne zemljepisne širine. Ker pa so bile njegove priprave pomanjkljive, je vzel kot popravo pet stopinj, zato je določil lego otoka med X ln 40" južne Širine. Da bi dobil koordlnanti otoka, je bilo
•) Tu je treba vzeti angleški čevelj, ki znaša 30 cm.
treba določiti še dolžinsko stopinjo. To je nameraval inženir še tistega dne določiti, ob času namreč, ko pojde solnce skozi poldnevnik, torej opoldne.
Velikonočno nedeljo so izrabili otočani za izprehod, ali pravzaprav za raziskovanje tistih delov otoka, ki so ležali med severno stranjo jezera in Kitovim zalivom. Ce bo vreme ugodno, so nameravali priti do severnega dela Južnega Čeljustnega rta opoldne se odpočiti pri sipinah, a šele proti večeru bi se vrnili domov.
Ob osmih in pol zjutraj je mala družba korakala ob kemalskem robu. Na nasprotni strani, na obrežju Rešnjega otoka so se dostojanstveno izprehajaii mnogobrojni ptiči. Bili so to pondirki, katere si lahko spoznal po grdem kričanju, ki le bilo podobno oslovskemu. Pencroff se ]e zanimal zanje samo z vidika, če so užitni. Ko je pa zvedel, da je njih, res da nekoliko črno meso, prav okusno, je bil zadovoljen.
Na pesku so opazili velike dvoživke, brez dvoma so bili to morski psi, ki so radi obiskovali obrežje malega otoka. Pencroff se seveda ni zanimal zanje, ker je njih mastno meso neužitno. Toda Cir Smith jih je gledal z velikim zanimanjem. Rekel je tovarišem, da bo treba posetlti tisti otoček, ne da bi povedal vzroka.
neprekosljivi izberi
KLJ
nepobitnim cenam, ki so označene na vsakem posa meznem predmetu
KLJli
solidnemu ravnanju dajemo (do preklica)
na vsem blagu in v vseh nadih oddelkih.
Popust se odbije pri blagajni. Corso Viti. Em. III. 16 TRST Corso Viti Em. III. 16
IV.
«EDINOST»
V Trstu, dne 18. aprila 1926.
rje zelo tih in dober fant, ter zato ni čudno, tapec». Zbor, ki je pel precej dolgo1 lahko dTignefo ▼ naših skladiščih ulica
"""" ~ skladbo, je bil na nekaterih mestih Torroblanca it. 19 In uL RaUlnerla St. 7.
igma:
da je vsakogar, kdor je zvedel in njega poznal, do globine srca pretreslo.
Njegovim starišem, kakor bratu in sestram pokojnika, ki so s tem udarcem tako iežko preizkušam, naše najiskrenejše so-žalje.
IZ SEŽANE
Na zadnjem sejmu je bilo na prodaj 1736 glav Živine, in sicer 746 volov in krav, 61 telet, 349 konj, ponajveč jugoslovenske pasme, in 560 prašičev. Cena goveje živine žive teže od L 450—480 kv.; teletom mrtve teže 700—750 lir q; konjem po kakovosti in lepoti do 5000 lir glava; 5—7-te-denskim prašičem od 100—120 lir glava. Kupčija je bila prav živahna. Prodala se je večja množina volov za v Padovo, Videm Itd. Kupčija z manufakturnim blagom prav dobra. Za ostale predmete kupčija dobra. — Prihodnji tržni dan bo 22. aprila t. 1.
ŠTANJEL
Te dneve so blizu naše postaje ukradli neznani tatovi kakih 40 kg- bakrene eice v približni vrednosti 400 lir.
Vesti z Goriškega
Goriške mestne vesti
LJUDSKO GLEDIŠČE — TRG. DOM Danes ob 16. uri se uprizori komedija v treh dejanjih Sckonherr - Skrbinšek «Zemlja». Snov igri je vzeta iz kmetskoga življenja in prav nazorno, na lahek in dokaj zabaven način je v tej igri slikana kmečka duša, ki tako zelo Čustvuje z naravo. Kmet je priklenjen k svoji lastni grudL Lastna zemlja je* ki ga poživlja, ga bodri k življenjskemu boju, utegne pa ga tudi upropastiti, če mu ta zmanjka. MegoČno ljubezen do lastne grude, to pezna le naš kmet fln on je steber našega obstoja. Če on propade, propademo vsi. Zemlja je, ki nas živL
Igra se prične točno ob napovedani uri, kar naj se blagovoli uvaževati. Režira Košuta.
Novi občinski tajniki.
Meseca decembra so se vršili pri videm-pki prefekturi izpiti za občinske tajnike. Prefektura objavlja sedaj imena oseb, ki so se pri teh izpitih usposobile za tajnike, izmed eden in tridesetih naj navedemo samo sledeče: Bajt Adolf, Leban Albin, Peteln Dominik, bivši komisar v Volčah, Plesničar Angel in Peternel vitez Josip.
Kolesa izginjajo.
V	petek so izginila kar tri kolesa. Dve kolesi sta izginili iz veže okrajne bolniške blagajne in prisilili Goričana Valentina {julina in Vitovca Badaliča Roberta, da sta jo morala peš mahniti proti domu. Za prvega to še ni bila tako velika nesreča, ker stanuje v židovski ulici, drugi je pa imel precej dolgo pot pred sabo, moral je peš v Vitovlje. Da ni prišel dobro razpoložen domov, si lahko mislimo. Pa tudi Aldu Solesinu iz Padove je zmanj kalo kolo. ko se je za hip mudil v neki hiši v Via Ascoli. Naši moderni tatovi niso prijatelji hoje, peš se ne pride daleč, Ce ni konja v bližini, pa zadostuje tudi fcicikelj.	—
Sreda 21. t. m. državni praznik.
Zveza trgovcev in obrtnikov na Goriškem opozarja, da bo v sredo 21. dan a-prila državni praznik. Ta dan se obhaja < ustanovitev Rima. Vse trgovine, vse delavnice in vsi obrati morajo ta dan počivati. — Enak praznik bodo imeli seveda tudi uradi, zato se obveščajo že pravočasno naSl ljudje, naj ne hodijo ta dan po opravkih v mesto, ker bodo dobili vse zaprto.
Odprte lekarne
V	nedeljo 18. t. m. bodo odprte sledeče lekarne v Gorici: Gliubich v RabatišČu št. 18 (tudi s ponočno službo); do 13. ure sta pa odprti: Liberi, Corso Vitt. Eman. III. 5t. 39 in Cristofoletti na Travniku 14.
Zadovoljili so se z oljem
V	stanovanje železniškega uradnika V. JVEollica, bivajočega v ulici Ascoli 29, so vdrli neznani tatovi, preobrnili vse, karkoli jim je prišlo pod-roke, a so se slednjič zadovoljili s štirimi litri olja v vrednosti 40 L. Čeprav to olje ni bilo ricinovo, so vendar tatovi tako hitro leteli, da jih oblasti še sedaj nimajo.
Goriški domači zelenjadni trg v soboto
Kupčija je bila živahna. Ponudba velika, Cene trdne. Sparglji od 8—9 lir kg. Solata po 2 liri, krompir po L 1.20, tuji grah po 2 liri, domači po 5 lir kg, radič po 1—3 lire, artičoki po 60 cent. 1 glava, broklje po 1.20—1.40 kg. Kaka izvozna sezona za sadje se nam obeta?
Marsikje po de&eli vlada med našim ljudstvom skrb, češ da ne bo letos tolikega povpraševanja po našem zgodnjem sadju, ker je baje v Nemčiji organiziran bojkot proti blagu iz Italije.
Res obstoji neke vrste bojkotiranja Italije in njenega blaga tu pa tam po .Nemčiji, kolikor smo mogli poizvedeti po raznem povpraševanju, toda na tr-gri h, ki predvsem pridejo vpoštev kot odjemalci našega sadja ni opaziti niti najmanjšega odklanjanja našega sadja.
Že dosedanji izvoz špargljev je zelo živahen in povpraševanja dosti. Posebno se povprašuje že sedaj po naših črešnjah v veliki meri na Dunaju in v Pra#i, dveh glavnih odjemalnih tr-RišCih za naše sajdje.
Da bi le vreme ostalo tako ugodno, kot je bilo za dosedanjo prvo polovico evetenja naših sadnih dreves. Sadna letina obeta doeedaj silno ugodno; cena «e ravno radi tega ne predvideva tako pretirano visoka kot lansko leto. Zato bo pa« ako vreme ostane ugodno, blaga kJosti ln prvo vrsto.
POLJUBINJ
litega ine kakor v Žabčah tamošnje di*uštvo je priredilo naše Izobraževalno pevsko in bralno društvo veselico z deklamacijo, mešanim zborom «Kne-Zrov zet» od Vodopivca in z igro «Tiho-
prešibak, sicer je pa pel dobro. Vodil je petje g. Ferjančič. Med vlogami v igri naj omenim tekmeca, ki se je popolnoma vživel v igro, dalje očeta in glavnega stotnika. Tihotapec je bil na nekaterih mestih preveč enoličen. Motili so pa pri igri preveč domači izrazi kakor tudi tisto nesrečno elkanje. Oder je bil dober, le stojišče je bilo pod milim nebom in solnce je prav pošteno motilo. Igro sta režirala Ferjančič in Semič.
IDRIJA PRI BAČI
Ponesrečil se je z motocikljem mehanik Grinover iz Tolmina ter se na glavi zelo hudo poškodoval.
PODGORA.
Delavska stanovanja bo zidalo tovarniško podjetje Brunner in sicer v bližnjih Stražicah, ki spadajo pod goriški kataster. V Podgori ni več prostora za tako velike načrte. Kar je sedaj še prostega zemljišča, bodo porabili skoro vse, za nadaljno zidanje tovarne. Za našo občino je dobro, da se ne zidajo tukaj delavska stanovanja, kajti s tem ne zgubimo prav nič, kot samo precejšnje število bednega delavstva, ki bi s časom prišlo občini v breme, medtem ko ne bi ta imela od njega prav nobenega dobička. Pomisliti moramo, da bo to delavstvo razen stanovanja dobivalo od delodajalca tudi hrano in druge življenske potrebščine, Zato ne zgubijo naši trgovci in krčmarji prav nič, če nimajo med svojimi že itak revnimi in negotovimi odjemalci še nekaj več takih revežev. Vrh vsega pa bi za te doseljence morali plačevati še visoke doklade na razne davke. — Velekapi-tal uvaja naše delavstvo v pravi komunizem in hoče na vsak način pokazati nam, da se upa praktično izvesti to, o čemer so nam komunistični voditelji le govorili. 2al, da bodo pa le delavci vsi enaki, ko bodo uživali dobrote skupnega dela, skupnih stanovanj, skupne trgovine in gostilne ter skupnih zabavišč itd. — Vse to pa stane denarja in zato bo delavec garal in se trudil, da se borno preživi, dokler bo imel še kaj moči. Seveda bo moral ta trpin zelo skromno živeti, da bo kril s svojo mizeno plačo vse stroške narastle tekom meseca pri gospodarju. Ze sedaj, ko še ni popolno-noma izveden ves ustroj kapitalističnega uslužništva, je mnogi delavec ob plači suh, ker mora vse «notri pustiti« za konsum, in to je le začetek «dobrega». Obetajo se nam torej časi, ko bo podgorski delavec povsem komunist, živeč in mrjoč brez denarja!
Isto modro galico Imajo v zalogi:
V	SEŽANI: g. Goljevšček in
V	DOLINI g. J. Forjan.
TRtAAKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU.
PLU2NE GLAVE Triaška kmetijska družba v Trstu naznanja, da so nam dospelo lz Oefikc plužne glave za lesena gradlje. Cene plužnim glavam so po velikosti od 115 do 125 lir za komad.
Tržaški kmetijska dražba v Trstu, ulica RalUnerla 7 ln ulica Tone blanca 19.
čevljarnica L. Rebec
Trat — Via Cardncol št 36 je preskrbljena za velikonočne praznike s veliko izbero finejšega in navadnega
OBUVALA ass
moškega, Ženskega in otroškega po najzmern ejSI h oenah
Pohištvo	Mramor
G. PIRIONI
Trst Via delta Tesa 16-18 (Tel. 37-31)
Spalne sobe od L 1500.—. Moderne kuhinje z mramrom od L 800.— naprej.	49i
Zaloga in delavnica mramora za pohištvo, mizic za kavarne, mesnice itd.
Oscar Canarutto
urar-zlatar
Trst - Vio Notteo Renato Ibriani st. 13
(prej Via S. Giovanni) kupuje, prodaja in zamenjava vrednostne predmete.	490 Sprejema vsakovrstna popravila
Loterijske Številke
izžrebane	dne 17.	aprila		1926:	
Bari	40	56	54	13	83
Firenze	8	46	57	81	22
Milano	27	19	54	69	77
Napoli	84	20	17	45	72
Palermo	87	23	84	75	13
Roma	54	24	82	79	68
Torino	78	63	87	32	20
Venezia	39	74	12	8	45
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI
ta vodilni denarni zavod Slovenije, je imela dne 10. t. m. svoj XXVI. redni občni zbor. Iz letnega poročila izhaja, da je promet v letu 1925. znašal okroglo 30 milijard dinarjev ter da so vloge po rastle za 60 milijonov dinarjev, tako da so znašale koncem leta 1925. 213 mili jonov dinarjev.
Tem številkam odgovarja uspeli let nega zaključka. Skupna aktiva so zna šala koncem leta 1925. okoli 500 mili jonov dinarjev, čisti dobiček pa dinarjev 7,607.385.58. Od tega dobička je sklenil občni zbor, da se izplača 10%-tna divi denda, nadalje da se dotira rezervni fond z Din. 1,355.547.60, pokojninski fond za nameščence pa z Din. 300.000.-, Din. 196.302.26 se pa prenese na nov račun.
Dividenda Din. 15.— na delnico se plačuje v Italiji od. 12. t. m. dalje pri podružnicah banke v Trstu in v Gorici proti izročitvi tozadevnega kupona.
TRŽAŠKA RMETIJSK. DRUŽBA V TRSTU ulica Torreblanca it. 19
ima v zalogi:
Semena: Vsakovrstna poljska, zelenjad-na in cvetlična semena nemškega izvora in zajamčena glede kaljivosti in kakovosti.
Detelje: Lucerne ali večne detelje in domače ali triletne detelje. Deteljna semena so zajamčena brez predenice, ki jih sprejmemo le s spričevalom o analizi.
Modro galico: Angleško modro galico, zajamčeno 98-99% čestoče. žveplo ventilirano: Žveplo Romagna «AI-magija» ventilirano in iste vrste s 396 modre galice prejmemo še ta teden. Prah Caflaro sredstvo za pobijanje peronospore na trti, paradižnikih itd.
Azol: Sredstvo za pokončavanje rastlinskih škodljivcev.
Škropilnico: «Vermorel» «Ferrari» in drugih domačih znamk.
ŽToplalnikoc ročne in nahrbtne.
Umetna gnojila: Čilski soliter, kalijevo sol, superfosfat, Tomaževo žlindro, amonijev sulfat in mešanico za krompir po L 80.— za q.
Oljnate tropine: Orehove in sezamove, mlete in v pogačah. Lanono sama, klajno apno Itd.
Raznovrstno in poljsko orodje, pluge, slamoresniee itd.
Gornje blago imajo v zalogi naši zastopniki v sledečih krajih:	«
V Satani: trgovina Goljevšček
v Rodikn: g. Ivan Ceh,
▼ Dolini: g. Josip Ferjan.
Tržalka kmetijska drufba v Trsta, ulica Rafftnerla St. 7 ln nllca Torreblanca it. 19. Telefon U-99.
MODRA GALICA.
Naročnika, kateri so predznamovall svojo potrebo na modri galld, vabimo, da Jo dvignejo, ker v slučaju, da nam zmanjka, ne bomo odgovarjali. Posebnih obvestil ne bomo razpošiljali, ingleiko modro galloo
Kmečko posestvo
arondirano, približno 110 oralov površine, oddaljeno 2 url od Dobrne pri Celju, se proda pod ugodnimi pogoji.
Kupci naj se obrnejo v svrho nadaljnih pojasnil na:
Celjsko posojilnico d. d. v Celju
Narodni dom.	(481)
^□□□□□□□□□□□□□□□□□DDig
I Ril ZALOGA KOLESI
n	n
g 100 koles za oddajo vedno priprav- □ Q 1 j enih od L 450-— naprej. Potrebščine □ □ in materjal za izdelovanje koles.460 S
§ O. Miloch & C. §
g Trst, XXX ottobra 4 g
Sprejmeta se
UČENKA
JAKOB BEVC
urarna in zlatavna
Trsi, Campo S. Glacomo 5
Zlato kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah
Krona plačuje vidje kot vsi drugi.
ZnlOfl* raznovrstnih ur in zlatenine.	(459
Zobozdravnik
Med. D. dr. D. Snrdoč
specijalist za ustne in zobne bolezni
perfekcljoniran na dunajski kliniki
ordinira v TRSTU Via M. R. Imbriani 16,1. (prej Via S. Glovaonl)
Od 9-12 ln od 3-7 452
—asE
484
Občina Materija
V smislu sejnega sklepa z dne 27. decembra 1924, potrjenega po pristojnih oblastih, ustanavlja se v Materiji, za-šenši z majem 1926, mesečni semenj za živino in drugovrstne predmete, in sicer na 14. vsakega meseca. — Ako pade ta dan na praznik, tedaj se vrši semenj naslednji delavni dan. 450 Župan: Rihard bar. MarenzL
u
TRST
lia Miavelli
Št. 20 483
Prodaja semena KRMILNE PESE kakor tudi vsa druga KRMILNA, ZELE-NJADNA ter CVETLIČNA SEMENA garantirana, čista, prvovrstna po konkurenčnih cenah. — Postrežba točna.
IN
PRODAJALKA
za veliko manufakturno trgovino v večjem trgu. Ponudbe na upravništvo pod
.St
470
144"
Zdravnik za zobe in usta
Dr. Lojz Kraigher
sprejema vse dni v tednu v Gorici na Travniku it, 20
ob sobotah in nedeljah pa tudi
v AJdouMni £t. 146
nasproti ljudskemu vrtu (470)
KRONE
po L 2.10 komad
Zlata, MIlani«. Mi 20-kronrte zlate komada
kupuje in plačuje po najvišjih cenah
Albert Povh — urarna
Trsti Via Manlitl 46 461
Skladišče
Pohištva
dunajskega in lastnega izdelka po konkurenčnih cenah s prodajo na drobno in debelo
Semolich <& C.
Via Cecilia De Rittmeyer št. 1
(Palača Rittmeyer) vdgal via C. Gliega št. 12
Zaloga naprekosljiviši
ŠIVALNIH STROJEV
I. R. I. Mundlos
CBRVELLINI
Trst — Via Muratti — TVst4
Tip „Central" s tuljavo, pedalom, podstavim 620.— z jamstvom.
kom
472
465
plačuje
ALOJZIJ POVH, Piazza Garlbtiidi Z
prvo nadstropje
Pazite na naslov
Pazit« na naslov*
Ne pozabite, da ima tvrtka
M fcilttf
Trst. Corso I/. E. lil. 26
nasproti zastavljalnici
izsotcuij. mm potjrSnlke 454
iu-in inozemske blago
Lestna krojačnica I. reda
Govori se slovensko
LUIGI GREGORICH 435
TRST — VIA GINNASTIU iT. 15
IRSKE
blizu Zagreba, Hrvatsko. Termalne kopeli in blatno zdravljenje revmaftizma, protfna, ischiasa, ženskih bolezn h i. t d. Stanovanje in popolna oskrba od Din. 50.— do 80.— dnevno za osebo. Pred sezijo In po seziji posebni popusti. Vojaška godba in dru zabave. Lastna električna razsvetljava.
Pojasnila in prost
te potom ravnateljstva Toplic S. H. S.
aruge (403)
Krapin-
Predno ka] nakupite, obiščite
Veliko skladfili pohištva
4/1
tvrdio
ALESSANDRO LEVI MINZ3
VSa Rattorl it. 1 - Via MaKantsn St. 7-13
Spalne sobe, obodna sobe, posamezni kosi
v veliki izberi.
pohištva
Rekvizicije in terjatve napram Av-čtro-Ogrrski. Konzulence, prizivi, likvidacije, konkordati^, pravna pomoč. Govori se slovensko.	(284) Specijalizirani urad Rag. OlnseoBe Bellizzi, Trst, Via Tbiano Veceillo štev. 9.1.
registrovana zadruga z neomejenim jamstvom
VIA PIERLUIGI DA PALESTRSNA 4, pritličje
Obrestuje hranilne vloge,
s 1. januarjem 1926 po
[trgovsko obrtna zadruga v trstu 1
počenši
5°/«
Vetje vloge, vezane na odpoved, po dogovoru.	j Davek na obresti plačuje zavod sam.
Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune.	;
Sprtemu tudi vloge na tekoči račun v Dinarjih ter jih obrestuje najugodneje.	1
Daje poscJUa na menično poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev,	I
ali dragocenosti in vknjižbe. Eskomptira trgovske efekte.	A
Uratoe ure e< 9-1 Hi od 3!/a-5V* pop.
PoStno-hran. rtfun it rt/1327. Telefon 16-04.
lnserirojte v „Edinosti"
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
EH PODRUŽNICA V TRSTU I J
CENTRALA V LJUBLJANI
ilaTDka in rezerve Blnafe* &UOO.OOO'-
Telerom S—18, 22—M
473
Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 % na tekočih računih po 4 % |vezaue vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle.
roora	tulce i Acc, Celje, noj, Logatec
GORICA* Bn Lonon^Ki	
::..j.m Man	tot tsnsM
HtUprDtlfldneia zuezn i Jugoslavijo
Blagajna jt odprte od »7,-127, in od lV/t—16
Podružnice:
Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split