LJtiWfana, pefefe, 8. BeBrtiarJa f$fS
BUDMUXVO IM UmTÜ UVBUANl
BMUm ouca nm ■ telefon u-n do mi
BOKOPIS1 SB NK VRAČAJO ^ ■ 1 ■■■ '»
psa AJA VSAK DAN BAZEN PONEDELJKA
Leto IX., Štev. Sl — Posamezna številka 2 dinama
(ItlkAINl OBOtltS LJUBLJANA
SKLEPOM »S SMS
POSTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ŠTEV.
OGLASI PO CENIKU
HBSBCNA NAROČNINA (S ODI
*"■ M
LAS
I L 0
0	8 V OBODILN
F 8 O N T B
0
8 I
B
SCovcnci
in e&voßodiint 6oj $rl(ke%a tjndstva
Z ustanovitvijo slovenskega odbora za pomoč grškemu ljudstvu so se tudi Slovenci uvrstili v krog onih svobodoljubnih narodov, ki so odločeni tudi materialno pomagati malemu, a hrabremu narodu v njegovi pravični borbi. Mi smo prešli vsa razdobja istega trpljenja in vojevali iste borbe kakor grško ljudstvo, preden smo dosegli našo državno samostojnost in svobodo. Zato dobro vemo in čutimo, zakaj se grško ljudstvo bori in mu stojimo zato ob strani ne le s simpatijami, ampak tudi z dejansko pomočjo.
Vemo, kaj pomeni, če borci nimajo zadostne obleke in obutve, če ni prehrane in drugih življenjskih potrebščin. Nas je v borbi podpiralo naše ljudstvo, ki je ječalo pod jarmom okupatorja. Toda vse to še ni bilo dovolj in ta pomoč ni bila organizacijsko vedno in povsod izvedljiva. Ona pomoč pa, ki bi nam jo morali dajati veliki in bogati zavezniki, je prišla zelo pozno in je prihajala v drobtinicah. Zato vemo, kaj pomeni za borca v gorah in gozdovih, če mu kdo pomaga, koliko življenj in zdravja se s tem rešuje, koliko novega ognja, novih sil, zaupanja in vere se vlije onim, ki morajo vzdržati težko borbo za svoje ljudstvo. Te naše izkušnje nam pač velevajo, da moramo po svojih močeh podpreti enako bratsko borbo grškega naroda.
Grško ljudstvo noče biti tlačan in podanik, hoče biti na svoji zemlji svoj gospod in enakopraven državljan. Grčijo pa še pritiskajo politične klike, ki ljudstvo gospodarsko izžemajo. Kapitalistični sistem v državi izsesava ljudske množice. Ta sistem, na zapadu toliko hvalisana „demokracija”, so pred 30 leti zrušili sovjetski narodi in v pretekli vojni narodi Jugoslavije. Da bi moglo grško ljudstvo samo odločevati o svoji usodi, vreči izkoriščevalske klike z oblasti in stopiti med svobodne narode kot enakopraven član, ne kot trabant kake tuje sile — so se množice uprle, dvignile v vstajo in prijele za orožje, ustvarile iz lastne moči svojo demokratično armado in svojo vlado. Mi, ki smo bili priče enakega procesa v naši narodnoosvobodilni vojni, moramo te osvobodilne težnje grškega ljudstva pravilno ceniti. Samoodločba, ki se je uresničila pri nas z izgraditvijo nove države in novega družbenega reda, ko ima ljudstvo samo vso oblast, je tako prirodna, splošno človeška in osnovna pravica naroda, da mora biti priznana tudi grškemu ljudstvu, ki s svojo borbo dokazuje, da je te pravice vredno. Ali ni ukaz človečanske vesti, občutek solidarnosti s človeštvom, stremečim za lučjo svobode, da se združijo vsi svobodoljubni narodi, in tudi _ Slovenci, za pomoč borcem za njihove človečanske pravice?
Za narode Jugoslavije je vprašanje sosedstva od nekdaj usodno vprašanje. Slabi ali dobri sosedje slabe ali krepč državo. Mi smo doživeli na svoji koži, kaj pomeni imetij za soseda fašizem v sosedni Italiji, Nemčiji, Madžarski in Bolgariji: zahrbtno so nas napadli in si našo državo razdelili med seboj. Mi pa sedaj tudi vemo, kaj pomenijo dobri sosedje. Prijateljske vezi z Bolgarijo, Romunijo, Madžarsko in Albanijo utrjujejo našo lastno varnost, dvigajo našo moč, jamčijo za mir in omogočajo nemoteno izgraditev naše države. Monarhofašistična Grčija kot naš sosed pa pomeni za nas stalno opreznost in vznemirjenje, trajno nevarnost, neprestane povode za intervencije in izmišljotine, katere uporabljajo mednarodni imperialisti za svoje vojnohujskaške cilje. Narodi Jugoslavije upoštevajo in se tudi bore za samoodločbo malega 'naroda. Grško ljudstvo se mora boriti proti imperialističnim intervencioni-stom za svojo neodvisnost in mi, ki stojimo na isti fronti borbe proti imperializmu, borbe za mir iu samoodločbo narodov, smo dolžni pomagati grškemu ljudstvu. S tem hkrati vršimo tudi patriotsko nalogo. Prepričani smo, da bo naša država po zmagi grškega ljudstva pridobila prijateljskega soseda, novega pobornika za mir na tem delu Evrope. Prispevki naših narodov so torej prispevek za utrditev miru.
Dogajanje na Grškem spada v sklop gigantskega podjetja, ki ga na vseh kontinentih gradi svetovni, v ameriški napadalnosti poosebljeni imperializem za podjarmljenje sveta pod svoj izkoriščevalski sistem. Ne • gre temu imperializmu samo za gospodarsko izkoriščanje malega grškega ljudstva. Gre tudi za več. Gre za strateške pozicije na Sredozemlju, za ofenzivne postojanke v Grčiji prav tako kakor v Trstu, Turčiji, Iranu itd. Grčija je na isti ravni kakor zapadna unija, prijateljska pogodba med ZDA in Italijo, angloamerička politika v zapadni A emajl itd. Gre za odskočno desko vojnega izzivanja zoper miroljubne sile sveta. Mar je imperialističnim mogotcem, kako je z grškim ljudstvom! Zaradi njih lahko vsi poginejo! Ah
Ob podpisu pogodbe o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči
med ZSSR in £B Romunijo
Sov krepak zid proti eakaoai nove napadalnosti
in roparskega imperializma
Minili so časi, ko so sovražniki miru in napredka ovirali prijateljske odnose med Sovjetsko zvezo in Romunijo
Moskva, 5. febr. (Tass). Ob podpisu pogodbe o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči med Sovjetsko zvezo ta Romunsko ljudsko republiko je imel podpredsednik ministrskega sveta in minister zunanjih zadev ZSSR Molotov tale govor:
»Gospod predsednik vlade, gospodje!
Pogodba o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči, ki smo jo pravkar podpisali, je pomemben kažipot v zgodovini odnosov med narodi Sovjetske zveze in Romunije. Sovjet-sko-romunska pogodba o prijateljstvu in sodelovanja je biia mogoča šele sedaj, ko so odstranjena vsa sporna razmejitvena vprašanja med našima državama, ko je Romunija stopita v vrsto demokratičnih držav, ko je Romunija prav tako kct Sovjetska zveza prežeta z željo za mir in dobro sodelovanje s sogedi. V naši državi sleherni vidi v tem nov uspeh stalinske zu-zunanje politike in pomembno krepitev mednarodnih sil miru in demokracije.
Minuli so časi, ko so sovražniki miru in napredka ovirali uvedbo prijateljskih odnosov med sosednima državama — Sovjetsko zvezo in Romunijo — ju skušali preti volji in interesom romanskega ljudstva ustvariti v Romuniji leglo protisovjetskih spletk. Prišel je čas, ko je Romunija zaradi uničenja nemškega fašizma mogla voditi lastno, neodvisno politiko in pričela izgrajevati svoje odnose z drugimi državami po pravih interesih romunskega ljudstva. Sovjetsko ljudstvo bo z velikim zadovoljstvom pozdravilo to pogodbo, ki je napravila konec nesporazumom v pretekli dobi in skovala prijateljske in dobre so-
sedne odnose, ki so se rodili iz skupne borbe proti hitlerizmu in iz uvedbe temeljev demokracije v Romuniji, bi je sedaj ljudska republika.
Ta pogodba je vskladila trdne temelje za nadaljnji razvoj političnih, gospodarskih in kulturnih vezi med Sovjetsko zvezo in demokratično Romunijo.
Sovjetski narodi, ki žrtvujejo vse za izpolnitev povojne stalinske petletke, in romunsko ljudstvo, ki posveča glavno pozornost obnovi in razvoju svojega gospodarstva, hočejo za vsako ceno rrtir in varnost. V interesu naših narodov kakor tudi vseh drugih miroljubnih narodov je, da store vse, kar je v njihovi moči, da odstranijo sleherno nevarnost nove vojne, pa bodisi to s strani Nemčije ali katere koli druge države, ki bi se združila z Nemčijo v napadalni politiki.
Ta sovjetsko - romunska pogodba jasno izraža željo Sovjetske zveze in Romunije, da bi sodelovali v soglasju z načeli OZN za zagotovitev miru in varnosti narodov ter nujno pripravljenost, prispevati k delu za uresničenje teh zvišenih ciljev. Zato bodo sovjet-ske-romunsko pogodbo z veseljem pozdravili razen narodov Sovjetske zveze in Romunije tudi vsi resnični prijatelji miru v drugih državah.
Sklenitev take pogodbe, katere namen je zagotovitev miroljubnega sodelovanje med obema državama in miru ter varnosti narodov, je posebno važna sedaj, ko hočejo netilci nove vojne iz imperialističnega tabora ovirati razvoj miroljubnega sodelovanja med narodi. Sovjetsko-romunska pogodba o prijateljstvu In medsebojni
pomoči je nov krepak zid proti nakanam nove napadalnosti in roparskega imperializma.
čestitam vam, gospod predsednik vlade, k podpisu pogodbe, ki bo pomagala razvoju prijateljskih odnosov med našima državama in krepitvi splošnega miru.
Naj živi zveza in prijateljstvo med Sovjetsko zvezo in demokratično Romunijo!
V svojem odgovoru je predsednik romunske vlade dr. Petru Groza dejal:
Pogodba o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči med LR Romunijo in ZSSR je izredno važen dogodek v zgodovini našega naroda. Danes krepimo odnose prijateljstva, sodelovanja in medsebojne pomoči, ki so nastali med našima državama med vojno proti hitlerjevski Nemčiji in v povojnih letih. Ta pogodba izraža željo naših narodov za trajno sodelovanje. Odpraviti hočemo vse primere, ki b; mogli ogrožati našo neodvisnost z novimi napadi Nemčije ali držav, kj bi se z njo združile. Ta pogodba pa hkrati izraža našo pripravljenost, da razvijemo to prijateljstvo in sodelovanje po načelih medsebojnega spoštovanja, neodvisnosti in suverenosti naših držav, ker pomenijo ta načela temelj zunanje politike Sovjetske zveze in Romunske ljudske republike. -
Romunsko ljudstvo, ki je komaj uvedlo novo obliko vladavine v svoji deželi in še utrjuje red naše ljudske demokracije, je pripravljeno doprinesti sleherno žrtev za trajen mir r vsem svetu, za dobro vseh. svobodoljubnih in miroljubnih narodov.«
ančni program ZSSR povsem ustreza velikim nategam tret ega leta petletke
Sovjet narodnosti je soglasno sprejel zakone o državnem proračunu Zveze sovjetskih sociaSističnih republik za leto 1948.
Moskva, 4. febr. (Tass) Na seji Sovjeta Narodnost: so nadaljevali s proučevanjem državnega proračuna za leto 1948- Aleksander Iškov, minister za industrijo rib zapadnih pokrajin ZSSR, je izjavil, da velikanska^ sovjetska ribarska področja omogočajo, da je v državi izobilje v ribah. Uvedba trgovine brez nakaznic v Sovjetska zvezi zavezuje delavce te industrije, da nudijo prebivalstvu raznovrstne ribe visoke kakovosti. Delovni ljudje bodo imeli letos 300.000 kvin-talov rib v®č kot lani. Proizvodnja ribjih konzerv visoke kakovosti se bo povečala dva in pol krat v primeri z letom 1940.
Minister prehrambene industrije ZSSR Vasilij Zotov je dejal, da je sovjetska prehrambena industrija izpolnila plan za prvi dve leti petletke za 103.4 odstotke. V zadnjih dveh letih je bilo v to panogo industrije investiranih 1-417 milijonov rubljev, to je za 40 odstotkov več kot v zadnjih dveh predvojnih letih. Letos se bo zmogljivost proizvodnje prehrambene industrije povečala za 830 milijonov rubljev. Polovica te vsote odpade na sladkorno industrijo.
Poslanec Adil Tahtarov je govoril o uspehih borbe za izpolnitev programa prvih dveh let petletnega plana v mnogonarodnem Dagestanu (Kavkaz), čigar rebivalci govore 30 narečij. Industrija te republike je precej presegla plan za leto 1947. Delavci petrolejskih podjetij s0 dali državi 82.000 ton goriva več, kakor je določal plan. Kolhozniki v Dagestanu so dobavili državi žito tri mesece pred rokom kot prvi v Sovjetski zve-
njihove luke, njihove letalske baze so tako pomembne, da jih je treba potegniti pod njihovo imperialistično oblast. In zoper to agresijo se bore borci grškega ljudstva skoraj goloroki. Tudi nam ni ta imperializem prijazen, ker smo mu zaprli vrata za gospodarsko eksploatacijo in preprečili na našem ozemlju strateško bazo. Mi Slovenci živimo kakor Grki na skrajno eksponirani ploskvi Evrope: Ob nas gre oni „zid", ki ga med vzhodom in Japodom gradi svetovni imperialistični kapitalizem v brambo svojega gospodarskega privilegiranega položar ja in za napad zoper miroljubne sile. Mi, ki smo v zavetju miroljubnega sveta, moramo ne samo želeti, ampak tudi pomagati grškemu narodu, da se ubrani navala istega imperializma, ki tudi nam jemlje Trst in Gorico. S pomočjo borečemu se grškemu ljudstvu bomo tudi mi prispevali k temu, da se odstrani ena izmed baz imperialistične napadalnosti. Kdor želi mir in nemoten gospodarski razvoj k boljšemu življenju, ta bo nasprotoval tej napadalnosti in pomagal grškemu ljudstvu.
Er<4. dr, M, SnuderL
z]- Kulturna raven dagestanskega ljudstva se nenehno dviga. Zadnje šolsko leto je bilo v republiki 9333 dijakov. Sedaj znaša število dijakov
11.000.	Govorniki so predlagali, naj se odobri načrt Proračuna za leto 1948, ki ga je predložil ministrski svet ZSSR.
Danes dopoldne je bila zadnja seja-Sovjeta narodnosti, na kateri so razpravljali o državnem proračunu za leto 1948.
Namestnik predsednika ministrskega sveta Armenije, deputat Adam Piruzijan je navedel uspehe armenske industrije in med drugim dejal, da se je raven delavskih plač v drugem letu petletke povečala za 40-3 odstotke. Več kot polovica proračunskih. izdatkov Armnske SSR je bila uporabljena za financiranje socialno-knlturnih ukrepov. V Armeniji je 3001000 učincev, 4800 Študentov in 8000 študentov v tehnikumih. Proračun za leto 1948 predvideva otvoritev 1320 klubov, domov kulture in knjižnic v Armeniji.
Ena izmed važnih nalog leta 1948 je sprejem Armencev jz tujine in njihova namestitev v domovini. V zadnjih dveh letih je prispelo v Sovjetsko Armenijo iz raznih držav okrog 86-000 Armencev.
Minister za tekstilno industrijo ZSSR deputat Ivan Sedin je izjavil,, da je leta 1947 med pripravami za ukinitev sistema nakaznic izboljšalo ministrstvo za tekstilno industrijo kakovost it! izbiro tkanin. Tekstilna podjetja bodo letos presegla predvojno proizvodno raven, proizvodnjo volnenih in svilenih tkanin ter proizvodnjo nmetne svile.
Po vsestranskem proučevanju dr-
žavnega proračuna ZSSR za leto 1948 na treh sejah' obeh domov je imel zaključni govor finančni minister ZSSR in armenski deputat Zverev, ki je ugotovil, da je Sovjet narodnosti državnega proračuna za leto 1948, ki ga je predložil ministrski svet ZSSR, soglasno odobrava. To potrjuje, da finančni program povsem ustreza velikanskim nalogam tretjega leta petletke.
Zverev je poudaril, da so proračunske komisije obeh domov Vrhovnega sovjeta ZSSR predložile predloge, ki prdvidevajo povečanje dohodkov dr. žavnega proračuna za .1.171,100.000 rubljev. V zvezi s /pripombami deputatov o delu posameznih ministrstev in osrednjih ustanov je ministrski svet ZSSR sprejel ustrezne sklepe.
Na koncu je Zverev dejal, da bo uspešna izvedba državnega proračuna ZSSR prispevala k nadaljnjemu procvitu Sovjetske zveze, okrepitvi njene moči, povečanju ustvarjalnih ljudskih sil.
Po govoru Zvereva »o soglasno sprejeli zakon o državnem proračunu Zveze sovjetskih socialističnih republik za 1. 1948.
Sovjet narodnosti je zatem obravnaval drugo točko dnevnega reda zasedanja: Potrditev ukaza Prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR na predlog skupine deputatov iz Moskve, Leningrada in Bele Rusije. Gorkin je predlagal, naj se za glavnega tožilca ZSSR imenuje Grigorjj Safanov, ki je doslej nadomeščal glavnega tožilca. Na zasdanju so zatem izvolili tri namestnike predsednika Prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR. S tem Je bil dnevni red tega zasedanja Sovjeta narodnosti izčrpan.
Železarna Jesenke bo dala letos več železa In jekla
Delovni kolektiv železarne Jesenice, je takoj v začetku leta z vso vnemo prijel za delo. Jeseniški kovinarji se dobro zavedajo velikega pomena železarne za obnovo in za izgraditev naše države.
Železarna Jesenice je v prvem letu naše petletke presegla proizvodnji plan za 9% Načrtna storitev je bila med letom večkrat zvišana. Dejanska storitev pa je bila v lanskem decembru za 32,45% višja kakor je bila v januarju 1947.
Železarna je v januarju presegla proizvodni plan za 17.74 %, čeprav je bila planska naloga v januarju za 12,50% višja kakor je bila v januarju 1947. V januarju sta imela med vsemi obrati najtežjo nalogo plavž in jeklarna. Medtem ko je jeklarna načrtno storitev znatno presegla, pa plavž zaradi izrednih težav svoje težke naloge ni mogel v celoti izpolniti. Vsa železarna je v januarju izpolnila 8,9 % celotne planske proizvodnje za 1. 1948.
Delovni kolektiv jeseniške železarne je letos postavljen še pred veliko težje delovne naloge, kakor lani. Te naloge bo mnoge laže izpolnil, če se bo vsak posameznik v celoti zavedal svojih dolžnosti do skupnosti in če se bo vsa ta vedika delovna skupnost zlila v eno samo močno in udarno delovno silo.
Delovni uspehi jeseniške železarne so lani nazorno pokazali, da se da s dobro voljo in s smotrno organizacijo vse doseči. Leto 1947. je bilo za vso železarno leto velikih delovnih naporov, leto pomembnih uspehov, a tudi leto težkih preizkušenj. Če bomo v letu 1948. vse pridobljene izkušnje pravilno izkoristili, bomo mnogo laže izpolnjevali postavljene naloge. Pri izpolnjevanju petletnega plana 'moramo posvečati vso pozornost ne samo znižanju proizvodnih stroškov, mehanizaciji dela, delovnim izboljšavam, delovni disciplini in delovni varnosti Z dobro organizacijo dela, s pravilno razporeditvijo delovnih 6&, v temeljito izrabo delovnega časa, se ho storitev stalno stopnjevala, vzporedno z večjo storitvijo pa se bodo zniževali proizvodni stroški, dvigala se bo žiiv-ljenska in kulturna raven v§eh delovnih ljudi. V obratih se bo moral <äm-prej uvesti brigadni delovni sistem. V okviru posameznih obratov bodo potrebna pogostejša delovna posvetovanja med obratovodstvi in obratnimi sindikalnimi pododbori. Na teh posvetovanjih bo treba proučevati nov in boljši način dela, nove delovne obveznosti za delovne izmene, skupine in posameznike. Z natančno evidenco, z objavami in grafičnimi prikazi pa se bodo sproti kontrolirali doseženi delovni uspehi skupin posameznikov.
Seja Kmečkega sveta pri o zadružništvu ist gradnji ladrsmiti
V nedeljo dopoldne je bila v Ljubljani prva seja Kmečkega sveta, ki je bil land ustanovljen pri Izvršnem odboru Osvobodilne fronte Seji, ki jo je vodil minister Janez Hribar, so prisostvovali vsi člani 6veta. Za ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo sta bila navzoča pomočnika ministra za kmetijstvo in gozdarstvo Živko Bemot in Matevž Hace, Iniciativni zadružni odbor Slovenije pa sta zastopala Maks Krmelj in Nino Strle. Seja je bila v celoti posvečena vprašanju zadružništva in gradnje zadružnih domov v Slovenija.
Minister Hribar je v uvodnem govoru poudaril, da je gradnja zadružnih domov ena največjih akcij, kar smo jih kdaj koli izvajali na našem podeželju. Njen pomen je v tem, da hoče bistveno spremeniti strukturo kmečkega življenja in dvigniti našo vas na mnogo višjo stopnjo tako glede proizvodnje kakor kulture. Gradnja zadružnih domov je zelo razgibala našo vas. Tu pa tam se pojavljajo pomisleki, da je ne bo mogoče izvesti, ker nam primanjkuje strokovnjakov,, materiala, kreditov itd. Vsi taki pomisleki pa so brez pomena in moramo vse težave te vrste brezpogojno premagati. Zavedati se moramo, da je treba v gospodarski graditvi naše države pospeševati ne samo napredek industrije, temveč tudi kmetijstva. Če ne bomo kmečke proizvodnje prilagodili, kakor zahteva hitra graditev industrije, bomo zašli v velike težave. Kmetijstvo mora dati dovolj surovin za vse tiste številne nove tovarne, ki .jih sedaj gradimo in ki predelujejo kmečke pridelke. Povečana kmečka proizvodnja je potrebna tudi zato, da bomo imeli dovolj hrane za številne nove ljudi, ki prihajajo in bodo prihajali na delo v industrijo. Dosedanje planiranje v kmetijstvu se je pokazalo Za nerealno. Tako planiranje bi samo sililo kmeta, da seje to ali ono, ne bi 6e pa s tem dvignila kmetijska proizvodnja in se ne bi ustvarjalo tistih dobrin, ki jih naša dTŽava nujno potrebuje.
Zadružno gospodarstvo na vasi v obliki, ki jo sedaj uvajamo in kakršno je nakazal tov. Kardelj v svojem članku, popolnoma ustreza kmečki miselnosti in jo bodo kmetje sprejeli, ker jim pušča popolno samostojnost v odločanju za tako obliko. Z njo bomo lahko plansko zajeli vse kmečko gospodarstvo in omogočili uvedbo strojnega dela in dvig ime-
TRIJE MILIJONI DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV STAVKAJO V ZAPADNIH CONAH NEMČIJE
Delovno ljudstvo Nemčije zahteva kruha. Stavka tudi skoraj dva milijona
državnih in javnih nameščencev
Berlin 4. febr- Po cenitvah britanskega tiska znaša število delavcev in nameščencev, ki stavkajo v zapadnih okupacijskih conah Nemčije, skoraj 3 milijone, od tega skoraj 2 milijona nameščencev v državnih in javnih službah. Stavka je nastala kot posledica vrste protestov delovnih množic proti lakoti in proti najavljenemu novemu zmanjšanju obrokov življenjskih potrebščin v angloameričkih okupacijskih conah.
Predsednik sindikata nameščencev britanske okupacijske cone je izjavil v Hamburgu, da se boj prebivalstva za pravpno razdeljevanje jžavljenj-skih potrebščin ne bo končal s protestno stavko, ampak se bo še nadaljeval. Gospodarskemu svetu v Frankfurtu bodo poslali nove zahteve delavcev in nameščencev.
V Hamburgu stavka 105.000 nameščencev. Mestni tramvajski promet je ustavljen, veliko število trgovin pa zaprtih. Stavkati so pričeli tudi nameščenci ministrstev in visokih šol. Dnevniki niso izšli. V tovarniških odborih je močna struja, la zahteva nadaljevanje stavke, dokler ne bodo sprejeli zahtev delavcev in nameščencev.
Niti biconije, niti triconije, ampak enotno in miroljubno Nemčijo ■
Berlin, 4. febr. (Tanjug) Predsednik enotne socialistične stranke Nemčije Otto GTottowohl je izjavil na zborovanju v Bielefeldu (ameriška cona):
»Nemško ljudstvo ne potrebuje niti
»biconije« niti »triconije«. enotno in miroljubno Nemčijo.
Prekinitev londonske konference je postavila nemško ljudstvo v popolnoma nov položaj. Naš« upanje v končno izpolnitev potsdamskih sklepov se je izjalovilo. Odklonitev vseh predlogov Molotova za vzpostavitev enotnosti dokazuje, da zapadne okupacijske sile potsdamskih sklepov sploh ne mislijo izpolniti.
Problem nemške enotnosti je v središču naše pozornosti. Nadzorstveni svet je edini organ, ki lahko v sedanjem časa odloča o tem vprašanju. Č« nadzorstveni svet ne bo ugodu tej demokratični zahtevi ljudstva, moramo biti pripravljeni, da sami izvedemo plebiscit o enotnosti Nemčije.«
čke proizvodnje z m&nj delovne sile. Cilj zadruge bo poleg tega pospeševati razne kmetijske panoge, kakor vinarstvo, vinogradništvo, sadjarstvo, živinorejo, lesno proizvodnjo itd. Zadruga pa se bo bavila tudi s trgovino.
Taka zadruga enotnega tipa bo dejansko omogočila izvedbo vseh nalog tako, da se bo z njenim prizadevanjem dvignila kmečka proizvodnja, da se bo preko nje dejansko omogočilo pravilno in dobro trgovanje tako pri nakupu kakor pri prodaji blaga in pridelkov. Ker bo ta zadruga majhna in bo obsegala majhno področje, ne bo mogoče, da bi vodstvo zadruge počenjalo kar koli. za kar bi ljudje ne vedeli. Zadružniki bodo imeli popoln pregled nad poslovanjem zadruge. Zato je treba za vsako ceno izvršiti decentralizacijo, da se zadruge razdelijo na manjše enote Tov Kardelj pravi v svojem članku, da je treba dati vsaki vasi svojo zadruge oziroma naj ima svoro zadrugo vsaj vsak krajevni ljudski odbor. To je treba letos doseči.
Poleg pospeševanja kmetijstva pa je važna naloga nove zadruge tudi njeno kulturno prosvetne dele. Vsak zadružni dom bo imel dvorano ki bo na razpolago za kulturno prosvetne prireditve. V njih bodo predavanja, kasneje tudi krnopredstave, razni strokovni tečaji, sestanki, igre itd. Zadružni dom bo imel tudi svojo knjižnico, čitalnico, ki bosi« lindem pomagali, da se bodo izobraževali. Zadruge bodo imele tud! svoje kreditne odseke. Zbrani denar iim bo omogočal, da bodo poštovale lahko s svojimi sredstvi, da jim m bodo potrebni več kredit od drževe Obenem pa bodo mogle pomagati s krediti im denarnimi posojil: fndi kmetom. ka bodo v trenutni zadreg5 za denar.
Da bo mogla kmetijska zadruga svoje naloge dobro Vpolnjevati. mora imeti svoj dom Za;, gradino po vsej Sloveniji zadružne domove. Letos jih bomo v Jugoslaviji z<rr?di]i več tisoč, v Slovenir-' pa < kol5 500. Razumevanje za gradnjo do>n.,v «e je pokazalo v veliki meri. vendar je nastal zastoj v tem. da se ljudje niso zavedali v zadostni meri, da je zima brez snega najprimernejš čas za zbiranje gradiva Ko se bo začela gTadbena sezona, bo mnogo težje zbirati gradivo, ker se bodo začela poljska dela.
Pojavila se je tudi namera, da bi se naj domovi zidali za večja področja. To pa ie napačno, ker zadruge ne bodo mogle izvrisltj svojih velikih nalog, če brdo obsegale večja področja in večje število prebivalstva. Njeni odseki ne bodo dobro poslovali, če bodo morali delat5 z več tisoč gospodarstvi. Ljudje s» ne bodo udeleževali prireditev, predavanj m drugega življenja, Tri bo v zadružnem domu, če bi morali hodni dve ali- tri ure daleč do zadružnega doma. Tudi v majhnih, raztresenb gorskih krajih. kjer je majhno število gospodarstev, je treba zgraditi zadružne domove. V takih primerih bomo gradili pač maihne dnmovo majhno trgovino. majhno dvorano, torej prostore, ki bodo ustrezali potrebam kraja in ljudi.
Gradnja zadružnih domov je zajela dejansko ne samo kmečke ljudi, temveč tudi vse drugo prebivalstvo. Pripravlja se mladina, velike obveznosti so sprejeli partizanski boref, prav tako delavci, sindikati itd. Mariborska tovarna pohištva se je obvezala, da bo napravila nad 500 vrat Delavci bodo sodelovali pri izjefo-
Seja Kmečkega sveta pri 100F o zadružništvu
Nadaljevanje a 1. strani
vanju oken, vrat, instalacijskega materiala, okovja itd. Društvo inženirjev in tehnikov ee je obvezalo, da bodo prispevali inženirji za gradnjo zadružnih domov 40.000 delovnih ur. Pomoč teh strokovnjakov nam bo dobrodošla, ker strokovne sile zelo primanjkujejo.
Iz tega izhaja, da delovni ljudje to akcijo razumejo. Računati je treba na to, da se bo razvilo tudi tekmovanje med republikami, okraji, kraji, brigadami in med posamezniki, da se bo razvile široko tekmovanje, ki bo dvigalo polet delovnih ljudi. Pripravljene bodo tudi republiške in okrajne nagrade v obliki strojev, škropilnic, mlekarskih naprav, knjižnic, radijskih aparatov itd. Misliti pa je treba tudi ma nagrade in pohvale posameznikom, ki 6e bodo posebno dobro izkazali Znan je primer, da je neki star apneničar sprejel obveznost, da bo pripravil 2 vagona apna. Takemu človeku se je treba oddolžiti.
Pri gradnji zadružnih domov bo važna vloga okrajnih poslovnih zvez in okrajnih gradbenih uprav. Gradbene uprave bodo prevzele nase veliko odgovornost in bodo morale s pomočjo strokovnjakov organizirati dobro evidenco in kontrolo in stalno spremljati gradnjo domov, da bodo res pravilno zgrajeni.
Ta širokopotezna akdja, ki jo bomo nadaljevali drugo in tretje leto, dokler ne bo vsak najmanjši gospodarski okoliš imel svojega zadružnega doma, mora že letos zajeti vse ljudi, tudi prebivalce tistih vasi, ki letos ne bodo gradile svojega doma, ampak bodo sodelovale pri gradnji doma v sosedni vasi. Drugo leto pa bodo vasi, ki bodo že imele zgrajen svoj dom, pomagale gradečim vasem.
5	takim sodelovanjem vseh delovnih ljudi bomo res pravilno in pravočasno izvedli to akcijo.
Pomočnik ministra za kmetijstvo Živko Bernot je v svojem poročilu govoril o pomoči, ki jo nudijo kmetijstvu državne kmetijske ustanove. Ne gre pri tem samo za državna kmetijska posestva, ki bodo letos investirala velike vsote za svojo izpopolnitev. Kmetijstvu pomagajo prav tako kmetijska fakulteta, kmer%ki in veterinarski znanstveni zavod, državna semenarna, uprava za živinorejsko službo, naše kmetijsko strojne postaje itd. Vse te ustanove bodo letos izpopolnjene.
Na kmetijski fakulteti v Ljubljani študira danes nad 80 slušateljev, na zagrebški fakulteti pa že tretje leto nad 100 Ti mladi strokovnjaki inženirji bodo, ko bedo končali svoje učenje, v veliko pomoč našemu kmetijstvu. Poleg visoke šole vzgajajo nove kadre tudi srednja veterinarska šola, srednja kmetijska šola, srednja živinorejska šola in srednja vinogradniško - sadjarska šola. Naš veterinarski zavod mora dati našemu kmetijstvu dobra in cenena zdravila. Dosegel je že vePk uspeh, ko je kot prvi zavod na svetu izumil cepivo proti svinjski hromoti, ki stoodstotno varuje žival pred to nevarno boleznijo. Lepe uspehe so maši veterinarji dosegli tudi v borbi proti jalovosti.
Za povečanje produktivnosti dela na podeželju je potrebno, da se uvedejo v naše kmetijstvo najnaprednejše metode in najboljši stroji za obdelovanja zemlje. Zato je naša oblast organizirala strojne postaje. Prav tako mora pomagati kmetu semenska služba, ki ji danes manjkajo še ljudje za uspešno delo. Prav sedaj se zaključuje tečaj, ki bo usposobil okrog 60 mladih semenarjev za terensko delo. V našem planu so predvidene tudi velike investicije za živinorejsko službo. Ne smemo pozabiti na investicije, ki so namenjene našemu kmetijstvu preko uprav za melioracije in regulacije.
A'sa ta dela ne bi pomenila nič, če b: ne bilo v naših vasJi organizacije, preko katere se bodo te akcije izvajale. Te organizacije so naše zadruge, ki jim sedaj ustvarjamo temelje za njihovo delo na vasi.
O pomenu okrajnih in republiških zadružnih poslovnih zvez je razpravljal Nino Strle. Poudaril je, da bodo našle nove zadruge v teh zvezah polno oporo. Tudi te zveze se bodo sedaj prvenstveno bavile z vprašanji kmetijske proizvodnje in ne več samo
6	trgovino, kakor doslej. Okrajna poslovna zveza vsakega okraja bo imela tak značaj, kakršna je glavna panoga gospodarstva v tistem okraju.
Po poročilih se je razvila obširna razprava, v kateri so dani Kmečkega
Po zusedanju 111. plenuma Ujtidske prosvete Slovenije
Ljudsko prosvetno delo na gradiliščih zadružnih domov
Poziv AFŽ Jugoslavije Mednarodni federaciji žen v Parizu
za vsestransko pomoč grškemu ljudstvu, ki se bori za svojo svobodo in neodvisnost
V nedeljo je bila v Ljubljani III. plenarna seja Ljudske prosvete Slovenije. Da je bilo osrednje vprašanje, ki se je na tej seji obravnavalo, to je vprašanje poživitve ljudske prosvete na vasi, izredno važno, priča že samo dejstvo, da so' se seje udeležil; in tudi na njej diskutirali tovariš Boris Ziherl, tov. minister Janez Hribar, minister dr. Jože Potrč, kakor tudi drugi predstavniki Izvršnega odbora Osvobodilne Fronte in nekaterih kulturnih ustanov.
Plenum je v svojih sklepih sprejel nase odgovornost zlasti za eno največjih in naplepših nalog, k; čakajo ljudsko prosveto v letu 1948: vključitev vse Ijudskoprosvetne delavnosti naših frontnih organizacij v veliko akcijo Ljudske Fronte Jugoslavije za zgraditev zadružnih domov. Kakor je znano, grandiozni načrt za razvoj kmetijskega zadružništva in za zgraditev zadružnih domov nikakor ni samo stvar zadružnih organizacij samih in njihovih vodstev, temveč je Ljudska Fronta Jugoslavije s posebnim pozivom naložila odgovornost za izvedbo akcije svojim množičnim organizacijam, zlasti mladini, AFŽ, sindikatom. Zvezi borcev NOB kot veliko politično in delovno akcijo za leto 1948. Razprava na 3. plenumu Ljudske Prosvete Slovenije je torej veljala predvsem dogovoru, kaj in kako bo kultumoprosvetno delo osnov nth frontnih organizacij prispevalo v okviru te akcije. Jasno je, da bodo mladinske, sindikalne, ženske skupine sredi svoje delovne akcije za zadružne domove razvijale tudi svoje posebno kulturno-prosvetno delo. Toda vas je celota in tudi gradilišče zadružnega doma bo celota pase, zato bo treba kulturno-prosvetno delo v marsičem povezovati, Ijudsko-prosvetni sveti bodo morali skrbeti za to povezavo in skladnost kulturno-prosvetne aktivnosti. Kakor že v celotni akciji, n. pr. pri zbiranju materiala, ni prav, če se je ponekod mladina znašla pri delu tako sama, da kmetje zadružniki v vasi sploh niso vedeli kaj mladina tam koplje, tako bi tudi ne bilo prav, če bi se posamezne organizacije izolirale v svojem kultumo-pro-svetnem delu, ki mora biti v prvi vrsti namenjeno ravno vasi kot celoti oziroma gradbišču kot celoti- Nadalje je potrebno sodelovanje zlasti okrajnih ljudskoprosvetnih svetov z okrajnimi upravami za gradnjo domov. Razumljivo je, da se morajo kultumo-prosvetni aktivisti in strokovnjaki, ki imajo izkušnje v vprašanju dvoran, odrov, knjižnic in čitalnic, udeleževati diskusije 6 načrtih za posamezne domove. V tem pogledu doslej še ni bilo poročil o kakšnih številnejših nesoglasjih, morda prav zato ne, ker se tu in tam še niso čisto konkretno lotili projektiranja in še niso v celoti prodiskutirali celega vprašanja, ki bo marsikje pri nas kar dovolj zapleteno. Načelno se je skoraj povsod takoj pokazalo pravilno razumevanje razmerja med čisto gozdarskimi, upravnimi ter kultumoprosvetnimi nalogami zadružnega doma. Vendar so prav ljudskoprosvetni aktivisti ponekod tudi nekoliko zavili s prave poti in skušali »čim več izbiti« samo za eno plat. kar pomeni nezadostno razumevanje zadružnega doma kot širšega žarišča celotne vasi. Nekaj manjših »prask« je bilo doslej v Homcu prt Kamniku, Zgornji Kungoti, v Črni in drugod, vendar se je nerazumevanje pojavilo z več strani Tako n- pr. v črni vse kaže, da so kulturno prosvetni aktivi sindikatov poskusili nekoliko pošpekulirati. češ, tako nam bodo dom, ki smo ga zasnovali,. zgradili drugi, namesto da bi kulturnoprosvetne potrebe sindikatov združili s temi potrebami ostalih organizacij ter tako zgradili zares dostojen zadružni dom z dovolj veliko dvorano za vse, dom, ki bi prav s svojo kultumoprosvetno funkcijo kakor tudi z združitvijo vseh delovnih sil okoliša pri sami graditvi — predstavljal simbol zveze delavcev in kmetov Vendar je, kot rečeno, po
sveta poročali kako se razvija akcija za gradnjo zadružnih domov v njihovem okolišu. Poudarjeno je bilo, da bodo v bodoče tudi člani Kmečkega sveta aktivneje posegali v akcijo za gradnjo zadružnih domov in v svojih okrajih pomagali razčistiti razna zadružna vprašanja.
Popoldne so si člani Kmečkega sveta ogledali u&nj&mo na Vrhniki.
večini treba zabeležiti dobro razumevanje in soglasje, saj je že po dosedanjih dogovorih najmanj polovica ti. stih domov, ki že stoje, pa se bodo adaptirali v zadružne domove, najmanj polovica dosedanjih kulturnih domov. V mnogih krajih so imeli že v planu za leto 1948. graditev prosvetnega doma in že tudi zbranih mnogo sredstev v denarju in gradivu, pa bodo sedaj te domove zgradbi kot širše, kot zadružne domove. Med stare slabe navade naših prosvetarjev b; bilo prišteti, če bi se pri vprašanju zadružnih domov omejili zgolj na kulturno prosvetno področje, neobčutljivi bj pa bili za posamezne uspehe celotne akcije. Nekje so se dogovorili, da bodo popravili staro opekarnšco. Prosvetarjj so prevzeli samo skrb za propagando: obesili 60 na opekarnico napis: »Živelj udarniki« in obljubili, da bodo vseh širide-set prostovoljcev v nedeljo pričakali z godbo. »Ni pa bila to njihova stvar,« če je na delo dejansko prišla ena sama mladinka. Jasno je, da bomo morali osvojiti navade naše mladine z njenih akcij, kjer kulturne skupine ali brigade prav tako delajo kakor druge, le da imajo poleg tega še svoje vaje in svoje nastope- O raznih primerih napačnega pojmovanja teh stvari in sploh o vseh problemih se bodo ljudskoprosvetni sveti izčrpno pogovorili na svojih okrajnih konferencah, kj jih bodo imeli po sklepu plenuma v nedeljo dne 8. ali pa dne 15. t- m. Že diskusija na plenumu pa je pokazala, da je prva naloga kulturnoprosvetnih aktivov, da ne odjenjajo prej, dokler niso poslednjemu človeku, ki je. tu kakorkoli zainteresiran, do kraja razložili, kaj pomeni razvoj kmetijskega zadružništva za izvedbo plana in za izgraditev socializma. Načelo našega kul-turno-prosvetnega dela na] bo, da ga ne sme biti med delovnimi ljudmi na vasi in med graditelji takega, ki ne bi imel jasnih pojmov, čemu gradimo zadružni dom, kako bomo dvignili kmetijsko proizvodnjo in zakaj nam naš; stalni nasprotniki tudi tu skušajo delati ovire, zakaj so se prav tu — pri vprašanju zadružnih domov — najbolj zagrizli v besnem sovraštvu do naše izgradnje. Nobena od sovražnih parol in klevet, kar sevjih pojavlja doslej v zvezi z zadružništvom in domovi, ni taka, da bi ne bil dan nanjo jasen odgovor že v naprej v razpravi tov. Kardelja. Nekateri taki splošno znani klevetniški ugovori so bili omenjeni tudi na plenumu, ki je jasno pokazal, da Je naša največja naloga, z vsem kultumopro-svetnim delom, v vseh njegovih oblikah pojasnjevati problem in tako docela osvoboditi ljudi vsakršnih sovražnih ideoloških vplivov. Široko, ofenzivno, perspektivno in zmagovito tolmačenje vseh vprašanj naj preveva vse oblike agitacije in propagande na vasi in na gradbišču. Ljudskoprosvetni] svet naj mobilizira ljudi, ki bodo za gradilišče in za vidna mesta v vasi jn na gradilišču, za stenčase, izdelovali z veliko iznajdljivostjo vedno nove in nove evidenčne diagrame in grafikone, parole, plakate, ponazoritve, karikature, pohvale in graje. Za vse to delo je treba dvigati zlasti nove ljudi, začetnike, ki naj sp učijo iz prakse, iz časopisov in biltenov, ki naj jim LPS pomaga do naglega razvoja, tako da bomo obenem z vsem drugim na gradilišču razvijali tudi docela nove aktive agitatorjev in pro pagandistov.
Studijsko, izobraževalno delo naj bi bilo organizirano čim bolj sistematično tako glede na snov kakor tudj glede na udeležbo. Za predavanja bo treba na najracionalnejši način izkoristiti predavatelje z bližnjih ljudskih univerz. Tu bodo pomagali okrajni LPS-i, poskrbeti pa bo treba za poln obisk, za aktualno diskusijo, za pravilno borbeno ost vsega predavanja. Kajti ves čas se je treba dobro zavedati, da je na tej ideološki fronti proti nam na delu zagrizen sovražnik, ki mil z bitko za dokončno uničenje vseh možnosti izkoriščanja našega kmeta izpodkopavamo poslednje korenine v naši vasi, medtem ko si bo delovni kmet v zadružni skupnosti ustvaril blagostanje in bogastvo. Zato bodo LPS-i morali bit; iznajdljivi in gibčni, da bodo za ideološko tjelo znali izkoristiti poleg predavani študijskih ;n bralnih krožkov ter diskusij tudi še razne tehnične pripomočke kakor so radijski aparati z ozvočenjem, predstave potujočih
kinematografov, sikioptične slike itd. Treba bo najti sredstva in nabaviti knjige za knjižnico bodočega zadružnega doma, obenem pa že tudi izbrati in izšolati knjižničarja- — Kulturno umetniške panoge našega dela bomo morali zaradi posebnih pogojev gradiiišča in graditeljev čim bolj poenostaviti in tudi snovno približati pred vsem dogajanju na gradilišču, na to pa tudi drugod, pri nas in po svetu. Vsak dan bo priložnost, zainteresirati razne ljudske talente, ki bodo sproti oblikovali najpreprostejše pesmi, kuplete, duete, parodije, dialoge, prizore, enodejanke, pantomime, plesne slike itd., ka* Do vse služilo zlasti za ilustracijo živega dogajanja na gradilišču in na vasi. Njihova naloga bo pred vsem pokazati, kako se vse, kar je gnilega, nazadnjaškega, starozadružniškega, izkoriščevalskega, protiljudskega — zvija v strupenih krčih onemoglega besa prot,' graditeljem, med tem ko se vse, kar je na vasi poštenega, ustvarjalne-nega, zdravega z vse večjo in večjo ljubeznijo zgrinja k zadružnemu domu, ki bp postal novi kulturni center vasi in njen ponos. Ljudskoprosvetni svet z vsemi ljudmi, ki imajo veselje za kulturno • umetniško delo, bo na gradilišču ustvarjal tisto zmagovito samozavestno razpoloženje,_ k; ho reakcionarnim elementom izbijalo poslednje možnosti vplivanja na kmečke ljudi. V duši takegale reakcionarja se bodo prepletali še poslednji računi špekulantski naklepi brez upa zmage, še poslednje podle kombinacije, kako bi se morda vendarle še dalo kaj škodovati, skriti, prislepariti, ukrasti — tam na gradilišču pa ropot orodja, udarci kladiv in zanosna, prešerna pesem graditeljev dan na dan, vse do jeseni, do slavnostne otvoritve zadružnega doma...
Kakor vidimo, so možnosti velike in formalno vsi ti kulturnoprosvetni prijemi niso nič novega- Kakor same zadruge formalno za našega kmeta niso novost, tako so mu tudi vse oblike kulturnoprosvetnega dela po večini že znane in so mu blizu. Gre le za to, ali .jih bomo _ znali napolniti s pravo vsebino, ali bomo v tej zgodovinsko prevažni etapi v razvoju naše vasi znali dosledno uveljaviti načelo lanskega kongresa Ljudske prosvete, da je ljudskoprosvetno delo politično delo, da bodi njegov smisel vzgoja novega človeka, človeka »jasnega pogleda in dvignjene-gaga čela«.	Uroš Kraigher
Beograd, 4. febr. Osrednji odbor Antifašistične fronte žena Jugoslavije je poslal Mednarodni demokratični federaciji žena v Parizu tole pismo:
»II. kongresa AFŽ Jugoslavije 25., 26. in 27. januarja v Beogradu so je udeležilo 826 delegatk iz vseh krajev Jugoslavije. II. kongTes želi v imenu vseh žena Jugoslavije, naj pošlje Mednarodna demokratična federacija žena vsem nacionalnim sekcijam in ženskim organizacijam na svetu poziv k organiziranju akcije za pomoč grškemu narodu v njegovi osvobodilni borbi.
Zastopnica žena Svobodne Grčije nam je na kongresu govorila o nezaslišanem nasilju ameriških imperialistov nad grškim narodom. Med drugim je dejala:
»Grški narod je danes pod novo okupacijo, angloamerlško okupacijo, ki se s svojimi strahotami v ničemer ne razlikuje od italijanske in nemške okupacije. Deželo svobodoljubnega grškega naroda so spremenili v strašno taborišče smrti, kjer zamira vsak glas naprednega človeka. Ta taborišča smrti so raztresena po zapuščenih otokih ter prenapolnjena z že-
nami in majhnimi otroki. V njih je danes nad 20.000 žena.«
Ob zadnjem transportu žena, ki so jih Izgnali na otok Samotrakl, je med 80 ženami, ki so bile noseče, porodilo 27 žena v prvem mesecu bivanja v taborišču.
Ko se ravnamo po naši temeljni nalogi, ta naloga pa je borba proti netilcem vojne, borba proti napadalcem, borba za svobodo in mirno sodelovanje med narodi, se jugoslovanske žene obračamo do Mednarodne demokratične federacije žena, naj dvigne svoj glas proti ameriškim imperialistom, ki podpirajo zasovraženi monarhofašizem v Grčiji.
Prosimo federacijo, naj po vseh nacionalnih sekcijah in po drugih vezeh z ženami in ženskimi organizacijami sproži akcijo za vsestransko pomoč grškemu narodu, ki se danes bori za svojo nacionalno neodvisnost.
Grški narod, zlasti pa žene, ki so množično vključene v osvobodilnem gibanju svojega naroda, pričakuje od nas po pravici pomoč, kajti s svojo borbo proti ameriškemu Imperializmu se hkrati bore tudi proti vsem, ki bi hoteli novo vojno.«
¥ Ljubljani Je ustanovljen odbor za pomoč grškemu ljudstvu
Na pobudo Krajevnega sindikalnega sveta Ljubljane je bila 4. t. m. širša konferenca, katere so se udeležili razen predsednikov, tajnikov in kulturno prosvetnih referentov vseh sindikalnih podružnic, zastopnikov vseh množičnih organizacij tudi številni kulturni in javni delavci.
Predsednik KSS tov. Jože Hegler, ki je otvoril konferenco, je navzočim sindikalnim funkcionarjem obrazložil nujno potrebo, da se tudi Ljubljana pridruži akciji za pomoč grškemu narodu.
O	trpljenju grškega naroda ter njegovi junaški borbi za svobodo je govoril tov. Roman Albreht, ki je med drugim naglasil da odbori za pomoč Grčiji, ki se snujejo na pobudo sindikatov po vseh republikah, nimajo namena nuditi grškemu narodu samo gmotno, temveč tudi moralno podporo, da bi trpeči grški narod čutil ln spoznal, da v svoji borbi ni osamljen.
V odbor za pomoč Grčiji so blH soglasno izvoljeni: predsednik Hegler Jože, predsednik KSS; podpredsednik Ribičič Roza čl. GO AFŽ, Dobrilova 13; tajnik Stepinšek Drago, profesor; odborniki Kalin Boris, akademski kipar, Lavričeva št. 4 a; Bernot Živko, čl. mest. odbora Zveze borcev NOB; dr. Kos Milko, prorektor univerze, Šubičeva 3; dr. Franja Bojc, zdravnik; Nedlog Janez, podpredsednik komisije »Tehn. in šport«; Kraj-ger Lojze, književnik; Dekleva Marica,
Protizakonita obsodba tov. D’Esteja
AngloameriSke oblasti v Trstu hočejo zastrašiti demokrate, ki izvršujejo svojo dolžnost
Trst, 5. februarja
Včeraj se je pred porotnim sodiščem, nadaljevala in končala sodna razprava proti tovarišu D’ Esteju. Dr. Tončič je v svojem govoru odgovoril državnemu tožilcu in odvetniku Morgerl, ki sta v torek skušala dokazati, da v tržaški pokrajini ni bilo prave revolucionarne borbe. Dr. Tončič je dokazal, da je bila osvobodilna borba tudi borba proti fašističnemu državnemu ustroju. Orisal je razvojno pot in nastanek nove ljudske revolucionarne armade. Prav zato je bil zakon, ki je bil takrat v veljavi zakon revolucije, n&akor pa ne določba kazenskega zakonika. Dejal je, da zaradi tega ne moremo soditi ta dejanja s stališča civilnega zakonika, ki so ga v miru naredili juristi. Odvetnik je nadalje opozoril na juridično plat, češ da so bile vse aretacije, k f sojih izvršili tovariši v letu 194 5, popolnoma zakonite na podlagi moskovskih dogovorov ln mirovne pogodbe z Italijo ter takoimenovanega jus gentium, ki se je uveljavil po obeh vojnah. Po tem zakonu aretirajo po vojnah vse kriminalce. Če bi torej tov. D’Este, ki je bil predsednik mestnega ljudskega odbora,— .torej zakonitega organa — izdal ukaz za aretacijo fašistov, bi bfl ukaz zakonit tudi zaradi tega, ker ga je zahtevalo ljudstvo. Ljudska oblast pa je bila najvišji Izraz ljudske suverenosti. Vendar je dokazano, da D’ Este sploh ni izdal tega ukaza, poleg tega pa so bili nekateri fašisti, katere naj bi baje na D’Estejev ukaz odpeljali v Isolo, že itak zaprti pri Jezuitih.
Govorila sta nato še odvetnik Morgera In državni tožilec. Predno se je sodišče umaknilo k posvetovanju, je tov. D’Este izjavil: »Že mnogo let se borim
Naseljevanje rajhovcev na Slovenskem Koroškem v prvi avstrijski republiki
za ideal svobode in pravice, za katerega se borijo milijoni ljudi, ki se bodo še naprej borili za to. Ob njibovi strani se bom boril tudi jaz. Sodniki to. dobro vedo, še bolj pa bodo to spoznali v bodoče.«
Po peturnem posvetovanju je sodišče Izreklo sodbo. Tovariša D’Esteja j e spoznalo za krivega in ga obsodilo na poldrugo leto ječe ter na 50.000 lir odškodnine družinam aretiranih fašističnih kriminalcev. Kluna je sodišče oprostilo.
Ko »Primorski dnevnik« komentira obsodbo, pravi med drugim takole:
Letos je ogabna kampanja dosegla višek v znanem procesu zcu-adi partizanskih uniform po openskih dogodkih, s čimer pa niso mogli zaradi odločnega nastopa vsega tržaškega ljudstva uresničiti svojih namer. Zato so takoj nato izsilili proces proti tov. D’Esteju, čeprav je državni tožilec mnogokrat vrnil spise depart-manu za pravne zadeve pri okupacijski vojaški upravi z navedbo, da ni nobenega razloga za uvedbo kazenskega postopka proti tov. D’E-steju.
D’Este je bil obsojen zato, da so tem proglasili za zločin vse tiste aretacije fašističnih kriminalcev, ki jih je izvršila ljudska oblast. S tem so hoteli spremeniti v zločin, kar je bila dolžnost vsakega protifašističnega borca, spraviti ob ugled voditelje partizanskega gibanja in jih na ta način oddvojiti od ljudstva ter zastrašiti demokrate, ki so izvršili svojo dolžnost, da bi živeli pod stalno grožnjo aretacij in 'obsodbe.
član MOOF; Križnar Ivka, član OlO LMS; Boruta Ana, sekretar L ROOF; Slamber-gar Viljem, član rajon. sind, sveta III.J Cetin Miro, študent; Suhadolc Anton, zidar (predavatelj na Sred. tehnični šoli); Mazovec Lado, delavec kemične tovarne; Taurer Silva, gospodinja; Skodlar Jože, delavec v tovarni kleja; Modrijan Pavel, kurjač pri podjetju Šumi; Čehovin Franc, tajnik KSS; ing. Rado Stegu, za društvo inženirjev in tehnikov; Čibej Boris, delavec kurilnica šiška; Košir Fedor, nameščenec; Luštek Miro, član MOOF.
V imenu Izvoljenega odbora se je za zaupanje zahvalil predsednik Jože Hegler, ki je dejal da bo odbor zastavil vse sile, da bo pomoč grškemu ljudstvu res vredna borbenih tradicij Ljubljane.
Ko je tov. Hegler podal še navodila, kako naj bi se v Ljubljani tehnično izvedla ta podpora akcij, se je razvilo živahno razpravljanje, v katerem so posamezni govorniki navajali predloge, za čim hitrejšo ta uspešnejšo Izvedbo te važne naloge.
Akcija za pomoč Grčiji bo v glavnem izvedena po sindikalni liniji, s pobiranjem prispevkov pa se bodo zadolžile tudi organizacije AFŽ ta Ljudske mladine. Zbirali bodo živila, obleko ta denar. Živila se bodo pobirala predvsem pri kmetih, obleke v mestih, denar pa v industrijskih središčih. Uvedlo se bo tudi tekmovanje med posameznimi podružnicami, kdo bo najhitreje zbral največ prispevkov.
Z viharnim odobravanjem je bil sprejet tudi predlog, naj bi se akcije za pomot Grčiji nadaljevale in ponavljale toliko časa, dokler grško ljudstvo ne bo osvobojeno.
Konferenca je pokazala, da Ima naše ljudstvo mnogo razumevanja za trpljenje grškega nareda in da bo zastavilo vse sile, da bo ta podporna akcija pri nas čim bolje uspela.
Albanska ljudska skupščina odobrila proračun
Tirana, 4. febr. Albanska brzojavna agencija poroča, da je ljudska skupščina LR Albanije soglasno in z aklamacijo sprejela načrt državnega proračuna za 1948. leto, ki predvideva 6.846,837.000 le-kov dohodkov in prav toliko izdatkov.
Nova iraška vlada ne prizna angloiraške pogodbe
Bagdad, 4. febr. (Reuter). Iraška vlada je uradno obvestila britanskega veleposlanika v Bagdadu, da ne prizna angloiraške pogodbe, ki je bila podpisana pretekli mesec v Veliki Britaniji
ZDA zahtevajo od Franca vojaška oporišča
New York, 4. febr. (Tass). Po poročilih »New York Timesa« je prispel novi poveljnik ameriškega sredozemskega brodovja viceadmiral Shuman v Madrid, kjer bo ostal pet dni. V novinarskih krogih trdijo, da se bo Sherman razgovarjal s Francom glede odstopa španskih vojaških oporišč ZDA.
VREMENSKA NAPOVED za petek 6. februarja Jasno, zjutraj manjši mraz, popoldne postopka pooblačitev in topleje.
»Slovenski vestnik«, glasilo Slovenske Koroške, prinaša v svoji številki 23. januarja članek pod gornjim naslovom, ki ga zaradi važnosti ponatisknjemo.
Vik in krik okoli Maier-Kaibitschevega procesa in njegove obsodbe je ponehal in šovinistično časopisje se previdno izogiba, da bi se še kdaj dotaknilo te vsekakor zelo neprijetna zadeve, ki je kljub vsej pristranosti osvetlila koroško narodnostno politiko in jo razgalila kot politiko zatiranja koroških Slovencev. Iz strahu pred novimi razkrinkanji pa prav tako pri celovškem deželnem sodišču šo ni začela poslovati komisija, ki so jo napovedali o priliki procesa in ki bi se morala baviti z ostalimi krivci zločinske izselitve koroških Slovencev v času narcizma. Zločinec Hauptmann Fritz kljub slovesni obljubi dr. Rennerja ln tožki obremenitvi v Kaibitschevem procesu še do danes ni postavljen pred sodišče; zločinec dr. Richard Warmer je še danes na svobodi, v socialističnem deželnem sekretariatu nadalje hujska proti koroškim Slovencem in piše po stari praksi svojo šovinistične sovražne izpade; prav tako so na svobodi dr. W0ss, dr. Widder In številni »okrožni vodje«, krajevni nacistični
funkcionarji in gestapovci, ki jim je naše ljudstvo v številnih prijavah koroški Varnostni direkciji dokazalo krivdo in zločinsko delovanje pri izselitvi. Vse kaže, da hočejo z razpravo proti tem zločincem čakati tako dolgo, da bodo ukinjena ljudska sodišča, katerih ukinitev je že napovedal pravosodni minister dr. Gerö. Na ta način bi ti zločinci lahko ušli sodbi ljudstva, hkrati pa bi sodišče še laže zakrilo ozadje izselitvene akcije, ki hudo obremenjuje nekdanje in tudi današnje uradne in poluradne plasti na Koroškem. Ne bi bilo potrebno ponovno govoriti o zločinski vlogi »Heimatbunda«, ki ga vsa zožitev Maier-Kaibitschevega procesa in vsa periidnost izbire prič nista mogli razbremeniti
NASELITEV JE IZVAJAL »HEIMATBUND«
Danes se nočemo baviti z zločinsko izselitvijo in s krivdo »Heimatbunda« pri tej akciji, temveč se hočemo baviti z drugo akcijo »Heimatbunda« — z naselitvijo rajhovcev na ozemlju Slovenske Koroške, katere zločinski namen je bil prav tako uničenje koroških Slovencev. Že takoj po krivičnem plebiscitu leta 1920 je Izjavil deželni glavar dr. Lemisch na
prvi seji deželnega zbora, da imajo koroški Nemci samo še za obdobje ene generacije časa za ponemčevanje koroških Slovencev in likvidacijo koroškega vprašanja. To delo je bilo poverjeno nasledniku »Heimatdfensta« — koroškemu »Hei-matbundu«. Ta je s pomočjo »Bodenvermittlungsstelle« (Urad za posredovanje zemljišč) organiziral načrtno in množično naseljevanje rajhovcev na ozemlju Slovenske Koroške. Centrala za naseljevanje rajhovskih Nemcev na Koroškem je bil tako imenovani »Volksbund« v Berlin«, kjer je imel vodilno vlogo dr. Steinacher. Ta je že leta 1919—25 vodil plebiscitno propagando z denarjem, ki ga je prejemal od »Volksbtmda« lz Berlina. Poleg »Volksbunda« je naseljevanje na Slovenskem Koroškem neposredno podpiralo tudi društvo »Schulverein Südmark«, ki je imelo v vseh občinah prve Avstrije svoja podružnice in je nabiralo denarna sredstva za ponemčevanje koroških Slovencev in drugih Slovanov ne samo v rajhu, ampak tudi v Avstriji. Milijonske vsot« za izvajanje vsenemškega imperializma, to je na Koroškem za germanizacijo koroških Slovencev, so nakazovali preko zavodov »Heimstättenbank« in »Südmärkische Volksbank«, pozneje papo »Süddeutsche Bank« v Gradcu. Dolga leta je bQ blagajnik društva »Schulverein« ln »Südmark« hitlerjevski odlikovanec dr. Martin Wutte, ki je na občnih zborih tega društva neštetokrat priznal, da so bde
ogromne vsote uporabljene za ponemčevanje koroških Slovencev, pa tudi za organizacijo »Kuhurbunda«, to je pete kolone v Jugoslaviji
PRI NASELITVI SO SODELOVALI POLITIČNI IN CERKVENI PREDSTAVNIKI
Koroški šovinistični voditelji »Heimatbunda«, profesor J. Perkonigg, Maier-Kaibitsch, Wutte in drugi so vodili v rajhovskih časopisih obširno propagando, da bi zainteresirali rajhovske Nemce za naselitev na Koroškem, številni takšni članki so bili objavljeni v »Deutsche Tageszeitung«. V omenjenem listu je objavil tudi rajhovski priseljenec. W. Hahn iz Celovca članek »Nemška južna Marka (Koroška) in možnosti nemške naselitve«. V tem članku je W. Hahn že pred letom 1930 opisal ugodne pogoje, ki jih je za naselitev rajhovskih Nemcev ustvaril koroški »Heimatbund« pod vodstvom Maier-Kaibitscha in Rauperta. Izrecno je omenil, da sta imenovana v svoji dalekovidnosti pripravila ugodna Üa za neselitev rajhovcev, ki imajo nalogo, da z nemškim duhom prepojijo slovensko kmečko prebival stvo južne Koroške in v pravem pomenu besede opravijo delo »resničnih pionirjev« nemške kulture. Hahn Je v članku priznal, da je trenutno napravljen načrt za naselitev najmanj 1000 rajhovskih družin na Slovenskem Koroškem in da so v zadnjih letih pri tem dosegli že odlične
uspehe. Na Koroškem zadostuje naseljen cu iz rajha 10.000 mark za ustanovitev eksistence, medtem ko mu je v prekomorskih državah potrebna vsota najmanj
20.000	mark. Hahn izrecno poudarja, da podpira deželni kulturni svet (tedanja Koroška zbornica) naseljevanje rajhovcev, ki jim nudi denarno podporo, dobavlja semena in gnojila po zelo ugodnih cenah m jim daje še razne plačilne olajšave. Kot primer je Hahn navedel rajhovskega naseljenca, ki je leta 1926 kupil posestvo s 55 orali zemlje in 30 orali gozda za
26.000	šilingov, v nekaj letih pa je prigospodaril že 30 “/• vsega Inventarja in je imel še 10.800 šilingov poljskih pridelkov naprodaj. Posebno hvali Hahn v tem članku požrtvovalnost, skrb in zasluge celovškega »Heimatbunda« za naselitev rajhovcev na Koroškem.
Od 28. maja do 19. junija 1930 je bival na Koroškem gospodarski strokovnjak, profesor na kmetijski šoli v Frankenber-gu v Nemčiji, Schmalhorst. Bil je poslan iz berlinske centrale, da na licu mesta prouči možnost naselitve rajhovcev. že. prej pa je »Heimatbund« izdal knjigo »Kärnten als Siedlungsl-nd«, s katero je v Nemčiji propagiral n seljevanje rajhov. cev na Koroškem. Knjiga je bila namenjena samo nemškim propagandistom v rajhu in kandidatom za naselitev, že 21. junija 1929 sta na tiskovni konferenci v
Porečah predavala generalni tajnik »Heimatbunda« Maier-Kaibitsch in koroški ideolog nemškega imperializma prof. dr. Martin Wutte časnikarjem lz rajha o potrebi naselitve rajhovcev na slovenskih kmetijah in namestitvi rajhovskih duhovnikov na slovenskih farah. Pri tem sta hvalila škofa dr. Eefterja, češ da ima za to polno razumevanje in s tem podpira zamisel Heimatbunda. Poleg »Heimatbnn-da« je skrbel za naseljevanje nemških rajhovcev tudi še »Deutsch-österreichischer Volksbund«, ki je imel glavni sedež za Nemčijo v Berlinu, za Avstrijo pa na Dunaju. V avstrijskem »Volksbundu« je imel glavno besedo bivši avstrijski zvezni kancler Streeruwitz, ki je pripadal krščan-sko-soeialni stranki. Celovško podružnico tega »Volksbunda« je vodil krščanski so-i cialee dr. Rokitansky. Bivši zvezni kancler Streeruwitz je v veliki meri odgovoren, da se je na Slovenskem Koroškem naselilo toliko rajhovskih Nemcev. Tudi »Reichspost«, glasilo krščanake-socialne stranke na Dunaju, je zagovarjala in propagirala naselitev rajhovskih Nemcev na Koroškem. Tako so torej sodelovati zvezni in koroški uradi, dunajske vodilne osebnosti in koroški politični in cerkveni predstavniki pri izpodrivanju in gospo-darstu uničevanju koroških Slovencev, da bi na ta način čimprej izbrisali vsako slovensko sled na Koroškem.
ZAČETEK MLADINSKIH DELOVNIH AKCIJ
Kakor lansko leto je tudi letos prevzela ljubljanska mladina velike delovne obveznosti za nadaljnjo gospodarsko izgraditev države. V letoS-njem letu bo dala mladinska organizacija Ljubljane 3000 brigadirjev na zvezne in republiške gradnje, predvsem za gradnjo novega Beograda, za izgraditev tovarne težkih orodnih strojev v Železniku, avtomobilske ceste Zagreb — Beograd in gradnje Nove (Sorice. Dve mladinski brigadi pa bosta odšli na republiške akcije v Cmo goro oziroma v Bosno. V okviru delovnih obveznosti, ki jih je sprejela Osvobodilna fronta Ljubljana na svojem zadnjem plenumu, pa je mladina prevzela gradnjo pionirske železnice, lej jo bodo gradile mladinske strokovne brigade, sestavljene iz vajeniške mladine, m brigadi »Pav la Korčagina« ter »Franca Albrehta«, ki so se lansko leto prav posebno izkazali pri sečnji lesa za Ljubljano.
Da bi se čim prej izvršila mobilizacija mladine v delovne brigade, je mestni odbor LMS napovedal tekmovanje med posameznimi mladinskimi aktivi po podjetjih in predvsem po šolah, ki poteka že od začetka tega meseca. Do sedaj se je na VI. gimnaziji prijavilo že 171 brigadirjev. Nekatere druge gimnazije in strokovne šole pa so se zavezale, da bodo formirale delovne brigade po 250 brigadirjev.
Prav tako kakor v šolah ustanav-Ijajo tudi v tovarnah, podjetjih^ in na terenih mladinske desetine, čete in brigade, ki bodo skupaj s sindikati delale pri gradnjah v Ljubljani. V Polju pri Ljubljani je mladinski aktiv ustanovil brigado, kj šteje 350 mladincev in mladink. Ta brigada je že prejšnji teden začela delati pri gradnji zadružnega doma v Polju, kjer so stavbišče zakoličili in posekali potreben les za gradnjo.
Poleg priprav za prostovoljno delo mladine v letošnjem letu so mladinski aktivi izvedli v preteklem tednu že več delovnih akcij na Ježici, Viču, v Mostah. Polju, na gradilišču otroških jasli jn na drugih gradbiščih. kjer bodo ljubljanski prostovoljci v sklopu akcij' OF zidali nove stavbe. Po nepopolnih podatkih je sodelovalo pri teh delovnih akcijah nad 1400 mladincev in mladink, ki so opravili skupaj 5062 prostovoljnih delovnih ur, izkopali 637 kub. m zemlje, preložili 1600 komadov opeke. Razen tega so brigadirji posekal: 46 kub. m stavbenega lesa, preložili 260 m tračnic, odkrili 180 kv. m zemlje itd.
S to prvo akcijo, kj jo je izvedla ljubljanska mladina, je razgibala tudi nekatere odbore Osvobodilne fronte, ki eo se doslej samo razgovarjal; o gradnjah jn se še niso lotili reševanja konkretnih nalog.
Kmetje kranjskega okraja so obiskali »Litostroj«
Kmetje in delavci kranjskega okraja so si že dolgo želeli ogledati, kako delajo in gradijo v Titovih zavodih »Litostroj« v Ljubljani. Prav tako so izražali želje, da bi posetili ljubljansko dramo, kar jim v prednjih časih ni hilo mogoče.
Ljudska prosveta okraja Kranj je sklenila, da organizira več takih izletov in tako zbliža podeželsko prebivalstvo z industrijskimi delavci in meščani. Tako je bil organiziran prvi izlet večjega obsega. Kmetje in delavci okraja Kranj 60 si 1. februarja ogledali gradnjo »Litostroja«. Vodstvo »Litostroja« jim je priredilo prisrčen sprejem in jim razkazalo tovarno.
Kmetje so si z zanimanjem ogledali, kako se vliva tekoče železo v kalupe in kako se potem oblikuje.
Po ogledu »Litostroja« so si popoldne ogledali dramo Miška Kranjca »Pot do zločina«. Pred igro je zastopnik gledališča razložil vsebino drame. S predstavo so bili kmetje zelo zadovoljni. Mnogi od njih so prvikrat bili v slovenskem narodnem gledališču.
Direkcija državne železnice ital je nudila za izlet poseben vlak. Mnogi so izražali želje, da bi se še organizirali podobni izleti, ki bi mnogo doprinesli k medsebojnemu razumevanju mestnega in kmečkega prebivalstva.
Prvi uspehi poskusov pridelovanja bombaža v Vojvodini
2e prejšnje čase so tu pa tam poskušali, da bi bombaž prilagodili zemeljskim in podnebnim pogojem v Vojvodini Toda ostalo je samo pri poizkusih, posebnih uspehov niso dosegli. V vseh primerih se je samo ugotavljalo, da je mogoče pričakovati uspeh od gojitve bombaža v Vojvodini le, če so vse leto izredno ugodni vremenski pogoji.
Po osvoboditvi je dobil novosadski Pokrajinski zavod za kmetijska raziskovanja nalogo, da poišče ali pa vzgoji tako bombažno seme, ki bo prenašalo podnebje Vojvodine. Šlo je predvsem zato, da bi 6e moglo to seme 6ejati prej, kakor 6e seje običajno, in da hi se mogel tudi bombaž obirati prej, kakor je navada v južnih krajih. Seme s takimi svojstvi je prvi pogoj za uspeh prizadevanj, da bi se prideloval bombaž tudi v Vojvodini, kjer naravni pogoji ne ustrezajo tej rastlini tako, kakor v toplejših krajih naše države.
Ta naloga je sedaj delno rešena. S selekcijo bombaža raznih vret, ruskega (hersonskega in taškeniškega), bolgarskega ta makedonskega je uspelo strokovnjakom Pokrajinskega zavoda za kmetijska raziskovanja v Novem sadu vzgojiti vrste bombaža, ki zorijo okoli 7 do 10 dni prej kakor druge vrste. Dosegli so tudi zvišanje donosa, ki znaša okoli 15 do 20 % ve£, kakor maša donos vrst, ki so jih vzeli kot temelj za vzgojo nove vrste.
Predlanskim In lan- je uredil zavod vrsto bombažnih poskusnih postaj. Te postaje so bile na poskusnem polju zavoda v Rimskih Šancah pri Novem Sadu, na državnih kmetijskih posestvih v Banatskem Karlovcu, Jakšičevu, Crnji Zrenjamnu, Čoki,
Zobnatici pri Bački Topoli ta še drugod. Predlanskim so dosegli povprečen donos 600 do 700 kg na ha. Najvišji donos so dosegli v Novem Sadu, kjer so pridelali lOOf. kg na ha. V primeri z donosi, ki jih daje ta rastlina v Makedoniji, je bil donos, ki so ga dosegli v Novem Sadu, višji za 200 do 500 kg. Lanski poskusi so dali povprečno enake rezultate. Najvišji donos, nad 1000 kg na ha, so dosegli v Čoki.
Za gojitev bombaža se zanimajo tudi vojvodinski kmetje. Poleg neskončnih polj koruze, pšenice in drugih običajnih kultur so se lani ponekod belile tudi kobule bombaža na njivah kmetov v Kača, Budisavi, Temerinn, Novem Sadu in drugod. Aleksander Hudji iz Novega Sada je na četrtini orala pridelal 200 kg, njegov brat pa na enaki površini 220 kg. Mihajlo Sendula iz Srbobrana je pridelal 600 kg bombaža na enem oralu, kar je ßkora j toliko, kakor je znašal nafvišji donos, ki so ga dosegli na poskusnih poljih Zavoda za kmetijska raziskovanja.
Ena izmed ovir, ki trenutno preprečujejo večjo razširitev bombaža v Vojvodini, je v tem. da ni po vsej Vojvodini niti enega stroja za odstranjevanje vlakna s semena ta se mora to delo opravljati z rokami, kar je zelo zamudno. Pri nadaljn jih _ prizadevanjih. da se bombaž v Vojvodini dokončno udomači, bo treba skrbeti, da se donos še poviša in da se rastlina še bol} prilagodi zemlji in podnebju Vojvodine. Ugodnejši pogoji za gojitev bombaža bodo ustvarjeni tudi z zgraditvijo gostejše namakalne mreže, z zgraditvijo velikega prekopa Donava — Tisa — Donava. Bombaž zahteva namreč precej vlage, zlasti v dobi kaljenja.
Ps'iprava gradbenega materiala za zadružni dom v Hruše^ju dobro napreduje
Prebivalci KLO Hruševje so z navdušenjem sprejeli sklep o graditvi Zadružnega -doma v Hruševju. Takoj ko so se odločili za gradnjo, so pričeli sprejemati obveze. Mladina iz Sajevč in Raku lika bo napravila apnenico, v Hruševju bo vsak vaščan napravil po 15 delovnih dni, voznikj pa bodo napravili 400 ur prevoza, nabrali bodo 5000 din. Vel. Ubeljsko bo prispevalo 1560 del. ur, 30 kub. m drv, 210 ur prevoza ta prispevke ene priredi, tve- Malo Ubeljsko bo dalo 20 kub. m drv. 1900 delovnih ur in 150 z prevozno živino. Razdrto bo dalo 28 kub. m drv. pomagali bodo tudi s pripravo kamenja za zidanje. Strane bodo dale 13 kub. m gradbenega lesa.
Sindikalna podružnica kamnoloma Razdrto bo pripravila ves potrebni pesek za gradnjo. Sindikalna podružnica Drž. posestva Razdrto bo zasadila 1 ha krompirja ter dala vso vrednost pridelka za zadružni dom-
Pretekli teden so v Hruševju Pričeli z delom. Razrušili so staro vojaško barako in tako pridobili ca 100
kub. m zidne opeke. Vozniki so se takoj odzvali ta speljali na mesto gradnje nad 50 kub. m opeke.
V nedeljo dopoldne se je udeležilo dela tudi 29 mladincev in članov sindikata iz Postojne. Na delu ie bilo skupno 48 ljudi, 5 voznikov z živino, 2 kamiona in 1 traktor, ki bo vozil kamenje in opeko. Iz ruševin stare hiše na Razdrtem, kjer ie delalo 80 ljudi, je bilo prepeljano v Hruševje 25 kub. m kamenja, in 15 kub. m opeke. V Hruševju je bilo razrušeno 30 kub. m starega zidu, odkrito in zloženo ie bilo 35 kv. m strehe in skopano 5 kub. m zemlje pr-; kopanju kanala za vodovod.
Vse vasi so dobro razumele, kako važna je graditev Zadružnega doma. le posamezniki bi hoteli delo ovirati. Dva taka primera imamo v Slavi-njah. kjer hočeta Gravner Miro in Klun Luka odtrgati ljudi od dela z klevetanjem. Vemo pa, da se ljudje takih lipov ne bodo ustrašili, marveč da bodo pomedli z vsemi onimi, ki bi hoteli ovirati naš razvoj J. V
Offgaaifzlralf smo delovno čelo
Mladina Notranjih goric je imela sestanek, na katerem je organizirala delovno čeio in naredila načrt za delo pri gradnji zadružnega doma Aktiv mladine se je spremenil v delovno čsto, ki je sprejela naslednje obveznosti: četa bo opravila za zadružni dom 5000 delovnih ur; s kulturnim prireditvami bo zbrala
20.000	din; do 1 marca bo nakopala 100 ms peska in pripravila kamenje za stavbo; na steneasu bo grafikon, iz katerega bo razvidno delo vsakega posameznega mladinca; v delo bomo
organizirali tudi tistih 9 mladincev, ki danes 6toje še izven mladinske organizacije, in jih bomo sprejel? v
LMS.
Po soglasnem sprejetju obveznost« ie četa napovedala tekmovanje vsem četam OLO Ljubljana-okoliea, _ ki bodo delale pri gradnji zadružnih domov.
Tudi pionirji so bili na sestanku. Voditeljica pionirjev je povedala, da je organizirana tudi pionirska delovna četa, ki napoveduje tekmovanje mladinski delovni četi. A. Sfrman
Tudi v Leskovcu komo zgradili zadružni dom
Tudi pri nas je nastalo veliko zanimanje za zgraditev zadružnega doma. Dne 18, januarja smo imeli zborovanje, na katerem smo se o tem podrobno pomeni'.«. Izvolili smo gradbeni oddor, ki bo takoj ukrenil vse potrebno. Malo kateri kraj ima tako idealen prostor za zadružni dom, kakor Leskovca Poleg doma nameravamo zgraditi tudi razne delavnice,
mislili smo pa tudi na avtobusno garažo, ker smo prepričani, da bo tud: naš kraj prej ali dej vključen v avtobusng mrežo, kar si vsi želimo. Poleg doma bomo uredili lepo fizkul-turno igrišče, bližnji potok pa omogoča ureditev ljudskega kopališča. Ker so vsi ljudje razen nekaj špekulantov za to, da si čim prej ustvarimo nujno potrebno gospodarsko ta prosvetno središče, bomo gledali, da bo zadružni dom z združenimi močmi čimprej pod streho.	Pero
Po 20 ur prostovoljnega
dela
smo se obvezali prispevati v Cerkljah pri Kranju, da pomagamo preurediti zanemarjeni in v vojni poškodovan; Ljudski dom v Zadružni dom. Priprave za pričetek dela sp v polnem leku, saj nočemo zaostajati za drugimi kraj; našega okraja. M. H.
Zborovanja v murskosoboškem okraju
I.	februarja so bile po 11 centrih soboškega okraja sektorske konference vseh zastopnikov KLO, množičnih organizacij in ostalih aktivistov. Istega dne so bil: sestanki vseh vaščanov v 44 vaseh. Na sestankih so razpravljali o zunanje in notranje političnem položaju, o proračunih krajevnih ljudskih odborov ter s tem v zvezi o ustanavljanju lokalnih gospodarskih podjetij. Osrednja točka je pa bilo zadružništvo ter gradnja zadružnih domov.
, Vsi sestanki 60 bili zelo dobro obiskani ta ljudje so se živahno zanimali predvsem za gradnjo zadružnih domov.
Mladina v Lukovici bo zgradila zadružni dom
Na zadnjem sestanku mladinskega aktiva v Lukovici 29. januarja je bil soglasno sprejet sklep, da bo sleherni član mladinskega aktiva sodeloval pri gradnji zadružnega doma. Sklenili so, da si bo sleherni priboril zlato, srebrno ali vsaj bronasto kolajno. Sprejeli so individualne obveznosti za 200, 100 in 50 prostovoljnih delovnih tir. Hkrati bodo tudi medsebojno tekmovali. To nedeljo so že šli na delo v kamnolom, da pripravijo pesek ta gramoz za betoniranje. Mladinski atstiv je hkrati poslal več svojih članov v razne strokovne tečaje. Več se jih ji prijavilo tudi v delovno brigado, ki bo sodelovala pri gradnji Nove gorica M- T.
»Proračuni krajevnih ljudskih odborov«
Uprava »Finančnega zbornika« pr: ministrstvu za finance LRS je sredi preteklega meseca izdala brošuro »Proračun; krajevnih ljudskih odborov«, v kateri so na poljuden način obravnavani vsi proračunski in v zveri s tem tudi mnogi gospodarski problemi na terenu. Brošura je važen pripomoček našim funkcionarjem v ljudskih odborih in vsem aktivistom pri njihovem delu na terenu, zlasti pri ustanavljanju državnih podjetij lokalnega pomena.
Tistim, ki brošure pri prvi nakladi ni®p prejeli, bo druga naklada v najkrajšem času na razpolago v _ vseh knjigarnah po ceni 8 din za izvod-Opozarjamo na to. vse interesente.
Žalna svečanost v Cerknem
Okrajpa zveza borcev za idrijski okraj je organizirala 27. januarja v Cerknem žalno svečanost v spomin sedeminštiridesetih, kj so bili na ta dan pred štirimi leti na zverinski način ubiti, ko je bila v teh krajih borba proti okupatorju najhujša. Slabo vreme je bilo na dan svečanosti, dež je lil. toda zbrali so se ljudje iz vsega okraja, poleg tega jih ie prispe! še iz Kopra en avtobus, ta mnogo sorodnikov padlih. Vse organizacije so poklonile vence.
Svečanost je b!la zarad; slabega vremena v dvoran); otvorila jo je tov. Cvetka, na kar je rudniška sindikalna godba iz Idrije zaigrala »Internacionalo«. Sledilo je nekaj recitacij. za zaključek pa je pevski zbor zapel žalostinko Nato se je razvil sprevod na bližnji hrib, kjer stoji spominska plošča in kjer jih je takrat največ padlo Od tod je krenil sprevod na pokopališča kjer so vse te žrtve pokopane. S poklonitvijo na grobeb je bila žalna svečanost končana-	Polda.
Zveza borcev v prevaljskem okraju
Organizacija borcev NOV je zajela tud; naš okraj. Sicer še niso vključeni v organizacijo vsi, ki v n-jo spadajo, vendar pa se organizacija Zveze borcev NOV krepko razvija. V začetku januarja je bila okrajna skupščina. Udeležba ni bila posebno številna. ker je bil istega dne okrajni prosvetni plenum in so bil! mnogi zaradi tega zadržani Skupščina je pre. motrila položaj v okraju in sprejela v zvezi s tem potrebne sklepe. Soglasno je ti! sprejet sklep, da bodo člani Zveze borcev kar najbolj marljivo sodelovali pri gradnji zadružnih domov ter širili razumevanje za ljudsko oblast in vsestransko podprli ljudske odbore v izvajanju njihovih nalog- Zveza je organizirala izlete v partizanske kraje in obdarovala z
11.000	din družine padlih borcev. Zveza zbira podatke o socialnem položaju družin borcev ter bo vsem potrebnim priskočila na pomeč.
F. M.
V. zimske olimpijske igre v St. Moritzu
Lep uspeh Jugoslovanov v slalomu
St Moritz, 5. februarja.
Danes dopoldne je bilo na V. zimskih olimpijskih igrah tekmovanje 'i samostojnem slalomu. Vreme je bilo krasno in smuka idealna, zato so bili doseženi prav dobri rezultati. Na startu se je javilo 72 tekmovalcev. Proga' je merila 800 m z višinsko razliko 220 m in je imela 45 vratič. Tudi v slalomu so zasedli najboljša mesta Švicarji in Francozi. Odlično se je plasiral češkoslovaški tekmovalec Brchel, ki je zasedel 9. mesto. Tudi naši tekmovalci so imeli v slalomu več sreče kakor pri smuku. Molnar se je z
18.	mestom plasiral v prvo četrtino tekmovalcev in je pustil za seboj tekmovalce 14 držav, med njimi vse Kanadčane, Fince, Norvežane, Madžare, Poljake, Romune, Angleže. Argentince, Belgijce, Bolgare itd. Po. drobni rezultati tekmovanja so bili naslednji:
1.	Reinalter (Švica) 2:10.3 minute (v obeh vožnjah); 2. Couttet (Francija) 2:10.8; 3. Oreiller (Francija) 2:12.8; 4. Alvera (Italija) 2:13.2; 5. Dahlman (Švedska) 2:13.6; 6. Schöpf (Avstrija) 2:14.2; 7. Rebish (ZDA) 2:15.5; 8. Molitor (Švica) 2:16.2; 9. Brchel (CSR) 2:16.6; 10. Isberg (Švedska) 2:17.2.
Prvi izmed naših tekmovalcev je bil, kakor že omenjeno, na 18. mestu Molnar s tekoma 71.4 in 72, skupno 2:23.4. Vozil je v odličnem stilu in bil na cilju deležen navdušenega odobravanja. Na 27. mesto pa se je plasiral Matevž Lukane s časom 2:30.9, na 36. mesto Franci čop s časom 2:43.6, na 40. mesto pa Tine Mulej s časom 2:51. Vsi naši tekmovalci so prvič progo dobro vozili, pri drugi vožnji pa so imeli nekoliko nesreče. Mulej je prvič prevozil progo v 75
sekundah, drugič pa je dvakrat padel in je potreboval za vožnjo 96 sekund.
V	samostojnem slalomu so danes tekmovale tudi ženske. Proga zanje je bila krajša kakor za moške. Vrstni red najboljših je bil naslednji:
1.	Fraser (ZDA) 1:57.2 minute; 2. Meier (Švica) 1:57.7; 3. Meininger (Avstrija) 1:58; 4. Müllcr-Thiollier (Francija) 1:58.8; 5. Clerc (Švica) 2:05.8.
Končni plasma naših tekmovalcev v alpski kombinaciji je tale: 34. Lukane Slavko s 35.45 točke. 37. Lukane Matevž z 42.81 točke in 51. Bertoncelj .lože s 50.14 točke.
Danes je bilo na sporedu tudi tekmovanje v poljubnem umetnem drsanju. Ob uri. ko to1 poročamo, rezultati še niso' izračunani vendar po predvidenih likih lahko sklepamo, da bo prvenstvo pripadlo Američanom, ki so pokazali krasno novo šolo.
V	nadaljevanju hokejskega turnirja so bile danes odigrane 4 tekma Kanadčani so z visokim rezultatom premagali ZDA, Švicarji Švede, Angleži Poljake in Avstrijci Italijane. Rezultati so bili naslednji:
Kanada : ZDA 12:3:
Švica : Švedska 8:2;
Anglija : Poljska 7:2:
Avstrija : Italija 16:5.
Jutri zjutraj ob 8. bo ena izmed najzanimivejših tekem turnirja med Kanado in Češkoslovaško.
Danes so naši skakalci imeli trening in so dosegli zadovoljive uspehe Dolžina skokov je znašala od 60 do 67 m. Tekmovanje v samostojnih skokih za konkurenco bo v soboto ob 14., jutri ob 8. pa je na sporedu vztrajnostni tek na 50 km. A. G.
Pričetek smučarskega prvenstva Jugoslovanske armade na šar planin!
Smučanje je v naši armadi najbolj priljubljena športna disciplina, zato se fiz-kulturniki v armadi živo zanimajo za letošnje medarmadno smučarsko prvenstvo, ki bo od 6. do 12. t. m. na Šar planini.
Smučarji ljubljanske in zagrebške garnizije so od 20. do 29. januarja skupno trenirali v Sloveniji in se dobro prlpra vili za prvenstvo na Popovi Šapki, kjer bo sodelovalo 300 najboljših smučarjev Jugoslovanske armade. Za zaključek so priredili medsebojno tekmovanje v teku na 14 km v Kranjski gori. v skokih v Planici ter v alpski kombinaciji na Črnem vrhu. Ta tekmovanja so pokazala, da je v ljubljanski, kakor tudi v zagrebški garniziji več odličnih smučarjev, ki bodo na Sar planini prav gotovo dosegli dobre rezultate.
Izidi tekmovanj v teku, skokih in alpski kombinaciji so naslednji: skoki: 1. borec Ivan Prosen (Zagreb). 2. poročnik
Lado Lisjak (Zagreb), 3. borec Janez Magušar (Ljubljana); tek na 14 km: 1 poročnik Janko Kodeli (Ljubljaaa), 2. poročnik Franc Reberšek (Ljuoijana). 3. podporočnik Mirko Zupan (Ljubljana): alpska kombinacija: 1. poročnik dr. Rade Tavčar (Ljubljana). 2. kapetan Konstantin Stane (Ljubljana), 3. kapela,? Miloš Rutar (Zagreb). Vrstni red v smuku za kombinacijo je bil naslednji: 1. in 2 kapetan Miloš Rutar (Z) In poročnik dr. Rade Tavčar (L), 3. kapetan Konstantin Stane, v slalomu pa je bil prvi kapetan Konstantin Stane, drugi dr Tavčar in tretji borec Alojz Čadež (Ljubljana).
Smučarsko prvenstvo Jugoslovanske armade bo tudi letos v znamenju ostrih borb. Čeprav so bile po vsej državi snežne razmere slabe, so se po vseh garnizijah smučarji vestno pripravljali, ker so vedeli, da bo konkurenca na Popovi šapki zelo huda.
NAMIZNI TENIS V LONDONU
Prva zmaga Jugoslavije na svetovnem prvenstvu
Jugoslovanska reprezentanca je dosegla prvo zmago na svetovnem prvenstvu v namiznem tenisu. Jugoslavija je premagala Italijo z rezultatom 5:0. Posamez ni rezultati so tile:
Dolinar - Dl Giorgi 21:14, 21:13;
Uzorinac - Rosner 21:12, 21:14;
Harangozo - Herškovič 21:12, 21:17;
Uzorinac-Dl Giorgi 21:6, 21:9;
Dolinar - Herškovič 21:13, 21:12;
Ostali rezultati sc bili naslednji:
Češkoslovaška - Škotska 5:0;
Egipt - Norveška 5:0;
Walles - Grčija 5:0;
Belgija - Holandija 5:3;
Francija - Irska 5:0;
Amerika - švedska 5:1;
Anglija - Madžarska 5:4.
Prihodnji nasprotnik Jugoslavije bo Belgija.
Trening jugoslovanskih
plavalcev v To&aiouseu
Na povabilo Irancoskih plavalcev trenirata jugoslovanska rekorderja Milosla-vid in Stipetič z najboljšimi francoskimi plavalci v Toulousu za bližnjo ollmpia-do. Tam so zbrani štirikratni svetovni rekorder Alex Janny, evropski rekorder v hrbtnem plavanju Georges Valery, njegov brat evropski rekorder na 200 m prsno Jean Valery in drugi. Jugoslovana sta pričela trenirati pod vodstvom Janijevega trenerja Minvllla.
V	plavalcem društvu jima je bil prirejen sprejem.
Meddruštvena tekma v veleslalomu z Bukovnika
FD Enotnost — odbor za smučanje razpisuje v nedeljo 8. t. m. meddruštveno tekmo v veleslalomu z Bukovnika v Kranjski gori. Tekmovati smejo vsi člani fizkulturnih društev in aktivov ter Jugoslovanske armade. Prijavite se osebno do 11. v nedeljo 8. t. m. v šoli v Kranjski goril
Mednarodni šahovski turnir v Beogradu
V	partijah IX. kola na mednarodnem ša hovskem turnirju v Beogradu je bila najbolj zanimiva Igra med Janoševićem in Vukovičem v kateri je zmagal Janoševič. Vojvodinski mojster je premagal bolgarskega udeleženca Najkirba, drugi bolgarski udeležene Piskov pa je remiziral z mojstrskim kandidatom Gruberjem. Madžarski mojster Florian je premagal mojstrskega kandidata Bosne in Hercegovine Kozomaro, češkoslovaški mojster Šajtar in Milič pa sta se sporazumela na remi. Ostale partije so bile prekinjene.
Po IX. kolu sta na čelu tabele domača udeleženca Janoševič in Tot, ki imata vsak po 6 in pol točke.
Mladinsko šahovsko prvenstvo Slovenije
Včeraj so igrali 4. kolo mladinskega prvenstva. Najvažnejše srečanje je bilo med Krivcem in Bajcem. Bajec je prišel do močnega napada, vendar oba igralca v časovni stiski nista igrala najtečneje in je Krivec v daljši končnici nazadnje iz-
silil remi. V ostalih partijah je Zupančič remiziral z Jeretinom. Njegovan D. je premagal Podkrajška, Gabrovšek Njegovana M. ta Vrhovec Fajona.
Po 4. kola je prešel v vodstvo Vrhovec s 3 in pol točke, Gabrovšek, Krivec in Njegovan D. 3, Bajec 2 in pol, Podkrajšek 1 In pol, Fajon, Jeretin in Njegovan M. po 1 in Zupančič pel točke.
*
Slovanski šahovski turnir v Zlinu ie bil zaradi odpovedi sodelovanja nekaterih inozemskih šahovskih mojstrov odpovedan in bo v decembru letošnjega leta.
•
FD Krim — nogometna sekcija. Drevi ob pol 20 bo obvezen sestanek vseh nogometašev v posebni sobi gostilne Soklič — Trnovo. Važno radi ne.deljskih teke.m.
«NEVMF VEST'
KOLEDAR
Petek. S. febrnarja: Doroteja. Stazika Sobota. 7. februarja: Žalimir. Romuald SPOMINSKI DNEVI
6.	II. 1670. — Prva slovenska gledališka predstava.
0.	TI 1942 — Napad na Verd-
6.	II 1944. — TV divizija stopi na štajerska tla. boji pri Pilštajnu 6 II. 1945. — Začetek svetovne sindikalne konference v Londonu.
DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna Trnmostje. Marijin trg 5.
SLOVENSKA NARODNA R1.EDA LISCA V LJUBLJANI IN 5JARIRORU Drama » Ljubljani
Sobota, 7 febr.. ob 20: Kranieo: Pot do zločina Red D
Nedelja, S febr.. ob 13:	Bor: Vrnitev
Blažonovih. Izven — Ob 20: Moliere: Tartuffe Izven.
Opera v Ljubljani
Petek, 6. febr ob 19-00: M Kozina: Ekvinokcij- Red C.
Sobota, 7. febr.. ob 19.80: M. Polič: Mati Jugovičev. Red L.
Nedelja. 8. febr.. ob 15: Janaček: Jenufa. Izven.
Pri današnji uprizoritvi Kozi nove opere »Ekvinokcij« bo prvikrat pela vlogo Anice tov. Milica Polajnarjeva. Ostala zasedba kot navadno.
Drama v Mariboru
Sobota, 7. febr ob 20:	Shakespeare:
»Kar hočete« Za sindikate. Vstopnice v prodaji tudi za ostalo občinstvo Nedelja. 8 febr. ob 10 dop.: Maršak: »Muoin dom«. Znižane cene. Izven. Ob 15: Nušič: »Dr.« Izven
Opera v Mariboru
Petek, 6. febr. ob 20: Pucotni: »Matlame Butterfly«. Obnovitvena premiera. Izven.
Nedelja. 8. febr.. ob 20: Dvofak: «Ru-salka« Izven.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom
Sobota, 7. febr ob 20.: B Nušič: »Za lujoči ostali«, večerna predstava Nedelja 8 febr- ob 15.: B Nušič: *2a lujoči ostali«, popoldanska predstava PREŠERNOVO GLEDALIŠČE, KRANJ Sobota, 7. febr.. ob 20: Cankar: Za narodov blagor. Premiera. Tzven.
Nedelja,' 8. febr.. ob 17 : Jurčič-Klemen-čič: Deseti brat- Zadnjič Izven. 244-n Prešernove gledališče vprizori v okviru Prešernovega tedna I Cankarjevo komedijo v št:rih dejanjih «Za narodov blagor* Predstava je izven abonmaja. Predstave za abonmaje bodo v prihodnjem tednu
SINDIKALNO GLEDALIŠČE, JESENICE
V proslavo obletnice Prešernove smrti in 100 letnice uprizoritve Linhartovega »Matička«
Sobota, 7. febr. oh 19 20: Linhart: »Matiček se ženi«. Režija: Srečko Tič. Matička igra profesor Mirko Mahnič. Nedelja. 8. febr ob 14.30: Linhart: »Matiček se ženi«. — Predprodaja vstopnic v petek od 13.—15. ure. v soboto od 10—12- ure in eno uro pred predstavo.
OPOZORILO PEVSKIM ZBOROM ▼ LJUBLJANI. Skupna vaja za »Kantata
0	zmagi« bo danes S- II. ob 20 v pevski sobi na gimnaziji v Vegovi ulici. Udeležba obvezna — Mestni ljudsko prosvet-ni svet.
V	kulturnih pregledih radia Ljubija^
na, Maribor in Slov. Primorje (ob petkih ali ponedeljkih) dajo Slovanski komite Slovenije preglede iz kulturnega življenja slovanskih narodov.	266-n
MKD »Kajuh« harmonikarska sekcija obvešča vso pionirje in mladince, ki ße žele učiti harmoniko na Glasbeni šoli v Ljubljani, naj €#> zglase v petak 6. t. m. ob 18 na I- DMG — Vegova ni-« kjer dobe vse informacije. Člani MKD »Kajuh* dobe 25% popust. — Sekretariat harmonikarsko sokoije»	264-n
Študentski pevski zbor univerze v Ljubljani pozor! Pevska vaja danes 6. febr. cb 19. uri v pevski sobi gimnazije v Vegovi ulioi, pritličje.
Tečaj dopisja ;<=
večerni. Vpisovanje traja do sobote 7. februarja. Državni učni zavod. Domobranska 15.	254-n
V	popoldanski tečaj enotnega knjigo-
vodstva se sprejme še nekaj slušateljev-teljic. Prijave: Državni učni zavod, Domobranska 15.	253-n
V	stenodaktilografski tečaj se sprejemajo prvenstveno tečajnice z dovršeno nižjo srednjo šolo. Vpisovanje dnevno: Dr-žavnl učni zavod. Domobranska la. 2oo-n
Redni množični sestanek Strokovne sekcije zobozdravstvenih delavcev 6e bo vršil v potek 6- t. m. ob 20. uri v preda-valnici Interno klinike. Dnevni red: slučaj s klinike, tarifa, slučajnosti 267-n Planinsko ln alpinistično društvo v Kranju obvešča svoje člane, da so uradne ure vsak petek od 18 —20. ure v prostorih Okrajnega fizkulturnega odbora na Titovem trgu.	. 261-n
Nov nedeljski plesni tečaj za novince-ke — zadnji v tej sezoni — se začne v nedeljo 8. febr. ob pol 13. dopoldne v »Ljudski plesna šoli« — Sv. Petra nasip 37. 265
Preskrba
DELITEV SVEŽEGA MESA IN MESNIH IZDELKOV MLO — oddelek za trgovino in preskrbo v Ljubljani obvešča potrošnike,, da prejmejo v soboto dne 7. februarja t- 1. od 7.—12- in od 14.—17- ure sveže meso in mesne izdelke na odrezke živiilskih nakaznic za meseo februar in sicer: živilska nakaznica TD Im III. obrezek 101, 200 g svežega me^a; SD I in III, odrezek 201, 15Ö g svežega mesa; LD I m III. odrezek 301, 150 g svežega mesa; Nav
1	in III, odrezek 401, 100 g svežega mesa; Doj I in III, odrezek 501, 100 g svežega mesa; O M I ln III, odrezek 601, 100 g mesnih izdelkov.
Opozarjamo mesarje, da smejo prodajati meso in mesne izdelke samo na živilska nakaznice mesta Ljubljane, kate^ rih odrezki za meeo so prežigcsani ali pa imajo poieg številke tudi črko L-Meso in mesne izdelke bodo delile vee poslovalnice mestne klavnice in mesarji.
Cena je sledeča: sveže goveje meso — lin 43, letna salama din 75, jetrna pastela din 41. krvna salama din 41, tlačenka -din 4550, hrenovke, safalade in posebna salama din 64 za kilogram.
Poslovalnice mestne klavnice in mesarji prevzamejo meso na mestni klavnici v petek dno 6. februarja t. 1- ob 14.
Opozarjamo mesarje, da morajo vrn-ti mestni klavnici neprodano meso še istega dne, to je v ßobcio dne 7. t- m. do 18. ure.	_	.
Obračun z odrezki je oddati mestni klavnici v torek dne 10. februarja t- L
DELITEV KAŠE
Obveščamo potrošnike, da prejmejo v mesecu februarju na živilsko nakazniop Doj I in II 1 kg kašo na odrezek št- 53L Kašo dele vse poslovalnice Naprozo m vso poslovalnice državnega sektorja.
Obveščamo vse razdeljevalce racionlra-
nih živil in potrošni ko. da pre jmejo v mesecu februarju na dodatno živilsko nakaznico za noseče 6m*.'koc v istem oorckii in na isti odrežeš kot meseca januarja.
DELITEV SVEŽEGA MESA V MESECU FEBRUARJU ZA LJUBLJANO-OKOLICO
Gospodarski odsek OLO Ljubljana-oko-lica obvešča vso pooblaščene mesarje in razdeljevalce, da so deli svežo meco v mesecu februarju 1948 na sledeh odrezke:
sobota dne:	TD	SD	LD
7. febr.	101 a 300 g	201	a	230 g	301 a 250 g
14. febr.	102 a 300 g	202	a	250 g	502 a 259 g
21. febr.	103 a 300 g	203	a	230 g	303 a 230 g
28. febr-	104 a 300 g	204	a	250 g	304 a 250 g
Morebitno izpremembe bomo objasnili naknadno.
Pdzivarno vso Naprozo in trgovce, ld imajo na zaJcgi ovsene kosmiče. ^ mesne konzervo, mlečne konzerve in mleko v prahu, da to zalogo dostavijo Okrajnemu trgovskemu podjetju »Živila-;, Ljubljana-okolica.
Na Simfoničnem koncertu Slovenske glasbe, ki bo v okviru letošnjega Prešernovega tedna v ponedeljek, 9. februarja ob 20. v veliki filharmonični dvorani, bodo izvajana naslednja naša simfonična dela:	Bravničar:	Tolminska	Antiteza,
simfonični epos v dveh stavkih. Škerjančeva fantazija za klavir in orkester, pri klavirju avtor. Dirigent Jakov Cip-ci. V drugem delu dirigira Samo Hubad najprvo 3 stavke iz Os tor zev e suits, nato Krstno izvedbo Kozinovega žalnega speva padlim in Kczinovo: Bela Krajina. Izvzeinši Osterca bodo vsa ostala dela prvič izvajana na javnem koncertu. Predprodaja v knjigarni Muzikali j. Kongresni trg.	262-n
V	Kočevju bo v soboto cb 20 glasbeno-
literarni večer s pestrim sporedom in e posebnim poudarkom na Prešernov teden..	263-n
Kinasnatejjrafi
LJUBLJANA. UNION:	film -Možje
brez kril« in sloven, dokura. film »Balkan! ada«. — MATICA: sovjetski film »Na.ni edino ve prigode» teuruk MOSKVA: sovjetski film »Naloga rna.ierja Buločkina«, tednik. — STjOGA: .slovenski film »Vse za otroka« in barvni risanki »Izgubljeno pismo« »Gradič* ter lutkovni film »Božične sanje* — Predstave v gornjih kinematografih ob 16.15.	1815 in 2015	— KODELJEVO:
sovjetski film »Na ščuki no zapoved«, tednik Predstava ob 19.30. — ŠIbKA: sovjetski film »Glinka«, tednik. Predstava ob 20. uri.
MARIBOR ESPLANADE- sovjetsk Mm »Moskva, glavno mesto SSSR«, tedni k. GRAJSKI: sovjetski film ;De!o Arta-monovih*. tednik.
CELJE, METROPOL:	sovjetski barvni
film »Starinska veseloigra«, tednik. — DOM: sovjetski film »Križarka \ ar-jag«, tednik.	.... n
KRANJ. MESTNI: francoski Mm »Pesnikove prigode«, tednik.
PTUJ: sovjetski film »Na meji«, tednik.
Radio Ljubljana, Maribor in Sl. Pristtsrje
Spored za petek
6.00 Budnice. 6.10 Poročila, objava sporeda in vremenska napoved. C...0 J ufanja telovadba. 6.40 Ruski tečaj za kulturno sodelovanje Slovenije^ s i*>v-jetsko zvezo. 6-50 Ruske narodne. 7.00 Radijski koledar. Iz današnjih časopisov. Objave. 7.15 Nekaj komorne glasba. <-30 Napoved časa in poročila. 7.45 Jugosio-vanske koračnice. — 12.30 Napoved in poročila. 12 43 Zabavna glasba, mali oglasi in objave. 13.00 Operetna glasba.
13.30	Kulturni pregled- 13 40 Poje Sloven-
ski vokalni kvintet. 14 00 Odlomki iz oper. 14.3O Napoved časa. poročila in objava večernega sporeda. 14.45 Nekaj skladb za kitaro — 18.00 Pogovori s pionirji. 18 20 Dvorak: Klavirski kvintet op 81	18.50 Glasbena medigra. 19.00 Radij-
ski dnevnik. 19.10 Poje Leonid Utjesov.
19.30	Napove»! časa in poročila- 19.45 Zabavna glasba, mali oglasi in objave. 20.00 Prodni van je. 20.10 Poje pevski zbor xPto-šeren« iz Kranja p. v. Petra Liparja. 20.40 Simfonični koncert simfoničnega orkestra Slovensko fiiharmonije p. v. Jakova Cipcija Sodelujeta Danica Skerleo (sopran) in Pavel Sivio (klavir). Na sporedu dela W. A. Mozarta. 21.45 Lahka glasba. 22.00 Prenos vesti zvezne postaje Beograd. 22.15 Slovaška narodne pesmi»
22.30	Plesna glasba.
Razpis
Gozdno gospodarstvo
Slovenjjgradec
SPREJME ZA LETO 1948.
do $00 gozdnih delavcev
vajenih dela v mehkem lesu, in to: te&ačev, spravljačev, drvarjev, nakladalcev, skladiščnih delavcev, delavcev za popravilo cest.
Nadalje 20 INDUSTRIJSKIH DE-LAVCEV, vajenih dela v mehkem rezanem lesu. na skladiščih, sortiranju hlodovine, nalaganja vagonov in zlar ganja rezanega lesa.
Hrana z dodatki po splošno veljavnih predpisih ministrstva za trgovino in preskrbo. Stanovanje je preskrbljeno v higijeničnih drvarskih barakah. Plača v akordu, ista se naslanja na delovne norme, prilagojene krajevnim, terenskih in sestoj inskim razmeram delovnega mesta. V lesni industriji je plača uma. dela se pa po normah. Gozdni delavci se naj zglasijo pri gozdni upravi črna, Mislinje, SlovCnjgradec, lesnoindustrijski delavci pri lesno industrijskih obratih Dravograd, Mušenik, Suhi dol, Mislinje to Dovže.
\M^Ho§iasi\
WsqwragEUiu** 1ML«JMBM«WJUMI'I »'I
SLUŽBO IŠČEJO____________
SNAŽILKO sprejmem takoj za 2 uri dnevno (zjutraj). Prašnikar, Tavčarjeva ulica 4.	3343-1
ŠIVILJA srednjih let gre za gospodinjo v majhno gospodinjstvo. Pismene ponudbe: Ferjančič, Koroška cesta 18-11.	3302-1
IZNAJDBO za izdelovanje umetnih podplatov prodam. Ponudbe na ogl. odd pod Iznajdba.	3372-1
ZAKONSKI PAR, ki ima veselje za vodstvo manjšega gospodarstva v Dolenjskih Toplicah, iščem. Oglasiti se osebno! Naslov v ogl. odd. 3360-4
SHJŽB.0 DOBE_____________
GOSPODINJSKA POMOČNICA dobi dobro službo: pogoj kuhanje in ljubezen do otrok. Špindler, Krekova 5, Moste.	3345-2
ZA KAVARNIŠKO KUHINJO iščem mlado pošteno dekle ob lastni oskrbi. Plačam 13 din na uro. »Petriček«, Cankarjeva ulica 6.	3332-2
ZAHVALA
Prijateljem to znancem, ki so spremili k zadnjemu počitku našo dobro mamo, staro mamo in taščo
MAMIJO
KRAŠNJO
vsem prisrčna zahvala.
Ljubljana, 5. februarja 1948.
žalujoči SINOVI to ostalo sorodstvo
-f
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je težka in mučna bolezen, ki si jo je nakopal s svojim neumornim delom kot nameščenec Naproze DolSrunje, zahtevala, da se je irairal danes, 5 februarja v svoji najlepši moški dobi, preseliti v večnost moj najdražji mož. brat, svak, stric, zet in nečak
1YAN
MEDEN
Predragega pokojnika bomo spremili v soboto 7. februarja ob 15.30 z žal. iz kapele sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana. 5. februarja 1948.
Globoko žalujoče družine: Meden, Baraga, Koman, Oplotnik, Valenčič, Prevec, Laznik, Grešak, Kukenber.g
GOSPODINJSKO POMOČNICO, samostojno, iščem k štiričlanski družini. Javiti se dopoldne pri: Verstovšek, ministrstvo za finance, Beethovnova ulica 10.	3334-2
DVA PEVCA, prva tenorista, sprejmemo v službo proti primerni zaposlitvi. Pogoj : dober pevec. Premogovnik Zabukovca.	3436-2
BRIVSKO-FRIZERSKO in dobro brivsko pomočnico ter vajenko sprejme v stalno službo Novak, frizer, Slovenski Javornik, Stalingrajska ulica številka 42.	3427-2
PECARSKEGA POMOČNIKA in pomožnega delavca sprejme Mejač Jože, pečar, Jesenice, Gosposvetska cesta št. 35.	3423-2
TRGOVSKO POMOCNICO-KA zmožno manufakturnega oddelka, sprejmemo takoj. — Ponudbe Naprozi, — Kamnik.	2761-2
TRGOVSKO PODJETJE MLO »Prehrana«, Tyrseva 15, išče za takojšen nastop: trgovske pomočnike-ce, va-jence-ke, skladiščnika, pisarniške moči, delavce. Javiti se osebno na »Prehrani«.	3484-2
POŠTENO DEKLE k tričlanski družini za stalno ali pa samo za dopoldne, iščem. Lahko starejša ali tudi upokojenka. Marica Ravnik, železarna, Jesenice na Gor.	3485-2
VEC ČEVLJARSKIH POMOČNIKOV potrebuje Krajevna čevljarska delavnica Ivančna Gorica.	3492-2
SLUŽBO DOBE takoj 3 čevljarski pomočniki pri Plevčak Franc, čevljar, Celje, Zidanškova 9.	3402-2
IŠČEMO OSEBO, ki bi prevzela vodstvo pralnice perila in kemične čistilnice novo ustanovljenega podjetja MLO Novo mesto. Tudi osebe brez prakse, ki imajo sposobnost in veselje do tega poklica, pridejo v poštev. Priglasiti se na Upravo mestnih podjetij Novo mesto, Trdinova 1. 3203-2
ZASLUŽEK
POUK ZA NEŠIVILJE — nudi salon »Kuclar«, Knafljeva 4-II.	3113-4
ROČNO DELO in pletenine sprejmem na dom. Naslov v podružnici Slov. poročevalca Kranj.	3417-4
ZASEBNI POUK: angleščino, francoščino, klavir nudi Aneta Potočnik, spec. dipl., Groharjeva 2, ali Tržaška cesta 1-L	3407-4
SPREJMEM STAREJŠO ŽENSKO za lahka hišna dela od 8. do 15. ure. Naslov v oglasnem oddelku. 3404-4 CAND. MED. išče zaposlitve nekaj ur dnevno. Ponudbe na ogl. oddel. pod Saned.	3459-4
PREVAJAM iz francoščine, italijanščine in nemščine v slovenščino in obratno ter poslovenim tudi krajša angleška in španska besedila. Naslov Kavčič, Tavčarjeva l-II.	3395-4
INŠTRUKTORJA MATEMATIKE za VII. razred gimnazije, iščem. Po možnosti bi hodila na dom. Naslov v ogl. odd.	3378-4
PRODAM
PREPROGE, perzijske, ln domače, po najpovoljnejših cenah, dobite v trgovini »Kirman šah«, pasaža Nebotičnika.	3122-5
2	ŽENSKA PLAŠČA, nova, poceni naprodaj. Naslov v ogl. odd. 3341-5 FURMANSKI VOZ, dobro ohranjen, nosilnost 2000 kg, prodam. Naslov v podružnici SP Kranj.	3413-5
Dne 16. januarja 1948 nas je v Beogradu nenadoma zapustil naš najdražji
FRANJO
BAJEC
železniški uradnik v pokoja
Pokopali smo ga v Beogradu dne 17. januarja 1948.
Beograd, Ljubljana, dne
5.	februarja 1948.
ŽALUJOČA DRUŽINA
Umrla nam je naša ljubljena mama, sestra to teta
MINKA
URBANEC
vdova rojena Mediti
Pogreb drage pokojnice bo v soboto 7. februarja 1948 ob
14.30	z žal, iz kapele sv. Frančiška, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 5. februarja 1948.
žalujoča hčerka NUŠA, porod. ŠKERGEP ln družine Lusitsky, TRATNIK, MEDIČ
KRAJCEV VALVASOR 1689—1877 — 1.3 in 4 knjiga, naprodaj. Ponudbe na podružnico »Slovenskega poročevalca« Novo mesto.	3420-5
RADIOAPARAT Körting, 5 cevni, dobro ohranjen, prodam. Lukane Anton, Orehek 29, p. Stražišče, 3419-6 BELO ANGORA JOPICO in kapico za dojenčka, otroške angora ln volnene kapice z norveškim vzorcem, moder volnen damski brezrokavnik — vse novo, ročno delo in črne nizke moške čevlje št. 42 prodam. Štefka Vizjak, Ljubljana, Gerbičeva ulica štev. 19, Kolezija.	3504-5
STARE MUZIKALIJE (note) ugodno proda Gruber, Tabor 2.	3362-5
DVA RADIO-APARATA, 4- in 6 cevni, dobro ohranjena, prodam. Markelj Alojz, gostilna Podtabor, pošta Podbrezje.	3411-5
ŽENSKI ŠIVALNI STROJ, dobro otiranj «n, z okroglim čolničkom, znamke »Diirkopp« prodam. Peklar Hermina, Zidani most. Sv. Petra 93.	3432-5
VEČJO MNOŽINO UNRRA KARTONOV in praznih steklenic prodam. — Slamič, Gosposvetska cesta 6. 3409-5 AVTOMOBILISTI! Motorno gred s 4 bati in gonilno ploščo za »OEEL-P4«, ali »Olimpijo« ali »Fiat« 1100, pro dam. Naslov v ogl. odd.	3465-5
SKRiNJO-ZABOJ, novo, macesnov les, masivno, prodam. (180X87X90 cm). Naslov v ogl. odd.	3464-5
VETRNI JOPIC prodam. Naslov v ogl.
oddelku.	33454-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam.
Livarska 3-1.	3456-5
MOŠKI PLAŠČ, nošen, za visoko postavo, prodam. Cesta na Rožnik št. 43.	3458-5
VOLNENI ŽIMNICI za dve postelji — naprodaj. Kersnikova ulica 5-II — levo.	3461-5
RADIO 5+1, znamke »Radion« in 2 nova plašča žičnika za italijansko kolo, prodam, št. Vid-Vižmarje 195. 3442-5 ZLATA MOŠKA »Omega« žepna ura naprodaj. Ogled iz prijaznosti Kolodvorska ul. 41, v trafiki. 3441-5 SOBNO KREDENCO, mizo, 6 stolov, lestenec in nizko omaro, prodam. — Gostilna Fabjan — Tavčarjeva ulica št- 4.	3443-5
LEPE HRASTOVE STOPNICE in več sobnih vrat naprodaj.'Poljanska cesta 7.	3447-5
ŽENSKI VOLNENI PLAŠČ, nov, za manjšo postavo, in 5.5 m gradla za žimnice, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	3446-5
RIBIŠKO PALICO prodam. Eržen — Slomškova 12, lokal.	3445-5
ZENSKE ŠKORNJE rjave št. 39, goj-zerje št. 42, moško obleko in 2 krzneni boi, prodam. Naslov v ogl. oddelku.	3449-5
KRZNEN PLAŠČ, temnorjäv, nov — boljše vrste, prodam. Gosposvetska c 8-II. nadstr. pri krojaču. 3401-5 AVTOGENSKI VARILNI APARAT — kompleten kupimo takoj. Ponudbe poslati na Tovarno perila. Murska Sobota.	3489-6
CRNE USNJENE ženske salonarje št. 38, servis za pivo za 6 oseb, prodam. Kotnikova ul. 15-1. — Ogled od 17. do 19. zvečer.	3439-5
MOŠKO OBLEKO in površnik za srednjo postavo, prodam. Gosposvetska 12, krojač.	3480-5
ŠIVALNI STROJ »Singer« z dolgim čolničkom, dobro ohranjen, proda Ana Novak. Zidani most št. 14-1 — Zadruga.	3479-5
3	PORCELANASTE UMIVALNIKE s sifonom, prodam. — Jereb, židovska št 6.	3487-5
GOJZERJE št. 39, nove, prodam. Naslov v ogl. odd.	3482-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, tapeciran, dobro ohranjen, proda Novina Stanka, Novo mesto — salon Sve-tec.	3421-5
LEPO SOBNO KREDENCO, staronem-ški slog. prodam. Ogled od 16. ure dalje Naslov v ogl. odd. 3399-5 ELEKTRIČNI KUHALNIK, nov, na dve plošči, prodam. Tržaška 79-1 — desno.	3392-5
OTOMANO dobro ohranjeno prodam. Ogled dopoldne. Naslov v ogl. oddelku.	3391-5
KINO PROJEKTOR ali komplet za 8 mm, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	3396-5
BELOKRANJSKO SKRINJO dobro ohranjeno prodam. Ogled od 15. do
16.	ure. Naslov v ogl. odd. 3398-5 MOŠKO KOLO znamke »Wanderer« — prodam. Celovška 280, Tovarna Štora pri vratarju.	3348-5
SVETOVNI ATLAS s seznamom zemljepisnih imen predvojne izdaje, zemljevide Slovenije, specialke in leposlovne knjige prodam. Naslov v ogl. oddelku — Ogled popoldne ali zvečer.	3384-5
PLAŠČ, staro blago, za 15—16 letnega fanta prodam. Naslov v ogl. oddelku.	3388-5
MARMORNATO PLOŠČO od dvojnega umivalnika proda Gruber — Tabor št. 2.	3361-5
CRN SVILEN ŽAMETAST BOLERO, delan na krep de chine, velikost 2, in velike in majhne ptičje kletke — prodam. Tavčarjeva 2-XI, levo. 3476-5 POLICE modne trgovine, pult Itd. — prodam. L. Grile, Cankarjeva cesta št 7,	3470-5
GLADIOLE velikocvetne, Piccardy itd. — lepe čebule, prodam. Ponudbe na ogl odd. pod Cvetje.	3469-5
OKOLI 1500 kg mrve in slame prodam.
Sašek, Stari trg 3.	3473-5
MAJHNO SOBNO PEC »Premier«, zelo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	3380-5
KRASEN KITAJSKI KIMONO prodam. Naslov v ogl. odd. Tekavec Mimi, Levstikova 27.	3352-5
KUHINJSKO KREDENCO In mizo za 1600 din prodam. Ogled v četrtek in petek od 9. do 12. ure. Naslov v ogl odd.	3351-5
BILJARD dobro ohranjen poceni takoj prodam. Franja Mihelčič, Zidovska steza St. 1-1.	3354-5
1	PAR NOVIH rjavih salonarjev št. 39; svilene nogavice; volnen šal; 1 damastnl prt za 6 oseb ln 1 črne hlače prodam. Naslov v ogl. odd. 3358-6 OSNUTEK ZA PATENT prodam. Ponudbe na oglasni oddelek pod Osnutek.	8371-5
RAZLIČNE KNJIGE prodam. Ponudbe na ogl. odd. pod Biblioteka. 3374-5
F. D. Enotnost
(Narodni dam)
priredi
na pustno soboto 7. L m. plesne vaje
pod naslovom
»Plastni ples«
DOSTOJNE MASKE DOBRODOŠLE ZAČETEK OD 20. DO L URE Prireditev je brez omizij!
Igra Plesni orkester VEBE
RADIJSKE ELEKTRONKE, nove, sledečih tipov prodam: Tungsram K. F. 4 — Philips »Miniwatt« K. F, 3, Philips »Miniwatt K. B. C. 1. Tele-funken R. V. 2, Marconi D. E. T. 9. Naslov v ogl. oddelku.	3375-5
ČEVLJARSKE STROKOVNE knjige (nemške) prodam. Ponudbe na ogl. odd. pod Strokovna knjiga. 3373-5 UGODNO PRODAMO: precizno tehtnico z utežmi, pisalno mizo, klešče za svinčene plombe, gramofon v omarici, vogalno vodovodno školjko, razno pohištvo, zložljivo posteljo, obešalnike In dr. »Metalia«, Gosposvetska 16.	3462-5
AKUMULATOR 6 Volt, 120 Amp., nov — prodam. Naslov v ogl. odd. 3463-5 MOŠKO OBLEKO, predvojno nenoše-no, za srednjo vitko postavo, prodam. Naslov v ogl. odd. 3365-5 MIZO, 250X1 m, močno, pripravno za vsako obrt, prodam. Naslov v ogl. oddelku.	3364-5
SOBNO KREDENCO in drugo pohištvo prodam. Ogled ves dan. Hrenova št.
5.	pritličje, Kafedžič.	3367-5
CRN ZIMSKI PLAŠČ, sivo polarno lisico, smuške čepice, rabljene gojzer-je št. 39, zlat prstan, srebrno tobačnico, svilene čipke, za bluze prodam. Naslov v ogl. oddelku. 3366-5
KUPIM
STANOVANJSKO HIŠO, samo ali z vrtom ali manjšim posestvom na Gorenjska kupim. Je lahko tudi slabo ohranjena. Ponudbe poslati na podr. SP Kranj pod Prijazen dom. 341S-8 STAVBNA PARCELA v Zadobrovi naprodaj. Poizve se: Prezelj. Förster-jeva 42.	3403-8
ENODRUŽINSKO VILO z vrtom, lepa lega v Novi Gorici, zamenjam za isto tako v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek pod Gorica.	3408-8
VEČJO STANOVANJSKO HIŠO. lepo enodružinsko, takoj vseljivo vilo, hišo z dobroidočo gostilno in velikim vrtom, ter več parcel, ugodno prodam. Pojasnila Jančar, Sv. Petra c. št. 27.	3450-8
NA ŠTAJERSKEM blizu Planine prodam gozd. Naslov v ogl. odd. 3309-8
V MAJEM
SHRAMBO ZA POHIŠTVO iščem proti plačilu ali dam brezplačno v najem veliko njivo za Bežigradom. Ponudbe na ogl. od. pod »Njiva brezplačno.«	3467-9
KOBE - STANOV AM J A
KOMISIJSKA TRGOVIMA JOS. KOJINA Prešernova 32 sprejema ln prodaja dobro ohranjena oblačila in druge lepe predmete	8- P. 45-6
PREPROGE, domače in perzijske, kupuje in prodaja ter sprejema v komisijo Trgovina »Kirman šah«, pasaža Nebotičnik.	3121-6
PISALNI STROJ, kovčeg in klavirsko harmoniko, kupim. Ponudbe z opisom in navedbo cene na ogl. odd. pod Pisalni — harmonika.	3451-6
ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl* odd. pod Dobro ohranjen. 3459-ff OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, avto-model, prav dobro ohranjen, tapeciran, kupim. Naslov v oglasnem oddelku.	3455-6
MANJŠI PERZIJEC, dobro ohranjen, kupim. Naslov v ogl. odd. 3457-6 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, avto-model, zelo dobro ohranjen kupim takoj. Naslov v ogl. odd.	3339-6
KUPIMO KLEPARSKE STROJE za krivljenje pločevine (rund stroje, pike stroje, sig stroje). Ponudbe na: Invalidsko podjetje, pasarstvo, Ljubljana, Medvedova 7.	3481-6
ŽENSKE NIZKE športne čevlje, nove ali malo nošene, kupim. Cenjene ponudbe poslati na ogl. odd. pod Pla-nirka.	3483-6
HLADILNO OMARO, električno za gospodinjstvo, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. pod hladilna omara.	3478-6
SINDIKALNA PODRUŽNICA št 2, pri Splošnem stavbnem podjetju, Ljubljana — Vošnjakova ulica 6, kupi kompletna glasbila za tamburaški zbor.	3394-6
ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK zelo dobro ohranjen kupim. Malgajeva 8-1, Samec.	3397-6
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK s pečico znamke Siemens ali AEG menjalnik kelnski ford s 5 hitrosti in nazaj, kupim. — Javiti na hotel Slon — soba 410	3385-6
VSAKO MNOŽINO KOZARCEV za vino kupimo. Gostinstvo »Figovec« — Ljubljana.	3472-6
SPECIALNE TEKALNE smučarske čevlje št. 43, kupim. — Erman, št. Vid 4.	3471-6
BOSCH MAGNET FF 4 A, L 102, prodam. Naslov v ogl. odd. 3477-5 RADIO, 4—6 cevni, kupim. Naslov v ogl. odd.	3474-6
KOMBINE2I nujno potrebujem in kupim. Prosim ponudbe med 13. in 15. uro. Naslov v ogl. odd. 3381-6 STARINSKO OMARO za knjige ali za obleke kupim. Ponudbe na ogl. oddelek pod »Biedermayr«.	3356-6
ZAMENJAM
MOŠKO BLAGO za suknjo, temnosivo, zamenjam za svetlejše enako žensko blago. Naslov v podružnici Slovenskega poročevalca Kranj. 3414-7 DOBRO OLIVNO OLJE prodam ali zamenjam za fižol. Naslov v oglasnem oddelku.	3400-7
GOJZAR1CB št. 44 zamenjam za št.
42. Pogačar, Novi trg 2-L	3438-7
2	ŽIČNA PLAŠČA »Pirelli«, dimenzija 26—1 osminka, zamenjam za dimenzijo 26—IV2, ali pa ugodno prodam. M. Rančigaj, buffet Ljubljana, Ma-sarykova cesta 60.	3405-7
MIZARJI! Novo sobno lončeno peč še nepostavljeno zamenjam za visoko omaro. Ponudbe pod Trodelno. 3382-7
OPREMLJENO SOBO v centru ali bližini išče drž. uradnica. Zaželjena vsa oskrba brez posteljnine in pazitev dopoldne na enoletnega otroka. Naslov v upravi podružnice SP Maribor.	3085-10
SOBICO v bližini centra v Ljubljani išče mlad kovinar. Plača po dogovoru. Naslov v podr. SP Celje. 3437-10 DVOSOBNO STANOVANJE na Kodeljevem v Ljubljani z vsemi pritiklinami zamenjam za stanovanje v Zagrebu. Zglasi naj se na vojnem odseku. Ambrožev trg soba 7 pri tov. Bu-latovič Ljubici.	3475-10
VOJAŠKI URADNIK išče opremljeno sobico. Ponudbe na ogl. odd. pod Nujno.	3444-10
KRASNO SOBICO, opremljeno, v no vem bloku na Tyrševi c., zelo udob' no zamenjam za enako kjer koli \ centru ali okolici. Ponudbe na ogl. odd. pod Krasna.	3406-10
UPOKOJENKA želi stanovanje z vso oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. pod Upokojenka.	3389-10
DVE SOBI s posebnim vhodom blizu bolnice zamenjam za eno večjo po možnosti s pritiklinami. Selitev plačam. Ponudbe na oglasni odd pod Dve.	3390-10
ŠTIRISOBNO komfortno stanovanje, center v Ljubljani, zamenjam za dvo-trosobno isto komfortno v Zagrebu. Pismene ponudbe na ogl. odd. pod Cisto 65.	3282-10
MIREN VOJAŠKI URADNIK (samski) išče lepo prazno ali nameščeno sobo z lestnim perilom, najraje v Bežigradu ali okolici. Ponudbe na ogl. odd. pod Cist in vesten. 3383-10 ENOSOBNO STANOVANJE v Beogra du zamenjam za enako v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd, pod Center Beograda.	3386-10
LEPO OPREMLJENO SOBO v strogem centru oddam solidnemu moškemu. Ponudbe na oglasni oddelek pod nputpv	n
PRAZNO SOBO v centru s posebnim vhodom oddam 1—2 osebam. Ponudbe na ogl. odd. pod Zaposlenost. 3355-10 URADNICA vzame brezplačno na stanovanje primemo žensko osebo, mlajšo, pogoj: čistoča, neoporečnost in poštenost Dopise na ogl odd pod Takoj 17.	3357-10
OPREMLJENO SOBO iščem ali grem kot sostanovalec. Ponudbe na ogl. oad. pod Mesar.	3387-10
K A/M O
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše dobre tovarišice
Frani« Crlnk
izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, W so jo spremili na njeni zadnji poti. Izgubili smo z njo eno najboljših tovarišic to članic iz svoje sredine, zato jo bomo ohranili vedno v lepem spominu.
Maribor, 8. februarja 1948.
LMS — Aktiv Mariborske tekstilne tovarne

NEPREMIČNINE
NJIVO za stavbno parcelo 800 m3 po ugodni ceni prodam. — Poizvedbe: Kranj. Stražišče 24.	3412-8
LEPO POSESTVO 14 oralov, ravnina, ob cesti Loče—Poljčane prodam. Cena 500.000 din. Ponudbe na ogl. odd. pod Lepa domačija	3369-8
ENO ALI DVODRUŽINSKO HIŠO ali vilo v ceni do 400.000 din kupim. — Marinko, Loče pri Poljčanah. 3370-8
Umrl je naš oče
MARTIN
ŽITNIK
Pogreb bo v soboto 7. februarja ob 3. popoldne z Žal, iz kapele sv. Andreja. Maša zadušnica bo dne 9. februarja ob
7.	v cerkvi sv. Jakoba.
Ljubljana, 6. februarja 1948.
9
Žalujoči: JOŽEFA, žena;
MILOŠ, UROŠ, DAVORIN, vnuki — in ostali
i
POŠTENEGA NAJDITELJA trilitrske kanglice, pozabljene na živilskem trgu v Celju dne 3. t. m. prosim, da odda isto v podružnici SP Celje proti primerni nagradi.	3434-14
DNE 2. FEBRUARJA okrog 23. do 24. ure je bil pomotoma zamenjan siv moški plašč v kavarni »Central« ali v hotelu »Zamorec« v Mariboru. Prosim tistega, kateri J6 plašč zamenjal, da istega vrne pravemu lastniku. — Naslov v podružnici Slovenskega poročevalca Maribor.	3428-14
IZGUBIL SEM 24. januarja zvečer na Trnovskem pristanu levo gonilko od kolesa s pedalom, prosim poštenega najditelja naj jo vrne proti nagradi. Krakovski nasip 6, hišniku. 3466-14 POŠTENEGA NAJDITELJA črne denarnice z vsoto okoli 3000 din, dokumenti in s tremi ključki, izgubljeno 31. januarja od Stanetove ulice proti Cesti na grad v Celju, prosim, da vrne na naslov dokumenta, denar lahko obdrži za nagrado. 3435-14 ZATEKLA SE JE BELA PSICA, rjava ušesa, odsekan rep. Vrniti jo Jenko — Medvode.	3440-14
NAJDENA JE ŽENSKA URA v Lavričevi ulici. Dobi se pri Zupanc Jovo, Lavričeva ul. 15. — od 15. do 19. ure.	3488-14
VČERAJ POPOLDNE sem Izgubila temnorjavo listnico z monograraom M. V. Najditelja prosim, da pošlje dokumente na naslov Majer Vlasta, Cankarjeva 16. — Denar naj obdrži.	3393-14
IZGUBIL SEM živilsko nakaznico od Domžal do Dragomelj na ime Ivan Dragar, Pšata št. 40 KLO Drago-melj-Podgorica. Poštenega najditelja prosim, da mi jih vrne, ker smo revna družina.	3468-14
TISTO OSEBO, ki mi je vzela 2600 din in vse dokumente pri Na-ma (bivši Bata) naj mi iste vrne v dveh dneh v pisarni Na-me, sicer bo Jta-zensko preganjana.	33350-14
IZGUBLJENA JE zlata ženska ura znamke »Elli Wats« v centru mesta. Najditelja prosim, da jo odda proti nagradi v ogl. odd.	3376-14
PIRNATOV KUŽEK MUKI je izginil. Je temnorjave barve, gobček siv, viseča ušesa in košat zavihan rep. Za vsako vest o Mukiju bomo zelo hvaležni. Verstovškova cesta št. 9, Mirje.	3377-14
ZA USTANOVITEV novega posla — sprejmem družabnika (-co). Ponudbe na ogl. odd. pod Poslovno 3379-14 POŠTENEGA SOPOTNIKA v nedeljskem večernem vlaku iz Novega mesta prosim, da mi vrne proti nagradi sivo žensko čepico. Ing. Sitar — Kolodvorska 11-1.	3359-14
RAZGLAŠAM za neveljavno sindikalno izkaznico št. 1506250 podružnice 10, Ljubljana, na ime Kaučič Edvard, roj. 27. avg. 1927	3363-14
VERZE: resne, humoristične, vsakovrstne kot priložnostne in reklamne, slavnostne do določenega dne hitro jaz Vam naredim — naročil se veselim!
Ponudbe na oglasni oddelek pod »Verzi«.	3368-14
ZAHVALA
Ob težiti izgubi našega dobrega, nepozabnega moža, očma, brata in svaka
Ivana Jemca
bivšega gostilničarja v Novem mestu to posestnika
ee vsem prijateljem, znancem in ostalim udeležencem pogreba iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni tov. zdravnikom novomeške splošne bolnišnice, id so dali ves svoj trud, da bi težko ponesrečenemu rešili življenje. Vsem naša iskrena zahvala.
Novo mesto, 4. febr. 1948
Družina Jenič-Sediar in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob bridki izgulbi našega pre-Ijubljenega moža, sina, braca in strica
dr« Antona Štuhca
se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, ga spremljali na zadnji poti in darovali cvetje.
Posebno se zahvaljujemo rektorju univerze tov. dr. Meliku, dekanu pravne fakultete tov. dr. Kušeju in zastopniku LŠM za njihove ganljive poslovilne besede.
Ljubljana, 5. februarja 1948.
Globoko žalujoča soproga ANI in sorodstvo
Ivan Ribič Stojani
Ljudje onkraj reke
Roman
Tomaž se je prestopil.
»Tudi njih pokopljite,« je tiho rekel čez čas.
68
Ko so se odpravljali na pot, je Tomaž potegnil Tevža vstran.
»K Nantlu gremo,« mu je šepnil; »bi našel sam do tja?«
»Bi. Zakaj vprašuješ?«
»Zato, ker mitraljeza ne bomo jemali s seboj. Tudi vseh pušk ne. S Korejem ostanita in jih zakopljita. Dovolj je, da vidva vesta zanje.«
Tevž je prikimal, da je razumel. In ko se je Tomaž že obrnil, da bi odšel, ga je ustavil.
»Veš, če ne bi bilo zaradi Rupija... Tako vesel bi bä lahko nocoj, ko... Verjemi, če ti rečem, da mi je kar odleglo. Zdaj vsaj veš, da smo pravi in da mislimo pošteno.«
Tomaž precej časa ni ničesar rekel Potem pa je poiskal Tevževo roko in mu jo stisnil.
»Brzostrelko lahko obdržiš, Tevž.«
Tevž je osupnil.
. »Ne. Kako vendar!«
»Le imej jol Samo to mi obljubi, da je nikdar ne boš obrnil proti svojemu ljudstvu.«
»Tega vendar ne misliš o meni, Tomaž. Brzostrelko pa ti bom vrnili Takoj, ko dobim drugo. In dobil jo bom!«
»No, če že hočeš, mi jo boš vrnil takrat, kadar boš spet zgrabil za plug. Za spomin jo bom imel.«
Tomaž se je hitro obrnil in ga pustil samega.
Pojužinali so in se odpravljali, da gredo v goro drva sekat, ko je Neža prinesla pismo.
»Zate,« je rekla Pasterku.
Vprašujoče je dvignil obrvi, si popravil klobuk in počasi stegnil roko. Sedel je za mizo in z nožem odprl ovoj. Ko je prebral nekaj vrst, je nenadoma prebledel in roke so se mu pričele tresti.
»Kaj pa je?« sta vprašala Folte in Andrej hkrati.
Pastork ju je pogledal z izgubljenim pogledom in pogoltnil slino. Vstal je m skrčil pest, da je zašumel papir in zmečkan padel na tla. S počasnimi, pijanimi korald je molče odšel iz hiše.
Neža je zmedeno gledala za njim, Andrej pa se je sklonil in pobral zmečkano pismo. Vznemirjen ga je v naglici preletel, potem pa ga je rdeč v obraz pomolil Folteju.
»Vikej,« je tiho povedal in se zastrmel skozi okno.
Neža je obupano sklenila koščene prste in z zlo slutnjo v glasu plaho vprašala:
»Kaj je? Povej, za božjo voljo...«
Andrej je trznil z glavo, kakor da bi se zbudil iz sna.
»Padel je.« Spravil se je za mizo in skril obraz v dlani. Tako nepričakovano je prišlo. In on je še vedno upal, da se Vikej nekega
dne vrne in obme puško proti onim, ki jih hočejo ugonobiti. Če bi padel med svojimi — koliko laže bi mu bilo. Tako pa je našel smrt med tistimi, ki jih je sovražil prav tako kot on Toda ima prav — močnih ljudi je treba, da prestanejo preizkušnje teh težkih dni. Vikej, njegov brat, ni bil močan in je ni prestal Prokleto! In zdaj ga ni več.
Neža ga je zdramila iz zmede misli in bolečine za mrtvim bratom.
»Padel? Naš Vikej?« je jecljaje zaječala in zbegano gledala okrog sebe. Gube okrog ust so ji drhtele. »Vikej,« je še enkrat stisnila iz suhega grla in se stresla v krčevitem joku. S predpasnikom si je zakrila obraz in odtavala v kuhinjo.
Folte je sedel na klop ob peči in molčal
Andrej pa je šel za očetom.
Našel ga je v hlevu pri konjih, ko je naslonjen na jasli topo strmel predse. Šele čez nekaj časa se je zganil
»A ti si,« je rekel.
Andrej si je samo suho odkašljal in sedel na kup stelje.
Dolgo sta oba molčala.
Ko pa je bilo z dvorišča slišati korake, se je obrnil Pasterk k sinu:
»Lizi bo treba povedati. Saj veš, v besedi sta bila...«
Andrej je prikimal.
»Pa precej pojdi k njej. Bolje, da zve od nas kakor od drugih.« Pasterk je odvezal kobilo in jo gnal proti vratom. Sredi poti pa si je premislil in jo odvedel nazaj. »Napoji jo,« ' * naročil Andreju. »Potlej pa stori, kakor sem ti rekel«
Urejuje uredniški odbor, Ljubljana, Knafljeva ulica St. 5JXL ■— telefon uredništva to uprave St 65-22 do 55-26, telefon uprave sta Uubljanste naročujte SL 8ft-28 — TMvJwma «Siovwnskeoca noroöevaW« — Odgovorni
urednik cene Kranj«