Po pošti prejeman: za celo leto naprej 26 K — h pol leta četrt „ mesec 13 „ - . 6,50, 2 „ 20 , V upravništvu prejeman: za eelo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 „ — „ Četrt „ „ 5 „ - „ mesec „ 1 „ 70 „ Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in inserate sprejema upravmštvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- niSkih ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan, izvzeroSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 19. V Ljubljani, v sredo 24.januvarja 1900. Letnik XXVIII. „Konsumne zadruge u Kranj skoj". Pod tena naslovom je priobčil »Novi Listo na Sušaku spretno pisan člane^, katerega je takoj včeraj dr. Tavčar v »Nar.« počastil z naslovi: »gorostasne budalosti«, »neresničnost«, »smešen«, »nevednost«. Na-mestu dokazov so dr. Tavčarju takoj na ustih psovke, kadar vidi, da njegovo rogo-viljenje proti zadružnemu gibanju žanje izven kranjskih meja v veliki veČini odločno — obsodbo. In kaj je dejal »Novi List« ? Pravi, da je to pravi pot pomagati narodu povsod in v vsem. V tej smeri se je pričelo mej Hrvati delo hrvatske stranke prava, narodnih zastopnikov Banjavčiča, Kutuzoviča, Ružiča, Tuškana in Krepelke, in isterskih Hrvatov, ki imajo že lepo število zadrug in posojilnic. Slovenci so na tem polju še vztrajnejši. »Oni su u tom uztrajni, ustrpljivi, mukotrpni, požrtovni, da je upravo čudo, kako ne predaju pred golemim zaprekama«. Člankar se spominja slovenskih konsumnih zadrug in Railleisenovih posojilnic, ki so v sosebno veliki množini osnovane proti Nemcem, Lahom — oderuhom in tudi Židom. Ni res, da bi te zadruge uničevale slovenski rod. Snujejo se samo ondi, kjer oderuhi in tujci izrabljajo narod. Osloboditi ga hočejo ode-ruštva in dati cenam živil pravo mero. Dobesedno piše dalje člankar : »Klerikalna stranka je pravedna i ona priznaje, da su te zadruge po kojegsloven-skog trgovca, pristašu liberalne stranke, oštetile. A koje je u tom zlo? Ta radi izminakanesmije se žrtvovati cielina! Pred občim dobrom pojedini interesi morajo izčer-n u t i.« Nadalje pribije člankar resnico, da bi krščanska stranka rada videla, da ustvarjenje zadrug prevzemo v svoje roke lajiki. Do tega stališča je slovenska gospodarska organizacija že prišla. To se je videlo na socijalnem kurzu »Gospodarske zveze«, kjer so bili v ogromni večini lajiki. (Op. »Slov.« uredništva.) Svečenstvo dela na gospodarskem polju »sbog v dobra narodu«. »Novi List« zaključuje svoj članek, da je »nepravedno i ni-malo plemenito i patrijutičko delo«, očitati naši stranki, da dela na škodo naroda. Dr. Tavčarju ta izjava odličnega hrvatskega glasda seve ni všeč. Ni čuda, da bije okolu sebe, vsaj v članku dobesedno stoji: »Sam dr. Tavčar, glavni p o -bornik liberalne stranke, potu ž i o se, da neki trgovci odviše zlorabe p u k.« Hrvatske rodoljube, ki so se lotili toli potrebnega dela za gospodarski napredek mej Hrvati, dr. Tavčar psuje, roko pa podaja nemškemu nacijonalcu dr. Mravlagu in tovarišem, ki z »Sildmarko« pripravljajo zadnje usodne udarce na Slovenee, in sicer na trgovce, kakor tudi na ljudstvo po Štajerskem. To se vjema. Vse, kar je dobrega, razdirajo, kar je pogubonosnega za Slovence, pa podpirajo, potem je Schvvegel lahko zadovoljen s Tavčarjem in Hribarjem. Novo ministerstvo. Brez krika in vika se je izvršila mini-sterska prememba. Ime Korberjevo ni nikogar iznenadilo, ker je bil že pred tedni določen, da prevzame težavno nalogo mini-sterskega predsednika. Težavna je njegova naloga, da pomiri in konča dolgoletne narodnostne boje, da ublaži in odstrani velika nasprotja, ki so užigala strasti in vznemirjala duhove. Naloga njegova je dalje, da spravi zopet v pravi tir parlamentarni stroj in nasprotne si stranke zvabi k skupni mizi, k skupnemu delu na gosto zaraslem gospodarskem polju. Lepa, hvaležna, a skoraj nadčloveška naloga, katere so so po.vrsti lotevali razni možje, a do danes valili le Sisifovo skalo! Kaj naj torej sodimo o novem minister-stvu, česa se moremo nadejati? Dr. pl. Kor-ber ima za svojo osebo gotovo najboljše namene. Njegova izjava v dunajskem uradnem listu obsega njegov program, v kratkih besedah označi njegovo nalogo, da namreč dožene narodnostno spravo in dualizem zopet postavi na trdno podlago. To je želja vladarjeva in, kar se tiče narodnostne sprave, gotovo vseh pravih avstrijskih rodoljubov. Program novega ministerstva torej ni nov, rodil se je z ministerstvora samim, posledica je zamotanih političnih razmer. Z ozirom na te razmere je tudi sostavljeno. Akoravno je uradniško, vendar po svojih članih išče dotike in zveze na levo in desno. Poleg poljskega in češkega zastopnika so vsi ostali ministri trdi Nemci. In vendar nemška opozicija ni povsem zadovoljna z novim ministerstvom, ker sta dva člana konservativnega mišljenja. Nemška levica novemu ministerstvu ne napoveduje opozicije a zadovoljni niso ž njim, kakor so bili s Claryjevim. Že to dejstvo dokazuje, da nemški levici ni za resno spravo, ampak za nadvlado, za polne vladne jasli. Minister Korber hoče torej narodnostno spravo in v prvi vrsti mej Čehi in Nemci. Pripravljen ima načrt jezikovnega zakona, ki ga pa ne izroči nevarnim valovom parlamentarnih bojev, temveč predloži na mizo izbranim zaupnikom češkega in nemškega naroda na Češkem in Moravskem. Ako se ti zaupniki zjedinijo vsaj v načelih, potem Korber zopet skliče državni zbor, da uveljavi dogovore in reši še nekatere nujne : vari. Ali se posreči to prepotrebno sporazum-ljenje? Nova vlada bode morala takoj v pri-četku pokazati vso svojo spretnost in moč. Sedaj ima vlada naravnost nalogo, da ne le skliče, ampak tudi z vspehom konča spravne obravnave. Od Taafleja sem so vlade prepuščale spravne poskuse strankam samim in so si umivale roke, ko so se poskusi ponesrečili. Sedaj mora vlada sama pričeti ini-cijativo, posredovati, pospeševati in odstranjevati vse ovire, da parlament spravi zopet na konja. Ze iz tega je razvidno, da je naloga ogromna. In če se posreči, kar gotovo od srca želimo, potem si bode Korber oveko-večil svoje ime v avstrijski zgodovini. Do jimo se, da bode i Korber omagal pri tem delu. Ovire so velikanske, predsodki skoraj nepremagljivi in zahtevo nemške levice ne- izmerno pretirane. Nemški radikalci so se že oglasili, da je prvi pogoj razgovorom nemški državni jezik in podlaga spravi pa zagotovilo, da bodi nemška kultura neomejena v deželah, ki so bile v nemški zvezi. Z drugimi besedami: Vsi nenemški narodi izven Galicije in Dalmacije naj se odpovedo svoji zgodovini, svojim pravicam, svojem« jeziku. In ta smrtna obsodba velja v prvi vrsti Čehom in Slovencem. Res je sicer, da Wolf danes ni še gospodar v Avstriji, a pod njegovim bičem se krive levičarji v parlamentu, na njegovo zastavo prisega velik del nemškega prebivalstva na Češkem. Prepir ni samo jezikovne narave, ampak sega globlje v državno telo, v žitje in bitjo nenemških narodov. In četudi se doseže nekako premirje, ostalo bode le prehodno, ako bode osnovano na današnjem sostavu. Zato nočemo in ne moremo dneva hvaliti pred večerom ter ostanemo skeptiki. Prežalostne izkušnje zadnjih let nam ne udušd dvomov, da li se na slovanskem jugu obrne na bolje. Novo ministerstvo se imenuje nevtralno. Ne poznamo ministerstva, ki bi o sebi trdilo, da hočo biti pristransko. Zato nas ta obljuba prav nič ne moti. A moti nas in vzbuja nam *ezaupnost že okol-nost, da se tudi novo ministerstvo ni ozrlo po južnih deželah in vso svojo pozornost obrača le na severozapad. Priznamo, da je v onem kotu avstrijski Klek. odkoder buči in smodi ledena burja po avstrijskih livadah, a na našem jugu raste in se redi hidra, ki utegne biti osodepolna za našo državo. Ali morda v slovenskih pokrajinah in ob Adriji ni perečo narodnostno vprašanje ? Ali je tukaj v nevarnosti samo slovanski rod ? Ali se ne gre ob enem tudi za avstrijske koristi ? Zato mora biti naša in naših ljudskih zastopnikov vedna parola: Jezikovni zakon za vso Avstrijo, mir in sprava mej vsemi narodi na severu in jugu! Politični pregled. v Ljubljani, 24. januvarija. Spravna pogajanja se prično toraj dne 5. februvarija v prostorih poslanske LISTEK. Poroka. Čuk se je oženil tralala Sova ga je vzela hopsafa. Nar. pesen. Ženin Ivan Naprednik, vodja kranjskih liberalcev in zaščitnik vseh nemškutarjev, (starost in rojstni kraj nas nič ne brigata) jemlje v zakon mlado in brhko nevesto Spelo Zavezo, nadepolno posestnico vsega slovenskega ozemlja »in spe« in najveljav-nejšo ženo v bodočem stoletju. — Morebitni zadržki in ugovori zoper ta zakon se ne bodo uvaževali. Z višjim privoljenjem enkrat za trikrat. Tako je oklical gospod Luka iz Dražgoš v eolnčni Gorici najimenitnejši zakon preteklega leta. Cerkvenega blagoslova pri tem ženitovanju seveda ni bilo treba, ker je bila to moderna civilna poroka po liberalnem vzorcu. — Jelene in Dimnik sta bila za »brautfUhrerja« in prevzela posel mlado nevesto, nekoliko se obotavljajočo, peljati k ženinu. Drugo $e j« vršilo, kakor opisuje 7nana iton nebo pa je sijalo južno solnce in razlivalo svoje žarke na svatovsko družbo. Seveda je bilo to poroka posebne vrste. Ženin namreč tedaj ni bil osebno navzoč, temuč je poslal svojega generalprokuratorja k temu slavij u. Nekateri so mu celo zaradi tega očitali, češ da jc ošaben, da nevesto prezira itd. — Drugi pa so rekli: »E kaj, pa je bogat in veljaven. Ako jo sedaj ne omožimo, bode morala pa stara devica ostati!« In »poštimovci« so zmagali. Poroka se je vršila. — Resnici na ljubo moramo priznati, da je ta zakon tudi pred postavo veljaven. Saj poznajo juristi tudi poroko »per procu-ratorem«. In ako se je Napoleon I. ženil s posredovanjem posebnega prokuratorja, in tudi druge kronane glave, zakaj bi se Ivan Naprednik 110 smel »po tem ne več nenavadnem potu«. Nevesta je izrekla na poziv gosp. Luka svoj »j a« (pravijo da'zelo tiho in bojazljivo), ta izjava so je zabilježila in podala ženinu v obliki lične diplome. Ženin pa jo nasprotno izrekel, da vzame nevesto Špelo Zavezo »v nerazločljivo zvezo, ki je ne razruši noben škof in noben kardinal«. — S tem je torej Radovedni bravci bodo seveda sedaj hoteli.^ da jim nekoliko opišem novoporočeni par. Častite bravke, ako morda katerim te vrstice pridejo pred oči, se bodo zanimale za ženina, in bravci bodo hoteli vedeti, kakšna je nevesta. No ženin, je bolj prileten, stoji že v jeseni življenja. Tudi se ni prikupil nevesti toliko s svojo lepoto, ternuč s svojo velj avo, katero vživa v modernem svetu pri vseh, ki ga ne poznajo od blizu, in zlasti s svojim denarjem. Sicer jo ženin pravi aristokrat, in ako se je spustil v to »mešalianco«, je imel svoje posebno namene. Njegov kredit med ljudstvom po deželi je namreč že precej oslabel in revež je čutil, da mu grozi bankerot. V tej silni zadregi se je zatekel k nevesti Zavezi, ker pričakuje od njenih številnih klijentov, da mu pomagajo zopet na noge. Zaveza je mlada, nadepolna nevesta, veliko domišljavosti in gostih besedi. Pravijo, da je dobrih starišev hči in da se je nekaj časa lepo vedla. Toda tista nevtešljiva želja, da bi postala moderna velikomestna gospica, ji je zadnji čas popolnoma zmedla glavo. Zato je tudi dokaj iztmbila na dobrem ji bogati ženin napolni prazne vreče. Nekateri so tudi vedeli povedati, da včasih gleda za drugimi, in da zlasti rada koketuje s kakim socijalnim demokratom. A to so si gotovo izmislili obrekljivi jeziki in ako se je tudi kedaj pregrešila — sedaj ji je gotovo odpuščeno. Ženin ji je vesel tekel nasproti in navdušeno pozdravil rekoč : »Vita vitae meae !« Od nje pričakuje, da mu zopet vdahne novo življenje na njegova stara leta. Nevesta pa si obeta veselih dni in bogastva ob njegovi strani. Ko se je poroka praznovala, so nekateri burno ploskali, med njimi so bili zlasti oficijelne priče in »brautfuhrerji«, drugi so mrmrali, ker jim ta zveza ni bila všeč. Toda zadel jih jo gromoviti : »Quos ego !« draž-goškega Luka. — Naravno jo tudi, da so glavni mešetarji pri tem zakonu odlikovani. Gospod Luka, ki je snubil za ženina je že dobil plačilo »(xtra Btatumcr, drugi šo pričakujejo. Radoveden sem, kaj bodo n. redil »duh časa« iz te zakonsko zvezo. Ak • kaj izvem, Vam bodem sporočil. Za seii.i, zbornice. Udeleže se jih zastopniki vseh čeških in moravskih strank, le o socijalnih demokratih so se izjavili levičarski vodje, da jih ne marajo v svojo sredo, ker jim ne zaupajo dovolj. Vendar do sedaj še nobena stranka ni imenovala svojih zaupnikov, pač pa je ministerski predsednik Koerber že naročil voditeljem, naj mu naznanijo imena dotičnih mož. Načelnika obeh čeških klubov posl. Pal(Ty in Engel sta se včeraj dalje časa razgovarjala o tej zadevi z ministrom Koer-berjem in prevzela nalog, da poskrbita za potrebno število zaupnikov. Tudi predsednik gospodske zbornice knez \Yindischgraetz je tekom včerajšnjega dne obiskal novega kabinetnega načelnika, a obisk je bil, kakor trdijo dunajski listi, le bolj uljudnostni Čin in ni baje v nikaki zvezi s spravnimi do govori. — Da se češki zaupniki udeleže spravnih dogovorov, o tem seveda ni dvoma, ker so vselej pokazali voljo za spravo, nasprotno se pa Se vedno krha v nemškem taboru in detinitivne izjave možje še niso oddali, akoravno se je izvršilni odbor levičarskih klubov izjavil načelno za udeležbo. Vkl|ub temu upa vlada, da njeno delo za spravo ne bo zaman. Nemška ljudska stranka proti udeležbi pri spravnih konferencah. Sklep nemške ljudske stranke minulega ponedeljka je presenetil vse, posebno pa naSe vladne kroge. Velika večina navzočih članov je namreč vsprejela resolucijo, v kateri se stranka izjavlja, da se ne udeleži poprej spravne konference, dokler vlada ne skliče državnega zbora, ker stranka ne zaupa vladi, v kateri sedi več znanih prijateljev § 14. in več odkritih desničarjev. Posvetovanja se je izuiej 41 članov udeležilo le 23 mož. Nemce na češki zemlji je zastopal samo poslanec Cbiari. Seveda možje niso pomislili, da se ta sklep kaj malo strinja z načelno izjavo izvršilnega levičarskega odbora, a to jih menda kaj malo briga, da so le izrazili svojo ogorčenost napram prejšnji in sedan)i vladi. Nemškim prvakom se gre zato, kakor je razvidno iz utemeljevanja, da se prepreči sestanek državnega zbora pred 1. marcem in s tem predloga o vojaških novincih. Ali se vsa germanska armada pokori temu sklepu ali ne, ni še gotovo. Prihodnje delegacijsko zasedanje bo neki vendarle že v mesecu maj«. Vladni »Prag. Abendblatt« piše namreč o tem mej drugim tudi sledeče : Poročila, da se snideta delegaciji k prihodnjemu zasedanju že v maju, se vedno bolj množe in so vedno določneje izražena. Strinjajo se z mnogo-stranskimi željami tudi v merodajnih krogih. Poleg skupnega državnega proračuna, ki ga hočejo vsekako kmalu spraviti pod streho, pridejo pri tem v poštev tudi razni drugi razlogi. Izkušnja je namreč te kroge že zadostno poučila, da se na ugodne razmere v delegacijah ni več varno zanašati. Vlada se resno boji, da se iz avstrijskega in ogerskega parlamenta ne zanese v delegaciji razpor in prepir, ki bi onemogočeval resno in redno delo. To treba na vsak način preprečiti in zato je precej upravičeno mnenje, da se res snideta delegaciji v naznanjenem času. Stavka češkihprernogarjev zavzema vedno večje meje, nad 70.000 delavcev je že ustavilo delo. Pomanjkanje premoga se že sedaj kaže v vseh krajih z večjimi podjetji, a še večje bo, ako se stavka kmalu ne poleže. Kolike važnosti je ta premogaraka stavka, je pač najbolji dokaz prvi korak nove Koerberjeve vlade, ki se je takorekoč za prihodnje dni posvetila samo reševanju tega vprašanja. Na Dunaju se je pri mini-sterstvu ustanovila posebna komisija, dva vladna člana sta se pa osebno podala na lice mesta, da posredujeta mej delodajalci in delavci. Kaj takega v Avstriji menda še nismo doživeli in nehote se marsikdo vprašuje, kaj je dovedlo vlado do tega koraka. Jeli skrb za delavce ali strah pred še večjim pomanjkanjem premoga v raznih državnih in še številnejih zasebnih podjetjih, ali pa skrb za podjetnike kapitaliste, dosedaj še ni dognano, a zdi se, da bi vlada tako odločno gotovo ne šla v boj za trpine delavce, ko bi ne bila merodajna poslednja dva momenta. Zdi se, kakor da je vlada že jela izvrševati del svo-lega programa, ki se glasi: skrb za židovske .iberalce. dogodkov v Južni Afriki so že davno želeli, da se mirnim potom poravna razpor mej Chamberlainom in Krtigerjem, vsi ti krogi so naravnost obsojali vojsko in jo še sedaj obsojajo, objednem pa iskreno žele, da zmaga pravica. Ne tako pa židovsko-kapita-listiški krogi. Ti so bili izpočetka grozno veseli, da se jo vnela vojska, meneč da res zmaga angleško orožje. Sedaj pa, ko vedno bolj gineva čast angleškega orožja, ko so že celo londonski oficijelni krogi jeli računati z eventuvalnoBtjo popolne zmage Burov nad angleško armado, sedaj je tudi v židovsko kapitalistiških krogih jel pihati drugi veter in tudi ti si že žele miru. Po bitki pri Ladysmithu, pravi dunajska Židinja v poseb nem delu, se mora skleniti premirje, naj stane, kar hoče. A*o zmagajo Angleži, je dovolj (?) storjeno za čast Anglije, ako bodo pa zopet sramotno poraženi, je odveč vsako nadaljnje delo, kor njih usoda je potem zapečatena. Saj že celo v Londonu vedno bolj hladnokrvno pričakujejo neugodnih poročil. — Kaj neki to? V Parizu in Berolinu padajo cene papirjev! Dnevne novice. V Ljubljani, 24. januvarija. Zborovanje katol. polit, društva se vrši jutri^ ob 5. uri popoludne. Govorila bodeta dr. Susteršič in dr. Krek. Po zborovanju je ob 8. uri skupna večerja. — Udje uljudno povabljeni. Volilna zmeda na Goriškem. Včeraj smo objavili iz Gorice dopis o shodu vo-lilcev pri Rebeku. Došel nam je od take strani, da smo bili prepričani, da je dopis resničen. Danes pa smo dobili poročila od raznih stranij — jednaka je dobila »Edin.« — da se volilni shod ni tako vršil, da je bil shod le velik škandal, da je na shodu ljudstvo vpilo in razsajalo proti poslancem, da so navzoči poslanci dr. Gregorčič, Ber-buč, dr Roječ in Grča komaj mogli usta odpreti. Glasovanja o kandidaturi vsled razburjenosti nobenega ni bilo. Zato se vse čudi, kako je mogel priti dr. Gregorčič ob tako nesrečnem hipu b kandidaturo grofa Coroninija na dan. Ali ni še zmed dovolj? Ali ne vidi, kam ga je pritirala njegova politika, gibajoča se vedno med dvema stoloma? V komisijo za osebni davek v Ljubljani je v prvem razredu izvoljen g. V. Petri čič namestnikom, v drugem razredu pa g. Jos. Lavrenčič; za tretji raz red smo jih že včeraj navedli. Gost pri presvetlem knezoškofu ljubljanskem je danes Iv. Krst. Brondel, škot svetohelenski (S. Helena-Montana) v severoameriških združenih državah, rojen 23. februvarija 1842. v Bruges v Belgiji, 26. septembra 1879. škof vankuverski, od 7. marca 1884. pa škof svetohelenski. Baron Kurchberg Gallenbergovim kanonikom pri ljubljanski stolnici je pre-zentiran gimnazijski prof. dr. Andrej K ar lin. — Kakor čujemo, bodo p r ITi o dn j"o n ečTeljo v stoln ci slovesno vmeščeni trije zadnji čas imenovani kanoniki gg.: Sajovic, župnik iz Slavine, in profesorja dr. Lampe in dr. K ari in. Ruskij kružok v Ljubljani je imel včeraj zvečer v »Narodnem Domu« občni zbor. Prvi je bil na mestu vladni komisar. Pri Ljubljančanih pa je precej opešalo prvo navdušenje. Kako se je napredna inteligenca jezila na barona Ileina, ker je prepovedal učenje ruskega jezika, a včeraj, ko je bilo dejanski pokazati, da je baron Hein s prepovedjo razširil krog ljubiteljev ruskega jezika, prišlo je na občni zbor 10 dam in nad 20 gospodov. Upajmo, da se temu malemu krogu posreči s spretno agitacijo vneti mej ljubljanskim občinstvom zopet ogenj za učenje prvega slovanskega jezika. Otvoril je občni zbor g dr. L. Jenko, predsednik pripravljalnega odbora, ki je povedal, da je bilo učenje ruskega jezika prepovedano, sedaj je pa dovoljeno na podlagi pravil »Ruskega kružka«, katerega namen ni političen, temveč strogo kulturen. Svoj namen bode društvo dosegalo z učenjem ruskega jezika, s svojo čitalnico, knjižnico, predavanji, koncertnimi večeri, pri katerih se bodo vrstile točke v vseh slovanskih jezikih. Letni donesek rodnih udov se je določil s 4 kro- brena. Predsednikom je bil vsklikom izvoljen zaslužni g. dr. Ljud. Jenko, ki je s svojim nesebičnim trudom pripomogel, da je sedaj omogočeno učenje ruščine. V odbor ste izvoljeni kot zastopnici dam: gospa prof. Bartlova in gospa Govekarjeva, ker je gospa dr. Jenkova odklonila izvolitev. I/.mej gospodov so bili izvoljeni v odbor gg.: Schvvei-ger, Govekar, Schvventner, Smole, Trste-njak, Pahor, pregledovalcema računov gg. Lintner in Arce. Z naznanilom, da se pouk ruskega jezika prične prihodnji ponedeljek v mali dvorani »Mestnega Doma«, zaključil je predsednik občni zbor. Pri prosti zabavi sledile so napitnice blagorodni gospej dr. Jenkovi, njenemu g. soprogu in prvemu društvenemu ustanovniku g. dr. Štoru V Idriji se je osnoval »Russky Kružok«. Pravila te«a društva so že potrjena. Predpustna veselica krščansko-socijalnih železničarjev bode prihodnjo nedeljo ob 6. uri zvečer v veliki dvorani »Kat. Doma«. Iz posebne prijaznosti sode-Ijujejo gg. pevci »Kat. rokodelskega društva« pod znano spretnim vodstvom g. Al. Sachsa. Sodeljujeta tndi tamburaški klub in dramat. odsek »Slov. krsč. soc. zveze«. Za izborno zabavo je najboljše preskrbljeno. Vstopnina 20 kr. za osebo. V Tržiču so dne 22. t. m. slovesno otvorili otroški vrtec družbe sv. Cirila in Metoda. Oglasilo se je toliko otrok, da jih veliko ni bilo mogoče sprejeti in so jih morali poslati domov z upanjem, da bodo sprejeti v jeseni, ko nekaj sedaj sprejetih otrok vstopi v ljudsko šolo. Ljudstvo je z veseljem pozdravilo slovenski vrtec, ker nima prav nič zaupanja do žo več let obstoječega »šulfereinskega« vrtca, ki ima nemoralen namen, potujčevati slovenske otroke, in ki je postavljen na brezversko podlago. Bolnica usmiljenih bratov v Kan-diji pri Novem mestu je razposlala tiskano poročilo za 1. 1899. Od 1. jan. do konca 1. 1899 je bilo v bolnici 1213 bolnikov, in sicer s Kranjskega 1054, s Hrvaškega 31, s Primorskega 2Ž, s Štajerskega 20, ostali so bili iz drugih kronovin. Od teh je bilo ozdravljenih 846, zboljšanih 229, neozdrav-ljenih 27 , umrlo jih je 46, v oskrbovanju ostalo t>5. Število oskrbovalnih dni vseh bolnikov znaša 23.233, na vsacega bolnika pride povprečno 20'80 dni. Vsak dan se je povprek oskrbovalo 64 bolnikov. Kakor se razvidi iz tega poročila, se je delokrog te bolnice jako razširil, a v isti meri so se pomnožili troški. Vsi milodari s podporami dež. zbora in kranjske hranilnice niso pokrili troškov minolega leta, ampak so morali usmiljeni bratje iskati vnanje pomoči. Navzlic temu pa je treba še poravnati dolg za novo zgradbo. Z ozirom na preveliko korist te bolnice za Dolenjsko najtopleje priporočamo ta dobrodelni zavod vsem dobrotnikom. Iz Šenčurja pri Kranju. Sobotni »Narod« obregnil se je ob tukajšnjega posestnika Aleksija Berganta ter ga po svoji navadi psuje. Nam ni sicer treba gospoda Berganta braniti, a resnici na ljubo pribi-jemo le, da si je on na gospodarskem polju za Šenčur in okolico stekel premnogo za slug. Dobro pomnimo, koliko je žrtvoval za povzdigo kmetijstva in zboljšanje živinoreje. Ustanovil nam je kmetijsko podružnico, prepustil brezplačno velik prostor za drevesnico ter taisto zasadil in vredil. Nabavil nam je potrebne kmetijske stroje, vpeljal umetno gnojilo in razna, osobito travnata semena. Z dejanjem in svetom rad pomaga vsakemu, ne glede na to, da trpi pri tem njegovo imetje. Da je pač drugim boljši, nego sam sebi, je njegova glavna napaka. In muha-podrepnica vlači ga zdaj v zahvalo v »Narodovo« gnojišče! — Sicer pa je dotična notica kukavično jajce, ki se nam podtika, zleglo pa se je gotovo zunaj Šenčurja. Liberalnih učiteljev lepe besede. »Učiteljski Tovariš« z dne 20. t. m. odgovarja škofovemu pismu s tem, da je že leta 1897 pisal: »Katoliški učitelj poučuj katoliške otroke; pouk se pričenjaj in končavaj z molitvijo ter bodi prešinjen z duhom naše sv. vero« . . . »Slovenski učitelj uporablja vsako priliko, da vzbuja v otroških srcih ljubezen do Boga in do tega, kar je ustvaril« . . . Povedal naj bi rajši »Učiteljski Tovariš«, se poteguje za — nasprotno smer. Povedal naj bi, da je javno simpatizoval s Hrovate-kovimi shodi in tistimi slovenskimi učitelji, ki so na shodih pritrjevali Hrovateku, naj se križ vrže iz šole. Pač ni moško sedaj zavijati oči in javkati: »Vsi dokazi o naši nedolžnosti so bob ob steno«. ,,Delavska stavbena zadruga" v Zagorji je srečno premagala prve in največje težave, da .se je izaebila na stavbišče intabuliranega dolžnika, ki je imel namen dosedanjega posestnika prej ali slej »stisniti« in pognati. Kljub vsemu podraženju, vsemu hujskanju »delavskih prijateljev« je plačan ves dolg 6400 kron po prispevkih druStve-nikov, in zadruga nima sedaj na etavbišču ne ene krone intabulirane. To zopet peče sovrage in sedaj hujskajo ude, češ, da bodo izgubili, ker nimajo vsak svoje svote intabulirane. Sodijo pač po sebi. Mislijo, da so vsi ljudje taki oderuhi in sleparji kot oni, ki so vse svoje ogromno premoženje le od delavcev prisleparili. Razdelitev slatinske občine na Štajerskem je bila te dni uradno razglašena. Premovanje goved za sodna okraja Podgrad in Volosko bo dne 26. sušca v Podgradu. Razdelili bodo 500 kron. Premogarski štrajk vedno narašča. Sedaj štrajka že do 80.000 premogarjev. V Ostrovi je v soboto v jamah nadvojvode Friderika, grofov Lariša in Vilčeka štraj-kalo nad 20 000 delavcev. Na severozapad-nem Češkem je nad 31.000 premogarjev, ki pa so že večinoma ustavili delo. Pomanjkanje premoga je v Pragi, Plznu in drugod že jako občutno. V Kozjem ima pošta samo nemški pečat. Tamošnji narodnjaki so storili vse potrebne korake, da dobe i slovenski napis, toda brez vspeha. Obrnili so se nato na svojega drž. poslanca viteza Berksa, in ta je zvedel pri trgovinskem ministerstvu, da vsa stvar tiči v Gradcu pri poštnem ravnateljstvu. Ali je to tako mogočno ? Za slovenske učitelje. Razpisana je učiteljska služba na dvorazrednici pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu, pošta Lučane. Šola je v drugem plačilnem razredu, mesto pa velevažno, ker leži ob jezikovni meji. Treba je vzdržati narodno šolo. Nemškutarsko gospodarstvo pri Sv. Petru v Savinjski dolini pa že res ni lepo. V dobrem letu so izdali ves prihranjeni denar in naredili še 260 gld. dolga. Slovenski odbor je ta dolg v zadnjem času že poravnal. Razpisane so učiteljske službe v celjskem okraju: Pri Sv. Lovrencu nad Pro-žinom, na Gomiiskem, pri Sv. Juriju, v Ča-dramu, v Vitanju, na Goricah, v Dolu, pri Sv. Jederti, pri Sv. Juriju, pri Sv. Rupertu in v Trbovljah. V italijanskem pol. društvu za Istro se vedno vre. Kakor smo že omenili, se je umaknil predsednik dr. Bartoli. Sedaj pa je odstopil še podpredsednik dr. Apol-lonio. No, vrana vrani ne izkljuje očij. Bankovci po deset kron izidejo, kakor poroča »Fremdenblatt«, šele meseca maja prihodnjega leta. Preje ne morejo iziti, dokler so bankovci po deset gld. v prometu. Tudi tisek baje zahteva več časa. Pač pa utegnejo proti koncu leta iziti bankovci po dvajset in petdeset kron. /\ Dr. Schaffer je nevarno obolel na pljučnici. Te dni mu je nekoliko odleglo. Kevolta mej ljubljanskimi prisil-jenci. Včeraj so pri stavbi Zupančičeve hiše na Rimski cesti prisiljenci provzročili velik kraval. B.li so pijani, kakor poroča dr. Tavčar v »Narodu«, ter so celo policaju grozili z lopatami. Dva prisiljenca sta se spravila na policaja. Polir jo je popihal po cesti, jeden prisiljenec pa je letel z nožem za njim. Čudimo se, da vodstvo zavoda, oziroma deželni odbor dopušča priliko, da se prisiljenci upijanijo, ko pošteni delavci stradajo. Židje na ljubljanskem semnju so si včeraj zmislili nov način »kšefta«. Prodati niso mogli vseh hlač. Ker je krošnjariti v Ljubljani prepovedano, obiskal je moder Zid nekatero Ljubljančane in tarnal, da se ne more odpeljati naprej. Povedal ni, da kup-čuje z obleko. Ker ni dobil nič v dar, ponujal je — nove hlače v zastavo za 3 gld. nazaj, ker jim je pošten ljubljanski krojač povedal, da bo hlače preplačali. * * * Na češkem vseučilišču v Pragi sta bila dne 16. t m. promovirana prva Hrvata, M. Heimerl in S. Korporič. Zagreb je imel 1. 1898 brez vojakov 48.725 prebivalcev. Danes šteje hrvaška prestolnica že okoli 54.000 duš. Židje v Gradcu si bodo ustanovili svoj kazino. Še tega je manjkalo Gradcu! V postelji zgorel je na Moravskem uradnik Jožef Ambeg. Cital je v postelji in zaspal pri branju. Po noči se je prevrnila svetilka. Zjutraj so ga dobili sežganega. Prijetno uredbo na korist časnikarstva so dobjli na Ogerskem v 28 večjih provincijalnih mestih. Za donašanje časopisov na dom ima pošta posebne moči. Ti uslužbenci čakajo na dohod časnikov na kolodvoru ter jih raznašajo naravnost naročnikom. To raznašanje je torej povse lojeno od pisemske pošte. Ogri so vedno bolje postrežem. Sreča v ogerskih srečkah. Veliko reklame se dela za srečke v korist dunajske poliklinike. Z jedno srečko za 50 kr. je človek deležen šestih žrebanj. Odbor za izdajo teh srečk izdal je sedaj razglas o dobljenih prvih dveh dobitkih. Prvi dobitek prvega žrebanja je dobil nek reven železniški uslužbenec na Dunaju. Pri drugem žrebanju je zadela prvi dobitek neka uboga vdova s tremi nepreskrbljenimi otroci. Gin-ljivo se to sliši, dasi odbor ne pove — imen 4eh dveh srečnih ljudij. V srečo ogerskih srečk se mora verjeti na besedo odbora ! Konje za angleško vojno so nakupovali razni agentje po Ogerskem in lluskem ter jih te dni Lloydov parnik odpelje proti Kapstadtu. Mažari so jim prodali nad 3000 glav. Ilripa se jako širi po Italiji. Tako je samo v Ferari okoli 7000 bolnikov. V Rimu so pisarne jako prazne, ker so mnogi uradniki bolni. Posebno nevarna je letos hripa na Angleškem. Kolera mej perutnino je v Italiji jako razširjena. Vsled tega je kranjska kme tijska družba sklenila poslati drž. zboru prošnjo, da bi se prepovedal uvoz perutnine, jajec. in perja iz Italije. Napredek katoličanstva v 19 sto letju. V Angleški in škotski je bilo začetkom 19. stoletja 120.000 katolikov, sedaj jih je 2,000.000. V Holandiji je peti del prebivalcev bil katoliški, sedaj je ondi dve petini katolikov. V Nemčiji je število katolikov od 3 milijonov narastlo na 13 milij., v Švici od 542.000 na 1,170.000, v Skandinaviji od 200 na 8000, v azijski Turčiji od 400.000 na 658 000, v Perziji od 300 na 10.000, v severni Alriki od 15.000 na 500.000. V Rusiji je 18 milijonov katolikov. V centralni, iztočni, zapadni in južni Afriki se lahko trdi, da leta 1800 ni bilo katolikov, danes jih je 2 milijona 8 80 misijoni, katere vodi 280 misijonarjev. V Aziji, v skrajnem orijentu, povečalo se je število katolikov od 1 na 6 milijonov. V španskih, holandskih in angleških oceanskih kolonijah je 1 l/a milijona prebivalcev katoliške vere. V Kanadi bo se katoliki pomnožili od 137.000 na 2 milijona, v Zjedinjenih državah od 36.000 na 10 milijonov. Vsi ti podatki tičejo se držav, kjer je prirastek katolikov proporcijonirano večji, nego prirastek stanovalcev. V ostalih evropskih deželah je število katolikov proporcijonirano ostalo z množenjem stanovalcev. Sokrivci Lucchenijevi. V Buenos Ayres so zasledili po poročilu nekega laškega lista sokrivce Lucchenijeve. Luccheni bode vnovič zaslišan, a bodo težko sam izdal svojega sokrivca. Na sled sokrivcu Lu-cchenijevemu so prišli na originelen način. V Buenos Ayres je trgovec Bloise ukral svojemu tovarišu Ricardiju 20.000 pesos ter je ušel. llicardi se je ustrelil. V pisarni sa inomorilca je policija našla dokumente, iz katerih sklepa, da sta Bloise in Riccardi sokrivca Lucchenijeva. Po umoru avstrijsko cesarice sta ubežala v Ameriko, kjer sta živela pod napačnimi imeni. Katastrofa v cerkvi. Strašna katastrofa se je primerila, kakor poroča »No-woje Wremja«, v Maly-AL:enu mej službo božjo. Mej branjem evangelija podrl se je njava. Ljudje so hoteli ven, a skoro sta se zamašila oba izhoda. Mnogo jih je pri izhodu v gneči našlo smrt. Izpod razvalin podrtega kora so dobili 19 mrtvecev in 8 težko ranjenih, lahko ranjenih je pa 60 oseb. Štrajk v tobačni tovarni so pričeli delavci cigaret v Kairi. Cigarete iz Kaire se bodo podražile. Tolažba vdove. Neki pariški preiskovalni sodnik je te dni dobil od neke vdove tole pismo: »Gospod sodnik! Dne 26. decembra mi je umrl ljubljeni mož, s katerim sem srečno živela. A po njem nimam nobene slike. Ker pa je 1. 1896 zaradi neke neumnosti moral pred sodišče in bil ondi fotografovan, prosim, da bi mi poslali do-lično fotografijo«. Sodnik je takoj ustregel tej želji. Društva, (Družbe sv. Cirila in Metoda) najnoveji otroški vrtec v Trž iči se je ponedeljek , 22 t. m., s primerno slovesnostjo odprl. Piše se nam odtod, s kakošnim veseljem pričakujejo tega našega otroškega vrtca v Tržiči. Oglasilo se je do sedaj že 44 otrok; torej se bodo komaj vsi mogli sprejeti. — Slovenci, ta postojanka v Tržiči je tako važna, kot malokatera druga na slovenski zemlji. Ne zabite ob nobeni priliki naše požrtvujoče se družbe. Podpor nam treba — znatnih denarnih podpor (Vabilo) k občnemu zboru ormoške ženske podružnico družbe sv. Cirila in Metoda, ki bode dne 2. februvarija t. 1. ob 3. uri popoludne v sobi okrajnega zastopa. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednice. 2. Poročilo tajnice o društvenem delovanji. 3. Poročilo denarničanke. 4. Volitev 3 pregledalk računov. 5. Volitev načelništva. 6. Volitev zastopnice za veliko skupščino. 7. Sprejem novih udov in vplačevanje udnine. 8. Predlogi. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 24. jan. Ministri se neprestano posvetujejo deloma zaradi štrajka rudarjev in premogarjev in zaradi priprav za spravne konference. — Jezikovno vprašanje se za sedaj uredi samo za češko in Moravsko; ako se pri tem doseže sporaznniljenje, potem se bo zakon napravil tudi za druge dežele. Dunaj, 24. januv. Wolf, Sohonerer in Bareither so izjavili, da se ne udeleže spravnih konferenc. Vojska v Južni Afriki. Moj burskimi četami okolu I\imberleya je opažati v zadnjem času živahno gibanje, topovi pokajo vedno pogosteje in začudeni se angieški vojni krogi poprašujejo, kedaj je dobil oblegajoči general Cronje toliko močij. V resnici je pa ta živahnost samo navidezna, kajti poučeni krogi so dognali, in tudi vojaški referent dunajske »Reichsvvehr« se strinja s tem, da je general Cronje morda s polovico svoje armade že davno na poti proti Drakonskemu gorovju, s katerega ima preko prelaza Van Reenen po železnici le nekaj ur do bojišča pri Ladysmithu. Ostali del armade pri Kimberleyu se je pa te dni jel nalašč malo bolj gibati, da Angleži ne opazijo takoj načrta generala Cronje, ki je za bližnji razvoj dogodkov na natalskem bojišču velike važnosti in ki bo pripomogel, ako se srečno izvede, da se cela Bullerjeva armada onstran Tugele niti ganiti ne bo mogla. Da kaj takega Burom ni nemogoče, je razvidno iz sedanje situvacije na bojišču pri Ladysmithu, kakor jo opisuje zgoraj imenovani list. Pravi namreč mej drugim to le: V času od 14. do 18. t. mes. je Bullerjeva armada prekoračila Tugelo in gen Warren je takoj zasedel postojanko 3 km. od Tugele v smeri prati Spionkopu, ki je 5 km. oddaljen od reke in še vedno v burski posesti. V nadaljnih štirih dneh toraj ta junak niti dveh kilometrov ni mogel preiti s svojo armado, kar kaže, da ima pred seboj močnega nasprotnika. Kdaj dojde še le do La-dysmitha, ki je v zračni črti oddaljen od Potgietersdrifta 45 km., teren pa v nižavi močvirnat, na višavah pa podoben našemu Krasu! Njegov tovariš Clery se je sicer pomaknil proti severu do Acton - Homesa, iz-ognivši se Spionkopu, a tudi on je še le 8 km. oddaljen od Tugele in ima s svojega mesta jednako dolgo, a neugodnejo pot do gleii po lastnih izjavah do 20 častnikov in blizu 400 mož, ki so ranjeni ali ubiti! Nasprotno je pa napredek Burov ob neznatnih izgubah naravnost velikansk. Po služujoč se običajnih zvijač in vabeč sovražnika k sebi v nevarne soteske in kote so toliko dosegli, da je že Sfdaj, seveda v pravem pomenu besede, uresničen Bullerjev izrek: »Es gibt kein Zuriick mehr!« Na zahodu in izhodu imajo močne oddelke, ob jednem so pa zasedli vse holme ob Tugeli ter na te tri strani povsem zaprli pot. Ako sedaj še Cronje pritisne s severa, potem sta "VVarren in Clery s svojimi tovariši v taki zagati, da ne bota mogla misliti na rešitev Ladysmitha, ker še za svojo ne bota mogla skrbeti. Tak je toraj najnoveji položaj na tem bojišču, kakor ga rišejo ne samo Burom, ampak celo oni Angležem prijazni vojaški krogi. London, 24. jan. Reuterjev urad objavlja neko poročilo iz burskega tabora pri Tugeli z dne lil. t. m., v katerem se glasi, da so Buri prvi dan izgubili 14 mož, 20 imajo ranjencev. Angleži streljajo z granatami-oklopnicami z jeklenimi špicami. V tabor je došla vest, da skuša 2000 mož angleške konjiče obiti Drakonsko gorovje. Fretorija, 24. jan. 0 izgubi burske armade pri Tugeli, kjer je padlo 14 mož. se poroča, da je bil dotični oddelek napačno informovan ter je, zasledujoč nasprotnika, nenadno zadel na nasprotni oddelek. London, 24. jan. Iz Durbana poročajo, da je ostavilo angleško irregu-larno armado več častnikov, ki so se sprli s častniki redne armade. Podali so se v Kapstadt, kjer se pritožijo nad-komisarju Milnerju. London, 24. jan. „Daily News" poroča, da je vojni urad sklenil ne od-poslati dveh že (?) mobilizovanih polkov v Južno Afriko. London, 24. jan. Vrhovnim poveljnikom burski h čet pri Colesbergu je imenovan Deguet. Minulo nedeljo se je bil tu vroč boj. katerega vspeh še ni znan. Trdi se, da so Buri vztrajali na svojem mestu. Pietermaritzburg, 24. januvarija. Včeraj se je tu širila vest, da je general Dundonald s 1600 možmi prodrl v Ladysmith. To poročilo se pa ne potrjuje, Modder-River, 24. januv. Angleži so včeraj zopet jeli streljati na burske nasipe. Po sklepu poročila. London; 24. jan. Poročilo Bullerja pravi, d!f*jtr""rešitev Ladysmitha še v nedoločeni daljavi. Dosedanje borbe ob Tugeli nimajo posebnih nerodnosti j na nobeno stran, pač pa so postojanke Angležev dobro vtrjene. — Burska poročila se glase ugodno za Bure. Ob Spi-onkopi so do sedaj Buri zmagovali. Bruselj, 24. jan. Načrt generala Waapeir "prodreti v centrum in Bnre razdvojiti, se je izjalovil. Položaj Bullerjeve armade je obupen London, 24. jan. Angleške čete so ob Ttfgffl STe nasproti Burom ter so brez dovoljne varnosti naskakovale višine. V trenotku. ko so se prednje straže ločile od glavne armade, so Buri jeli na prve streljati ter jih skoro popolno uničili: v istem času so pa B u r i napadli tudi druge postojanke Angležev ter jih večinoma vrgli čez Tugelo nazaj. Angleži so izgubili zelo veliko mož. Zaročenca. (I promessi .sposi.) Milanska povest i/ sedemnajstega veka. — l.aški spisal Alessandro Manzoni, prcvcl I. H—č. (Dalje). Četrto poglavje, Solnce še ni bilo povsem na obzorju, ko jc oče Cristoforo zapustil svoj samostan Pcscarcnico ter sc napotil proti hišici, kjer so ga pričakovali. Pcscarcnico jc majhna vasica na levem bregu Adde, pravzaprav pa stoji mnogo kolov, na katerih se sušč razpete mreže. Samostan, čegar razvaline stoje še dandanes, je še zvunaj vasi, sredi ceste, ki drži iz Lecca v Bergamo. Nebo je bilo popolnoma jasno. Počasi se je dvigalo solnce izza gora in zmiraj bolj se je njegova svetloba pomikala od vrhov nasproti stoječih gora, hitro se razširjajoč, proti obronkom in v doline. Jesenski vetrič je odnašal z murvinih vej velo listje, ki je par korakov od debla padalo na tla. Na desni in na levi. v vinogradih, na še privezanih trtah se je spreminjalo rudeče listje v vseh mogočih bojah. Na novo razorana zemlja se je močno ločila od belkastega strnišča, ki se je svetilo od rose. Prizor je bil krasen; toda vsak človek, ki se je tod prikazal, je omra-čil ta lepi prizor. Po vseh cestah je mrgolelo razcapanih in suhe roke stezajočih beračev, takih, ki so se že postarali pri svojem rokodelstvu, ali pa tudi takih, ki jih je k beračenju prisilila beda. Tiho je šel vsakteri mimo očeta Cristofora, pogledal ga spoštljivo in, čeprav ni ničesar pričakoval od njega, ker kapucin ni nikoli videl denarja, se mu je pa vendar vsaj hvaležno priklonil radi miloščine, katero je že prejel v samostanu ali po katero jc še le šel. Se bolj žalostno je bilo gledati delavce, raztresene po polji. Nekateri so razmetavali seme, na redko, štedljivo, žalostno, kakor bi tvegali s tem Bog ve kako mnogo. Drugi so s težavo privzdigovali mo-tike in nevoljno obračali grude. Medla deklica jc gnala na lancu sestradano, mršavo kozo na pašo, gledala pazno k tlom, ter se sem ter tja naglo pripognila, da je utrgala kako zeljišče za družino; kajti pomanjkanje je naučilo ljudi, tudi s tem se preživiti. Ti prizori so pri vsakem koraku še povečali otožnost meniha, kateri je uže naprej slutil, da gre nekam, kjer bržkone tudi ne bode izvedel nič dobrega. Toda, kako da se je toliko brigal za Lucijo? Zakaj se je nemudoma odpravil z doma, kakor bi ga bil pozval pater provin-cijal ? Kdo je bil oče Cristoforo ? — Odgovoriti moramo na vsa ta vprašanja. Oče Cristoforo " 0 c je bil mož, bliže šestdesetemu nego petdesetemu letu. Njegova glava, povsem ostrižena, izvzemši šop las v kolobaru, po šegi kapucinski —, se je dvignila sem ter tja nekako ponosno in nemirno. Precej pa se je zopet ponižno povesila. Vsled bele in dolge brade, ki je pokrivala lici in obradek, so bile še mnogo bolj vidne zna-čajne poteze zgornjega dela obraza, kateremu je zatajevanje, ki je bilo v možu že davno vkoreninjeno, bolj dajalo neko mogočno res-nobo, nego jemalo izrazovitost. Dvoje vdrtih očij, ki ste bili po navadi skoro neprenehoma obrnjeni k tlom, je semtertam vendar le zažarelo v nekem živem ognju, kakor dva iskra konjiča na uzdah kočijaža, katerega sicer ne moreta premagati, ker vesta iz skušnje, pa vendar le sem ter tja nekoliko poskočita, za kar pa morata takoj občutiti gorak udarec z bičem. Oče Cristoforo ni bil vedno tak in se tudi ni od nekdaj zval Cristoforo. Njegovo krstno ime je bilo Lodovico. Bil je sin trgovca c' ** 0 (te zvezdice je zapisal iz previdnosti moj neimenovani vir), ki sc je odrekel svoji kupčiji in jel živeti kot imeniten gospod, ker se jc proti večeru svojega življenja čutil dosti premožnega in je imel samo tega sinčka. V svojem lenarjenju pa se je nakrat začel sramovali tistega časa, ki ga je bil preživel na svetu s poštenim delom. Ker mu je ta čudna muha vedno brenčala po glavi, skušal je na vse pretege, da bi ljudje pozabili na njegov nekdanji stan ; najrajši bi si ga bil izbil iz glave tudi sam. Toda proda-jalnica, bale, kupčijske knjige, vatelj, vstajali so mu vedno pred spominom, kakor duh "Bankov Macbethu, cel6 mej svečanimi pojedinami, in med laskanjem lizunov. Radi tega so se pa ti parasitje tudi nedopovedno skrbno ogibali vsake besede, katero bi njihov gospodar lahko obrnil na svoj nekdanji stan. Bilo je na primer (da povemo eno) koncem neke pojedine, ko so se gostje baš najbolj živahno in odkritosrčno zabavali, tako da je bilo težko reči, kdc se bolj veseli, ali gruča snedeneev ali gospodar, ki je tako bogato obložil mizo. Tedaj podraži le-ta prijateljsko a vender bolj z viška doli jednega vori dotični gost gospodarju nič hudega misleč in prostodušno kakor otrok: „Ej, jaz imam ušesa kakor trgovec!"') Kakor bi trenil, postane on sam ves prepaden radi besede, ki mu je ravnokar ušla čez ustnice. Skrbno zre v obraz hišnega gospodarja, če-gar čelo se je potemnilo. Oba se trudita, da bi ne pokazala svoje spremembe. Ostali gostje premišljujejo, kako bi se dal poravnati mučni dogodljaj in kako bi sprožili kaj druzega. Ker pa so premišljevali, morali so molčati in uprav ta molk je bil najbolje znamenje škandala, ki se je pripetil. Vsakdo se je ogibal pogledov svojega soseda; vsi namreč so čutili, da si nekaj mislijo, kar bi radi zakrili. Za isti dan je veselje splavalo po vodi; oni nespametnež, ali bolje nesrečnež, ni bil nikoli več povabljen. Tako je preživel Lodovicov oče svoje zadnje ure v neprestani bojazni, da bi ga kdo ne zasmehoval, ter ni pomislil, da je isto toliko sramotno prodajati, kolikor kupovati in da se je dolgo let pred vsem svetom pečal z obrtjo, katere se je pozneje sramoval, pa ga radi tega preje ni nikdar pekla vest. Svojega sina je vzgojil, kakor je bila tedaj navada, imenitno, kolikor so to dopuščale postave in šege; preskrbel mu je učiteljev, ki so ga poučevali v raznih vedah, pa tudi ') Laški pregovor; slovenski bi se reklo: Jaz sem to preslišal'', ali „.Mene se nič ne prime". viteških običajih. Ko je umrl, zapustil je v njem bogatega in zalega mladeniča. Lodovico se je bil navadil gosposkega vedenja. Lizuni, mej katerimi je bil vzrastel, so ga razvadili, da se je moralo ž njim zelo previdno občevati. Ko je prišel v družbo svojih uglednejših someščanov, opazil je tu kretanje, kakoršnega ni bil navajen. Hrepenel je po tej druščini, vendar bi preje moral hoditi v novo šolo potrpežljivosti in ponižnosti, kjer bi se priučil večje skromnosti in krotkosti. Tako življenje pa se ni vjemalo niti z njegovo vzgojo niti z njegovim značajem. Razdražen se je umaknil nazaj; toda ni samotarji dolgo časa. Zdelo se mu je namreč, da bi ti ljudje lahko bili njegovi tovariši; samo nekoliko bolj prijenljivi bi morali biti. (Dalje prih.) IJmrll ho: 22. januvarija. Leopold Smrekar, delavca sin, •i mesece, Ambrožev trg 2, želodčni in črevesDi kular. 23. januvarija. Ana Tekavc. zastbnica, 70 let Bleiueisova cesta 9, hydrop* excorde. Cena žitu na dunajski borzi dne 23. januvarija 1900. Za 100 kilogramov. Pšenica za pomlad . gl. 7'91 do gl. Rž za pomlad . . » 6-78 Turšica za maj - junij » 5-26 Oves za pomlad' . » 5'38 Meteorologično porodilo. ViSina nad morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm. g j čas opjt-Cj j /oranja Stanje barometra f »nm. Terape-rmlnra po Celziju V«tr.»i Nebo lig > 23j 9. zveč. .37-8 06 brezv. J148UO - -- 24! ^zjutr. I 37-9 1 00 1 si. j/ah. Ipol oblač. 12. po pol. j 73*5-2 | 4 7 1 si. svzh. | del. jasno Srednja včerajšnja temperatura 16 , normale: — 00 2 2°. Učenec za strojarski obrt se sprejme takoj pri Avgust Terpinc-u, strojarju v Kamniku. 6C 2_i Franc Zupan, ^iMMMjLfMM- r Ljubljani, Valvasorjev trg ti t. 4, priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih moikih in ženskih vlasulj do najliuejSega izdelka. — Nadalje vsa umetna pletenja in kite iz lepih las. Postrežba natančna. 49 48-3 Napise in slikanje grbov obrtnih ln trgovskih znakov na steklo, l južne železnice 3°/0 » » južne železnice 5°/„ > » dolenjskih železnic 4°/0 Kreditne srečke, 100 gld...... 4<70 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega > „ » 5 » lludimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . ., . Rudollove srečke, 10 gld. 107-60 96-10 88 — 70-50 100 30 99 50 395 50 350-— 43 — 22-50 13-50 55 — Salmove srečke, 40 gld....... St. Gen6is srečke, 40 gld....... VValdsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. . Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . . Montauska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100 174-— 175 75 178- — 52 — 124-10 288-50 78'-25-— 100-50 273-25 300— 255" gBJT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrob&njlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeie za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi. 99 Menjarnicna deimsKa druzDa M K iS C U INollzeiln 10 in !3, Dunaj, I., Strobsis 66 _____.m.!) i uuiyuaoo fi. ■ftflT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvaren, potem o kursnih vrednostih vseh jpekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni svšti za dosego kolikor je mogoče visocegs obrestovanja pri popot.ii varnosti AiT naloženih, ir^aruin. "»as