1P.R.O SVETA yf-wnT^Híl I I I I I I I mM I I I I J G LA 3 11. Q SLOVENSKE NARQDNE PODPORNE JEDNOTE ÜHÉIÜ * BUT i. UwaáalI Aii Ofllee of r Afi LETO—TEARBL iur* i im. nto ti PNUH Chicho, 111m aobota, 13. avgusta (August 13), 1927. for b Metlo« 11M, Act «T Oet. I. ltlt. ««thorltcd M J«»« 14. 111! Subscript Ion $S.*S STEV.—NUMBER 190 « ám ČASNIKAR SE IZRAŽATI snu M RDE4|»BJE»JE KON6N0 UZULJENO 5 LET BOJA ZA ORGANIZIRANJE Določene so nove, a še bolj zamotane legalne poti. — Jet- Ueywooi Broun je izgubil aluž-nika se ne zmenita veliko. — Sacco noče sprejeti no-| bo, ker je pisal v prilog Sacca f bene hrane in ga bodo morda pitali. — Skoda vsled bombne eksplozije v Sacramentu. — Strah v Balti-i "^TiíT'TT "^r/ATeksekucijo vsaja rdečega roje. moru. - Mnenje v tujini. - 200 protestnih shodov. ^^ m!?"v dnevniku New neff*iivrik* ^^ _ f seesims tto Me v dnevniku New yik , w w ^ —— " I VADlr Wni> H {a l*mihi alnvnn I . .. _ .. ...... 7 UU 1919 je kot kongresnlk priporočal ekeslmtirenje «rde«, karjev' na iebelo., Boston. Masa. [ — Guverner __, Alvan T. Fuller je leta 1919, ko New York^Heywood J^^ft^^ STAVKE Mili MEtT» Radikalne organizacije v Chicagu bo napovedali sUvke po 200 mestikf liro« Združenih držav. Shodi se vrtijo nocoj in Jutri po različnih delih Chicaga. "Onemogočiti moramo ek-»ekucijo," ee čiU apel iz rt», ia za rešitev Sacca in Vanzet-tija. Policijski šef pa je odpoklical precej policije v upanju, la izgredov ne bo več. Vsekakor pa je izjavil, da je pottd-ja pripravljena vsak ¿as, če bi kje rfastal nemir. |V protklamaciji Ujnlka mednarodne obrane jf napoved, da se bo bori» nadaljevala. "Zgodovina ne pozna dogodka enako krutega podaljševanja mučenja, kakor-taega uganjajo nad tema dvema nedolžnima in idealnima Movekoma," se glasi proglas. Lokalne organizacije mednarodne obrane bodo po vseh nestih sklicale protestne sho-1e, ki trajajo is nocoj In ju- rtri. Sacco in Vanzetti. - - —m ----v ^ rrir iT *y ¡rvr\ i vik°v»i» revoiuoijonar. York World, je izgubi službo, jey „ Fu|ler je tUt, kongtWm ker si Je drznil posvetiti svoje L^ ki je bU nA glMU 8V0jlh Jetnika nista pričakovala, da|člank€ v Pril°* Sftcca in VanfeH protirdečkanskih priporočil ob bo prišel odlog eksekucije, kajti N»; ^^ [e ker času, ko Je M\ Viktor Berger oba sta bila prepričana, da U I ^rekel kruto obsodbo čet smeri- socialistični kongnesnik iz Mil avgusta umreU. Sacco je bil *ko J««co in povedal v avojih waukeeja, izključen iz kongre zjutraj po pomilostitvenem od- Pranji petek in v 8t ^J ^^ loku top za vse in izgledal jt 8^0^ daKtta P° n^vlh "H Edward Levinson, pomožni u. k*knr iovpk ki ne ve kai se slih oba otowjenca poštenjaka, rednik socialističnega lista New ^f JnH nLf J Od tistega časa so izosUli nje- Under" in Ujnik Sacco-Van- godi oKo n.e^v , , čUnkl< zettljevega sUvkovnegs odbora, f IT^^^^I Uredniški šef pri New York ki so ga organizirali socUliati in ter se je dobro zav^al vSega «tatelJem, židovaka združeni, strokovna » «"M tako-le: društva, je poiskal v kongres- več upanja Le Sacco noče jesti veroval v nem zapisniku Fullerjev strupe- n č več. ^ina prUika. gvobodo lzra4Jnl govor, ki «a je Fuller govoril ^J^HM^^' t jeznih pisateljev, ki « ^ 19 novembra |9«. lahko do smrti izgladuje do 22. J nodnisuieio s svojim Levinson pravi, kakšna ne-avgusta ter se tako izmakne ^rl, ^to .rlvico tudi je to, da be Uk človek i. sodnemu stolu. On Je tudi slab- ^ odločiti o krivdi in nekriv ši izmed obsojencev, ali vendar I I di Sacca in Vanzottija. tu se je še sam stopal čez" dvorišče " _ * TA ",.. " vidi jasna osebna nepoštenost in ječe, ko soju odpeljali v Uk° btrbmW Pre"' trtek opoldne v ječo, kjer sta M® Jroun v naJveCJI Fuller je v ^u preiskave bila prej, na Cherry HiUu. . _ . w . VftaH1 Sacco Vanz^Hijeve'zadeve izja- Saocu se "je tudi približalaL ^ da ne ve' W Je anarhl,t iena in ga je prosila, naj je, e ie J ™ 1 H®k«l je, da nI bil zainteresiran, toda ni Zgl Od več strani in naj si ^ drU* da pregleda zapise Justičnega oL ™ da ga bodo na- m za nadal ne, člaI!ke' departmenta imleU 1919-20, hrln lf ako bo še ^adalle- AH Broun je »^ejval a P sa- ko je wu vpri^rjeni gonja pro-silno hranli ako bo še "a^ njem člankov o Saccu in.Van- ti Galleanovi anarhlHtični skupi, val že svojo 26-dnevno gladovnolettlju nakAr ^ ,World" od- ^ f^H-U pripadal. ob«v stavk0' klonil publikacijo in odzdaj na- hena iulijanska delavca. Fuller Bombe v Sacramentu. I p,j tepUftti u ivojih kolon vseUt iej»vll# da njuno radikalno _ Sacramento, CaL — V četrtek članke spisane od Brouna. psepričanje nima fič opraviti s np 4 zjutraj je Win v 8acramentu Pulitzer, urodnHt." njuno zadevo. ot ^ .ekftpl7^ Brounova pofqdba z "Worl- KdonaJ katere je policija takoj pripl- \dom»t k| M je glasila, da lahko Ju Fuller ju, da je govoril resn sala simpatičarjem Sacca in iSe lcJu.lco|i M mu zdi najbolj co v svojj izjsvi. vpraiujijo or-Vanzettija. Eksplozije so po- pHmerno, „i zalegla nil. irmnixirmiii amlmvci ta dirugo ir«. vzročile skoraj pol milijona ško- Zanlmivo je rea, Waj je pisal '^i SSt^i de.^Razdejano je bilo drtavnoL^ da M je uko hudo za- ^ v^ ^m^ anarhist išče, katerega Je po eksplo- mer|j kapiUlističnifn "redni- ^ ^L^U U loTo pripo-^ji objel požar. Ce bi se bil.L v svojem prvem «lanku, k^^ eksplozija zgodila le dve uri'po- obMgftjotem kakih 200 besed Je darsl^arm prej, bi bilo prizadetih 1600 po- napiMl iUvke: Fuller ji. svojim aktom po sestnikov gledališča, tako so pa« - —-----^ *ulWT J* * "v J - ~ Toda atavkovne straže so vzdr. Žale. — Premogokopna kom panlja je aaproslla za eodnlj< eko prepoved. Nanty-y-Gks Pa. — Tukajšnji organizirani rudarji vodijo boj proti atavkokašklm premogov, niškim podjetnikom že skhzi pét et. Heysler Coal kompanija je cposlovala sockiijsko prepoved proti lokalni rudarski organlza-ciji in proti odbornikom druge-l(a dUtrlkta rudarske organizacije in v sodnijski prej>ovedl je imenovan tudi neki y Archie Cooke, Jr. William Walsh, član odboro drugega distrikta rudarske organizacije, Îe komentiral s<»d-nijako prepoved In ob tej priliki, rekel: "Archie je mogoče komu pokazal osla, mogoče se pridružil petju, ko so rudarji na stavkovni striži peli, mogoče je ka daj, Saccu in Vanzettfju mogoče ne bo treba umreti na električnem stolu. Njun apel, da zadeva pride pred najvišji sodni dvor države Massachusetts, je bil končno uslišan in sodnik George A. Sanderson, ki je imel «tvar v rokah, je odločil, da se bo velika sodna obravnava vršila v torek. Dasiravno sta Sacco in Vanzetti dobila samo do 22. avgusta odloga za eksekutiranje, »e prav lahko zgodi in je skorsj gotovo, da bo odložitev veljala še za naprej, ker je dvomljivo, da bi državni sodni dvor sodbo tpiMi »v-v««. Fuller je s svojim a k umi BcDuii«tv» ------r-i "Moža v charlestownski jmcftI r|n|| jUitlco države Massachu- bfli ranjeni samo trije ognje- sU jMnI ^ii jn Vanzetti je bil | MttM |e v g^btjšo luč, ker Fui- gasnei Najde policije 7; setts se v s4au«j»o iuc, » govornik tolike sposobnosti, ,er ne mort uUjiti besed, ki jih v Baltlmoru. Uokoršne ne vidimo v naših je ffOVoril leta 1919. Te njegove Policija v BaltimOru je vsa dneh. Presvetla sta U dva člo- besede so zapisane v kongres na nogah, ker je ujela nekaj veka, ali mi si zastremo oči in nem zapisniku, sumljivih elementov, kateri so| jih ubijemo. Mrliči smo in v naal - Velik« prekooceanske zrakoplovske tekme Nemški letalci na potu v Ameriko. — Ameriški »o odlošlli polet na Havajsko otočje. — Iz Francije tudi še ne bodo poleteli. Piloti in potniki na irakoplo-vih so se Že včeraj založili z vsem potrebnim. Vseli so a seboj šest malih in eno jellko kangljo prepečenca iv mal čokoladni kolač, skupaj tete osem funtov. Polsftega imajo dve sa-pečatenl kanglji vode, po dva litra vaaka. Hrano«§a slučaj nujnosti Imajo zašito v zavoje Iz kavčuga In privezano k čolnu Is kavčuga. # w Alrpsrt, Onkland, Cal.—Včeraj nameravani prekoooeanskl Met so letalci odložili do torka. Odločili so Uko. ko jim je priporočil Inšpektor letal Ben H. Wyatt. Edini, ki bi mogoče lahko vsdrža! je Martin Jensen. Parla. 18. avg. — Vsa upa-nja, da bodo poleteli trije zrakoplovi na tekmo iz Parita v Združene države, so šli po vodi včeraj zjutraj. Odpovedala sta zrakoplova "Miaa Oolumbla", letalo Levina in "Bellance" Ur "BJue-blM". _______u, Nemčija, 13. avg. — Danes ob šestih zvečer bosta odletela na dolgi polet zrakoplova Europa in Bremen. Vršifo se je daljše posvetovanje v Četrtek in nato so se Ukoj začele priprave. Na Eu ropi aU piloU Paul Rt-stjez in Edward, kaplUn Koehl In pilot Looee pa na Bremenu. Zrakoplova ne letiU preko Undone, temveč naravnost proti za padu in ae ddUkneU južnega dela I rake, toda brez prisUnka na suho. Polet Bremena In Europe is Nemčije' bo večji kot katerikoli do sedanjih, ako uspe. LeUlci so se namreč odločili, da ne bodo leUli samo do New Yorka, temveč tudi naprej In prUUneJo autiii bhp« i- i vvv vuui u«)'»» j ••• r— terega vprašal: "John. kje pa šele v Chicagu, ako jim prej ne delaš?" bo pogorel ves bencin. V prl-Sodnijska prepoved ne bo pri-kližno 8« urah bodo že v Novi pravila rudarjev, da pojdejo da-1 Fundlandlji, «e jih ne bo zadr-lat, pa tudi premoga ne bo ko- ^ kak0 neurje, aH lahko sr pala in ga pošiljala na svitlo. lgodl( da bodo morali Um prl-Tukajšnji rudarji ao solidarni lnLuti| nt ^ vremc dobro, ker vztrajni. To ao pokazali leta w Jlm v giVssneloatl pošlo pre-1922 in zdaj. To pa nekaj ŠUje |yJ| sUvfcl. __1 trnu m koifiiol)! v Savtral KarolHil Prvikrat se je sgodllo, da ^ predsednik A. D. f. navzoč konvenciji državne dti federacije. — fire ae aa _ nizlranje tekatUnlh delavcev In drugih. Henderson vi Ils, N. C. (F. P.) Profili i#zaliklN draib lojmlll Vzrok« zato je iskati v rudarski stavki. MÉBÉaÉÉII ámiÉÉlÉaÉiilMd^' 1 «piOVBO IVTirOTIIji svUrskM Mmmv Po noveai zakonu bodo aavam-vaal proU boleznim zoper » dvor bo razpravljal o razsodbi sodnika Thayerja, ki je obtožen, da je izrekel obsodbo zaradi predsodkov do za tožence v. Prošnja za novo razsodbo je isto-tako vložena prod višjim , eodi &em okraja Norfolk, kjer je bil sodnik Thayer odrekel ponovno razsodbo* Oba priziva bosU «edaj pred popolnim sodnim dvorom države, v ksterem je pet sodnikov, ki so pozvsni v Boston. Zagovorniki Sacca in Vanzettija ho »prejeli odlok sodnika Sandersona kot važno zmago v pravdi. Ali s Um ae še niso zadovoljili in ao obenem vložili priziv tudi na zvezno distriktao MiAče. vzlic temu, da sU zvezna Hodnika Oliver Wendell Hol-ro*» od vrhovnega sodišča in George W. Anderson od okrot-"« /a sodišča vsak pri- z>v. <'eš, da zadeva fpada le pod državo MasschuaetU I Vedno je eodnik Sanderson dovolil izvanredno sodno konle-r» nco. se Je par ur posvetoval s "»dno komora. Pri posvetovanju •ta bila navzoča tudi zagovornik Hojencev Arthur D. Hill in državni pravdnih Reading. Ivi vsem Um se pa lahko zgodi. da najvišji sodni dvor držs-Ve da pravico Sander somi. naj "dloči, dali jo bila storjene PomoU sodišča, kar ee lahko še pred zasedanjem. Tako n« pravi js vas polno legalnih Mi in se stvar meša. da jo lini fcve» Združenih držav upravičeno lahko imenujojo brutalno /¡komedijo ameriške juetlee. nfi« Sfe ■edaj zaatonj. Vri »o mnenj», d* je bombo vrgU kaka »kupina . Waahlnfton, D. C — Blroj M ieletnllko ekonomijo poraja, da eo imele leleinllke drutbe v pr-... « ,„. „, vi polovici lota le «Irl odetotke leadereoBvllle. N. t. (K. I .) 5(| iU)llnk „¿„totka dohodkov -to**™ L kapltallaaclje lele«nle. med- Induatrlj.ka drlava na Jugu. To ^ ^ Uull v rKvno Um u. govori dejatvo, da prhioetvuje v,|c. ,„ ,daj » vra. Najvatne U e vp^Unje^a ><||Mm|lkl|n mt„Mu>m. kot organi, ranj. tok.UInlh driav^ >voU)VlU| Ux ¡, d. pr cev. »ato « prikuj» »«»«' t tud| delavci na tele»-valnoat poroillu. " «» je pr^- ^ jtktarn.hi „«Jvei pa oS&'^v njrlt | aSSSS^ESS®^ precejšnjem ŠUvilu. HUvblaakl leanlški l^1 _ delavci vodijo aglUcljo za od- . nilMUM liverze." ^ A^^JS^ga Ukoj sproj- ShM M a WOVAf MUMOJ«*™ -------- Se eden ena)co ognjevit članek "^T,„ |I0id„vl. P« Trgovska zbornica Je j^dra- |>0*KIJA*!S POSNBTKOV. da je bombo vrgU kaka ikupiw bi, p^ ^ Brou-H^0 « ^ ^ vlUl Greena v Ashvlllu. Zvečer -- mladih ekstremnikov, ki hočejo kaUor je žel veliko spošUva- inurvjuvih in si k j Jjt0r Itlvniamanov. ..i „„^mu brezžične da bi državni sodni dvor sodbo sumljivih elementov, Kaieri so jm uDijemu. ... - a iiaj tako kratko ^ni baje nameravali razstreliti de-1nI čutenja o « "»ë- btriht t OMmi« lavnice železniške družbe Balti- nju vsled težnje po pravici, more & Ohio v Mount Clairu. "Governor Fuller ni nikoli na-Policija je izvohala dve veliki meraval kaj drugega kakor s krtini pod poslopji, na kar jo je svojo preiskavo nanovc¡ po ikatl ^ danea počssU opozoril nočni čuvaj, ki je men- vse sodno postopanje. Koliko je I utaka. da čul kopanje in vrtanje. Ko je pravice na vsem, se nI br g»L Le _ Današnji dan Je stopil k telefonu, so dinamiUrji to si joprkadej^ da UmU. "J u chlcmgo. ker odskočili in ušli z avtomobili. kom pribori ugteda. ^klical je ^ ^ Liadbe. gha, ki je pri- sUrce z visokih atolčkov. da P«^^ > ( Namenjenih je stoje za njim, Uko dajje bo «de- ^^^h tekem, kaU- lo, da govori z avtoriteto naj- več zrawpwve« | h Saflja, 12. avg. - wm,»v«r-| duhovna ali PllaU . . . Mh mu*M If 1 ,VQ. ski predsednik Ljapčev je urad- ^ |e u dva W plui no izrazU obžalovanje vlade, lulije? To ni od jem ^^eri« je preleUl Je v sredo zvečer na vrtu pred d električni stol, ru Preko Atlantika. . .. . ____IKI.1-. ______.kino. mUn' ^a ...........U(. I Ob dveh popo Obžalovanje radi ekaplezlj Sofiji. Saflja, 12. avg. — MinisUr- Sscca in Vanzettija. Istemu vzroku pripisujejo bombo, ki je leta 1922 padla pred ameriškim poslaništvom. Se več akcije na Angleške«. London. 1«. avg. — Angleško delavstvo je pokazalo solidarnost do ameriškega in do vsega delavstva sveta, ki ai prizadeva rešiti Sacca In Vanzettija ali mu izvojevatl noprietrsnsko sodbo. Organizirano deUvstvo ee Izjavlja. da bo sedaj šele začelo s pravimi demonstracijami in da uvede obsežno prdteatno kampanjo. "Fuller se je umaknil" pišejo lUti v Parizu, ki na dol-go in široko v posebnih izdsjsh razpravljajo o Saccu in Van-zrttfjo In o ameriški justirl. (Daljt aa t nje vsled svojih popularnosti, niso trpeli več Broun se Je osebno zalflUre-sirsJ zs slučaj In Uko se je tudi njegova soproga podala s slmpa-tičarji v Boston. Ustrelil zeU v prepiru. Chicsgo, 12. avg. — Louls polkovniku v Stevens hoUlu. Zavarovalnice v liostonu as delu. ) Boaton. 10. svg. — Ursdno m poroča, da je bilo v zadnjih štiriindvajsetih urah izdanih tu blznlsmanov. ALI BO Tinte l>W'OKTIKANl zrl novemu brezžičnemu trium fu v obraz. Sedanja nadltrzlns __brezžičnega sistema bo /Avaro- , TITI . i. vana s pomočjo foU>graflJ. kaU Mednarodna delavska obrana Iz-1 ^ nadomeščale Morsov javlja, dapodvznme^ vse letal;| ^ ^ oUtoJ| [r |n Cosao Je anoči ustrslll svojega MVAr0valnin proti ekspoUtJ*m« 22-letnega zeta, Josephs Seri dojs, 810 E. 78. cesU, v prepiru, javlja, ss pm.*«M»r — sitnai, ^ korske proti deporUfljl. ker zet ni hoUl skrbeti zs svojo stavkam. Izgradom in nemirom' Chlrag«. M - v vrsdniJS 1100.000,000 na ! delavska ^,r.na naznanja ds e metT^mest! in okolici. To bU. obvOčens, da deportlrajo ser wmt ni www -w.«-»..---imnju T --- —- leno in avojega 16 menecev sU- w ^je povzročile Ixmibe. ki so Stefan . . i .. Vf___v,.o*.i y*A.. komun rega otroka. Morilec treh elektrokutsn HunUville. Te*.. 12. avg. M. Snow je bil zgodaj danes t likaj/»Km državnem zaporu rlektfokutan. ker je umoril »vo-jrga/ pastorka. *«no in svojo mater. Zločine je sam priznal. ______Zlnlča, jug'Milovanskesa eksplodirale v New Yof*u sad-j komunisU. dne 2B avgu.U t i Jl^nhi Jih «eveda Plasti na obtotbo. da je ,s-išel na asi-éi ^ino Saceo-Van-1 salen na^ln v Z^iružene države. Ija. da se Mednarodna delavska vjdi so bile morda delo poMJe. ki j« podtaknila čin delavcem, da terorizira tjudek«- msse v protestu proti ekeekudjl dveh nedolžnih delavcev. obrsna (»»J ti* i vseh legalnih sradstev, da prr|»rečl njegovo deporUcijo. Potom nove fotograflčne kom bi nabije ijodo točni posnetki, ali fakslmill. poničll transmltlranl «ez oc«»an v brzini »00 besed na minuto. Slike N*lo brzele v Združene drlave desetkrat hitrejše kot sedaj. Vsekakor pa je IznaJditelj s posredovanjem vlade pridržal vso »krlvnoet Unajd-be. laboratorij v (Vhnsfordu je m vanj. --— 8ydney, Avstralija. — V mesecu septembru bo predložena ' avatralskemu parlamentu sploš. na predloga za zavarovanje delavcev proti Mesnim In onemo-gloatl na starost. Ta predloga bo najbrž sprejeU. Zakon bo veljaven za vse avstralske de-lavoe, ki bodo prispevali k sa. varovanju. Ob čaau bolezni dobi delavec skozi šest mesecev 17.60 na teden bolniške podpore. Po ¡kMtih mesecih ps prejme po štiri do-Isrjs ns teden kot Invslldno podporo. Pensijs se bo Izplačevala de. lavoem po pet dolarjev na teden, ko so dosegli sUroet pot In šestdeset let. Delsvks bodo pre-Jemsle penzljo, ko spolaljo šeet. deset let. Porodna podpora ss bo Isplačevsls skozi šest tednov In sicer po pet dolsrjev na teden. Za vsakegs otroka se bo Ispla-čslo po $1.26 na teden, dokler je oseba nezmožna za delo. AR ENA PKICA V INTERESU SACCA IN VANZETTIJA. Videla je ropsrskl umor v South llrsintreejii. D< 7^0, and foi^UrP^aoantriaMB.OQ par yaw;. MKMÖEB of TAX FIDMUTED PREM»* IM Datum r oklepaaju a. pr. (Jeljr H-1H7) palag vaiaga Ibmm aa aaalotu Kù )• . ta. éaava. patakla aai^a. Paaartta ¡o pra da aa ra» aa aaUrl Uat. _- . -- BREZPOSELNOST POSTAJA VEČJA. - Da, industrijske depresije ni, saj noben veliki dnevnik ne poroča o nji. Ti dnevniki so lani o Božiču poročali o ogromni prosperiteti, ki se je razlila čez defcelo, a katere pa niso občutili farmarji in industrijski delavci. Je ze res, da so korporacije in člani lastujočega razreda spravili ogromne dobičke ob Novem letu, ko so delile dividends, a na delavce in farmarje so pri delitvi dividend popolnoma pozabili. Kakšne prosperitete so bili industrijski delavci deležni, pove poročilo delavskega departments ki prinaša številke o zaposljenju delavstva v letu 1927. Te številke povedo delavcem, da imajo privatni biz-niški interesi lahko velike dobičke ob Novem letu in sictr tako velike, da veliki dnevniki poročajo o tako veliki prosperiteti, kakeršne zgodovina še ne pozna, pol leta kasneje po tem poročilu pa delavci stradajo v velikem številu, ker so brez dela. To poročilo pravi, da je bilo v mesecu juniju leta 1927 zaposlenih en odstotek manj delavcev, kot pod najnižjim številom leta 1922. Od meseca junija 1923 se je število zaposlenih delavcev znižalo skoraj za trinajst odstotkov in je samo za štiri odstotke in pol višje kot je bilo leta 1921, t j. v letu depresije. Te številke govore jasno kot beli dan, da v gospodar skem sistemu nekaj ni prav in da se bližamo vedno bolj in bolj položaju, ko bo moralo tudi kapitalistično časopisje priznati, da je depresija v deželi. V združenih državah je pa gospodarska depresija tudi v današnjih časih nepotrebna reč, ako oni, ki so na krmilu uprave, vodijo posle pametno in prevdarno. Nihče ne more reči, da je bilo pametno, da se je znižal dohodninski davek milijonarjem in milijarderjem, ali onim, ki imajo po petdeset tisoč ali še več na leto dohod kov, ako ni sam milijonar. Veliko bolj pametno bi bilo ako bi se direktni dohodninski davek ne znižal, ampak da bi se ta davek uporabil za javna dela. Trgovci trdijo, da je vodna pot iz Velikih jezer do New Orleans« tako potrebna, kot slepcu oko, da vidi Tako se izražajo tudi o vodni poti, ki bi vezala jezero Erie z New Yorkom. Ampak zakaj se vedno odlaša z zgradbo teh dveh vodnih potov? Mar zaradi tega, da imajo železniške družbe večje dobičke in da mora zaradi visoke prevoznine plačevati ljudstvo dražje svoje potrebščine Gradnja teh dveh vodnih potov bi dala milijonom delav cev zaslužka, kajti pri zgradbi bi bili nastavljeni tisoči in tisoči delavcev, ki zopet potrebujejo življenske potrebščine, kr daje delo drugim tisočem in tisočem delavcev Ti vodni poti bi gradile seveda Združene države in od nji bi imelo dobiček tudi ljudstvo in ne samo privatni bizni fcki Interesi. In tako vidimo, da se ti dve vodni poti nista pričeli graditi Še danes, dasiravno sta bili potrebni že pred dvajsetimi leti. Tovorni promet s tovornimi avti se je tako razširi da je včasi taka gnječa na državnih cestah, posebno tam, kjer vodijo iz velikih industrijskih središč, da je pravi čudež, da ni še več nesreč. To pomeni, da je treba sedanje ceste razširiti, nove zgraditi, posebno take, ki tečejo od južne meje do severne, od Atlantika do Pacifika in ki vežejo Združene države počez. Tudi o t tin problemu se samo piše in govori, akcije pa ni. 7.9 ti dve primeri dokazujeta, da bi bila velika brezposelnost mod ameriškimi delavci nepoznana reč, ako bi se ne delale* samo obljubo in hi veliki dnevniki samo ne prerokovali, kaj bo v petdeset ali pa sto letih. Delavci, ki žive danes, hočejo delo danes in ne marajo čakati nanj petdeset ali pa sto let Kajti *če delavci SUKE IZ Kaj je zrelo in kaj ni, Nekje sem ¿itaf, da se*je med Iz Portland* do Kalifornije. Kakor vidim, čitateUi Pro-» veta radi čiUjo moje potopisne dopise, zato sem ee namenil opisati evoje potovanje ob pacifič-obali od Portlanda do San Francises. Razdalje med omenjenima mestoma je okrog osemsto milj skozi rodovitne doline ob krasnih rekah in jezerih. Toraj si panoramično oglejte te krasote narave z menoj. Država Oregon ftteje okrog milijon prebivalcev in je jakc epa in bogata. Največja indu-»trija v Oregonu je lesna ; tri petine driave je pokrite z lesom n okrog 6000 tovaren v drfavi peča edino z lesom. Port-and leži ob novi Southern Pacific progi, katera pelje čez Shasta gorovje ob reki Willamette. Ko zSpustimo Portland, se bližamo postaj i Clackamas in nekoliko naprej prekoračimo reko iatega imena. Reko Cla ckamas je večkrat imenoval Rudyard Kipling v svojih spi sih "American Notes," ko nam pripoveduje kako je v tej reki ovil losose za časa njegovega obiska po severnem zapadu. Willamette dolina, dolga kakih 160 milj, je najbogatejša dolina zapadnega Oregona. Mi-podnebje, rodovitna zemlja, neftteta jezera in reke, narede okraj pravi paradiž in to redi najbogatejšo dolino v zapadnem Oregonu. Bližaiho se Oregon Cityju, največji slovenski na-J selbini v državi Oregon. Dom pionirja Johna McLoughlina, vidah leta 1829, je še danes ohranjen kakor spomenik mesta Oregon City. V tem domu je bilo spisanih in potrjenih veliko postav države Oregon, nekatere od njih so še danes v veljavi. Vodopad reke Willamette je videti proti zapadu. Ta vodopad proizvaja električno silo za ndustrijo cele okolice, kakor tudi za mesto Portland. Za vo-dopadom je velikanaki jez, kateri vstavlja vodo za plovbo po reki. Tam se dobijo takozvani Royal Chinook lososi, kateri tehtajo po 30 do 60 funtov. Med Oregon Cityjem in New Ero so krasni razgledi ob reki Willa. mette. V tej okolici so velikanski nasadi breskev. Po teh nasadih je dobila reka v ovinku U okolice ime "Peach Bio* Curve." Proti vzhodu je krasen razgled na sivoglavi Mt. Hood, 50 milj proti vzhodu. Pri Aurori prekoračimo reko Pudding in pokaže se nam v vsej svoji krasoti na vzhodu 13,000 čevljev visoki Mt. Jefferson. V resnici krasen pogled. Mesto Brooks je v dolini La. bish, v kateri se pfDducira največ zelene in čebule. V malem meetu Chemawa, skozi katero se rsvno peljemo, ima Stric Samuel velikanske šole za Indijan ce, v katerih se čez 600 indijanskih učencev vadi različnih rokodelstev in industrije. Prihajamo v mesto Salem, to je državni kapitol. Willamette University je eno najatarejiih vseučilišč te države; vidimo ga iz desne strani. Proti zapadu, ko prihajamo v mesto, vidimo stavbe kapitola In državnega sodišče. Glavni pridelek te o. kolice so slive, jagode in ovoč-je, kakor tudi hmelj in lan. Ko se peljemo proti jugu, vidimo gorovje treh sester. "Three Sisters", okrog 60 milj proti vzhodu. Okolica je poraščena vsakovrstnimi pisanimi cvetlicami, in ob progi vidimo na tisoče kitajskih fazanov. Bližamo se mestu Albany, nekaki centrali okolice in tudi križišču Southern Pacific proge, katero drži proti Ncwportu In Yaqutna Bayju. Tu se nahaja po celi Ameriki dobro znani Oregon ni vrtovi in lepi pašniki. Obdani ___z zelenimi gozdovi cipres. Clo- __^____, lamette. V okolici Junction Ci- vek bi najrajši izstopil iz vbka L^jj v Trbovljah, to je v sta-tyja je naseljenih veliko Dati- j* občudoval to krasoto narave. kraju> razpravljalo o pre-cev, kateri so obogateli z mle-job Cow Creek Canyonu se P®-|vMt«i rovov in tedai je neki i----------. i... i vzet ju rovov in todaj | karstvom in sadjarstvom. Pri- ,jemo ¿ez 30 mil; po globokih rudar vpraAa]. "Kdo pa bo di- hajamo proti mestu Eugenu, ravninah, ob katerih se dvigajo ^mo mi Southern d0 tiaoč ¿«vljev visoke ob *** severnemu križišču Pacific proge, takozvane New modro 1/eieMfn potoku v vznož-Cascade Route in stare Sls- Neki kmet na Hrvaškem je ? m stare ois- . Vlak ae usUvi za 10 minut, ^ kiyou proge. Proti vzhodu vi- £ .viobču^00 v i>ri4 re- dimo u£v£o države Oregon, ^^^J^S^l\TL\wSSii Ko je govornik konfiel, katero se vpiše vsake leto če z "^^T^^^T-je rekel kmet:_ "Sve «e dobro, vpiše 3,000 dijakov. Od tukaj naprej ae bomo vo- ie ozrete, ni drugega kakor veU-l^^et: kanske 5 kove in cedrove. Pr«4 p«r leti ___ ______, „,__„,„ žili po popolnoma novi progi. ""; t d» «Ijak poreže plntio «ko neie takozvani New C«*ade Rout. ■ »JJ»^^ biti više kralja." druibe 8. P. Prof» pelje «« LT^or in Ko je bila lani rumunaka kra- velikanake vnt Calde iLvk in obXe^ zamolkle odmeve aekire in divje P« r n^LiT^Hh « mili ortem hrelianje drkolarne ¿1«, kar Komumati v Prfainu na lr-P^if^i^'L^ Pomeni, da bodo ti kr«ni goz- skem » predlanakim organ»,- te obrne juino proti Crater Lake. - . narodnemu parku, potem 0b|dovi v par letih vpoetoieni. kraanem Klamath jezeru celih 80 ______rali velike demonstracij^ proti Na dežni strani 'vidimo visoka | ,i!Be- 'le izvršiti v nedelj« predpoldne. ^ milj doKlamath vodopda. ta ta.Gr*** ig» in Zavijemo aopet od juga proti ther But^ katerima je kra- ¡^^T.^n^ severu in ae srečamo z Siskiyou m. vC^do in ker predpoldne je maša. progo pri Black Buttu, Cal. ^J?™ ^ % Predlog je bil apiejet. V nedeljo Od Salt Biverja do slemena JJ «JJ nft me8lU zgu | predpoldne so ¿U komunisti k ^ t, , ... .maši, popoldne pa je le peščica Pel emo ie vedno višje Po prl|U dem(m8trírat - ostali ao Irski rudarji v Penni ao ob gorovja Cascade je krasen raz glad na vat strani. Kamor po- _ gledate, povsod same velikanske I ovinkih in predorih proti ^ vrfernke. cedre, nekatere v obsegu od 12- »taji Glendale, proti dolini Ro-20 in tudi več čevljev. V g™ Biver, do ^tajeJVolf Springfieldu je. precej dobro toak. Mca^e l^ vpnrfat avojega fajmoiS, razvita lesna industrija in obe" ** veri sUvka dovoljena, ta biti še bolj v kratki bodoč-M*na-l*"> ***> " ^ socialni pre-1 prej je Gold Hi», v tem hribu obrat? Ali je masa zrela za socializem T i Fakt je, da le majhna peščica delavcev in Ae manjša pe&tica kmetov je zrela, ogromna veči-aa pa ni. Najbolj se očituje to dejstvo v Ameriki. Industrij« »o malone že na robu zrelosti za socializiranje, a ljudska masa z ogromno večino delavstva vred je pa ie najmanj petdeset let odzad za tehnično in organiza-torično stopnjo industrijskega življenja. 0oklet delavec vprašuje, kdo bo njegov boss potem, ko bo on boss — dokler hrvaški Beljak vprašuje, komu bo plačeval davke, če ne bo več kralja — dokler rudar hodi v farovž vpraševat, če ni greh stavkati itd., toliko časa ne pričakujte, da bo tak človek sposoben za samovlado a-li za gospodarsko demokracijo. Ja — boste rekli nekateri — poglejte v Busijo! Saj gledam . Deset let le, gledam ... in kaj vidim? Bai zato, ker ruski delavec in kmet — predvsem pa kmet — še nista bila zrela za so-ciatno revolucijo, zato je komunistična stranka, ki je bila prej social-demokratfčna, prira orana nadaljevati caristično metodo vladanja — diktaturo. Jaz ne obaojajin boljševiške diktature, ker vem, da v Rusiji ne more biti drugače. Kako pa naj premeti jo zabitega mužika? V Jugoslaviji bi tudi ne moglo biti drugače in v Italiji, Poljski, celi Evropi in Ameriki tudi ne! Kaj pa jer storiti? Opustiti vsak boj? Nikakor ne! Maso je treba narediti zrelo! Dati ji je tre^i solnca, da čim prej dozori. S £fm pa? Z izobrazbo! Osvoboditev delavskega razreda pride od izobraženih delavcev samih! Izobražena ljudska masa ne potrebuje diktature. Ko prfden^sk^^sadnji predor j j« bila najdena ti*Ur»à* leta ZNANOST III VERA smo na vrhuncu gorovja ob slikovitem Odel jezeru, na sleme- 1866 [n še danes jo kopljejo. 8edaj pridemo v velikansko Kamor ie Od začetka vede je bila sle- nu gorovja. Peljemo se celih 6 doiinp sadovnjakov. milj ob kraafeem jezeru, obda-1 ozreš, povsod sami sadni nasadi, _______ nem s cedrovimi gozdovi, cve- največ jabolka in hruške. Na le-1 rečk~ procedura: Kakor hitro~je točimi grmiči in i ttloči vodnih vi se beli anežnik Mt. Laaghlin, , nroklamirala okritie kake ptič. V tej okolici je še več|viaok 96$0 čevljev. Bližamo se|n()ve ^nice> ^ ^¿^ pri_ šla s protiproklamacijo, da od-- .krita resnica ni resnica, in doka- Dkolica je žl precej dobro po- Združenih držav. To je fno naj-LovaJll je ^ Večkrat je tnana letovilčarjem, od kar je itarejših mest države Oregon in ^ do kompramiga in »prave * ' S te točke vidi-1 hrani jako veliko relikvij iz pio-1 ■ |M S ae' me- Po J. W. Howerthu. uril irugih jezer, kakor 8umft Lake, postaji Medford, odkoder raz-1 Crescent Lake in Diaiont Lake. pošiljajo sadje na vse strani! proga odprta, mo tudi [ na papirju. Nepristranski vse naokrog mogočne I nirskih ¿asov. Bližamo me-. Nepristranski opazovalec pa vršace, kakor Haiden Peak, 7,- «tu Ashland, kjer izdelujejo vsa-1 je daneg prepričan> ^ vaak 500 čevljev, Green Mountain 4,- kovrstne lasne izdelke. Obdano Lkug tudi komptomi^et i24, Roys Mountain 6,500, Dia^je a krasnimi polji in vrtovi na je nemogoč na ^Uu naravoslov-mond Peak, a,800, Fuji Moun- milje in milje naokrog, dedi še Lke yede m tukaj ne m()re b,ti tain 7200 in Mt. Ybren 7,600 zadnja posUja Oregona. mesto|.Drave j nobotania ■ ■ I čevljev. Pri poetajl Umli nam Colestine. Tukaj je tudi meja O- * J Za vzgled, kako nesmiselno je vsako zapravljanjf^casa in mo ée ostanke Mt.bazama,* kä^ I wood kanjonu' in '^V'y 10 apravitev vede in Xer?' zapre ta razgled Mt. Thielson in I regona in Kalifornije. Proga ae| Mt. Scott. Med gorama vidi-1 vije vedno navzdol proti Cotton- terega sedaj obkrožuje jezero Uah za 1868 čevljev do mea* flfmo J»vo poglavje Crater. Tu se nahaja tudi indijanska starega testamenta ali Genesi sa. V sledečem vam citiram prve verze te£a poglavja in posUji Kirk. Južno od Kirka I večnega cvetja, palm in tropič-1vi0k^?.i.irn° ______________v* ___ikl«M ..Ai. , I opombe, ki jih lahko naredi Hornbrook. V zlati Kaliforniji smo, v de- rezervacija v bližini proge proti želi večnega poletja, v deželi pridemo v okrožje Pt. Clamath nega aadja. Lahko rečeta, da je in ae vozimo 80 mUj ob obrežju ta dežela največje letovišče na Clamath jezera, dokler ne pri-1 svetu. — Frank Stontek. demo do postaje Clamath Falls, kjer ima Uncle Sam velikansko posta/o umetnega namakanja zemljišč. Brez tega projekta ne imela ta okolica BAPTISTI NA PORODU. ____ Tailahaeaee, Fla., 11, avg. —• j iif t j _ nobenega Grupa babUstovskih zelotov in l^^iv) Je Bog ustvaril pomena, razen za lovce in leto- hinavskih moralistov ja včeraj pridemo I poeetila floridekega governerja |4elo!) 4n zemljo. Zemlja je bila J, W. Martina ter mu priporo- vsak inteligentni čitatelj, znanstveno naobražen, ki bi biblijo čital in kateremu bi prej povedali, da je to znanstveno sporočilo o postanku naše zemlje: začetku (začetek je neti* nié?) nebo (to še neodkrito de- viščarje. Od tukaj proti jezeru Crater National parka. Jezero Crater leži vrh gorovja, 6,17t čevljev nad mor-. ... _ _________ sko gladino. Na mestu sedanje- noinani pisaUlji Freud, O. B. PO^Ju globočine (kje je bila ga jezera je bil pred več tisoč «wir. H. G. Wella In drugi. fcJflobočina, ¿e je bila zemlja brez v začetku brez forme (namočila, da naj prepove v dkaviU°«e) in prazna (prazna česa?) knjige, ki so Jih spisali svetov- se je razprostirala na leti bluvajoč vulkan. Ko je vul-1 krknjeni moralisti trda, "da so kan prenehal delovati, je voda teh avtorjev knjige n moralne zalila njegovo votlino in tako je pohujAlJive, umazane in gnile j nastalo jezero, « milj v obsegu ter da je škandal, da državne in 200 Čevljev globoko. Okrog I čitalnice in druge institucije do-in okrog jezera se dvigajo proti puatijo take grde' knjige v svo-nebu grebeni od 600 do 100 čev- jih policah, ki so JivnoaM v pre-ljev visoki. Zdi se kakor da grebeni ljubosumno strašijo jezero da bi jim ga nevidna aila iracna poeta prteae a narave zopet ne vzel a, kakor ga je dala. Bližamo ae meji Ore- forme in prazna?) .. In Bog je rekel: "Bodi. svetloba" (svetloba brez solnca?) ... in je ločil svetlobo od teme ... in tako sta bila Jutro in zvečer prvega dne (prvi dan ja bil, a ie ni bilo solnca!)." In tako dalje. Koliko bo m« čitatelj verjel temu poglavju, če mu kdo rede, da je ta "znsn-"? Evidentno gona in Kalifornije in dotak-|Je Ameriška ekspresnii družba kontrakt a transportnimi črtami. ______ ... __________ __ _ _____________________prenašale pakete, ne tež- morejo farmarji prodati svojih produktov, ker bogatini j stitucij U vrste v ^ru^nihl^vija na^dl ob ShajU gorov.| je kot dveito funtov, po vsej vendar ne morejo vsega konsumirati, kar farmarji pri delajo. Ako farmarji ne morejo prodati svojih produk Chicago, 12. avg. —, Včeraj Im verjel niti trokiea. Naj pa ne delajo, ne zaslutijo ničesar in nimajo sredsUv, da pre- Agricultural College. katerega "«"<> •• MtJ*** iS-?^ , .. J . . * . .. .J, . ... obiskuje vsako leto če« 4.600 dU ilB •• «°Pet združimo z 8lakiyouUračmmi nranijo sene in svoje nruzme. ako neiavci ne aeiajo, ne J(|kov jn Je ena največjih in. P*0»0 Pvi Black Buttu. Cal. Vlak ki bodo pi au Genesis kot peeniáko kon-štirimi I cepci jo primitivnega misleca — efekt ja drdgi. Kot peeoitev Geneeis zanimivo čtivo, kar odkriva miselno stopajo tistega in je državah. Ko se peljemo naprej ju proti gorovju Calapooya, ka-1 Ameriki. Cena bo naznanjena v I davnega čaaa. proti jugu. prekoračimo tako- Uro cepi reko Willamette v dve | p*r dneh. Pot is New Yarka vi Ali tov nimaio i>otre»»nih sredstev »a naW,m !rrmn* "i^banon." Med dela. Drugi del od tukaj it Chicago bo • tam skrhana iz WV, "miaJO^ poWDnin^srMfUV za nakup mdustnjikth. Harrisburgom in Junction City- imenuje reka Umpqua. in nride- dveh na en dan in is vSkoda na pvonuktov, ki jih poslušajo najetih provoka-torjev, kajti dogodi se jim lahko, da bodo aretirani in nato deportirani, ker ne bodo razumeli, kaj bodo vprašani. Ako bo kateri tujezemski de-Uvec aretiran zaradi Sacco Id Vanzettijevih shodov, naj takoj obvesti svojo organizacijo, politično, podporno ali izobraieval-n". da mu njegovi rojaki preskrbi odvetnika. vk< \1oz\ohti za oflvobo- y ihtev sacca in van- f z bitu a. (Nadaljavnaje • i. atroni.) Listi namigujejo, da j« bil svetem protest delavstva pretrd oreh /h FuUerja in nadalje izbijajo, zlasti list "Humanite", da bo delavski razred preprečil Justični uboj. % M»ktiiart stol. na kate-r*m ^daj umirijo komunisti/' ^sterta», 12. avg. — Vilic «loku za eknekucijo, m nada-<-monatracije, katerih rahteva popolno svobo-obsojena. Pri spopadu s Wwijo j« (bH ranjen komuni- Ali je bil riškodiiaski xakon potreben? Na to vprašanje odgovarja dej-«tvo, da je bilo v prvih dvanajst dneh vloženih 1,000 od-škodninskih zahtev. „Washington, D. C. — Ako je bila katera delavska stroka potrebna odškodninskega zakona, tedaj se lahko reče o pristanišč-nih delavcih, da so ga bili v resnici potrebni. I>ejstva govore. Zakon je bil uveljavljen komaj dvajset dni, a že je 1,000 priijtaniščnih delavcev samo v New Yorku vložilo svoje odškodninske zahteve. Kadar bo zakon par mesecev veljaven, takrat bo odbor prejel mesečno dva tisoč odškodninskih zahtev, da se izplača odškodnina za pristaniščnimi delavci, ki so se poškodovali na delu ali so pa bili ubiti. Komisija že zdaj ceni, da bodo- pristaniščni delavci v New, Yorku predložili toliko odškodninskih zahtev vsako leto, kot jih predloži 600,000 vladnih u-službencev. Pristaniščnih delavcev je zdaj pol milijona. Za vse te delavce je zdaj veljaven odškodninski zakon. PREKOCEANSKI LETALCI SE PRIPRAVLJAJO NA POLET. Poiskusi na motorjih narejeni; odíete vsak čas, ko bo vreme ugodno. San Francisco, 10. avg. — Sedem letalcev je že pripravljenih tu, da poletijo v brezpresta-nem poletu na Havaj, ki ima pričeti v petek, ako bo vreme ugodno. Najnovejši tipi zrakoplovov so manevrirali nad mestom v poskusu, če so motorji dobri. Bilo jih je sedem izmed trinajstih, ki so se prvotno prijavili, da pblete na Havaj za nagrado $35,000. Prejšnji britski vojaški letalec A. Giles ni mogel v JDetroitu spraviti svoje letalo pravočasno v tir, da bi se pridružil ostalim tekmovalcem: v brezprestanem poletu čez Pacifik na Havaj. Redlarjev biplan, kateri ima po-nesti šolsko učiteljico miss Mil-dred Doran, 22 let staro, je baje v najboljšem stanju ter se mu obeta zmaga. Istočasno se pripravlja vefc letalcev v Evropi za polet preko Atlantika v Ameriko. Med njimi je tudi znani newyorški milijonar Levine, ki je s Chamberli-nom poletel v Evropo pred dvema mesecema. Njegov zrakoplov bo pilotiral francoski pilot. Več britskih letalcev se pripravlja na polet čez ocean, a čakajo na ugodno vreme. Nekateri so nameravali poleti v soboto. Ustrašili so se številke 13, ker v soboto je 13. v mesecu. Tudi Evropcem dela številka 13 pre glavice, četudi je nedolžna. JAPONCI V KANADI SO SE ORGANIZIRALI. PROÍVETA STAROSTNO ORGANIZIRANO DELAVSTVO ZAVAROVANJE JE PRIfEI.A ZAHTEVA PREISKAVO MAS RODITI SAI). SACHl'SETTSKEGA DEL A V* ^ --SKEGA ODliORA. BiroJ za delavsko statistiko je - odredil Studijo o tem za de- Governer Fuller ima /daj prili-lavee izredno važnem vpraša. ko. da pokaže, da je nepri. stranski v delavakili zadevah. W*shington, D. C. — Agitacija, ki so jo uvedle Liga za do šego starostnega zavarovanja in druge delavske organizacije, da se za delavce uvode zakonita državna penzija, ni ostala brez uspeha. Biroj za delavsko statistiko, ki je podrejen delavskemu departmentu, je pričel študirati penzijske sisteme v državi Pennsylvaniji in v mestih, ki štejejo več ko 400,000 prebivalcev. Študije v teh mestih ne bodo podale polne slike o starostnem zavarovanju, ali biroj upa, da bo razvrstil razne penzijske metode od penzij zaradi onemoglosti na starost do industrijskih penzij in zavarovanja v skupinah. Policaji, og-njegasci in učitelji v splošnem uživajo zavarovanje zoper starost. Penzije zaradi onemoglosti na starost so take, da delavci sami plačujejo v penzijski sklad ali pa da podjetnik nosi vse stroške zavarovanja. Biroj hoče pred vsem dognati; kakšni sistemi za zavarovanje zoper starost so zdaj v veljavi in kako se obnesejo. Ko napravi te študije, pride na dan s svojimi priporočili, da tako zaveje propaganda po vseh Združenih državah za starostno zavarovanje, ki je za delavce ravnotako Fall River. Maas. — Konvencija Massachusettak«» državne delavske federacije je zaključila, da se zahteva preiskava delavskega in industrijskega odbora državo Massachusetts, Ta delavski in industrijski odbor, ki je naprava države Ma.ssachu. setts in kateri je odkazan tak delokrog, kot delavskim art-mentom v drugih državah, v katerih poatoji, je odpustil gdčno. Mary Donovan, ki je bila nastavljena kot tovarniška nadzornica, a obenem je bila tudi delavna v Sacco Vanzettijevem odboru. ' Razprava je dokazala, da Do. novanova ni ničesar storila, kar bi opravičilo njeno odslovitev. Na drugi strani se je pa pokazalo, da delavski department zelo malomarno vrši svoje dolino-sti. Zakon, ki določa osem in štirideset ur dela v tednu, se krši v bostonskih tovarnah vsak dan in po večkrat v teku dneva. Tako je tudi v drugih industrijskih središčih. Postave za zaščito otrok in delavk niso vredne piškaveRu o-reha, ako državni organi ne pazijo na to, da se tovarnarji točno ravnajo |m> njih. živa potreba, kot zavarovanje proti poškodbam, nesrečam in boleznim. VSI NA PIKNIK PIONIRJEV. Chicago. — Jutri primle naši mladi "Pionirji" svoj letni piknik v logu pri Vkinuirju v Willow Springsu. Nh piknUkem prostoru bo veliko zabave za ti-ste, ki se Iwxto hoteli zabavati. Vsi se pa bodo zabavali tudi če no bodo prisostvovali tekmam, ki jih je na progratnu nič manj kot dvajset. Tekme so tako raznovrstne, da se jim lahko vsakdo udeleži, ki je šest let star pa na prej do vsake starosti. Razume, se. da je največ tekem prirejenih za mladino, za otroke. Piknika se udeleže tudi sosedna društva iz Kenoshc, Mil-waukeeja, Waukegana, La Salla in South Chtoaga., Prostor piknika jo vsakomu znan. Na veselo svidenje vam kličejo "Pionirji" !—Odbor dr. "Pionir" št. 559. IW.KU8NI "NAPAD" NA RJV&EGA KRALJA GRKOV. Dunaj, 12. avg! —' Iz There-sienstadta poročajo o napadu na grškega kralja. Pregnani kralj Jurij II; se je podajal na Hied in je slučajno dobil precej reklame |*o listih, ker so časnikarji slučajno izgrešili, ko so izstrelili nanj kar več strelov. "NaimdU" so ga v Veliki Kikindi, ali čas-nikarji ne znaj» streljati. ' Znamenita iz te vesti je geografija ameriških časnikarjev, ki je Čisto nekaj novega. Bled so prenesli v Cehoslovakljo, Theresienstadt pa v Jugoslavijo. Nagy Kikinda je za amer^ks žurnaliste v Avstriji. Slovenska' Narodna Uiluovli«M S. «pril« 1*04 Podporni Jtdnota Inkorp. IT.jMU» 1*07 V dr*.* Illinois GLAVNI STAN. 2SS7-M SO. LAWNDALE AVE* CHICAGO, ILLINOIS l/vrsevulni odbor: ITKAVNI ODSEKI l'radUadnik Vinrrut Cainkar; podpradiuslnik Andraw VUtrirk. ft. F. D. T Ifeu 103. J ukinit« wa, in., gl/ tajnik Ub', Novaki tujnik MnUlivga «ridcIU Lovrvnc (iradl&vk; gl. hlaitttjitlk Joku Vugruh; ur od m k gU*Ua Joi# Ztrtrt-uik; upravitelj vImII« Ktlip (ioShiaj vrhovni »dravnlk l)r. P. J. Kam. «tU Ha. Clalr Av»., I Irvrlaud. Oklu. <,<>S|'Olfvlt.SKI ODMKfti Prank Somrak, prednadnlk, m K. 74lk KI* i Uvaland, Okloj Praak Alcak. 1124 H. Crawford Ava* Chicago, DL; Jacob ZupafttM, 1637 t. Kldgo-way Ava., Chicago. 111. . 1*0 HOT NI ODSEK t Joka Uori.k. prrdaidnlk, 414 W. Ilajr Ht., HprlngftaM, 1IL| Joka TvMi Ik»« It, Straban«, Pa-i Tony Srhragal, K. Vf 1). No. JoknaUa Citj, UL| Praak Podboj. Boa SI, Park IIIII. Pa.i Anton AuUr. Uoe 104. (iroaa. Kana. HOLNISKI ODHKK t ORRKDNJK OKRO^JRi Lovrrnc t;radirk. 2«8f.&» So. LAwndala A?a., Ckicago, III. VZHODNO OKROŽJE: Joopk Torka. K. P D. I, Uai 110, Waat NswtS* Pa.) Anton Abram. 1IS» K. 7«tk Ht«, ClavaUnd, OkU. ZAPADNO OKROŽJR: Jacob llaloh, R. R. S, Roi M, IMttaburg, Kaas* as jMgoaapadi Prank Klan, Ho« 058, CkUkolm. Minn., an ht. aap.| Jaka Qa-lob. Ik» 144. Roak Hprlnga. Nadzorni odbor: Praak ZaR pr«da«dnlk, 1010 VT. Mth St., Ckicago, Vil. s Ludvik MaCvo-Irk, 0400 Rt. Clalr Ava., Clrvrland. Ohio; Albert Rraat, tli Bo. Plorss M* MUwaukaor Wia. Združitveni odbor: Prank Vidmar, prrd.iHlnik, l&OS Augu*la Rt., Cklango, lil) Joka OUp, I4SA Ho. Clifto« Park Ava., Chicago, III.; I'Har tiaakal, SOAI Ho. Brosdwsy, Donvar, Čok». POZOR l-Koraapondanca a glavnini odborniki. U dala jo v glai uradu, aa vrli takolai VHA PIHMA. ki sa nanaiajo na poala gl. pradaednika, m naalovai aadnlitvo S. N. P. J., X057-R» Ho. Lawndala Ava^ Ckiaago, IU. - VHP Z A DRV I? HOLNlAKK PODPORK HK NARLOVRi Botnllko lajal* 4tvo R. N. P. J.. I0S7-RI No. Uwndala Ava.. Ckleago, IK. DRNARNE POdlLJ ATVR IN HTVARI, ki a« I W.Jo gl. Iivrlmkli— «Ihora la Jrdnuta voWa aa naalovai TajniAlvo R. N. P. J. 1007-00 So. Uw* dala Avt, Ckicago, 111. VHR ZAltftVK V ZVEZI 7. ULaOAJNIAKIMI POHLI m po0il)a)a as nMlovi lllagaJniAtvo H. N. P. J.. I0&Í-A0 Ho. UwaSaU Ava. tkiaago, IU., Vaa prltotba glada poalovanja v gl. livrAavslnaai odboru aa aaj paAlJnJa Prank Zajcu, pvadaadniku nad«orna*a odbora, ligar assist Jo agora J. Ustanovili so svojo unijo in lo-kolna centralna organice i ja je potrdila pridružitev. Vancoaver. Kanada. — Tukajšnja delavska centrala je odglasovala z večino, da se Ja ponski delavski uniji izroči po-slovnlca. V splošnem »odijo, da bo ta zaključek pospešil strokovno organizirarfje delavcev v Britski Kolumbiji. Tako so se tudi Japonci privedli v krog or ganlzlranih delavcev. Bili so prezirani, a plemensko sovra štvo izginja in v delavskih mot ganih ne dela dan na skrajnem zapadu v Kanadi. BAD BI IZVBDEL. kje se nahajata moja prijatelja Joftef Oblak in Miha Barbič, s katerimi smo se akupaj nahajali v E. Palestine, O., pred p* tirni leti in potem sirm videl J Oblaka še v Chkagu enkrat Cenjene rojaka prosim, ¿e kdo ve, kje se nahajaU U dva rojaka, da mi naznanite njiju naslov, ako pa bodeta sama U oglas čl tala. ju prosim, da se mi javfU na moj naalov: Prank Hlarfin. 61st Ave., Went Allin, Win. -(Adv.) m I Tu je samo en odgovor - Širom vse dežele kadilci pravijo, da je Chesterfíeld najboljši T~KKOM Mik let m> ne < henlerfleld cigarete nngto rs/Airllr po vnej AaierikL Nad dva bilijonu ne jih pokadi menečno, a zahtev* p«» njih ae »IsIn» veča. Tu je Dumo en odgovor—okun, kadilci—¿luti naravni lolinkov okuu, od najislirsnejšegn lohaka. ki ga avet premorg, kl je I ako pripravljen, da olMfrži v mi nvojo nuratno di^rolo, in j« nI utvari, ki M wo dula temu primerjali! . ** — • • pravi naravni tobakov okus - je to! SE MORA. UPOŠTEVATI, # Mamice Renard: V DAUM MHČMSTI Inežnir Franci« je imel rtxt> koAno stanovanje v petnajstem nadstropju dokaj star« bite v o-sriju Pariia — tam, kjer m je svoj« dni razprostirala bou-logneska občina. Ob osmih tjutraj s« j« z dvigalom vzpel do tri in dvajsetega nadstropja na obsežno Uraso. žena je bila ž njim. Sleherno jutro ga je z ljubeznijo spremljala na tej poti. da je prisostvovala njegovemu odhodu. Franeiso-vi laboratoriji so bili v predmestju. namreč v Reimsu. Vsak dan se je peljal tja v letalu. Trideset minut je potreboval, da je premeril tistih sto in petdeset kilometrov; bal toliko, da je ¿ul vse važnejše dnevne vesti, ki so jih oddajale brezžične postaje. Zračno vozilo je že stalo pripravljeno poleg drugih letal na terasi. Na jasnem nebesnem svodu, ki s« j« iz te vilin« zdel neizmeren, so se lagotno izpre-letavaH avijoni in helikopterji. Ozračje je trepetalo od zamolklega brnenja motorjev. Inianir je obj«l ženo in ji j« pritisnil na ustnic« kratek po-Hib..--------- "Danes s« vrnem nekoliko prej," j« rekel s pomembnim u-smevom. "Ah, torej nisi pozabil T , "Pozabil i Da bi bil pozabil peti julij, dan najine obletnice! Giorija. kaj mislil?" Priznamo, da ne vemo, kakš-no obletnico je imel v mislih. Zakaj je poslal inftenir vsako leto na dan petega julija svoji ženi vrtnico? Odgovor prepuAča-mo čitateljevi domišljiji. Mi pasi mislimo, da Je bilo s tem v zvezi nekaj takega kakor, recimo, prvi poljub} a naša domneva je docela nepomembna in nima nikakega posla i zgodbo. Madame Francisovs je zrla za helikopterjem, ki je rakrožil nad Parizom v višini, po policiji predpisani za letala, ki odhajajo proti vzhodu. (Kolikor smeri, toliko različnih višin, da se preprečijo nesreče). Ko ji Je izginil izpred oči, je za trenutek le postala in se zagledala v grozotno panoramo glavnega mesta. Višinski veter ji je privzdigoval kratke lase. Tedaj je zagrmel debeli glas zvočnika agencije "Radio Gazette Illustrée": "Pozor ! . . . Veliki miting v Pragi T In tisti mah s« J« nad mestom, v zračni praznini prikazala gigantska slika: množica ljudi, vikajoča govornika, ki j« bil obdan z radiofonskimi prenašal-ci. glasu. Že nekaj let Je bilo tega, kar j« bil induatrijaliziran izum u-metne fate morgane. Ko je prišla Gloria na svet, «o te mnogoštevilne družbe izkoriščale par tent reproduciranja prizorov v prostoru — podobno kakor si dovoljuj« narava v pustinji za svoj lastni račun. Madam« Francisovs s« j« to-rej 1« iz navad« ozrla na ogromni privid na nebu, ki se Je za nekaj trenutkov izpremenilo v ilustracijo neizmernega magazina. Stopila je v dvigalo in se lagotno spustila do svojega stanovanja. Kaj se Je godilo potem, ni vaino za zgodbo, in v ostalem nam tudi ni znano, kaj je počela Gloria Francisovs do enajste ure. Domnevati utegnemo, da je bila pri deci z dojiljo, edino aluiabnico, ki ji tehnika ie ni mogla dobiti mehaničnega nadomestila. Mogoče tudi, da se je mlada in lepa Gloria kratkočasila ob zvokih električnih orgel ali pa se ukvarjala a televizorjem. L»-ta opravek ji je bil posebno priljubljen: nad vse Jo je veselilo, gledati o belem dnevu noč skozi cev, noč antipodov z njenimi ozvezdji. Toda, kakor ie rečeno, je bilo vsa to brez važnosti. Dejstvo Je le, d* ao se točno ob enajstih začuli k zvočnika trije udarci na zvon. Okno je bilo odprto v ožarje-no jutro. Madame Francisoca je prisluhnila glasu, rohnečemu nalik orkanu: "Uspel je veliki izum. Pazite in poslušajte!" Gloria je bila radovedna. Ali tisti mah je zsbrnel telefon (bitašični, seveda). 1 SPOVED L Jf. TslsteJ.—Prsvsd«) Josip Vidmar. (Dsljs.) Grozno čudno, toda sedaj mi je razumljivo. Resnična, zaduševna misel naša je bila ta, da hočemo dobivati kolikor mogoče veliko denarja in pohvale. V dosego tega cilja nismo znali drugega, kot pisati knjiga in časopise. To smo tudi delali. Ampak zato* da smo lahko vršili tako brezpomembno delo in da smo bili pri tem lahko prepričani, da smo zelo važni ljudje, nam je bilo potreba šs razlage, ki bi opravičevala nate delovanje. No in izmislili smo si tole: vsa, kar js, je razumno. In vse, ksr Je, se razvija. Razvija ss pa potom prosvete. Prosve-ta se pa meri po razširjenosti knjig in časopisov. In nam pa plačujsjo denar in nas spoštujejo, ker pišemo knjige in Časopise, in zato smo najkoristnsjšl in najboljši ljudje. Ta razlaga bi bila zelo dobra, te bi bili vsi mi soglss-ni ; ker pa se Je za vsako mislijo, ki jo je izrazil eden, pojavila diametralno nesprotna misel, ki Jo je izrazil drugi, bi nas bilo moralo to priailiti, da bi se zavedli. Toda tega nismo opazili. Piačsvali so nam denar in ljudje naše atranke so nss hvalili, — to se pravi, vsak izmed nas In vsi smo bili mnenja, da imamo prav. Sedaj ml Je jasno, da nI bilo med tem početjem in norišnico nobene razlike; tedaj pa sem to le nejasno sumil In še to le tako kot vsi norci, da sem vse drug« imenoval norce, samo samega sebe ne. m. Tako sem iivel in se prepuščal temu brezumju še šest let, do svoje ienitve. V tem času sem odpotoval za mejo. 2ivljenje v Evropi in moje zbliianje z vodilnimi in učenimi evropskimi ljudmi me Je še bolj utrdilo v oni veri v izpopolnjevanje sploh, v ksteri sem ftivel, ker sem isto vero našel tudi pri njih. Ta vera je navzela v meni ono navsdno obliko, kakoršno ima pri večini izobraženih ljudi našega časa. Izražena je bils v besedi "progrès". Tedaj se mi je zdelo, ds ta beseda nekaj izraža. Nisem še razumel (ega, da če mene, kakor vsakega živega človeka, mučijo vprašanja, kako naj »I-vlm bolje, in če na to vprašanje odgovarjam: živeti progresu odgovarjajoče, — da s tem od-govsrjam popolnoma lato, kar odgovori človek, ki ga nese v čolnu po valovih in vetru, na glavno in sanj edino vprašanje; "kam naj krmarim", — če na vprašanje sploh ne odgovori, temveč reče: "nekam nas neasV Tedaj tega nisem o|tatal. Samo včasih se Je — ne razum, temveč Čustvo upiralo temu v našem času vsesplošnemu babjeverju. s katerim si ljudje prikrivajo svoje nerazumevanje šivljenja. Tako mi je za fana mojega prebiva-nja v Parizu prizor smrtnr kazni razkril onyi-janost mojega babjeverja o progrsau. Ko srm videl, kako se je glava oddrlila od Mena in kako Je vsako poneb«- zaropotalo v skrinjo, sem spoznal — ne z razmumom, temveč z vsem biatvom. da ne morejo tega dejanja opravičiti nikakoršne teorije o razumnosti vsega, kar je, In o progrèsu, in da če hi vai ljudje na svetu od začetka sveta po kakorftnihkoli teorijah uma-trall to za potrebno. — jat vem. da trga ni tre-ha. da je to zlo In da potemtakem *a to. kaj Je * dobro in potrebno, ne more biti merodajno, kar ( tovore in delajo ljudje, in nr progrès, temveč jat s svojim srcem. Drugi slučaj spoznanja, da je babjevemoat progrès* ta življenj» neiadost-na. I« Wla smrt mojega brata. Bil ji» pameten, dober, resen človek i zbolel Je. ko Je bil ie mlad - trpel Je vsč kot leto dni in Je v mukah umri.' ns ds bi razumel, zakaj j« živel, in te manj, zakaj da umira. Nobsns teorije niso mogle za časa njegovega počasnega in mučnega umiranja ne meni n« njemu ničesar odgovoriti na ta vprašanja. Toda to so bili 1« redki slučsjl dvomov, v resnici pa sem živci dalj«, izpovsdujoč «dlno-le v«ro v progres. "Vse s« razvija, tudi j^z se razvijam; zakaj pa se jaz razvijam skupaj z vsemi, to bomo pa te te videli." Tako bi bil moral takrat formulirati svojo vero. Ko sem s« vrnil i?za meje, sem s« naselil na dež«li in s«m ss jel ukvarjati z vaškimi Šolami. Ta posel mi j« bil posebno pri srcu, ker ni bilo v njem tiste laži, ko mi je postala v izvrševanju literarnega učlteljstva očividna in me js bodla v oči. Tudi tukaj sem delovsl v Imenu razvoja, toda te sem postal kritičen napram temu razvoju. Govoril sem si, da se je vršil razvoj v nekaterih svojih pojavih nepravilno In da Je treba ravnati s prvobitnimi ljudmi, kmečkimi otroci, popolnoma svobodno in jim predlagati, naj si Izbero tisto pot razvoja, ki jo sami sahočejo. V bistvu pa sem se vrtil vodno okrog «ne in ist« nerazrešljive naloge, ki Je bila v tem, da bi učil, ne da bi sam vedel kaj. V višjih sferah literarnega delovanja sem spoznal, da nI mogoče učiti, ne da bi sam' vedel, kaj uliti, ker sem videl, da vsakdo uči kaj drugega in da vsi z medsebojnimi prepiri sami sebi prikrivajo svojo nevednost; tuksj, pri kmečkih otrocih, ps sem mislil, ds se t« težave lahko ognem na ta način, da prepustim otrokom samim, naj se uče, kar sami hočejo. Sedaj se mi sdi smešno, če se spomnim, kako sem se zvijal, da bl zadostil svojemu poželenju — učiti, čeprsv sem v globini, duše prsv dobro vedel, ds ne morem učiti ničesar potrebnega, ker sam he vem, kpj je potrebno. Leto dni sem prebil v poslih s šoli, nato pa sem se drugič odpeljal za mejo, da bi tam svedel, kako bl se dalo to napraviti, ds bi znal učiti druge, ne da bi sam kaj vedel. In zdelo a« ml j«, da s«m se za mejo tega naučil; in v letu osvobojenja tlačanov sem se vrnil oborožen t vso to modrostjo v Rusijo; zavzel sem mesto posrednika in sem pričel učiti neizobraženo ljudstvo v šolah, Izobražene ljudi ps v reviji, ki sem jo jel izdsjsti. Zdelo ss Je, da gre stvar dobro, toda Čutil sem, da tako ne more Iti dolgo naprej. In mogoče bl bil že takrat prišel do tistega obupa, h kateremu sem prišel čez petnajst let, če bi ne bil Imel še ene strsni življenja, ki je še nisem preizkusil In ki ml je obetala rešitev: to je bilo rodbinako življenje. Tekom leta sem se pečal s posredništvom, s šolsml in revijo in sem se tako izmučil, posebno radi tega, ker sem se bil zapletel, tako sem se izmučil v boju kot posrednik, tako nejasno se je pokazovalo moje delovanje v šolah, tako toperno mi je postalo moje zvijanje po reviji, ki je bilo zopet Ista stara stvar — želja učiti vse druge In skriti to, da ne vem, kaj naj u-čim. da sem zbolel bolj duševno kot fizično; pustil sem vse skupaj in sem odšel v stepo k Baškirom — dihat zrak. pit kumis in živet telesno življenj«. ^ Ko sem s« vmH od ter»], sem se poročil. Novi pogoji srečnega rodbinskega " življenja so mr pa že popolnoma odvrnili od vsakega iskanja spio*n«ga žlVljenskega zmisla. Vse moje življenje te je v tem času osredotočilo na rodbino, na ženo. na otroke in radi tega na skrbi ta pomnožitev življenskih sredstev. Stremljenje po itpopolnjevsnju sploh, po razvoju, je sedaj izpodrinilo naravnost stremljenje po tem, da bl bilo meni In rodbini kolikor mogoče ho! Je. Tajio j* minilo še petnsjst let. (DstJ* prihodnji*.) PROSVfTA SOBOTA, 13. AVGUSTA. : "Halo, Gloria r Madame Francisovs Js zagledala v cevi televizorja svojega mota, ki je Ml v Reimsu. Prizor Je bil preveč vsakdanji, da bi Jo bil iznenadil « .. Jasno je videla skozi okno njegove sobe starodavno katedralo. Govoril Je v telefon u v roki je i-mel krasno škrlatno rožo. Obraz mu J« žarel od zmagoslavja. "Gloria, -poglej l" J« spregovoril iz telefbna in ustnice malega portreta so se zgenile. "Poglej to rožo!" "Vidim Jo," Je odvrnila madame Francesova nekam o-suplo. "Dobro. In sedaj poglej na mizico tam sa zaveso pri oknu .. Odvrni zaveso, Gloria!" Čudna mizica je stala Um, ki je madame Franciaeva te ni videla. 2ice so izhajale iz nje in so Jo vezale s električno baterijo. "Le dobro glej, Gloria!" je ponovil inženir. Tedajti je vstala nad mizico tenčica neskončno finih* prosojnih hlapov. In hlapi so se oblikovali, privzemali rdečkaste in selenksste barve, so zgošča-vali. pordečili in oseieneli. . . Na mizi Je vzrastla ptelestna škrlatnordeča roža! Gloria je pogledala v cev. Inženir se Je smehljal. V roki ni imel več rože: pred njim je stal čudno kompliciran aparat. • Ura je kazala Štiri minute in šest sekund čez enajsto. V zvočniku je sagrmelo: "Pozor! . . . Inženir Francis, znan po svojih poskusih z razstavljanjem • in eestavljanjem snovi, je našel sredstvo za prenašanje aubstance v vsem ir ju. Protdsm rad iostrensm isi j e j« rešen, ft-avkar je bila na zračnih valovih odposlana roža iz Rehnsa v Pariz!" * Iznad vesoljnega* mesta se je dvignil nepppisen vik. Madame Franeisova Je začutila, da ji Je vsa kri izginila s Uc. Utripajočega srca in boječe je segla na mizico in j« pritisnila slavno cvetko na drgečoče ustne . . . In Iq se Je ddgfedilo v daljni bodočnosti. "r ;f ir • , ZDRAVSTVO BOLEZEN PO MRČESU. Mrčes redno igra vlogo pre-našalca kuge (kar je pa v Evropi pač redko) in pegastega le-garja. Ta ipredno ~ sen je bila po naa zelo razširjena, leta so nam prinesla pravi kaz, da prenašajo pegasti legar samo uši v obleki. Z navadnim trebušnim, legar jem nima ta legar prav nič skupnega. Malarija, nastane po vbodu komarja Anopheles. Komar sesa kri bolnika in sprejme s krvjo tudi povzročitelja malarije. Ta se v mušicl preustroji in povzroči pri ponovnem sesanju zdravem čldveku bolezen. Sistematični boj proti komarju je dotlej epidemfčno nastopajočo malarijo uničil ali pa vsaj zelo omejil. Včasih morejo prenesti mulice tudi druge bolezni, tre-ibušni legar» grižo, tuberkulozo možnost prenosa obstoji pri vra-ničnem prisadu, pri zastrupljanju krvi, pri epidemični ohromelosti otrok. V posameznem slučaju se dokaz, kako je litfak-cijs nastala, večinoma ne posreči; s zmersj js podana možnost, ds srbita muh« zraven. Kri sesajoči komarji morejo gotove bolezni prenesti na način (zsfttrupl Janje krvi), da prevzamejo povzročitelja bolezni s krvjo inficiranegs človeka in ds mu s vbodom v krvno cev vcepijo nekaj svoje inficirsne sline sli krvi. Pomembnejši — ker je bolj pogost — J« posredni prenos po naših navadnih hišnih muhah. Hrano si najraj ši iščejo 4n zarodek najrajši odložijo v človeških in živalskih odpadkih, ki vsebujejo zlasti pri legarjut griži In kol«ri povzročitelje bolezni. Muha al pri svo-jih dotikih naloži aa noge in na jedilne organe najmanjše taks delce In jih sprejme tudi v čre-va. Nato ss usede ns Živila — mleko, surovo maslo. sir. kruh, sadje Itd. — in ogkrfi tam v nje-nem telesu se Nahajajoče kali bolezni. Tako nastanejo pri uživanju nek uhanih živil lahko «'Jiéwi mi »Vri aktiva! flan! S. N. P. J. ataj gredo na agitacijo! Dnenrfk mora imeti preko 10,000 naročnikov še to leto. Agitatorja, ki V bala delavni, čakajo lepe knjižne nagrade. ', V 4 februarja 1W7 te ae zaključi II. 1M7. Vsakdo, ki es mnB m dnevnik "Prosvoto" ta H dsalsj It al M aa- stari i reiafti MW aa psi Ista aH m cele 1st* aH te NOVIH NAROČNIKOV, Je Matice S. N. P« J« Je NOV NAfeOCNIK la odhittÉ] ai dovoljena tlM. Za SM Je Müljatelj knjig It ari*e Kajttevne Matice v (2*00, aH pa •Me, aH pa dragih knjig h ae ■ 8.N.F.JL 91 JO aa W OO, aa psi Isla $t.00. (Za paîtra.) CU8.K.P.J. kta, ker étant I List etaaeaa sne Isto $|ja. POSEBNA UGODNOST ss nudi vtem potnikom pri NORTH GERMAN LLOYD PotujU v staro domovino i„ nasaj na aajnovejiih in modernih parnikih kot so Columbus-Berlin, Muenchen, Stuttgart, Dresden, ltd., ksteri m> opremljeni s udobnosti. Izvrstna postrdR». Zniiana eesa ca isletne listke Naravna In najbliijs pot v vaio domovino s North Ger-man Lloyd. Posebna xniian* cena ns £e-lesnld is Bremena v vse kraj« Evrope. Za nadaljna pojssnila vprašajte pri lokalnem sestop, niku ali v glavnem uradu pri NORTH qBRMAN LLOYD IN N. U Salle 8t Chicago, IM infekcije. Zlasti velja to za mleko, v katerem bakterije Zborno uspevajo. NajrajAi se driljo muhe v hlevih Id tam okoli, na smeti itd., kjer naj-v tem se razvijajoči toploti in v gnoju in smeteh najboljše pogoje razvoja. Ogromno razmnoievsnje muh nam ka£e tal« račun: hiina muha odloži pri iy% mesečni življenuki dobi okoli 1000 jajčec, ki se tekom 14 dni razvijejo v nov rod; motni zarodek ene same muhe v dobi.od 1. majfi do 80. septembra znese 4000 biljo-nov muh. Biljon je pa miljon miljonov. Pri obrambi moramo postopati po načrtu. Borba proti mrčesu se mora pričeti Že zgodaj v letu, pred nastopom večjih mnoiin: Pozimi in v prvi pomladi moramo uničiti vse prežim u joče muhe in muAice in njih zalego s tem, da oigemo njih skrivaliiča in nahajališča v kleteh, skednjih, hlevfli itd. s posebnimi svetiljkami ali s cunjami, s špiritom prepojenimi; ali pa s tem, da jih preženemo z dimom. Po triurnem učinkovanju dima pometamo na tla padlo zalego in jo sežgemo. Dalje pride n pottev le vse polno drugih pomočkov: odstraniti in nepo-rabno moramo narediti tudi v bližnji okolici človeikih bivališč vse, kar služi za odkladanje zarodka, smeti, gnoj itd.; odstraniti moramo nabiranje nesnage ali pa jo moramo pokriti z zemljo itd.; pokriti mdhnno živila, Žična okna moramo napraviti (zlasti v bolnišnicah, mesnicah, v prodajalnah sadja, surovega masla in mleka), iz stanovanj moramo pregnati vse muhe z lahnim prepihom, muholovke moramo povsod nastaviti; zelo dobra je mešanica 60% vode, 10% formalina in 26% mleka ▼ plitvih posodah, a hleve in druge take prostore je najboljše, tte jih prekadimo z žvepleno kislino ali pa jih pokropimo s kre-zoiom (5%). V velikem se bo- rimo proti muškam s tem, da odstranimo ali aeporabne . napravimo stoječe vode, mlakuše itd, z zasipanjem, odvajanjem ali pa, če jih polivamo s prav tenko plastjo petroleja. Slednjič moramo mlaliti, da so naše ptice pevke najhujše sovražnice mrčesa in da bi jih morali v naših vrtovih prav posebno gojiti.—'"Zdravje'* Načrt sa nor avditorij. Chicago. — Sedem najboljših čikaških arhitektov je bilo včeraj imenovanih v komitej, da izdela plan za novo petnajet-milijonako dvorano ter da nadzoruje delo ko se juične graditi. Eric E. Hali, okrajni arhitekt, bo nač«loval delu, ostatnih šest pa bo tvorilo posvetovalni odbor. Avstro-ograka društva na slavju. Chicago. — V nedeljo bodo tukaj slavila svojo letno reunijo avstro-ogrska društva v Brands parku. Popoldne bo velika parada s flotami, nakar bo sledilo zborovanje, katero bo pozdravil mestni župan Thompson, glavni poštar Lueder in glavni predsednik zveze društev. Boj proti gaaolinekemu davku. Chicago. — Okraj Cook se bo tudi udeležil boja proti gszolin-ski taksi. Dosedaj so uradno nasprotovali temu davku le motorni klubi in organizacije avtomobil istov, da zakon prekliče državna legislatura. Prizadeti so apelirali tudi direktno že na višje državno sodišče. Naval aa diamant t Afriki Cape Town, Južna Afrika, 12. avg. — Iz vseh delov TranI vaala drv« iskalci .diamanta v Welverdiend, blizu Lichtenbur-ga, kjer se bodo otvorile jame za kopanj« diamanta. 'WESfMONT AKRE ZEMLJE* se proda po znižani ceni za hitro prodajo. Pet sobna hiša, elektrika; aker vrta, sadno drevje, grmičevje, zelenjava, itd. Zaprt porč, furnace gorkota, garaža, itd. Oglasite se pri Mrs. J. A. Mors, Richmond Ave., med Og-den in Chicago Ave., na meji Clarendon Hills, ali kličite iia telefon Hinsdale 1828. (adv.) POZOR IGRALCI HARMONIK! Na prodaj imam fino Lubaao-vo harmoniko, štiri vrstna in dvakrat uglašena, nemške in še malo rabljene. Prodam za nizko ceno; katerega veseli, naj mi pi-še na naslov: Frank Hladin, 469 —«1st Avs., West Allis, Wis.-(Adv.) ledvičnim in nerednosti. *» trp*è« m ki t«. Mdovoljiti, NI DVOMA da so našs hipotek« (morgeči) In kDnii ali obvcsaice, danss ravno tako varni, kakor se bili proiHh 40 let. Rassodnim ulagateljem služi pri njih odločevanju, naše izkustvo. KASPAK AMERICAN STATE lteo BLUE ISLAND AVE* vogal It. uBco CHICAGO, ILL OTTO KASPAR, predsednik. ■ > Denarne pošiljate y Jugoslavijo po zmerni ceni.