21. številka.
Trst v ptek dne 22. januvarija 1904
Tečaj XX>X
m m	v. -
Izhaja t.sjUc dan
todi ob nedeljah iiy praznikih* ob 5. uri. ob ponedeljkih ob
^ un'-zjutraj. Psaamezne številke !i prodajajo po 3 novč (6 stotink) » rnnozib tobakahiah v Trjft-u in okolici. Ljubljani. Gorici. Celji. Kr^niu. Mariboru.' Celovcu. Idriji, >t. Petru. ^žani.
Nibreiini. Novemmestu itd. Oglaa« ln narodbe
—----.—---—->• »prejema uprava li*ta
■"ca Moha piccolo štv. 7. — Uradne ure J '
Edinost-,
---------------------— wiou«c >•• c od 2 pop. do 8 zvečer.
ene - .elanom 16 atotink na vrsto petit: poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbi.
TELEFON št t. 8<0.
Edinost
6lasilo političnega društva „Edinost • za Primorsko.
V* edinosti jc moč!
t	Naročnina znala
za ne leto 24 kron. pol leta 12 kron, 3 mesece 6 kron. Na naročbe brez doposlane naročnine jpiava ne OEra Vsi dopisi naj se pošiljajo nn uradniStvo lista Nef-2Bk»va»t pisma se ne sprejemajo m rokopisi se oe vračajo.
Naročnino. oglase in reklamacijo je pošiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO: Ulica Torre blanca itv. 12.
Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik lconsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. la
plenarna seja avstrijske delegacije.
' Brz«»javno poročilo ) DUNAJ -1. Minister za vnanje stvari gr*f Go uchovvki v taoa-jnji s-ji odgovarjal na več Biankuijevih interpeltcij in zavračal očitanje, da avstro ogrska zastopstva ne varuj j » dovolj interese avstro-ogrskih držav-I anuf v i no sem-t v u io je upom njal na dej-«vu, da j« angleška vlada povodom trans val-s^e vojne ustregla zahtevam oškodovanih avstro ogrsk:h državljanov v južni Afriki. Kar «e tiče Biankinijeve zi hleve, naj bi se ustanovila direklna parobridna zvtzi med I rsti m in Argentmijo, odgovarjal je minister. «<a se vrši t»zadevna pogajanja z konzulom Mihanov oem, a vatro ogrskim drža vi ja n >tn v liuen-.s Ajresti. M:banov*?, ki je trodolastnik, nameruje postavili v službo ca to črto štiri paroike, od katerih se trije pe le gradijo. Dosedanji zakon glede podpiranja mornarice ni dovoljeval subvencije, ka-f-ro zahteva Mihanović, vendar je upati, da p« na podlagi novega tozadevnega zakona, ki •topi v veljav^ bižkene še pred koncem t. 1., posreči uresničiti t> črto, koje parniki bodo pristajali tudi v da'mat nskih Iukah. Na tretjo Biankmijevo interpelacijo, v kateii ne zahteva, naj se na večjih ser ero-ameriških konzulatih nastavljajo uradniki, ki eo zmožni hrvaiskega jezika, odgovarjal je minister, da se je o ustanovljenju konzularnih uradov v
Deleg. Hiantini je obsojal dogovor z Italijo in izrazil bojazen, da se v definitivno pogodlK) z Italijo zopet sprejme vinska klavzula. Nadalje j«s govornik obsojal preojstre besede Dasproti Srbiji in Bolgariji vekspozeju ministra za vnanje stvari. Biankini je zahteval, naj miniater — čeprav zaupaj — poda pojasnila, glede balkanakega dogovora z "Ru si jo. Govornik je žel-sl energičnega varstva in škrta za avstrijske lMeijence, ki »o večinoma Hrvati.
Deleg. Oppenheimer ee je izjavil prepričanega pristaša trozveze in je izjavil, da je m.niater ra vnanje stvari e dogovorom s Rusijo dosegel lep vspeh.
Govornik je izjavil, da je vladarjeva zasluga, ako monarhija kljubu vsem notranjepolitičnim zmešnjavam ni zgubila ugleda v inozemstvu. Siedojič je izrazil bojazen, da bo vresaičenje ogrskih vojaških aspiracij škodljivo vplivalo na vnanjo politiko in na položaj monarhije, kakor velesila.
Del. Marchet je izrazil zadovoljstvo na odpravi vinske klavzule in izrekel nado, da se iata tudi v definitivno pogodbo ne
nik, da se" vzdrži status ijuo. — Na to seje razprava pretrgala in odložila na jutri.
Iz ogrske zbornice.
(Brzojavno poročilo) BUDIMPEŠTA 21. Zbornica nadaljuje | glavno razpravo o rekrutni predlogi. Kot prvi govornik je govdfril posl. Urav. (Nezavisna stranks izven zveze.)
Ministerski predsednik grof Tisza je v daljšem govoru odgovarjal na včerajšnja opazke poslanca Rakovskega. Minister je menil, da mu ni treba spuščati se v razpravo o
razteza se skupnost le na ta ožji obseg, kije v obeh zakonih identičen. Ono, kar ima le avstrijski zakon več, ne utemeljuje nikuke skupnosti. Iz tega sledi glede majestetnih pravic, ki se ne umevajo identično, tla je v onih, v katerih ne obstoja nikaka skupnost, za nas merodajen le ogrski zakon in ogrsko tolmačenje. Ako bi se v avstrijski delegaciji vspfe-jel Derschattov predlcg, imel bi le to praktično posledico, da bi avstrijski d-žavni zbor za vedno odrekel se pravici u mesa vati se v zadeve tičoče ee vojske.
Nadalje je minister oznaČal kakor frivolno postopanje posl. Rakovskega, ki je
iejavah posl. Rakovskega glede svoječasnih utemeljeval obstrukcijo s tem, da izjave v posvetovanj odseka dovetorice, ker bi zakas- avstrijski delegaciji spravljajo v nevarnost, nelo ratlaganje tedanjih navskrižij v mnenjih ' izved^nje obljubljen h vojaških reform. Struje,
ne bilo na javno korist. Istotako bi bilo ne-
ki eo se pojavile v avstrijski delegaciji ne
potrebno odgovarjati na one opazke poslanca morejo škodovati uresničenju vojaških re-Rakovskega, katere bi hotele izzvati spor med form. Tisza je izrekel prepričanje, da bo vladno in neodvisnostno stranko, ker so se mogel v kratkem nastopiti z dejstvi, ki raz-vsa tozadevna vprašanja že pretresovala. Mi-! pršijo vse navstale dvome. (Pohvala na de-nister pa mora savrmti trditev, da Be je med snici.) Da povspeši predložitev refjrmne obema strankama sklenil neki pakt oziroma,' predloge in v prepričanju, da je obstrukcija da so se storile mejsebojne obveze. Oboje- splošno škodljiva, je ljudska stranka opustila stranske izjave posedajo tako obvezno. moč, ta način boja. v sprejme. Govornik se je na to obširno bavti kakor8no jzvr8Ujejo sploh na vsakega pr*te-1 Ministerski predsednik je izrazil nado,
severni Ameriki za to skrbelo i
n da se bo
tudi v bodoče Bkrbelo.
Delegacja zapričela je na to raspravo o proračunu mmisteratva za vnanje stvari.
\ razpravi proračuna minisierstva za
v nanje stvari izjavil je deleg. K a i" t a n, da ' Vin kljubu vf-ej livali ministra za vname stvari nikakor ue morfjo uvideti korist! tro-zve*«*, posebno še radi tega, ker delajo pro viiončoa trgovina z Italijo in aspiracije te države po Albaniji, kakor tudi nemško prijateljstvo s Turč jo in posU>panje Nemčije na carinsko političnem polju, vsako korist jafco problematično. Ako pa polaga minister za vnai>je stvari tako veliko važnost na tro-zv-fzo, morali bi mi biti jednakopravni z drugima kotrpaciscentoma. V to pa sta potrebe« kulturelni in gospodarski razvoj, ki -t* brez notranjega miru nemrgoča.
Del. Baernre;ter bavil se je s trgovin-s-io-p »litičn mi vprašanji in je pozdravil pro vi^,ri"-no trgovinsko pogodbo z Italijo, ki opravičuje nado, da postane ista definitivna. Govornik je izjavil, da dtfiaitivnih trgovin sk h pogodb m mogoče skleniti s pomočjo >j 1 I. Povdarjal je pjtrebo, da skupna monarhija postane sposobna za sklepanje pogodb, da 1>j mogla o danej priliki, katera ne more t»iti daleč, stopiti v trgovinska pogajanja, po?e »no z Nemčjo in je izjavi), da je dolžnost toliko vlade, kolikor državnega zbora, da skrb za to, da se izpc.ln jo predpogoji.
PODLISTEK.
Nekaznovano hudodelstvo.
Spisal I. rS. £ r e b o v.
III.
Temno je bilo v sobi in tiho kakor v trrobu. Neprijeten duh, mrtvaški duh, se je š ril po tej temi, v kateri se ni razločevalo predmetov. Na peči je zakašljala Kovačevka in njej nasproti je ležala Ana in večkrat vzdih-mla in zastokala. •
Minilo je pet kratkih let, ali ta kratki čas bi mel povedati mnogo dogodkov, žalostnih in veselih ; žalostnih £e več, saj ljudje v oni dolini niso poznali veselja.
Ana se je postarala v tem času in shuj ša-a. Porabljala je v6e svoje moči do poslednje kapije, da ti zadovoljevala možu. Ali vse zastonj. Udano je trpela, prenašala, delala in delala v zavesti, da je nesrečna ženska, na katero je pozabil ves svet. Čakala je samo udano. da pride enkrat zadnja ura, ki jo reši va«ga.
Sedaj -pa, ko ee jej je res bližala zadnja
da ne more imeti isti (predlog) za Ogrsko nobene veljave in da ni nikake narodne nevarnosti. Mi morem«) brez razlike strank kon-
z nemškim carinskim tarifom, ki je naperjen	^^ 5ioveka. (Pohvala na desnici.) Mene' da se s potrpežljivostjo posreči premagati
proti izvocom poljedelskih pridelkov ter proti	veaeli _ dejal je minj8ter _ ako si politični tudi obdukcijo, ki itak sestoja iz samih 12
naši živinoreji, in je povdarjal potrebo izve-	aaBprotnjki prixadevajo, da na polju zasebnih poslancev S*ederkenv.jeve skupine. Ako se denja avtonomnega carinskega tarif«.. Slednjič 8pravijo na čisto, kar more ugodno' pa ta nada ne uresniči, zateči se bo treba k
je razpravljal o avstro ogrski nagodbi in >e	up,jivati na raevoj javaih eadev Pakte med drugim eredstvom. V izbiranju teh sredstev
dejal, da je velike koristi, katere iz tega	politimi nasprotniki principijelno ne odo- pojde ministerski predsednik do one meje, ki
izvirajo Ogrski v prvi vrsti pripisovati av-	brujem. Xudi ^ 8e tifie BVOje6a8nih izvajanj je potrebna v varstvo parlamentarizma. Ven--
strijskim notranje političnim zmešnjavam, v	^^ Khuena 4r< Koerberja se minister- dar pa ee ne posluži močnejših sredstev,
odstranjenje katerih so bili Nemci vedno	gkemu pred8eduiku ni xdeiQ potrebno odgo-* dokler ne izgine nada, da se bo dalo dospeti
pripravljeni podati roko.	varjati, ker se je v dotičnih vprašanjih že do c lja s pomočjo blažjih sredstev. (Pohvala
Del. Verzegaassi je odobraval trgovinsko-	prišIo jia čisto ia bi izgledalo ponavljanje na deanici.)
politična izsajanja Baernreitherjeva in izjavil,	8tarih stvari kakor demonstracija. Grof Tisza' Po.osebnej opazki f os1. Rakovszkv ja, da so vsi italijanski državljani Avstrije edini \-.edmx_priza<ieYjal jasno označati cgrsko odg°v°rd j® ministerski predsednik grof Tisza,
v prepričanju, da se more rešiti vprašanje	stal šče ali izogibal se bo vedno prilikam, ki ni	žrffil* da odobrava vsebino Der-
glede italijan-kih paralelnih kurzov edino /.	bi dale povod do spora z vlado druge drž. schattovega predloga, nego je samo zatrjal,
ustanovitvijo samostojnega italijanskega vse-	polovice. (Pohvala na desnici). (Posl. Molnar :
učilišča v Trstu in misli, da bo pametna	Avstrijska vlada se nikoli ne izogiba takim
notranja politika Avstrije vplivala na vnanjo	prilikam.' politiko in da bo jačala naše zvezno razmerje Grof Tisza se je na to bavil z opazko ' statirati, da ogrsko državno pravi* drugače
z Italijo.	posl. Rakovskega, da je temelj iz L 1867 v tolmačimo in nihče drugi nima pravica vrne-
Del. Deiugan se je pečal z vprašanjem	nevarnosti. Tudi jaz sem mnenja — dejal je »avanja v ogrske stvari, kakor kak kompe-
izseljevanja iz Trentina in je priporočal mi-	minister'— da morajo, ako med avstrijskimi teaten	ogrske države. Ako je hotel
nistru, da se skrbi, da se uredi to vpra-	in ogrskimi majestetnimi pravicami navstme P°8'- Rakovszkv samo to konstatirati, potem
šanje.	nasprotje glede skupnih institucij, vedno od
Govornik se je bavil na t> z veeučiiišč-	ločevati ogrske majestetne pravice, in sicer
mm vprašanjem, ki bi tudi moglo vplivati	radi ^ga. ter j®	tut,i 1867. potrebna
na naše odDošaje z Italije. On smatra izgon	ratifikacija onih majestetnih pravic, ki so že
prt f. De Gubernatisa iz Inomosta krivičnim	pred letom 1867. obstajale kakor izvir v
in opozarja na svobodno vseučilišče v Solno-	pragmatični sankciji določene nerazdeljivosti
gradu, kjer morejo predavati učenjaki iz	»kupne posesti in skupnega varstva. (Hrup
Nemčije. Se zadovoljenjem italijanske zahteve	na levici.)
po lastnem vseuč lišču, bil bi odstranjen vzroki Ministerski predsednik je dejal, da ste
nezadovoljstva Italijanov in boj z Nemci. —	obe državi monarhije kakor neodvisna fak-
Govornik je izrazil željo, da izostane vinska	torja sklenili glede ustave dogovor, da imajo
klavzula tudi pri definit vnej trgovinske? po-	v slučaju nesporazumljenja stopiti v veljavo
godbi z Italijo, da se zavarujejo avstrijska	le one dispozicije, ki so identične. Ker pa
vina. Z ozirom na lesno trgovino želi govor-	ogrski zakon določuje ožji krog BkupnoBti,
ura, se je pl*š.la pred njo, ker zapustiti jej bo nekaj, kar jej je priraslo k srcu iu kar jo je ljubilo. Bil je štiriletni sinek, ki jo je vezal na ta svet in jo piaš ! pred — smrtjo.
Da povem par besad o tem revnem malem bitju. Sjh je bil kakor trlica in bled kakor zid. 11 njegovih oči Bi bral cale povem. Oko mu je gledalo plašno in ne-zaupno vsled bridkih dtživljajev v svojem kratkem bivanju na tem svetu. Hrbet mu je b:l upognen, ročici slabi in tresoči ee, a nogi nesposobni za bojo. Po ves dan je poBedal na enem in istem mestu. Prephšeno in zbegano se je oziral okrog ali pa zamišljeno gledal pred se v tla.
Zi vse to se je imel zahvaliti svojemu očetu, ki ga je pretepal in metal ob steno.
JLežala je že štirinajst dni in v strahu čakala ločitve .... Od kraja jej. je stara prinašala hrane, ali zadnjih pet dni nič, ka kor da se je zbala, da se jej potem ne bi iz polnila želja... Franca ni Ana videla že tri dni. Pa ta i si ga tudi ni želela. Ni se čuditi, da ga je začela mrziti.
Stara je prižgala luč in je radovedno pogledala Ano. Gledala* je bledi izmučeni mrtvaški obraz. — Ali to je ni ganilo, marveč je pričakovala nestrpno, kdaj Ana izdihne zadnjikrat.
Vrata so se odprla in v sobo je stopil Franc — krvavega, pijano-satanskega pogleda, Bohica ni odprla očes, ali njeno telo se je treslo. Otrok je glasno zajokal, čim je zagledal očeta, a tega je razjezilo in mu dalo povoda, da je dajal izraza Bvoji bestijal noit:.
»Boš molčal!« je zatulil, stopil k otroku in ga dvignil v vis. Otrok je jokal še bolj. Ali naenkrat je utihnil in je ihtel le pridušeno.
»Ali ti nisem že povedal, da se ne smeš jokati ?« Surovež je stisnil otroka tako silno, da je sirota zajokal pretresljivo. Na to je po stavil otroka na tla in mu vele), naj poje : »Regiment po cesti gre!« To pesem je že znal otrok, ker jo je moral peti, kadar je jokal.
»No, ali ne bos?«
nima nobenega vzroka za obstrukcijo.
Poal. Sughv (nacijonalni desident) je izjavil, da vsprejme predlogo ia vidi razmota-nje sedanjih zmedenih razmei v resnem izve-denju reform.
Po daljši formalni razpravi, ki je nastala valed tega, her predsednik Perczel ni hotel dovoliti poslancu Kovacsu, da bi bvoj zapri-četi govor nadaljeval jutri, se je seja zaključila. Prihodnja seja bo jutri.
Položaj v vzhodni Aziji.
(Brzojavno poročilo.) LONDON 21. Japi n-*ki poslanik je izjavil zastopniku Keuterjevega biro-a, da je
In zopet je surovo stiaail detetu ročico^ dokler ni začelo jecljati besede one pesmi.
Dalje ni mogel, ampak se je zrušil na tla in zajokal milo.
»Ali ne bos ?«
In bolna mati je morala gledati to mučenje nje otročiča. Zbrala je vse svoje zadnje moči, da se je dvignila.
»Zverina !« je iztisnila iz svojih ust in se zgrudila zopet vznak. Njega je to osupnilo, da je kar debelo pogiedal, ker t3 se je zgodilo prvič v tolikem času. ZJaj še le se je domislil oje in je hotel tudi nad njo stresti zverinsko jezo svojo.
»Kaj te še ni hudič odnesel ?«
Priskočil je k njej in jo jel suvati. Ona pa ni reagirala in bila je kakor mrtva. Otrok je ležal na tleh in zopet zaječal. S tem je zopet obrnil na-se pozornost svojega nečloveškega očeta. Franc je zgrabil otroka, zamahnil žnjim v zraku in ga trdo vrgel na tla.... Na to je odišel in niti ozrl ?e ni na ženo, ki je ležala, kakor da je mrtva. Ali bilo jo še zavesti v njej.
Stara je s peči doli opasovala ta prizot*
položaj, kar se tife Japonske, nespremenjen.
Japonska da pričakuje še odgovor Rusije. Njemu da m znano, da bi nameravala Japonska stopiti v aVcjo, ako gotovega dneva izostane odgovor. Težko da je določiti, koliki • as je dan Ros ji za odgovor.
LONDON 21. Kakor se »Standardu« poroča iz Tokija, vsprejel je tajni svet nujni predlog, po katerem se pooblaščjo poveljniki mornsričnih postaj, zaprte.t; v potrebi tudi se silo vbod v nekatere luke inozemnim ladij a m v času spora
je dovela do osvobojenja Srbije. Danes nam je sa omeniti zdravijeg na slavnostnem ol>9du, ki ga je priredilo mesto kralju na čast. Prvi je napil kralju ministerski predsednik Sava Grujič, ki je izražal hvaležnost na tem, da je usoda določila tako, da spomin na ono heroiško dobo slave pod vlado unuka onega velikega vodje, ki je mnogo let v prognan st v u hrepenel po osvobojenju Srbije. Pre vidnost božja naj dovoli kralju, da bo
je že v navadnem življenju grdo, ako kdo j teh ji 1 mrtev, 6 je težko in 10 lahko ra-izkorišča nesrečo sočloveka, da izsiljuje :z njenih.
njega kake privolitve sebi na korist, da mora	Železnica je ozkotirna in je lahko mežno,
nesrečnež dano mu pomoč dvojno plačevati na drugi strani, je pa de stokrat bolj nedopustno, ako uprava države zagreša tako izsiljevanje nasproti državljanom. Na tem sta-
da jo vihar odnese s tira. Ta železnica malo koristi prebivalstvu, ker ne more prevažati veČih tovorov.
Čitatelji, ali vam ne uhaja misel na našo
lišču so tudi proseči agrarci. Oni zahtevajo istrsko železnico Trst Poreč. Brezbrižnost od države, kar je njena dolžnost ! In da državne uprave za jug monarhije v želez-zaradi tega ne mislijo žrtvovati svojih poli- niškem pogledu je res neodpustna. Ali nam
sledil korakom svojega deda in dovedel I tičuih načel in odjenjati od taktike, ki se jim nič ne daje, ali pa je to, kar nam daje, nič-
Srbijo do nove t-lave in do nove blaginje.
i Dadv Telegraph« javlja iz Tokija od Kralj naj bo zagotovljen, da mu bo na tej včeraj : OJgov. r Rusije se pričakuje na 21.	sledil ves srbski narod. Kralj je pov
ianuvarja.	i darjal v svojem odgovoru, da ves vnanji in
LONDON Kakor se »Time.su« jav- 'notranji razvoj v zadnjih Btoletjih služi srb-Ija iz Tokija, storjeni so koraki za izdanje skemu narodu v pouk, da je le v notranji notranjega posojila na kratek čas. Državni svobodi možno uresničenje onih idejalov, za blagajni prihajajo prostovoljni prinosi iz katere so se borili junaki pred 100 leti. dežfle.	Glavna naloga mu bo torej, da razvije no-
SUEZ J\. Ruska transportna ladija tranjo svobodo in povzdigne blaginjo naroda, »Orel je odplu a. Dospelo je devet ruskih ladij da tako ustvari podlage za uresničenje onih za lovljenje torpe lov. Knžarka »Aurora« se idejalov.	4
nahaja še v kanau.	O vsprejemu, ki so ga priredili kralju v
PETROGRAD 21. »Novemu Vremenu« B-lemgradu po povratku iz Topole, povdar-se brzoj a v Ij a iz Vladivoatoka, da ve-iti iz Ja- jajo srbski listi, da takega vsprejema se ni ponsKe odstranjajo vojno nevarnost. Mir je videlo glavno mesto Srbije. Višek je doseglo najbrže za dalje časa osiguran.	navdušenje pred konakom, kjer je prestolo-
TOKIO 21. Mimster za vnanje stvari naslednik st ipil na balkon in zaklical : »Ži-je preiluž 1 tajnemu svetu obš rno izvestje o vela mladina !«
pogajanjih z Ru-ijo.	Hudo navflljuje sedaj evropska diploma-
SANGAJ ~J3. Podkralja iz Naukinga in cija na malo Srbijor ali kralj Petar je moder Vučanga odp šljeta najboljše čete v Juang- vladar in vse kaže, da nadvlada težavno si-gikaj.	tuvacijo, ki mu jo ustvarjajo sovražniki....
Stara taktika J[oerbcrjeva
je ta, da skuša sleherni pojav gospodarske
Brzojavne vesti.
Reforme ▼ Makedoniji.
CARIGRAD 21. Kabinetni vodja v mi	^^e izkoriščati za svoje polit čne namene
nisterstvu za vnanje stvari, Jusuf bej, je	granja vlada pretaka neprestano solze na
včeraj v imenu sultanovem izrekel obžalova-	g08p0darski bedi, goj: ganljivo sočatje do trpe-
nje pred konzulom Demerikom in dvornim	^ prebivalstva in jetudi vBaki hip pripravljena
svetnikom Miillerjem, da ju sultan ne more	M pom< č iz državnega zaklada. Le en sam mal
vsprejeti, ker da je preblajen. Vsled prebla-	p0g0jgek Btavlja vsikdar, ta namreč, da naj
jenja je moral tudi odpovedati danes v Ildiz pa'ar vsprejem častnikov norveške vež-balne la iije »E lida«. Sultan upa, da bo mogel v deti oha civilna agenta o prihodnjem prihodu v Carigrad.
prebivalstvo pozabi na svoje politične inte-rase in naj ne dela nepril'k vladni politiki.
Izgled te taktike sednnje vlade smo dobili ravnokar zopet. Minole nedelje so agrarci
Sa tan da nal< go civilnih agentov v in- na Češkem priredili več shodov. S teh »ho j J® razpnsčen
tere-u Porte in obeh velesil spremlja z naj <jQy 8Q brzojavili ministerskemu predeedniku
zdi potrebna, o tem priča dejstvo, da so ravno	vredno.
ugrarci v ojstri opoziciji proti sedanji vladi	|z Zagreba nam poročajo, da je umrl m da so se ravno oni najodločneje izrekli	tamkaj dne 18. t. m. naš tolminski rojak na-zoper spravno konf%renco, ki jo zopet na-	redaik-perovodja na vojaškem sodišču, Ro-merja dr. Koerber.	man G u 1 i n, v 27. letu svoje dobe. — Po-»Narodni listv« pripominjajo iron čno :	kojnik je bil brat sedaj tudi že pokojnegi »Koeiber je odklonil prošnjo gotovo za to,	Ludovika Gulina, odvetuiškega koncipijenta. da češki poslane; ne pridejo v položaj, da bi	Žaluji ci rodbini niše sožalje. mogli odnehati od obstrukcije, tudi če bi ho-	, petar Svaelč«. »Tnester Zeitung« teh. Tako je ed.no možno umevanje siuwa-	pige. po Qa8 Ž<J aa M)Ved,na preraijera breje, kakor je ustvarjena po tem odgovoru	yatake Cf>ere >Petar Svačije našega eome-Koerberjevem in katero l»do uraele vse	šgana jogipa Mandl^t je biia (lne lf>. t. m. češke stranke, vsi češki zastopniki in vsi če	y deželaem gledališču v Ljubljani. VTnanji ški volilci, in tudi oni okraji, katere je hotel	sapeh je bu aijajen> mladostnemu kotnpun stu kavalir Koerber napraviti za svoje pomoč-	g(> Be prjrejaie prave ova«Mje in mu je bilo-nike. Od včeraj je češkim poslan-	pokloujeoih več lovor-vencev. Kar se dostaje eem obstrukcija v k a t e g o r i č e n	Qp€re same> ^ ,giašaj0 poročila v časnikih v imperativ proti vsem pozeroskim	^ 5e tudi tft prveaec ni bre«hib,ven-in nebesnim silam iz katerihje	dar razodeva odločen muzikalieen taleot, ki anal dr. Koerber napraviti svoje	obega za pribodnjih vredn.h del. Na veliko zaveznike.	škodo je občutno pomanjkanje dejanja in je ■■ —- ........ -	zato tem znamenit je, da se je komponistu
nev n O nOVtCG	vzlie temu posrečlo, daje posivil godbo na
na toli š roko podiago. Da je komponist sam
Pajer na dela. Nadeirateljem deželne	občatil nedostatnost libretta, i»haja iz okol-
trinice za G nško — pros mo, zapomnite si:	da je ša v zadnjem trenotku vrgel in-
za Gorišfto, kjer je večiaa prebivalstva slo-	termezzo t^r je spopolnil opero a predigro in
venske nar< dnosti — je deželni odbor, čitaj:	epilogom.
deželni glavar vitez Pajer imenoval Italijana	Kdo ranreši ng-a.l»jbo"? Nekdo nam p še:
ia kraljestva italijanskega ! ! ! Više res ni	jaz sem edtn tistih, ki pazoo zasledujejo raz-
možno več v drznoBti. In ta vitez Pajer je	pigovanja raznih državnih tluzeb v tukaj-
poseben miijenec in varovanec sedanje av-	gnjem uradnem listu. Izlasti obračam svojo
strijske vlade! — Kako ime nosi že ta	pozornost zahtevam, ki te stavljajo do pro-
vlada ?!	silcev. Mej temi zahtevami je skoro v vaa-
Prlprav-imo se! Pišejo nam: Kakor smo	fcem razp-Bn «lržavnih služeb tudi zahteva po-
vsi pričatcovali, tiko je tudi prišlo. Mestni	znanja deželnih jezikov. In ta zahteva se ne
»vet, izvoljen pred kakimi osmimi meseci —	ektvlja še le od včeraj sem, ampak že
dolgo.
Ozirom na dejstvo, da se tako dosledno
Nikakor mi ni namen, da bi- hotel ka-
bolj« mi željami in želi, da bi civ,lna agenta za poV)šaQje državnih podpor v lajšanje bede	bodi Prejudicirat, sklepom in ukrepom	Mhteva poznanje deželnih jezikov o* vseh
upoštevaje težavni položaj turške vlade vspešno ia „ ekorajšc.je sklicanje deželnega zbora °*šega vodiva, ampak le svoj nazor ho5em	onib> ki retf Utirajo na javne državne službe
zmislu. povedati tu.	v teh pokrajinah mi je v pravo uganjko,
Naši soee i je se že pripravljajo za novo	kako da je vendar še danes toliko državnih
vriiia svojo nalogo.	*	otškfga. Ia vlada je odgovorila v
Panamsko vprašanje.	svoje zg .raj omenjene taktike, da je namreč-
W A S H1 N'G TON 21. V senatu je Mor ganjena po pretresljivi sliki bede prebival. *>°r bo —	dosedaj gospodovalna stranka uradnikov v mestu in po deželi, ki ne znajo
jSn predlož 1 zakonski načrt glede priklop-	&tva in tla pride tudi pomoč, čim bo
Ijen'a panamske republ.ke k Zjedinjcn:m dr-	državni proračun aa leto 1904. I<otako je
žavam in glede dovoljenja sledečih toza levnih	vlada pr pravljena sklicati deželni zbor češki,
sv« t : 10 milijonov dolarjev odškodnine pa-	čim dobi jamstvo, da bo ti deželni abor
nam^rci republiki za prepustitev svojega oz^-m-	funkcijoniral.
ija. pol milijona dolarjev odškodnine K dum-	X drugimi besedami: vlada zahteva tudi
rešen 8t< ri gotovo vse možno, da zopet izide kakor	deželnih jezikov f ! — Kdo mi razreši to
zmagovalka iz te b >rbe. Kakur oni, moramo	Uganjko ? Kajti tu je več možnosti ! Ali se
tudi mi takoj začeti s pripravami.	z Ono zahtevo poznanja deželoih jezikov niti
Skrb za to imijo sicer naši voditelji in	ne resno in. se jo stavija le tako za-
jaz sem uverjen, da t-tjre isti tudi to pot	Voljo lepšega ;. ali se sicer resno misli, a sa
svojo dolžnost v polni meri. Ali — kakor	potem o oddajanju služeb zatiska oko iz ka-
biji ,n :y0 m l jonov za nakup posasti pauam- ob tej priliki, naj češki poslanci v državnem /eoeno — dovoljeno mi bodi, da tudi jaz iz- kih posebnih ozirov, ali pa pud kakimi pi-
ske družbe.	zboru odnehajo od svoje taktike, naj odne-
U pokojen je italijanskega poslanika na	Lajo od obstrukcije, da se bo mogel reš.ti
Dunaju	proračun, ali z drugimi besedami, da bodo
KIM 21. »Capitale« javi a, da je kralj	vlada in — Nemci žajo, mogli slaviti poli-
Vikt>r Ejaauuel podpisal dekret, s katerim	tično zmago nad Ćehi. Isto tendenco ima ee sta\l;a v pokoj dosedanji italijanski {»o slanic na Dunaju, grof N gra.
čtškega. Vlada hočs imeti garancije, da bo
-—--ta zbornica delovala. Tam obstruirajo Nemci,
Stoletnica srbsko drŽave.	ki pa izjavljajo, da odnehajo od obstrukcije,
Kafeor že javljeno so na pravoslavnega	če store isto Ćehi v državnem zboru ! Po novega !eta dan začele slavno^t v proslavo takem zahteva Koerber tudi v tem delu
stoletn ce velike srbske ust^e in vspostavlje-	svojega odgovora politično žrtev od Cehov,
nja velike srbske države. Tudi smo že ome-	če hočejo, da država pomore bednemu pre-nili, da so slavn >sti pričele v Topoji kjer je bivalstvu ! Naj sodi vsakdo, da li je tako ded sedanjega kralja razvil zastavo ustaje, ki postopanje v soglasju z načeli humanitete. < e
razim svoje skromno mnenje vspriČo predalo-	Beboimi vplivi : al- pa »dokazujejo« poznanje
jeeega volilnega g banja^	deželnih jezikov tudi taki prosilci, ki v res-
Moje mnenje pu je tako, da bi bilo	njei neznajo teh jezikov ! ! ! Slednjič je t idf
dobro, ako bi se takoj ustanovili okrajni od-	možno, da je tu pa ' tam m^d državnimi
bori širom vse naše okolice. Ti odbori naj	uradniki kateri, ki sicer pozna kako besedo
Koerberjev odgovor glede deželnega zbora ; bi akrbeli za V8e Predpriprave — osobito pa	našega jejsikaj a nofh govoriti s slovensk mi
naj bi zbirali podatke za reklamaeijsko po-	strankami* v njih materinem jeziku, ker, ..
Ko je sin odšel je z ezla doli s peči in se godki! Nik">er nič sladkega ia tolaiilnega.
Samo delo, delo in trpljenje. A za vse to umira sedaj skoraj od gladu. In ubil jo je on, katerega je ljubila. Strašno sovraštva do njega jej je napolndo srce. K'ala bi ga, davila bi ga in na eodnije dan mu ne bi od-
počast bližala posieiji. »Ančka, Ančka!« Ana se ni ganila.
»Veadar enkrat!« je zamrtnrala zadovoljno. Ali r ka bolnice se je zopet malo

zganiia. V tem hipu kakor da se je v stari pustila.
v zdramila vest, kakor da jej je trpoma stopilo pred oči vse slo, ki je je storila, in pa vse groze, ki jih je določila božja previdnost onim. k so delali krivico, kakor je to vedno čula v cerkvi. Začela je prositi jokajočim glasom :
Ali hipne se je zopet sovražtvo spreme nilo v ljubezen in odpustila mu je vee. — Saj je bil njen mož, saj ga je žarko ljubila nekdaj in zdaj ga zopet. Da je tukaj, podala bi mu roko in samo odpušSenje bi govorilo iz nje : »Ne zameri ljubi mož. Pro-
»Ančka, 1 uba Ančka, pro3i na onem l ejJa bum za tenionem svetu. In stisnila b: mu
svetu Boga zame! L uba Ančka, ne [pozabi na-me ! Saj ve#, da sem te zmirom branila pred Krancom. ki bi te bil večkrat ubil«.
Ana se ai menila za njo. Dihala je na lahko in komaj čutno. VTse njeno življenje je ^lo mim-j nje počeši kakor dolg sprevod po nočnih d»jh->v, ki prepalimi obrazi milijo in delajo pikoro. Počasi in s trudom jej je de-lovtl spe min. Ukal je dolg>. dolgo, da bi
roko v ljubezni.
»Mati, mati !< je zakbcal sinček slabim glasom.
Mera njenega trpljenja bo skoro izpraž-njena.... bližila se je rešitev! Uga^ujoSi pogled je upirala v otroSiča, a navdajalo jo je neko blaženstvo. Nič več se ni plašila smrti
saj je vedela, da...... tudi «rota pride kmalu
za njo......! Še par treaotkov in Ana je bila
našel kje kaj prjetnega. Ali nikjer ni dobil1 r*šen& zemskega trpljenja-----
ničesar, kar bi ga blažilo. Sami grenki do- !	(Zvrietek.)
stopanje.	mrzi ta jezik !
Po vsakih volitvah v mestu vidimo, kako	Ali bodi, kakor hoče. Fakt je ta, da se
se oglašdjo razni nezadovoljneži — izlasti pa	o razpisavanju dižavmh služeb v naših po-
taki, ki navadno sami nič ne delajo — na-	krajinah skoro redno zahteva poznavanje de-
šemu vodstvu, da bi ee bilo lahito to in ono	želn h jezikov, a da jih je vendar imenovanih
storilo, da bi bili lahko mnogo več dosegli,	premnogo tacih, ki fjkt čno ne znajo trli je-*
ako bi sa udeleževali tudi volitev v me3tu.	zikov ! ! K laj se torej igra nedostojna igra :
Zato bi svetoval jaz, naj naše vodstvo po-	ali *akrat, ko se razpisujejo službe, ali p,a ts,.
zove vse mestne vulilce — v prvi vrsti pa	krat, kadar se vrše imenovanja * ! To je
večne nezadovoljntže — da se izjavijo o na-	vprašanje, kateremu bi morali enkrat priti
činu, po katarem upajo ali bo oolo morda go-	do dna.
tovi vspehov. V ta namen naj bi vodstvo Mesto urednika za hrvatsko izdanje
sklicalo poseben shod.	državnega zakonita je razpisano in se po-
Ako se takega shoda vdeleži vsaj par	poloi z dnem 1. aprila t. 1. Letna" pl'ača
sto volilcev — recimo četrtega razreda — in	uradnikov VIII. plačilnega razreda, to je
ako je najti 12 mož, ki bi hoteli izpostaviti	3600 K s pravico do dveh petletnic po 400
svoja imena kakor kandidatje, in, ako se ti	g; na ietQ in aktivitetne doklade letnih 1200
zavežajo tudi, da bodo delovali za časten	K Prosilci za to mesto morajo dokazati :
vspeh, potem naj bi se ustreglo njihovim ža-	BVQj0 dob()j dovršene studije in doselanje
Ijam, da b.do videl«, kakih vspehov je možno	3lužbt,Vanje. Popolno poznanje nemškega in
doseči v mestu ob sedapjem zistemu. Ak^pa	hrvatskega jezika bodo morali dokazati pobi tak poziv voMčem ostal brezvapešen, od Nebnim nadzorstvom. Prošnje je uložiti do govarjalo bo naše vodstvo lahko. Dali smo1 dne ^ marea. alj n« ministerstvu za notra-
Vam priliko, da se izkažeta , a vi se niste	nje Btvari M Dunaju, ali na namestništvih v
odzvali!
Tako je mnenje starega — agitatorja. Katastrof* na železnici Spljet-SinJ.
Na tej železnici se je dne 18. t. m. ob 4. uri popoludne dogodila katastrofa. Od vlaka, <i vozi iz Sinja v Spljet,'je silna burja odtrgala nekoliko vag inov in jih zanesla v prepad. Sreča ja bila, da je stroj ostal na tiru tn pridržal diuge vagone in sreča je bila t'i li, da je bilo v vlaku le potnikov. Od
Trstu ali Zadru, in sicer potom dež. pol tičns oblasti, kjer biva prosilec. Prositelji, ki niso avstrijski državljani, se morajo v syoji prošnji obvezati, da v slučaju, ako bi se jim to mesto obljubilo, zadobe avstrijsko državljan-t;o pred definitivnim nameščenjem. Gori omenjeni izpit se bo vršil dne 25. aprila in sicer se morajo v ta namen prcsitelji zglasiti določe-, neg*i*dne ob^. uri predpoludnje na oni pu-litfčni oblafftj,* kjer so uložili prršojo, to je„
ali na ministerstvu za n >tranje Btvari, ali na	ondotnega mesarja in gostilničarja nekemu nameetaištvu v Trstu oziroma Zadru. | čevljarju, odgriznil uho. Mesar pa je hitro
Mesto komisarja finančne straže ia	ranjenca cdvel v — svojo gostilno, kjer ga
območje finančnega ravnateljstva v Trstu je	je »narkotiziralc z močnim vinom in mu po-
razpisano. Prošnjam je pridelati dokazila: o	tem — nazaj priiil uho. Toda «operacija« se
cariaaraaem izp tu, položenem z dobrim vsps-	ni posrečila. Najbrž je bila igla zarjavela,
hom, ali o icpitu iz užitainskodavčae stroke	kajti Čevljarju je za5elo uho nevarno otekatt.
ter o poznanju deželnih jezikov. Prošnje je	Sedaj se le so poklicali zdravnica, ki jeopa-nložiti v štrih tedrih, šteto od dne 14. ja->1 * strahom, da je »operiranamu« zasUup-
nuvarja dalje, na c. kr. finančnem ravnatalj-	ljeaa kri. P >škodovanpa so na to hitro pn-
stvu v Trstu.
Pevsko društvo »Nabrežina* prirodi
dne 11. februvarja svojo pmtno veselico s daajem »prosvitljenem voku« ! !
Program se objavi
peljaK v ljubljansko bolnišniao.
In tudi take stvari so še moine v se-
st. 12. V sled tega jfc. b&r noči ob 7. uri v uliefc se že nahaja pod kij*? ^ Konj in	čem-
lttdne okolu 5. upf T morJ«- Včeraj popo-Jakob Gombao,. \ * }e pelJai 30 letni vomik nem podjetju »T A Je v ®lužbi Pri transport-parnik vTb**' ^aerc, voz perila na llovdov
mac jo. tfa .T	ki Je 8ino5i odPlul v
je bil paro"	pomolu, pri katerem
zaganjala pomol, r
Freno aretiran si- I Akcije nacijonalne banke Poezo biaoco in,Krcditne akciie
,K usidran, je pa burja s tako silo valove, da so isti kar preplavljali
na por	J® bil Gomba5 0« svoj-ni vozom
velik d°IU' ** bui"ja Z8&naIa Pr°t» konju val, katerega se je konj vstrašd tako,
akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov
10 i tal. lir Cesarski cekini
1605.— 67fi.5u 239 50 117.07 \ 23.44 19.05
95.20 11.32
1600.— 676.25 239 60 117.10 23.4* 19.04 95.35 11.32
Parižka in londonska borza.
Pariz. (Sklep.) — francozka renta 97.85, 5°/0 iialijarska renta 102.40, španski esterieur 86.27 akcije otomanske banke 589.—.
Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnice -—Lombardi —.— unificirana turška renta 87.61), menjice na London 251.60, avstrijska zlata renta 102.75, ogrska 4°/ zlata renta 101.25, Landerbanc T--— turSke srečke 129.25, parižka banki 11.10. italijanske m^ridijonalne akciie 732.—, akciie Rio Tinto 12.60. trdna.
petjem, .gro ,n plesom, frogram se oojav, Smrt na plesisču. BllW Trga na Ko-	-----^ _	V8ira8 t f
pravočasne .	™6k*m je M v ne„ g< stilni ples. Med ple-cU je odako5jl y ^ ^ ^ ^ ^
Objava Novoustanovljeno pevsko dru- aalei je bit tudi neki mladi posestnik. UkolU	bi (ZU roba ^	^ ^	^ VOZQm
stvo »Z *ra« na Vrdtli javlja slavnemu ob : poluaufi mu je puataio slabo in kma u na ta	' Morje Konja q. ^ mog ge ^^ ^
činstvu, da priredi dne 7. februvarja svojo je ml*ii mož umrl na plesiSSu, 8',a6aj je tra-	polnil. Šele danes bodo potegnili mrh > is prvo vejico v prost, rib »Narodnega domač giSe* tem bolj, ker je pokojni zapustil v cfov o Vode. Tudi vozni* je bil o tej priliki ranjen'
pri sv. Ivanu. — Program ee objavi svoje-• in Ae<t otročioev.	na zgr.rnjo u^tuioo ter je šel do zdravniško J??' fa „okiober od 7 tJa do 7-6*> Kž »P"l £
——™	P-oi-o postajo drudtva ,IK.a.. K	^IjT-^-?-8
1U7.0U0 Trdna.
Tržna poročila 21. januvarja'? Budimpešta. Pšenica za april' K .7.845 'do
7 O Alrfr/\Knia «/■!• ^	J _ " r»n	tt v	. —
časno
Za ni ozko podružnico družbe sv. Ci-	ljubosumja si je hotela končati življenje	Gospod ier trdi, da ga je konj
rila in Ifetodija v Trstu je dar »val g sp.	včeraj predpoludne omožen* Angela Euf m a	1600 kron (? !).
Ant. K rt še ve 1 K in omizje v gostilni koo-	is ulice Paolo Diacono štev. 5. V to Bvrho	____ ___
sv. .Jakobu dudalo 1	je izpila nekoliko fen^ne kisline. Brez zamude
stal
eumcega
K 3 et. V pušici v g .stilni g. Furlana v ul. poklicani zdravn\» |e zdravniške postaje jo tieppa 3 K 30 st, V ppom n botri nje Danila je rešil	8 tem da jej je izpral želodec.
Psh rj vega dc^ 17. jan, 4 K, Srčna hvala! Re-„a je skušala ta korak obupa radi tega,
Blagajn stvo. > dora Kerinavner izreka iskreno za
ker
na lasti
za maj K 5.29 do 5.30.
PSenica: ponudbe srednje; povpraševanje : zboljžano, povoljueje. — Prodaja 23.000 inet. st. vzdržano. Druga žita povoljneje. —• Vreme : pri-
društva pri sv. .Jakobu dudalo 1 je izpila nekoliko fen^ne kisiine. iirea z«mude " J	: 7 —-——— jetno.
Po^no	'	H a vre. (Sklep.) Kava Santos ; gdod ave-
n<*AllO VUoLl,	rage za tek. mesec po 50 kg 46.75 frk, za ,,marc
47.— frk..
Uporni tretjeletniki. Iz S »pronja poro-1 Ha mburg, {Sklep pop.) Kavfl Sant03 gooJ
čajo: V tukjjši4: vojasuici	konjice so h U ^.a rji	^ver^ge za januvar i73/4, za maree	za maj
je svojega lastnega S0p?Pfa »sablja __- „o	3»/4, za sep'ember 40.— stanovitno; kava	Kio na-
' J B . " r. * , Odrekli pokorščino, ker JO	Rjlhova službena	va.lna loco 35, nS, navadna reelna 3SL41»	navadna
astnem stanovanju z neko — drugo doba ŽQ potekla jQ gQ	'enemu gtrgž.	dobra 42.45.
Q . ^ .. . , *	flaojsfov, [»grednike eo spravili v zapore, „ ®a m	<SkleP-> S1»^or »"jinu^rl5.8U,
nje ? opri-ga) in Stanku G ab ni, za dopune J Neznan tmt }e ukradel miMrju MartiDU , Mevaren roman Z Duna;a ^: 19 Tvg^n. ^ TkSS	^ZV^l
jej zneske, in go^j Mas, Gr mov, k, je, je Crucei, stanuj.čemu v ulici Madonnina št. letni	^avec Fran Noiak je iskal
v iienu podružn ce družbe sv. Cirjla in 15 z voza en zab((: ;zdelanP(ra le^a Garnoni ' J » . TT , , London. Sladkor iz repe surov	715/1C Sh,
Metodi i a dopo.lala obb k- za nje otroka	T « x lzdelaae^a	na prostoru pred Vdjašuioo >Heumarkt, kap-	Java 9.01'/, Sh. Stanov.
Aleto clija lopo ke za nje otroka. |je nHtnre5 peljai na vo,u tri zab )je	^ y ^^ ^ je ^^^ 100Q K m	• s, a dk 0 r, tuzemsbi. Ceutrifugalpile,	prUp^o
kakor da ia izvedel K 64-50 do b5-75 za sePteral>er K —.— do —.—, ua J® J^veuei jatK_avg>	do ^575. Conca^š; in Meliapile
« • rw	• »• -t / L	,/b -	— --o-— - r------— vi. nekega romana v nekem časniku, lo res promptno K 87.30 do 87 80, za sept. K —.— do
.Openskl ZTon« prireii 1. lebr. puetoo Peter Mu4ii> d. jih popravi v kl>llkor B0	*	Nov.fc Ja —, jaa:-a,g. 67.:» do 67.80
ve«ei en*, rrogram svoj^^asno.	---- — -	—	J	r	&	*
i^alo gg. I. G., N. N. (prijatelju pokojnega žensko.
V ,• , A .	J------r 'J "	—" V"	Bulo, v saten da je pol
i r,8^	n komadov le5a. ki "bijo pri zastorih. Te da je ^^ zakopana>
ia *rahleo-Galilei it. 14. trI eaboj<J ma je (iaJ tr^f)V€0 e pefcištvom jz Qek ^^ y ^
pomanjkljivi. Mej
New-York. (Otvorenje). Kava Rio za bolofe
potjo je pa Carucoi po- vze{ kapsule seb »j na svoje stanovanje, uver- dobave. Vzdržano; 10 st. zvijanja.
Pariz. Kž za tekoči mesec 15.15, rž za fe-
"»Imenik« »1»««.. D^ela nam je	ter M I8 tren, tek odda|jjl od VOH> je ■ y Djih-18kaoi	Uoa)a g
prva „„v k. y	k, bo glasilo dru«va ko se je vroil k voz,1( su bila „, j6tem „ ^ d> ^ ^ 0 tem »u j. eos
sJjven-i^ h odv tniskin in notarskih uradni-	...............	o	j
bruar 15.—, za marec-april 15.—, za marcc-junij-15.25 (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 21.20.
tamo dva zabnja. Ni mu preostajalo druzega, kapsul padia na tla. Pripognil se je :n jo za februvar 2! 30, za marec-april 21.45, za n»n d« iA noli«! H.,mnu nn« rtu«	\ 4 7.« . . r^. • ? 1 , ,	1_• • , „,. rec-junij	{»tauov,) — Moka za tekoči
r/šcib in n tarskih uradn.kov na narodni leM 7Q bg a vred«-n 40 K podlegi ; delovanje na zakon to rešitev stanov« <in p>tr*b, v p»rvi ^ rsti zavarovanja za »•tari < in (inem glo t ia uvedenj-t popolnega ne le j«kei:i počitka, posredovanje med delo dajalci m uradniki na skupno korist, izlasti z • z;r< rn na elužbovau e in v evrbo do^egti prave stanovske org^nirafije in zakonodavne rešitve i^te ; izgoja in izobrazba uradnikov v
.	*-i1"—"^ - -/ ——- — -----— me-
v roki, je kapsula aec . 29.45, za februvar 29.30, za marec-april detonaciji. Sila raz- 29 20, za marec-junij 29.10 (stanov.). — Repično
olje za tekoči m«*ec 49.25, za februvar 49.50, • ža marec-april 49.50, za maj-avgust 49.50 (trdno) Špirit za tekoči mesec 4— za februvar 42.75, za
Novrn. pomota. 31-letoi »«ar E»il ka|19uli Je bil go«»o afoamit ali ekstra,,,. SStoSSots^M
kov. Lit h,	po enkret v„ko ietrt- aeg(> da je pelj., domov ona dva Iah j, Za ,„.„,. 'Ko .„ ■ ,|rial
■etje , gealo mu je:	org-n »oij, je treljega je ,,a iel na policij.-, kjer je povedal, ek6()loi,,raia ob grulnl del
T:*	bo : orgaoiasc ja odvet- kaj 9e mu „ 2godi|o. UTO<fe.i zoboJ Je blI atr,|vQ„ 8novl mu . Q
je o Itrgala levo roko pod ramen;o in jo raztrgala na koščeke. V
Martiugani) je \čeiaj p red palu d ne, misleč, da	J7vedena je sedaj stroga preiskava Ali kaj	** tekoči mesec 24.75 za februvar 25.-- (stanov.)
pije igan,e, izpraznil steklenico, v katerej je	konati t0j ko reveža Ulti naj8trožja p.e-	SvT^r^OMačno"	^f^ ^^
bil pa — amonijak. Se zdravniške p, staje	j8kava ue more nadomestiti izgubljene r oke !	__
poklicani zdravnik je poskrbel v to, da ni	Takega zaklada s: Biromasni Novak gotovo	Trgovina se zaklauillii prašiči.
unela ta pomota bujnih posledic.	ni iakaL	Vb-r*j je bilo pripeljan.h ua tubajs-ji
5last ga Je spraTila v past. S noči je Smrtni marš pri Bileku. Iz Sirajeva pO-	trg tudi 112 praš čev. Prodalo se je polovico
.	. .	. .	težak K^rol B cichi, ki dela pri tvruki »G -	ročaio, tla te ie zahliu-jna razprava proti	t>la£a f«rve vrste po K 115. slabše pu
p ^arn -Kiii stvareh in v tesnopisju; po vape- . t c	T .	.. .T .	m i ^ -	, . . [	po K 104.—.
' '	* 1 rolamo <x O m )n Levu v ulic Vulnirivn Rt	iinilr>a-n<L'ii IvHi iTUHinn in annl.tn7.anim dnjt.	t
rvanje rešitve nadela ravnopravnosti na ob
c Valdirivo št. polkovniku Gifuzvveigu in soobtoženim čadt 1, pripeljal na dvosol-saem vczičku sodček n kom v m noltm tednu nadaljevala in za-
a-t'li m ecasomernosti urad ivanja v pinara*.
.	... masti ter
/ eio i)e<i : pravična rešitev organizacije , , __
t •«	. .	SKijin
ured ikov »kono lavnim potom, v kateri , ,	. .	, ,	.	. . i i- -	r
ekladi-ce, kjer se je ustav 1 le par minut. Ho jaskemi' viš mu sodiieu, ki jih predi ž i zelen se ene teleljusae zvezen z Uuuajeua, ki
je prišel zopet na ulico, je bil v iziček «e potem najvišemu vojaškemu aod.šču. Ta ima uaj bo ustrezala živi p »trebi, izhajajoči iz
živahuega telt-fon^kega prometu med
pustil voziček in sodček pred ki učila. Po določilih vo|a*kega ktzen^ko-šč m imeLOVine tvrdke, a cn je šel v pravdnega reda se akti predlože sedaj vo-
Druica telefonska zveza Trst-Bunaj.
l uKajšnji trgovski krogi sj ž-a davno
edino more ta stan zad -b.ti ugled in veljavo v pisarni sami in izven itte v e.oveški druib . L st etane ra vse letx> 3 K. Naročnino vapr«-jema društveno vodstvo v R tovški
olie» št. 10.
»Knajpovee«. — Izhaja a-dij' dan vsakega m-seca v z-ezkih, obsežn h 16 stra
nij. Glavni urednik J. Okič-Jereb, ravnatelj	I>rijel ga je takoj za vrat ter ga izročil re
Kaa'po;rga rdra i išoa v Kupini. Izdaia ga	dHrju< kateri }e talu tirj>1 na p0itcij0,
is! ž.rna »(i-ršsa ti-karm« A. Gabršček v	Ta je tit povedal, da je 42-letni Anton
(iorci. L taa naročnina 2 K.	C >k iz u|)ce Reoa št. 2. Pisar in težak
SpoStovalce umrl-ga prelata Kne^ppa in	tvrdke L°v.i sla pa izjavila, da je bilo v
sodčekom izginil. Isti hip je pa prihajr.l pisar spoznati o razsodbi in (začuvši pred voljo kaj
tvrdke Jakob del Fabbro. Ta je težaku Ba c clii ju p jvedal, da je videl kak.b 50 ko r.ikov dalje nekega Človek-, ki je bežal z mesec, vozičkom. Težak j > je takoj ubral za tat m, —■ katerega je res došel blizu kavarne Fabbris.
cesarjevo) odrediti, da prva iur-tmea razsodbo ra/g!a»i. Dotlej ut?gne miniti dobjr
Borzua poročila dne 21. januvarja. Tržaška borza.
Trstom in Dunajem. S^daj pa brzojavljajo z Dunaja, da se ta želja skoro ure-miči in da je druga telefonska aveza ži izgot »vijena v projektu. O'i enem javljajo, da hoče poštna in telefonska uprava še da-je spopolniti avstrijsko telefonsko omrežje. Samostojna zveza Dunaja s Kra»j-ko je v Ljubnem že priključena, a Dje podaljšanje se izvede pozneje.
Napoleoni K 19.05—19.07. antrležke lire K 23.9;> idlotako «« namerovana priključenja preko 23.98, Lond »n Icratek termin 239.50—240.05, Solnograda in Tirola, kater.m pa ni še do-
do Fra cija
95.15—95.40. Italija Iv 95.10—95.35,
; rivržence naravnega živi en a bo gtovo za- sodčeku 150 kg. mast;, katera je vredna 140 ftalijariski bankovci K 95.15—95.40. Nenčja K, j i m !a vfst, da za^ne irb^jat; tudi v s'oven- kroo. — 8eve la sj tatu spravili »jod 117.05—117.35, nemSki bankovci JC n705—117.35, j
gradj
h,čcn čhh izvedenjs.
I'""	avstri|ska ednotaa renta K 100.60 -100.90, ogrska
ključ.	kronska renta 99.00—99.30, italijanska rent* K
„ . . u. . , j	101.85—102.30, kreditne akcije K 677.00—^^0.00,
Pretep V gostilni. Včeraj popnludne	drfavne želez lice K 670.00-074.00, Lombardi K
ob 4. uri in pol sla prišla dva težaka v	83.00 - 85.00, Lloydove akcije K 73000 — 740.00. —
ie bii v*#-let uret|o,k oemakib .K«ipp- gostlloo ,,rana a,««., nsh,j,io6j ~ v
Hl.":'ter• :. e zdaj -avratelj Kn-p .-ve^a z ira- ui,oi O^brelle ter sta si poki cala vina.	denkredit 1889 K 286—a90.—, Turške K 1*2.—
-rvtm jt / ku čas >pis, ki bo razš r,tl nauke tega velikega človekoljuba. — Uredni« novemu listu Ik> naš rojak g. J. Okič-Jereb,
vilišča v Krapin-. (On je tudi duša enakega ^o tta se lela kak četrt ure v gest lni, sla Hrvatskega l sU). G «f». O-tiS Jereb je znan BeJ začela prepirati. Prepir je postajal todi > iveictm z »Koledara« družb? sv. J vc<jQ , hujši; Blednič je mla ši njiju zgrabil M h »r *; V ka'erem je pr črl fev ije delo med ■ 8teklenico ter z isto u laril po glavi Bvojega
r »jak ter je beče z l»j na laljevnti s po-eb
t >vanša, kateri se je zgrudil na tla. Oni je p>begnil. K padlemu so pa iar?-» vreden svojega j)r;akočili gostilničar in drugi ter so ga pre
Ti.m lii-t in Njegovo ime je torej nnjl» djše' „eveda tak )j
p»jrJ8tvo, da to list ;m.;aa ter bo tako lahko veliko koristil elo-venskeitu narodi* s svojimi nau^i, sloneč.mi ua narr.vaik , ra;il h in na avnih siUh.
Vte prijatelje Krajporskib naukov \a-t -n. » na s .del/vunje. Spise, dv pise itd. je po-ši]iati ure In ku v Kraj>ico, — na očn no ia - g:ase na upravniš vo I sta v Gorico Naslov : »K uaj p vte«
v Gorici.
Filijalka ljubljanske kreditne hmnkc
t Celovcu djbi svoj« prostore v novi hiši, ki jo sezida e. Gorup v Krtmerjevi ulici. G. Gorup o i zelo ustregel zatiranim k r »škim Slovencem, »ko bi j;m v tej hiši preskrbel primerne prostore, izmsti dvorano, kjer bi se .ahko svobjdno gibali.
Pouesredena »operacija«. Iz Tržiča
p-r »čajo »Slov. Narodu«, da je pes nekega
nesii na p. m >žno postajo društva »Igea«, kjer je zlravn k konstatoval da je zadobil prtcejšnjo rano na glavi in drugo na obrazu. Ko mu je rani nspral in mu glavo obvezal ga je vprašal po imenu. Ranjenec je povedal da je 4S letni ttžak Karol Depiera iz ulice Spcrcavilla. Ko tfa je pa zdravnik vprašal, knko je me onemu ki ga je ranil, jo De pu ra dajal, da Lo ni nobenemu nič man. Zdra- ni k ga je dal na to prenesti v boln-šnico. V bolaišn eo je pa prišel k njemu polejski kaacelist Basiliscj, da bi zvedel, kdo da je oni. ki ga je ranil, a tudi on je dobil i&vno tak odgovor, kakor zdravnik na p, moinej postaji.
Vendar je redaratvena oblast zvedela poiLeje, da je AntoM Dep erm ranil "21 letni težak Anton Kreno iz	Panta del Korao
do 134.—. Sr iske 2% —.— do —.—.
Dunajska borza ob 2. uri popol. :
včeraj	danes
Državni dolg v papirju	100.70	100.65
„ v srebru	100.65	100.65
Avstrijska renta v zlatu	120.50	120.55
v kronah 4 «7, 100.70	100.70
Avst. investicijska renta 31;i°)(, 93.10	93.1;»
Ogrska renta v zlatu 4°/0	118.90	118 90
„ v kronah 499.10	99.10
renta 31.	91.—	91.—
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
ulica Tesa št. 52.
(v la-stui hiSi.)
ZALOGA:
A
Piazza Rosario (šolsko poslove)
Cene. da se ni 1>atl mkake konkurenco.
SSprejeinajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih.
Iluatrovan oenlk brezplačno in frftnk i
Mizarska zadruga v Gorici (Solkan)
tovarna pohištva s strojevnim obratom
priporoča slavnemu občinstvu svojo
■ V
IV zalogo pohištva
prej ANTON ĆERN160J
fl ?ia dei Rettori sto 1 (Rosaiio) - v Trstu - tii cerlnro Sy. Petra t M Mareiizi
Največja tovarna pohištva primorske dežele.
Pohištvo izdeluje se solidno, trpežno in lično, in sieer sumo iz lesa, posušenemu v tovarniški sttšilniei s temperatura 60 stopinj.
Vsaka konkurenca je izključena.	Album pohištva pošlje se brezplačno.
Prodaja se tudi na mesečne obroke. Zastopstva v: TRSTU, ŠPLITU in ALEKSANDRI JI (ORJENT).
TRST — ul Paduina 19. - TRST
AViANO & SCHEGA
tovarna ščetk in ćopićev Prodaja na debelo in drobno.;
lirodne eene.
TRST — uL Paduina 19. TRST.
Anton Skerl
mehanik
Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia).
Gramofoni, fonografi, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru.
Internacijonalna godba in pe^je.
Vse po cenah, da se ni bati konkurence.
Specijeliteta:
Priprave za točenje piva.
NB. V olajšanje nakupovanja ae proda •»iajo v pred meti tudi na mesečne obroke.
Trst, ulica Madonnina 3.
Zalog* pohištva, popoln.h sob. Duiiaj Trat
Železno pohištvo, zrcala i s Belgije. — Podobe v i«boru in tapet*rija. — Ure, šivalni stroji za dom in obrt po najugodnšihej haeae.
TRST. - Via Giacinto 6ailina «t. 6. - TRST
Pozor!
Prodajam po jako nizkih cenah spece-mako-jedilno blag" iz prvih tovarn in nic^r Ilir-ke U sten ne Žnideržič & Valenćič,
naralje napol taDSZ.e in tržaške tesunine prvo vrre 'n v-ake velikosti, s tofcoo |>«strežbe hk dom Na deželo pošiljam j>o poštnem pov zeti u od 5 k)g. naprej.
Proti takojšnemu plačilu 2°/o odbitek. Priporočam se udaai
Josip Luin. TRST. - Via Giacinto Gailina it. 6. - TRST.
|4T Svoji k svojim
OBU VA L A.
—	Dobro jutro ! Kam pa kam ?
—	Grem kupit par čevljev !
—	Svetujem Vam. da greste r ulico Riborgo št. 25 P° domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno.
Lastnik : Peter Rehar.
Pozor!
Josip Gregorič
trgovec z oljem, kisom in milo ter kolonijalnim blagom
v Trstu. ul. Barriera vecchia št. 4.
Priporoča svojo dob romano prvo slovensko zalogo vsakovrstnega jedilnega olja, občaje se strankami vedno v slovenskem jeziku.
Po&ilja na. dom po MMTmrbi. Komur je na srcu geslo »Svoji k svojim« naj ne zamndi se zglasiti
Urednico
slučajno urednika k vodstvu leposlovnega mesečnika v slovenskem jeziku, združenega z uganjkami, tudi k oskrbovanju slov. dopisovanja in upravništva lista, spre ime tovarna v Pragi, katera že izdaja eno.ke liste v češkem in nemškem jeziku. Slovstvena in splošna naobrazba je potrebna. Po zahteva-nju več naznani firma F. Vydra, tovarna živeža ;n niasćio v PRAGT, V lil.
Potrtim srcem naznanjamo vatm sorodnikom prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni soprog, oče, stari oCe, tast gospod
ANTON NEOODE
danes ob 1. uri pop. previden h- svetotajstvi za umirajoče, po kratki bolezni v Gospodu zaspal.
Prenos zem>k h ostankov predragega pokojnika se Itode vršil v soboto, dr t' »o. januvarja t. J. ob 'J. uri pop. iz hiše žalosti pri Sv. Ivanu št. .'»14 v tamošnjo župno cerkev ter pot"in naravnost na pokopališče k S*. Ani. SV. IVAN, dne 21. jsnuvnrja 1904.
Marija in Aaa Hegode	Marija vd. V«gode	Josip in Anton Negodo
nevesti.	soproga.	sinova.
Zorka Milena. J osipina. Bogomila in Milena vnukinje; Milan, Miljutin, Bogdan, Stanko
vnuii.
Brez posebnega obvestila.
Rudolf Aleks. Varbinek
zaloga glasovirjev
najboljših tu- in inozemskih tovarn
= Borzni trg št. 2. II. nadstropje -
(nasproti sladčičarne Urbanis).
Razposojevaiije, menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor
__tudi na obroke,	_
V Konkurenčne cene
^f&f&^^^iSfStSfSfSfStSfSfSfSfSfSfSfSfSfi Salvator balzam (Liquer aromatic)
Najuspešnejše domače zdrailo proti trganju (migraene), zoboboli, glavoboli, zagrlenju ter raznim želodčnim in črevnim boleznim; zdrai n^ter-nico. jači vid ter je v vsakem pogledu univerzalno domače zdravilo prve vrste.
Cena omotu od n stekleničic z navodilom 5 K ako se denar pošlje na spodnji naslov,
TfoCf^ll zdravi hitro in temeljito od starih časov vže poznano do-JAdoClJ mače zdravilo — Trpotčev sok.
Cena steklenici z navodilom, ako se denar naprej pošlje
poštnine prosto K 2.40.
NASLOV ZA NAKOČBE :
LEKARNA H „SALVATORJU"	-
Fr. Riedl, VARAŽDIN kbr. roj.



Kašelj - Katari
Dobroznane katrani nate pastilije Kavaslni. koje se izdelujejo z iz-vItrkom kemično čistega norveškega katrama. imajo same na sebi že m^dicinalno moč, dobro zdravijo vsakovrsten kašelj, vse bolezni dihalnega organa ter zlasti odpravijo katare, bronhijalne, želodčne in
črevesne zasliženja.
Ena škatljica z navoiiloni 80 s to t. Zahtevati je le paštilije z vžganim imenom „Ravasini- ter zavračati vsakovrstna ponarejanja. Po pošti pošilja proti povzetju naj nanj 3 škatljice.
Glavna zaloga:
Trstu.
GORICI : Cristofoletti in Pontoni; na REKI : Prodam in Schindlcr. in v glavnih lekarnah v
A vstvo-Oger nkej.
JOOOOOOOOO k 8V°jim!
Zlatar
DRAGOTIN VEKJET
(C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST.
Priporoča svojo prodajalnico zlat&nine. srebrnine in žepnih ur. — Sprejema naročbe, poprave srebrnih in slatih predmetov ter . poprave žepnih ur.
Kupuje staro zlato in srebro. W Cene zmerne.
O Svoji k svojim ! <
podpirajte dražbo Cirila in jfatoža I
Konsumno društvo v Lonjerju
regfctrovana zadruga z neomejeno aavezo. vabi na
občni zbor
ki .se bo vršil
31. januvarija 1904. ob 2. uri pop.
v prostorih
društvene kreme v Lonjeru.
DNEVNI RED :
\.	Xag"ovor predsednika ;
2.	Poročilo tajnika ;
5.	Poročilo blagajnika ;
4.	Odobrenje letnega računa.
5.	Razni predlogi in nasveti.
6.	Volitev nadzorništva.
Na obilo udeležbo vabi
ODBOR
XXXKXXKXKXXXX XXX
Veliki krah!
»w-York in London nista prizanašala -niti evropski ceini ter je bihi velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vs-svojo zalogo zgolj proti majhnem u plačilu delavnih moći. Pooblaščen sem iz vršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakemu sledeče predmete le proti temu. da se
mi povrne gfld. 6.6O in s«cer: G komadov najfinejših namiznih nož«**
s pristno angleško klinjo; t> komadov amerikanskih pat. srebrnih
vilie iz enega komada : G komadov amerikanskih pat. srebrnih
jedilnih žlie; i2 kom. amerikanskih pat. srebrnih
kavnih žlic': 1 komad amerikanska patent srebrna-zajemalnica za juho;
1	komad amerikanska patent srebrna, zajemalniea za mleko:
G kom. ang. Viktoria rase za podklado
2	kom. efekuiih namiznih svečnikov ; 1 komad cedilnik za čaj :
1 kom. najlin. sipalniee za sladkor. 42 komadov skupaj samo gld. 6.GO.
Vseh teh 42 predmetov je popre«: stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobitii po tej minimalni ceni gld. 6.6O. Amerikansko patent srebro je zkozi in zkoz bela kovina, ki obdrži bojo srebra 2& let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz da le-ta inserat ne temelji na
n ika kš n i slepa r i ji
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti bre* zadržka znesek in naj nikdor neprilike, da si omisli to krasno gar-e posebno rikladna kot prekrasno
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo: Dobiva se edino le v
A. HIRSCHBERG a
Exportni hiši amer. pat. srebrnesra blaira
na Dunaju 113 Rembrandstrasse 19.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali ee s znesek naprej vpošlje.
Čistilni prašek za njo 10 kr.
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno V^ ^ ^ ^ znamko (zdrava kovina.)	^
Izvleček iz pohvalnih pisem : btr
Bil «em -i poSiljatvijo knvin.* -iiriiimn- jak.i zadovjJj^u O t o u B a r t u s c h, c. iu kr. stotnik v peđpolku-
I. j a 1» 1 j a o 1
S p;it. srt-brnu jfarniturrt sem ,iak.» kmIovuIJvu.
T .» nt a /. H •> /. u n «letan v M a r i !■ <> r u K. r )*■ Vaša -arniuira v go*poUinjstm jak., kori-tna j.rvv.r- . da mi pošljete š„ J^Ido.	t. P a v .1 ori 1 retookt«
Dr. Kamilo Bohm. okrožni in tovarnuki 7<lra\niW.
Operater kurjih očeh
odlikovani specijalist GIORDAKI
ki ordinira na Ccrso Stv. 23, n. nadstropje
naznanja vsem, ki trpijo na kurjih očeh ali vsled zaraščenih nohtov, da
^	takoj odpravi po nek; po-
3IP sebni metodi, ki ne prov-zroča n i k u k i h b o 1 e C- i L-
cena od ene krone
za operacijo ni nič. ako se pomisli na velike dobrote., koje se takoj zadobu.
Najboljši in najpopolnejši
glasovirji (pianini)
sedno tovanarju
HENRIK BEEMlTZ-u
c. kr. dvornem založnikr glasovirjev (pianmov)
v TRSTU, Borzni trg it. 9.
Svetovna razstava v Pariru 1903 n^vuje clliboianj.- c.-.v. »Jircrskc za gla-ovirj*-.
I „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
Polnovplaiaoi akcijski kapital j'	~ Špitalske ulice Štev. 2
K 1,000.000
Kupuje in prodaja
M vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih
obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz
rrontM isdajt k Tuktmn
Zamenjava in Mkomptaje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale -	kupone. -
Daje predujme n« vred. papirje.
Zavaruje srečke proti kurzni --Izgubi =====
i
Vlnkuluje in dlvinkuluje vojaške ženttninske kavcije.
im imkmmmo mmmle*	Boris naročil*.
Podružnica v Spije tu
(Dalmacija.)
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do —= dne vzdiga.	-
Promet s čeki in nakaznicami.