Ljubljana, petek, 12. avgusta '1949.
Leto X., Štev- 188. — Posamezna številka 2 dhn.
S8BBATN1 O D DBLBK LJUBU ANA
XELEFOM 38-32 38-33
POSTNI ČEKOVNI BACON LJUBU ANA ŠTEV 8-80601-1
V 4600 kmečkih obdelovalnih zadru »ah v državi fe včlanjenih okrog 229.000 kmečkih gospodarstev
Delež zadrug v naši kmetijski proizvodnji neprestano raste
Kolektivu kemične tovarne v Celju bo v nedeljo izražena prehodna zastava
Okrog 229.009 kmečkih gospodarjev je danes v naši socialistični domovini združenih v 4600 kmečkih obdelovalnih zadrugah (število zadrug rasie iz dneva v dan). Zadružna poses: znaša že preko 1,250.000 ha. Več kot dve tretjini te!} zadrug je biio ustanovljenih v letošnjem letu. Polet pri ustanavljanju zadrug nam kaže najbolje dejstvo, da je samo v aprilu letos bilo ustanovljenih več zadrug, kakor pa smo jih imeli ob koncu lanskega leta v vsej državi. V mnogih okrajnih ljudskih odborih Je včlanjeno v zadruge več kot polovica kmečkih gospodarstev, v Vojvodini in Makedoniji pa imamo celo okrajne ljudske odfcore, ki so skoraj v celoti že kolektivizirani, tako pančevski, šiipskl, sveto?.školski in drugi.
Največ zadrug je bilo doslej ustanovljenih v naših glavnih žitorodnih predelih. V Vojvodini pripada 65% zemljišča socialističnemu sektorju, pretežno zadružnemu, v Makedoniji pa je več kot 1 tretjina vseh kmečkih gospodarstev včlanjenih v kmečkih obdelovalnih zadrugah. Ze letos bo ustanavljanje kmečkih obdelovalnih zadrug pomembno vplivalo na razvoj našega kmetijstva, posebno v pogledu preskrbe prebivalstva z žitom, sadjem, maščobami in mesom ter v pogledu preskrbe industrije s surovinami. Fo-lovica poljedelskih pridelkov v Vojvodini bo zrasla letos na njivah socialističnih — državnih in zadružnih — gospodarstev. Razvoj zadrug v Makedoniji ima že letos zelo velik pomen za povečanje proizvodnje industrijskih rasiiin, posebno bombaža. Zadruge bodo dale celih 62% skupne proizvodnje bombaža. Od drobnice goje v tej ljudski republiki največ ovce. Socialistični sektor, predvsem zadružni, ima že danes 603/# od skupnega števila ovac.
Zadruge krepe neprestano svoja proizvajalna sredstva. Na gospodar-
1A-C3, Kordun, Hrvatsko Primorje in Dalmacija so iz časov predaprilske Jugoslavije znane ket revne pokrajine. Vendar so z obširnimi, planinskimi pašniki v teh krajih dani pogoji za ovčerejo v velikem obsegu. V skladu s tem je v začetku letošnjega leta bilo v LR Hrvatski ustanovljenih 9 planinskih državnih posestev, na katerih so v polnem teku gradnje, ki fcedo omogočile dvig števila ovac na 42.0CO. Poleg 100 staj za ovce, ki bodo dograjene še letos, grade na teh posestvih šs 6 govejih hlevov, en hlev za konje ter 23 stanovanjskih zgradb za pastirje. Pomanjkanje vode v teh predelih bodo odpravili z gradnjo 12 eisteren. Zidarska dela so že v celoti Izvršena. Ministrstvo za kmetijstvo LR Hrvatske ja v ta namen dalo na raz-
Grosistična trgovska podjetja za distribucijo tekstila in obutve, ki so bila po navodilih zvezne vlade organizirana s prvim marcem tega leta, so do konca prvega polletja delala na osnovi splošnih navodil zvezne vlade c organizaciji teh podjetij. Zvezna kontrola njihovega dela v prvem polletju je ugotovila, da je ljubljanska /Tekstil - obutev« organizacijsko najbolje urejeno podjetje te vrste v državi. Zato je bil pri tem podjetju v Ljubljani v dneh od 25.—28. julija seminar, v katerem je 17 udeležencev iz ostalih republik proučevalo izkušnje ljubljanskega podjetja. Direktorji istovrstnih podjetij iz drugih republik so se teoretično in praktično do podrobnosti seznanili z organizacijo skladiščne službe, kontrole kvalitete blaga, dela direktorjev, sekretariata in komercialne ter računovodske službe, kajti dobra organizacija dela na teh področjih je ljubljanskemu podjetju »Tekstil - obutev« prinesla priznanje zvezne vlade.
Zadnji dan seminarja je bila o obravnavanih vprašanjih ob velikem za-
stvih kmečkih obdelovalnih zadrug se je v prvih 4 mesecih letos število konj povečalo za 324%, goveda za 262% in ovac za 257%, medtem ko je število zadrug v istem času naraslo za 176%.
Kmečke obdelovalne zadruge so posvetile letos več skrbi tudi živinoreji, ki je bila doslej relativno zapostavljena. Tako doprinašajo kmečke obdelovalne zadruge vedno več k preskrbi prebivalstva tudi z živinorejskimi proizvodi. V Makedoniji je dal socialistični sektor poljedelstva ietos za prehrano prebivalstva več sto tisoč kilogramov mesa, mleka in mlečnih proizvodov, tekstilni industriji pa nekaj sto tisoč kilogramov volne.
Kmečko obdelovalne zadruge nudijo ogromno pomoč državi tudi pri uvajanju novih poljedelskih kultur. Zadruge so postale prvoboritelji za proizvodnjo bombaža ifl tobaka v Makedoniji in Hercegovini. Na vedno večjih površinah začenjajo zadruge sejati tudi riž.
Čeprav si puščajo kmečke obdelovalne zadruge za lastne potrebe večje količine pridelkov kakor pa privatni kmetje, dajejo vendarle državi in trgu razmeroma večje količine na razpolago. To je popolnoma jasno. Kolektivizacija, skupno delo, uporaba strojev ter uvajanje agrotehničnih nkrepov kakor tudi socialistična organizacija dela dvigajo produktivnost deia. Posebno veliko vlogo igra pri tem večanje zadružnega strojnega parka. Tako postajajo kmečke obdelovalne zadruge bolj in bolj žarišča mehanizacije v kmetijstvu. Skoraj vse zadruge so svoja letošnja pomladna in poletna dela končale prej kot privatni kmetje.
Najizrazitejši uspeh kmečkih obdelovalnih zadrug se kaže v povečanju hektarskega donosa, posebno še v primerjavi z donosi v privatnih kmečkih gospodarstvih. Letos skoraj da ni-
polago okrog 66 milijonov din kredita. Največje planinsko državno posestvo je sedaj na otoku Lošinj, Cres in Plavnik. Število ovac na teh posestvih znaša sedaj 2000. Po izvršeni kapitalni izgradnji pa bo največje posestvo ob koncu leta v Brinju, ki bo imelo 70G0 ovc. Drugo največje posestvo bo v Tevušiču s 6000 ovcami.
Odlični uspehi s križanjem ovc in umetnim oplojevanjem so bili doseženi na planinah Kuzmalovače in Ljubova. Ti temelji ovčarstva na teh planinah bodo likvidirali revščino Like.
Nadaljna križanja v prihodnjih letih bodo dala domačo ovco, ki bo po kvaliteti in odpornosti do klime ustrezala tem krajem ter tako omogočila, še hitrejši razvoj našega ovčarstva.
nhnanju vseh udeležencev diskusija, ki je kritično osvetlila organizacijo ljubljanskega podjetja. Na tej seji so bili sprejeti tudi potrebni sklepi. Med drugim bo Zvezna vlada nekatere organizacijske ukrepe podjetja v Ljubljani predpisala kot obvezne za vsa tovrstna podjetja v državi, razen tega pa bo v prihodnjosti izhajal skupen bilten, ki bo služil stalni izmenjavi izkušenj in načinov dela, ki naj še nadalje izboljšajo socialistični način dela v naši trgovini z edinim smotrom, v kar največji možni meri zadostiti v okviru tega, kar imamo, zahtevam potrošnikov.
Na posebno pobudo direktorja »Tek-stil-obutve« v Ljubljani, tov. Andreja Ogrizka, je seminar razpravljal tudi o potrebi in možnosti ponovne dispozicije blaga, ki je že v maloprodajni mreži. Tako bi to blago, ki ne ustreza krajevnemu okusu in potrebam, ne obležalo v skladiščih maloprodajalcev in ne bi zaviralo razvoja naše socialistične trgovine. S tem bi se v mnogih primerih tudi odstranil razlog za po-
mamo zadružne njive, ki ne bi bila dala večji donos, kakor pa so ga dosegli privatni kmetje v soseščini. V Vojvodini so kmečke obdelovalne zadruge nažele povprečno 25% več kot privatni kmetje.
S povčanjem kmetijske proizvodnje in proizvajalnih sredstev rastejo tudi dohodki zadrug. To je posebno važno z ozirom na socialni sestav članov kmečkih obdelovalnih zadrug, ki so pretežno iz vrst malih in srednjih kmetov. Značilno je, da vstopa v zadruge vedno več srednjih kmetov. Po nepopolnih podatkih tvorijo v Srbiji mali in srednji kmetje 94»/# skupnega števila gospodarstev, ki so včlanjena v kmečkih obdelovalnih zadrugah. V Vojvodini je v kmečkih obdelovalnih zadrugah 57.090 malih kmetov, 24.500 srednjih kmetov in komaj 7000 velikih kmečkih gospodarstev.
Ne moremo si zamisliti množičnosti in jačanja kmečkih obdelovalnih zadrug brez vsestranske pomoči Partije ir, vlade, posebno kar se tiče investicij. Letos so kmečke obdelovalne zadruge prejele od ljudske oblasti za Investicije kredite, ki so za 4 milijarde večji od lanskih. V Vojvodini bodo kmečke obdelovalne zadruge letos zgradile okrog 3500 raznih kmetijskih objektov. Mnoge zadruge grade razne zgradbe z lastnimi sredstvi izkoriščajoč lokalne vire materiala in delovne sile.
Vse to nam dokazuje, da koraka tudi naše kmetijstvo trdno in odločno v socializem. Zavednost, ki jo je naš kmečki delovni človek pokazal že v času osvobodilne borbe, ko je šlo predvsem za osvoboditev domovine in izgon okupatorja, daje iste divne rezultate tudi danes, ko gre za likvidacijo zadnjih ostankov kapitalizma v naši državi in ustvaritev resuično so-cialisitične domovine vsega našega delovnega ljudstva.
V železniški delavnici v Subotici so nedavno končali serijo 30 vagonov-cisterne za prevoz vina in drugih alkoholnih pijač. Do konca nove sezije za predelavo in odkup vina pa bodo v Subotici izdelali še 70 takih vagonov. Vagone je naročila glavna direkcija podjetij za proizvodnjo in promet z akoholnimi pijačami ministrstva za državne nabave LR Srbije. Vseh sto vagonov bo sestavljalo štiri maršrutne vlake, ki bodo prevažali vino iz najoddaljenejših krajev Srbije v moderne vinske kleti v Vojvodini. Z vsakim takim vlakom bodo pripeljali okrog 3000 hiktolitrov vina. V novih vagonih bodo namestili še motorne črpalke, ki bodo omogočile hitro polnenje in praznenje.
V Zagrebu je lani začela obratovati prva tovarna fotografskega papirja v naši državi »Fotokemika«. Začeli so brez strokovno izvežbanih delovnih moči. Inž. Maks Plotnikov je bil takrat edini človek, ki je poznal proizvodni proces. Sam je učil delavce in tehnike, kako je treba ravnati s surovinami, z materialom in stroji. Danes izdelujejo v tej tovarni prvovrsten fotografski papir kakor heliografski papir za kopiranje načrtov.
Med novimi kadri, ki so komaj spoznali in osvojili tehniko proizvodnje fotografskega papirja, so se pojavili že prvi racionalizatorji. Delavec Rudolf Merc je izumil preprosto napravo za hitro rezanje papirja, normircu Viktorju Firmu pa je uspelo znatno znižati odpadke pri izdelavi fotografskega papirja. Več racionalizatorskih predlogov je dal tudi inž. Vital Ripkin, zlasti za pripravljanje baritne mase in sušenje papirja. Največji uspeh pa je dosegel sam inž. Plotnikov, ki mu je po dolgem prizadevanju uspelo v sodelovanju z zagrebško rentgensko kliniko izdelati specialni fotograski papir za rentgenske slike, ki nadomešča drage uvožene filme za snemanje rentgenskih slik, zlasti tam, kjer so potrebne velike slike. Sedaj pripravlja inž. Plotnikov nov tip fotografskega papirja, s katerim bo tovarna izpopolnila svojo proizvodnjo.
Po prvih uspehih so v tovarni začeli planirati lastno proizvodnjo tistih kemikalij, ki se pri nas še ne izdelujejo. Poleg obstoječe tovarniške zgradbe že gradijo nov objekt, kamor bodo prenesli proizvodnjo kemikalij in he-liografskega papirja. Za ta obrat smo doma izdelali potrebne stroje. Najprej bodo izdelovali posamezne kemikalije za proizvodnjo papirja in najvažnejše kemikalije, ki so potrebne v fotografski stroki, zlasti za pripravljanje razvijalcev.
Razen obrata za proizvodnjo kemikalij, pa bo kmalu dograjen še nadaljnji obrat, kjer bodo izdelovali fotografske aparate, To bo nov pomemben
V Prekmurju je začela obratovati prva zadružna tovarna za predelavo eteričnih olj
Člani kmečke obdelovalne zadruge »Enotnost« v Gornjih Petrovcih v Prekmurju so te dni slavili veliko delovno zmago. Obratovati je začela njihova tovarna za predelavo eteričnih olj — prva taka tovarna v Prekmurju. Tovarna, ki bo izkoriščala neizčrpne lokalne vire surovin-borove in smrekove vršičke, ki so do zdaj ležali neizkoriščeni — bo dala dnevno do 20 kilogramov eteričnega olja. Olje predstavlja za našo državo poleg važne surovine za našo industrijo tudi dragocen izvozni predmet. Nova zadružna tovarna bo obenem nudila prebivalstvu gornjega dela Prekmurja, ki bo nabiral borove in smrekove vršičke nov, bogat vir dohodkov.
Vsi stroji in priprave za izdelovanje eteričnega olja so izdelani v naših domačih delavnicah. Ljubljanska kotlarna je po načrtih, ki jih je priskrbel vodja gradnje nove zadružne tovarne tov. Jože Mesarič, izdelala kotel za destilacijo, ki po kvaliteti prav nič ne zaostaja za doslej uvoženimi kotli. Vsi dosedanji poiskusi za izdelavo eteričnega olja so dali nad vse zadovoljive rezultate.	H. K.
V Slavoniji so v enem tednu odkupili 250
vagonov žita
Ze prvi dnevi odkupa žita v Slavoniji so prinesli lepe uspehe. V osmih dneh je bilo odkupljenih nad 800 vagonov žita. Ta uspeh je tem pomembnejši, ker se v mnogih okrajih odkup še ni začel zaradi zakasnele mlačve, v nekaterih okrajih pa še niso izdani končni odloki proizvajalcem glede višine obveznosti, kar prav tako ovira pravilni potek odkupa. Doslej je bilo največ Odkupljeno v okraju Beli Manastir, namreč 264 vagonov. V tem okraju so zlasti močne obdelovalne zadruge, ki prednjačijo pri prodaji presežkov. V okraju' Osijek je bilo v osmih dneh odkupljenih 171 vagonov, v okraju Vukovar 90, Valjkovo 51, Podravska Slatina 47 vagonov itd.
Sindikalne podružnice iz Novega Sada so pokroviteljice obdelovalnih zadrug
Sindikalne podružnice podjetij in ustanov v Novem Sadu so letos prevzele patronate nad večino kmečkih obdelovalnih zadrug v novosadskem okraju. Sindikalne podružnice pošiljajo zadrugam v pomoč tudi svoje strokovne in prosvetne ekipe. V zadnjih treh mesecih je bilo že 60 strokovnih in 40 prosvetnih ekip na obisku v zadrugah. Med strokovnimi ekipami so bili na' prvem mestu ključavničarji, mehaniki in elektriki, ki so pri zadrugah opravljali vsa potrebna dela in popravila. Prosvetne ekipe so priredile pri zadrugah nad 50 predstav in predavanj. Sindikalne podružnice so zadrugam darovale tudi veliko število knjig in nekaj radijskih aparatov. Prav tako poklanjajo delovni kolektivi iz Novega Sada zadrugam tudi razne svoje izdelke.
korak v razvoju naše fotografske industrije, ki je v tesni zvezi z ustanovitvijo tovarne za izdelovanje optičnega stekla.
V zagrebški tovarni Metalbakelit (Me-Ba) so se že lani začeli ukvarjati s poizkusi za izdelovanje optičnih leč. Na podlagi doseženih uspehov je bila odobrena ustanovitev posebne tovarne za optične leče, prve tovarne te vrste na Balkanu. V centralni delavnici tovarne Me-Ba so po načrtih tehničnega biroja podjetja izdelali prvi avtomatični stroj za brušenje optičnih leč, ki hkrati lahko brusi 16 leč raznih vrst in velikosti. Stroj je konstruiran tako, da se lahko delo ustvari na vsakem izmed 16 brusilcev, ne da bi bilo treba ves stroj ustaviti, kar omogoča stalno kontrolo pri brušenju. Novi stroj je takoj brezhibno deloval, nakar so izdelali še štiri take stroje. Tako so delavci in tehniki tovarne Me-Ba omogočili, da bo nova tovarna optičnih leč izvršila svoj letošnji proizvodni plan in da1 bo še letos izdelala še več tisoč leč za fotografske aparate, mikroskope, daljnoglede in za druge potrebe.
Nova tovarna optičnega stekla »Optika« v Zagrebu, za katero je nekatere stroje izdelal tudi kolektiv tovarne »Ri-kardo Benčič« na Reki je začela obratovati te dni. 2e so izdelali prve leče in prve objektive za fotografske aparate. Prvi uspehi so pokazali, da bo tovarna lahko izdelovala tudi kombinirano optiko, kakršno izdeluje znana tovarna »Zeiss«. Iz sedanjih začasnih prostorov se bo tovarna kmalu lahko preselila v nov objekt v Borongaju pri Zagrebu, kjer bodo zgradili še pomožne zgradbe in laboratorij za fino optiko ter druge obrate, tako da se bo iz te tovarne razvil bodoči optični kombinat, ki bo v celoti zgrajen do L 1951. ko bo tovarna lahko krila vse potrebe domače potrošnje. Izdelovala bo tudi zdravniške In znanstvene optične instrumente. Zaradi hitrejšega dviganja kadrov za novo tovarno je glavna direkcija kemične industrije LR Hrvatske sklenila ustanoviti pri tovarni Industrijsko šolo z internatom.
Kolektiv tovarne za proizvodnjo kemičnih izdelkov v Celju se pripravlja na pomembni dogodek. V nedeljo bo kolektivu slovesno izročena prehodna zastava centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije in zveznega ministrstva za lahko industrijo, skupaj z nagrado 50.000 din. To odlikovanje je priznanje neutrudljivim borcem za socializem za uspešno izpolnjevanje planskih nalog.
Delovni kolektiv kemične tovarne v Celju je izpolnil svoj polletni plan skoraj dva meseca pred rokom in je bil v polletnem tekmovanju med delovnimi kolektivi kemične industrije na prvem mestu. Tekmovanje je zajelo vse oddelke podjetja ter visoko dvignilo delovni polet in delovno disciplino. Delovne brigade so v medsebojnem tekmovanju vsak mesec dosegle lepše uspehe. Tudi julijski plan je kolektiv izpolnil 10 dni pred rokom.
Med posamezniki se odlikuje Bernard Teršak, ki je v preteklem mesecu izpolnil normo s 170 %• Njegov tekmec pa je Franc Dobrotinšek, ki s svojo nakladalno in izkladalno brigado stalno visoko presega normo in je v juniju dobil kot najboljši delavec prehodno zastavo ln nagrado, prav tako kakor njegova brigada. Teršako va in Dobrotinškova brigada nadalje ostro tekmujeta med seboj, da postaneta udarni brigadi.
Pri remontu peči v oddelku žveplenega materiala so se izkazali izredno iznajdljivi specialni zidarji za zidanje šamotnih peči, večkratni udarniki Franc Rečnik, Viktor Grabar in 60-letni Jože Žgajnar, ki je vzgojil že lepo število novega kadra in je v vsakem pogledu zgled pravega socialističnega borca. Ves delovni kolektiv visoko ceni pomoč te trojice zidarjev šamotnih peči, ki jim tudi najtežje delo ne spodleti. Po njihovi zaslugi je bil letos remont peči za žvepleni natrij izvršen 15 dni pred rokom.
K velikim uspehom so v zadnjih mesecih pripomogli tudi delavci v oddelku barijevega sulfida pod vodstvom Martina Zdolška. V oddelku za super-fosfat so prav tako visoko presegli
V	torek je bila v Štorah pomembna slovesnost. Delovnemu kolektivu železarne je bila slovesno znova izročena prehodna zastava zvezne vlade, ki daje kolektivu tudi naslov najboljšega delovnega kolektiva črne metalurgije. Na slovesnosti je zastopal zvezno vlado generalni direktor črne metalurgije inž. Viktor Kotnik, ki je v prisrčnem nagovoru čestital delavcem k doseženemu uspehu in jih vzpodbujal k novim uspehom z željo, de bi odpravili še poslednje pomanjkljivosti. Za tople besede se je v imenu vsega kolektiva zahvalil generalnemu direktorju predsednik sindikalne podružnice Avgust Pečar, ki je obljubil, da bodo delavci železarne Store napeli vse sile, da prehodna zastava ne bo šla iz Štor. Zato se je delovni kolektiv železarne odločil napovedati tekmovanje vsem železarnam v Jugoslaviji, ki naj bo izraz borbe našega delavskega razreda za čim prejšnjo zgraditev socializma navzlic informbirojevskim oviram ter revizionističnim lažem in klevetam.
Ob vzklikih Partiji in Titu sta v imenu celotnega kolektiva prevzela prehodno zastavo in diplomo dva najboljša delavca. K visokemu priznanju je delovnemu kolektivu čestital tudi zastopnik ministrstva za težko industrijo tov. Salamon, ki je pozval delavce, naj še naprej korakajo po poti, ki sta jo začrtala naša slavna Partija in njen voditelj maršal Tito. Čestitkam se je pridružil predsednik centralne uprave Sindikata kovinarjev Jugoslavije tov. Dušan Corkovič, ki je poudaril, da je štorski kolektiv pobudnik socialističnega tekmovanja med podjetji težke industrije. Zmaga tega kolektiva je še pomembnejša ker je bila izbojevana v času najgrše gonje in-formbirojevskih revizionistov proti mladi socialistični Jugoslaviji. Naposled sta štorskim kovinarjem čestitala še predsednik republiškega odbora Sindikat^ kovinarjev tov. Kvas in direktor železarne Jesenice inž. Torkar.
Sledilo je podeljevanje nagrad posameznim najboljšim delavcem iz zneska, ki predstavlja 60V« nagrade zvezne vlade. V imenu kolektiva in nagrajencev se je zahvalil udarnik Miha Dečman, ki je hkrati v imenu delavcev napovedal kolektivom črne metalurgije novo tekmovanje, da se dosežejo še večji uspehi ter utrdi in okrepi socialistično tekmovanje kot stalen način dela.
Tekmovanje napovedujejo štorski kovinarji kolektivom železarn Sisak, Smederevo, Guštanj, Jesenice, Vareš, Zenica in valjarne Zemun, in sicer v istih točkah, kakor so ga že napovedali spomladi, s pozivom k sprejetju novih obveznosti.
V	zvezi s tem tekmovanjem je ko-
lektiv železarne Store prevzel obveznost, da bo letošnji plan po količini in vrednosti izpolnil s	in po
asortimentu pa s 100•/». Martinama bo zboljšala izkoristek za 1*/» in valjarna za 2.5"/., livarna pa bo zmanjšala odpadke za 2*/i in šamotame za 3V» nasproti postavljenim normativom za leto 1949. Nadalje se delovni kolektiv zavezuje, da bo produktivnost dela ■zvišal v primeru z lanskim letom za
planske naloge. Tako so dali kmetijstvu veliko količino umetnih gnojil. Komercialni direktor tov. Naglav je navzlic težavam omogočil povečanje proizvodnje, ter je o pravem času preskrbel zadostne količine surovin.
Ves delovni kolektiv tovarne se stalno bori za zboljšanje kakovosti izdelkov, zlasti tistih, ki jih izvažamo. Na tem področju se je zlasti izkazal racionalizator kemik Stefan Stojan. Sedaj se ukvarja z vprašanjem proizvodnje novega proizvoda — natrijevega silikofluorida, ki je v industriji emajlirane posode izvrsten nadomestek za uyoženo surovino. Njegov predlog, ki je omogočil povečanje proizvodnje hidrosulfida, je mnogo koristil tekstilni industriji. V oddelku ultramarina je dolgoletna delavka Bizjakova s svojim predlogom, da £ prepreči izguba ultramarina, ki odt^a v kanal, omogočila letni prihranek okrog 50.000 din. Mojster Ambrož pa je Izpopolnil naprave v oddelku kro movega galuna in s tem omogočil velik prihranek električne energije.
V mehanični delavnici je najboljši delavec Stefan Rogina, strugar in mehanik, ki presega normo za 40 o/0 in pri vsakem popravilu najde izhod. Razglašen je bil za racionalizatorja in novatorja. Tudi dragi primeri udarnikov, racionalizator je v in no-vatorjev kažejo, da se kolektiv kemične tovarne v Celju ne bori samo za izpolnitev mesečnih planskih nalog za preseganje norm, marveč si hkrati prizadeva zboljšati proizvodni postopek in kakovost izdelkov. V sporazumu z upravo je sindikalna podružnica predlagala 6 najboljših večkratnih udarnikov za odlikovanje z me» dajlo reda dela III. stopnje.
Sindikalna podružnica je tudi zelo aktivna v ideološko-političnem delu in v prirejanju mesečnih proizvodnih sestankov. Visoko priznanje, ki ga je prejel kolektiv z dodelitvijo prehodne zastave in naslova zaslužnega kolektiva bo dal delavcem novega poguma z še večjo in vztrajnejšo borbo pri izpolnjevanju planskih nalog v drugem polletju.
6"/i, da bo v primeru z lanskim letom znižal zamude pri delu za 60*/» in neupravičene izostanke prav tako za 60»/». V celoti bo izpolnil plan znižanja polne lastne cene in plan strokovnih kadrov ter se bo nadalje boril za povečanje obstoječega strokovnega kadra s tečaju
Evidenco tekmovanja in uspehe tekmovanja bo vodila centralna uprava Sindikata kovinarjev Jugoslavije skupaj z generalno direkcijo črne metalurgije. To tekmovanje naj bo izraz borbe našega delavskega razreda proti nesramni informbirojevski kampanji zoper socialistično Jugoslavijo.
S slovesnosti so poslali pozdravne resolucije maršalu Titu, Centralnemu komiteju KPJ, centralni upravi Sindikata kovinarjev v Beogradu in ministru za težko industrijo Francu Leskošku.
Velik uspeli srbskih simfškaliiih organizacij pri graditvi delavskih stanovanj
Po sklepu centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije gradijo glavni odbori sindikalnih zvez vseh republik v lastni režiji stanovanjska poslopja v industrij, središčih. .Sindikalne organizacije Srbije imajo pri tej važni akciji že velike uspehe. Mestni in okrajni sindikalni sveti v Srbiji so svoj polletni plan glede zgradb stanovanjskih poslopij že presegli ter dali delovnemu ljudstvu na razpolago nad tisoč stanovanj. Člani sindikalnih organizacij so imeli skupaj s frontovci pri stanovanjskih zgradbah že nad 1,400.000 prostovoljnih delovnih ur. S prostovoljnim delom so se znatno znižali stroški v prvem polletju planiranih stanovanjskih zgradb.
Invalidski domovi usposabljajo invalide za efelo v proizvodnji
Tudi invalidski domovi imajo čedalje večjo vlogo pri pridobivanju novih delovnih moči za proizvodnjo. V vsej državi je 13 takih domov ter je v njih že nad 13.000 invalidov dovršilo razne strokovne tečaje ter se usposobilo za delo v raznih podjetjih. V Srbiji bo letos iz petih invalidskih domov vključeno v proizvodnjo nad 570 invalidov.
Velika tovarna v Strnišču bo začela obratovati leta 1951.
Članek pod naslovom »Velika tovarna aluminija v Strniščua bo začela obratovati na praznik republike, ki smo ga objavili v torek 2. avgusta, Je treba popraviti v toliko, da bo ta tovarna začela obratovati leta 1951, ne letos. Navzlic težavam zaradi odpovedi dobave strojev iz Madžarske, ki smo jih morali potem naročiti v drugih državah, so se graditelji In monterji v Strnišču zavezali, da bo tovarna začela obratovati namesto 1. januarja 1952 že na praznik republike, dne 29. novembra • 1951.
gosto upravičeno kritiko potrošnikov.
Na Sarajevskem polju raste novi de) prestolnice republike Bosne in Hercegovine. Tja ga usmerja regulacijski načrt, ki predvideva veliko novih gradenj stanovanjskih blokov, upravnih zgradb, poslopij za ministrstva in razne ustanove. Temelj novega regulacijskega načrte je v rešitvi železniškega
vozlišča, uličnega omrežja In v pridobitvi novih površin za sedanje in
bodoče radije. Novi regulacijski načrt predvideva Sarajevo za mesto z 839.059 prebivalci. — Naša slika kaže pogled na gradbišče r.ove železniške
pos taje.
fjej planinskih državnih posestvih LE? tfrvatske bo ob kaucu leta 42.0SÖ ovac
Doma izdelani vagoni za prevoz vina
TsksšSi — ©bistev v Ljubljani pomaga s svojimi
izkušnjami ©stalim podjetjem te vrste v državi
Uspeh! prvih podjetij optične In fotografske industrije v Jugoslaviji
Železarna flore napoveduje tekmovanje vsem železarnam
Z>t Vittorio o vzrokih zaostritve brezposelnosti
V deželah, kjer je odpravljena privatna lastnina proizvodnih sredstev, je brezposelnost izginila
v kapitalističnih državah pa zaradi padanja kupne moči in obubožanja
delovnih množic stalno narašča
Ženeva, 10. avg. (Tass) Ekonomsko-«ocialni svet OZN je začel razpravljati o problemu o brezposelnosti in polne zaposlitvi, kakor tudi o poročilu komisije o gospodarstvu in zaposlitvi. Vprašanje brezposelnosti je bilo predloženo Svetu na pobudo Svetovne sindikalne federacije (SSF). Po Uvodnem govoru predsednika Thorra iz Nove Zelandije je imel predsednik Svetovne sindikalne organizacije Di Vittorio naslednji govor:
Svetovna sindikalna federacija je vedno vztrajala na lem, da je treba dvigniti življenjski standard množic, pospeševati industrializacijo raznih dežel, razširiti domače trge in se upreti škodljivemu vplivu trustov in monopolov, ki jim je najprej pod krinko svobodne trgovine, pozneje pa z Marshallovim načrtom uspelo vsiliti svojo politiko velikemu številu dežel, kar je imelo v nekaterih deželah za posledico porast brezposelnosti.
Zal niso poslušali glasu Svetovne Sindikalne federacije. Posledice se pojavljajo . sedaj z vedno večjo silo. V preteklih mesec ill so nekateri podcenjevali važnost naraščanja brezposelnosti, znake bližajoče se krize pa osporavali. Danes tako stališče ni več mogoče. Poročilo o svetovnem gospodarskem položaju, ki ga je objavil sekretariat OZN, samo potrjuje listine, ki jih jc v tej zadevi zbrala Svetovna organizacija. Iz poročil je razvidno, da je gospodarska dejavnost v nekaterih deželah ostaia na nivoju, ki je že bil dosežen, v drugih pa je začela sredi leta 1948 znatno padati.
Svetovna sindikalna federacija poudarja v listinah, ki jih je predložila, da je število brezposelnih letos spomladi znatno naraslo v primeri z ustrezno dobo lanskega leta. Številke v teh listinah, kakor tudi poznejše uradne statistike pričajo o težnji po nadaljnjem naraščanju brezposelnosti.
Di Vittorio je razkrinkal trditve buržujskih gospodarstvenikov, da brezposelnost ni samo neizbežna, temveč tudi »potrebna« Poudaril je, da je brezposelnost povezana z gospodarsko in socialno strukturo kapitalistične družbe, in da je v deželah, kjer je biia privatna lastnina proizvodnih sredstev odpravljena, brezposelnost izginila. V zahodni Evropi je brezposelnost celo na višku, kar prizna tud; gospodarska komisija OZN za Evropo. Kapitalistična družba more privesti polno zaposlitev samo v vojnem času.
Di Vittorio je opozoril ekonomsko-socialni svet, da uradne statistike o številu brezposelnih v raznih deželah samo zelo revno odražajo pravo stanje. Poleg tega ne smemo številk gledati ločeno, ampak v zvezi s splošnimi težnjami v gospodarstvu dežel, o katerih razpravljamo. Tako so n. pr. kljub naraščanju brezposelnosti v Franciji absolutne številke o obsegu brezposelnosti razmeroma neznatne. Toda resnost položaja postaja oči-vidna, ako upoštevamo tako imenovalci »Načrt Monnet«, ki je za leto
1948.	določil industrializacijo in obnovo oprem* francoske industrije. V tej zvezi so imeli v načrtu celo prihod velikega števila inozemskih delavcev v Francijo, kar pa se ni zgodilo. Kljub temu pa se je število brezposelnih v Franciji dvignilo.
Dobički kapitalistov rastejo, mezde delavcev pa padajo
Di Vittorio je nato proučeval vzroke zaostritve brezposelnosti. Med temi, je dejal, je brez dvoma najbolj važen padec kupne moči in ehuboža-nje delovnih množic. Hkrati se premoženje kapitalističnih monopolov množi. V ZDA s< znašali dobički velikih tvrdk brez davkov leta 1989. sedem milijard dolarjev ter leta 1947. dosegli 18, 1948 pa 21 milijard.
Frepad med zmogljivostjo kapitalističnih podjetij in kupno močjo množic je ogromen. V primeri z januarjem 1S45 je kupna moč zaposlenih delavcev v ZDA padla za 12 do 17 odstotkov, če vzamemo v račun brezposelne — pa za četrtino.
Di Vittorio je nato navedel podatke, ki karakterizirajo bedni položaj delovnega ljudstva v Belgiji, zahodni Nemčiji, Veliki Britaniji in šte-vilnih drugih zahodno - evropskih deželah. Posebno težaven je položaj delovnega ljudstva v deželah, kjer je bil življenjski standard že poprej nizek, kot n. pr. v Italiji. Italija ima danes nad dva milijona brezposelnih, ki imajo pravico na šestmesečno podporo po 220 lir dnevno, kakor tudi tri milijone upokojencev, ki dobivajo povprečno 4000 Ur mesečno. V vsaki Italijanski družini je po eden brezposeln ali upokojenec. Po uradnih podatkih so znašali minimalni življenjski stroški štiričlanske družine januarja 1949 najmanj 60.000 Ur mesečne, dočim povprečne mezde v Italiji ne presegajo 25.000 do 27.500 Ur mesečno.
V analizi gospodarskega položaja Britanije je Di Vittorio poudaril, da število brezposelnih v Britaniji danes sicer še ni tako veliko, vendar se je v primeri z lanskim letom povečalo. Sorazmerno visoka zaposlitev v Britaniji ni rezultat politike, ki naj bi imela namen dvigniti blaginjo prebivalstva, temveč je nasprotno povezana s politiko zmanjševanja potrošnje ln povečanja izvoza. Britanski delavci imajo vedno manjše realne mezde Vodilni krogi v Veliki Britaniji prezirajo problemi razširitve domačega tržišča. Notranje investicije dežele za leto 1949. znašajo 755 milijonov funtov šterlingov, dočim so znašale za leto 1948. 1850 milijonov. Kar se tiče izvoza, se jasno kažejo težave, na katere zadeva britanski izvoz v dežele dolarske cone, kakor tudi ukrepi, ki so bili izvedeni pod pritiskom ZDA ga znižanje britanskega Izvoza v yzhodno-evropske dežele.
Marshallov načrt je povzročil brezposelnost v zahodni Evropi
Dl Vittorio je nato govoril o vplivu Marshallovega načrta na porast brezposelnosti v deželah zahodne Evrope. Namesto da bi pospešil naraščanje proizvodnje in dviganje zaposlenosti, kakor so svoj čas propagirali njegovi pristaši, je povzročil znižanje proizvodnje in porasti brezposelnosti v številnih zahodno - evropskih deželah. Ena izmed posledic Marshallovega načrta je deflacija, ki je rodila povsod iste rezultate: pospešila je koncentracijo kapitala in zaustavila industrijski razvoj.
Marshallov plan ovira industrializacijo dežel, kjer je v veljavi. Francija je bila prisiljena za eno tretjino znižati prejšnji program za modernizacijo in obnovo industrije ter dvig poljedelske proizvodnje. S tem je gospodarski razvoj Francije zaustavljen in nevarnost brezposelnosti vedno bolj straši. Marshallov načrt tudi ni odstranil nasprotij med kapitalističnimi državami, temveč jih je v še večji meri zaostril.
Omejitve trgovine z vzhodno-evrop-skimi deželami prav iako znatno povečujejo brezposelnost ter so povezane z izvajanjem Marshallovega načrta. Statistika, ki jo navaja poročilo sekretariata OZN, je zelo značilna: indeks za trgovino med vzhodnoevropskimi deželami je znašal 288 leta 1948. proti 100 v letu 1938. Ustrezni indeks za zahodno-evropske dežele, je znašal 72, v katerem je bila trgovina z vzhodno Evropo 42. Smoter politike omejevanja trgovinskih odnosov je, narediti zahodno-evropske dežele še bolj odvisne od ameriškega gospodarstva.
Di Vittorio je nadalje omenil porast vojaških izdatkov, ki je v zvezi
s politiko pripravljanja nove vojne. Ta porast se je poosebil v severnoatlantski pogodbi. Kot posledica te politike, ki jo vsiljujejo ZDA, so mar-shallizirane dežele primorane razširiti svoje vojaške izdatke na škodo gospodarskega razvoja in življenjskega standarda prebivalstva
Ustanovna listina OZN se mora upoštevati
Ustanovna listina OZN priznava, da sta višji standard in polna zaposlitev potrebna pogoja za miroljubne in prijateljske odnose med narodi. Kljub temu pa je mnogo držav članic OZN krenilo s te poti in vodijo politiko, ki ima za posledico znižanje življenjskega standarda in obubožanje delovnih množic, naraščanje brezposelnosti ter skrito ali očitno gospodarski krizo. Dolžnost gospodarsko - socialnega sveta je, opozoriti na diskrepanco med načeli Ustanovne listine OZN in sedanjim stanjem stvari po znatn.-m delu zemeljske oble. Ekonomsko-so-cialni svet naj pozove vlade držav članic OZN, naj se drže načel Ustanovne listine OZN, napravijo konkretne korake za oslabitev vpliva trustov in kapitalističnih monopolov. Izvedejo potrebne gospodarske reforme, podržavijo vodilne industrije, znižajo voJaSke izdatke in razširijo program javnih del. Gospodarski in socialni svet je agencija, katere dolžnost je usmeriti gospodarsko in socialno politiko držav v mednarodnem obsegu, ter mora zato predlagati nujne ukrepe za borbo proti tej nadlogi. Svetovna sindikalna federacija je mnenja, da je s podkrepitvijo vprašanja brezposelnosti in polne zaposlenosti izpolnila svojo nalogo in dokazala, da prispeva svoj delež k delu OZN, kakor tudi da podpira interese vsega delovnega ljudstva ne glede na raso, narodnost ali politično prepričanje.
Predlogi Svetovne sindikalne federacije m odpravo brezposelnosti
Poljski predstavnik Kac-Suchy je podrobno orisal gospodarski položaj v ZDA, kjer se pojavljajo znaki krize vedno bolj jasno, ter naglasil, da gospodarske težave ZDA vplivajo na položaj v drugih deželah, tako v Latinski Ameriki in Kanadi ter v zahodnoevropskih deželah. V Evropi se pojavi krize počasneje razvijajo, opaža pa se že padec v industrijski proizvodnji, prav tako pa tudi narašča brezposelnost. Poljska delegacija zato podpira osnutek resolucije, ki ga je predložila Svetovna sindikalna federacija in predlaga njegovo proučevanje.
Kac-Suchy je prečital naslednjo resolucijo:
Gospodarski in socialni svet priporoča državam članicam OZN, naj takoj izdajo naslednje ukrepe:
X. Uvedejo širok sistem zavarovanja brezposelnosti, ki bo jamčil povprečni življenjski standard delno ali popolnoma brezposelnim, in ki bo zajel vse delavce od prvega dne brezposelnosti skozi vso dobo brezposelnosti.
2. Dvignejo kupno moč delavcev in razširijo domače tržišče z dvigom mezd in krediti vseh vrst, kontrolirajoč in znitajoč dohodke monopolov in trustov ter uvajajoč demokratične refor-
me. Te ukrepe je treba pripraviti in izvesti s sodelovanjem predstavnikov sindikalnih organizacij.
3.	Skrajšati delovni čas in zmanjšati intenzivnost dela.
4.	Ustanoviti, razviti in pospeševati širok sistem poklicnega vežbanja.
5.	Znižati izdatke za oborožitev in ustanoviti svobodne trgovinske odnose med deželami, ki so osnovane na načelih enakopravnosti, spoštovanja nacionalne neodvisnosti in svobodnega gospodarskega in političnega razvoja vsake dežele.
Samo s hitrim in učinkovitim ukre-
vor. more ekonomsko-sociaini «vet upravičiti svoj obstoj v očeh milijonov delovnih ljudi.
Predstavniki Francije, Velike Britanije in ZDA, kakor tudi Ameriške federacije dela so skušali osporavati dejstva in zaključke Di Vittoria ter so tudi nasprotovali resoluciji, ki sta jo predložila Svetovna sindikalna federacija in poljska delegacija. Trdili so, da ni nikake potrebe za sprejetje kakršnihkoli priporočil o vprašanju brezposelnosti in polni zaposlitvi na tem zasedanju gospodarsko socialnega sveta.
~J PO SVETU
Graditev okrevališč za sovjetske delovne ljudi. V proračunu sovjetskih sindikatov je določenih letos 220 milijonov rubljev za zgraditev novih sanatorijev in okrevališč. V Sovjetski zvezi imajo 760 okrevališč, ki so jih zgradili- in jih tudi vzdržujejo sindikati. V njih preživlja letos svoj letni dopust 2.5 milijona delavcev in uslužbencev. 'Razen tega imajo delovni ljudje na razpolago veliko število okrevališč ministrstva za zaščito ljudskega zdravja. Letos bodo odprli 45 novih sindikalnih sanatorijev in okrevališč z 12.000 posteljami.
Trgatev čaja v ZSSR. V plantažah čaja v Gruziji, Azarbejdžanu ln v Krasnodarski pokrajini se z veliko naglico razvija žetev čaja. Doslej so nabrali 22.000 ton surovin, znatno več ko v istem času lanskega leta. Tovarne čaja obratujejo s poino zmogljivostjo. V Gruziji so pridelali letos za 1300 ton čaja več ko lani. Letos so razširili čajne plantaže za 4000 ha. Po planu je določeno, da bodo jeseni povečali čajne plantaže za nadaljnjih 1000 ha.
Povečanje industrijske proizvodnje na Madžarskem postopno zmanjšuje brezposelnost. Po uradnih podatkih je dobilo v zadnjih šestih mesecih zaposlitev ve. deset tisoč delavcev. V tovarnah in v gradbeni Industriji je našlo doslej zaposlitev okrog 100.000 oseb.
Padec britanskih državnih papirjev na londonski borzi. Na londonski borzi so zabeležili nov padec britanskih drž. papirjev, ki se opaža že od petka. Vzrok padca so glasovi o razvrednotenju funta šterlinga in poslabšanju ekonomskega položaja v BritanijL
Stavka nameščencev mednarodne družbe »Wagon-Litse. Agencija France Presse poroča, da je začelo stavkati 4000 nameščencev mednarodne družbe »Wagons-Lits«. Nameščenci zahtevajo povišanje plač. Stavka je bila razglašena na vseh progah.
Kriza britanske ladjedelniške industrije. Stanje v ladjedelniški industriji Velike Britanije se stalno slabša. Naročila novih ladij so se zmanjšala za
7.8	«/o v primeri z lanskim letom. Škotska ladjedelniška Industrija je prejela za drugo letošnje poletje za okrog 150 tisoč ton manj naročil ko v prvem polletju 1949. Ladjedelnica v Belfastu, kjer izdelujejo cisternske ladje, že 9 mesecev ni prejela nikakega naročila. Kot posledica tega zastoja v proizvodnji bo ostalo letos samo v Londonu brez dela 3000 ladjedelniških delavcev.
Nove omejitve zaradi pomanjkanja lesa na Madžarskem Budimpešta, 10. avg. (Tanjug). Po že sprejetih uredbah o omejitvi uporabe lesa je izdala madžarska vlada včeraj novo uredbo o varčevanju s kurivom. Po novi uredbi je prepove-dano v novih ali prenovljenih hišah graditi peči za kurjenje z lesom. Ta
Starši otrok ki se ne morejo vrniti iz Sovjetske zveze, kamor so bili poslani na šolanje že leta 1945., so poslali zvezni vladi pisma, s katerimi zahtevajo nujno vrnitev otrok. Ta pisma ne izražajo samo skrbi in ogorčenja, temveč tudi popolno razumevanje povoda in ozadja ravnanja sovjetskih oblasti.
Milica Rosičeva piše takole:
»Bila sem srečna, ko je naša ljudska oblast leta 1945. poslala mojega sina Djordja na šolanje v Sovjetsko zvezo. Verjela sem, da bo tam našel svojo drugo domovino in da ga bodo vzgojili za dobrega branilca in graditelja naše države. Svojega sina sem vzgajala, da bi nadvse ljubil svoj narod in da bi imel za svojo največjo nalogo v življenju delo in borbo za njegovo boljšo bodočnost. Zdaj, ko od njega ni več glasu, pa vem, da ga ne vzgajajo tako, in zahtevam njegovo vrnitev. Tudi sovjetske oblasti nimajo pravice, da mi jemljejo edinega otroka in da ga vzgajajo proti njegovi materi in njegovi državi.
Druga mati je svoje pismo naslovila na vrhovni sovjet ZSSR in pravi v njem takole:
Kako ste mogli in kako ste smeli pridržati mojega otroka, ki je še daleč od polnoletnosti in ki ni in tudi ne more biti politično opredeljen- Vaše ravnanje se lahko1 primerja z ravnanjem Turkov, ki so materam s silo jemali otroke ter jih po svoje vzgajali. Vsa obupana sem in zahtevam, da mi otroka takoj vrnete, ker ne morete nasprotovati materi, ki zahteva svojega otroka.
panjem, je končal Kac-Suchy svoj go- °	pooblašča -najemnike, da lahko
mAro ornnAmcIzn-CrtoiaJnl cvet 1	r	..............
Bitka za Grames se nadaljuje
Atene, 10. avg. (Tanjug). Poročilo vrhovnega štaba grške demokratične armade pravi, da so enote osme mo-narhofašistične divizije v noči med 8. in 9. avgustom napadle položaje demokratične armade na področjih Pigadi-ca, Teotokos in Zerrna. Demokratične čete so odbile napad in pregnale rao-narhofašiste do Sarandaporosa. Enote 75. monarhofašistične brigade so 9. avgusta ponovile v jutranjih urah na področju zahodnega Gramosa napade na položaje Profitis, Ilias in Kamenik, vendar so jih sile demokratične armade po ogorčenih bojih najprej zaustavile in potem s protinapadom pognale v beg. Pri teh operacijah so imeli mo-narhofašisti nad 250 mrtvih in 400 ranjenih.
Poročilo o borbah na področju Lar-
no pravi, da monarhofašisti po strahovitih izgubah dne 7. avgusta niso ponovili svojih napadov. Monarhofaši-stični vojni begunci in ujetniki so izjavili, da je prišlo v monarhofašistič-nih vrstah na tej fronti po teh strahovitih izgubah do uporov in da so vojaki metali proč orožje in streljali oficirje, ker se niso hoteli dalje boriti. Na tem področju so enote demokratične armade zaplenile po spopadu dne
7.	avgusta toliko orožja in streliva, da bi zadostovalo za najmanj 3 nio-narhofašisiične bataljone.
Na koncu sporočila je rečeno, da razvijajo monarhofašisti na fronti Vi-cija okrepljeno topniško in letalsko delavnost in da zaključujejo svoje ofenzivne priprave.
tudi brez dovoljenja hišnih lastnikov prezidajo peči za kurjenje s premogom. Za kršitev te uredbe je določena denarna kazen ali kazen odvzema prostosti.
Vojaško sodelovanje med ZDA in Kanado
Ottawa, 10. avg. (AFP). Ameriški obrambni minister Louis Johnson je prispel v četrtek na obisk v Otta-.vo, kjer se bo razgovarjal s predstavniki kanadske vlade o ameriško-kanadskem sodelovanju, zlasti o vlogi Kanade v napadalnem atlantskem paktu.
Rekordne dividende ameriških delničarjev
Washington, 10. avg. (Tanjug). Trgovinsko ministrstvo ZDA je uradno sporočilo, da so bile dividende, ki so jih ameriške družbe in trusti plačali v letošnjem juniju delničarjem, za liF/o večje ko v lanskem juniju. V drugem četrtletju letošnjega leta so izplačali
1.493,500.000	dolarjev na račun dividend, dočim je bilo v isti dobi preteklega leta izplačanih 1.358,800.000 dolarjev.
Nove smrtne obsodbe v Grčiji
Atene, 9. avg. (AFP). Naglo vojaško sodišče v Larisi je obsodilo na smrt 16 partizanov, vojaško sodišče v Kardici pa 15 grških domoljubov, ki so bili obtoženi, da so podpirali partizane.
„NAŠI SINOVI NE SMEJO POSTATI JANIČARJI“
Oče piše zvezni vladi takole:
Storite vse, da se moj sin vrne domov, ker ima tu dovolj priložnosti, da se izšola. Vrne naj se takoj, ker vem, da ga tam ne vzgajajo tako, kakor jaz hočem.
Ilija Brankov je naglasil v svojem pismu:
Na državnem posestvu v Vološino-vu delam kot strojnik in sem priča, da se v naši državi gradi socializem in da je vse, k ar se govori o naši Partiji, o naši državi, zlagano. Zaradi teh laži in obrekovanj zadržujete mojega sina in zahtevam, da se takoj vrne domov.
Radivoj Dabič iz beograjske okolice navaja v svojem pismu, da je slišal od drugih otrok, ki so prišli iz Sovjetske zveze na počitnice, pripovedovati, da so jim pred odhodom grozili: Gorje vašim staršem, če se ne vrnete v Sovjetsko zvezo! Sprva sem mislil, da so bile to nepremišljene besede za strahovanje otrok, ali pa da so jih otroci napačno razumeli. Po resoluciji Informbiroja mi je postalo vse jasno. Od svojega sina od takrat ne dobim nobenega pisma, čeprav je prej redno pisal vsak teden. Tudi na njegov zavod smo že nekajkrat brzojavili in nismo dobili odgovora. Kot starši otrok, ki jih proti naši volji zadržujejo v Sovjetski zvezi, imamo vso pravico zahtevati, da se naši otroci takoj vrnejo. Ne moremo dovoliti, da bi se obnovila stara turška doba z janičarsko vzgojo. Naši sinovi ne. smejo postati janičarji! To se tudi v Sovjetski zvezi ne sme zgoditi, čeprav smo o njej slišali toliko lepega in od nje toliko dobrega pričakovalL
Skupščina Zveze borcev v Slovenj-gradcu, manifestacija proti kr.vičnemu sklepu o Slovenski Koroški
S Pohorja in Graške gore, s Karavank in dolin ob Mislinji, Meži in Dravi so minulo soboto popoldne prihajali člani in delegati Zveze borcev slovenjgraškega okraja na skupščino Zveze borcev.
Skupščina je zasedala v lepo okrašeni dvorani Fizkulturnega doma v Slovenjgradcu. Se dokaj jih je moralo ostati zunaj, saj je bila dvorana za vse pretesna.
Te pomembne slavnosti so se udeležili tudi predstavniki iz Ljubljane in Maribora: tov. Franc Primožič, sekretar GO ZB in član CK KPS, Jože Gričar, član biroja mariborske oblasti, sekretar OK KP tov. Lovro Gerden in politkomisar garnizije vojne edinice v Slovenjgradcu ter predstavnik vojske.
Najprej je govoril koroški rojak tov. Lovro Gerdin. Orisal je zgodovinski, ozadje, v katerem je dozorela krivica za naše koroške brate. Pokazal je na taktiko Kominforma in na cilje, katere zasledujejo v tej nečedni gonji protj ljudstvu, ki s takim trudom gradi svojo boljšo bodočnost,. Očitajo nam, da je naš petletni plan nerealen — ko si se pa le malce ozrl po dvorani, si videl toliko borcev za plan, ki ga celo redno presegajo, videl si novatorje in racio-nalizatorje, izumitelje — same preproste, Partiji in Titu predane ljudi, ki so prekinjali govornika z medklici in mu čvrsto pritrjevali.
Z največjim navdušenjem so delegati pozdravili tov. Marka — Franceta Primožiča. Govoril je o položaju v svetu in pri nas ob meji, analiziral je naš
napredek in pokazal hkrati na napake in ovire pri naši graditvi socializma.
S posebnim zanimanjem pa je skupščina poslušala njegovo izvajanje v zvezi z gonjo Kominformbiroja. Osvetlil je posledice tega krivičnega koroškega diktata nad našo Koroško: To pomeni najmanj utrditev nasilne ger-manizacije, nadaljnje utrjevanje avstrijske buržoazije in škodo, prizadejano predvsem tudi vsem demokratičnim množicam v Avstriji. Avstrijsko partijo je razgalil v vsej nenačelni marionetski vlogi, v kakršni čepi že iz dobe, ko so se narodi Jugoslavije borili proti fašizmu.
Po govorih so sledile volitve kandidatov za Oblastni odbor Zveze borcev.
Skupščina je soglasno sprejela sklepe, da bodo člani Zveze borcev sodelovali pri vseh akcijah ekonomskega značaja. 10 odborov Zveze borcev bo organiziralo kmetijske obdelovalne zadruge, dalje bo vsak krajevni odbor vključil po pet članov v produkcijo. S pomočjo Zveze borcev bodo utrdili kmetijske obdeloval, zadrug^-M izločili iz njih nergače, razbijače in slične elemente.
Z navdušenjem so bile tudi sprejete resolucije Svetu zunanjih ministrov in CK KPJ.
Nato se je množica razvila po mestu v povorko, kateri se je pridružila še množica delovnega ljudstva iz mesta in okolice. Vsi so manifestirali svojo odločnost ln voljo, da se Koroška priključi Titovi Jugoslaviji.	F. M.
Uspešno delovanje AFŽ v Dalmaciji
Fotnadžarjenje porabskih Slovencev
v duhu informbirojskega »internacionalizma«
Položaj jugoslovanske manjšine ' Madžarski je bil slab že pred objavu doglasife resolucije Informbiroja, p'*" ej objavi pa se je še poslabšal Jugoslovani so izpostavljeni nepre* lanim šovinističnim izpadom in nevzdržnemu preganjanju, ki ga mad' žurske oblasti prikrivajo z inforni-birojskim »internacionalizmom«.
Od dokaj velike jugoslovanske manjšine v Madžarski so na najslab-šein — porabski Slovenci. Čeprav *-■» Slovenci strnjeno naseljeni v nekaterih vaseh, jim madžarske oblasti vendar niso dovolile, da bi imeli šole v slovenskem jeziku, prav taki pa so jim odrekli tudi ostale manjšinske pravice. Toda niti prejšnje zapostavljanje niti sedanji surovi napadi niso mogli v teh ljudeh za treti ljubezni do matične države Jugoslavije. Slovenci v Madžarski niso nikdar verjeli neštetim lažen, n obrekovanju, ki jih širijo madžarske oblasti proti Jugoslaviji, pa čeprav so zaradi tega Slovenci velik * pretrpeli pod pritiskom informbiroi-*kega »prepričevanja«.
Porabski Slovenci so v veliki večini revni kmetje in kmečki delavci ki so jih skozi stoletja izkoriščal madžarski in avstrijski veleposestniki. To stanje se niti po 1. 1945. rt prav nič spremenilo. Ko je bila tedaj v Madžarski izvedeš« «granui re-
"iirma, ni niti en Slovenec dobil koška veleposestniške zemlje. Nafnesto tega pa je bil sprožen predlog, da »c porabskiin Slovencem kratko mn-’i zapleni zemlja in da se jih izselit Madžarske oblasti so te nesramne tredloge tolmačile s »protifašistič-1 pimi« ukrepi, kajti porabski Slo-i yenci naj bi bili baje »aktivno podpirali nacizem«. Medtem ko so Slo-* >nce preganjali kot »naciste«, so se radžarske oblasti pokazale zelo nu-t gonjene okorelim fašističnim »folks-uujčerjein«. »Folksdojeerji« iz župa-i.ije Bacs Bodrog, ki so se borili za. Hitlerja na vzhodni fronti, so d* -bili — verjetno kot priznanje! — pil £f) oralov zemlje! V bližini mesta. ,.aje pa so dobili posestva celo Nem t; ki so tik pred osvoboditvijo potegnili iz Jugoslavije, ker so se ba.i Itizni, ki bi jih doletela zaradi zV-
7 nov nad našimi ljudmi.
*
Po objavi resolucije Informbiroja t» se nad porabskimi Slovenci zgi liili še težji oblaki. Politiki gospodarskega izkoriščanja, visokih davkov in plenjenja zemlje se je tedaj 'pridružila brezobzirnost policijskih rpganov, ki so uvedli »policijsku aro«, potovanje iz kraja v kraj pi «> dovoljevali samo s posebnimi 1 > »ljenji, prav na enak način kot r\ Najtežjih dni Horthyjeve fašistična diktatur«. Aretacij« i« dolgotrajni
-zasliševanja« so postala vsakodnei Da zadeva. Madžarska policija je ž' prve dni po objavi resolucije Inform-biroja naredila »čistko« po slovenskih vaseh in plenila ter požigal.J slovenske knjige. V Madžarski, kj.r |je na vladi delavska partija, so p1 -jrabski Slovenci prisiljeni zakopavatu skrivati po hlevih in manj dostopni« krajih knjige, pa naj si bodo.inarksi1 tične ali pa samo šolske — sam« .zato, ker so bile tiskane v Jug>-tdavji.
Zadnje čase si madžarska delne ‘ ska partija prizadeva na vse mogora inačine, da bi izvedla ustanavljanju kmetijskih delovnih zadrug. Osnivanje takšne zadruge v Dolnjem Sirčku, v vasi, ki je Daseljena skori j i samimi Slovenci, so madžarske oblasti izvedle z nepopisno surovostjo. (Najprej so kmetje dobili odlok, d« je vse njihovo premoženje zaple-mjeno, nato pa so prišli agitator : [madžarske delavske partije v spremstvu policije in agentov AVO (tajne •oolicije), ki »o razglasili Slovencem, la odlok o zaplembi imovine ne ve-jja za tiste, ki pristopijo v zadrug-: gliste pa, ki bi tega ne hoteli n-braviti, bodo za kazen preselil' ’ lintranjost države.
Ta postopek kaže, kakšnih ned' -mokratičnih metod se poslužujei * >>adžarske oblasti pri snovanju km< • * iških zadrug. Vse to postane še bo't , azumljivo, če upoštevamo, da je b I Mavni »zadružni« agitator med 7»'-» tabakimi Slovenci neki Franc Bat-
Eden največjih uspehov oblastne organizacije AF2 v Dalmaciji »je letos organizacijska utrditev okrajnih in krajevnih ljudskih odborov. V vsakem ljudskem odboru je več članic AF2, ki pomagajo organizacijam na terenu. Pri politični vzgoji žena so bili doseženi pomembni uspehi. Med volivnim in predkongresnim tekmovanjem je bilo mnogo političnih konferenc, katerih se je udeležilo nad
200.000	žena. Navodila za politično delo na terenu je dobilo nad 400 žena v 21 seminarjih. Oblastni odbor AF2 Dalmacije je organiziral tudi splošni izobraževalni tečaj, ki je trajal več mesecev ter je poslal v vasi precej sposobnih voditeljic.
Na raznih gradbiščih je sodelovalo nad 132.000 žena, v posebnih frontnih brigadah pa je nad 10.000 članic AF2.
lunovič, ki se je odlikoval kot fašistični oficir proti Rdeči armadi.
Kakšno je ravnanje madžarsk 't fblasti s slovensko manjšino, odkr-va tudi popisovanje prebivalstva ja-Šmarja letošnjega leta. Tedaj so namreč porabske Slovence na najbo j rrrob način silili, da se izjavijo /i (Madžare, ker bodo v nasprotnem -irimeru izšeljenil
Številne aretacije pripadnikov sl, -venske manjšine so na dnevnem r< -tlu. Poleg drugih so bili aretirani J idi Joža Belič, član Pokrajinskega pdbora zveze Južnih Slovanov, n ,T j ego vi dve hčerki, Karel Gašpai, Martin Stajer in- še drugi. Vse arr-t rane Slovence v zaporih pretepajo, jla bi jih tako »prepričali« in pr-j ravili do izjav, s katerimi se obvi-zujejo da bodo razširjali protijug,-i lovanske klevete v slogu resolucije Informbiroja. Karel Gašpar je plačil i-lo z življenjem to informbirojsk.j »prepričevanje«! Ko so Gašparja v i/aporu slednjič prisilili, da se ie j-rekel za Informbiro, so ga mesecu t.iaja izpustili Gašpar je takoj pn-i-nal svojim rojakom, kaj so z njiid počeli v zaporu in kako so mu izse
i.	li izjavo. Zaradi tega je madžarsk« inolicija Gašparja nekajkrat »zasitila«, a ker ji ni uspelo, da bi g* v mvič prestrašila, so ga »neznanc;« IH junija, ko se je vračal s polji, i zasede ubili. Ta umor je polici'« i koristila, da je pod pretvezo »iskr-V»ja zločincev« izvedla obširne aretacije Slovencev v njegovi vasi.
V	dmiškem okraju je močna ženska delovna brigada, ki dela zdaj na gradbišču tovarne »Enotnost« v Zagrebu.
V	Splitu so žene sodelovale pri ureditvi parkov, v Šibeniku pa delajo tudi pri kanalizaciji. V zadrskem okraju se je v proizvodnjo vključilo letos nad 1300 žena, čeprav so v tovarni ribiških mrež in v industriji likerjev že od prej zaposlene po večini ženske delovne moči. V teh obratih so žene med tekmovanjem ob drugem kongresu AF2 izpolnjevale svoje delovne plane s 106 do 108%. V obdelovalnih zadrugah je okrog 30.000 članic AF2. Pred Tednom matere in otroka bodo organizacije AFZ ustanovile večje število otroških zavetišč in restavracij, žene Šibenika pa so prevzele pokroviteljstvo nad počitniškim domom, v katerem je več sto otrok iz Srbije.
Porabski Slovenc; takšnega terori-tičnega preganjanja ne morejo več irenašati. Zato je že marsikdo pokušal dobiti dovoljenje, da bi se iz-elil. Ker pa takšnih dovoljenj na »oben način ne morejo dobiti, so {irabski Slovenci prisiljeni, da na i,rivaj zapuščajo svoje domove in g žijo preko meje v Jugoslavijo. Da i takšne pobege preprečile, sc. mađarske oblasti močno zastražiie me-*’ >, jo obdale z bodečo žico in položile ob meji mine.
Temu brezmejno surovemu zatiranju narodne manjšine — pravijo v Ješti in ostalih informbirojskih pre-* olnieah — »dosledna borba proti fiacionalizinu«, o katerem pridiga radio Moskva večer za večerom, — fajpak samo v tujih jezikih. S temi ciničnimi in svetohlinskimi »pravo-iVsrneži« se zares ne kaže spuščati v j izpravljanje in dokazovanje. S tem i'' le nasedli njihovi spletki, da pri-
►	ižejo svoje podlo in zločinsko po-rrije kot nekak načelni nesporazum Jued nami in njimi. Vsakdanja in-- irmbirojska praksa — (v njo spadajo tudi žalostne novice o preganjanju naših porabskih rojakov) — je ‘e tako očitna in kričeča, da vsak
►	>štenjak njeno protiljudsko vsebino }ihko takoj pozna. Porabski primer internacionalizma« je tako jasen, da lahko z mirno vestjo zapišemo: ta » nternacionalizem« v odnosu do slo-
»nskega naroda že dobro poznamo ua praksi primorskih Slovencev. Le drugače smo ga doslej imenovali, iiamreč: fašistični šovinizem.
Med požrtvovalnimi brigadirji, ki grade silose za zeleno krmo
Ce te Je v teb dneh zanesla pot v Spodnja Kungoto ali Bubnovo (v okolici Maribora) si naletel na zidarje posebne vrste, To so zidarji, ki gradijo silose. Ministrstvo za kmetijstvo je organiziralo »letečo gradbeno silosno ekipos, ki po novem načinu gradi silose Po državnih posestvih. Mnogo silosov so že zgradili v letošnjem letu: ttiri ta Primorskem (v Bukovici, Vi-puž: . Ložah in Orehku), dva sta zrasla n- Kočevskem, eden na Gorenjskem v Jablah. Zdaj nadaljujejo z naglo graditvijo silosov v severnem štajerskem predelu. Sest velikih silosov z zmogljivostjo krme vsak za 50 glav živine bodo zgradili na državnih posestvih v Pekrah, Limbušu, Marenbergu, Plaču, Lepem doiu in Svečini (Bubnovo). Živina na teh posestvih bo polnih sedem mesecev prejemala zeleno silosno krmo.
Privabil me Je živahni delovni vrvež na Bubnovem, ki spada v upravo drž. posestva Svečine. Skupina goloplečih mladih delavcev, črnih, od souca ožganih teles se znoji v poletnem soncu. Sklanjajo se nad lopatami in krampi, kopljejo in rijejo v trdo zemljo ter sproti odmetavajo svežo prst. Kopljejo temelje za nov silos. Kljub temu, da se jim z delom mudi, obiskovalcu radi privoščijo prijazno besedo:
■MI rušimo vse norme, vsako delo je hitreje storjeno, kakor je planirano. Ce bi natanko preračunali, bi ugotovili, da vsak dan prekoračimo pian za najmanj 100% — pa saj delamo po 12 ur, kadar betoniramo, tudi po 16 ur dnevno! Včeraj smo dogradili silos na Kungoti — danes zvečer bodo tile temelji izkopani...«
■Pridni so res«, pripomni komandant brigade tor. Ignac Golob, saj so silos na Kungoti končali v 6 dneh. Po planu naj bi posamezne silose gradili najmanj po 8 dni, toda naša silažna ekipa porabi za postavitev enega silosa največ po 6 dni, zabeležili pa smo tudi že 5 dni! In vendar moramo pri delu premagovati zmeraj nove težave. Po pianu bi moralo biti v naši ekipi 60 ljudi, pa jih je Je dvajset. Marsikje je bilo izredno težko delo — do kolen so se vdirali v vodo, ki je silila iz tal ob kepanju temeljev. P0 3 pare čevljev ljl Po 3 delovne obleke strgajo letno, pa jih ne morejo toliko kupili na oblačilne nakaznice. Delajo večinoma bosi. Deževno vreme jih ne prežene z dela.«
Tovariši Jože Krčmar, Stelan Oblak. Barbarič, Toplak, Lajt, doma iz Prekmurja, so pravi junaki dela. Z ostalimi tovariši hitijo :n prehitevajo drug drugega, njihove roke so prek in prek prepredene z žulji in vendar ne vprašujejo po počitku.
■Ko bi le bila še kje kaka sllosna brigada«, pravijo, »da bi mogli tekmovati z njo, potem bi videli, kaj se pravi delati. Med nami sllozarji ni lenuhov. Se danes bomo zmetali to zemljo, jutri začnemo z betoniranjem talnih plošč, v četrtek bomo betonirali


Taki so silosi za zeleno krmo
obode, v soboto pa bo ta silos stal — peti v mariborski direkciji! Potlej bomo odjadrali v Jeruzalem, tudi tam bi radi imeli silos.a
»Ti delavci so od vraga, pravijo «konstruktorji», ki povsod tam, kjer rastejo silosi, gradijo živinske hleve. Ko jih takole gledaš, jih moraš res občudovati.a
To priznanje so si tudi zaslužili z dobro organizacijo dela, delovno disciplino in povečanim učinkom dela. Tov. Golob pripoveduje:
■Prvi silos (na Jablah) smo gradili 14 dni. V kratkem časn pa smo si v delu pridobili toliko izkušenj, da danes gradimo silos, ki Je 9 m visok s 4.5 m premerom — še samo 6 dni. Zelo se je obnesel nov način gradnje — s pomičnim opažem, ki se vzpenja » pomočjo 6 dvigalk. Ljudje, ki betonirajo, se avtomatično dvigajo z dvigalkami, ki dvigajo opaž. Tako ni potrebno postavljati nobenega odra. Z novim delovnim načinom prihranimo pri vsakem silosu 3 do 4 kubike lesa, mnogo delovne sile in časa. Ce bi tak silos gradili na star način, bi ga z 20 ljudmi gradili dva meseca. Primerjali smo našo gradnjo z gradnjo po starem načinu. Mi smo zgradili tri silose, medtem ko po starem načinu še eden ni bil končan. Pri tem pa so n3ši silosi trdni in trajne vrednosti, imajo po 14Q do 200 kubikov silažne kapacitete. Delani so
iz armiranega betona, na notranji strani jih prevlečemo z bituminom, da kislina silaže ne razjeda betona. Pri delu z bituminom pa je treba zelo paziti. Ce tekočina kane na roko, kožo takoj razje do mesa. Zdaj boste laže razumeli, zakaj imajo nekateri naši delavci po rokah izjedeno kožo.«
Se tembolj se čudiš uspehom, če pomisliš, da so vsi razen komandanta, nekvalificirani delavci in vendar so •opaže sami naredili in tudi dvigalo. Pri vsakem delu iščejo boljših načinov in so neutrudljivi. Nedelje ali praznika ne poznajo — v juniju so imeli 30 delovnih dni, v Juliju pa 31.
»V zimski dobi smo gradili gnoj-nlčne jame, v zgodnji spomladi smo se zagnali na Kočevsko, kjer smo gradili cisterne za vodo. Niso bile majhne težave, saj je bilo treba vse cisterne vsekati v živo skalo. Dosti dela nas še čaka v prihodnjih mesecih. Do septembra, ko se začne vlaganje krme v silose, bomo zgradili še 12 silosov, potem pa bomo začeli delati gnojnične jame. — Tudi na nov način seveda — z okroglo obodno steno, kar je ekonomičneje in se pri gradnji porabi manj materiala.«
»Silosarji«, ki dan na dan napenjajo svoje mišice pri težkem in napornem delu, so potožili, da je zaradi preskrbe ponekod bolj slabo organizirano. Ne dobe pravih prenočišč in bivališč, ki jih zasluži delovni človek in morajo ponekod spati po hlevih in skednjih ali celo na prostem (Kungota). V Pekrah ni bilo poskrbljeno, da bi bili dobili dovolj kruha, na Bubnovem spe na nekem skednju, kovčke z obleko pa so za silo shranili v zapuščenem podstrešku neke vegaste bajte. Bolje je bilo poskrbljeno na Primorskem ali Kočevskem, pravijo, kjer so vsaj dobili sobe in slain-njače.
Pa še eno vprašanje tim beli glavo. Sindikat. Doslej še niso v nobeni podružnici sprejeti v članstvo sindikata. Pri gradbincih pravijo, da delajo silosarji izključno za potrebe kmetijstva, zato da jih ne morejo sprejeti v članstvo. Kmetijci pa zopet trdijo, da ne sodijo v njihov sindikat, ker opravljajo gradbene psole. In tako morajo naši silosarji, ki požrtvovalno delajo skozi vse leto v prid skupnosti, živeti izven vsake sindikalne organizacije... Toda kljub temu vztrajno kljubujejo vsem težavam in zaprekam ti naši silesni pionirji in zvesto izpolnjujejo geslo:
»Treba je poskrbeti, ia bo dobila naša živina pozimi čim več zelene krme.«	—ap
Istrski pionirji v Savinjski dolini
Prelepa Savinjska dolina je sprejela v letošnjih počitnicah večje število pionirjev, ki so prispeli v centralne počitniške kolonije prosvetnega ministrstva iz Trsta, Kopra in okolice. Večja skupina istrskih pionirjev je bila v St. Pavlu. Prvi del je po tritedenskem bivanju kolonijo že zapustil, drugi del pa je šele nastopil svoje počitnice. Mali gostje so se v naših krajih kmalu udomačili. Izlete so prirejali v Celje, 2alec in v druge kraje, z velikim veseljem so se kopali v Savinji, radi pa so hodili tudi na Goro Oljko in na druge vrhove. Pred odhodom so imeli z domačimi pionirji prijeten sestanek, na katerem so s prav pestrim sporedom pokazali, kaj že znajo povedati in zapeti v slovenskem jeziku. Ob slovesu so dobili slovenske mladinske knjige, ki jim bodo drag spomin na prijetne počitnice.
Težko so odhajali in prisrčno so se poslavljali. St. Pavel, Gotovlje, Letuš in drugi kraji v Sloveniji jim b odo ostali v najlepšem spominu.
Letovanje železničarskih otrok na Gorjušah
Od 1. do 24. julija t. 1. je letovala v planinskem domu »Železničar« na Gorjušah prva skupina železničarskih otrok, ki jih je tja poslal RO sindikata železničarjev. Pod vodstvom svojih voditeljev je deca tri tedne svojega bivanja bogato izkoristila, saj je ne samo okrepila svoje telesne sile, temveč videla tud’ mnogo zgodovinskih krajev iz narodno osvobodilne borbe ter se naučila prav dojemati življenje današnjega velikega časa. Otroci so v tistih dnevih obiskali med drugim partizanske grobove na Koprivniku, občudovali razglede na vso Gorenjsko in tudi na kraj trpljenja slovenskega ljudstva Begunje ter se zelo pridno udejstvovali na kultumo-prosvetnem področju.
Kako plodno so ti otroci izkoristili ta del počitnic na skupnem letovanju na Gorjušah tudi po idejni strani, je pokazala zaključna akademija, ki jo je organizirala voditeljica kolonije prof. Sonja Pestotnikova in na kateri so predvajali izredno uspel program samostojnih pevskih in plesnih točk, -vmes pa tudi nekaj lepih recitacij. Okrog 100 gledalcev se tisto nedeljo skoraj ni moglo zdržati ganotja, ko je videlo, kako globoko so se naše kulturne dobrine že vtisnile tem malčkom v dušo in srce. Pionirji so tisti dan nabrali tudi nad 1000 din prostovoljnih prispevkov za pogorelce v Boh. Srednji vasi.
Mladinska letovišča v Črni gori
Ljudska mladina Cme gore je skupno 'z drugimi množičnimi organizaci-jami uredila za mladino več letovišč ob morju in ob Skadrskem jezeru, kjer bo letos preživelo svoje počitnice nad 3300 pionirjev in _ srednješolske mladine. Zdaj je urejenih že 14 mladinskih letovišč, v prihodnjih dneh pa jih bodo odprli še 6 v planinskih krajih, da bo imelo v njih prijetne počitnice nad 600 srednješolcev in Buncev v gospodarstvu, _ .
Paos&iinto kmUslo In pospešim® oddajo mlatilniške merke
Za povečanje državnega žitnega fonda, ki zagotavlja prehrano našega delavstva v industriji, je zvezno ministrstvo za državne nabavke izdalo posebno uredbo, po kateri so vsi lastniki mlatilnic letos dolžni oddati pooblaščenemu odkupnemu podjetju vse žito, ki ga prejmejo od pridelovalcev kot plačilo v naravi za opravljeno mlačev.
V skladu z isto uredbo je ministrstvo za državne nabavke LRS sestavilo za posamezne okrajne ljudske odbore v Sloveniji plan oddaje te mla-tilniške merice po količinah in času. Podatki, s katerimi razpolaga Podjetje za odkup poljedelskih pridelkov in sena v Ljubljani, nam povedo, da je treba pospešiti oddajo mlatilniške merice. Medtem, ko so nekateri okrajni ljudski odbori ta plan že presegli (tako Gorica, Ljubljana-mesto, Ljub-ljana-okolica, Postojna in drugi), pa imamo več takih okrajev, ki so ta plan izpolnili doslej v zelo majhnem odstotku (Kamnik 2.7 o/0, Ptuj 3.3 %. Radgona 4.3 %, Maribor-okolica 6.8 %, Ljutomer 11.7%) ali pa še sploh nič (Mozirje, Kočevje, Poljčane). Važno je pri tem ugotoviti, da plana ne Izpopolnjujejo žitorodni kraji. Čeprav ne poteka mlačev v vseh okrajih časovno enakomerno, je vendarle trenutno stanje po okrajih takšno, da bi tudi tisti okraji, ki so pozni, lahko
doslej izpolnili vsaj 50 % postavljenega piana.
Krivda za to stanje ni samo na lastnikih mlatilnic, temveč tudi na pristojnih poblaščenih odkupnih podjetjih v okrajih ter na samih okrajnih ljudskih odborih. Nekatera odkupna podjetja so nedvomno »spregledala« točko 12 citirane uredbe, po kateri morajo to svoje delo vzeti za eno izmed svojih glavnih nalog.
Plan oddaje mlatilniške merice je del plana naše preskrbe. Tega se morajo zavedati vsi. V primerih dokazane sabotaže pa naj izvršilni odbori okrajnih odborov uvedejo proti krivcem kazenski postopek, kakor jih za to pooblašča citirana uredba.
Vzorna brigada mladincev iz Egejske Makedonije na avtomobilski cesti
Na avtomobilski cesti dela že od srede julija mladinska brigada iz Egejske Makedonije. Brigada ima 66 članov, ki so prišli iz Vojvodine, kjer so bili člani kmečke obdelovalne zadruge Goce Delčev. 2e v prvih dneh je brigada vzbujala pozornost, ko je pri nakladanju in razkladanju železja, cementa, gramoza in drugega materiala težka dela opravljala z izredno spretnostjo in požrtvovalnostjo. Doslej je bila brigada že trikrat proglašena za udarno. Po uspehih v zadnji dekadi Pa bo gotovo še četrtič. Brigada mladincev Egejske Makedonije je med tistimi brigadami na avtomobilski cesti, ki imajo največ prostovoljnih delovnih ur izven rednega delovnega časa. Njeno taborišče je blizu železniške postaje in ceste in ko prihajajo vsak dan kompozicije, ki jih je treba hitro raztovoriti, se vodja oddelka pri pomanjkanju drugih delovnih sil navadno obrne na poveljnika Egejcev z vprašanjem, če se kdo javi prostovoljno za razkladanje. Vselej se javijo vsi brigadirji.
Pri izrednem delu iz brigade sploh ni mogoče izbrati posameznikov, ker se vselej javijo vsi. V arhivu brigade je
mnogo potrdil od raznih gradbišč, kjer so že delali egejski brigadirji. Tako so štirje brigadirji 1. julija pri -rtanju vodnjakov presegli normo desetkrat, naslednjega dne pa so trije brigadirji tudi desetkrat presegli normo pri prevažanju in razkladanju lesa. Potrdil o takih izrednih delovnih uspehih je cela vrsta in tako sploh ni mogoče ugotoviti, kdo od brigadirjev je najboljši. Za velike uspehe brigade pripisujejo vsi zasluge komandantu brigade Cvetku Pajkovskemu. Cvetko Pajkovski je star 29 let in se je od leta 1943. do lani boril v vrstah grške demokratične armade. Ko je bil ranjen v bojih na Gramosu, je pribežal v Jugoslavijo ter se pridružil svojim rojakom v Vojvodini. 2e v zadrugi se je izkazal kot zelo uspešen organizator dela. Te njegove velike sposobnosti pridejo do največ jega Izraza zdai na avtomobilski cesti. »Kjer je Cvetko, tam je tudi pesem«, so govorili prej zadružniki v Vojvodini in tako pravijo zdaj tudi člani drugih brigad na avtomobilski cesti. Pesem njegove brigade zbudi taborišče, z njo odhaja brigada na delo in se vrača z dela. Cvetko Pajkovski skrbi z veliko vnemo tudi za politično vzgojo članov svoje brigade.
Velik delež črnogorske mladine pri delovnih akcijah
Veliki so uspehi, ki jih je dosegla črnogorska mladina v prvem polletju na vseh področjih dela. Člani Ljudske mladine, organizirani v posebnih delovnih brigadah, so samostojno in skupaj z brigadami Fronte prispevali velik delež k izpolnitvi nalog tretjega planskega leta. Pri različnih lokalnih delovnih akcijah, pri graditvi glavnega mesta svoje republike in pri graditvi cest Kolašin—rPlatija im Šuplja stijena — Plevlje, ki sta velikega pomena za gospodarski razvoj Cme gore. je mladina prispevala po nepopolnih podatkih približno 1,100.000 prostovoljnih delovnih ur. pri zgraditvi zadružnih domov pa blizu 300.000 prostovoljnih ur.
Črnogorska mladina se je množično odzvala pozivu Partije in vodstvu svoje organizacije za sodelovanje pri velikih zveznih mladinskih delovnih akcijah. Pri graditvi Novega Beogra-
da in avomobliske ceste je sodelovalo doslej iz Crne gore 15 mladinskih delovnih brigad, ki so imele nad 3500 članov. Do konca junija je pri vseh večjih lokalnih delovnih akcijah sodeloval skoraj vsak sedmi čla» organizacije. Črnogorski mladinci so se prav tako odzvali pozivu Partije in ljudske oblasti za vključitev v proizvodnjo. Letos se Je vključilo v Industrijo, rudarstvo in druge gospodarske panoge že nad 6000 mladincev in mladink. Zelo aktivno je mladina sodelovala tudi pri ustanavljanju kmečkih obdelovalnih zadrug. Veliki uspehi pri razvoju zadružništva na vasi, ki so bili doseženi v Crni gori, so po velikem delu rezultat požrtvovalnosti mladinskih organizacij. Od II. plenuma CK KPJ do konca prejšnjega meseca se je vključilo v kmečke zadruge nad 6000 mladincev ali približno 25 «/3 vaške mladine v Cmi gori.
Goriška mladina tekmuje z mladino vseh primorskih okrajev
V počastitev druge obletnice priključitve Slovenskega Primorja Jugoslaviji je mladina goriškega okraja napovedala tekmovanje mladinskim organizacijam vseh ostalih okrajev Primorja. S tem tekmovanjem hočejo mladinci podpirati zadružništvo in pospešiti vključitev mladine v proizvodnjo. Posebne tekmovalne naloge so pomoč vaškim frontnim brigadam in udeležba pri gradnji zadružnih domov ■m gospodarskih poslopij.
Po vseh vaseh so se že ustanovile tekmovalne komisije. Najbolj zavzet za tekmovanje je mladinski aktiv in Gorenjega Lokovca, za njim pa tudi drugi ne zaostajajo. Mladinski aktivi se že udeležujejo tekmovanja koscev in grabljic, ki jih prirejajo zadružniki.
Mnogo mladincev se je priključilo frontnim brigadam, ki delajo v Trnovskem in Kočevskem gozdu. Pred izpolnitvijo je tudi plan organiziranja mladinskih brigad za gradnjo Ceste bratstva in edinstva ter za gradnjo Novega Beograda. Goriški okraj je sklenil poslati na ta gradbišča 480 mladincev in mladink, poslal pa jih je že 430. Prva goriška brigada, ki dela na avtocesti, je bila že trikrat proglašena za udarno in enkrat pohvaljena. Te dni bo odpotovala v Novo Gorico in v Novi Beograd še ena brigada, ki se že sestavlja in ki bo imela nad 200 članov. V industrijo se je vključilo 153 mladincev, šest pa jih je odšlo na delo v rudnike.	jp.
KULTURNA PREOBRAZBA ŠiPTARSKE NARODNE MANJŠINE V TETOVSKEM OKRAJU
Tetovski okraj je bil do osvoboditve eden najbolj zaostalih krajev Makedonije. Siptarji, ki predstavljajo tri četrtine prebivalstva tega okraja, niso imeli do leta 1939. niti ene šole v svojem jeziku. Bilo je tam nekaj srbskih šol, katere je moglo obisko-
Brigadirji ljubljanskih srednješolskih mladinskih delovnih brigadi
Mestni komite LMS Ljubljana obvešča brigadirje II. LMDB »Mihe Marinka«, IV. LMDB »Ljube Šercerja«,. ki sta se vrnili s Ceste bratstva in enotnosti, in X. LMDB »Mihe Marinka«, ki se Je vrnila iz Pšate, da je zbor brigad za odhod na desetdnevni odmor v soboto dne 13. avgusta 1949.
Brigade imajo zbor: II. LMDB pred i. državno gimnazijo ob 9.; IV. LMDB ob 9. pred III. državno gimnazijo in X. LMDB ob 9. pred učiteljiščem.
Odhod brigad je z vlakom v Bohinj ob 11. dopoldne isti dam
Hkrati obveščamo vse tiste brigadirje-mladince srednješolce, ki se iz upravičenih razlogov niso mogli udeležiti dela v brigadah in mladince iz IV. in X. LMDB, ki so se vrnili preje, da imajo tudi oni možnost desetdnevnega brezplačnega oddiha z brigadirji. Brigadirji naj pridejo na zbor že z vso spremo.	Mestni komite LMS Ljubljana
vati samo nekaj odstotkov šiptarskih otrok. Deklice niso obiskovale šol in število nepismenih je močno naraščalo. Leta 1945. je bilo 93 «/0 šiptarskih prebivalcev nepismenih.
Takoj po vojni je partijska organizacija mesta in okraja pričela odločno borbo za kulturno preobrazbo. Ze leta 1945. so odprli v okraju 5 šol z 12 učitelji — Siptari in 2611 učenci. Pri odpiranju novih šol je imela ljudska oblast velike težave, ker ni bilo zadostnega učiteljskega kadra. Množične organizacije so potem posiale svoje člane na učiteljske tečaje v Skoplje, kjer so se hitro usposobili za delo v šolah. V tetovskem okraju je danes 47 šol in gimnazija s 136 učitelji in profesorji ter nad 7230 učenci.
Pomembne uspehe so dosegli tudi na drugih področjih kultumo-prosvet-nega delovanja. V okraju je 48 knjižnic s 16.520 obiskovalci,
Na učilišču kmetijskih tehnikov
Za napredek kmetijstva moramo v dobi petletke izobraziti 400 kmetijskih tehnikov. V Sloveniji imamo učilišče za kader teh strokovnjakov na Srednji kmetijski šoli v Mariboru, ki je nameščena v velikem poslopju ob vznožju Kalvarije. V jeseni 1. 1946. je bilo vpisanih prvih štirideset gojencev, veliko poslopje pa so še dve leti dozidavali in opremljali. Letos je imela šola 380 gojencev.
V nekdanji Jugoslaviji so morali dijaki, ki so želeli študirati kmetijstvo, odhajati drugam. Srednje kmetijske šole in višje kmetijske šole v Sloveniji nismo imeli in v^ vsej Jugo-gg je v 23 letih izšolalo samo 70 kmetijskih tehnikov.
Naši javnosti in tudi naši mladini poklic kmetijskega tehnika še ni dovolj znan, kajti šele v zadnjih letih se pri nas ta poklic uveljavlja. V kmetijsko gospodarstvo uvajamo svojevrstno tehniko, kž se oslanja na pridobitve vseh modernih naravoslovnih znanosti. V kmetijsko proizvodnjo uvajamo tudi najrazličnejše metode mehaniziranega dela, posebna tehnika pa se zahteva v kmetijsko-kemičnih laboratorijih in kmetijskih znanstvenih zavodih. Neprestana razvojna pot živih organizmov nudi človeku mnogo opazovanj, da črpa iz njih za praktično delo najkoristnejše zaključke, in Srednja kmetijska šola je tisto učilišče, ki »ojence s splošno in strokovno izobrazbo za vse to usposobi.
Na Srednji kmetijski šoli je pouk v
splošno-kmetijskem, poljedelsko-živino-rejskem, vinarsko-sadjerejskem in vrtnarskem odseku trajal doslej 3 leta, z novim šolskim letom pa bo uvedeno štiriletno šolanje. V prvem letu je pouk v vseh odsekih še enoten in se gojenci šele po zaključku prvega letnika odločijo za posamezne odseke. Učni program, ki je sicer enoten za vse srednje kmetijske šole (kmetijske tehnikume) v FLR„ je prilagojen posebnim slovenskim razmeram in potrebam. V prvem letniku sta med splošnimi predmeti najbolj poudarjeni botanika in kemija kot osnovi ostalih kmetijskih ved. V drugem letniku so v ospredju biologija, pedologija, agrokemija, praktično zemljemerstvo, organizacija kmetijstva, v vrtnarskem odseku pa gradnja rastlinjakov, toplih gred in namakalnih naprav. V tretjem letniku so strokovni predmeti, ki bodo pri štiriletnem šolanju razdeljeni tako, da bo splošni del obdelan v tretjem letniku, specialni pa v četrtem. V zadnjem letniku dobijo gojenci še dobro osnovo iz politične ekonomije, organizacije kmetijske proizvodnje, kmetijske statistike in zadružništva. Posebnost pouka je tudi v tem, da se v zadnjem letniku vrtnarskega odseka loči pouk v proizvodno-zelenjadarski in oblikovalni pododsek, ki poudarja vrtno umetnost, oblikovanje krajine in ureditev javnih nasadov.
V šolo se sprejemajo dijaki in dijakinje, ki so uspešno dovršili sedem-letko, 3 ali i razrede gimnazij« ali pa
z odličnim uspehom nižjo kmetijsko šolo. Sola je združena z internatom, v katerem so gojenci dobro preskrbljeni. Vzdrževalnina znaša 600 din mesečno, marljivi in siromašni gojenci pa dobivajo od predsedstva vlade in od ministrstva za kmetijstvo štipendije, ki znašajo povprečno po 1000 din na mesec. Od letošnjih 380 gojencev je bilo 215 štipendistov.
Najboljšim gojencem je po dovršeni Srednji kmetijski šoli omogočen vpis na agronomsko fakulteto. Na tej najvišji kmetijski šoli jim bodo zelo koristila praktična izkustva. Gojenci sodelujejo namreč pri vseh delih sadjarskih, vinarskih in vrtnarskih institutov, ki so v neposredni bližini šole in imajo svoje poizkusne parcele na mariborskem republiškem kmetijskem posestvu, ki tvori s Srednjo kmetijsko šolo sestavno celoto. Praktično delo se opravlja po trikrat m tedea
Življenje mladincev na šoli je zelo zanimivo, poučno in živahno. Dobro so se letos izkazali pevski zbor, orkester, folklorna skupina, strelska družina, skupina ljudske tehnike in dramatska skupina. Za kulturne prireditve je lepa dvorana, v kateri je prostora za 600 ljudi. Dvorana dobi z novim šolskim letom še kinoaparaturo za predvajanje vzgojnih in poučnih filmov. Zelo delavni so na šoli tudi krožki, v katerih se gojenci seznanjajo z marksistično literaturo. Močno je razvito tudi fizkultumo delovanje, za katero je tudi na razpolago velika in moderno urejena dvorana. Tako so mladini, ki se vzgaja na Srednji kmetijski šoli v Mariboru, dane vse možnosti, da se strokovno temeljito izobrazi, politično pa učvrsti in uvrsti v novi rod, ki bo imel zdrave poglede na življenje in svet.
12 NABIRALNIKA
Očiten primer sabotaže pri oddaji mleka
Industrializacija in elektrifikacij* države kot glavni nalogi naše petletke zahtevata tudi točno izpolnjevanje vseh planov v kmetijstvu. K tem planom spada tudi plan odkupa mleka. Čeprav se zavednost podeželskega prebivalstva iz dneva v dan dviga, imamo vendar še na naši vasi ljudi, ki nimajo čuta odgovornosti in jim ni mar graditev naše socialistične države. Tak primer je Arh Alojzija, solastnica posestva Arh Jožeta v krajevnem ljudskem odboru Izlake. Po odločbi okrajnega poverjeništva za državne nabavke iz meseca maja ima obvezo, oddati v
1949.	letu 1400 litrov mleka. Kljub temu, da redita imenovana dve lepi kravi, nista oddala do danes niti enega litra. Ker primanjkuje v revirjih mleka za dojenčke in starčke, je poverjeništvo za državne nabavke napravilo kontrolo. Ko je Arh Alojzija za zahtevo kontrolorja šla molst, je, meneč da je nihče ne vidi, zlila mleko iz golide na tla, da bi tako prikrila dejansko dnevno pridobljeno količino mleka. Na opozorilo kontrolorja se je izgovarjala, češ, da je bilo mleko smetno in da ga je morala odliti.
Ta primer očite sabotaže nam narekuje, da poostrimo borbo proti špekulantom. ki so krivi, da naši najmlaiši ne dobijo tiste količine mleka, ki jim pripada. V opomin njej in še nekaterim kmetom posebno v krajevnih ljudskih odborih Radeče, Dobovec in Mlinše pa jo je treba najstrežje kaznovati.
Prav pa je, da pohvalimo kmete ▼ tistih krajevnih ljudskih odborih, ki so vredni take pohvale, tako v Bregu, Loki pri Zidanem mostu in Zidanem mostu. Kmetje teh krajevnih ljudskih odborov se zavedajo, da z oddajo mleka pomagajo delavcu, ki se bori za plan, pa najsi je to v industriji ali ustanovi.
PQ SLOVENIJI
TREBNJE. N« kraje, ki Je bil poio-rišče mnogih partizanskih borb, je bila 2. septembra 1342 na mali jasi v gazdu pri Trebelnem utšnnovljena slovenska udarna brigada Matije Gubea. Težka la slaima Je bila pot, ki jo je prehodila brigada od ustanovitve do osvoboditve. Po vseh koncih naše zemlje počivajo kosti hrabrih Gubčevcev, iz Gubčeve brigade je izšlo mnogo naših vidnih vojaških funkcionarjev. Generalmajor Lado Ambrožič-Novljan Je bil njen prvi komisar, polkovnik Stane Potočar-Larar prvi komandant, izmed trebelanskih domačinov pa je bil pozneje komandant Fraao Krese-Ceban. Sedmo obletnico borne praznovali 4. septembra lSiS na kraju ustanovitve brigade, v gozdu pri Trebelnem, kamor vabimo že sedaj vse borke in borce, predvsem pa partizane in oficirje Gubčeve brigade.
KANAL. Prebivalci Brd so poleg dragega napornega dela morali na glavi ail ramenih prenašati dnevno po več tisoč metrov daleč potrebno vodo, ki včasih ni bila dobra niti za živino. Geslo »Vsi mladi in stari frontovei hočemo graditi vodovod v naša Brda!« so razgibali Brda. Kjer koli si bil in kamor koli si prišel, vsepovsod so nasmejani in upravičeno veseli Brici pripovedovali o pričetku gradnje vodovoda. Antonu Sfiligoju, člana Kmetske obdelovalne zadruge iz Do-brovega, frontoveu Mihi, Rudolfu Ambrožiču iz Cerovega so sledili novi in novi frontevci, ki 90 pomnoževali prvo brigado, _ ki šteje danes že lil brigadirjev. Brigada dnevno številično narašča kljub temu, d3 imajo Brici danes toliko napornega dela vsepovsod, doma na svojih gospodarstvih in v kmetijskih zadrugah. Ne tako številčna brigada kot danes, ko šteje že 131 brigadirjev, dela že od 1. t. m. in je do danes z velikim naporom izkopala pri izkopu rezervama na Vrhulju in pri črpalki ob Soči preko MOm' zemlje. Na grafikonu, k: so ga napravili, bodo lahko zasledoval! brigadirji dnevne uspehe. Ob napornem delu pa se bodo frontovei udejstvovali na vseh področjih kaltumc-prosvetne dejavnosti, Med drugim bodo ustanovili tudi svoj pevski zbor, dramatsko skupine itd. Tudi študirali bodo. Ob predavanjih, ki jih bodo imeli, se bodo ideološko vzgajali, kar jim bo dajalo svetio nacetilo še za nadaljnje in aktivnejše dele.	N.
TOLČE. V Tolčah na Tolminskem eo nedavno odprli zadružni dom. Dom stoji na najlepšem prostoru v vasi in obsega peleg enajst razsežnih in lepih prostorov v glavni stavo! še gospodarsko poslopje z male dvorane in odrom. Vse Jc obzidano, v sredini pa je prostorno dvorišče, Poleg zadružne trgovine, skladišč i* pisarn, bodo imeli v zadružnem domu svoj sedež še KLO, vse krajevne množične organizacije ter krajevno čevljarsko in krojaško podjetje.
KOPER (Istra). Na zadnjem zasedanja okrožnega sveta Zveze antifašistične mladine v istrskem okrožju je mladina ugo-
tovila velike uspehe na vseh področjih dela. Predvsem pa so pokazali istrski mladinci velik delovni polet za obnovo
in gospodarski naprtVek v Istri. V tovarnah, na raznih gradbiščih in v podjetjih je dobilo 48 mladincev častne naslove udarnikov. Velik je dosedanji delež mladine pri izvedbi gospodarskega načrta v istrskem okrožja. Letos od januarja do začetka avgusta je 2.508 mladincev in mladink napravilo 145.250 delovnih nr v vrednosti 2 milijonov 555 tisoč dinarjev. Samo pri gradnji nove ceste Šsnarje— Nava vas je_ sodelovalo 350 mladineev, pri izholjševalnih delih v dolini Mirne p* 120 mladincev, 200 mladincev in mladink Pa je nedavno odšlo na gradbišče Novega Beograda,
MAREZIGE (Istra). Marc Žani so ae malodane zagrizli v tekmovanje, ki ga Je razpisal okrožni SIAU pod geslom »Za obnovo jn gradnjo zadružnih domov«. Marežanski sektor obsega tele vasi: Burje, Bernetiče, Sabadine in Bar-žane. Na področju teh vasi je 35S elanov SIAU napravilo v zadnjih štirinajstih dneh meseca julija nad 1580 prostovoljnih delovnih ar. Največ dela so opravili pri rraditvi zadružnega doma in pri čiščenju napajališč. V tem časn so imeli tri množične sestanke, na katerih so obravnavali gospodarska, kulturna in splošna politična vprašanja.
SEGET (Istra). 2e dobro leto dela kmečka obdelovalna zadruga v Segetu. Zadrnga šteje 3* družin s 10" člani. Lanske izkušnje pri obdelavi zemlje so letos s pridom iskoristili. Pridelali so dovolj pšenice z» lastne potrebe in še a» skup-nest Je bedo oddali 71 stoter. Za prihodnje lete pa hode posejali 118 stetov jn še bolj povečal) pridelek. Zadmgarji v Segetu, nekdanji koloni treh bratov de Franceshijev. go danes lastniki zemlje, katero so toliko let obdelovali. Imajo 388 ha obdelovalne zemlje, od katere je 280 ha vinogradov in njiv, IM ha pa pašnikov in gozda. Redijo *5 glav goved» živine. 38 ovac in 17 prašičev. Letos in »rihodnjc leto pa bodo to število živin« še povečali.
Ponovna zmaga jugoslovanskih atletov
Jugoslavija ie premagala Luksemburg 70:36
Po pomembni in prepričljivi zmagi ju-roslovansiih atletov nad reprezentanco Belgije, so naši tekmovalci odpotovali v Luksemburg, kjer so se preteklo sredo pomerili z izbrano vrsto atletov Luksemburga. Jugoslovani so tudi tokrat pokazali visoke sposobnosti in kvaliteto jugoslovanskega športa ter prepričljivo premagali nasprotnika v razmerju 70:3S točkami. Bezultati eo bili naslednji:
IM m: L Brnad (J) 18,S sei.; 2, Sabolo-
vič (J) 11,9 sek.; 3. Hammer I (L) 11,1
sek.; — 4t0 m: 1. Gačič (J) 49,4 sek., 2. Stankovič (J) 566, 3. Kaehun. (L) 51,0; — 1500 m: 1. Ceraj (J) 3:56,2 min., 2. Bartul (L) 3:57,5, 3. Stelanovič (J) 4:09,6 min.; — 3068 m: 1. Mihalič (J) 8:42,6 min., 2. Prisdell (L) 8:43,8; — 4 X 100 m:	Jugo-
slavija (Kačič, Sabolovič, Brnad, Stefanovič) 42,4sek.;	2. Luxemburg 41,0; —
skok v višino: 1. Dimitrijev^ (J) 1,8# m,
2.	Vukovič (J) l,S8jn, 3. Kneffer (L) 1,70;
—	skok v daljino: L Brnad (J) 0,32 m,
2. Hammer I (L) 6,82, 3. Hammer II (L) 3,66; — krogla:	Kmpalija (J) 14,54 m,
2. Kremmer (L) 13,30, 3. Gubijan (J) 13,8;
—	kopje: 1. Vujačič (J) 61,S0m, 2. Dede-lingen (L) 56,62, 3. Fontels (L) 51,68; — disk: 1. Žerjal (J) 47,75 m, 2. lieb ul a (J) 41,64, 3. TVachner (L) 40,45 m.
izven konkurence sta vrgla kladivo Gubijan in Berec. Gubijan je beležil 53,36 m, Beree pa 50,40 m.
V Novem Sadu državno prvenstvo v tenisu
Pretekli ponedeljek se je začelo v Novem Sadu četrto teniško prvenstvo posameznikov Jugoslavije. Sodeluje 32 elanov, 16 članic, 16 mladincev in 8 mladink. Slovenijo zastopajo 4 člani, 3 članice in po 2 mladinca in mladinki.
Na prvenstvu, ki traja od 8. do 15. t.
m.	tekmujejo vsi najboljši jugoslovanski teniški igralci in igralke. Novost letošnjega tekmovanja je v' tem, da igrajo po eup Sistemu do polfinala, polfinalisti pa igrajo vsak z vsakim. Mitič, Sranovie, Balada, Milojkovič in Lazslo, ki so trenutno na turneji v inozemstvu, bodo prav tako sodelovali na državnem prvenstvu.
Med slovenskimi igralci je v prvem kolu slovenski prvak Razboršek premagal Cerina 6:2, 6:4, medtem ko je Milavec izgubil proti Pavloviču z rezultatom 6:8, 6:0, 6:4. V drugem duevu je Bojovič premagal Čebularja s 6:3, nakar je Čebular pri stanja 1:0 v gamesib v drugem setu predal igro nasprotniku.
Med članicami je slovenska^ prvakinja Voglarjeva premagala Cacinočičevo 11:9,
6:1, Zamanja pa je izgubila proti Krsto-nošičevi 0:6, 2:6.
Mladinec Bergant je izgubil proti Vu-četiču s 3:6, 3:6, slovenski mladinski prvak Žerovec pa je premagal Stefanoviča 6:2. 18:8. V četrtfinalu pa je Žerovec izgubil proti pretedentu za prvo mesto Nikoliču s 4:6, 6:4, 4:6.
Med mladinkami je Tropova premagala Molnarjevo 6:3, 7:5, medtem ko jo Vvtn-terhalterjeva podlegla Modjanskijevi 3:6, 3:6. V naslednji igri je Tropova premagala Kerctičevo 3:6. 6:2, 6:1, medtem ko Je v polfinalu izgubila proti Panajoti-čevi s 5:7, 0:6.
V igrah uarov med mladinci sta par Filipovič, Stefanovič premagala par Žerovec, Bergant 6:1, 7:5. Dvojica članic Za-manja, Trop jo premagala Koch, Molnar 6:0, 6:2, medtem ko sta Voglarjeva in Čopova izgubili proti Curilovičevi in Čačinovičev! 4:6, 6:8. Par Bečak, Mamožič pa je premagal dvojico Winterhalter, Milojkovič 6:3, 6:8.
Disciplina — ps*vi p ©gaj za nsppedek!
Kakor smo že objavili, se je v začetku tega meseca začel v Ljubljani prvi skupni trening najboljših nogometašev Slovenije, ki ga vodi znani zvezni trener-tnsiraktar tov. Bročič. Nogometna zveza Slovenije je skušala organizirati ta trening ie pred mesci, vendar zaradi velike zaposlenosti tov. Bročiča, se je trening mogel začeti šele pred desetimi dnevi.
Namen tega skupnega treninga je, da ge naši najboljši nogometaši in republiški trenerji seznanijo z najmodernejšim sistemom nogometne igre, s čimer naj bi se kvaliteta slovenskega nogometa nujno dvignila na višjo raven.
Medtem, ko se je Nogometna zveza vsestransko prizadevala, da bi tre-* n to 3 čin* bolje uspel, nekatera društva iz klubaških in sebičnih namenov niso hotela razumeti pomembnosti te edin-.
Trifunovič - Najdorf !0« pariijja necdäoce«M>
Deseta par-ija dvoboja ^ied mojstroma« Trifunovičem in Najdorfom» ki j© biia^ odigrana v sredo, se jö končala po 26 potezi neodločeno. Stanje dvoboja je 5:o. Danes bosta igrala enajsto partijo.
stvene priložnosti. Tako n. pr. sta vse »raje vredna Sobota in Rndar, ki nista samo poslali določenih igralcev, temveč niše prišli niti predstavniki _ kluba na sejo izvršnega odbora XZ, ki_ je bila 9. t. m. niti niso opravičili svoje odsotnosti. Nasprotno pa je mariborski Branik dal lop vzgled, ker je poslal vso določene igralce, poleg ^tega se ponudil nekatere druge nogomteše, ki so trenutno v dobri formi.
Ti primeri so najboljši dokaz, da so v našem šoortnem življenju še vedno nezdravi pojavi, čigar povzročitelje jo treba nujno odstraniti iz fizkultumega področja!
Zaradi nedisciplinranostl se do nadalj-nega suspedirata nogometni sekciji Rudarja (Trbovlje) in Sobote (Murska Sobota). Suspenz stopi v veljavo od dneva objave v dnevnem časopisju.
Nogometna zveza Slovenije
Nogometaši Litostroja so v tekmovanju za pokal maršala Tita premagali moštvo Bračiča iz Kočevja z rezultatom 4:3 (0:1).
Sindikalni veslaški turnir, na katerem bodo sodelovalo sindikalne skupino iz vse državo, bo 28. avgusta v Zemunu.
Atletsko srečanje moških reprezentanc Srbije in Slovenije bo 22. t. m. v N*p-vem Sadu. Obenem bo v Celju atletski-troboj med ženskimi reprezentancami’ Srbije, Hrvatske in Slovenije.________
Opozorilo vsem imetnikom tovornih motornih vozil v zvezi s sečnjo drv
V zvezi z navodili republiškega štaba za sečnjo drv oblastnim in okrajnim štabom, vsem poverjeništvom ter gozdnim gospodarstvom glede sečnje in spravila drv za široko potrošnjo in za sindikalne podružnice, opozarja ministrstvo za lokalni promet vse imetnike tovornih motornih vozil na svoje-časno navodilo v dnevnem tisku, ki ga v naslednjem ponavljamo:
Opozarjamo vse imetnike tovornih motornih vozil, da morajo brezpogojno-skrbeti za pravilno in racionalno izkoriščanje svojega tovornega voznega parka v smislu odredbe o izkoriščanju praznih voženj tovornih motornih vozil (Uradni list FLRJ št. 29-217/48); in pravilnika o čuvanju, vzdrževanju in izkoriščanju cestnih motornih vozil (Uradni list FLRJ št. 2-7/49), ker 'ci v nasprotnem primeru zagrešili prekr-lek. ki se po določbah teh predpisov kaznuje.
Obveščeni smo, da posamezni imetniki tovornih motornih vozil izražajo pripravljenost pomagati okrajnim štabom za sečnjo drv s prevozi, toda s pogojem, da jim ministrstvo za gozdarstvo preskrbi za take prevoze posebej tekoča goriva in mazila. Tako stališče je zgrešeno in. neplansko. Prevozne usluge niso planirane po koristnikih uslug in vrsti blaga, temveč po ugotovljenih prevoznih potrebah in je za njihovo izvršitev lastnikom vozil dodeljen kontingent tekočih goriv in mazil. Ker pa so prevozne potrebe znatno višje od prevoznih možnosti, je bilo neogibno potrebno predpisati omejitve za neracionalne prevoze, da se tako zagotove prevozna sredstva za prevoze, ki so za izvršitev plana neogibne. Predpisano znižanje porabe tekočih pogonskih goriv ima razen tega še ta namen, da se znižajo prevozni stroški in doseže prihranek goriva.
Ce to prenesemo na konkretno pomoč štabom za sečnjo drv, ki so dolžni preskrbeti drva za široko potrošnjo, takoj spoznamo, da moramo nuditi sindikalnim podružnicam in štabom pri prevozu drv do železniških postaj oziroma potrošniških središč vso pomoč, in sicer v vsakem primeru, kadar nam to sredstva dopuščajo. Ta pomoč ne sme biti vezana na noben pogoj glede povračila pogonskega sredstva ali dobave drugega materiala.
Imetnikom vozil, ki bodo dali svoja tovorna motorna vozila na razpolago štabom za sečnjo drv oziroma sindikalnim podružnicam, bodo pristojna poverjeništva za lokalni promet okrajnih ljudskih odborov povrnila porabljeno pogonsko gorivo.
V dokaz izvršenih prevozov lesa za štabe za sečnjo drv oziroma za sindikalne podružnice predloži imetnik vozila dotični potni nalog v potrditev štabu za sečnjo drv s seznamom, v katerem je navesti prevožene kilometre, izvršene tonske kilometre, prepeljano količino drv v kubičnih metrih in porabo pogonskega materiala. Potni nalog in zahtevane podatke predloži lastnik vozila poverjeništvu za lokalni promet pristojnega okrajnega ljudskega odbora do 5. dne v mesecu. Poverjeništva za lokalni promet okrajnih ljudskih odborov zbirajo ta poročila od vseh podjetij svojega okraja, jih pre-kontrolirajo glede na predpisane norme potrošnje pogonskega goriva za izvršeno delo in* sestavijo rekapitulacijo prevozov in porabe pogonskega goriva z istimi podatki ter jih mesečno predlagajo pristojnemu poverjeništvu za lokalni promet oblastnega ljudskega odbora, ki jim bo po pregledu takoj dostavil bone v višini porabe.
Ministrstvo za lokalni promet
Rudar : SVSsialac (Bgd) 2:2
Nogometno moštvo beograjskega Metalca, ki so v Ljubljani pripravlja za. bližnja srečanja s švicarskimi klubi, je preteklo sredo odigralo v Trbovljah prijateljsko tekmo z Rudarjem. Po zanimivi igri se je tekma končala neodločeno 3:3 (3:1). V prvem, polčasu so bili domačini v premoči, po odmoru pa eo prevzeli pobudo Beograjčani, ki so dali dva gola Neodločen rezultat je za Rudarja vsekakor velik uspeh.
Pred odhodni v Švioo. bo Metalac odigral še štiri prijateljske tekme in sicer v Gorici, na Jsonieah, v Ljubljani proti Odredu in v Mariboru.
Prosfejwoljs*® delo in šport
Strelska družina Elektra je priredila preteklo nedeljo v Tacnu nagradno tekmovanje v streljanju z zračno puško. Prostovoljni delavci podjetij Elektrogospodarstva se v Tacnu zbirajo vsak dan, da očistijo dotočni kanal ter tako ustvarijo predpogoje za. možnost večje produkcije električne energije iz t© centrale. Prostovoljni delavci so z veseljem in zanimanjem pozdravili idejp Elektre, da jim nudi priložnost udejstvovati se tudi v strelskem športu. Strelska družina Elektre je s tem ponovno dokazala, da koraka po pravilni poti. Ce upoštevamo, da je streljalo nad 40 tekmovalcev, tedaj je prav gotovo bil dosežen pravi namen prireditve — nuditi čim več udeležencem .prostovoljnega dela primemo razvedrilo, hkrati pa jim nuditi priložnost, da v medsebojni borbi pokažejo svoje veselje in smisel za strelski šport.
Najboljši strelci so prejeli lepa praktična darila.	—et
Drobne
V	Titogradu bo 28. avgusta atletski dvoboj med reprezentancama Dalmacije in trne gore.
Nogometaši trboveljskega Rudarja so
preteklo nedeljo v prijateljski tekmi premagali moštvo zagrebške Mladosti z rezultatom 4:1 (l:0)r
Od 12. do 16. avgusta bo v Kopenhagenu mednarodno atletsko tekmovanje, ki se ga bodo udeležili gluhonemi atleti. Doslej se je. prijavilo okrog 500 tekmovalcev iz 15 držav.
V	Gottvraldovu sta tekmovali italijanska in Sc-SboslovaSka Bernska atletska reprezentanca. Zmagale so predstavnice Italije z 52:42 točkam. Najboljši rezultati: ICO m: Sičnerova (ČSR) 12,3 6ek., 800 m: Matos (CSR) 2:205, 4X100m: Italija 49,0 sek., a» m: TagliaTeri (I) 25.8 šok., 80 m z zaprekami: Sičnerova (CSR) 12, Seek., met diska: CordioLe (I) 42.6 m. Skok v daljino: Pieruzi (D 5,66m.
Atleti Madžarsko so premagali reprezentanco Romunijo z rezultatom 128:95.
KOSAEKA
Danes Spartak : Železničar
Ligaško košarkaško moštvo ljubljanskega železničarja so bo danes zvečer v prijateljski tekmi pomerilo s Spartaken iz Subotice. Ker se obe moštvi marljivo pripravljata za prihodnjo sezono, se pričakuje. da bo tekma zanimiva. Zečje ob 21 na igrišču Ljuba Šercerja v Šiški.
KOLEDAE
Petek, 12. avgusta: Dobrogcst, Klara. Sobota, 13. avgusta: Hipolit.
SPOMINSKI DNEVI 12. Vlil. 1942. — Na Viču pri Ljubljani ustreljen mladi proletarski pisatelj Ton© Čufar.
12. VIII. 1944. — Sestanek Churchilla in Tita v Neaplju.
DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna. Tromosti e, Trg Franceta Prešerna .
•
Danes ob 19 imajo V6i Kajuhovei zbor na I. drž. gimnaziji. — Sekretariat. 2010-n Pionirji - brigadirji II. ljubljanske delovne brigade rajona Rakovnik-Vič imajo zbor 12. t. m. ob 16 pred VI. gimnazijo v Šubičevi ulici. Ker je isti dan ob 17 pregled vseh ljubljanskih brigad, je zbor obvezen za vsakega prijavljenega pionirja ali pionirko. — EK LMS IV.
2009-n
Izlet v Rovinj. Okrajni odbor zveze VVI Kranj obvešča, da bo izlet v Rovinj v soboto 13. t. m. Odhod vlaka iz Kranja ob 9 zvečer. Kontrolne karte prinesite s seboj.	2005-n
PUTNIK obvešča vse sindikalne podružnice, da bo redno vsako soboto organizirali dvodnevne izlete v Portorož. Odhod iz Ljubljane vsako soboto ob 14.30 in povratek v Ljubljano v nedeljo ob 23. — Sindikalne podružnice naj takoj prijavijo kolektivno svoje člane v filijali Putnika. Ljubljana.
BOŽIDAR JAKAC. Retrospektivna razstava v Moderni galeriji bo odprta od 9. do 19. zadnji dan v nedeljo 11. avg.
Medieinci! Danes ob 19. obvezni sestanek aktiva LMS-a za III., IV. letnik in absolvente — v knjižnici	2013-n
Izpiti na Tehniški visoki šoli v Beogradu
Sprejemni izpiti na Tehniški visoki šoli v Beogradu (na vseh fakultetah) bodo od 1. do 10. septembra. Prijavo je poslati od 15. do 25. avgusta. 1949. To velja same za kandidate na teritoriju. LR Srbije, dočim bodo kandi. dati iz ostalih republik opravljali izpite na fakultetah oziroma pedagoških šolah svoje republike. Izpit bo samo iz matematike (srednješolsko gradivo), izvzemši arhitektonsko fakulteto, kjer se poleg matematike opravlja še izpit iz prostoročnega risanja-
Vpis novih študentov bo od 1. do
5.	septembra, razen na Tehniški visoki šoli, kjer bo od 11. do 15. septembra
Vpis starih študentov (prijavljanje semestra) bo od 20. do 30. septembra in. od 20. do 28. februarja.
Poznejši vpis more odobriti rektor najpozneje deset dni po rednem vpisovanju. Po tem roku poznejšega vpi. sa ne bo.
Prijave za izpite je treba vložiti od 15. do 25. avgusta, od 1. do 5. januarja in od 21. do 25. maja.
V	primeru, da študent ne- more osebno prijaviti izpita, ga lahko prijavi dekanatu s priporočenim pismom ali pismeno preko LMS svoje fakultete.
Prijavo izpita je treba izvršiti na predpisanih obrazcih.
Študent mora na prijavi označiti ali je izpit reden ali ponoven.
V	enem izpitnem roku se morajo na.ipreje opraviti zaostali izpiti, nato šele redni, študent, ki ne opravi zaostalih izpitov, izgubi pravico do prijavljanja rednih izpitov.
Septembrski rok izpitov bo od 6. do 20. septembra; januarski od 25. ja. nuarja do 10. februarja, junijski pa od 6. do 20. junija.
Izpiti se moreje Izjemno vršiti in podaljšati po določenem roku z dovoljenjem rektorja samo v primeru, ako se za določen predmet prijavi večje število kandidatov.
Predavanja na univerzi in visokih šolah se začnejo v zimskem semestru 1. oktobra in trajajo do 15. januarja 1. 1950, a v poletnem 16. februarja in trajajo do 25. maja.
Semestralne počitnice se začnejo
16.	januarja ln trajajo do 15. februarja 1950.
Minister vlade LR Srbije, predsednik komiteja Milka Minić 1. r.
Ministrstvo za trgovino in preskrbo LR Slovenije obvešča:
vso oblastne in okrajne ljudske odbore ter direktne koristnike, da se delijo mlev-ski izdelki tudi za drugo polovico meseca avgusta potrošnikom zagotovljene preskrbe v enotni moki. Glede delitve koruznih ir alkov se ravnajte po okrožnici Op. 1,-1 št. 32-2718 z da© 30. julija 1S49 in zagotovite pri delitvi koruznih izdelkov prednost kategoriji GD (Rl-š).	—
Iz pisarne MTP.
Obvestila
TOVARNA UČIL V ČRNOMLJU
obvešča vsa podjetja in ustanove, g katerimi je v poslovnih stikih, da se je preselila iz Ljubljane. Zaloška e. 77, v Črnomelj. Njen naslo-v je: Tovarna učil, Črnomelj, tel. št. 47. Bančna zveza: Podružnica Narodne banke v Črnomlju. — 662-36171-0.	3344-1
POZIV!
Okrajno odkupno podjetje Dravograd s sedežem v Slovenjem Gradcu, preide zaradi ustanovitve novih specializiranih pedjtij z današnjim nnem v likvidacijo. Pozivamo vse dolžnike, da poravnajo najpozneje do 25. t. m. vse obveznosti. Po tem roku jih bomo izterjali. Upniki naj prijavijo svojo terjatve najpozneje v 14 dneh po objavi v Uradnem listu. Po tem roku prijavljenih terjatev ne bomo priznavali. — Likvidacijski odbor. 3303-1
OBVEŠČAMO,
da sprejemamo stranko samo ob torkih -in petkih od 8 do 12; izdaja blaga iz tovarne pa je dnevno od 6. do 14. ure. I Opozarjamo, da v nobenem primera ne ! bomo delali izjem glede sprejemanja strank in izdaj© blaga izven določenega ’asa. — Tovarna emajlirane posode,
olje.	8341-1
ČEBELARJI, POZOR!
V	ponedeljek zvečer od 15. na 16. av-
gusta bo iz Ljubljane do Murske Soboto posebni čebelarski vlak peljal čebele na ajdovo pašo. Odbod iz Ljubljano bo 15. avgusta točno ob 23. uri. Tisti čebelarji iz Gorenjske, ki bodo vozili svojo čebele na ajdovo pašo na Dolenjsko, bodo imeli odhod iz Ljubljane IG. avgusta ob 5. uri zjutraj. Vsi prevaževalci naj se takoj povežejo z odločujočo železniško postajo, naročijo vagone in se natančno držijo danih navodil. — Čebelarska zadruga za Slovenijo v Ljubljani.	334S-I
ŽREBANJE SREČK
se je že pričelo ln bo trajalo ves avgušt. — Poleg 40.000 dobitkov bodo
zadnji dan, to je 31. avgusta izžrebane še tri premije: 600.000, 300.000 in 200.000 din. — Čim preje kupiš srečko, tem večje Je upanje da bo tvoja srečka izžrebana; premijo pa lahko dobiš zadnji dan!
Kolektura srečk. Ljubljana, Tyrseva II
J UBIJANA UNION:	ameriški film.
»Straža na Renu«. Obzornik 34. — Predstavi ob 1830 in 20.30 uri. — SLOGA: ameriški film »Mr. Smith v senatu«, F. N. 179.	— Predstavo ob
17.30	in 20.30. — TIVOLI: sovjetski fibn »Tretji udarec«, Mesečnik JA — Predstava ob 20.30. — TRIGLAV: ameriški film »Tarzanov zaklad«, tednik. Predstava ob 20. — SISKA: sovjetski film »Sin polka«, tednik, predstava ob 20.
MARIBOR UDARNIK: italijanski film »Tragičen lov«, tednik. Predstavi ob
18.30	in 20.30. — LETNI MARIBOR: sovjetski film »Obveščevalec«, tednik. Predstava ob 20.30.
CELJE METROPOL, ameriški film »Noč v Casablanci«, tednik.
KAMNIK: sovjetski film »Pomlad«, tednik.
KRANJ STORŽIČ: francoski film »kavarna v pristanišču«, tednik. — SVOBODA: češki film »Resnica zmaguje«, t erinik
JESENICE MESTNI:	Angleški film
»Hamlet«, brez tednika. Predstavi ob
16.30	in 20.
PTUJ: avstrijski film »Dolga pot«, tednik. NOVO MESTO:	Češki film »Sirena«,
predstava ob 20.30.
K O N C/E, R T V
Drugi vedri večer bo v torek IG. avg. ob 20. uri na magistratu s popolnc-ina novim sporedom. V glavnem sodelujeta tudi tokrat kvartet Fantje na vasi in Milčinski-Ježek. Vstopnice od jutri daljo v knjigarni muzikali j.	2012-n
št£¥e
prinaša v bakrotisku: Tovarna aluminija v Straišču — Po domovini — Poljanski zadružniki — Starina in nevina onkraj Mure — Zadružniki na Jadranu — Tekmovanje na vodi — Iz kulturnega življenja Makedonije — Kopiranje srednjeveških Iresk;
v besedilu: Makedonija v zgodovini in danes — Štiri spomenice o Koroški
—	Človek in vročina — Hmelj ženijo
—	Umetnostni spomeniki Slovenske Krajine — G. B. Shaw, 93 letnik — Vihar, ki vstaja — Filmski obzornik: Vode nam bodo pokorne (konec) — Sovjetski film o Mičurinu — Gospod Gomza (črtica Katarine Scurove) — Beseda o aluminiju — Mladini sonca in morja! — Poleg tega: filatelija, šah, večerno razvedrilo, radio, karikatura i. t. d.
DTovarišK izide vsak petek in stane mesečno 25.— din, posamezna številka 8. —din. — Uprava je v Ljubljani. Se-lenburgova ulica štev. 5, teieion 38-36.
Se»
Spored za petek
Poročila ob 5.15, 6.20, 12.30, 14.30, 19.30 in ob 22.00.
5.00	Pozdrav delovnim ljudem; 6.00 Jutranji .koncert; 12.00 Opoldanski koncert — na dboredu: Violinski kouee-rt F. Mendelssohna; 12.45 Lahka glaßba; 13.00 Oddaja za ljudsko odbore: Izgradnja gospodarskih poslopij in silosov po obdelovalnih zadrugah; 13.20 Igra mali orkester mariborske radijsko postaje p. v. Rajka Sikoška (prenos iz Maribora); 14.00 Iz slovenske solistične in komora© glasbe; 14.45 Poje vokalni kvintet zbora CDJA; 15.00 Kiutumi pregled: 15.10 Igra Mali orkester Radia Ljubljana p. v. Alberta Jermola; 18.30 Pogovor s pionirji; 19.00 Iz oper Umberta Giordana in Cilee; 19.45 Zabavna glasba; 20.00 Radijski dnevnik; 29.15 Popularni večerni koncert; 21.00 Poje komorni zbor iz Trsta p. v. Ubalda Vrabca; 21.30 Lahek glasbeni spored; 22.30 Igrajo mali orkestri: 23.00 L. v. Beethoven: Senata za violino in klavir op. 47 (Kreutzer) — izvajata Karlo Rupel in Marjan Lipovšek.
SoSSiWC»
SPREJEM UČENČEV V TRANSFORTXO KOMERCIALNO ŽELEZNIŠKO ŠOLO V PODBRDU
Šola za učence komercialno transportne stroke se je preselila iz Beograda v Podbrdo. Vsi, ki namravajo stopiti v to šolo, naj vložijo prošnjo na Upravo za vlakovne odpravnike Vižmarje do 20. a-g. Vsa pojasnila daje omenjena šola, kakor tudi Odsek za izgraditev in dvig kadrov Di-' rekcije drž. železnic Ljubljana. 3345-1
ZAKLJUČEK DELITVE MLEVSKIH IZDELKOV ZA MESEC JULIJ
Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO v Ljubljani obvešča vso potrošnike, da se dele vse vrste mlevskih izdelkov na živilske in dodatne nakaznice za mesec julij do vključno ponedeljka, 15. t. m.
Nadalje se do istega dne deli kaša, marmelada, prava kava in milo, kar je bilo razpisano za živilske nakaznice za mesec julij.
Opozarjamo potrošnike, da se po navedenem roku navedeno blago na živilske nakaznice za mesec julij v nobenem primeru n© bo več delilo, zato naj si ga potrošniki sigurno nabavijo do določenega dne.
. ODDAJA ODREZKOV
Pozivamo vse razdeljevale© raeionira-nik živil mesta Ljubljane, da oddajo odrezka za mesec julij t. 1. za mlevske izdelke, marmelado, pravo kavo iu milo na pristojnih mestih najpozneje v sredo 17. t. m. od 8. do 12. ure.
Nadalje pozivamo vse razdeljevalce živil. da prijavijo preostalo zalogo mlevskih izdelkov po končani delitvi za mesec julij t. j. 15. t. m. zvečer svoji upravi, oziroma zvezi, magazini pa tukajšnjemu poverjeništvu in sicer v torek 16. t. m.
Prijave morajo biti izpolnjene natančno in za vsako vrsto mlevskih izdelkov posebej.
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEREOLOŠKE SLUŽBE Stanje 11. avgusta: Središče azorskega anticiklona se. je umaknilo nekoliko proti severozahodu. V Genovskem zalivu pa se še stalno drži depresijsko jedro, ki se polagoma premike proti vzhodu. Zaradi tega traja v Sloveniji še nadaljc nestalno vreme.
VREMENSKA NAPOVED za petek 12. avgusta: še nestalno vreme s spremenljivo oblačnostjo in krajevnimi padavinami. Temperatura bo padla na 20° C.
IZGUBLJENO osebno Izkazmlco na ime Simončič Severina, vrnit© proti nagradi: Streliška S. 17040-14 DNE 7. t. m. v vi altu Pragersko— Ljubljana pomotoma vzet kovčeg — vrniti proti nagradi: Horvat Štefan, Gradilišče Lavrica, — pošta Škof* ljica.	1704LA4
ZAMENJAM dvosobno stanovanje V Mariboru, center, za enosobno V Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku SP.	17042-10
DNE 7. avgusta je bila izgubljena mo. ška ura z verižico od kopališča do vodovodnega stolpa. Poštenega najditelja prosim, naj odda: Cigler Karel, »Projekt«, Zlato polje, Kranj, Gorenjsko.	17017-14
MED VOŽNJO iz Ljubljane v Maribor 15- julija sta bili izgubljeni s tovor, nega avtomobila dve novi avtogumi dimenzije 34x7. znamke Dunlop. — Najditelja In vsakogar, ki bi mu bila najdba gum znana, prosim, da javf »Slovenija-avto« Maribor. 17000-14 NAOČNIKE v črni škatli izgubljene
10.	avgusta na cesti Črnuče—Men. geš—Kamnik. Pošten najditelj naj jih vrne proti nagradi, Strmole Ro. zi. Trzin.	17053-14
IZ GRADOVLJ po cesti do Zaloga sem izgubil denarnico z dokumenti. Prosim najditelja, da mi vrne dokumen. te, denar el naj obdrži za nagrado,
17054-14
IZGUBIL SE JE pes volčjak 8. julija znamke 791. Kdor ga izsledi naj javi proti nagradi na Julij Golob, kros jač. Poljanska cesta 68.	17055.14
DENAR je bil najden. Vprašat! Trnovski pristan 40-1. levo od 16. do
18.	ure.	17056-14
DVA SEDEM TEDNOV stara kratkodlaka istrska braka (mati JRB 434) proda takoj Lovska družina Ljubija. na_št. Vid. Vprašati pri Dolničar Janezu. Ljubljana, Celovška 240.
17057*5
OD PRODAJALKE opazovano tovarišico, ki je 10- t. m. med 9. in 10 uro v Magazinu prosvetnih delavcev vzela kuverto, v kateri je bilo šest oblačilnih nakaznic, sindikalna iz. kaznica, legitimacija OF in izkazhl* ca magazina, prosim, da mi navedeno vrne.	17058-14
PRODAMO KNJIGE, umetniške, znanstvene in antične. Ogled vsak dan v Jakopičevem paviljonu od 9. do 12, in od 14. do 17- ure.	1705'2-Hs
PASJA VERIŽICA je bila izgubljena
10.	t. m. od Vrtače do šišenskega vrha. Prosim, oddajte jo ogl- odi,
17051-14
ZAMENJAM dvosobno stanovanje v Zemunu za enako v Ljubljani. Ogla. site se Gallusovo nabrežje ll-III. — Kraoež.	17050-10
NA CESTI BLED (Kazina) do Kranja je bila izgubljena aktovka s sedmimi komadi kopalnih hlačk. Pošten najditelj naj sporoči svoj naslov podr. SP Kranj.	17049.14
PROSIM tov., ki nam je dala na razpolago svojo kabino na Bledu, v kateri sem pozabila kopalno obleko in bele nogavice, da sporoči svoj naslov podruž. SP Kranj. 17048-14 DNE 9. t. m. sem na brzovlaku Beo. grad—Ljubljana pri iztopu v Trbovljah ob 10. uri dopoldne pozabila žensko jopico. — Prosim poštenega najditelja, da mi vrne ali javi naslov na Koželj Olga, Trbovlje Loke štev. 110.	17C47-14
V SREDO 10. t. m. m! je bila v pro. dajalni Mestne klavnice vzeta živil, ska karta R22 brez imena. Osebo prosim, da mi jo vrne po pošti na naslov Janša Jože. švabičeva ul. 1. Trnovo. Stroške povrnem. 17046-14 IZGUBILA sem rjavo aktovko, torbico, listnico, okoli 1700. naočnike, živilske, industrijske karte, itd. Najditelja lepo prosim. da vrne prot! nagradi Zaletel, Vižmarje 19B -St. Vid.	17047.14
IZGUBIL sem rjavo listnico z legitimacijami na ime: Pengov Božidar, akademski kipar. Kolodvorska 20. dne 9. avgusta med 11 in 12 na poti Kolodvorska—šelenburgova ulica. — Prosim najditelja, da vrne legitimacije na gornji naslov	17060-14
IZGUBLJENO levo otroško oosnko, sivo. po Celovški cesti — vrnit!: Celovška cesta 28.	17061-14
IJsWlt SOS
Umrla je naša draga mama, babica,
prababica, sestra, teta in svakinja Mimi Gliha, rojena Stenar. Pogreb bo v soboto 13. avgusta ob 17 iz kapelice sv. Marije. Ljubljana, Solit, Novo mesto, Tl. avgusta 1949. žalujoče rodbine: Stopar, Gliha. Turk, Dular. 3S43-I Umrl je v 49. letu starosti Ivan Fov-Še. Pokopali smo ga 10. t. m. na Bledu, žalujoča žer.a Frančiška, mati, bratje in sestre.	3315.1
Umrl je p. Ferdinand Zajec, frančiškan. organist in slikar. Pogreb bo v soboto ob 9 uri dopoiđn© v Sodražici. Žalujoča frančiškanska družina v Ljubljani.
Zahvale
Vsem, ki so spremili na zadnji poti našega dragega očeta Jožeta Kunstlja, so iskreno zahvaljujemo, posebno njegovim sodelavcem, sorodnikom. Slov. Javornik- Rodbina Kunstelj.	3229-1
Ob bridki izgubi nagega Lojzeta Štruklja se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja, pevcem za poslovilno pc-?ie. uradništvu mestnega podjetja »Beton«, vsem prijateljem in znancem. ki so mu lajšali poslednje ure ter vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji * oti. žalujoči ostali.	S340-I
“5=*^?™ j Jacques
Roumain
«Vladarji
— Torej, sinko moj, ko je umrl pokojni Johannes Lon-Jeannis, — rekli so mu general Lonjeannis, ker je bil v vojni s kakosi* 1) — je bilo treba priti na razdelitev zemlje.
To je bil pravi d on,1) če se ga spominjaš, tega generala Lonjeannisa, svetskega črnca, patriarha. Takega formata ni nobeden več. Po njem smo bili tako rekoč vsi sorodniki. Naredi! je otrok brez števila. Z moio lastno staro teto ie imel Dorisko, očeta tega Gervilena; peklensko prekletstvo naj mu pade na garjavo glavo. Delitev se opravi po daljšem razpravljanju, res je to, toda če smo ena rodbina, se že sporazumemo, ni res? Rečemo si: »saj razumeš, prijatelj ta in ta?« in prijatelj ta in ta odvrne: »razumemo. In vsakdo si vzame svoj del zemlje. Zemlja ni blago; prostora je za vse. A Doriska ostane glnh, kakor uporen mezeg, in kar na lepem se pojavi z družino in v spremstvu pristašev in se polasti zemlje. Mi drugi gremo, da pogledamo, kaj se dogaja. Doriska in njegova tolpa so bili že v popolnem kolektivu ter niso štedili žganja. Moj brat, pokojni Sauveur Ivan-Jožef, dobri Bog se usmili njegove duše, ni bil nobena šleva in je pristopil prvi ter rekel: »Prijatelj Doriska, ne ravnaš po pravici.« A Doriska ga nahruli: »Poberi se z moje zemlje ali te pa razsekam na kosce, da te celo psi izbruhajo.« »A tako, psuješ me«, reče pokojni Sauveur. »Gov-
») Revolucionarni kmetje.
i) Španski: veleposestnik.
no«, zareži Doriska in^typja mama to-in tvoja mama ono, »Tegasjbj.ne bil smel reči«, pravi Sauveur, potegne ’pred njimflnbž’in ga namestu zakolje do smrti.
Tedaj se je pričela bitka. To jih je bilo ranjenih. Jaz sam...
Ljubi privzdigne bluzo in potegne s prstom preko brazgotine med belimi kocinami na prsih.
—	In Sauveur’je urariv ječi; bil mi je mlajši brat in dober črnec.
Ljubi si otare s stisnjeno pestjo solzo.
—	Poslušam, de Manuel.
—	S pomočjo razsodnika so razdelili zemljo. A razdelili so tudi sovraštvo. Prej je bilo vse ena sama rodbina. Sedaj je to končano. Vsakdo kuha mržnjo in jezo. Na eni strani smo mi, na drugi oni, a med obemi: kri. Krvi ni mogoče pozabiti.
—	Tega Gervilena je sama hudobija, zamrmra Dčlira. — In kadar pije, mu žganje zmede razum.
—	Zamorec brez vesti, stopnjuje Ljubi.
Manuel posluša s sklonjeno glavo. Tako se šopiri v vasi nov sovražnik in jo deli tako zanesljivo kakor meja. To je sovraštvo, bridko prežvekovanje krvave preteklosti, bratomorna nepopustljivost.
—	Kaj praviš? vpraša Ljubi.
Manuel je bil vstal. Pred očmi so se mu prikazovale med drevjem slamnate strehe in v vsaki hišici se je namakal črni strup maščevanja.
—	Pravim: škoda.
—	Ne razumem te, sin.
A Manuel je že odšel počasi proti polju, stopal Je po soncu, teptal ovenele rastline in nekoliko upogibal hrbet, kakor bi nosil breme.
IV
Nekoliko dni kasneje Je Manuel popravljal uto. Zamenjaval je črviv prečni tram z deblom rdeče bražiljke. Obsekal jo je bil, obtesal skorjo in jo dal sušiti. Toda
les je izcejal še malo rdeče vlage.
—	Pametno je, da urejaš uto, ga pohvali mati.
—	Bila je že vsa nagnita, odvrne Manuel razmišljeno.
Cez nekaj časa se zopet oglasi mati:
—	Ker sem obvestila Dormeusa.
—	Dormeusa.
—	Ungana(J), sinko moj.
Manuel pritrja prečnik.
—	Me razumeš, sinko?.
—	Razumem.
Zabijal je žeblje v nežno meso bražiljke.
—	To bo za pojutrišnjem, če bo božja volja, reče Delira.
—	Ce bo božja volja, ponovi ManueL
—	Ljubi je odšel po presno listje, da pokrijemo uto. Veliko delo moramo izvršiti.
Manuel je skočil s klopi. Končal je.
—	On, naš oče Legba je tisti, ki ti Je odpri pot nazaj. Clairemise ga je videla v sanjah, Atibona Legbo, Gospodarja križišč. Zahvaliti se mu moramo. Povabila sem že vso rodbino in soseščino. Jutri pojdeš v trg in kupiš pet galonf) žganja in dve steklenici ruma.
—	Pojdem, pritrdi Manuel.
Na drugi sledeči večer so čakali prebivalci pod na novo okrašeno uto. Na kole pritrjeni ogorki so žareli, širili oster duh in lizali s kadečim se jezikom senco, kakor je pač krilil veter s perutmi.
Glasovi s ceste so naznanili Dormeusov prihod. Ljubi ga je čakal že pri ograji. Ungan je stopil naprej; bil je velik, rdečkast zamorec, ki je očitoval v vsakem gibu resnobo. Za njim se je zvrstila cela procesija unsijev(2), pokritih in oblečenih v brezmadežno belino; v rokah so držali kvišku prižgane borove trske. Sil so pred La
(i) Duhovnik krščanske sekte vandou.
1)	galona ~ 4f/»l — op. prev.
2)	posvečene! v vaudoju.
Piaceom, rediteljem ceremonije, pred praporščaki, bobnarji in gongisti.
Ljubi se spoštljivo prikloni in ponudi Dormeusu vre vode. Ungan ga resnobno sprejme in ga dvigne počasi s sklenjenima rokama proti vsem štirim stranem sveta. Ustnice mu šepečejo skrivnostne besede. Nato poškrepj tla, potegne magičen krog, zravna visoko postavo *in začne ob spremljavi prisotnih peti:
Naš oče Legba, odpri za nas pregrado!
Atibon Legba, oj, odpri za nas pregrado, da moremo mimo!
Cim dospemo, se zahvalimo ioajem .. .i)
Naš oče Legba, gospodar treh križišč, gospodar treh cest, gospodar treh jarkov.
Odpri za nas pregrado, da lahko vstopimo.
Cim vstopimo se zahvalimo Ioajem.
Naprej, naš oče, naprej, zakliče Ljubi (n stopi ponižno pred unganom v stran.
Dormeus stopi s svojimi ljudmi naprej.
Bakle so metale tajinstveno svetlobo na -bela unsijska oblačila, da se je iskril zlati lošč na praporih. Gsfaie je korakalo v vrtincu, temnejšem od noči.
In Legba, stari gvinejski bog, je bi) že tam. Pod uto si je bil navzel Fiorimondovo postavo, samo da io je pepobiikoval po svoji častitljivi podobi in nepomnivl starosti: z ukrivljenimi rameni in naslonjen sopihajoč od izčrpanosti na bergli iz zvite veje.
Domačini so stopili pred unganom iz spoštovanja v špalir. Zastavonoše so pozibavali nad obsedencem nebo Iz razvitih banderov. Dormeus je zarisal ob svojih negah magični »va in zasadil v sredino prižgano svečo.
Tvoji otroci te pozdravljajo, je dejal Legbi; darujejo ti to počastitev v zahvalo in poklonitev.
Pokazal je pleteno spravo, ki je visel3 na osredniem drogu:
t) loa — stari gvinejski bog.
Urejuje uredniški odbor. Ljubljana, Knafljeva ulica štev. 5/11 s Telefon uredništva tu uprave štev 55-22 do 55.25, telefon uprave za ljubljanske naročnike štev. 38-23. s Tiskarna »Slovenskega poročevalca« — Odgovora!
■rednik Cene Kranjc