Leto 2 Štev« 38. Pcibk , 1. marca 1946 J Francova Španija je zadnja utrdba fašizma v Evropi! Iz vsega sveta prihajajo zahteve demokratičnih držav, ki pozivajo k .re¬ šitvi vprašanja Francove Sponi,je, Samo glede načina, kako naj se zru¬ ši ta "trdnjava*, se še niso zedinili. Vsekakor pa so na vseh konfe¬ rencah - predvsem pa na potsdamski - potegnili jasno črto med svo - bodnim svetom ir Francom, pa tudi med Francom in Španijo. Kakšen pa je odmev teh zahtev demokratičnih držav v Španiji sami? Keki dopisnik "Daily Faila" je skušal najti odgovor na to vprašanje. Proučil je vse tozadevne pojave v Španiji in v svojem poročilu pravi tudi sledeče: JEČA IN RAJ. "Vsak Spanec - naj bo to v velikih mestih, kot sta Ma¬ drid ali Barcelona - usmeri pogled političnega opazoval¬ ca drugam. V današnji Španiji ni ničesar absolutnega, ničesar do¬ ločenega in predvsem ničesar enostavnega. Vsako zapleteno vprašanje Španije, ki ga obravnavajo v Londonu, Parizu ali Washingtonu, izgleda v deželi sami popolnoma dru¬ gače. Oba pojma; ječa in razmejita tesno drug na drugega. V lepih, izložbah vabijo najizbranejse delikatese - rožnate šunke in najizbra- nejše sadje. Nekaj korakov dalje srečate skupino političnih ujetni - kov, ki jih ženejo na delo. Marsikdo od teh - tako so mi pravili ** je ze 7 let oropan svobode. Zdi se, da Franca vojaška intervencija tuje armade ne bo odstranila. Na drugi strani pa ni nobenega vzroka, iz katerega bi bilo možno sklepati, da bo Franco prostovoljno izročil oblast, Ta re¬ žim je zanje končni izid krvave, grenke in strastne vojne; za zmago je treba plačati visoko ceno. Popolnoma izključena je torej možnost, da bi Franco svojo zmago in svoj režim postavil na kocko s svobodnimi volitvami, REPUBLIKA ALI MONARHIJA? To vprašanje je morda možno rešiti tudi brez nasilja. Franco se bo sporazumel s prestolo¬ naslednikom Don Juanom samo tedaj, če bo spoznal, da to ne pomeni o- grožanja njegovega režima. Posameznosti niso važne. Toda Franco ni samo diktator, temveč tudi ustanovitelj najmočnejše armade, ki jo je Španija kdajkoli imela. Ta šteje kakih 600.000 mož in nenavadno močna policija ji krije hrbet. Večina vojakov in skoraj vsi višji in nižji častniki so se bojevali v državljanski vojni proti republiki. Danes so dobro plačani, odlično opremljeni in v primeri z večino pre-< bivalcev tudi dobro hranjeni. Čez vso Španijo je razvita mreža novih kasarn, vojaških bolnic in drugih, vojaških naprav. Težišče politične igre, ki so raz¬ vija danes v in okrog Francove Španije tvori torej armada. In ta fak¬ tor ne bo igral majhne vloge. NEVARNA ILUZIJA. Neumno bi bilo misliti, da bi diktator, ko bi spo¬ znal, da,Je položaj zanj brez izhoda, enostavno ka¬ pituliral in s tem odprl demokraciji vrata Španije. Tudi če bi hotel, tega ne hi mogel storiti* Razen Franca obstoji še cela vrsta, v Ev¬ ropi sicer neznanih, zato pa nič manj častihlepnih generalov; vsega Str. 2 ♦ štev. 38. --*--- Domači glasovi, 1.XII,1946. -- skupaj 500 - za tako izkrvavelo deželo skoraj neverjetno število*_ Teh 500 generalov ne bo kar tako pristalo na prostovolj¬ ni .odstop Franca* Zdi so, da je izhod iz vseh teh zapletenih vprašanj le 'nova državljanska vojna. Vendar pa se hoče večina obubožanega,^ o- pljačkanega in premalo hranjenega naroda, izogniti temu. Vsi dobro vedo, da bi to pomonu.o za desetletja naprej konce Španije in zato tudi ne podvzemalo nobenih takih akcij. STALIŠČE OPOZICIJE. Opozicija je precej slabo organizirana in zato jo njeno stališče znatno šibkejšp, ker so vsi to spoznali* Bazen toga si opozicijske stranke med seboj niso edi¬ ne in celo v posameznih strankah samih vlada razdor. Primeren zgled zato so emigranti v Franciji, Mehiki in Angliji, Pole^ tega pa ob¬ stoje v Severni Afriki še precej možne skupine bivš$ španske repu¬ blikanske armade, ki gredo tudi svoja pota. v S.-r.nrvi-H nbštn 1i r.alrnlffl noAvrstn francoskih "mnki.i ev n . mal jih drži v Šahu* SOVRAŠTVO DO TUJ CEV« Treba je upoštevati, da mnenje inozemstva, zah- t?7's po intervenciji in časopisni napadi pro¬ ti današnjemu režimu v Španiji nimajo vedno pričakovanega psihološ¬ kega učinka v deželi sami. Obenem z dogodki državljanske vojne je nastalo v Španiji znatno in deloma tudi upravičeno sovraštvo do tujcev. Posebni, ponosni značaj Spanca reagira na alarmne klice so¬ mišljenikov feesto popolnoma drugače,kot se pričakuje. Za rešitev sedanje španske krize obstoje različne mož¬ nosti: Franca bi lahko eden ali več generalov izpodrinili, seveda, če bi bila armada s tem sporazumna. S tem bi bila ustvarjena neka¬ ka prehodna doba, ki bi bila podobna generalskim vladam v različ¬ nih evropskih državah. Ta doba bi lahko pripravila pot parlamenta- rični vladi. Drugo možnost predstavlja pritisk iz inozemstva. Toda Franco bo odložil svojo oblast le, če bi prišlo do dejanskih ukre¬ pov. Ni nujno, da bi ti ukrepi bili vojaškega značaja. Lahko bi bil to popoln gospodarski bojkot. V tem slučaju bi trpelo špansko ljudstvo; In s tem spo¬ znanjem je zakl jučen pogreši: polni krog okoli "Francove Spanije' r ... (Weltpresse od 21. febr. 1946.) kATOL ((ksav v zmž mm Iz boles.tnih početkov, majhna po številu svojih tedanjih vernikov, in sprejeta s puritanskimi predsodki, je katoliška .‘'Cerkev v Združenih državah stopala korak za korakom navzgor do svojega da¬ našnjega duhovnega položaja. Šele 1. 1869 ji je bila z zakonom pri¬ znana enakopravnost s anglikansko Visoko cerkvijo. Tedanje slike ne merehe danes več spoznati. • • Danes ,obstoji v Združenih državah 310 različnih vesk ih družb. Med njimi je 25 baptističnih, 12 mennonističnih in 21 metodi¬ stičnih družb, dalje 21 luteranskih, 16 evangelskih on 15 pravoslav¬ nih,- Rimsko-katoliška cerkev, ki je štela 1. 1944 23,419,-,701 duš - tu ni všteto 3*037.866 otrok, ki se vzgajajo v katoliški veri - je zdaleka največja verska skupnost. Za. 4 in pol milijonov Judov sledi katoliški Cerkvi negro' * baptistična cerkvena družba * 3 mi¬ lijoni 782,464 vernikov, nato metodistična cerkev s 3,509.000^ in "Southern - Baptist - Convention" z 2,700.000. ^Protestant Episcc- Str.3* Štev. 38. Domači glasovi, 1. II 1.1946, pal Chrurch" šteje 1,286.612 somišljenikov, do6im jo zadnja od veli¬ kih cerkvenih družb evangelska - luteranska sinoda z 1,192., 552 čla¬ ni, 0 stotinah malih družb, vej in sekt niti ne bomo govorili. NAJPREJ CERKEV, NATO SOLA.Najbolj je razvidna načrtnost v vzponu ka- . ' toliške cerkve iz njenega odlično razvite¬ ga šolstva, ki se mu v vsaki občini posvetili prvo skrb, čim je bilo vse urejeno glede službe božje. Vse drugo: okras cerkve, cerkveni stolp itd., je prišlo pozneje. Najprej skrb za službo božjo in nato katoliško šolstvo! Danes obstoji 224 kolegijev-a 97*706 akademiki, 1.443 višjih katoliških šol, z 251*752 dijakov In 7.436 privatnih šol. V 369 katoliških sirotišnicah oskrbujejo trenutno 65.000 sirot, v gradnji je šo preko 100 katoli»ških otroških domov, kamor bodo dali sirote padlih. Od 225 katoliških hiralnic jih je več, ki morejo sprejeti tudi po nekaj tisoč oseb. 665 katoliških bolnic in 105 specialnih klinik vzdržujejo katoliške organizacije. Znatne de¬ narne vsote sc na razpolago za tehnične naprave, aparate, parke, ga¬ raže, avtokoIone, knjižnice in cerkve. WASHINGTON- SREDIŠČE. Najvažnejša organizacija katoličanov v Združe- ^ nih državah je "National Catholic Welfare Con- ference" (Narodna katoliška družba za socialno skrbstvo), kratko NCWC imenovana. To je vrhovna organizacija vseh naporov za socialne skrb¬ stvo katoličanov v Združenih državah, organizacija, ki šteje preko 20 milijonov odraslih članov in-3 milijone otrok. Široko razpredena mreža oddelkov in pododdelkov,.ki obsegajo vse amerikanske države* me¬ sta in deželo, se razčleni spet v posamezne organizacije za združi¬ tev vsega katoliškega prebivalstva, vzgojo, socialno skrbstvo, pomoč priseljencem in drugo. Njeno središče je Washington. Tisoči katoliških duhovnikov in desettisoči laikov so v službi karitativnega dela, ki ga vodi osrednja izvršna pisarna. Tu naj povem, da mi je pred vojno nekoč dejal nek vi¬ sok nemški NSV - funkcionar (nemške nnc. organizacije za socialno skrbstvo), da ga je v 1.1935 vodstvo NSV poslalo za eno leto v Zdru¬ žene države, da prouči organizacijo katoliškega socialnega skrbstva,' katero so imenovali "najboljšo na svetu”. Izvršna pisarna NCWC se deli spet na oddelke za infor¬ macije, za pomoč priseljencem, "Narodno bratstvo krščanskega nauka**J M podrejeni so ji tudi pisarna za publikacije, katoliški mladinski svet in oddelek katoliške akcije. ČASOPISNA SLUŽBA NCWC-JA. Brez primere na svetu je tiskovni oddelek, čigar "News Servioe" ima dopisnike na vseh celinah in ki’mu pošilja poročila cela armada časopisov, Ta tiskovna služba pr. se omejuje izključno na vesti iz katoliškega in cerkvenega življenja, na kulturno politično področje, ter se izogiba vsaki dnevni politiki;, obsežne oddajne in sprejemne naprave služijo poročevalski službi. Oddelek za socialno akcijo obdeljuje vsa polja social* ne delavnosti in ima odlične mednarodne zveze. V vseh mestih ima pod¬ oddelke za skrbstvo družinskega življenja, civilno vzgojo, socialno skrbstvo, počitniška potovanja, oddihe na deželi in okrevališča. Poseben oddelek skrbi za laično organizacijo. Ta obse¬ ga v prvi vrsti "Narodni svet katoliških mož" in "Narodni svet za ka¬ toliško ženo". Tema je podrejenih 5*700 laičnih družb. Zgolj organizacijski značaj pri.obeh svetih imata evi¬ denčni urad in radijski oddelek , ki ima pogodbo z "National Broad- casting Corporation", ki ji stavi ja na razpolago svojo veliko število oddajnih postaj za katoliško "Hour cf Faith" (versko uro). Oddelek "Katoliška akcija študentov" ima nalogo, da skr¬ bi za pomot študentov*, njihovo vzgojo, izobrazbo, pouk in socialno $tev. 38. --- Domači klasovi, 1.III.1946. - Str.4. skrbstvo. Prav kakcr Cerkev, tako odklanja tudi NCWC vsako sodelova¬ nje pri strankarskem življenju. Zanimivo je, da imajo najve6 katoliškega prebivalstva prav mesta: Chicago, Philadelphia, Boston in Pittsburgh; tem. sledijo St.Louis, Newark, Detroid, Brooklyn, Cleveland, Čcrpus Christi in Providence. Člani katoliških organizacij so tu predvsem delavci. To je resnična katoliška akcija, ki je tukaj na delu s svojimi tisobimi društvi in uradi za vsa področja - šolstvo, karita¬ tivno polje, socialno delo itd., katerim stoje na razpplago poleg stalnih družb še specialni oddelki in strokovnjaki. Zgornji 6lanek je 23-fobr. objavila ”Die Furche”, napisal ga je Dr.W.A. Tayenthal. iuuumuia IZ SLOVENIJEe Prod okrožnim sodiščem v Ljubljani so razpisali razprave preti: Kavčiču Alojzu in Urabertu iz Trsta, zaradi sodelova¬ nja z okupatorjem in ovaduštva; dr .Vidmarju Vladimirju iz^Ljublj., zaradi podpiranja tujo države; Pavlinu Vinku, Lavrič Janji iz Lj. zaradi sodelovanja z okupatorjem; Kregarju Karlu, Jeraju Francu, Okornu Stanetu, Gaspariju Mirosla¬ vu, Jagodicu Antonu, Kalanu Avgu»* stu, Goriču Jožetu, Buhu Jožetu, Sitarju Alojzu in Zaviršku Anto¬ nu, vsi iz Ljubljane, zaradi člnn- stvr. pri TOS-u in DOS-u, politič- nega sodelovanja z okupatorjem in ovaduštva* KOMISIJA ZA UGOTAVLJANJE VOJ¬ NEGA DOBIČKA v Ljubljani je raz - pravljala o vojnem dobičku "Jugo- stroja” d.ZeSjuiz Kranja: 54*000 Din; P.Majdi6 "Merkur" d,z q„z. ‘v Kranju: 1,647.596 dinarjev; ti¬ skarna Slatnar iz Kamnika: 742.726 dinarjev in "Sava" d.z o.z. iz Je¬ senic: 125*105 dinarjev. V NOVOMEŠKEM OKROŽJU s- iz¬ dali okoli 30.000 živilksih nakaz¬ nic preveč, kot so ugotovile okraj' ne skupščine. Ponekod so dobili pa polne nakaznice celo mlinarji in trgovci, ki se jim je v skladiščih kvarila velika količina bele moke. V lažjih primerih so kršitelje strogo posvarili, medtem ko bodo o težjih spregovorila zadnjo be¬ sedo ljudska sodišča. ■"LJUDSKA PPAVICA : ’ SE PRITOŽU¬ JE nad tem, da ljudstvo ni pokaza¬ lo pravega razumevanja, za upravno politične tečaje. Tudi v ten leži vzrok mnogih upravnih napak, poja¬ vov, zlorab i:u nepravilnosti pri delitvah rasnih podpor, živilskih nakaznic itd, POROČILA OKRAJNIH SODlSČ so v novomeškem okrožju izzvene¬ la zelo suhoparne in politično izumetničeno. Pokazala sc nepove¬ zanost med sodniki in ljudstvom. ^ Dopisnik "Ljudske Pravico” pravi da se je posredovanj e odvetnikov pokazalo krt nepotrebno in da ti podpihujejo pravdarsko strast in nepotrebne irasstegujeje kmečke pravde. Mnogi sodniki niso doume¬ li osnovnih značilnosti nove ljud¬ ske oblasti, katere čuvarji bi morali biti. ZA REŠITEV VPRAŠANJA PREHRA¬ NE so vse okrajne skupščine skle¬ nile, da bede uvedle dolžnostne odkupe. Posebne komisije bedo od¬ kupile hrano in živino povsod,kjer bo ta v pr cvičku in bodo -te naka¬ zale tja, kjer vlada pomanjkanje. KOMISIJA ZA UGOTAVLJANJE ZLO¬ ČINOV OKUPATORJA je cbjavila stro- g go tajno okrožnic-: generala Mari$ ^ Rcatte o operacijah v Sloveniji. Ta dokument sc našli cb razsulu italijanske armade 1.1943 v armad- .nem vojaškem arhivu v Ljubljani. .To okrožnice so poleg gen. Robot- tija debili v roke samo še štirje drugi generali. Okrožnica daje navadila za ohranitev splošnega reda in miru. Okupapijska vojska se sme posluževati za dosego tega smotra, vseh razpoložljivih sred¬ stev kot n ,pr - internacij, are¬ tacij, zapiranj, uvedbe stroge osebne in prometne kontrolo, po¬ žigov, streljanja talcev itd. PRED KRATKIM SO DELILI ZEMLJO turjaških grofov Auerspergov, Med 47 agrarnih interesentov so razde¬ lili 50 ha zemlje.