2 Didakta maj 2014 Fokus: Aktivno učenje AktiVno učenje V nArAVi zA PredŠolske otroke: MedPredMetno PoVezoVAnje nArAVosloVjA in MAteMAtike / Nastja Cotič / dr. Janja Plazar / Pedagoška fakulteta (UPR), področje Naravoslovno izobraževanje V prispevku je predstavljen primer aktivnega učenja v naravi, ki vključuje povezavo med naravoslovnimi in matematičnimi dejavnostmi v vrtcu. Z raziskavo smo želeli potrditi pomembnost celostnega didaktičnega pris- topa, pri katerem vzgojitelj prepleta različne vsebine in s tem otroka na igriv način pritegne k sodelovanju ter reševanju problemov. teoretični del Sodobno pridobivanje znanja v predšol- skem obdobju dandanes vse bolj teži k povezavi različnih dejavnosti in področij. Vedno bolj se poudarja pomen aktivnega učenja, saj začenja prevladovati stališče, da se otrok najbolje uči, ko je aktiven. Aktivno učenje lahko nadgradimo z uče- njem v naravi, kar pri otroku vzbudi še dodatno radovednost, domišljijo in posledično vodi do večjega in kvalitetnej- šega znanja in veselja do spoznavanja novih pojmov. Aktivno učenje v predšolskem obdobju Načelo aktivnega učenja izhaja iz spo- znanj kognitivnih psiholoških teorij Vi- gotskega, Montessorijeve in Piageta, ki poudarjajo, da otrok sam gradi svoje razumevanje in znanje. Bruner v eni izmed svojih raziskav trdi, da je učenje najuspešnejše, če je otrok aktiven, soude- ležen, sodeluje pri ustvarjanju skupnih ciljev in ima možnost graditi smisel učenja, namesto da zgolj usvaja znanje (Batistič Zorec 2010: 67). Tudi Kurikulum za vrtce (2004: 37, 43) zagovarja način aktivnega učenja, kjer je načelo aktivne- ga učenja opisano kot zagotavljanje za učenje spodbudnega okolja, ki omogoča izhajanje tako iz vzgojiteljevega načrto- vanega in nenačrtovanega usmerjanja kakor tudi iz otrokovih lastnih pobud. Medpredmetno povezovanje v predšolskem obdobju Medpredmetno povezovanje posnema resnične življenjske situacije, kar pomeni za učence dober zgled in močan motiv za učenje. Učenje, ki presega okvirje po- sameznega učnega predmeta, omogoča povezovanje in združevanje različnih učnih ciljev v smiselno celoto (Krnel in sod. 2008: 6, 7). Različni predmeti v vrtcu le redko potekajo kot samostojna dejavnost; večinoma vzgojitelji različna področja smiselno povezujejo, k čemur je usmerjen tudi Kurikulum za vrtce (2004: 16–55). eMPirični del Kot primer aktivnega učenja v nara- vi smo pri predšolskih otrocih izvajali aktivnosti v obliki didaktičnih iger, ki so temeljile na medpredmetnem pove- zovanju naravoslovja in matematike. Velik poudarek smo dali gibanju, ki omogoča razvoj na psihomotoričnem, kognitivnem, čustvenem in socialnem področju. Namen dejavnosti je bil otrokom ter vzgojiteljici in pomočnici vzgojiteljice predstaviti naravoslovno-matematično delavnico za predšolske otroke, ki je temeljila na aktivnem učenju v naravi. Pred izvedbo dejavnosti smo si postavili sledeča vprašanja:  Ali bodo otroci sposobni povezovati naravoslovne in matematične pojme?  Ali bodo otroci nadgradili svoje nara- voslovno in matematično in znanje, če bomo pouk nadgradili z aktiv- nim učenjem ter medpredmetnim povezovanjem?  Ali bo učenje v naravi v povezavi z gibanjem v naravi ter delo v manj- ših skupinah pozitivno vplivalo na pridobljeno znanje otrok, na dobro delovno vzdušje v skupini, na aktiv- nost otrok v izbranem vzorcu in na motivacijo otrok za delo? Med potekom dejavnosti smo otroke opazovali, poslušali, fotografirali in si zapisovali njihova opažanja pri vodenih aktivnostih. Nekaj tednov po izvedeni matematični delavnici sta vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice, ki sta pri izvedbi delavnice aktivno sodelovali, izpolnili pripravljen vprašalnik, v katerem so bila zajeta nju- na opažanja ter vtisi o napredku otrok po izvedeni dejavnosti. Didakta maj 2014 3 Fokus: Aktivno učenje Vzorec Dejavnosti so bile izvedene v enoti Bertoki Vrtca Koper, ki je za izvajanje tovrstnih dejavnosti zelo primerna, saj jo obdaja veliko travnato igrišče, to pa ponuja obilo možnosti za aktivni pouk v naravi. V dejavnost je bilo vključenih 24 otrok, starih od 4 do 6 let. Potek dejavnosti Otroci so bili pred začetkom dejavnosti motivirani s pravljico o veverici Mici, ki je med skakljanjem po gozdu nabi- rala plodove. Otroci so po pozornem poslušanju pravljice šteli, koliko različnih plodov je veverica Mica nabrala. Nato so se razvrstili v skupine, tako da je vsak otrok iz vrečke izvlekel plod, ki ga je uvrstil v eno od štirih skupin: skupino Lešnikov, Orehov, Želodov ali Kostanjev. Dejavnosti so nato potekale po skupinah, ki sva jih vodili avtorici s pomočjo vzgo- jiteljice Orjane Hribovšek in pomočnice vzgojiteljice Rosane Pahor. Po pol ure so otroci zamenjali skupino in se priklju- čili naslednji. V dveh urah so se otroci udeležili vseh štirih dejavnosti. 1. dejavnost: Spoznavanje geome- trijskih oblik v naravi Didaktična sredstva: Igralna kocka z geometrijskimi telesi, vrečka z lesenimi modeli geometrijskih teles (kocka, kvader, krogla, piramida, stožec, valj). Potek dejavnosti: Dejavnost smo pričeli z opisovanjem geometrijskih teles: ta smo najprej poimenovali, si ogledali lesene mo- dele, jih otipali ter se pogovarjali, na kateri predmet doma ali v naravi nas določeno geometrijsko telo spominja. Geometrijska telesa smo pospravili v platneno vrečko. Otroci so dobili igralno kocko, na kateri je bilo nari- sanih vseh šest geometrijskih teles, ki so jih spoznali. Vsak otrok je vrgel kocko in pogledal, katero geometrij- sko telo je dobil, ga poimenoval ter ga skušal s tipanjem prepoznati v platneni vrečki. Na koncu dejavnosti so morali otroci obliko izbranega ge- ometrijskega telesa poiskati v naravi. Pri tej aktivnosti so morali biti otro- ci pozorni na oblike geometrijskih teles, ali so le-ta oglata ali okrogla. Pozorni so morali biti tudi na oko- lico, na živo in neživo naravo, ki jih je obdajala, in jo povezovati z novo usvojenim znanjem. Otrokom je bila dejavnost zelo všeč. Pri poimenovanju geometrijskih teles niso imeli težav, saj so jih z vzgojiteljico obravnavali že pred izvajanjem naravoslovno-matema- tične delavnice. Prav tako otrokom ni predstavljajo težav iskanje ge- ometrijskih teles v naravi, saj so s pomočjo domišljije in ustvarjalno- sti poiskali vse iskane geometrijske oblike. Največja kreativnost otrok se je pokazala pri iskanju valja, saj so otroci valj videli tudi v deblu, steblu marjetice in vrvi za plezanje. V de- javnost je bilo poleg matematike in naravoslovja vključeno tudi gibanje otrok, kar se je pokazalo kot zelo pozitivno. 2. dejavnost: Spoznavanje števil s pomočjo plodov in semen Didaktična sredstva: Igralna kocka s števili, igralna kocka s slikami plodov in semen, košara z različnimi plodovi in semeni (orehi, lešniki, jabolka, šipek, želod). Potek dejavnosti: Dejavnost je temeljila na gibanju, štetju in prepoznavanju plodov in semen. Otrokom smo ponudili dve kocki: prva je bila igralna kocka s pikami, ki so prikazovale števila od 1 do 6, druga je imela na ploskvah narisane slike plodov in semen: ore- ha, šipka, lešnika, želoda, jabolka ter klovna, ki je predstavljal plod ali seme po otrokovem izboru. Vsak otrok je najprej vrgel igralno koc- ko s plodovi in semeni, nato pa še igralno kocko s števili. Toliko pik, kolikor je otrok videl na zgornji plo- skvi, toliko plodov ali semen, ki so bili prikazani na kocki s sličicami, je moral otrok nabrati iz košare. Pri aktivnosti so morali biti otroci pozorni na igralno kocko s števili ter na igralno kocko s slikami plodov in semen. Otroci so morali aktivnost dobro spremljati, da so povezali poj- ma na obeh kockah. Pozorni so mo- rali biti tudi na plodove in semena v košari, na njihovo obliko, barvo in velikost, da so jih lažje poimenovali. Otrokom je bila omenjena aktivnost zelo všeč. S spremljanjem obeh kock niso imeli težav, saj so podobno de- javnost izvajali že z vzgojiteljico. Otroci so imeli največ težav s poi- menovanjem in prepoznavanjem plodov. Zanimiva opazka vzgojite- ljice je bila, da otroci niso zelo vešči metanja igralne kocke. 3. dejavnost: Urejanje plodov in se- men po velikosti Didaktična sredstva: Vrečke s kroglicami, vrečke z raz- ličnimi semeni, plodovi in socvetji (jabolka, orehi, koruza, lešniki, ko- stanji, okrogli storži). Potek dejavnosti: Pred potekom dejavnosti smo z otro- ki obnovili pojme, kaj je veliko in kaj majhno, kateri predmet v njihovi okolici je majhen in kateri velik, opazovali pa smo tudi velikost or- ganizmov v naravi ter jih med seboj primerjali po velikosti. Na ta način smo ugotovili njihove predstave o velikosti predmetov. Otroci so najprej dobili vrečke z žogi- cami različnih velikosti. Žogice so ure- dili po velikosti od najmanjše do naj- večje ter obratno. Nato smo otrokom razdelili vrečke z različnimi plodovi, semeni in socvetji. Otroci so plodove in semena poimenovali ter jih nato uredili po velikosti. V primerjavi z ure - janjem žogic se jim je urejanje plodov in semen po velikosti zdelo težje, saj so semena in plodovi različnih oblik. Otroci so jih sprva uredili po velikosti, nato pa razložili in opisali, zakaj so plodove in semena tako uredili. 4 Didakta maj 2014 Fokus: Aktivno učenje Pri dejavnosti so morali biti otro- ci pozorni na okolico, da so lahko opazili, kaj okoli njih je veliko in kaj majhno. Pozorni so morali biti na velikost plodov in semen, kljub njihovim različnim oblikam. Izbrana dejavnost je bila otrokom izjemno všeč. Vsi otroci so znali urejati po velikosti. Nekoliko manj samozavesti pri urejanju smo začu- tili pri dveh dečkih, ki sta šele pred kratkim dopolnila 4 leta. Otrokom je bilo rokovanje z naravnim mate- rialom zelo všeč; zelo radi so tipali plodove in semena, ki so jih dobili v vrečki. 4. dejavnost: Iskanje parov Didaktična sredstva: Slike z različnimi motivi iz okolice in narave (jablana, pajčevina, če- bela, jelka, morska obala, rastlina fižola, veverica, koš za smeti, krava, pšenica), različni predmeti (model pajka, kos kruha, mleko v tetrapaku, marjetica, fižol, kos papirja, lupina školjke, storž, jabolko). Potek dejavnosti: Dejavnost smo začeli s pogovorom o naravi in okolici. Nato smo na mizo položili slike z različnimi motivi na- rave ter različne predmete. Otroci so si slike in predmete ogledali ter jih opisali. Nato so na slike postavljali predmete, za katere so menili, da so povezani s sliko. Vsaka slika je lahko imela več rešitev. Pri vsaki rešitvi je otrok povedal, zakaj se je odločil za izbrani par. Pri dejavnosti so morali biti otroci pozorni na okolico ter nekoliko po- brskati po svojem spominu in zna- nju, da so lahko ugotovili, kateri pari se ujemajo. Otroci so se med dejavnostjo zelo zabavali. Ker so bile skupine majh- ne, je vsak otrok prišel večkrat na vrsto. Še bolj kot slike so jim bili všeč predmeti, ki smo jih prinesli s seboj. Vsi otroci so želeli vzeti v roke vse predmete, še posebej plastičnega pajka. Otroci so poleg standardnih parov, kot so npr. školjka – morska obala, iskali tudi drugačne pare in nato svojo izbiro smiselno uteme- ljili, na primer: pajka so povezali s pajkovo mrežo in tudi z iglavcem; smeti so povezali s smetnjakom, pa tudi z morsko obalo. sklePne uGotoVitVe V predšolskem obdobju je aktivno uče- nje v naravi izjemnega pomena, saj pri otrocih spodbuja radovednost, kreativ- nost in vedoželjnost. Sodobni teoretiki poudarjajo, da se otrok v predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju najbolje uči v naravnem okolju o vsem, kar je z njegovim okoljem povezano. V konkre- tnem vsakdanjem življenju, »kjer se vse dogaja«, lahko vzgojitelj dobi mnogo idej za spodbujanje razvoja mišljenja, govorjenja, čustvovanja ter gibalnega, moralnega in socialnega razvoja (Pišot 2000: 216). Na osnovi izvedenih naravoslovno-mate- matičnih dejavnosti lahko z gotovostjo sklepamo, da učenje v manjših skupi- nah ter učenje v naravi v povezavi z gibanjem v naravi pozitivno vpliva na pridobivanje znanja pri otrocih, na do- bro delovno vzdušje otrok v skupini ter na motivacijo otrok za delo. Po analizi vprašalnikov vzgojiteljic obravnavane Didakta maj 2014 5 Fokus: Aktivno učenje skupine lahko trdimo, da so s pomočjo aktivnega učenja, pri katerem smo pre- pletli učenje matematike in naravoslov- ja, otroci nadgradili svoje predhodno matematično in naravoslovno znanje. Navdušeni so bili nad izvajanjem de- javnosti na prostem in nad tem, da so aktivnosti potekale v manjših skupinah, v katerih je sodelovalo največ 6 otrok, saj so lahko vsi otroci prišli do izraza. Zelo pomembna je bila vloga vzgojiteljice ozi- roma vodje posamezne dejavnosti, ki se je ob rešitvah raziskovalnih problemov otrok pozitivno odzvala, pri napakah pa jih je popravila ter pri tem svojo razlago utemeljila s primeri. zAključek Avtorici meniva, da se je naravoslov- no-matematična dejavnost kot primer medpredmetnega povezovanja in aktiv- nega učenja v naravi, ki sva jo izpeljali v enoti Bertoki Vrtca Koper, izkazala za zelo uspešno. Na podlagi ugotovitev, ki sva jih pridobili, bova lahko svoje znanje posredovali študentom, bodočim vzgoji- teljem in učiteljem, ki bodo lahko novo pridobljena spoznanja uporabili pri svo- jem nadaljnjem delu z otroki. zaHVala Zahvaljujeva se vzgojiteljici Orjani Hri- bovšek ter pomočnici vzgojiteljice Rosa- ni Pahor, ki sta nama omogočili delo v njihovi skupini ter nama pri izvajanju aktivnosti pomagali. Hvala tudi vsem otrokom, ki so v šolskem letu 2012/13 obiskovali skupino Lisičk v enoti Bertoki Vrtca Koper. literatura Bahovec, E. idr. (2004). Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v vrtcih. Lju- bljana: Ministrstvo za šolo in šport. Batistič Zorec, M. (2010). Participacija otrok v slovenskih vrtcih z vidika sta- lišč in izkušenj vzgojiteljev. V: Pedago- ški koncept Reggio Emilia in Kurikulum za vrtce: podobnosti v različnosti. Lju- bljana: Pedagoška fakulteta. 67–85 Krnel, D., Hodnk Čadež, T., Potočnik, N., Medved-Udovič, V. (2008). Med- predmetno povezovanje v 1. razredu – večpredmetni delovni učbenik. Na- ravoslovna solnica, letn. 12, št. 3. 6–9. Pišot, R. (2000). Dejavniki celostnega razvoja otroka kot izhodišče speci- alnih didaktik na razredni stopnji osnovne šole. V: Kramar, M. & Duh, M. (ur.), Didaktični in metodični vidi- ki nadaljnjega razvoja izobraževanja (zbornik prispevkov z mednarodnega znanstvenega posveta v Mariboru, 25.–26. 11. 1999). Maribor: Pedagoška fakulteta.