Zgodnja Danica ieJu * v«Hk petek na celi poli, in velj4 po po^ti z« celo leto 4 pld. 60 kr., /h pol Leta Sjrld. 40kr.. r.a r-lt-T* : kr. V tiskarn,-.: ;i>r*jeraana na leto 4 ?oldM za poi leta 2 pold., za eetert leta 1 g. H.; i:ko XH>r.» na ta dni prrn-1 " VhH^H dan poprej. Tečaj XXVI. V Ljubljani 10. vinotoka 1873. -U Katolisk cerkven Umi. Predgovor k sostavkom o zmagi svetega križa. Dokler sem bil oirok, nisem razumel, zakaj moja ljuba mati tolikanj čisla znamenje svetega križa, in zakaj ne opusti nobenega dneva, da ne bi prekrižala mi čela? ust in serca; da celo prestrašil sem se nekdaj slišati pobožno izrekovati jo besede: „Jezus Kristus križani bodi v mojih mislih, v moj h ustih in v mojem sercu". Beseda »križani" je z grozo in žalostjo napolnila mojo dušo. V rojstnem kraju blizo moje domače hiše je stala cerkvica, in krog nje se je razprostiralo od starodavnih časov z zidom ograjeno pokopališče. Na to sem še otrok pogostoma hodil. Tu sera vidil prav veliko iz lesa izrezano podobo križanega Odrešenika, o kteri mi je tolikokrat pripovedovala mati moja; tu sem vidil Jezusa Kristusa s ternjevo krono na glavi, z razprostertimi na križ pribitimi rokami in nogami, z odperto stranjo, vse telo z ranami pokrito. Grozen je bil ta pogled! Mislil sem si: I zakaj neki pravi moja mati, naj tale križani Jezus varuje me vse dni, naj me brani in vodi po vseh mojih potih. Kako me bode branil? Glej roke in noge ima na križ pribite. Kako me bo varoval, kako vodil po potu? Zaperte ima oči, glej, zaperte tudi usta; ves je v ranah tako, da ga ni zdravega uda na njegovem telesu. Ta njegov obraz mi jemlje vso radost, in spomin njegov z grozo napolnuje moje serce. Vendar te svo e bridkosti ni>em razodel nobenemu človeku. ČVz nekaj let sen se učil zgodeb svetega pisma bolj na tanko, in serce me je bolelo, da je judovsko ljudstvo, zapeljano po starašinih , pismoukih in velikih duhovnih svojih, k smerti obsodilo Jezusa Kristusa, tega velikega dobrotnika svojega; jezil sem se, da je neusmiljeno umorjen bil učenik resnice in pravice, kterega nedolžnost je očitno spoznal sam nezvesti učenec in obupani izdajavcc njegov, nad kterim celo poganski sodnik ni nnšel nobenega smerti vrednega vzroka. Pozneje sem prebiraje svetovno zgodovino tudi v njej s kervavimi čerkami našel zapisano, da je koj od začetka sveta marsikteri blag mož skupil enako osodo. — Tu razdraženo ljudstvo strup podaje modremu Sokratu; tam nehvaležni Neron usmertujc učitelja svojega Seneka; tu oči izdirajo viteškemu Belizarju; tam v ječo pahajo zaslužnega Krištofa Kolumba itd. In mislil sem si: Svet je pač poln ki>vičnosti! Kako marsikteri blag človek je po nedolžnem hudo tcrpel na svetu; kako marsikteri zaslužen mož je kervavel na mučeniškem pozorišču, zapadel predsodkom, razžaljeni prevzetnosti, zlobnosti in maščevavnosti. Narava vendar svojega reda ni spremenila. Naj si kdo v praznem napuhu še tolikanj domišljuje, da o njegovem rojstvu se raduje svet in ža- luje o smerti njegovi, naj eebe in svojo osodo povišuje nad zvezde; naj umre mogočni Cezar ali ubožni Dio-<*en, prevzetni Napoleon ali revni berač: kolo v naravi se ne* ustavi, ampak se vedno verti! Revne, uboge stvari smo mi vsi, dasi tudi drage bitja. Vse človeštvo je le del vesoljstva, in lahko zgine posamezen človek v vesoljnem sveUi. Cesar otrok s svojim slabim umom nisr-ra spoznal, kar sem mladeneč napak raturoel, to pa mi je razsvetlila luč svete vere in razjasnilo globoče verno premišljevanje. K:;r se je otroku zdelo strašno in grozno, to se mi je pokazalo potlej milo in tolažljivo. ?>edaj še le vidim, koliki razloček je med Kristus-m in onimi možmi, ktere je preganjal svet, med njegovim in njihovim terp-ljenjem. Slavni ti možje so pri vsej sveji slavi vendar bili samo ljudje, vdani mnogim slabostim in pomanjkljivostim; Kristus pa je Bog in Človek skupaj. Vse drugačno je bilo toraj njegovo terpljeuje, različna njegova smert. Sicer nam »trepeta serce že tudi, ako le s telesnimi očmi pogledamo k njemu na križ ter ga vidimo vsega v ranah kot hudodelnika grozno terpeti med dvema razbojnikoma. Vendar tudi tukai, dasi zaničevan in za-sramovan, na križu in prav na križu se je pokazal v svoji božji moči in slavi. Gora Kalvarija, ktera je priča bila njegove slabosti, je pričevala tudi o njegovi slav-nos*i. Vsa priroda je kazala svojo usmiljenost in žalost nad križanim Oclrešenikom sveta. Nebo se žalostno pre-vleče, opoldne se solnce zatemni, zemlja se trese, skale pokajo, grobi se odpirajo, smert daje svoj plen nazaj in davno umerli vstajajo od mertviii pričujoči, da je Jezu* na križu premagal smert. Ob kratkem, vse stvari so čutile slavo svojega Stvarnika. Njih glasovi so bili tako mogočni, da je rimski stotnik pod križem na straži viditi, kaj se godi, zavpil: »Kes, Sin Božji je bil ta". Poganski stotnik je bil pervi, kteri je Jezusa o smerti njegovi spoznal Boga, in osemnajst stoletij se oglaša to spričevanje po vsem svetu. To spričevanje nam več velja, kot sodba snidnice judovske, pa urašar-stvo poganskih modrijanov celega sveta. Uni so terdo vratni v svoji hudobiji, ti v svojem človeškem modrovanji zgubili pravo luč; stotnik pa je imenitna priča, in njegovo pričevanje se da prilastovati le čudežem, ktere je sam vidil in s svojim lastnim zdravim umom presojeval. Naj ostanejo Judje terdovratni pri pogledu na tolike dela vsemogočnosti, naj se posmehovaje odvračajo od skrivnosti svetega križa neverniki; mi pa spoznamo: Ta križ stori konec vsem dvoiubain. To, da je Kristus ukljub sramotni smerti na križu koj spoznan bil za pravega Boga, in sicer po vsem svetu in vse čase, to »pričuje, da mora res Bog biti; toliko pre-membo more storiti le Bog, kteri je križu dodeliti hotel tako čudovito zmago. Kakor ni mogoče, da bi kdo pre-variti mogel vesoljni svet; tako tudi ni mogoče, da bi prevara deržala se tolikanj stoletij in motila sploh ljudi, med kterimi je bilo toliko učenih in modrih, toliko nevernih in nemirnih, kteri so potem, ko so njih pomis-liki in ugovori razloženi in overženi bili po kerščan-skega nauka nebeški modrosti, sami postali kristjanje. Pa mislimo si, da bi Jezus bres Božje moči le kar Člo vek storil bil vse te reči: to bi bilo pametnemu človeku veliko teže razumeti mimo vseh verskih skrivnost, o kterih se spotikajo še sedaj pogani in brezverniki. Pač nobena reč serca vernega kristjana katoličana ne poprijema tako globoko, kakor pobožno premišljevanje o zmagi ali viteštvu svetega križa, in sicer posebno zato, ker križ ni le orodje našega odrešenja, na kterem je Sin Božji umeri za nas grešnike, ampak je tudi še sedaj in bode do konca sveta častitljivo znamnje našega Zveličarja. — Križ je bil, je in bo veduo zastava, pod ktero se bode zbiralo človeštvo, pod ktero se ima vojskovati, celo d> sodnjega dne. Križ je in bode vedno knjiga, v kteri se naj očitnUe kaže Božja pravičnost pa usuiiljenost; duhovno orožje, s kterim je odrešenik sveta premagal pekel iu satana ; lepota ker-ščanskega sveta, tolažilo žalostnih, zerkalo življenja in bramba proti vsem vidnim in nevidnim sovražnikom našega zveličanja. Križ je bil in bode vse čase močni škit proti napadom satanskim in zavetje proti grožnjam brezbožnih, kajti, svesti smo si, da oni, kteri veruje j j v križane ga Jezusa Kristusa in ga verno nasle-dujejo, ne bodo poginili, temuč imeli bodo večno življenje. In zato sem se namenil, pri toliki od dne do dne veči spridenosti na svetu, k povzdigi češčenja in pobož-nosti do tega zveličanskega znamenja, na kterem je za nas grešnike umeri .Jezus Kristus v spravo našo z Očetom nebeškim, k vzbujeoju zaupanja do njega, na kte-rega se češčenje to posebej obrača, do Sina Božjega, Zveličarja na križu, kteri kakor nekdaj, tudi sedaj in vselej do konca v terpljenji svojem oznanuje poterpež-Ijivost, priporoča ponižnost, zaterjuje pokornost, ska-zuje in doveršuje ljubezen, — spisati in na svetlo dati, obširniše premišljevanje : da bi se po njem verne duše kerščanske vnemale k Jezusa Kristusa gorečemu na-sledvanju ter k voljnemu prenašanju križev, ktere Bog dopušča na nas zlasti v sedanjih viharnih časih, in da bi glede na vse stoletja stanovitno zmago in slavo svetega križa tim krepkejše v bran postaviti se mogle proti hudim sovražnikom, kteri si prizadevajo zatopiti sveti križ in zadušiti v sercih človeških ta prečudni zaklad ter znak večne ljubezni in milosti Božje.*) M9i/ II in brezmadežno spočetje. Pod tem naslovom je naznanil verski časnik ,,Pro-pagateur de la devotion a St. Josef" te le lepe misli: Verska resnica od brezmadežnega spočetja Marije D. je bila v našem času na dveh med seboj neizrečeno različnih krajih na zemlji razglašena. Eden tih krajev ") Krat - k zagovor. Pr miSlj.vanja • z:n-igi ali viti-Uvu svr-fi-ta krii* j* v slovaškem na««-"ji »pis-l duh»vi'u uadakotiji- Ostri-g«.nt«k«-, 1ht;> M<»Ir-kaiiH-naki, Jhd< z M uukaj, ter v Skaliti IrU 18C'.» «1n« sv.M., v bukvah p.» inn:»u ,,Vi'tazstvo sratc-ho križa". 0«1 >1 ic- jih je dobila i:a5a Matica »lov«-nska. T«- bukvi- % > zlata vt h. , in mort-hiti vstr-^ I marsikt« rim roja- kom stojim, iii n. njih po«|ov«:iil jim pr.-l« p>- pr<-mišlj«*vaoja o svi-ti in križu; »•• b«»lj pa hi vstpg--l pn-možuiM >»J inrn--. kti-ri bi jih zal<»iil in pouiogrl tak zadnjih tr>'h t-čajih (lb"l-73) Zg Danic«. J. Mam. je večno mesto Rim, kjer so nezmotljivi papež, obdani od večine škofov sv. kat. Cerkve, preslavno razglašenje te verske resnice naznanili „Urbi et Orbi", to je, svojemu mestu in vesoljnemu svetu. Kteri je pa drugi kraj ? Do takrat neznana votlina v pireneških gorah, kjer se je božji odmev te verske resnice ponavljal brez suma in hruma; namesto katoliških škofov je bila edina priča mala deklica Bernardina, ki ni znala ne brati ne pisati. Ko so Pij IX staro vero katoliškega sveta v brezmadežno spočetje Marije D. prišteli verskim resnicam, kako je tulil in bučal od te resnice zadeti pekel in pa prekucija! Vnemami so se smehijali iu vera nekterih katoličanov je omahovala. Vendar morebiti ravno zato se je blažena Mati Božja, ki je tudi Mati sv. Cerkve, blagovolila osebno prikazati in svetu naznaniti, da se namestnik njenega Sina ni zmotil; hotla je z lastnimi ustmi poterditi izrek, kteri je prišel iz liima, s tem, da se je razodela z imenom razglašene verske resnice: „Jaz sem brezmadežno spočetje". Kolikokrat se je že od takrat ta rimska molitev v Lourdes-u ponavljala : „Virgo sine labe concepta, Pium cu3todi, qui te immaculatam declaravit!" — „0 Devica, brez madeža spočeta, vari Pija, ki te je za brezmadežno razglasil!" Brezmadežna Devica je storila še več, kakor da bi le svojega papeža ljubljenca varovala; okinčala je njegovo čelo z dvema kronama, ki ju ni nosil nobeden njegovih prednikov: s krono petindvajsetletnice, in s krono oglaseue verske resnice nezmotljivosti. Verski resnici brezmadežnega spočetja Marije D. in papeževe nezmotljivosti odmevalo zdaj tudi po zemlji; zdi se, da ena je plačilo druge. Že takrat vedoča sedanje stiske je žalovanje pokazala brezmadežna Devica v Saleti in je ponovila to žalost v Lourdes-u: „Pokora, pokora!" Sv. Oče nezmotljivi so oropani svojega prestola in jetnik; ali ta hrabri vodja (kakor so se imenovali Pij IX 18. julija 1851, ko se jim je prebralo pismo Mela-nije o skrivnostih dveh otr6k v Saleti) je bil primerno obdan z orožjem nezmotljivosti, da se zamore ustavljati vsim napadom pekla. Nobeden papežev ni več terpel, nobeden več ljubil, nobeden ni bil bolj ljubljen kakor Pij IX, Marijin papež. Peter je nekdaj rekel Jezusu: „Ti 6i Kristus, Sin živega Boga." Jezus mu je na to odgovoril: „Ti si Peter, in na to skalo bom zidal svojo Cerkev in peklenske vrata je ne bodo premagale". (Se ve, kakor so besede Kristusove do Petra veljale vsim papežem, tako besede: „Ti si njomadežan v oznanjanji sv. vere", veljajo vsim papežem.) Pij IX je rekel Mariji: „Ti si brez madeža v svojem spočetji". In Marija je Piju odgovorila: „Ti si neomadežan v veri, ti si nezmotljiv namestnik resnice." Ljubljencu Jezusovemu, sv. Janezu, sprejetemu sinu Marijnemu, je bilo dano preživeti preganjavce sv. Cerkve, in z lastnimi očmi viditi zmago Jezusovo na zemlji. Po čudežu, 1(J stoletij neslišanem, je novi Janez prestopil leta sv. Petra. Naj bi bil Pij iX zadnji papež stiskane Cerkve, naj bi saj žarijo njene zmage še zagledal! Vladanje njegovega naslednika je v Malahije-vem prerokovanji naznanjeno z besedami: „Lumen in coelo". Luč na nebu. Luč iz nebes bo morebiti Marij no oko, ktero gleda na zemljo. Hratf Viiiore JBmmanueie. o ve soddo trova. Civill catt O priliki potovanja kralja „Vittore Emmanuele" se veliko piše in bere po časnikih. Mi ne moremo spo-mineka staviti, kakor vidimo v celi Evropi možem, ki ga zaslužijo, pa mnogokrat tudi brez zasluženja dobivajo; menimo, s peresom samo en spomin natisniti. Kar bodemo pisali, bo objektivno, pravici in resnici hočemo dati čast. Ko smo od Kima pisali, bodi nam dovoljena beseda od Turina in laškega kralja. Znano je, da uno mesto je bilo sedež tega kralja. Stoječi v prezali, veliki stoljni cerkvi v Turinu, zagledamo memo glavnega al-tarja stopnice. Radovedni stopimo po njih. Neki gospod gre pred nami, odpre vrata, pokaže se soba zlata se bliskajoča. Stopimo vanjo, prašamo služabnika, ki je bil na straži, kje da smo. ,,Monsjeur, c' est la chambre de Suisse," — to je bila soba Švicarjev. Kadar je še bil kralj v tisti rezidenci", so tukaj bili Sveicarji na straži, ako se vam poljubi „apartamente", razne sobane viditi, bode vam postreženo. Mož nas pelje morebiti skoz sob. Pridemo iz lepote v lepoto, peresa ni, ki bi popisalo bliskoto zlata, slike, marblaste štatve, bogastvo in umetnost. Ali k reči! Naša naloga je opravičiti, kar smo rekli v zadnjem listu, da laški kralj v Kvirinalu spanja nima. Pri ti priliki se spomnimo, kaj pravi Micnelet, francoski pisatelj. V svoji brošuri o franko-prusijanski vojski piše: „r ame invincible de France (nezmagljiva duša je francoska); dalje pravi, da se bode Francoska okrepčala, da še ni zginila, kakor Prusijani mislijo. V duhu vidi širokoustne Prusake, da se posmehu -jejo njegovemu prerokovanju, in jim kliče tako: Taisez vous imbecilles que je vois rire de loin (tiho bodite, puhloglavci, ki vas vidim smejati se od daleč). Tiste besede mi ponavljamo liberalcem, kadar berejo, da kralj ne more spati, in pravijo: zakaj ne? misleči. da je rop naravna stvar! Civilta catt. nam je prinesla: „Sonno non trova", in nemški ea*niki: „rce cr Mcr fccn ©efpenftmt furd'tct". Vzemimo v roke zgodovino, katera sodi kralje in narode. Bil je piemon-teški kralj tistega stoletja „Čarlo Emmanuele", ki je bil prav pobožen človek ; ko je kraljica njegova žena umerla, katera je oila med svetnike prišteta (kanonizirana). zapustil je kralj svoj tron in šel v red oo. jezuitov. Kralj t J ari o Alberto", oče našega kralja Emanvela, je bil od jezuitov odgojen; teta Viktorjeva še živi, je cesarica Marija Ana in žena cesarja Ferdinanda. Ona, tako smo v Beču čuli, je celo noč molila, kadar je cesarja božjast hudo imela. Tudi kralj „Vittore Emmanuele" ne more biti brez maše. Ako v kaki hiši božji du^, kateri uči: ljubi Boga in bližnjega, tako dolgo vlada, si je tudi otroke brez vere in vesti težko misliti. To smo hoteli pervo postaviti, da sklenemo: Novi laški kralj se pelje na homec Kvirinal, ob desni stoji papeževa palača, to je, „sacra consulta", kjer so sedeli visoki svetovalci; ob levi velikanski kipi, vodometi, dalje palača Kvirinal, v stežaji dolga kakor Vatikan, kateri šteje 11 tisoč sob: kral j stopi v palačo, po prostornih sobah se sprehaja, kjer sledi stopinje tistega moža, katerega ča-ti vesoljni svet kakor „sv. Očeta", potem glavo položi: jakojako čudno bi bilo, ako bi on spal spanje pravičnega, kakor sv. pismo govori. Ob roki zgodovine pojdimo naprej. Kralj Viktor ni iz svoje ter-dovratnosti Avstriji vojske napovedal. Vemo, da liberalci so že njegovemu očetu Karolu Albertu tako dolgo NY mara za to naš." i:b~raiubi zdaj toliko kuHila |>ožg<* j-o časnikih V. Enoanvt-!u — ti ..t-atr-ot'1' (V)? na uho trobili, da se je spustil v vojsko z nami. Tisti liberalci so bili v zvezi z Napoleonom III. Ko je Napoleon 1. 1830 na Laškem se upora proti sv. Očetu vdeležil, je bil svojo besedo lahunom dal, če ga sreča na francoski stol postavi, da se bode svojim liberalnim bratom na pomoč vzdignil. Bil je francoski cesar, ali pozabil je svojih bratov; šestkrat, menimo, je bil opomnjen, da naj se zbudi; spal je za nje, dokler ni prišel morivec Or-sini, ki mu je bombe pod noge vergel, rekoč: Jaz sem nezadovoljen z Avstrijo. Bitva je bila; Lombardija 1.18.59 zgubljena, 1806 so šle Benetke, katere je Avstrija s tako britkim sercem žertvovala Napoleonu, ki jih je potem podaril laškemu kralju.*) Francozi so še branili Rim in provincije. Francozi zapustijo Rim, in tisti dan so bili od Prusov pervikrat tepeni. Napoleon pade pri Sedanu 4. sept. 1870, in sept. 187<» lahuni udarijo skoz Pijeve vrata (Porta Pia) v Rim. Papeževi vojaki se moško branijo proti ,.buzzurom" (gornje-laškim vsi-ljencem), brez vspeha. „Buzzuri" zdaj menijo, da bojo v Rimu za stanovitno ; katoličani pa vedo, da sleherni samosilnik , ki se je priplazil v papeški Rim, je osra-moten iz njega šel. Val. Gašperšič. Oče MHre. Očak indijanskih misijonov, spletni misijonar v. č. g. Fr. Pire, so v petek, 3. t. m., prišli iz Amerike v Ljubljano, kakor smo bili nedavno po gosp. Cebuljevem dopisu napovedali. Mil. škof št-pavelski v Minesoti imajo toliko skerb in spoštovanje do misijonarja, ki je ostarel med Indijani, da so mu dali za spremljcvavca na pot čast. gosp. Načeta Toinaziu-a, Pircevega tovarša in odzdaj naslednika v milijonih indijanskih. Vse je veselo častitljivega rojaka, ki je toliko storil za omiko človeštva in se je na večer svojega življenja ver-nil v svojo ljubljeno domovino, za ktero je pred svojim odhodom v Ameriko v duhovnem in telesnem oziru toliko delal in tudi med trudom in potom med divjaki na njo ni pozabi!? Kolikrat je „i)aniea" prinesla dopisov od njega? Pošiljal nam je časnikov od tam, da naj se kaj koristnega iz njih jemlje tudi za našo domačijo. Bil je v prid kmetijskih korist zlasti v zvozi z znanim g. ■Srnid oni poprej v Šiški, zdaj oo Celovški c«*sti v stanovanji). Ni dopovedati, s kolikim veseljem sta se ta stara prijatla pozdravila in objela, ko sta >e zopet vi-dila. Pristavimo naj tukaj še to, da pri vsi svoji starosti in oslabi jenosti si gosp. misijonar ne dajo nikjli pokoja ter vedn > še kaj požnejo; na morji so pesmi kovali, da bi čas nepridoma ne potekel, kakor večini popotnikov na barkah, ki posedajo brci opravi a. Ravno ko sta bila misijonarja v sabo!o pri nas in so g. Pire svoje dogodbe dopovedovali, prinese pismonos časnikov, ,111 med njimi novojorško ,,Kirchcn-ztg.", od 18. kim., v kteri je ravno o misijonarju samem prav mikaven spis. Oče FranČišk Pire, pravi ta li«t, ki jc od I. 1*3/j neutrudeno delal med zahodttjimi Indijani, je te dni skoz novi Jork odrinil v svojo domačijo v Ljubljano na Av-strijansko, da tam v bolj milem obnebji preživi svoje poslednje dneve. Dobrovoljen starček je, ktereinu se ukljub terpljerija med rujavokožci skoz tolik « let ne pozna njegova velika starost. Pripovedoval je pred svojim odhodom, da njegovo delo med Indijani po B< žji milosti ni bilo zgubljeno, zakaj kacili teh neolikanih ljudi je doseglo vero v Jezusa Kristusa, in žive tako po keršansko, da veliko evropejskih kristjanov bi se jih moglo v izgled staviti. Ko so ga ranjki čkof Baraga, takrat v ..Saut-St.-Marie", 1. 1835 prašali, med ktere Indijane želi iti, je rekel goreči misijonar: ,.Pošljite me med Človekožirce". Gospod Pire so se pri Baragu indijanščine nekoliko naučili, potem so se podali res k „kanibalora" (grozovitnežem, človekožircem) in posrečilo *e jim je v nekterih letih cel rod teh divjakov pokristjaniti. Le eden izmed njih, ki je bil pojedel svojo lastno mater, se je terdovratno branil verovati v Boga Odrešenika. Tako novojorški list; nam pa so pripovedovali častiti gospod bolj natanko, da ta strašanski nečlovek je bil pojedel svojega očeta in svojo mater, svojo ženo je bil ubil in enemu otrok giavo preklal. Ta je bil tako strahovito terdovratn, da noben nauk ga ni ganil, ne obetanje odpušeuja, ne žugan e z večnimi kaznimi ga ni orne-čilo. Bil ]e ves trud zastonj. Iz tčga je dosti očitno, kteri ljudje vero sovražijo, zakaj jo sovražijo, in zakaj tudi d.uge od vere odvračajo. V nenravnosti je korenina nejevere. Kdor sv. vero psuje in zatira, on dela za „kanibalstvo" in ne za ,,omiko" in „svobodo". Pravili so o nekem divjaku ravno ta gospod, da je že okoli dvajset ljudi pojedel, in se je muzal: „to zimo bom še kake tri pojedel". Prepovedal je bil pa indijanski poglavar človekožirstvo in poklical je pred se unega grozovitneža. Praša ga, če bo še ljudi jedel? Odgovori : „že, če bom lačen". Poglavar pa mu reče: „ne boš jih več ne!" in pri tisti priči ga ubije. — Ta pogla var je bil tako skesan za to, ker je človeško ki i prelil, da je gosp. Pirca lepo prosii, naj ga nikar še ne kersti, zakaj mora se še bolj pokoriti za to veliko pregreho. Drugi divjaki, pravi urii list, so (vsled g. Pircovega nauka) Čisto opustili svoje divjačnosti in so prav spodbudno živeli, iz grabljivih volkov so bili krotke ovčice in jagnjiči. Oče Pire jih je učil tudi peti in moliti*), vadil jih je polje obdeiovati in v kočah primerno po-hišje vravnati, učil jih nekterih potrebnih del in opravil. (Konec nasl.) JM roiUram na Štajerskem. Malokje je bolj jasno povedano, kaj zahteva av-strijanska pravna stranka, kakor v klicu gosp. kanonika Kosarja do kmetiških občin Celjskega in dodanih volilnih okrajev, kjer je on postavljen z:i kandidata od katoliško federativne stranke. Razloženo je pa tudi, kaj hoče nemška liberalna in kaj slovenska liberalna stranka; zato ne bode nekoristno tudi za kranjske volilcc, da jim tukaj podamo gosp. Kosarjevo pojas-njenje. V začetku pravi, da volitve za deržavni zbor so silo važne, ker njih izid utegne Avstriji v malo letih dati celo novo obličje, in nadaljuje takole: V Celjskem volilnem okraji Vam bodo najberže tri stranke *voje kandidate ponujale. Nemška liberalna stranka, ki hoče Slovencem vzeti narodnost in jim popačiti vero, ter jih kakor su/.ne hlapce prikleniti na zmagovalki \oz brezvernega nemškega liberalizma, ki je gotovi grob Avstrije. N*«i , ii»r.JoTri'\ ki !»' »'.MV«o«k-iim n^rod.i z<* . o ni i k >valne ini*:j<»ii»rj< " Ti i v* j.., p> imajo \*- dni^j.- mi«li o ..molitvi'-. K*vn<. t«- se j« . :iw -e" .'udil nad gimnazijskim v< dj> m, zak«,j k. m •••IjirH'- i n>j ho.jiih « »rj v. > >*, ri ..suni » «• m*«!i*vi i.i ..lil.- ai-ih li". (S.iVtii siu«>, 111> -t 1- „lil>«-r*luh * i.ikuli ni r-liil v >«di ) T. j.r-.im* i" »1 11111^» I«. i»-j vi-'-i za«lti£e za sl.»iriM»iiii..» : i ii d»ug«>d, k .k-T »pl-h v vshV. m .»/.iru pri mUdiiii, M rh snu > nidi sr«.> priz-auj<* • : prilikih raz >d«--viila. Kna spotika zk 1: ». j. : n- ..nUd ' * • nnd i.iim s» v«'-: zvi*t i*« pM^t 11 duh a Slovenska liberalna stranka, kije, kar m' 'ienje zastran sv. vere, cerkve in šole zadeva, nem-aV iberalni stranki kakor brat bratu podobna. Kajti tuai ona ne mara za brambo sv. cerkve in njenih pravic; ne vidi tudi zdaj, ko se že ves svet nad preganjanjem sv. cerkve čudi, nobene nevarnosti za sv. vero; hujska nemški enako zoper cerkvene naprave in pravice in ne pozna na tem svetu nič višjega kakor narodnost. Zato ta liberalna slovenska stranka hvali v imenu narodnosti celo on-panje sv. Očeta, in dela z vso silo na to, da bi se prevergle in prenaredile po zgolj narodnem pravu vse deržavine, cerkvene in družbinske razmere, ne videča, da se izključljivo narodno pravo zlasti v Avstriji le po poti kervave prekucije do zmage pripeljati zamore in razpad Avstrije pomeni. Avstrijska pravna stranka, ki stoji na terdnih posvečenih tleh zgodovinskega prava, to je, ki priznava pravice, kakor so si jih v Avstriji pridobile razne dežele in ljudstva, in kakor si jih je pridobila tudi katoliška cerkev; — ki si ne da ne ene pošteno pridobljene pravice vzeti; — ki varuje, kar je dobrega, to pa, kar ni več sedanjim potrebam primerno, po postavni poti spremeniti želi, ter si prizadeva Avstrijskim ljudstvom piiboriti vstavo, ki jim ni od ene stranke vsiljena, ampak ki je prirastla iz prostih dogovorov zastopnikov samooblastnih dežel, ter srečo Avstrije vter-diti na podlagi bratovskega porazumljenja vsih n enih dežel, ljudstev in narodov. Dragi rojaki! na vas bo zdaj, da še pred volit-vijo dobro prevdarite, kteri izmed teh strank zmago za prihodnost želite, in od ktere svoje prave sreče pričakujete. Ko ste to spoznali, bote tudi že vedili, ktere stranke kandidatu pri volitvi svoj glas dati morate. Jaz stopim pred Vas, da kar naravnost povem, kot kandidat Avstrijske pravne stranke, ki me je v svojem shodu dne 22. junija v Celji in potem tudi po Mariborskem centralnem volilnem odboru, ki ga je takrat poterdila, enoglasno za svojega kandidata postavila, in sera se njeni volji tudi udal, ker se mi je zdelo, da mi izkazano zaupanje dolžnost nalaga težko breme kandidature prevzeti. Da moje stališče prav umete, in presoditi zamorete, ali sem po svojem politiškem prepričanji Vašega zaupanja vreden, je treba, da dostavim še nektere besede. Gotovo malo deržav je, ki bi iz toliko narodov obstale, kakor Avstrija. Zat6 je pa tudi v Avstriji posebno treba, da si narodi med seboj poterpljivo prizanašajo, odjenjujejo in vsak to kar sam sebi želi, tudi sosedu prijazno blagovoli. Ako Nemec le za svoj prid skerbi, Slovenca pa zatira, in ak«) Slovenec le na svojo korist misli, Nemca pa pozabi itd.; ne bode v Avstriji nikoli vladala ne pravica, ne mir, ne zadovoljnost: Avstrija bo v vedni nevarnosti prevrata in pogina. Zato ugaja značaju in potrebam Avstri je najbolj taka stranka, ki nima v očeh le enega edinega naroda, ki vse Avstrijske narode z enako pravično dobrovoljnostjo obsega. In prav taka stranka je Avstrijska pravna stranka. Ona ni ne slovenska, ne nemška, ne češka itd., ampak je v resnici Avstrijska, kajti njeno geslo je braniti vsako pravic » in na vse strani, in dati vsakemu svoje. Zato zumore v to stranko stopiti vsak pošten deržavljan, bodisi katoličan ali luteran, Slovenec ali Nemec ; zadosti je, da ljubi in spoštuje pravico, in da noče nikomur delati krivice. In res se je tej stranki v kratkem času pridružilo ogromno število veljavnih, poštenih in učenih im>ž vsih narodnosti in vseh dežel, in tudi katoliški Slovenci so jo v obče veselo pozdravili in radostno sjjrejfli. In kaj rečete Vi, častiti volilci ? Ali se Vam ».e dozdeva, da bi bila Avstrija č-;z vse srečna, ako bi v javnih (očitnih) zadevah imeli besedo le taki možje, ki ljubijo pravico in sovražijo krivico, ki se vestno derže zlatega pravila: Vsakemu svoje? Ako ste teh misli, potem ste tudi Vi možje pravne stranke, in vest Vam poreče, kterega kandidata se morete pri volitvi deržati. „Ako me Vale zaupanje pokliče v deržavni zbor, Vam izpovedam odkritosrčno, da bodem stopil v versto zastopnikov pravne stranke; in z združenimi močmi se hočemo lotiti svetega posla: v vsakem obziru braniti pravico in pobijati krivico. Braniti hočemo deržavno Avstrijsko pravo, to je, braniti hočemo Avstrijo vsih njenih očitnih in potuhnjenih sovražnikov, ki jo na skrivnem spodkopavajo, in raztergati in izdati hočejo. Avstrija mora tudi zanaprej ostati edina, nerazdeljiva, močna in čestita pod žeslom vzvišene rodovino cesarjev iz hiše Habsburško-Lotrinške. Braniti hočemo pravice posameznih dežel, tedaj tudi Štajarske, in ne dopustiti, da bi dežele, kakor nemški laži - liberalci hočejo, zgubile svojo samo-stalnost in se na milost in nemilost vdati morale jarmu deržavnega zbora. Braniti hočemo vsem narodom, tedaj tudi Slovencem njih narodnost in vse narodne pravice: v cerkvi, v šoli, v vradnijah, in z vso močjo na to delati, da se §. 19. osnovnih pravic, ki vsem narodom popolno narodno enakopravnost zagotavlja, tudi popolnoma v djanje vpelje in izveršuje. Več kakor toliko v sedanjih razmerah doseči ne moremo in tedaj tudi obetati ne smemo. Braniti hočemo katoliški cerkvi vse pravice, tiste, katere ji je njen božji začetnik na pot seboj dal, in katerih ji noben deržavni postavodajalec brez vpora zoper Boga vzeti ne more, pa tudi tiste, katere si je v Avstriji posebej po postavni poti pridobila. Braniti tedaj hočemo njeno popolno neodvisnost in samostalnost v postavodajaUtvu in pravosodji v njenem lastnem pod ročji; zlasti še v izreji duhovnikov, v podeljenji cerkvenih služeb, v oskerbovanji invživanji cerkvenih vsta-nov in cerkvenega premoženja in cerkvenih zavodov. — Enako pa tudi tirjamo, da se vsaki drugi, od deržave pripoznani verski družbi vse pravice, katere ji po njenem vstavu grejo, ali katere si je po postavni poti pridobila, ohranijo in varujejo. Braniti hočemokato 1. cerkvi in kerščanskim starišem pravico do kerščanske šole.Krščanski stariši hočejo tudi kerščansko izrejene otroke. Zato mora šola nadaljevati, kar so stariši doma začeli, ne pa podirati, kar so stariši s trudom doma postavili. Z eno besedo : šole, katere kerščanski stariši s svojim davkom vzdržujejo, morajo biti kerščanske šole. Pri tem pa ni kakor nismo, kakor se nam podtika, zoper učiteljski stan; mi mu ne zavidamo njegovega boljšega stanja, ampak mu ga iz srca privoščimo. Mi tirjamo le edino, da se šolska postava v tem smislu prenaredi, da za-dobi šola zopet kerščanski značaj, da učitelj in katehet složno delata za kerščansko izrejo otrok. Do tega imajo tudi katoliški Slovenci neizgubljivo pravico. Zato bomo branili kerščansko šolo in pobijali brezverskošolo. V po lajšanje kmetijskega stanu posebej se hočemo boriti za to, da se zemljiški davek dalje ne povišuje, in po strogi pravici razmeri; — da dobi kmetijski stan več, in sicer toliko zastopnikov v deželnih in v deržavnem zboru, kolikor mu jih gre po njegovem številu in po njegovih davkih: — da se srenje no sili ne družijo, in se jim dolžnosti odvzamejo, katerih opravljati nikakor ne morejo; — da se nek-ristni in nepotrebni okrajni zastopi odpravijo; — da se pa prav zato politiške insodnijske gosposke perve najnižejse ver^te bolj med kmete postavijo, da se jim nepotrebni in draži daljni poti prihranijo: — da se sodnijski red na bolj proste podlage postavi, da ne bode ubogemu kmetu že za vsak najmanjši posel advokata ali notarja treba, in da se zamorejo sploh sodnijski posli bolj hitro veršiti; — da se posilno legaliziranje, ki toliko denarja stane, nemudoma odpravi; — in da se postave zoper potepuhe in sleparje, pred katerimi že več prestati ni, poojstrijo. V obče hočemo vse svoje moči v to napenjati, da se vse deržavino postavodajalstvo obnovi in izveršuje le v soglasji z Božjimi zapovedmi in na podlagi kerščan-stva; kajti kakor za posamr.ega človeka, tako tudi za deržave ni rešenja in zveličanja, kakor le v njem, ki nam je od Boga poslan za Zveličarja vesoljnega sveta. Dobro vem, da Vas mnogi motijo rekoč: „Pravna stranka in zlasti duhovniki hočejo „stare čase nazaj s tlako in desetino." Pa kako bi zamogla kaj takega ravnopravna stranka? Njena zvezda je — pravica. Bi li pa bila to pravica, ako bi Vas hotel kdo v tlako in desetino zopet vpr-či, katere ste se s poštenim plačilom rešili? Zastavim Vam svojo možato besedo, daje to sumničenje gerda laž; in rad se za vselej podveržein Vašemu zasluženemu zan'čevanju, ako bikedaj jaz ali kdo drugi izmed pravne stranke za tako krivico le eno samo besedo spregovoril. Moje in pravne stranke geslo je: vse za vero, dom, cesarja! Kdor na to geslo prisega, naj stopi pri volitvi na mojo stran." Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljnbljane. Kanonik Košar in njegov program. „Narod" je bleknil nektere besede o programu gosp. kanonika Kosarja, ki je truda vredno, da jih pojasnimo. Pravi, da Košar „prihaja s frazami". To naj sodijo čitatelji sami; zato jim podamo Kosarjev proglas v današnjem listu. Sicer se pa nam dozdeva, da 1<)0 liber „Naroda" nima toliko jedra, kolikor edini ta Kosarjev spis. —- Košar sam pravi, da ko poslanec hoče braniti V3e narodne pravice v cerkvi, v šoli, v vradnijah, in z vso močjo delati na to, da se §. 19 osnovnih pravic popolno v djanje spravi. „Narod" mu pri tih jasnih besedah vender podtika, da „njegova pravna stranka je le rimska, le brezdomovinska, nerodoljubna". — Komu bode tedaj čitatelj verjel? Ali „Narodu", ali Kosarju? Kosarja poznamo od njegovih študentovskih let ko sošolca, in upamo si vse sošolce in vse poštenjake, ki so ga kdaj poznali, na pričo poklicati, naj pove kdo, če mu tudi nar manjši nepoštenost očitati zamore? — „Narod" pa vsi poznamo, da očitno pred svetom govori: „Vero mi spoštujemo", in ravno tako očitno pred svetom ta list vero gerdi in zaničuje. Poznamo ga, da očitno pred svetom govori: „Duhovnikov, tajmoštrov, kaplanov mi ne sovražimo", — in ravno tako očitno pred svetom zagrizeno sovraštvo do duhovstva razodeva.*) — Komu tedaj bodete verjeli? — 0 VOlitfih obravnava v katol.-politiškem shodu mesečnem 5. t m. Dr. Kosta je spregovoril o sedanjih volitvah. Mi Slovenci smo zmiraj imeli tež avno delo pri volitvah, vender pa lajŠe od sedanj-ga. Poznali smo poprej nasprotnike, ki so bili, ali Nemci, ali odpadniki; sedaj pa se imamo boriti z narodnjaki, brat z bratom. Pa še druge žalostne reči so se prikazale či;to *) To smo v I)«d. 5t. 39 z uj.-jnrimi lastnimi b« s« lami dokazali, t .raj tuknj u- ponavljam j. na novo: imamo namreč štiri stranke pri sedanjih volitvah: nemško, liberalno slovensko, konservativno slovensko, in Četerta se je začela še le zadnje dni; to so nekteri, ki nočejo biti ne „mladi" ne „stari", hočejo pa priti v deržavni zbor. Mi se moramo poganjati za naš program, pravi govornik. Tisti tako imenovani „nadstrančaiji" bojo napravili naj veči zmešnjavo, bodo najbolj škodovalj naši reči. Že trije taki kandidati so zdaj: Pajk na Štajerskem, ki je pa vsaj program dal in obljubil, da se bode podvergel „klubu" (skupini domol jubnih poslancev); v Novem mestu Bučar, ki se nič prav ne ve o njegovih mislih, pa ondotni rojaki so prosili, naj se ne postavlja drugi; in pa dr. Razlag v Ljubljani. Temu bi ne nasprotovali, ali Čudno je, da ob enem tudi za Notranjsko kandidira. V „Narotiu" danes sam pravi, da za Notranjsko kandidaturo sprejme. Tedaj tam in tu. V ravno tem listu je napad na Hohemvarta, da ni programa dal, nikjer pa ni rečeno, kaj je program Razlagov? Volitve pa so silo važne. Če poslanci pojdejo v deržavni^zbcr ali ne, to se bo še le po volitvah razločilo. Ce grejo v zbor, se morajo boriti za katoliško Cerkev, zakaj sploh znano je, kaj liberalci nameravajo; toraj moramo imeti take kandidate, ki bojo odločno za Cerkev. Stavim toraj predlog: Zbor naj izreče, da vsak kandidat mora odločno povedati svoj program, in ako se bo njegov program zlagal z našim programom, potlej še le ga zamoremo za kandidata priporočati. G. Regaii opomni, da so nadstrančarji imeli že kake štiri shode, da je dr. Razi g obljubil, da bo sam prišel in razmotal sv. j program, p:t ga še ni bil«», da je neki njegovo življenje njegov program in da to pri nekterim več velja, kakor pti drugem dva programa, ker marsikteri so odpadli od svojega programa. Meni tudi, da je dr. K. zmožen zmaga .i v Ljubljani. Na Notranjskem je dr. Kaziag kandidiral na prigovarjanje nekih gospodov, kar pa ni prav: gg. mislijo, da bo Hohenu art pobiral še le to, kar bi Razlag pustil ? Meni poslednjič, naj se skliče shod in se pokliče dr. Kazlag. G. K lun pravi: Dr. Kazlag je na Notranjskem naš nasprotni kandidat, in vendar zahtevajo, da tukaj zanj delajmo. Tam on sam kandidira, tukaj ga drugi. To je znamn je , da se z nami ne strinja. Vi hočete, da naj tukaj z Varni delamo? dobro; tudi Vi na Notranjskem delajte z nami: naj dr. Razlag naravnost stavi svoj program, ob enem pa na Notranjem kandidaturo opusti. Dr. Kosta pobija stavek: Moje življenje je moj program. Kdor ne da programa, ga nikoli ne moremo prijeti za besedo, ako odpade : ako je dal pa program in mu je nezvest postal, ga imamo za kaj prijeti. Pravi, da iniscl za kandidaturo dr. Razlaga v Ljubljani izvira od mladosloveneev, in mi smo odjenjali, zdaj pa se dela z nami komedija: Tam naš nasprotnik; tukaj pa mi zanj ? Kakošno prostislovje! Naslednjič je bil enoglasno sprejet dr. Kostov predlog, kakor tudi predlog dr. Cebašekov, da zarad volitev naj društvo ima v kratkem še eno sejo. — Mesečnega shoda katoliško-politiškega društva 5. t. m. se je vdeležilo pjsebno veliko družnikov in gostov. Pričujoča sta bila tudi amerikanska misijonarja, preslavni oče Fr. Pire in njegov tovarš v misijonu čast. gosp. Nace Tomaži n; ves zbor je z živostjo zaklical slavo tolikanj zasluženemu, skoraj 8*letnemu starček u. Nato je prečast. gosp. kanonik Urh prav zanimivo poročeval in živo popisoval slovesnosti, ki so se godile v „zlatni Pragi" ii*. in 29. kimovca, pa s kolikim veseljem in odličnostjo je bil sprejeman naš poslanec, ter je s tim bil počeševan ves naš narod. Obširniši po" ročilo prihodnjič; pristavimo samo še, da ob koncu po-ročetanja so vsi pričujoči govorniki z enim glasom naznanili naj priserčniši zahvalo, da je svojo nalogo tako dobro zveršil. Gosp. stavbni svetovalec Potočnik je potem govoril stanu duhovstva na Avstrijanskem. Skazal je ob kratkem, kako je verska ideja globoko vsajena v vse človeške serca, da tudi „filozoti" je ne morejo utajiti, da ima silno meč do človeštva sploh in veliko vplivost tudi v politiko, da je vera „plajš vladarjem", kterim samim 6e prestol podere, ako se vera spodkopuje. Toraj kaže zgodovina vsih dežel, da je bilo povsod duhovstvo v časti in spoštovanji; slabo znamn je pa je, da se v Avstriji v tem oziru od nekaj časa drugač godi in se duhovske pravice zatirajo. Pisalo se je n. pr. ravno te dni, da kaplani nimajo pravice voliti, ker niso stanovitni na enem mestu in jih škof zamore prestaviti. Toda mnogi pisarji, ki so kdaj bili v naj nižjih šolah, ali so kot .,korporali", feldbebeli" itd. služili in zamorejo tudi prestavljeni biti ; pa vender imajo volilno pravico itd. To pa ima politiške nasledke. Ako se katoliška ideja, dunovstvu veljava manjša, se dela za prote-stantizem, za bismarkovstvo. za rast nemško-protestan-škega vpliva. Kolikor bolj brezverstvo zmaguje, toliko bolj se pripravlja v cesarstvu za velikonemštvo itd. Konečno so bile še nektere obravnave o sedanjih volitvah, ktere so v lastnem spisu današnj. lista. Z Gorenskega. Z veseljem smo sprejemali vabilo na pomoč in naročbo za konservativni slovenski dnevnik : z veseljem podpisovali in dajali darove zanj. Sploh vsih pravih narodnjakov, svetovnih in duhovnih glas je: tak časnik moramo imeti, da ž njim branimo narodove svetinje in pravice, ohranujemo in razširjamo pravo omiko, blagor dušni in telesni slovenskega naroda in njegove domovine. Vedno bolj se odpirajo oči tudi tistim, ki so bili dozdaj bolj zaspani, in spoznavajo, da se nam je verv že dela okoli vratu, in se je vender treba braniti, preden jo nam zadergnejo naši liberalni sovražniki do dobrega. Aii se bomo ubranili ali ne, to je v Božjih rokah ; sramotno pa bi bilo, ko bi se ne branili, dokler je količkaj mogoče. Pošten slovensk dnevnik toraj imeti moramo, in to po ceni, kolikor je moč. Svetujemo dotičnemu odboru, naj pregleda pole, na kterih so podpisani darovatelji in naročitelji za ,,Slovenca'*, ozre naj se okoli po slovenskih okrajinah, in kjer ined podpisanimi pogreša narodnih mož, kterim morebiti vabilo Še ni došlo, jim naj ga pošlje; zanašamo se, da ne bo zastonj. Marsikteri tudi teh, ki so po malem podpisali, upam«, bojo še kaj. Radi bi še spregovorili o vnanji obliki, zlasti o pisavi „Slovenca", in razodeli nektere želje, ki jim bo gotovo priterdila večina Slovencev. Naš Slovenec" mora biti pošten, možat, ne^ristransk, resnično omikan in olikan ; in Bog varuj, da bi množil le število tistih listov, kterih poglavitno, skoraj edino opravilo je, da pobirajo lazi in prazne čenče, opravljajo, obrekujejo, zmerjajo in očitujejo, kar je in kar ni. Tacih listov v svojo lastno škodo imamo žo dozdaj odveč; ne donašajo nam nobenih blagrov, temuč napravljajo le zdražbe in sovraštva med rojaki in nam delajo sramoto pred sovražniki in tujci.*) Naj se toraj pretresa vsaka reč možato in resnobna, brez osebnosti, kjer ni silo potreba. Resnica je pomislika vredna, naj jo pove prijatelj ali sovražnik; *) Naš poprej edini rarod r*zk«>saii že v tri stranke, tako da mali i:ar«>dič z neuištvoiu vred je razter^an v i dele! Kako «i!o |Mit>el>cn je pošten dnevnik, kaže zlasti tudi Narod" od zadnjega torka, ki je poln živinsko-strastnih zasramovanj. Ljudi, ki tako divjaško otresajo, bi ne liilo varno Še k živini djati, kajti v jezi ute«rn*-jo vse poliiti: če so bolji za ..omiko" naroda -- kdo si krivico pa je treba dokazati z razlogi in ne z zasramo-vanjem. Le surovo in sprideno serce zamore vesiliti, ako se z gerdim očitanjem znaša nad nasprotnikom, in si misli, zdaj sem mu pa dal! Marsikterikrat se nam dozdeva, bi nepristransko, spodobno pretresovanje kakega zamotanega vprašanja zmotene preverilo, in na drugo pot pripeljalo; zmerjanje in osebno zasramovanje jim pa le k spreobernjenju in vernitvi pot zapira. Lepa besada poduči, gerda le žali in draži, ter stori, da se nasprotnik zagrize v svoj« zmote. Kar velja v privatni, osebni družbi, se tem bolj spodobi v očitoem političnem in časopisnem življenji. Osoljeno naj le bo, ali zasram-Ijivo ne. — Da bo časnik zanimiv, naj zbirajo in mu pošiljajo rodoljubi iz vsih krajev in strani Slovenije novic; vendar pa le takih, ki so res mikavne in podučne. Vsih nespodobnost in nečednost se je ogibati. Večkrat se pa v kaki hiši ali družini prigodi nesreča, ki jo pred svetom naj raji zakrivajo. Ni prav, take reči križem svet razglaševati le za to, da se kaj novega ali „pikantnega" pove in radovednost bralcev pase, zavolj tega pa cele hiše in družine pred svetom v sramoto pridejo. Naj bo „Slovenec" podoben buoelici, ki nabira siadkega medu, in goji, ne pa gadu, ki spravlja strup, in z njim mori. Ž VranjepeČi, dno 6. okt. — Odkar izhajaš, ljuba Danica, — in tega je 26. leto — imenovala si ta kraj samo dvakrat. Takrat namreč, ko si v ,,duhovskih spremembah" 1. 1871 naznanila smert gosp. fajm. Mih. Koz-mana, in potem ko si napovedala naslednika njegovega. Danes dobiš pervi dopis s tega malo znanega kota. Namen njegov je, opisati nekoliko svečanost 21. sept. t. 1., ko je bilo blagoslovljenje velikega altarja, posvečenega Škotu sv. Urhu. Lično ga je izdelal, zlasti dobro pozlatil podobar Andrej liovšek iz Moravč. Pokojni gosp. Miha Rozman so zanj volili 500 gld. A to še ni dosti. Zvonik je imel streho podobno kučmi, kakoršno nekteri po noči nosijo na glavi, in še ta je bila strohnjena, da joj. Potreba poprave je bila velika, še veča nezmožnost male ubožne hribovske soseske. V tej sili so Njegovo Veličanstvo preblagi cesar Ferdinand prihiteli na pomoč in darovali na prošnjo tukajšnjega duh. pastirja 400 gld. Ročno vozijo ljudje kamen, opeke, peska in apna, v hosti veselo poje sekira. Tesarski mojster Janez Verhovnik iz Tunjic postavi zvoniku osem-oglato mično potegnjeno pdo misijon obhajali v svojih farali. Pri tem so povedali, da v nemškem delu Tridenške škofije jc že pred več leti polovica fara naredilo vstanove (štiftenge) po 1000, 86«), 600 gld., da se od njih obresti na vsakih 10 let po tistih farah misijon obhaja, iu ker to tudi pri tu-kajšnih misijonih pri sklepnem govoru^ navadno omenijo, upajo, da se bo s časom tudi na Štajerskem ta lepi zgled posnemal. Dalje še omenim točko, ki so jo vnovič povdar-jali, in o kteri, kakor sem slišal, je bilo govorjenje pri ljubljanskih duh. vajah, namreč kako potrebna in njih delavnosti koristna 'e edinost med duhovščino. Ranjki škof Tridenški, IV iderer, ki so 1. 18-jO v sluhu svetosti umcrli, so rekli: Ko sem v bogoslovji bral 17. poglavje evangelija sv. Janeza, sem se čudil, da Gospod J. Kr. tolikokrat ponavlja : „ut sint unum, ut sint unum", zdaj pa po večletnem pastirovanji^in drugem duhovnem delovanji to dobro razumevam. Če sta dva duhovna v enem kraji res pobožna, ali celo apostoljska moža, pa če nista po bratovsko edina med seboj, se to kmalo spozna, tudi če nikomur ne povesta, in to škoduje njuni časti in njuni delavnosti in tudi — veri. Zato Kristus omenjenim besedam koj pristavi: „ut cognoscat mundus, quia Tu me misisti" („Da svet spozni, da si me Ti poslal"). Tedaj iz edinosti med duhovni bo svet njih božje poslanstvo in celo resnico vere v Kristusu spoznaval. Ž ito tudi v sedanjem času, ko je toliko govorjenja o prerokbah, vendar nobeua ni tako zanesljiva, kakor omenjene Kristusove besede: „ut cogno3cat mundus". Zdaj je tolika edinost med papežem in škofi, med duhovni in vernimi, da to jc še nar bolj zanesljivo znamnje, da vera nam še ne bo vzeta, da bo Bog še posebno svojo moč pokazal, in da bo svet spoznal Njegovo moč in nebeško poslanstvo sv. Cerkve. Iz Amerike. Iz Richmouda 10. ki m. piše naš pridni rojak g. M. Simonič o strašnem viharji, ki je divjal 24. avgusta uro deleč od Kichmonda. Ob šestih zvečer je zbuČal taki strašen veter, da je kmetom hiše, hleve, hrame in vse druge poslopja na uro deleč razmetal po košenicah. Ed voz je neslo dve uri deleč v zraku in ga je na sto in sto koscev razdjalo, da ni bilo nič dru* zega najti kakor same male razcepljene kose, po 6 palcev dolge. Sam, pravi, sem vidil hlod, 13 čevljev dolg, do dveh čevljev debel, ki ga je 150 korakov deleč neslo. Tako strašna je bila ta reč, da nobeden ne verjame, kdor ni sam vidil, in noben starček kaj tacega ne pomni. — Pozdravljeni bodite, ljubi Kranjci! — Mtazgieti po svetu. Skerb sv. Očeta za ubožniši stanove. Očetovska skerb papežev za delavne stanove je bila o vsih časih tako velika, da katoliški pisatelji nikoli ne bodo vsega dopovedati. Nikoli niso papeži nikjer obernili oči od ubogih in stiskanih. Rim je poln vsakterih vsta-nov, ki so namenjene ubožnim pomagati in so dokaz darežljivosti rimskih papežev. Nobeno mesto toliko tacih naprav ne šteje. Po opominjevanji cerkvenega poglavarja rimska duhovšina ncutrudoma in z vsemi deli keršan-ske ljubezni »krrbi posebno tudi za blagor delavcev, za njih časne in večne potrebe. Dokler so bili Pij IX vladar, jih ni nobeden presegel v skerbi za delavce in za uboge. Da bi jim zlaj-ševali njih revšino, so za nje obračali naj veči del po-močkov papeškoira zaklada. Delavski stan v Rimu in po vsi papeževi d« želi zamorc danes pričati, da je bila dedšina sv. Petra njih lastnina, da so Sardinarji s svojim ropom Ae več škodovali njim, kakor pa sv. Očetu. Zdaj, ko Pij IX svojim ljubim delavcem sami ne morejo več pomagati, se prizadevejo jim prijatlov in dobrotnikov pridobivati. Kar ne morejo z denarjem, skušajo z besedo doseči. Povsod spodbujajo, da naj se napravljajo vstanove v ta namen, da bi delavci dobivali poduk s tolažbo, podbudovanje k čednosti in časno pomoč. Tako so nedavno spodbudovali in s papeževim pismom pohvalili več duhovnov, ki se na Francoskem in Beneškem pečajo z delavci. Sploh je znana ljubezen sv. Očeta za vse, kteri koli pomoči potrebujejo, in ni ga, da bi tako ljubil reveže, kakor Pij IX Iz Ljubljane. Za judovsko lažnjivo „Presse,J so tudi drugi listi gerdili milostnega škofa, da gozde v Gornjem gradu nezmerno izsekujejo. Na to nepošteno počenjanje je prinesel ..Vaterland" T. okt- bra iz Gornjega grada od os-kerbnika g. Bičmana overženje in pojasnilo. Škofijsko posestvo Gornji grad ima do 12."00 oral gozdov; zato se mora pa 820 sežnjev derv 7a kurjav > in za dva kraja stavbnega lesa vsako leto iz tega oskerbovati, ker odkupnina še ni doveršena. Letnih dohodkov iz teh gozdov je do ("000 gl., tedaj po 50 kr. na oralo. Od t».%'a se mora odšteti 3500 gl. letne plače za gozdinsko osebstvo in pa davki, iz tega je očitno, kaj pomeni tisto očitanje o zoperpostavnem ali r.ezmer-nem izsekovanji. Ce ?o bili 1. 1^03 viharji nekaj tisuč dreves poderli, je bil to nasledek nevihte, ne pa nepo-stavno izsekovanje. O kaki vradnijski komisiji za pregledovanje gozdov je znano tudi le samo časnikom, ki s tistim poročnikom vred, kakor je znati, išejo le ljudstvo in vradnije slepiti, in znamnje griževe nove čre pa gospodujoče razuzdanosti je, da se o vsaki priliki iše oskruniti poštenje onih, ki so cerkveni možje, ali pa s Cerkvijo v prijaznosti. — Kakor o tem, naj si mislijo, častiti bravci tudi o druzih enacih spisih, da bodo pravo zadeli, — vselej nasprotno od tega, čez kar oni zabavljajo, in malokrat se bodo zmotili. — K volitvam- Da gg. kaplanje ne smejo voliti, je sleparska laž; slišali smo ravnokar z nekega kraja, da se temu nobeni zaderžki niso stavili. Dr. Sterbenc kandidat, v ponedeljek zvečer je pri-štl z Dolenskega telegram do gosp. dr. Sterbenca, da so ga postavili za kandidata, kmali potem do dr. Blei-weisa od g. Tomšiča, da se zarad hude bolezni kandidaturi odpove. Na nagovarjanje domoljubov je dr. Sterbenc še listi večer odgovoril, da se podverže. V njem, Dolenci! imate pravičnega, poštenega kandidata, volite ga enoglasno tudi Vi Kočevarji, in svesti si bodite, da bode tudi za Vas prav! — Za novi Časnik je blizo '.h K) naročnikov, brez Ljubljane. (Loka in Idri ja še niste pol poslali) Podpore je došlo 787 gl., 3 akcije banke Slov. in 2 deržavni obligaciji. Obljubljenih je 1250 gl. in 8 akcij banke Slov. Od c. kr. vlade še ni poterdila. Odbor prosi gg. pisatelje, naj blagovoljno začno dopisovati: dobri, lahko razumljivi, času primerni spisi so zdaj med pervimi potrebami. MPuhor&ke spremembe. ? Ljubljanski škofiji: Prestavljeni so čč. gospodje: Š tu par Jan., kaplan in katehet s Černomlja v Sto-piče; Bergant Val. iz Stopič v Cernomelj; Oblak Lor., semeniški duh., za duh. pom. na Kerko; baron Ceno Cirheimb, v Ljubljansko jakofijo sprejet iz škofije solncgraške, pride za kapL v Šmartno pod Šmarno goro. V Teržaški škofiji: 0. g. Jožef Omers gre za II. Subsidi jarja v bolnišnico v Terstu; č. g. Jožef Križ-m a n k sv. Ivanu v Vardelju pri Terstu za duh. pom.; č. g. Mih. Jagodec za duh. pom. na Opčino. Razpisana je tara Draguc do 31. t. m. Mjobrotni darovi. Za Dolence s točo poškodovane: Neimenovan na Goriškem 5 gld. — Od sv. Katarine pri Topolu 5 gld. po č. g. fajmoštru. — Po g. J. Čadežu iz Matenje vasi 0 gld. — Preč. g. kan. M. Meršol 10 gld. (z ozirom na pogor. v Biški vasi.) — Dr. G. v Ljub. 5 gld. —-Dobrotnici iz Ljubljane po g. Grosu 10 gld. — Soriški farmani z gosp. duh. pastirjem 9 gld. 59 kr. — St. Limperška duhovnija po č. g. duhovnem pastirji 11 gl. (Drti^i darovi prihodnjič.) Gospodom volilcem Žužemberškega, Trebanskega. Mokronoškega. Ra- teskega okraja in Kočevske okolice! Ker se je gospod E man vel Tomšič zarad silno hude bolezni kandidaturi odpovedal, so si oridotni volilci namesti njega za poslanca zbrali v državni zbor gos\). doktorja Jurija Sterbenca v Ljubljani , katerega za ta volilni (.kraj tedaj tudi podpisani odbor živo priporoča. v Ljubljani 7. oktobra 1873. Izvrševalni volilni odbor za Kranjsko. Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef P»lazi;ko>i dediči v Ljubljani.