POHEDEEJSKI ?K"V«i; _____ ^ __ ___ 40-02, 40-03, 40-04 MMMp A M OPBBB^ m 40-05. Lisi ^ ^ ^ ^^^ ^ ja HH M ^^^^^^ i^^Lf ^Hf JBB ^^ BOB M BK lHH A račun. " Mg^r JU -Tj/ ^f fflli m m^,^ ^^ telefon itev. 2992 Revfl. ka t Din mesečno, i« m »prejema list v ttprart. naročnina 4 Din, na dom m Epottt dostavljen t 5 Dta. • Celoletna naročnina i« 50 Din. polletna 25 Din četrtletna 13 Din. Cen« tas«-ratom po dogovora Občinske volitve v 49 občinah JRZ si je priborila 41 občin, vsi nasprotniki skupaj pa 8 občin Okraj Brežice - - Brežice. Vol, upr. 918, volilo 762 (83%), JRZ (Deržič Karel) 364 (3), opozicija (Volčanšek Ivan) 398 (21). Okraj Celje Kalobje (okraj Celje): volivnih upravičencev 359, volilo 241 (67%). JRZ L (Erjavec Jakob) 191 (17 odbornikov), JRZ II. (Jurkovič Karel) 50 (1). Slivnica pri Celju: vol. upr. 635, volilo 235 (37%). JRZ (Jagodič Josip) 238 (18). Sv. Jurij pri Celju: vol. upr. 1221, volilo 753 (62%), JRZ (Gologranc Stanko) 753 (21). Žalec: vol. upr. 682, volilo 402 (61%). JRZ (kompromisna z nosilcem Bizoviškom Ivanom) 402 (18). Okraj Črnomelj Dragatnš: vol. upr. 459, volilo 318 (60.2%). JRZ (Mušič Matija) 193 (16), opozicija (Kuzma Franc) 125 (2). Okraj Dravograd Mežica: voliv. upr. 571, volilo 346 (60.50%). £?Z (Pratnekar Maks) 77 (1), opozicija (Lampreht oibert) 269 (17). Remšenik: vol. upr. 500, volilo I® (37%), JRZ (Jeršič Ivan) 185 (18). Črna: volilnih upr. 1188. volilo 780 (65.65%, JRZ (Turk Ivan) 130 (20), opozicija (Knez Franc) 350 (4). Kapla: vol. upr. 430. volilo 344 (80%), JRZ I. (Koprivnik Peter) 145 (2), JRZ II. (llartman Miha) 199 (16). Okraj Gornji grad Gornji grad: Vol. upr. 403, oddanih glasov 201 (50%). Lista JRZ (nosilec Mermah Franc.) 201 in 18 odbornikov. Nova Štifta: Vol. upr. 242, oddanih glasov 106 (43.8%). Lista JRZ (nosilec Vršnik Ivan) 106 in 18 odbornikov. Okraj Laško Laško: vol. upr. 1329, volilo 986 (74%). JRZ I. (Hrastnik Karel) 621 (21), JRZ II. (Gerkman Franc) 365 (3). Okraj Lendava GenterovcL vol. upr. 544, volilo 430 (79%), JRZ I, (Hersenji Franc) 3 (0), JRZ II, (Mlinaric Miha) 216 (15), op. (Jašar Janez) 211 (3). Okraj Litija Šmartno pri Litiji. Vol. upr. 650, volilo 395 (60.77%), JRZ (Rus Ignacij) 395 (18). Okraj Ljubljana Želimlje: vol. upr. 416, volilo 290 (69.7%). JRZ (Lipovec Josip) 125 (3), opozicija (Golob Martin) 165 (15). Okraj Ljutomer Razkrižje: vol. upr. 656, volilo 466 (71%), JRZ (Hajnovič Ignac) 335 (17), opozicija (Skramljec Stjepan) Štrigova: vol. upr. 1033, volilo 728 (70%), JRZ (Trstenjak Anton) 259 (3), opozicija (Kovač Tomislav) 469 (21). Veržej: vol. upr. 317, volilo 192 (65.5%), JRZ (Galunder Franc) 192 (18). Okraj Logatec Stari trg: vol. upr. 1348, volilo 1011 (75%), JRZ (Stefančič Franc) 492 (5), opozicija (Mlakar Jožef) 519 (25). Okraj Maribor desni breg Laporje: voliv. upr. 492, volilo 317 (64.4%). JRZ (Hostei Jernej) 242 (17), opozicija (Cemejšek Jože) 75 (1). Poljčane: vol. upr. 934, volilo 461 (49.3%). JRZ (Detiček Anton) 433 (24), opozicija (Vezjak Franc) 28 (0). Slovensko Bistrica: vol. upr. 1364, volilo 1144 (78%). JRZ (dr. Schaubaeh Boštjan) 578 (25), opozicija (dr. Pučnik) 566 (5). Črešnjevec: vol. upr. 422, volilo 328 (77.7%). JRZ (Pušniik Simon) 117 (2), opozicija (Kodolič Viktor) 211 (16). Spodnja Poiskava: vol. upr. 607, volilo 284 (47.8%). JRZ (Kotnik Matija) 284 (18). Okraj Maribor levi breg Sv. Lenart v Slovenskih goricah: vol. upr. 647, volilo 346 (53.4%), JRZ (dr. Stupica Marjan) 346 (24). Sv. Rupert v Slov. gor.: vol. upr. 742, volilo 541 (72.9%), JRZ (Korošec Franc) 355 (16), opozicija (Zelenik Josip) 206 (2). Sv. Trojica v Slov. gor.: vol. upr. 576, volilo 469 (81.4%), JRZ I. (Klemcnčič Valentin) 261 (15), JRZ II. (Vračič Matija) 208 (3). Korena. Izida ob zaključku lista šc nismo prejeli. Vložena je bila samo lisla JRZ v nosilcem Rajnikom Jožetom. Okraj Murska Sobota . Bodonci: vol. upr. 791, volilo 451 (57%), JRZ L (Hodošček Ludvik) 385 (18), JRZ II. (Lulik Ludvik 56 (0). Cankova: vol. upr. 534, volilo 28fi (53.9%), JRZ (Hogler Viktor) 288 (18). Gornji Petrovci: vol. upr. 1069, volilo 657 (61.4%), JRZ (Boliar Adam) 657 (24). Grad: vol. upr. 1329, volilo 405 (30.5%), JRZ (Bačič Franc) 405 (24). Kupšinci: vol. upr. 418. volilo 231 (55.2%), JRZ (Titan Janez) 231 (18). Kuzma: vol. upr. 862, volilo 229 (26,5%), JRZ (Fartek Janez) 229 (21). Martjanci: vol. upr. 1137, volilo 948 (83.4%), JRZ I. (Vezir Geza) 488 (20), JRZ II. (Kilhar Štefan) 460 (4). Pečarovci: vol. upr. 064, volilo 501 (51.9%), JRZ I. (Zeljko Jožef) 136 (2), JRZ II. (Banli Štefan) 365 (16). Šalovci: vol. upr. 1144, volilo 728 (63.6%). JRZ L (Silo Blaž) 334 (4), JRZ II. (Žičko Janez) 394 (20). Pertoča: voliv. upr. 1163, volilo 401 (34.5%). JRZ (Kolmanko Josip) 401 (24). Puconci: vol. upr. 744, volilo 437 (58.7%), samo opozicijska lista (Kuhar Štefan) 437 (18). Selo v Prekmurju: vol. upr. 1140, volilo 605 (57.3%), JRZ I. (Kocet Jožef) 212 (1), JRZ II. (Varga Koloman) 483 (23). Ljubljana 27. marca. Frančiškanska dvorana je bila danes dopoldne prizorišče sijajno uspelo manifestacijo Slovencev za brate izseljence. Brez posebno agitacije in propagande, le s skromnimi in redkimi naznanili ter letaki se je prirediteljem, to je druž-bi sv. Rafaela, posrečilo, da je danes privabila številno ljubljansko občinstvo, ki je prav do zadnjega kotička napolnilo prostorno frančiškansko dvorano. Pokroviteljstvo nad akademijo je prevzel g. ban dr. Marko Natlačen, ki se je lepe prireditve udeležil sam s svojo soprogo. Poleg tega so bili navzočni ljubljanski mestni župan dr. Adlcšič. predsednik Prosvetne zveze dr. Lukman, poslevodeči predsednik Rafaelove družbe p. Za-krajšek. prosvetni inšpektor prof. Bajuk, načelnik socialnega oddelka banske uprave dr. Kosi. nadzornik osnovnega šolstva za Slovenijo prof. Jeglič, gimnazijski ravnatelj prof. Dolenec, dr. Breznik iz Št. Vida in prof. Hočevar, dalje dr. Kamušič ter mnogi drugi miličniki. OtaMren spored je otvoril godalni orkester državne učiteljske šole, ki je lepo zaigral tri klasične slovanske skladbe. Govor škofa dr. Rožmana Velik govor je imel nato škof dr. Gregorij Rozman, ki je naglašal: Premalo se zavedamo, kako pomembno je izseljenstvo za naš narod. V stotisoče gre število onih, ki so zapustili našo lepo slovensko zemljo in odšli na tuje iskat kruha. Vsak izseljenec je kakor kaplja krvi iz žil narodnega telesa. Teio tujega naroda se poživlja in f>omlaja s krvjo iz naših žil. Udje našega narodnega telesa so naši izseljenci, ki ee trgajo iz našega narodnega telesa. Ce smo zdrav in živ ter samozavesten narod, moramo čutiti to izgubo. Zato moramo skrbeti, da si člane naroda, ki odhajajo v tujino, ohranimo. Mi hočemo živeti, ne samo kot posamezniki, temveč kot narod, zato moramo gledati, da se vezi med nami in izseljenci ne pretrgajo, temveč da so vedno močnejše in trdnejše. Vez, ki nas v življenjsko občestvo veže z vsemi, ki so se izselili, no sme biti samo denar, ki ga pošiljajo domov; duhovna mora biti ta vez, ki je močnejša od vsake materialne vezi; vez, ki duše druži in srca veže, ki se izraža v enakosti mišljenja, v izmenjavi narodnih in kulturnih dobrin in ki je glolioko zasidrana v živi veri naših očetov. Trojna je vrsta naših izseljencev. Najprej so taki, ki imajo namen, dn se iz tujine jx> nekaterih letih vrnejo v svojo domovino. Ti že sami nočejo raztrgati teh vezi s svojo rodno zemljo, saj nosijo s seboj v svoji duši sliko tistega ko-rička svoje zemlje, ki jo hočejo ohraniti sebi in svojim skromen domek, da bi njihovi jx>tomci brez prevelikih mučnih skrbi srečni v njem živeli. Duhovna vez med njimi in nami je tem bolj potrebna, ker se vrnejo. Z njimi moramo vzdrževati živahne stike, da si ohranijo vse dobre in plemenite lastnosti slovenskega naroda in da si ohranijo vero. Naj torej izseljenci vedo in čutijo, da jih ne pozabljamo ne v mislih ne v molitvah, ampak jih imamo za polne in žive ude na skupnem narodnem telesu, da nam je pri srcu njihova usoda, da z njimi trpimo in se z njimi njihove sreče veselimo kakor trpimo z njihovo nesrečo, to je z vsemi našimi jio Ameriki, jx> Holandiji in Nemčiji, po Belgiji in Franciji, jio Kanadi in Argentini. Potem so taki izseljenci, ki so si v tujini že postavili dom in se ne nameravajo več vrniti na rodno zemljo, razen na kratek obisk, da obujajo mladostne sj>omine. V dušah teh živi neizbrisljiv spomin na domačo rodno zemljo. Vsak pozdrav iz domačega kraja jim je drag, vsako pismo dobrodošlo. Videti solze, ki jim rosijo oči, ko jim pripoveduješ o domači zemlji, o ljudeh v domačem kraju, o cerkvicah na gričku, o zvonovih, o njivah in holmih, o vinogradih in belih zidanicah — lo se jiravi. razumeti, s kakšnimi vezmi viso njih srca na domovini, četudi jim je Amerika postala nova d^ovina, ki jim reže boljši iu večji kos Okraj Ptuj Kog: vol. upr. 406, volilo 232 (57%), JRZ (Oreš-nik Peter) 232 (18). Ormož: vol. upr. 808, volilo 561 (29.4%), JRZ (Hanželič Franc) 471 (23), opozicija (Kuharič Ludvik) 90 (1). Središče: vol. upr. 746, volilo 624 (83.7%), JRZ (kompromisna z nosilcem Kovačičem Andrejem) 301 (3), opozicija (Kolarič Anton) 323 (15). Svetinje: vol. upr. 503, volilo 381 (75.3%), JRZ (Pučko Miloš) 208 (15), opozicija (Boksa Alojzij) 173 (3). Okraj Slovenj Gradec Slovenj Gradec: voliv. uprav. 1090, volilo 551 (50.05%), JRZ (dr. Picej Josip) 470 (23), opozicija (Fišer Alojz) 81 (I). Šmartno pri Slovenjem Gradcu: vol upr. 820, volilo 556 (67.8%), JRZ I. (Hribernik Franc) 256 (3), JRZ II. (Kresnik Martin) 300 (15). Šoštanj: vol. upr. 1122, volilo 834 (74.44%), JRZ (Novak Anton) 626 (22), ojx>zicija (Vrabič Ferdo) 208 (2). Št. Ilj pri Velenju: voliv. upr. 194, volilo 82 (42%), JRZ (Dren Matevž) 82 (18). kruha, kakor ga jim je mogla dati trda slovenska zemlja. No mine jim dan brez misli na rodno hišo in zemljo. Brezsrčnost bi bila, če bi mi tem našim rojakom ne pošiljali z domače zemljo prav tako vročih |x)zdravov, kakor jo njih hrepenenje jk> domovini vroče. Pozdravi, slike, časojiisi, knjige, pisma bi mottli romati od nas k njim in vzdrževati živo zvezo z njimi, ki tako hitro izumirajo. Dnevno se njih število krči. Vsak dnevnik iz Amerike prinaša |>oročila o novih smrtnih primerili. Še nekaj desetletij, pa ne Ik> nobenega več v Združenih državah severne Amerike. Ne bodimo brezsrčni. Pozlatimo jim zadnja leta z zlatimi spomini iz domovine. Kmalu bo zlasti v severni Ameriki Ic tretja vrsta naših ljudi, to so potomci naših izseljencev, ki so že v tujini rojeni, vzgojeni, ki 60 že ondotni državljani. Našo zemljo pioziiajo samo iz pripovedovanja svojih 6taršev. Niso videli naših lepih krajev, ne poznajo in naš jezik Ic za silo razumejo. Vsa izobrazba jim ja dana v tujcin jeziku, ki jim je postal materni jezik. Ti potomci naše krvi nam ne smejo postati duhovno tuji. Zavedajo naj se, da je slovenska kri v njih. da so po krvi in materni besedi js|j rod. Spoštujejo naj rod. iz katerega so izšli, jezik svojih prednikov naj vsaj nekoliko poznajo in ohranijo kot dragocen ostanek svojih prednikov. Zato pa moramo vzdrževati mi z njimi stalne in živahne zveze. Naša dolžnost je, da jim kažemo lepoto naše zemlje, ki ji ni para v vsem širnem Svetu; da jim posredujemo bogastvo našega duha v delili umetnosti in našo kulturo, ki je tolikšna, da je nam ni treba biti sram ne nas ne naših izseljencev med velikimi in visoko kulturnimi narodi. Naša dolžnost je. da jim svetilno z zgledom našega iskrenega verskega življenja, da bo vez iste vere tem čvrstejša, čim bolj se rahla vez istega jezika. Mladina, ti si poklicana, da naveieš stike, pismene in ustmene, z mladim rodom naših izseljencev. Mlada srca najdejo v mladih srcih najlepši odmev, najbolj živahen odziv. Mladina, ti nc pozabi ua izseljence, da oni ne pozabijo ua nas. Zgled je naši mladini dala šola v Ljutomeru, šolarji so poslali v Ameriko, v Chicago, album slik iz raznih krajev naše domovine. Nekaj slik so 6ami naslikali. Napisali so prisrčna pisma, odkrita in ljubezniva, da so do 6olz ganila 6tare izseljence. In še žaro domače rodne preiti eo dodali. Ali ne bi mogla vsaka šola napraviti izseljencem od časa do časa istega veselja? Ali ne bi mogli od jx>vsod, odkoder so izseljenci, poslati včasih košček drage jim domovine. Tako važno je. to, da se mora organizirati redno dopisovanje naših šol, posebno srednjih šol. z našimi izseljenci, zlasti z njihovimi rojenimi otroki! Velika stvar je to, vredna, da se je lotimo. In sveia naša dolžnost je, da vzdržujemo vezi / vsemi širotu /cmlje. ki so kri naše krvi. Od dela do dela sveta naj se pletejo vezi med nami in vsemi, ki so naši. da ostanemo povezani v cuo duhovno občestvo z ljubljeno in nikdar pozabljeno domovino, da ne po i -dejo v izgubo naši bratje in sestre v tujini, katere od tu danes iz dna src in duš pozdravljamo. Govor škofa dr. Rozmana jc bil sprejet z velikim odobravanjem. Ljubek je bil nastop učenk Lichtenthurnovega zavoda, ki i.o nele in izvajale simbolično vajo. Prav ganljiva je b''a deklamaui.i Ljubice Boži če v c, ki ie dcklamirala pesem Mirka Kunčiča Pismo v tujino«. Dijakrije ursu-linske gimnazije so zapele irojc pesmi. Nas'op;le 6o spet učenke Lichentliurnovega zavoda s p (vrnilo in simbolično vajo. Gdč. Metka C im p c r š k o \ a je zaigrala na klavirju precej težko klavir, skladbo. Dijaki škofijskega zavoda pa so nastopili z Zupančičevo .Dumo«, ki so io rccitirali v odlom' .ii ter spremljali 6 simboličnimi vajami. Pevski zbor I. dekliške meščanske sole je zapel štiri pesmi, dijaki škofijskega zavoda v št. V idu pa sedem pesmi. Vsa veličastna akademija se je zaključila z državno himno. Pri tej akademiji jc bilo zlast: razveseljivo, da je s tako vnemo nastopila mladina, ki je zlasti pripomog a k temu, da jc bila vsa vebka ved to mu-čenikov, ki so napovedovali icjni vreme še za nekaj dni. Pa je imel Herschel prav. V soboto zvečer je pričelo deževati in celo snežiti. Ponoči je bila Ljubljana zopet bela. ker je bila pokrita s snežno odejo. Toda danes čez dan je zo|>et |m>-sijalo sonce in nepričakovani jiomladanski sneg se je pričel naglo lojiili. Škode |>a je sneg le na|iravil mnogo. Neka vdova v predmestju se jo danes bridko jokala: v petek jn zasadila pred hišo lepe mačehe, ki jih je sneg sedaj vse tako osmodil, da nn bodo več za rabo. Karambol dveh motocihlistov Ljubljana 27. marca. Danes jiroli večeru se je zgodita na Šmartin-ski cesti nesreča med dvenm motornima vozačema, ki sla se zaletela drug v drugega. Kako se je nesreča zgodila, še ni znano. Oba sla IiikJo j>oško-dovana in so bili poklicani ljubljanski reševalci, ki so oba odpeljali v splošno bolnišnico. Ponesrečenca sta Gosar Jože, uradnik, stanujoč na Svetega Petra cesti 78, in Mihelčič Jože. dijak, slu-i nujoč na Tyrševi cesti 41. Zakaj je Italija iskala zvezo z Nemčijo? Zakasnela ugibanja francoskega lista Pariz, 26. marca. TG. Tukajšnji jx>luradni »Temps« objavlja presenetljiv uvodnik o mednarodnem položaju ki je nastal po zadnjih dogodkih v Avstriji. Članek gleda na položaj s 6tališča Anglije, o kateri jiravi, da je položaj pravilno spoznala, le da je to bilo nekoliko prejiozno. Cliam berlain da je sprevidel, da ni bilo pravilno dregati v Italijo. Zato je takoj 6preiiienil os svoje |x>li-tike in obnovil fiogajanja z Italijo, kajti v nasprotnem primeru bi postalo neizbežno, da ee ravnotežje eil v Evropi nejiopravljivo |>odere. »Fašistična vlada,« lako piše dobesedno francoski list, »ki je bila za časa jx>gajnnj v Stresi še prepričana o nemški nevarnosti za Evropo in šc pesebej za Italijo, 6e je medtem že približala Berlinu ob času, ko so jo velesile oblegale 6 sankcijami. V tej svoji novi nemški 6meri je bila fašistična vlada — brez dvoma jx> krivici — potrjena v 6voji domnevi, da je položaj Francije po volitvah v majniku 1030 postal zelo slaboten. V začetku leta 1935 je še vedno ležal jired Mussoli-nijem na pisalni mizi obsežen zemljevid, na ka terem so bile v rdečih barvah podčrtane tiste po krajine, ki jih bo Nemčija — po Mussolinijevcm mnenju — prej ali slej zahtevala zase. Mussolini jc takrat ponovno in rad fioiidarjal, da bo samo sila zadržala nemško napredovanje in se jc trudit, da bi dosegel sporazum, kako. kdaj in kje naj bi skupna sila nastopila. V drugi polovici leta 1930 se je že vdal — hočeš nočeš vdal nujnosti priključitve Avstrije k Nemčiji in je samo še iskal, kakšne protiiisluge bo Italija zalo dobila v Alriki in na Sredozemskem niorjii. V (o razdobje med 1935 in drugo polovico 1930 pa pade doba sankcij proti Italiji in notranjepolitične težave v Franciji.» »Chamberlain je zdaj poskusil, da se vrne na za j proti toku navzgor. Vsaj delno. In zares, v Rimu je naletel na prijeten odmev, odmev, ki ga razlagajo zemljepisne razmere Italije in težave s katerimi je povezana zasedba Abesinije. Toda ta odmev je bil omejen. Os Rim—Berlin je trdna iu Mussolin- je ue bo rahljal. Pogajanja med grofom Cianom in poslanikom lordom Perlhoin napredu jejo. Verjetno bodo zaključena pred dogovorjenim časom in pred potovanjem Hitlerja v Italijo l oda pogajanja se razvijajo po načrtu, ki ga je italijanska vlada skrbno pripravila in iz katerega je izključila vsa vprašanja, ki ee tičejo srednje Evrope. Pri pogajanjih govorijo o Abesiniji, o Sueškem prekopu, o Libiji, o bližnjem vzhodu (prednja Azi ja, Palestina itd.) in ludi o Španiji. Pri pogajanjih ni nili besede o Avstriji ali o Češkoslovaški. Duh. ki jc vladal še za časa pogajanj v Stresi, je na ža lost mrtev. Toda vse jc boljše, kakor slepa ulica. Naj liodo omejena kakorkoli, italijansko angleška pogajanja imajo /a ohranitev miru velike zasluge že po predinelu samem, kakor tudi z ozirom na bodočnost. Franciji jc morda lahko žal. da se jih ne udeležuje, kajti angleška vlada siccr brani (ran coske interese, (oda včasih je le lioljše, da vsak sam svoje interese zagovarja, kakor pa da jih brani po zastopniku.« »Angleška vlada je storila, kar je mogla, da popravi napake Zdaj je stvar Francije, da tudi ona liopravi strašne posledice vtisa, ki ga napravljn njena slabost in podoba notranjega kaosa, !;i jo daje 6vetu. Takšen vtis je brez dvoma pretiran. 1 oda rodil jc lc svoj »uspeli«, \ Škof Rozman kliče mladino na delo za slovenske izseljence Krasno uspeta izseljenska akademija Goring na Dunaju Načrt gospodarske obnove Dunaj 27. marca. TO. V svojem velikem go-no temu vedno ščitilo cerkev tako kakor mora in more cerkev to zahtevati. Cerkev pa se no smo vmešavati v stvari, ki so nje ne tičejo. Zelo odločno je Goring pobil tudi trditve, da bo za plebiscitom 10. apr. sledila neka maščevalna akcija. Reči moram vsem svojim tovarišem v stranki: Pokazali ste se kot veliki ljudje v bojih in v trpljenju. Zdaj pokažite tudi svoje veliko srce v odpuščanju in v razumevanju, prav tako pa tudi v dobroti proti velikemu številu onih, ki so bili zapeljani. Mi hočemo notranji mir. Zaradi tega se najodločneje borimo proti tistim, ki narod izzivajo, ki izzivajo in rušijo mir. voru, s katerim je začel volivni boj Avstri ji, je maršal Goring sredi velikega navdušenja razvil svoj načrt za gosjnidarsko obnovo Avstrije. Nemčija bo v okviru gospodarske štiriletko v Avstriji zgradila celo vrsto letališč in drugih chorožcvalnih naprav. V Dunajskem Novem mestu bo zgradila veliko tovarno za letala. Tisoči in tisoči brezposelnih bodo dobili delo. Nadalje ho Nemčija zgradila največjo elektrarno v Evropi in sicer v gorovju Visokih Tur, drugo velikansko elektrarno pa v Greinu ob Donavi. Avstrija ho s temi elektrarnami v kratkem clektrificirana. Nadalje namerava Goring dosedanjo avstrijsko železniško industrijo dvigniti na dvakratno višino proizvodnje. V bližini Linza bodo zgrajene tovarne znanih »Herman Goring-Werke< (visoko peči in jcklarne ter valjar-nc). Nemčija bi sistematično preiskala Avstrijo po naravnih bogastvih, rudah itd. ter organizirala njihovo črpanje. Nemčija bo zgradila avto-cesto, dolgo 1100 km, ki bo prerezala vso Avstrijo v vodoravni smeri. Zgrajena bosta dva nova mostova čez Donavo, nadalje nove železniške proge. Končno se bodo takoj pričela dela nn zgradbi kanala, ki bo vezal reko Mein z reko Donavo in bo na ta način vzpostavljena vodna zveza od Severnega do Črnega morja. »Na vas je scdaj.c je dejal maršal G3ring, »da pljunete v roke in začnete z delom.« Goring je naštel tudi socialni program, ki ga bo nemška vlada v Avstriji izvedla. Ta načrt obsega sledeče točke: 1. Brezposelna podporu slehernemu brezposelnemu; 2. državna zaščita delavcev, ki so eno leto v Istem podjetju, proti odpustu iz službe; 3. izplačevanje zaslužka ob praznikih. Na Dunaju se naseli vrhovni nadzornik za delavstvo in delavske prilike. V štirih letih, jo končal Goring, bo Dunaj brez Židov. To naj Židje danes vzamejo na znanje in naj sc blagovolijo po tem ravnati. Potrebna navodila za to sem dal svojemu zastopniku Kepplerju.t GSring je zatem pobijal trditve, da narodni socializem želi uničiti vero ali cerkev v Avstriji. Narodni socializem ne bo preganjal cerkve in no bo prepovedoval nobene vere. Želi samo, da so določeno označi pristojnost. Cerkev ima svoje važne iu potrebne naloge, država in narodni socializem pa imata tudi zelo važne naloge. Če se vsaka od teh dveh strani točno drži svoje kom-petence, se nc more ničesar zgoditi. V Nemčiji ni na noben način prepovedana katoliška vera, pač pa je samo odstranjena centrumaška stranka. Ce se duhovne osebe onteje na svoje verske naloge. se ne bo niti enemu zgodilo ničesar hudega. Ce bi bili narodni socialisti protiverski ali proti cerkvenemu pokretu, potem očividno ne bi blagoslov Vsemogočnega tako očitno bil nad tem našim gibanjem. Narodnosocialistično gibanje bo nnsprot- Dr obne Oslo, 27. marca. AA. (Havas.) Bivši abesinski cesar Hailc Selasi je snoči po telefonu govoril iz Anglije z dijaki v Trontheimu. Zahvalil se je skandinavskim državam, da so glede abesinskega vprašanja zavzele znano stališče. Merico, 27. marca. AA. (Havas.) V svoji izjavi, ki jo je dal predstavnikom tiska, je finančni minister Edvardo Suarez poudaril, da je vlada sklenila po celi vrsti ukrepih v zvezi z ekspropriacijo potrelejskih nahajališč uravnati gospodarski položaj države m oškodovati dosedanje lastnike pelrolejskSi nahajališč. Izjava avstrijskih škofov Dunaj 27. marca. AA. (DNB) V vseh katoliških cerkvah je bila po sv. maši povsod v Avstriji prebrana tale izjava avstrijskih škofov: Po najglobljem prepričanju in na lastno pobudo podpisani škofje avstrijske cerkvene pro-vincije izjavljamo, z ozirom na zgodovinske dogodke, k: so se odigrali v nemški Avstriji, tole: Z zadovoljstvom priznavamo, da je nacionalistično gibanje nn polju narodne in gospodarske obnove, knkor tudi na polju socialne politike in nazadnje na polju skrbstva za najsiromašnejše sloje naroda, izvršil in do še opravlja pomembno delo. Istočasno smo prepričani, da je po zaslugi narodnosocialistlčnoga gibanja odstranjena nevarnost pred boljševizmom, ki vse ruši in vse uničuje. Škofje spremljajo bodoče delo nacizma s svojimi najboljšimi željami in s svojim blagoslovom ter priporočajo tudi vernikom, da se tako opre-dele. Mi podpisani škofje smatramo, da bo o priliki plebiscita naša nacionalna dolžnost, da se kot Nemci izrečemo zu Nemčijo ter pričakujemo tudi od vseh vernih kristanov te dežele, da so zavedajo tega, kaj dolgujejo svojemu narodu. Izjavo sta v imenu svojih tovarišev podpisala dunajski kardinal nadškof dr. Innitzer in drugi po rangu katoliški cerkveni dostojanstvenik v Avstriji salzburški knez nadškof dr. Weiz. O jiohudah za navedno izjavo, ki je bila prebrana v cerkvah, so avstrijski katoliški cerkveni dostojanstveniki izdali tole sjx>ročilo: 0 priliki velikih zgodovinskih dogodkov, ki jih preživlja avstrijsko ljudstvo v časih, v katerih se izpolnjuje tisočletna težnja našega naroda po zedinjenju z Veliko Nemčijo, so avstrijski škofje pn vsestranskem premisleku sklenili, da naslove na vernike proglas, ki bo prebran po vseh ccr-kvah. Smatramo, da smo to mogli storiti tem bolj mirne duše. ker nam je posebni poverjenik vodje nemškega rajha za plebiscit Bilrckel na zelo iskren način razložil smernice svoje politike ter omenil, da bo osnovno načelo te politike načelo: Dajte cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega. Dunaj 27 marca. AA. (DNB.) Dunajski kardinal nadškof dr. Innitzer je jioslal posebnemu zaupniku vodje nemškega rajha za plebiscit Btir-ckelu besedilo izjave avstrijskih škofov, o kateri smo že poročali, in dodal še tole spremno pismo: Dunaj 18. marca 15138. Visoko spoštovani zaupnik nemškega vodje. Čast mi je poslati priloženo izjavo avstrijskih škofov. Ii njene vsebine se boste mogli prepričati, da smo mi avstrijski škofje prostovoljno brez kakšne prisiljcnosti izvršili svojo nacionalno dolžnost. Že vnaprej sem prepričan, da bo ta izjava začetna točka za složno sodelovanje. Izvolite sprejeti izraze mojega odličnega spoštovanja Hoil Hitler, kardinal Innitzer, nadškof, g. r. Razstava italijanske umetnosti v Belgradu Belgrad. 27. marca AA. O priliki današnje svečane otvoritve velike italijanske razstave »Italijanski portret skozi stoletja«, je prosvetni minister Magaraševič imel tale govor: Vaše kr. Visočan6tvo, gospoda, kraljevski namestniki, go6j»odje in gospe! Čutim veliko čast in zadovoljsivo. da mi je dana prilika spregovoriti ob tej 6večani razstavi, ki nam v bogati in dovršeni sestavi predstavlja italijanski portret skozi stoletja, najboljša dela slikarstva iz časa gotovo dveh tisočletij. To je prva umetniška razstava te vrste ne 6amo v Belgradu, pač pa tudi v vsej Srednji Evropi Za nas je posebno laskavo, da je Italija hotela ravno v nasi prestolnici prirediti takšno fKiinembno kulturno manifestacijo. Prijateljska Italija nam pošilja najlepše primere, katerih se more posluževati kaka civilizirana država. Italija nam pošilja svoje največje umetnike oziroma njihova nesmrtna dela v katerih so ti umetniki 6ami večno živi in navzočni. Italija nam pošilja svojega Michelangela, Rafaela. Tria. Tirogeta, Donatela, Piera de la Francesca in druge velikane, kot 6Voje poslanike, katerih poverilna pi6tna bomo v tem trenutku mogli občudovati v tej dvorani muzeja Nj. Vi6. kneza Pavla. Mi sprejemamo radostno ganjeni in najiskreneje zadovoljni to poslanstvo, ker nam prinaša vzvišeno oporoko genija in lepote, ki je danes dvakrat dragocena in dobrodošla. itali]!a, ki nam prikazuje na tako svečan in impo-zanten način svojo najplemenitejšo 6lavo, 6Vojo Franco na meji Katalonije Salamanca, 27. marca. AA. (Havas) Vrhovno jiovoljstvo nacionalističnih čet sporoča: Naše čete na aragonskem bojišču prodirajo naprej. Naše vojne sile operirajo na desnem krilu in so zavzele Santa Barbara, Pictnrdera, Pic Castillar, Ilarganto in nekatere druge višine. Našim četam na odseku Los Monegros se je posrečilo prodreti 32 km naprej in zavzeti Valfarto, Penalbo in Gandashos. Drugi oddelek je prekoračil Gvadalope, juzno-vzhodno od Caspe je zavzel tri griče. Ob tej priliki smo ujeli 30 sovražnikov. Na bojišču severno od Los Monegros smo zavzeli 12 vasi in več gričev. Prekoračili smo Alubijere in prispeli 3 km južno od nje. Čete, ki so na levem krilu, so zavzele 22 vasi, in prispele, do črto Labata, Casbas, Be- huesca-Amgvez, Bespen, Antillion-Pertuza. Prekoračili smo reko Alkanade pri Pertuzi ter tu ujeli 800 sovražnikov. Barcelona, 27. marca. AA. (Havas) Ministrstvo za narodno obrambo sporoča: Na vzhodnem bojišču se je sovražniku posrečilo zavzeti Buharalos. Ko je nadaljeval s prodiranjem, je nazadnje prišel v tak položaj, da smo morali izprazniti vas Candasnos. Južno od Ebra sovražnik še vedno hudo pritisku. Izpraznili smo vasi Mas de la Matas, Agvavivo in Castellote. Na ostramudurskem bojišču smo na odseku pri Talavere zavzeli 4 vasi in ujeli 50 sovražnikov. Na andaluzijski fronti smo uspešno odbili napad pri Higuern del Colatrava. Na drugih bojiščih nič novega. brezprimerno genialno umetnost istočasno jwtr-juje na prav tako 6večan način ono svetlo načelo, iz katerega je ta divna umetnost izšla in katerega se bo večno posluževala s jvonosom. V tem je edinstveni pomen te 6ijajne razstave, ki predstavlja za Belgrad in za v60 našo državo velilk kulturni dogodek Razstava bo nudila našemu kulturnemu občinstvu posebno duševno zadovoljstvo, naša mlada umetnost pa bo dobila močno spodbudo z visokim svetlim ciljem. Zaradi tega mi je na 6rcu. da 6e naitopleje zahvalim vsem tistim, ki 60 to razstavo tako divno zamislili in jo zatem tako sijajno uresničili. Predvsem se moram zahvaliti Nj. kr. Vi6. knezu namestniku Pavlu, kateremu 6e moramo zahvaliti za čedalje večji kulturni napredek naše države. Zahvaliti se moram tudi nj. eksc. predsedniku italijanske vlade Mussoliniju. ki je pravilno in iskreno doumel našo željo za to izredno umetniško prireditev. Dolžan sem zahvalo ministru grofu Cianu in ministru Alfieriju, ki sfa 6 6Vojo vdano naklonjenostjo prijvjtnogla do uresničenja te veličastne kulturne manifestacije, zahvaliti pa se moram tudi grofu Volpiju, predsedniku odbora te razstave italijanskega portreta 6kozi stoletja, ki se je z največjim zanimanjem prizadeval, da 6e je ta razstava izvedla Naj velja zahvala tudi učenemu prof. dr. Ninu Barbantiniju. ki je z modrimi nasveti in z znanjem aranžiral to sijaino razstavo. Vsetn se zahvaljujem najprisrčneje in z iskreno željo, da bi bilo njihovo blacohotno delo kronano z zasluženim in velikim uspehom. Za govorom prosvetnega ministra Magaraše-viča je povzel besedo italijanski minister za narodno kulturo Nino Alfieri, ki je med drugim dejal: Vaše kr. Visočanslvo, ekscelence, gospodje in dame! Izredno sem vesel, da morem biti navzoč v svojstvu predstavnika fašistične vlade svečani otvoritvi te razstave italjanskega jiorlreta, ki je vstala iz zamisli Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla, v katerem je politična modrost združena z izredno dobrim poznanjem umetnosti in katero je z močno roko podprl predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič in ki dalje predstavlja umetniško manifestacijo posebne vrste. Ni brez globljega pomena, da sc ta veličastna razstava italijanskega portreta, to divno slavje umetnosti, svečano otvarjn s prvo obletnico onih belgrajskih sporazumov, lotres, ki ga v tamkajšnjih krajih ne pomnijo. Podzemno grmenje in bobnenje je bilo tako močno, da so ljudje mislili, da 6e zemlja vdira. Pri vsakem potresnem sunku so 6e porušili novi dimniki. Najhujše je poškodovana zgradba bjelovarske policije, okrožno sodišče, potem »Drveni kasor« na Radičevem trgu ter se bo moralo prebivalstvo od tam izselili, ker vsi zidovi zijajo zaradi potresnih razfiok. Bržkone se bodo morale vse zgradbe porušiti. Supilova ulica je zaprta, ker grozi nevarnost, da se hiše porušijo. V Kapeli se je porušil cerkveni zvonik, občin sko glavarstvo pa je močno jioškodovano. Tudi tam k sreči ni bilo nobenih žrtev. Po letu 1888 je bil to najhujši potres, ki ga jKimnijo. Dve uri jx) prvih [>otresnih sunkih se je potres ponovil, vendar pa je bil mnogo slabši. V Varaždinu je bil potres zelo močan. Rarpo-kali so zidovi številnih hiš, kip na zvoniku frančiškanske cerkve pa je nihal obenem z zvonikom, kar so prebivalci, ki so bili na promenadi, dobro videli. Zadnji [>otres je bil v Varaždinu leta 1806. V Čakovcu 60 čutili dva potresna sunka. Prvi je bil slabši, drugi pa malo nato močnejši in je trajal štiri do pet sekund. Na zvoniku frančiškanske cerkve je fiotres tako omajal kip 6V. Frančiška, dn grozi nevarnost, da se zruši na zemljo. Potres so čutili tudi v Murski Soboti, Dol. Lendavi, Ljutomeru. Štrigovi in Prelovi. V Kri-ževcih se je videlo, kako se je 52 m visoki zvonik župne cerkve zanihal. Takoj riato so začeli zvonovi sami zvoniti. Na ulice so pričeli padati dimniki in omet. Škoda, ki jo je povzročil dana nji potres v raznih krajih, ie po jvoročilih, ki prihajajo v Zagreb, zelo velika in jo bo mogoče šele pozneje oceniti. Številne zgradbe bo treba temeljito popra vit, ker jih je potres zelo zmajal in na njih napravil veliko škodo. Potres v Sloveniji Ljubljana, 27. marca. Danes ob 12.15 smo občutili v Ljubljani precej močan potresni sunek. Višia poslopja so 6e močno zamajala. Gostje v nebotičivku so sc pre straJili najbolj. Po nekaterih višje ležečih stano- pred letom dni odlični predstavniki Italije in Jugoslavije, minister Ciano in ministrski predsednik dr. Stojadinovič, je vrnil obema državama intimno sodelovanje, za katerega sta se že pred 20 leti zavzemala vaš veliki Pušič in duce fašistično Italije. To sodelovanje, ki sta ga označila s svojim podpisom dr. Stojadinovič in minister Ciano, je že dosedaj jioteklo v obojestransko korist Italije in Jugoslavije, obeta pa tudi v bodoče velike koristi. Prijateljstvo ined Italijo in južnimi Slovani je bila stalna zamisel stvariteljev narodnega edin-stva ene in druge države. To prijateljstvo ni osnovano samo na izključnih interesih politične in gospodarske narave, teuiveč tudi na kulturnih interesih, ki igrajo toliko vlogo v življenju narodov in ki so tako rekoč merilo za njihovo sposobnost medsebojnega razumevanja. Morda se na nobenem drugem polju v tolikšni meri ne odkrivajo sposobnosti rase, njene najgloblje moralue vrline, vse njeno pojmovanje življenja, kakor ravno na polju umetnosti. Fašistična Italija je zelo vesela, da more svojo divno duhovno dediščino zaupati plemenitemu jugoslovanskemu narodu in je prepričana, da bo ta dediščina uiogla predstavljati nov pomembni činitelj boljšega medsebojnega duhovnega sodelovanja in razumevanja. Za Alfierijem je govoril predsednik razstavnega odbora prof. Volpi ter je dejal med drugim tole: Vaše kr. Visočanstvo! Dovolite ml, da dam izraza svojemu zadovoljstvu, da se spet mudim tu po 30 lotih, kolikor je preteklo od tedaj, ko sem imel čast vas spoznati še kot mladeniča poleg nepozabnega vašega rojaka tedanjega kneza Aleksandra, ki je postal na voliko srečo svoje države kralj Zedinitelj. Vesel sem, dn morem biti navzoč ob tej raz-davi, ki predstavlja italijansko umetnost dveh tisočletij in da to razstavo pokaže italijanski narod tudi državi, ki je italijanska prijateljica. Ko je prof. Volpi di Mazurata končal svoj govor, je spregovoril še Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle, ki je med drugim dejal: Vem, da bom zvest tolmač naše prestolnice in cele Jugoslavije, ko izrazim uašo neizmerno hvaležnost Italiji sa neprecenljivo blago, ki nam ga je poverila. Jugoslavija in Belgrad bosta razumela in znala ceniti tako prijateljsko in plemenito gesto, ki nas je vse globoko ganila. Z velikim zadovoljstvom odpiram razstavo italijanskega portretu skozi stoletja. Knez namestnik Mussoliniju Belgrad 27. marca. AA. Ob priliki otvoritve italijanskih portretov skozi stoletja v muzeju kneza Pavla je Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle blagovolil jioslati Duceju sledečo pozdravno brzojavko: Njegovi ekscelcnci g. Bcnitu Mussoliniju. predsedniku vlade v Rimu: V trenutku svečane otvoritve razstavo italijanskih portretov skoji stoletja v Belgradu sem srečen, da izrazim Vaši ekscelenci čustva svoje tople hvaležnosti za ucoccaljive vrednosti, ki nam jih jc Italija zaupala v tej veliki umetniški in kulturni manifestaciji. To priliko izkoristim, da ponovim Vaši ckscelonci svoje uujiskrenejše želje za Vašo osebno srečo in napredek Vaše velike domovine. — Pavle. Odlikovanja v (0 Belgrad 27. marca. AA. Ob priliki otvoritve razstavo italijanskih jiortretov skoji stoletja so z ukazom kraljevega namestništva odlikovani: z redom jugoslovansko kroue I. 6topnjc grof Volpi di Mizurata, senator in predsednik odbora za razstavo; z redom jugoslovanske krone III. stopnje Julij Barabel, ravnatelj muzeja v Benetkah; z redom jugoslovanske krone IV. 6topnje Angelo Pagaiii, asistent umetnosti v Benetkah; z redom sv. Savo I. stopnje baron Geles di Vclasco, ravnatelj v ministrstvu za propagando; z redom sv. Save II. stopnje dr. Nino Bar-bantini, ravnatelj muzeja v Benetkah. Kovač - Topalovic - Ljotič 3 „shodi" v Ljubljani Ljubljana 27. marca. Pomlad in marcev sneg nista ostala osamljena. Poleg drugih jiojavov emo zdaj po enakonočju doživeli tudi obisk nekaterih politikov. V Kazini je o neki »nacionalni politiki«: predaval narodni jioslancc gosjx)d Ante Kovač. Poslušalcev je imel le malo. Mlada JNS sc je med predavanjem sprehajala po Aleksandrovi in Šeleuburgovi ulici. Mod delavstvom jc vzbudil večje zanimanje nastop gazde g. dr. Zivka Topaloviča, bivšega tajnika osrednjo delavske zbornice in trenutnega duševnega voditelja socialne demokracije v Jugoslaviji. Naši domači socialisti so to zborovanje res dobro pripravili, saj so organizirali vse svoje pristaše iz Ljubljane in okolice, tako da je bila dvorana Delavske zbornice polna. G. Topalovič je v svojem govoru omenjal stare zahteve socialnih demokratov, namreč po političnih svoboščinah, l>ozabil pa je jx>vedati, da so bili socialni demokrati podporniki vseh jeenesarskih režimov od Živkoviča do Jefliča iu da jedo še danes skupaj z JNS iz iste sklede. Ko se je govornik dotakuil zunanje-jx>litičnib vprašanj in pričel govoriti o Hitlerju (kateremu so izrekli na zaduji seji nemškega parlamenta zaupnico tudi socialni demokrati) in Mussolinija (ki je izšel iz socialističnih vrst), je moral jiolicijski komisar nekoliko jx>-svarili pregorečega govornika. Drugi govornik jo bil g. Lojze Sedej. Govoril je v glavnem o so cialni zakonodaji, izostalo pa je v njegovem govoru seveda priznanje sedanjemu socialnemu ministru, ki je izdal v kratkem času več socialnih zakonov, kakor bi jih socialisti v 50 letih na spravili skupaj. Tretji politični shod pa je bil danes fiopoldne v neki dolinici na vzhodni strani Rožnika. Zbrali so se tam Ljotičevci, ki so hudo tožili, da je danes v državi preveč demokracije, torej prav nasprotno s socialisti v Delavski zbornici, in so sklenili, da bo treba nekaj proti tej demokraciji ukreniti. Kaj, sami niso točno vedeli. vanjih 6e je treslo pohištvo, šklepetale so šipe in 6e odpirala vrata. Sunek je bil sicer izredno močan, sjiada pa očitno med običajne potresne sunke, kakor 6mo jih v Ljubljani vajeni sleherno pomlad. Kakšne škode ta potresni sunek v Ljubljani ni naredil. Poires 60 čutili tudi v ljubljanski okolici, jiosebno v Bizoviku. Maribor, 27. marca. Danes ob 12.17 jc vznemiril Mariborčane hud potresni sunek, ki je zamajal zlasti večnadstropne hiše in v višjo ležečih stanovanjih je padlo v kuhinjah posoda na tla, v sobah pa se je po parketu razumelo pohištvo. Sunek jc trajal kakih pet sekund. /Vedel/slo šport Prvenstvene tekme za nogomet Slavita: Bask 0:2 (0:2) Jugoslaviia: Concordia 5 Belgrajski BSK vodi z 1 (2:1) 22 točkami Belgrad, 27. marca, m. Današnje prvenstvene tekme v nogometu niso prinesle presenečenj, vendar ,« je tabela precej spremenila. BSK se je še boli utrdil na prvem mestu. Gradjanski resno ogroža drugo mesto Hašku. Bask ae je s šestega povzpel na četrto mesto, peto mesto je zasedla sarajevska Slavija ter izpodrinila Hajduk na šesto mesto. Concordia bo, kakor kaže, končno zavzela zadnje mesto na tabeli, ker n|eno moštvo nima nobenega upanja, da si popravi svo) položaj. Tabela je sedaj takale: BSK 22 točk, Hašk 19 točk Gradjanski 181 točk, Bask 13 točk, Slavija 12 točk Ha,duk 2 Jugoslavija 11 točk, Ljubljana 8 točk, Jedinstvo 8 točk, Concordia 7 točk. Belgrad, 27. marca, m. Bask-Slavija (Sarajevo) 2 : 0 (2 : 0). Jugoslavija-Concordia 5 : 1 (2 : 1|. — Obe današnji prvenstveni tekmi sta se odigral, na igrišču Jugoslavije pred 5000 gledalej. Prva tekma |e bila ob 2 popoldne med Baskom m Slavno iz Saraie-va Igra je bila od začetka do konca zelo nervozna s številnimi razburljivimi trenutki. Bask je takoj pritisnil in bil do 10. minute v premoči. V tem delu igre je imel tri zelo lepe šanse za gol, od teb pa je izkoristil le eno v tretji minuti, ko je zabil Tomaševič gol. Nato je prevzela iniciativo Slavija, ki je postajala zmerom boljša in je z lepo in iair igro napravila dober vtis pri občinstvu. Navzlic premoči pa je Bask v 44. minuti zabil drugi gol po Sariču. Ve« drugi polčas je potekel v premoči Slavije, ki pa je brezuspešno napadala in ni imela sreče s streli. Bask je ves drugi polčas igral defenzivno igro ter je skušal ohraniti zmago, kar se mu je tudi posrečilo. Slavija je s svojim pomlajenim moštvom igrala zelo lepo na polju in z največjo lahkoto prodirala skozi Baskovo obrambo. Zal io |e pred golom vedno zapuščala sreča in le temu dejstvu se ima Bask danes zahvaliti, da je odnesel dve točki. Sodi! je s precejšnjimi napakami g. Mlitiarič iz Zagreba. Ob tričetrt na 4 se je začela druga tekma med Jugoslavijo in Concordio, ki se je končala z veliko zmago Jugoslavije. Concordia je prve četrt ure igrala zelo lepo in je v 12, minuti dosegla po Jazbecu prvi gol, nato pa ie Concordia naglo popustila, Jugoslavija je postajala vedno močnejša, njen nasprotnik pa je izkoristil prisotnost slabega vratarja Concordie ter pričel neprestano oblegati vrala. Obramba Concordie je večkrat pošiljala žoge v kot in tako sama dala priliko Jugoslaviji, da je v 29. minuti po Petroviču iz gneče izenačila. V 43. minuti je po Petroviču Jugoslavija zvišala rezultat na 2 : 1. Oba gola, ki jih je zabila Jugoslavija, bi lahko vratar ubranil. Drugi polčas je bil v popolni premoči Jugoslavije. Concordia je le včasih napadla. Njena igra ja bila tudi zelo ležerna in premalo odločna za prvenstveno tekmo. To je izkoristila Jugoslavija. Jugoslaviji pa je pomagal še zelo slab sodnik Momirov iz Novega Sada, ki je dosodil Jugoslaviji popolnoma napačno v 30. minuti enajstmetrovko, iz katere je padel četrti gol, ni pa dosodil upravičene enajstmetrovke proti Jugoslaviji, ko je njen branilec na šest-najstmetreki črti z roko zadržal napadalca Martinoviča, ki bi sicer zabil siguren gol za Concordio. Pred tem je Perlič v 18. minuti zvišal rezultat na 3 : 1, v 30. minuti pa je Petrovič iz pogrešno dosojene enajstmetrovke zabil na 4 : 1. V 32. minuti je spet Perlič s krasnim strelom z glavo postavil končni rezultat 5:1. Concordia ni zaslužila tako velikega poraza, ker jc bila na polju dobra in bi verjetno današnje tekme ne izgubila s tako veliko diferenco, če bi imela v golu človeka, ki bi znal braniti. Stari Podhraski, katerega se Concordia poslužuje, ker drugega golmana nima, je sicer svojo vlogo rešil dosti dobro, vendar pa bi Concordia z dobrim vratarjem lahko v prvenstvu dosegla boljši rezultat. Sodil je zelo slabo g. Momirov iz Novega Sada. Ljubljana : Jedinstvo 2:2 (1:1) Ljubljana 2T7. marca. Nedeljsko dopoldne je bilo krinežljavo, nebo pa se je vcndurle poskušalo malo zjasniti. Mrzlo je bilo in po cestah je ležala obutvi »prijazna« brozga, ki si je vsi lako vroči- želimo in jo tako prisrčno pozdravljamo, kadar jo dobimo. Popoldne so ljudje večinoma ostali doma, le tisti, ki se spoznajo na nogomet in na stanje v ligaški hiši, kdo stanuje pod streho, kdo v onem nadstropju, kdo v pritličju, so prišli na igrišče SK Ljubljane, da bi na lastne oči videli, koga bodo za letos zbasali in zaprli v klet ligaške hiše, v mračno klet, kjer je jok in škripanje z zobmi ter tema, iz katere ni več povratka na beli dan. Določeno je bilo, dn se na današnji dan pod žvižgalko g. Bažanta spoprimeta v odločilni borbi dva zelena gladiatorja, ljubljanski in belgrajski. Belgrajčani so poslali svoje ligaške »Benjaminčkoc, ki pa so pravi Borostasni Benjamini, korenjaki, ki so dolgi kot žrdi in široki kot vrata. Le kdo je našim telesno slabotnim igralcem nalepil staroslavni naziv »atleti« in raztrobil, da zmagujejo s fizično silo! Saj ima slednji klub v državi telesno močnejše igralce. Prav dobro bi bilo, če hi se začeli držati recepta, ki ga je bil iznašel slavni mornar Popaj, dobra hrana in predvsem obilo špinače jim ne bi škodovalo; toda kdor bi v Sloveniji iskal klub, ki svoje igralce lahko dostojno oskrbi, ta bi opravljal podobno delo kot njega dni Diogene«, ki je 7. lučjo pri belem dnevu iskal pametnega človeka, če pomislimo, da izda Jedinstvo na mesec za oskrbo moštva, za režijo itd. celih 15.000 din, pa sedi na dnu tabele, Ljubljana pa niti 5000 din ne, nam bo kmalu jasno, v kako majhnih in bornih razmerah životari naš nogometni šport. Ob 2 popoldne se je pričela predtekma med Ljubljano II in Marsom. V ljubljanskem moštvu smo zagledali nekaj starih levov, kakor Janežiča in Hassla ter nove moči Rataja in Nikoliča. Novi centerfor Ljubljane igra premeteno, dobro obvlada žogo in se hitro ter pametno odloča pred golom. Tekma je dala z obeh strani prav lep nogomet, kajti tudi Marsovci niso igrali slabo. Vreme se je okrog tretje ure popoldne zvedrilo; 6once je lepo posijalo, zrak pa je bil precej hladen in oster. Igrišče je bilo rahlo vlažno, toda prav pripravno za igro. Srečanje med ljubljansko rezervo in Marsom se je končalo z rezultatom 5:2 (2:1). Ta čas je se ob robeh igrišča nabralo okrog 2500 ljudi, ki 60 nestrpno pričakovali pričetka glavno tekme, tekme, ki naj bi odločila, kdo bo prihodnje leto še igral v jugoslovanski državni ligi, ne da bi mu bilo treba igrati kvalifikacijskih tekem. Občinstvo je bilo nestrpno in nervozno, saj se je prav dobro zavedalo, da gre za velike reči, ki utegnejo za naš nogomet poslali usodne. Ob pol štirih popoldne so pritekli na teren zastavni in močni člani Jedinstva. Jedinstvo: Vuksan, Vujojič-Živkovič, Pel-kovič-Lončarič-Zvekan, Pajovtlč-Arandjolovič-Selni-lič-Simič-Pašanski. Gostje so nastopili v lepih belo-zelenih dresih. Nalo pa so se prikazali »pomlajeni' Ljubljančani v tejle rdefe-boli zasedbi: Pogačnik, Zitnik-Bertoncelj Stanko. Slapar-Pupo-Vodišck, Lah-Cankar-Vovk-Čehovin-Erber. Takoj nato se je prikazal še zagrebški sodnik g. Ražant z obema stranskima asistentoma. In velika senzacija se je končno prikazala. Pripeljal se je nizko nad igrišče rdeči a v ion in gosp. Rape je spustil v sredo igrišča usodno žogo. Takoj nato se jo to prevažno srečanje pričelo. V prvem polčasu je Ljubljana spočetka igrala nekoliko raztrgano. Naši mladi štirje mušketirji so imeli nekoliko treme, saj belgrajsko časopisje predstavlja dan za dnem svoje nogometne »asove« kot Old Sliaiterhande. Tem Mixe, »Jelenja očesa« in podobne leve. ki jih rojeva bujna pisateljska fan tazija. Pozneje pa se je nervoze otresla in nevarno ogražala gol belgrajskega Jedinstva. Drugi polčas: Prvi udarec izvede Ljubljana. Takoj nato nevarna situacija pred golom Jedinstva. Cebohin zastreija. Lah oddaja Vovku, ki ga krije Živkovič; žoga roma 6pet v polje. Jedinstvo sc majčkeno udejstvuje v proizvodnji faulov. V 4. min. potegne Lah, Vovk podaljša, Vujovič reši v korner. ki ga Vuksan ubrani. V 5. min. robustni Vukovič. ki je v privatnem poklicu morda vsak dan v tesni zvezi 6 plečeti in stegni rogatih živali, surovo faula Erberja; Pupo 6trelja prosti strel. Živkovič pošlje v polje. Ljubljana napade po Vovku. nevarno situacijo reši Petkovič v korner. Jedi«,stvo jc ueprcstnuo v silovitih stekali; krasne ( prilike ima uapad Ljubljane za gol, toda kljub znanju imajo ljubljanski napadalci izredno smolo. Jedinslvu pomagajo iz »šlamastike« 6amo slučajne zapreke, noge, glave, ki brez zasluge tiče na pravem kraju. Ljubljana stalno napada, Jedinstvo le poredko migne preko srede igrišča. V 17. min prodre Lah. strelja ostro, toda Vuksan brani. Igra postaja od trenutka do trenutka lepša; v 20. min. trber 6ijajno uide, pa brez potrebe odda v 6redo, namesto da bi sam strelja!. Belozeleni 6e obupno branijo, žoga na noben način noče v mrežo. Jedinstvo ima neverjetno srečo. V 24. in 25. min. 6e nekoliko osvobodi pritiska. Nekaj nevarnih zadev pred Pogačnikom. Takoj nato uide Erber sijajno, toda na žalost pade. V 28. min. Pašan6ki daje prostemu Sekuliču, ki lepo izenači 2: Z Jedinstvo je do tega gola prišlo povsem nezasluženo. Ljub Ijana je bila v V6ej tekmi kolosalno nadmočna. V 30. min. je Lah prišel na desno zvezo. Jedinstvo pričenja pridno faulati. dela v šestnajstercu roke, toda popolnoma nesposobni sodnik ne vidi ničesar. Na ta način postajajo belozeleni čedalje objest-nejši. V 35. min. Cankar strelja pred gol, Cebolin poskusi lepo, toda Vuk6an brani v padcu. Ljubljanske vrele postajajo nekoliko nervoznejše, ker vidijo, da sc je bila proti njim zarotila menda sama mogočna Portuna. V 30. min. nevarna godlja pred ljubljanskim golom; Stanko ga je težko polomil. V 34. min. spet sitnost. Pogačnik zeio požrtvovalno brani s padcem pod noge. Pri obeh moštvih 6e začenja opažati utrujenost, vendar 60 krepki igralci Jedinstva šc bolj pri močeh. Ljubljana še vedno napada, toda teama se drži še vedno trdovratno smola. Z napadom Ljubljane se konča ta razburljiva tekma. Na koncu še kratke demonstracije proti sodniku Bažantu, enemu naj sposobnejših zagrebških sodnikov, ki nam je dokazal, kakšna je ta »sposobnost«. Proti koncu je zaklical stari internacionalec Bane Sekulič — re-prezentant jugoslovanskega nogometnega športa in športnega pojmovanja bi moral biti ta gospod, o katerem polnijo belgrajski časopisi svoje športne rubrike — »Svinje. Kranjci, čekajte dok dodete u Zagreb!« Žalostno spričevalo za neki dei našega prebivalstva, ki balkan6tvo razumeva kot 6iklop vseh, tudi najbolj neotesanih, robavsavskih licenc in predstavlja razvpiti del našega prebivalstva, ki mu pravimo na kratko »čaršija«. Razodeva pa tudi re6 bratoveke občutke nekaterih vzhodnjakov do nas zapadnjakov Tak igralec ni dostojen naziva športnik in merodajni krogi bi mu morali prepovedati V6ak vstop v poštene, gentlenenske športne vrste. Jedinstvo se je pokazalo kot klub, ki zna prav malo. Le izredni 6moli Ljubljane je danes pripisati, da Jedinstvo ni odšlo visoko poraženo. Čudimo se, kako je bilo mogoče, da 60 nudili resen odpor velikim moštvom. Od vseh bi omenili edi-nole levega branilca Živkoviča centerhalfa Konča-rica, v napadu pa Pošanskega in deloma Arandje-loviča. Moštvo igra brezobzirno, posebnega sistema nima, vzdržuje ga le dobra fizična kondicija. Za domačini so zaostajali prav res za dober razred v vsakem pogledu. Iz Ljubljane so 6e izmazali tako poceni le zalo, ker je Ljubljano danes spremljala neverjetna 6tnola. U6oda 6atna se je zarotila proti ljubljanskim napadalcem. Odšli so z dragoceno točko, igrali 60 2:2, tako da bomo v bodoče še pri poslednji fekmi morali nestrpno pričakovati rezultata. Gotovost, da bomo ostali v ligi ali pa iz nje izpadli, bomo učakali menda — kakor vsako leto — tudi letos re6 šele v zadnji tekmi, ki bo za nas pomenila rešitev ali pa pogubo; kakor vsako letol Je že tako. Ljubljana je igrala prav lepo. novi napad se jc prav dobro obnesel. ustvaril je pred golom več nevarnih prilik kakor jih je kdajkoli ustvaril stari napad. Ko 6e bo ta novi napad uigral — in čeprav v najslabšem primeru šele v kvalifikacijskih tekmah — bo predstavljal izredno nevarno, tehnič no izborilo podkovano napadalno petorico. V novem napadu 60 nekatere zelo nadarjene moči, ki jih čaka še lepa bodočnost. Prav dobri so bili danes vsi igralci, razen nekoliko nervozne obrambe; oba gola sta padla po dveh nepotrebnih kik-serjih. Upajmo, da bo sreča Ljubljani, ki igra naslednjo nedeljo v Splitu proti Hajduku, bolj naklonjena in da se bo vrnila v rodno mesto s točko, ki jo je bila danes proti Jedinstvu tako nesrečno izgubila. Morda bo šlo. Sodnik g. Bažant je predstavljal — kakor zagrebški sodniki sploh — moža, ki 6e obupno slabo spozna na pravila nogometne igre in ki po znanju, ki ga je bil pokazal, ne bi bil niti zrel za sodniškega kandidata. Sodil jc tako slabo, da ni mnogo manjkalo, pa bi bila igralcem in občinstvu morala prekipeti kri. Zagrebški listi so zadnjič poročali — tam 6eveda vsi drže drug z drugim kakor členek s členkom — da je bil naš sodnik g. Maccorati slab. V resnici bi g. Maccorati za te domišljave sodniške glave, ki ai samo drug drugemu dajejo s priznanjem potuho, lahko priredil sodniški tečaj. Naj g. Bažant ne hodi več v Ljubljano, da se tabo še bolj btlamiral kot 6e je danes! Mariborski spori ISSK MARIBOR — SK KRANJ 4:0 (2:0) V nadaljevanju prvenstvenih tekem ie bila danes na sporedu prvenstvena tekma med gornjima kluboma pred približno 800 gledalci. Tekma je bila na igrišču SK Železničarja. ISSK Mariboru se je dati« posrečilo, da je svojega nasprotnika odpravil z visoko zmago, ki po poteku igre sodeč absolutno ni upravičena. Kranjčani so namreč podali na polju precej dobro igro in so bili večinoma v premoči. Toda nimajo dobrega napada, ki bi znal sijajne prilike izrabiti. Svoje najboljše moči so imeli Kranjčani v ožji obrambi in v kril-ski vrsti. ISSK Maribor si je pridobil zmago po težki borlii. Zmago je priborila napadalna vrata, ki jc spretno izkoristila skoraj vse napake nasprotne obrambe. Sicer pa je Maribor danes bolj še igral kot v nedeljo proti Celju. Igra je bila tipično prvenstvena, 06tra, toda nc surova in zanimiva od začetka do konca. Sodil je g. Reinprecht iz Celja. Napravil je sicer nekaj napak, v splošnem pa je objektivno vodil tekmo. Predtekma juniorji SK Maribora proti juniorji SK Železničarja 2:0 (1 :0). ČAKOVESKI SK - SK ŽELEZNIČAR (Maribor) 3:2 (2:0) Cakovec, 27. marca. Za prvenstveno tekmo med gornjima kluboma je bilo v Cakovcu precejšnje zanimanje. Zmaga domačega moštva je zaslužena. SK Železničar je bil sicer enakovreden, toda zelo slaba napadalna vrsta je opustila mnogo zrelih situacij. Moštvo se je z mlajšimi močmi dobro predstavilo. Sodil je dobro g. Veble iz Celja. Crosscounlry prvenstvo Maribora Maribor, 27, marca. Danes bi se moralo vršiti na stadionu Železničarja crosscountry-prvenstvo Maribora. Prireditev prvenstva pa je onemogočila Zveza slovenskih lahkoatletskih klubov v Ljubljani s tem, da je prepovedala tekmovanje vseh neverificiranih atletov, prepoved pa je sporočila v Maribor prireditelju Šele včeraj. Mariborski klubi niso mogli zaradi tega pravočasno verilicLati vseh svojih članov, prireditelj pa ni mogel prevzeti eventualne odgovornosti za kršitev sklepa Zveze. Zaradi tega so potem danes klubi izvedli samo svoja klubska prvenstva z ozirom na veliko zanimanje občinstva, katerega se je zbralo na tekmovališču nad 200. Rezultati klubskih prvenstev pa so bili naslednji: Železničar, seniorska skupina na progi 5 km (tekmovalo 9): Zupan 17:54.2, Muraus 18:90, Straub 18:54. Juniorji C: (proga 2500, tekmovalo 12): Rotner 8:10, Perko 8:39, Bizjak 8:42. Juniorji B (proga 2000, temkovalo 10): Kramaršič 6:51, Muras 7:10, Kos^ 7:11. SSK Maraton. Seniorska skupina (tekmovalcev 11): Stojnšek 17:18.4, Marchcl 18:16, Hoš 18:16. V C skupini Maraton ni tekmoval, ker je svoje klubsko prvenstvo v tej skupini izvedel v pretekli nedelji. Juniorji B (2000 m, tekmovalo 9): Klančnik 6:31, Horvat 6:42,2, Bobnikar 6:51. Kakor že ovodoma omenjeno, ni bilo mogoče danes izvesti tradicionalnega crosscuntry-prvcnstva Maribora, ki se ie po dosedanjem običaju vršilo že sedem let zaporedoma. Letos pa je posegla Zveza vmes, pa ga je s svojo nerodnostjo onemogočila, h velikega števila tekmovalcev je razvidno, da bi bilo letošnje prvenstvo silno zanimivo ter bi bilo prineslo tudi prav dobre rezultate. Cel,shi šport Ilcrmos : Celje 3:0 (2:0) Danes ob 4 popoldne jo bila pred približno 400 gledalci prvenstvena tekma mod Hermcsom in Celjem na Cilaziji. Začetni udarec Je imel Her mes, ki je prešel takoj v nevnren napad. Večina napadov Hermesa jo razbila obramba, ki Jc bila danes sploh najboljša formacija domačega moštva. Celjani so prenesli igro na Herinesovo plat in zastrelili nekaj krasnih šans, posebno Gobec. V 23. minuti je prvi potresel mrežo Ferjan. 1:0 za goste. Ta gol je sledilo brezplodno nabijanje žogo z obeh strani, dokler je ni dobil Ice, ki jo je krasno predložil Ferjan, nakar jc ta zvišal na 2:0. V drugem polčasu sta zamenjala pri domačih mesti Zupan in Krivec, kar |o prineslo v moštvo nekaj življenja. V 15. minuti je Rožič grdo fauliral Dobrajca, ki pa jo diktirano enajstmetrovko poslal kavalirsko v roke, pač po svoji stari navadi. Nudilo se je še par šans za domače, toda Gobec in Dobrajc sta jih v tem »kilo da veče mojstrsko polomila. V 30. minuti dobi žogo Kveder, ki je pa po nesreči — hotel je namreč centrirati iz daljave 25 metrov — zabil čez roke popolnoma pasivnega vratarja tretji gol. Po tem golu so Hermežani začeli zavlačevati, dokler ni obupanih ki-bicev rešil zaključni žvižg. Cclj ani so v tej tekmi grdo razočarali tudi svoje najzvestejše. V moštvu so zadovoljili le Koprivšek, ki je bil sploh najboljši mož igrišča, 'ter ftkerlj in Dobrajc, drugi so bili sploh nemogoči. Napad, ki ga imajo Celjani sedaj, ne bo častno rešil barv kluba in mesta, katerega ime nosi. Ta petorica jc igrala le za lahek trening hermežanslii obrambi. Istotako Slamič. Hermes je popolnoma zadovoljil. Fantje znajo z lepimi in hitrimi kombinacijami priti pred nasprotnikova vrata in dobro streljali. Slabili ali manj vrednih mest v moštvu ni. Posebno sta ugajala Franrot in mladi Borut, ki je premeten in odličen vodja napada. Sodil je zelo slabo g. Kopič na škodo Obeh moštev. Napovedana tekma med Jugoslavijo in Slavijo iz Maribora se ni vršila, ker Slavija ni prišla v Celje. I Kino Matica ♦ Podmornica D-1 | Vzgojni tečaj v Mariboru Ljubljanska kronika Ljubljana, 27. marca. Predavanje E. Korheka o notranji krizi slovenstva, ki je bilo napovedano pod okriljem kat. akad. društev za drevi ob 8. je odpovedano. Strela. V neko stanovanjsko hišo na cesti VIII. v Rožni dolini je 6noči okoli 10 med dežjem udarila strela. V hiši je bila zbrana vsa družina, ki je seveda doživela velik strah. Strela je udarila najprej v dimnik, nato pa je posnela s strehe mnogo opeke Danes si jc to hišo ogledalo mnogo ljudi. Lastnik hiše trpi znatno škodo. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazeD želodec kozarec naravno »Franz-Jo6el grenčice«._ Napad na Dolenjski cesti. Na Dolenjski cesti je bil napaden 33 letni tesarski pomočnik Albin No6an, ki 6e je spri s sosedom zaradi otrok. Sosed ga je ranil z nožem po glavi. Nezavestna ženska prepeljana v bolnišnico. Danes popoldne je bila prepeljana v bolnišnico od topničarske vojašnice neka približno 50 let stara ženska, ki so jo ljudje našli nezavestno. Imela je Imdo rano na glavi. Ženska je postala najbrž žrtev napada. Mariborski drobiž Maribor, 27. marca. Zborovanje mariborskih čevljarjev. V Gambrinovi dvorani je bila danes redna letna skupščina Združenja čevljarskih mojstrov v Mariboru, ki jo je vodil dolgoletni predsednik Anton Krajcer. Predsednik je navajal zanimivo statistiko: čevljarska obrt v Mariboru številčno zelo nazaduje. Od leta do leta je manj delavnic. Konec lanskega leta je bilo 232 članov, 17 jih je med letom obrt odjavilo, 9 pa obrt prijavijo. Pomočnikov so imeli prijavljenih 104, vajencev pa 88. Hudo borbo vodijo čevljarji s šušmarji, ki pa je prav za prav brezupna, ker število brezposelnih čevljarskih pomočnikov, pa tudi mojstrov narašča. Blagajniško poročilo je podal blagajnik Godec. Prejemkov je imelo Združenje 21.618, izdatki so znašali isto toliko vsoto. Proračun za prihodnje poslovno leto določa 34.230 dinarjev dohodkov in izdatkov. Zanimiva je bila zahteva, da se starostno zavarovanje delavccv raztegne tudi na mojstre, saj so prav tako potrebni starostne zaščite, kakor delavci. Lep kulturni dogodek je bila danes ob 10 dopoldne otvoritev razstave slikarskih del mladega, izredno nadarjenega umetnika Doreta Klemenčiča. Razstava je nameščena v kazinski dvorani. Otvoritvi je prisostvovalo znatno število ljubiteljev slikarske umetnosti, med njimi mestni župan dr. Juvan ter se je že danes videlo, da bo za razstavo med Mariborčani znatno zanimanje Družlnsko-prijateljski večer Sedejeve družine je privabil snoči v dvorano na Aleksandrovi cesti 6 veliko šlevilo rojakov iz Primorja in Koroške, Večer je zelo prijetno in lepo potekel. Pri zanimivem sporedu so sodelovali moški zbor- »Jadrana«, gledališko igralka Elvira Kraljeva, mladina z recitacijami, o pomenu Soške krajine in Gospe svete pa ic imel govor dr. Jože Bitežnik. V Mariboru je snežilo. Nenadoma se je v soboto zvečer spremenilo vreme in zvečer je snežilo kakor sredi naihujše zime. V ravnini sc sneg siccr ni obdržal, pač pa je zapadel na Pohorju do vznožja. Ozračje se jc močno ohladilo ter obstoja velika nevarnost pozehe marelic in drugih sadnih dreves, ki so sedaj v najlepšem cvetju, 5 koles ukradenih. Sedaj, ko je nastopila pomlad, so se zopet pojavili tatovi koles. Včeraj so dosegli rekord. V teku včerajšnjega ponoldneva je bilo namreč ukradenih nič manj kot 5 koles. Kljub številnim drugim prireditvam vedno polna velika dvorana Zadružne banke v Mariboru, v dneh oil 21. do 24. marca, ko je bil prirejen vzgojni teden, je dokaz, da se naše obmejno mesto zaveda, kolikega, tudi narodnostnega pomena, je predvsem dobro vzgojen in vzrejen naraščaj. Glavni namen vzgojnega tedna je, da pokaže nenadomestljiv pomen krščanskih vzgoj. načel in vrednot. V prvem predavanju »Zakaj (oliko neuspehov v sodobni vzgoji«, katerega je, itncl g. prof. I. Bo govif, jc pokazal četvero najglobljih vzrokov za neuspehe sodobne vzgoje. Prvi je v razrvanosti in razkroju svetovnonazornih osnov človekovega življenja. Drugi vzrok neuspehov je nepoznavanje duševnih stremljenj sodobne mladine. Tretji vzrok je enostranska uporaba zgolj prisilnih vzgojnih sredstev ter omalovaževanje vzgojnih, ki jih nudi krščanstvo. Četrti vzrok je nepoznanjc in neobvlu-danjo vzgojeslovja, umetnosti vzgajanja. Bližnji vzroki pa so n. pr. nemir sodobnega življenja, ne-stalnost. negotovost, slabo gmotno stanje staršev in poklicnih šolnikov, neprestano eksperimentiranje v šolstvu in drugo. Drugo predavanje univ. doc. in prof. dr. Stanka Gogale o važni temi »Vzgoja in dresura« jc privabilo toliko poslušalcev iz vseh vzgojit, krogov, da je bila dvorana nabito polna. Predavatelj jc na praktičnih zgledih prikazal bistveno razliko med resnično vzgojo iu med dresuro. Pokazal jc na daljnosežne in usodne posledice dresiranja za versko, nravno, narodnostno opredelitev otroka, ki ni našel odmeva za svoj svet v srcu svojih vzgojiteljev pod narekovajem. d. prof. Fran Fink je v svojem predavanju »Obrtniki in mojstri kol vzgojitelji« iz svoje bogate zakladnice izkušenj prikazal to vprašanje, ki mu pri nas — z vzgojnega vidika — posvečamo vse premalo ali skoraj nič pažnje. Poudarjal je v prvi vrsti potrebo verske, nravne, narodnostne in državljanske vzgoje obrtniškega naraščaja. Zadnji dan, na predvečer katoliškega materinskega dne, je predavala šol. ravnateljica v p. ga. Antonija Šlupca. Dvorana je bila polno zasedena, posebno od ženstva. Njeno lepo zasnovano in podano predavanje, prepleteno z. ganljivostini, šal.ji-vostjo in pretresljivimi zgledi, je priklenilo od začetka do konca vse prisotne. Saj je bila tudi vso-bina predavanja »Oviro in sredstva pri vzgoji delavskega otroka, s posebnim ozirom na dekleta«, nad vse pomembna. Vzgojnemu tednu so sledili vzdrženia obiskovalci iz. vseh slojev mariborsko družbe, zastopniki vseh mariborskih Sol in mnogih pedagoških insti tucij, prisostvoval niti je tudi zastopnik prevzvi-šenega knezoškofa g. dr. Cukala. Izjava preproste matere, naj bi še voČkrnt priredili take vzgojno večere, dokazuje potrebo po takih predavanjih in pravilnost smeri, po kateri je prirejen la vzgojni teden mlade podružnice Slomškove družbe. Milan, 27. marca. AA. (Štefani) V Milan je prispela skupina umetnikov iz. mllnchenskc opere. Ti umetniki bodo v tukajšnji Scali izvajali program Wagnerjevih skladb. Mexico, 27. marca. AA. (Havas.) Mupa je objavilo sporočilo, da ic mesto Mcxico pripravljeno nuditi zavetišče vsem tistim, ki zapuščajo svojo domovino v Evropi iz političnih razlogov. Brezplačno zavojček Dostulovegu toaletnega biserja na poskušnjo. Uspeh po prvi uporabi. Mozolji, ogrci, nečistosti obraza izginejo. Pošljite »a stroške 3 din v znam knh. - Kemikalija, Novi Sad III. V apotekah, diogerijuU Originalni karton 30 din. Primorske vesti Avstrijske manjšine v novih razmerah Glasilo gradiščanskih Hrvatov, .Hrvatske novine«, je v svoji številki od 19. marca na uvodnem mestu prineslo v imenu hrvatske manjšine vdanostno izjavo napram novi državi. Izjava je podana tako jasno, da ne dopušča nobene dvoumnosti. Med drugim so izrečene tudi tele misli: »Mi Hrvati v Gradišču pozdravljamo nemškega Fiihrerja kot svojega državnega poglavarja ter mu obljubljamo, da hočemo verno služiti ciljem, ki jih je namenil naši domovini. Svojo državljansko dolžnost bomo vedno izpolnjevali z veseljem in v polni meri. To bomo storili tem rajši, ker vemo, kako vodja Nemčije spoštuje odkrito in pošteno priznavanje k lastni prirojeni narodnosti in ker vemo, da jc poljski narodni manjšini v Nemčiji omogočil ohranitev njenih narodnih posebnosti in svobodni kulturni razvoj. Zato smo tudi mi gradiščanski Hrvati stopili v mogočno velikonemško državo s polnim zaupanjem, vsak čas pripravljeni, da svojo ljubezen do Gradiščanske tudi v novi državi dokažemo z dejanji.« V torek, 22. marca se je v zastopstvu češke manjšine na Dunaju zglasila pri novem županu dr. Neu-bachcrju deputacija, ki je izrazila lojalnost dunajskih Čehov napram novi državi. Župan inž. Neubacher jc imel kratek nagovor, v katerem je naznačil osnovne smernice narodno-socialistične politike napram narodnim manjšinam. »Nacionalno-socialistično pojmovanje narodnosti ie v svoji osnovi popolnoma različno od liberalne dobe. Liberalizem je navadno izvajal svojo narodnostno politiko iz državne ideje. Iz takega pojmovanja je zrasla nezdrava politika zavestnega raznarodovanja narodnih manjšin. Narodni socialist pa veruje, da sc narodna osebnost ne da zatajiti in ne odložiti niti pri lastnem narodu in potemtakem tudi ne pri tujem (»Der National-sozialist glaubt an die unverausserlichkeit der Volks-personlichkeit des cigenen und folgerichtig auch des fremden Volkstumsl«) Narodni socializem bi prišel s samim seboj v protislovje, ako bi ravnal drugače. Narodno socialistično gibanje je uverieno, da zamore samo radikalna razjasnitev o narodnostnih pravicah in dosledno izvajanje tega pojmovanja dovesti do razči- ščenja političnega vzdušja (ozračja) v vsem srednjeevropskem prostoru.« Dr. Neubacher je zaključil svoj govor s ponovnim zagotovilom, da pozna narodni socializem v narodnostnih vprašanjih samo eno načelo v svojem zadržanju: tisto pravičnost, ki jo brezkompromisno zahteva tudi za lastni narod. V zvezi s tem bi bilo omeniti, da so dva dni po teh izjavah zastopniki dunajskih Čehov sporočili dunajskemu županu, da bo češka manjšina 10. aprila v celoti glasovala z: da. Glede koroških Slovencev je bilo na tem mestu že povedano, da so po svojih zastopnikih poudarili novemu koroškemu deželnemu glavarju svojo absolutno lojalnost do nove države. Tudi ob tej priliki je bilo govora o tem, da narodni socializem nima namena nastopati proti narodnim manjšinam. Izjave koroškega deželnega glavarja sicer niso bile tako precizne in odločne kot govor dunajskega župana, vendar so bile v stanu, da pomirijo nekoliko pesimistično razpoloženje med koroškimi Slovenci. V tej zvezi so zanimiva tudi izvajanja dr. Moro-cuttija v graški »Tagesposti«, ki izraža misel, da bo v bodoče mogoče rešiti manjšinsko vprašanje na podlagi prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Nemčijo. »Fiihrer sam je večkrat izjavil, da narodni socializem ne pozna več pojma germanizacije. Narodno-socialistič-na narodnostna politika klone v spoštovanju pred tujo narodnostjo, obenem pa zahteva polno spoštovanje lastne narodnosti...« Bilo bi napačno predajati se na poglagi teh raznih izjav prevelikemu optimizitiu, kakor bi bilo pogrešilo zaiti v nasprotni ekstrem. Treba bo počakati, kaj bo prinesel nadaljnji razvoj. Zaenkrat je v bivši Avstriji izjemno stanje: do glasovanja — 10. aprila — ni pričakovati nobenih resnejših sprememb, saj so celo osebne menjave začasno ustavljene, da se ne bi prebivalstvo po nepotrebnem razburjalo. Kam se bo usmeril bodoči razvoj v manjšinski politiki, bo mogoče realno presojali šele po glasovanju, ko bodo prilike normalizirane. Čedad v Beneški Sloveniji Čedad (Cividale), mesto s kakšnimi 5000 prebivalci, leži ob reki Nadiži (Natisone), vzhodno od Vidma (Udine). Naselja Beneških Slovencev segajo prav do njega. Zaradi tega je postal Čedad nekako njihovo zbirališče v upravnopolitičnem in gospodarskem oziru. Na trgu v Čedadu, kamor nosijo svoje poljske pridelke na prodaj, se redno sliši zvonko narečje Beneških Slovencev, a tudi po trgovinah in gostinskih obratih ga radi govore. Beneški Slovenci se med 6eboj najraje poslužujejo svojega slovenskega narečja, le v občevanju z uradi govorijo (urlanščino, ki jo dobro obvladajo. Po čedadskih trgovinah in gostilnah se trudijo, da bi okoliškemu ljudstvu ustrezali. Čedadu pravijo Beneški Slovenci tudi Staro mesto. To ime tudi zasluži, kajti odlikujejo ga stare zgodovinske stavbe in starinske, ozke ulice. Ob glavni stolni cerkvi je znamenita stara palača patri-jarhov. Tudi langobarška cerkev slovi kot zgodovinska posebnost. Prav tako »Hudičev most« čez reko. V mestnem muzeju pa je nabranih veliko starih rimskih in langobardskih starinskih dragocenosti. Zgodovinarji kaj radi prihajajo 6emkaj in je Čedad postal neke vrste središče za zgodovinski študij v severno-zapadnem delu Italije. V Čedadu 6e je rodil — tako pripoveduje Rudolf Wagner — tudi znameniti zgodovinar Pavel Dijakon leta 725. Pavel Dijakon je napisal prve zgodovinske podatke o vojvodah furlanskih in o njihovi oblasti. S tem v zvezi je Dijakon zapisal tudi prve zgodovinske spomine na Slovence, ki so se naselili doli po vsej beneški ravnini. Posebno poučni so Dijakonovi popisi bojev med prihajajočimi Slovenci in Langobardi, ki so se jim morali umakniti. Glavni trg v Čedadu nosi ime tega velikega zgodovinarja. V mestnem muzeju v Čedadu hranijo med drugim za zgodovino Slovencev zelo pomembno in dragoceno knjigo »Evangelij sv. Marka«, ki ga je po legendi evangelist Marko sam spisal in izročil sv. Mohorju. Preden je ta zgodovinski spis prišel v Čedad je bil shranjen pri Šent Ivanu blizu Devina, nekdanji slavni božji poti. Premožni in odličnejši romarji so dobili dovoljenje, da so na rob te knjige smeli zapisati svoja imena. Tako lahko danes čitamo na robu evangelija vpisana zelo lepa stara slovanska imena, kot na primer: Beda, Ne-pokor, Stregomil, Drašček, Milena, Hotirnir, Kocelj, Zelislava, Trudopolk, Slovenka, Sebidrag, Sventopolk, Pribislava, Trpimir, Držimir, Radoslav, Braslav, Olomir, Mirigoj. (Imena so povzeta iz knjige Rudolfa VVagner-ja). Ko so se patrijarhi preselili iz Ogleja v Čedad, so vzeli s seboj tudi umetnine in stare rokopise, med njimi tudi ta Markov evangelij, ki je sedai še iz-' vrstno ohranjen. Za Slovence je važen, ker mm daje pravilne najstarejše oblike imen in nivaja tudi imena zgodovinskih osebnosti. Stolnica nekdanjih patrijarhov jc zidana v starem slogu. Vsi stebri so iz belega čistega marmorja, krasijo pa jo slike starih beneških mojstrov. Tako imenovana »langobardska cerkev« je zgrajena na kraju, kjer je svoje dni stalo svetišče boginje lepote Venere, od katerega je ohranjeno še ognjišče iz marmorja, na katerem so boginji zežigali darila. To ognjišče stoji še danes v cerkvi. Po cerkvi je razobe-šenih vse polno slik iz 10, 11 in 12 stoletja. Pod cerkvico se vspenja čez reko Nadižo »Hudičev most« v dveh visokih lokih, katera se oslanjata na srednji steber, ki je zgrajen na iz sred' reke štrlečo skalo. Skozi Čedad vozi železnica iz Vodmi ob reki Nadiži dalje mimo Št. Petra do Kobarida. V Čedadu jc tudi gimnazija in srednja tehnična šola. V bližini Čedada stoji Stara gora, s katere je lep razgled po videmski ravnini. Na gori je starodavna in slavna Marijina božja pot, kamor še danes ridi romajo iz F"urlanije, iz Goriške in celo sem od Trsta in Istre. Okoli cerkve je mogočen zid in redke hišice se stiskajo med cerkvijo in obzidjem. Od daleč je videti Stara gora ko neka velika trdnjava. Slovenci bi morali Čedad dobro poznati, saj hrani znaten del slovenske zgodovine in leži še danes na obrobju slovenskega naselja. Drobne iz Julifsbe kraine Ocizla pri Trstu. Preteklo nedeljo, dne 20. marca, smo obhajali 6lovesno6t, ki jo bomo še dolgo pomnili. Praznovali 6mo namreč blagoslov novega bronastega zvona za našo podružnico. Zvon je vlila zvonarna v Vidmu in tehta 220 kg. Popoldne se je zbrala velika množica ljudi od blizu in daleč pri podružnici sv. Marije Magdalene. Prišel je dcinači župnik in dekan g. Gabriel Piščanec s Klanca in najprej imel krasen govor o pcmenu zvonov. Nato je izvršil blagoslovitev. Kn-movala sta dva brata iz znane rodbine Korošcev. Blagoslovu so sledile slovesne pete litanije, pri katerih ie pelo vse ljudstvo, veselo, da je doživelo tako lep dan. Po obredu v cerkvi 6e je razvila domača zabava pri Koroščevih, kamor 60 bili povabljeni domačini. Hvaležni 6mo Bogu in vsem, ki so pripomogli do te lepe 6lovesno6ti, za ta nepozabni dan Novo ccne za surovo maslo je predpisala oblast Julijske krajine. Cene za običajno surovo maslo so 11 lir za kg, za surovo ma6lo od zadrugo »Gornja Soča< pa 13.50 lir za kg. Goriško sodišče je obsodilo na 14 zapora in 650 lir globe 28-letno Jolando Sirk, ker je napeljala malo deklico, da je svojim staršem ukradla 206 lir. Sirk se je zagovarjala, toda sodišče ji je dokazalo grdolio njenega dejanja. — Istega dne je goriško sodišče obsodilo na 5000 lir denarne globe Janeza Bigola iz Potege, ker je nekemu l>otniku v Krminu ukradel 2000 lir. Bigot je bil Iioleg tega obsojen tudi na meseca trde ječe. V Gorici so aretirali 48-letno služkinjo Simono Kerstič, ker je svoji gospodinji kradla obleke in razne druge gospodinjske predmete ter jih prodajala svojim znancem. Na Sv. Gori so orožniki aretirali Ano Sila, staro 46 let, ker je bila zasačena, ko je Janezu Černetu v Gorici kradla perilo. Iz Trsta poročajo, da so na ulici Mazzini pobrali nezavestno 22-lctno mladenko, o kateri ne vedo ne imena, niti odkod je. Podrl jo je verjetno kakšen avtomobil ter jo pustil ranjeno na ulici. V bolnišnici so izjavili, da je malo verjetno, da bo ostala pri življenju. Oblasti iščejo svojce. Na koncertu Ciril-Metodovega zlsira v Gorici je bilo manj poslušalcev, kakor so pričakovali. Vzrok temu je, da občinstvo prav za prav do zadnjega ni vedelo, kdaj bo ta koncert, in da so nekateri po mestu zlohotno širili vesti, da so že vsi sedeži razprodani in da zaradi tega ni treba poskušati priti na predstavo. V 92. letu starosti jc v Ledinah na Vrsniku umrla Marija Vehar, po domače llribčeva tebi, po vsej fari znana po svoji srčni dobroti. Naj v miru počiva! Ivan Savli, 23 let star, doma v Poljuhinu, je neznano kani izginil s svojega doma. Domačini in oblasti ga zaman iščejo. Če kdo kaj ve o njem, naj javi v Poljubim Na Premu jc umrl trgovec in posestnik Valentin Repiiic. Bil je po rodu iz Boh. Bistrice. Za njim žaluje soproga in trojo odraslih olrok. Naj počiva v miru! Orožniki so aretirali 51 let staro Ivano Pur, doma iz Cola, ki je osumljena, da je zanetila gozdni požar, ki je napravil veliko škode. Ivanka je priznala, da je res požar zanetila, toda le |io naključju. Preiskava Iraja dalje. V goriško bolnišnico so pripeljali Karla Šerla, doma iz Gorice, ki je nesrečno padel s senika in se nevarno polomil. Alojzija Bausika, 16 let starega fanta iz Šempasa, ki ga je (»oškodovala po obrazu granata, ki je pri Repentaboru v njegovih rokah eksplodirala. Viktorja Kovačiča, doma iz TribuS, ki sc je pri svojem delu v Doblarju nevarno ponesrečil, ter Janeza Srebcrnika, 26 let starega Goričana, ki se je poškodoval pri nesrečnem padcu. V Mirni je nenadoma umrl otrok Štefana Cerniča, star 2 leli, ki so ga starši pustili samega doma v kuhinji, kjer si je poveznil nase pot-odo, polno vrele vode. Smrt je bila strašna in je starše in prijatelje družine zelo užalostila. Bogoljuba Ziniica iz Dohlarja so našli v bližnjem gozdu hudo )>oškodovanega od granate, ki jo je našel in jo skušal odpreti. Zimiču so morali v bolnišnici odrezati eno nogo. Gabrijela Staniča iz Gorice jo bila povožena od avtomobila in so jo našli nezavestno ob robu ceste v bližini glavnega kolodvora. Staill^va ^c dobila nevarne jxxškodbe na lobanji. Šoferja -o aretirali. V italijanski zemljepisni reviji »Rivlsta geo-graphica Italiana« je izšel daljši članek o gradhi železnice v gornjem delu Soške doline. Italijanske oblasti so uvidele, tako pravi člankar, da se prebivalstvo v tej dolini vedno bolj redči zaradi slabih prometnih razmer, ki gospodarskemu razvoju silno škodujejo. Pisec predlaga železnico, ki naj bi vezala Sv. Lucijo in Trbiž ler imela neposredno zvozo z Gorico. Železnica Gorica—Sv. Lucija bi nn ta način postala dvotirna. Ta nova železnica bi čez Trbiž dobila neposredno zvezo z Jugoslavijo in z nemškimi železnicami, čez Kobarid pa nefiosrediio zvezo z železnico do Čedada in dalje do Vidma in do Benetk. Oblasti so preštudirale gosjiodarske osnove za la načrt ter so prišle do zaključka, da tii se moral obnesli. Železnico bi seveda gradili na električni pogon. Tudi s tujsko-prometnega stališča bi bila ta železnica velika pridobitev. Z veliko vnemo gradijo odnosno popravljajo cesto iz Reke proti Ilirski Bistrici in dalje proti Trstu. Cesto so na mnogih krajih razširili tor zgradili veliko število novih mostov. Cesta bo skrajšana za več kilometrov. Tržaški listi objavljajo podatke o gibanju prebivalstva v Trstu, Tako je imel Trst na koncu leta 1937 254.852 prebivalcev, na koncu lota 1936 pa 252.952. V enem letu je torej prebivalstvo naraslo za 1900 oseb. Vselilo se je lota 1937 v Trst 7656, a izselilo so jo 5912 oseb. Število porok so je dvignilo od 2000 na 2230. Število rojstev se je malo dvignilo. Neresnična vest. V zadnjem »Ponedeljskem | Slovencu« smo poročali, da ie bil v Celovcu are- | tiran bivši deželni svelnik j u v a n. Njegovi sorodniki nam poročajo, da je ta vest neresnična in da se g. Juvan nahaja dema pri 6voji družini ter da nima nikakšnega strahu pred aretacijo. Svojo prvotno poročilo e tem radevolje fiopravljamo. Nemški časniki v jezikovno mešanem ozemt u Pod tem naslovom prinaša »KSrntner Tag-blatU, sedanje nar.-soc. glasilo, obširnejši jx>pis : s pota novega varnostnega komisarja za Koroško, dr. Isselhorsla, po mešanem ozemlju. Varnostnega komisarja je na vsej |>oli spremljal pošlo- | vodja Heimatbunda in sedanji član deželne vlade . g. Maier-Kaibitsch. Iz precej obsežnega poročila j posnemamo nekatero zanimivosti. Poročilo ugo- j tavlja, da so bili nemški oficirji z uspehom voz^ ; nje |K» jezikovno mešanem ozemlju nadvse^ zado- j voljni, v gotovem oziru celo presenečeni. Na vsej ' poti ni padla nobena neprijazna beseda, ni bilo 1 nobonetra sovražnega pogleda. V Rožeku je pozdravil nemške goste novi , župan Seidl, nekdanji obrambni bojevnik. — V | Št. Jakobu v Rožu jo bila manjša slovesnost pred j spomenikom, ki so ga lani poleti postavili v spo-min na koroške boje. Novi župan g. Zherne, nadučitelj s siidmarkine šole v Podroščici, je v navdušenem govoru [»zdravil nemške goste in zlasti novega člana deželne vlade g. Maier-Kaibit-scha, »ki je v preteklih letih z neverjetno žila-vostjo vodil nemško nacionalno stvar v jezikovno mešanem ozemlju skozi vse zapreke in težkoče političnega življenja.« V Borovljah je nemške goste ob navzočnosti novega župana in številnega občinstva pozdravil bivši obrambni poveljnik, učitelj Perko-nig. Med drugim je tudi rekel: »To, kar je začelo in si priborilo Nemcem prijazno prebivalstvo 10. oktobra 1920 v jezikovno mešanem ozemlju, jo dobilo svojo krono v delu našega vodje Adolfa Hitlerja.« V imenu boroveljskega prebivalstva je poda i zagotovilo, da se liodo prebivalci Roža_ izkazali vredne slovesa kot najboljši nemški obmejni borci. V Šmarjeti ob Rožu je pozdravil nemške goste nadučitelj Startinig. V svojem kratkem nagovoru se je spomnil na koroške bojo in končal z zaobljubo zvestobo vodji in osvoliodilelju deželo v duhu 10. oktobra. Zanimiva je pripomba v članku, da so bili sprejemi povsod lako lopi. ker pri Nemcem prijaznem obmejnem prebivalstvu glasneje govorita srce in čustvo kakor pa razum. Članek zaključuje z upajx>lno pri|X>mbo, da je slovensko prebivalstvo glasovanjskega ozemlja pravilno ocenilo |>o-ložaj in da gre zvesto svojemu ftihrerju lepši bodočnosti naproti. Novi župani upravitelji po slovenskem delu Korošhe Deželni poglavar je imenoval občinske upravitelje. Navajamo [>o okrajih občine slovenskega jezikovnega ozemlja in nove upravitelje: okraj Smoli or: Brdo, Mihael Grafenauer; okraj Beljak: Loga ves, kap. Heiuz-Erian; Bistrica na Žili, Konrad Kamel; Bekštanj, Franc Pinter; Straja vos, Valentin Perchinig; Št. Jakob v R., Rudolf Zherne; Kostanje, Josef Teppan; Ledenice, llans VVoechitz; Lipa, Friedrich Lietschcr; Marija na Žili, Tomaž Sternat; VVernberg. Herman De-briacher. — Okraj Celovec: Hodiše, Anton Scholfnegger; Kotmara ves, Franc Ilalleger; Bil-čovs, Alojz Eder; Žihj>olje, Jožef Boath; Otok sv. Mcrk; Dholica, llans Holzinger: Zgornja Vesca. Franc Spitzer; Radiše, Mihael Vigotschnig; Ško-fiče, Franc Gabalier; Bistrica v R., Anton Man-ner; Šmarjeta v R., Viktor Seilritz; Medborov-nica, Josef Iluss; Svetna ves, Aleksander Sclniit-zer; Slov. Plajberk, Jožef Lausegger; Sele, Seha-stijan Jerolitsch. — Okr. Velikovec: Pliberk, Hubert Seblatnig; Djekše, Janez Slamanig; Do-brla ves, Jožef Autz; Železna Kapla, Rudolf Dre-schler; Bela, or. v p. Franc Piskernig; Bistrica pri Pliberku, Jožef Scheriau; Galicija, Matevž Rottcr; Globasnica, Tomaž Dumpelnik; Grebinj, Rok Bauer; Vovbrc, Alojz Rabitsch; Libeliče, Pavel Ilollauf; Libuče, Franc Črnko; Blalo, Matevž Plešivčnik; Št. Peter na Vaš., Jožef Mati: Rikarja ves, Franc Deutschmann: Ruda, Franc Plešivčnik; Žvabek. Ervvin Ktlhnel; Žitara v"es, Blaž Piroutz; Tinje, Jožef Achatz; Velikovec, Jožef NViistner; Važenberk, Jožef Wedenigg. Novo vodstvo koroškega Bauernbunda Novi načelnik koroškega Bauernbunda jo glavarjev namestnik Ferdinand Kernmaier. Okrajni kmetijski načelniki so: za beljaški okraj \Villi Kaufmann, za rožeški okraj Frilz Seidl, podklo-šterski Oto Seršen, boroveljski Josef fluss, celovški Michl Sc.hmied, velikovški inž. Wagner, ka-pelški - dorlavoški Janez Pucher, pliborški Fritz Kraut. — Okrajne kmetijske zbornice in občinski kmečki sveti so razpuščeni, deželna kmetijska zbornica deluje kot običajno pod vodstvom rav. dr. Stotterja in načelnika Supersberga. FOTOAMATER Fotografski objektivi 2, Sferični odklon je posledica ukrivljene površine zbiralne leče, ki se veča z odprtino leče, njeno ukrivljenostjo in z goriščno razdaljo. Lomni kot svetlobnih žarkov, ki vpadajo na njen tanjši del ob robu, je večji od lomnega kota središčnih žarkov. Zaradi tega ležijo tudi njihova presečišča v različni razdalji za lečo. Tako nastane dvoje gorišč: gorišča središčnih in gorišča na rob leče vpa-dajočih žarkov, ki ležijo bliže leče. Takšne leče ne upodabljajo točke predmeta kot ostro točko, temveč tvorijo ob njenem jedru majhne, svetlobno od jedra nazven pojemajoče okrogle ploščine. Popolnoma ostra slika ne more nastati nikjer, razen če s primerno zaslonko odrežemo žarke ob robu. Pri veliki zaslonki pa lahko nastane za3lončna razlika; ostrina, ki smo jo dobili pri ustanovitvi s polno odprtino leče, se odmakne na drugo ravnino v nekoliko večjo^ razdaljo za lečo, če odrežemo z zaslonko obrobne žarke. Z navadnimi zbiralnimi lečami moramo torej ustanavljati in snemati z enako zaslonko. Tudi pri modernih, močno svetlobnih objektivih lahko nastane pri »eliki zaslonki zaslončna razlika, ker so zaradi večje -vetiobnosti nekoliko bolj kakor običajno korigirani tudi njihovi robovi. Prav zaradi tega je korektura v sredini nekoliko manjša, kar se pokaže v zmanjšani ostrini, če pri takšnih objektivih uporabljamo veliko zaslonko in snemamo z njihovo sredino. Napako sferičnega odklona imajo vse enojne leče. Zadovoljivo je korigirana pri pokrajinskih lečah in aplanatih, popolnoma pa le pri anastigmatih. 3. Koma je posebna oblika sferičnega odklona. Vzemimo za primer svetlo točko, ki leži v prcccjšnji razdalji od optične osi. Žarki, ki vpadajo s te točke poševno na gornji del leče, se sežejo v gorišču, ki leži bolj blizu leče kakor gorišče žarkov, ki vpadajo z iste točke poševno na spodnji obrobni del leče. Tako nastane na robu slikovne ravnine več gorišč. Zaradi tega je ostro jedro v sliki te točke, ki je nastalo po središčnih žarkih, razpotegnjeno na robu medlice v nekakšen komet s smerjo proti sredini medlice. S primerno zaslonko moremo vpliv poševno vpadajočih žarkov nekoliko omiliti, lahko pa jih tudi popolnoma izločimo, če postavimo zaslonko v večjo razdaljo od leče. Proti tej napaki so korigirani aplanati. 4. Zarisanost. Nevšečna napaka neakromatičnih leč in akro-matičnih pokrajinskih leč je, da rišejo ravne vertikalne in horizontalne črte ob robu slikovne ravnine ukrivljeno: izbočeno, če je zaslonka pred lečo, in ubočeoo, če je zaslonka za lečo. Čim bolj je izkoriščen slikovni kot leče, tem večja je ta napaka. Odpravimo jo, če' postavimo v primerno medsebojno razdaljo dve neakromatični ali akromatični zbiralni leči in v sredino namestimo zaslonko. Tako dobimo dvojni objektiv: s kombinacijo dveh neakromatičnih zbiralnih leč periskop, in s kombinacijo dveh akromatov aplanat. Pri periskopu je odpravljena samo napaka zarisanosti, dočim je odpravljen pri aplanatih tudi barvni in sferični odklon. Vendar imajo aplanati še nekaj drugih napak, ki se pokažejo posebno pri snemanju z veliko odprtino. 5. Astigmatizem. Žarki, ki jih reflcktira točka objekta, ležečega v večji razdalji od optične osi, vpadajo na lečo poševno v dveh skupinah, ki se ne sečejo v isti ravnini in v teoretični goriščni točki, temveč ločeno v dveh zaporedno ležečih ravninah in v obliki črt. Razdalja mod obema ravninama je astigmatska razlika, ki povzroča naglo pojemanje ostrine od sredine proti robu in popačeno upodabljanje predmetov na robu slikovne ravnine. Na eni ravnini je razpotegnjena točka v navpično, na drugi pa v vodoravno črto. Če ustanovimo ostrino na prvo goriščno ravnino, postane slika neostra na drugi ravnini, pri ustanovitvi na sredino razdalje med obema ravninama pa dobimo neoster križ obeh črt. Omrežja navpičnih in vodoravnih črt ne moremo ustanoviti ostro na robu medlice: pri ustanovitvi ostrine na vodoravne črte postanejo neostre navpične črte, pri ustanovitvi ostrine na navpične pa se izgubi ostrina vodoravnih črt. Ostrino je mogoče zboljšati le z večjo zaslonko, ki odreže obrobne žarke. Ta napaka je najbolj ovirala gradbo močno svetlobnih objektivov ter je do prav neznatnega ostanka odpravljena pri modernih anastigmatih. 6. Vboklost slikovne ravnine je napaka, ki je v ozki zvezi z astig-matizmom ter nastaja zaradi različnih gorišč spo-redno in poševno vpadajočih žarkov. Slika ravne ploskve je na medliei lokasto usločena ter ni mogoče dobiti ostrine istočasno v sredini in na robu slike. Deloma ie mogoče odpraviti to napako z večjo zaslonko, do neškodljive količine pa je odpravljena pri anastigmatih. 7. Odsevi. Pri vseh objektivih, ki so sestavljeni iz več leč, obstoja nevarnost odsevanja svetlobnih žarkov z njihovih površin. Žarek, ki vpade na lečo v objektivu, se od njene površine deloma odbije na pred njo stoječo lečo, ki ga reflelctira nazaj in skozi lečo do negativnega tvoriva, kjer stvori razpršen svetel krog ali pa sliko zamreni. Deloma je mogoče omiliti ta nedo-statek s protisvetlobno zaslonko, popolnoma pa je tudi z raznimi korekturami objektiva ni mogoče odpraviti pri nobenem objektivu, ki je sestavljen iz več leč. Čim več leč ima objektiv, tem večja je možnost ndsevanja, ki se stopnjuje torej s svetlohnnsljo objek- tivov. Pri gradbi objektivov skušajo konstrukterji omiliti to napako čim bolj z najugodnejšim razmerem ukrivljenosti površin leč, oziroma s preložitvijo gorišč reflektiranih žarkov v čim večjo razdaljo od slikovne ravnine. Čim bliže slikovne ravnine ležijo namreč gorišča takšnih žarkov, tem bolj so škodljivi. Ker pa morajo z istim sredstvom korigirati tudi druge napake, je rešitev lahko samo kompromisna. Takšni škodljivi odsevi nastanejo zlasti pri snemanju proti svetlobi, posebno če padajo sončni žarki naravnost na objektiv ali pa če leži svetlobni vir ali močno svetel predmet le v majhni razdalji od optične osi. Mnogokrat pomaga protisvetlobna zaslonka ali vsaj zasenčenje z roko, kosom črnega papirja, klobukom ali sličnim, največkrat pa premena stajališča za prav neznatno malenkost na levo ali desno, da predrugačimo vpadni kot svetlobnih žarkov. Pri popolnoma zlepljenih objektivih je možnost odsevanja zelo majhna, če so dobro zgrajeni. Brez nje je samo monokel, v najmanjši meri pa jo ima pokrajinska leča (akromat). Pri nezlcpljenih objektivih, ki so sestavljeni iz ločeno stoječih leč, je nevarnost odsevanja največja. Naša društva Ustanovitev novega fotokluba v Ptuju. Nekaj ne-umljivega je, da je v Sloveniji pri velikem številu folo-amaterjev in »svetovno« znani slovenski strasti po ustanavljanju društev tako