GLAS
List slovenskih delavcev v Ameriki.
I «97 OOBTLAHDT,
n, iM.Mii
OfWtal
Yetfc, M. y4 m« thiiflai
ef Hir«k 9. Ml,
KO. 294. — ftTBV. 294.
NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 16, 1914. — SREDA, 16. DECEMBRA, 1914.
VOLUKB XXH LETNIK
fNA J JE PRESENEČEN VSLED NEPRIČAKOVANIH ZMAG SRBOV. ZAVEZNIKI SO PRIČELI Z ENERGIČNO OFENZIVO V FRANCIJI.
Poroči 1» z Dunaja pravijo, da so zmagali Srbi le raditega, ker se je večino vojaštva odposlalo v Galicijo. - Avstrijci so-pregnali Rose iz Karpatov. - Nočni boji zapadno od Varšave. Nemško armadno vodstvo dementira ruske vesti o zmagah. - Vse kaže, da bodo pričeli zavezniki v Franciji in Belgiji z energično ofenzivo in to vsled tega, ker so po števila močnejši kot pa Nemci. - Nemci so zavzeli Steinbach v Alzaciji. - Turško brodovje obstreljuje Sebastopol in Batum. -- Sultan je izjavil, da je bila Turčija prva napadena.
Rusi pred Krakovom.
Dunaj, Avstrija, 15. decembra. Vojno ministrstvo naznanja, da je ona armada, ki je oblegala
Krakov, potolčena; ostanki so se morali umakniti 40 milj proti vzhodu. Avstrije i jih še vedno zasledujejo.
Dunaj, Avstrija, 15. decembra. Tukaj je bilo razglašeno sledeče uradno naznanilo: — Naša ofenziva v zapadni Galiciji je prisilila sovražnika, da se jt- na eeli črti umaknil. V zadnji bitki smo vjeli 31.000 Rusov. Sovražnik se umika na <rti, ki se razprostira od Rajbrota preko Volbroma in Novega Kadetnska do IVtrikova.
2000 jetnikov.
Washington, D. C., 15. dec. -Tukajšnjemu avstro-ogrnkemu
poslaništvu so sporočili, da so odbili Avstrijci v zapadni Galiciji vse ruske napade. V bojih je igrala glavno ulogo artilerija. Avstrijci so vjeli 2000 Rusov.
Slabe postojanke.
Berlin, Nemčije. 15. <tecembra. Nemški veliki generalni čtab naznanja. da so avstrijske in nemška operacije v Galiciji kakor tudi na Uusko-Poljskem zelo uspešne. NVko rusko poročilo, ki je pa skorajgotovo neresnično, se glasi: — Jugovzhodno od Kra-kova stoji naša armada v ofenzivi. Zaplenili smo veliko strojnih pušk in vjeli par tisoč sovražnikov.
Nemški generalni štab izjavlja ravno nasprotno: — Niti en mož, niti en top, niti ena strojna puška ni padla v ruske roke. V severnem delu Ruske-Poljske se nahajajo Rusi v zelo slabih pozicijah, katere nam bo mogoče z lahkoto zavzeti. Del ruskih vojakov, ki oblegajo Przemysl, se je uprl. Vojaška oblast je zapove-dala več bataljonov zapreti in močno zastražiti.
Položaj v Varšavi Varšava, Kusko-Poljsko, 15. decembra. — Čeravno so Nemci skoraj v neposredni bližini mesta, se ljudje čisto nič ne bojijo sovražnika. Trgovine so odprte kot ponavadi, ljudje kupujejo na trgih božična drevesca. Vsakdo je vesel, misleč, da bo za božične praznike sklenjeno premirje. Prebivalstvo je prepričano, da Nemci ne bodo mogli zavzeti Varšave.
Nasvet Anglije.
London, Anglija, 15. decembra. Ljudje se zelo zanimajo za operacije avstrijskih čet na vzhodnem bojifiču. Severno od reke Vi-sle so Rusi zadnje dni parkrat premagali sovražnika, s tem pa niso veliko dosegi:, ker so zavzete točke skoraj brez vsakega stra-tegičnega pomena. Po mnenju vojaških kritikov se Rusiji ni treba ničesar bati. Zanje je najbolj-Se, če začno takoj graditi začasne železnice, da bodo lahko svoje vojake preskrbovali z vsem potrebnim. Rusije se bo skorajgo-tovo oiirala na ta nasvet in bo v kratkem začela z gradnjo.
Odbiti sovražniki napadi
PetrOgmd, Rusija, 15. dec. — Iz zanesljivega vira je znano, da so ponoči navalili Nemci na nase postojanke, pa so bili na celi črti pognani naaaj. Takoj, ko so Rusi odbili napad, so začeli prodirati Zadnjih 24 ur so se le malenkostni ofenziva ob iz-
JJ Breslau'' pred Sebastopolom.
Berlin, Nemčija, 15. dec. — Turško vojno ministrstvo je naznanilo, da je križarka '"Breslau*' včeraj obstreljevala Sebastopol. V četrtek je obstreljevala turška križarka "Sultan Belim*' Batum. Mesto je začelo na več krajih goreti, toda vojaštvo je kmalu pogasilo požar.
Bolgarska in Turčija.
Berlin, Nemčija, 15. dec. — Ob priliki otvoritve turškega parlamenta je imel sultan dolg govor, v katerem je razjasnil politični Med drugim je tudi rekel: — V veliko zadoščenje mi je. da so zavladali med Bolgarsko in Turčijo tako dobri odnošaji. V slučaju potrebe se nam bo Bolgarska, sko-rajgotovo pridružila.
Nadalje je dolžil Rusijo, češ. da je ona odgovorna za vojno.
— Mi smo hoteli na vsak način ostati nevtralni — je rekel, — toda Rusija nas je prisilila v vojno. Ruske bojne ladrje so nenadoma napadle naše brodovje v Črnem morju. Ker mi ni kazalo drugače, sem dal razglasiti sveto vojno. Razglasitev je imela uspeh, kakšnega nisem pričakoval. Vsi mo-hatnedanci so na naši strani.
Berlin, Nemčija, 15. dec. — V Kavkazu je postala situacija zelo resna za Ruse. Iz Carigrada poročajo, da se je pridružilo Turkom 50,000 dobrooboroženih mohame-dancev iz Transkavkazije. To je zelo hud udarec za rusko vlado, ker je mislila, da so vsi prebivalci Transkavkazije na njeni strani. Tudi mohamedanski rodovi ob perzijski meji so se začeli upirati. V Medini je prebivalstvo zelo navdušeno za sveto vojno.
Boji v Kurdistanu.
Carigrad, Turčija, 15. dec. — Iz uradnega poročila turškega generalnega štaba je razvidno, da se na meji vilajeta Vana vrše neprestano vroči boji. Ruska kava-lerija je napadla naše konjenike pri Faraiu. Po hudem boju so zapodili naši Ruse v beg.
General Sanders v Erzerumu.
Petrograd, Rusija, 15. dec. — Dopisnik "Borzijskega lista" je sporočil iz Tiflisa, da poveljuje turški posadki v Erzerumu nemški general Sanders paša. Takoj po prihodu je zapovedal svojim inženirjem razstreliti cesto, ki vodi iz Hassan Kale v mesto. Razstrelili so tudi nekaj cest, ki vodijo preko gorskih prelazov.
Avstrijski armadi slaba prede.
FetrogTad, Rusija, 15. dec. — Tukajšnje časopisje naznanja, da bo dospela v Galicijo divizija Turkov, ki bo pomagala avstrijski armadi. Če Avstrijci ne dobijo takoj pomoči, je njihova usoda zapečatena.
Turčija se je opravičila.
Rim, Italija, 15. dec. — Takoj, ko so aretirali Turki angleškega konzula Richardsona, je poslala Italija Visoki Porti oster protest. Kmalu nato so se začela med obema državama pogajanja, ki so se končala v popolno zadovoijnost Italije. Turška vlada je izpustila konzula na prosto, ki se je podal nato v italijanski konzulat. Onega uradnika, ki je napovedal aretacijo, so zaprli. G. A. Richardson je bil angleški konzul v mestu Hodejda ob Rdečem morju.
ofenziva t FlandrijL Anglija, W. decembra.
ške armade sedaj na Poljskem, ni na zunaj še ničesar opaziti o kakem splošnem naskoku zaveznikov na zapadnem bojišču. Izvedenci so prepričani, da razmišlja general Joffre o tem, kako izkoristiti situacijo. Dokler se pa vrše boji povečini le med artilerijo, se more pričakovati le počasnega napredovanja.
Nemčija je vrgla toliko svojih čet na iztočno fronto, da jo zavezniki brez dvoma prekašajo glede števila vojakov v Franciji in Flandriji. Glasi se celo. da že računajo v Berlinu s tem, da prične lahko vsak trenutek močnejša ofenziva zaveznikov.
Danes zvečer se je z ene strani že sporočilo, da so pričeli zavezniki z ofenzivo in „ sicer od Flandrije pa do Vogezov z namenom, da vržejo Nemce iz Belgije. Zavezniki so prepričani, da jim bo to mogoče storiti v teku treh tednov.
Zavezniki so zavzeli nemške o-kope.
London, Anglija. 15. decembra. Oficijelni tiskovni urad je obja-j vil danes sledeče poročilo: **Po primeroma mirni dobi so se danes zopet pričeli boji v severni Franciji. Včeraj se je završil kombiniran naskok zaveznikov na črto Hollebecke da Wytchaete v Belgiji. Več nemških okopov se je zavzelo.
Francoski naskoki med Maas in Vogezi.
Berlin, Nemčija, 15. decembra. (Brezžično preko Sayville). Ofi-cijelno se je danes izdalo 3ledeče poročilo: ''Francozi so vprizorili med reko Maas in Vogezj slabe naskoke na naše pozicije, katere smo z lahkoto zavrnili. Z zapad-nega bojišča ni poročati ničesar važnejšega"
Zanikanje francoskih uspehov.
Oficijelnemu poročilu so bile pristavi jene sledeče opombe: "V oficijelhem pariškem poročilu z dne 12. decembra se glasi, da je bila pri Vailly neka nemška baterija popolnoma uničena in da sta bili pri Deuxnouds razdejani dve bateriji, med njima ena težka. Tudi se je glasilo v poročilu, da so razdejali Francozi v dotič-ni okolici neko nemško utrjeno hišo ter zavzeli več okopov.
Vse te trditve so gole izmišljotine."
Zopet bombe nad Freiburgom.
Amsterdam, Holandsko, 15. decembra. — Francoski avijatiki so včeraj zopet vrgli bombe nad Freiburg na Badenskem. Tako se glasi v danes sem dospelem poročilu. To je že četrtič, da je bilo mesto Freiburg predmet napadov od strani avijatikov.
Boji ob Yser-prtkopu.
Paris, Francija, 15. decembra. Danes popoldne izdano oficijelno poročilo vojnega ministrstva pravi, da vzdržujejo Francozi teritorij, katerega so pred kratkim zavzeli pri Yser-prekopu in iztočno od Hollebecke. Od reke Som-me pa do Argonov ter v Alzaciji so se vriilr artilerijski boji.
V Vogezih so obstreljevali Nemci iz preeejšne daljave železniško postajo v St. Leonard, južno od St. Die. V Alzaciji so kazali Nemci precej&no delavnost s svojo artilerijo. Is Uffholtz je vprizorila njih infanterija naskok na Stein-bil uspešen, vsled ee-
Nemci zahtevajo plačilo vojne kontribucije.
Pariz, Francija. 15. decembra. Neki poročevalec lista Matin" poroča iz Havra, da je dobila belgijska vlada poročilo, glasom ko-jega je sklical nemški governer v Belgiji na dan 17. decembra zborovanje belgijskih provinei-jalnih oblasti. Na tem zborovanju se bo odredilo vse potrebno za plačanje vojne kontribucije v znesku 350.000.000 frankov.
Državna pomoč za trpeče vsled vojne.
Pariz, Francija, 15. decembra. Francoski kabinet bo stavil v parlamentu predlog za dovolitev •i00 milijonov frankov za podporo prebivalstvo v vladnih okrajih. katere so [»red kratkim izpraznili Nemci.
Francozi v ofenzivi.
Pariz, Francija. 15. decembra. V oficijelnem večernem poročilu se glasi:
V	Belgiji so franeosko-belgij-ske čete odkorakale od Nieupor-ta ter zasedle črto zapadno od Lombardtzvde proti pristavi St. Georg. Južno od Ypres smo vprizorili naskok na črto Vlein do Zilledcke ter pridobili 500 metrov na ozemlju.
V	Alzaciji držimo višine, ki obvladujejo Steinbach.
Z ostale fronte ni poročati ničesar novega.'*
Nemška križarka "Cormoran" se nahaja v Guama.
Washington, D. C., 15. dec. -Poveljnik ameriške posesti Guama v otočju Ladronov je sporočil danes državnemu departments da je dospela tjakaj nemška križarka "Cormoran". Bojni la-diji primanjkuje premoga, pro-vijanta in vode ter rabi 1500 ton premoga, da more dospeti do prvega nemškega pristanišča.
Kapitan Maxwell, ameriški poveljnik na otoku, je ponudil kri-žarki 100 ton premoga in sveže vode ter določil rok 24 ur, tekom kojega mora oditi bojna ladija iz pristaniščt ali se pa pustiti internirati za ostalo dobo vojne. Mornariški tajnik Daniels je izjavil, da se strinja s postopanjem Max-wella.
Canadski parnik se je potopil.
Montreal, Canada, 15. dec. — Vladni uradniki so danes objavili vest o potopu vladnega parni-ka "Sharon", ki se je ponesrečil nekje v Atlantiku. Domneva se, da je zadel parnik ob severni o-bali Irske na mino ter da so našle smrt v valovih vse osebe, ki so se nahajale na krovu.
Angleške bojne ladije pred Punta Arena«.
Buenos Aires, Argentina, 15. decembra. —- Dve angleški kri-žarki prežita pred Punta Arenas, da zajameta nemško križarko "Dresden", ki se nahaja v tem pristanišču. Sem dospela poročila pravijo, da ne nameravajo Angleži uvaževati nevtralnosti republike Chile.
Nemški konzul v Punta Arenas trdi, da se niti Chile niti Brazilija ne držita nevtralnosti ter je izjavil, da se je na angleški križarki "Glasgow" izvršilo v Rio de Janeiro obširne poprave, nakar je zopet odplula na prosto morje. To pa pomeni na vsak način kršenje nevtralnosti.
Hemciniso p*Hflj min.
Nemčija, 15. decembra.
da niso položili Nemci ori pričet -ka vojne niti eno izmed min, katere so bile splavljene na holandsko obal. Z izjemo osem holaud-skih in štirih francoskih so bile vse angleškega izvora.
Novi italijanski dreadnought.
London, Anglija. 15. decembra. Neko poročilo iz Rima pravi, da bo četrti italijanski dreadnought. "Conte di Cavour", stavljen v I službo do dne 5. februarja.
Pomembna konferenca.
Kristijania, Norveška. 15. decembra. — Sestanek kraljev S vedske, Norveške in Danske v Malmoe, določen na dan 17. decembra. se bo izvršil na inicijati-vo norveškega kralja Haakona. Listi vseh treh kraljestev označujejo konferenco kot najboljši dokaz. da je popolnoma prenehalo napeto razmerja med Švedsko in Norveško.
Političnega pomena bo konferenca zato. ker bo dokazala vojaško in trgovinsko-politično skupnost skandinavskih narodov. S sestankom se hoče dokazati, da so severne dežele v stanu varovati nevtralnost ter se postaviti po robu vsakemu kršenju mednarodnega prava.
Na konferenci se bo predvsem obravnavalo o korakih, katere je storiti, da se zagotovi prosto pa-robrodstvo v skandinavske dežele in iz njih.
Zaplenjenje belgijskih-kovin.
Rotterdam, Holandsko. 15. decembra. — Vsem Belgijcem se je zaukazalo. naj oddajo svoje zaloge bakra, pločevine in svinca nemškim vojaškim oblastim.
Pariz v strahu pred Zeppelini
Pariz, Francija, 15. decembra. Vsled vesti, da je pričakovati napada od strani nemških Zeppeli-nov, se je po polnoči praktično pogasilo vse luči.
Parlamentarni zapletljaji na Portugalskem.
Lizbona, Portugalsko, 15. dec. S 63 proti 30 glasovom je sprejela poslanska zbornica zaupnico za novo vlado, dočim je bila ista resolucija zavrnjena v senatu in sicer s 27 ,proti 26 glasovom.
Novi portugalski ministrski predsednik je v svoji izjavi v pon-deljek povdarjal potrebo vdelež-be Portugalske pri sedanji vojni v slučaju, da bi morala Portugalska braniti svoje ozemlje ali pa prijeti za orožje soglasno s pogodbo, sklenjeno z Anglijo.
Devet mrtvih vsled eksplozije.
Cleveland, Ohio, 15. decembra. (Oddelek policistov je imel danes zjutraj dosti opravka, da spravi na svetlo truplo 35-letne Ane Hauer in ono njenega sedemlet-juega sina Tony-ja Oba sta našla | smrt pod razvalinami hiše na št. 1161 Madison Ave. ki je bila razdejana vsled eksplozije plina^ Raz ven teh dveh se je smrtno ponesrečilo nadaljnih sedem oseb. Ranjenih jih je bilo devet, med njimi nekaj tako močno, da bodo kouiaj okrevali.
radi denarja ter da je bil vrhu-tega še bolehen.
800 premegarjev zasutih. I Tokio, Japonska, 15. dec. — i Vsled neke eksplozije, ki se jeza-i vršila danes v premogovniku pri Fukuoka. je bilo v rovu zasutih SOO prernogarjev. Glede njih usode ni ničesar znanega.
Proti kontraktnim delavcem.
Washington, D. C., 15. dec. — Pri posvetovanju glede naselni-ške predloge, katero je že spreje-ila poslanska zbornica je sklenil senat črtati določbo, ki dovoljuje vladi nastaviti na izselniških par-nikih zdravnike in strežnice, ako smatra to za potrebno. Proti tej | določbi je dvignilo več evropskih j vlad oster protest, j Nadaljna izprememba predlo-1 ge se tiče razširjenja kazni za kršenje-določb glede kontraktnih delavcev. Glede določbe o zahtevani naobrazbi priseljencev se še ni glasovalo. V Kapitolu se je danes trdilo, da bo predsednik I na vsak način vetiral predlogo, ! ako se sprejme tudi to klavzulo i o naobrazbi. Voditelji v senatu u-Ipajo spraviti predlogo pod stre-| ho do božičnih praznikov.
Ameriška trgovska mornarica narašča.
Washington, D. C., 14. dec. — Glasom danes objavljene izjave navigacijskega urada trgovinskega departmenta se je pomnožila ameriška trgovinska mornarica od 8. septembra za 101 ladijo, ki vsebujejo 361,078 ton.
Carranza ni odgovoren.
Washington, D. C,, 15. dec. — Carranzov generalni štab je včeraj izjavil, da Carranzovi vojaki nikakor niso odgovorni, če pade kaka kroglja preko meje. Poveljniki odločno povdarjajo, da se ni namenoma streljalo na mesto Na-co v Arizoni.
Villa namerava napasti Guadala-jaro.
El Paso, Texas, 15. dee. — General Villa je zapustil včeraj Chi-huahuo in bo odšel proti jugu. 'Pri prvi priliki bo začel oblegati "uadalajaro. kjer se nahaja močna Ca rranzova posadka. Koii-venčne čete so zasedle La Bareo v državi Jalisco.
150 Mehikancev obglavljenih.
Washington, I). ('., 15. dec. — Vlada je dobila od svojih mehiških agentov poročilo, da je bilo zadnje dni obglavljenih v Mexico City od sto do stopetdeset oseb. Dosedaj se še ni moglo dognati, Kdo je odredil te eksekueije; tudi imena obglavljenih niso znana. Mesto je v splošnem mirno. Ker je ameriika vlada izjavila, da se ne bo vmešavala v mehiške zadeve, ne bo tudi v tem slučaju protestirala.
Villa zavzel Guadalajaro.
El Paso, Tex., 15. dec. — Pozno zvečer je dospela sem brzojavka, da je zavzel general Villa mesto Guadalajaro, ki je po velikosti drugo mesto mehiške republike. Carranzove čete prodirajo proti Torreonu, kjer se nahaja 1U00 Villovih vojakov.
Ameriške čete na meji.
Washington, D. C., 15. dec. — General Bliss je naprosil zvezno vlado, da naj takoj pošlje na mejo še tri polke infanterije in dvanajst strojnih pušk. Posadka bo taborila v vaseh, ki se nahajajo med Arizono in Sonoro. Razen teh vojakov je ob mehiški meji še 14 švadronov kavalerije, oddelek strojnih pušk in tri baterije poljske artilerije; vsega skupaj 1410 mož. V primeri z ustaši je posadka zelo majhna.
Obstreljen od vlomilca.
Neki vlomilec je obstrelil in težko ranil Charles Reynoldsa, odvetnika v Atlanta, Ga.
Dospela je
VELIKA PRATIKA
za leto 1915.
V tej Pratiki so tiskani tudi: Zakoniti prazniki v Zdr. državah.
—	Spomenski dnevi. — PoStne pristojbine. — Volilna pravica.
—	Kako pridobiti homestead. — O potnih listih. — Predsedniki Zdr. držav. — Kako so nastala imena severo-ameriških držav. — Naselniške določbe. — Dan dela
—	Labor Day.
Pratika velja s poštnino vred 12 centov.
Razprodajalci jo dobe 100 komadov za $8.
Slovenk Publishing Co., 82 Cortlandt Bt. Hew York Otty.
MT Opozarjamo na oglat fiede -"XOLIOABJ1"H
Ker je izgubil prihranke, se je vrgel pod vlak.
Ker je izgubil prihranke v zneska $1500, katere je imel naložene v propali "banki" Maksa Kobre na Canal St. v New Yor-ku, se je vrgel včeraj krojač Mo-ritz Ludmeyer pod vlak nadcest-ne železnice na postaji 99. ceste in 3. Ave. Drugi voz vlaka je bilo treba dvigniti z dvigali, da se je spravilo truplo moža s tračnic. !Promet je bil ustavljen za celih 40 minut.
Zeha, nesrečneža je izpovedala, da si je delal mož velike skrbi
Naznanilo glede knjig.
Vsled vojne zelo trpi pomorska vožnja za tovor in za to ne vemo kedaj dospejo sem 4'Mohorjeve knjig*"
Kakor hitro bodemo obveščeni, da se nahajajo na kakem par-niku, bodemo to naminlli f^v* needej lOraorar U a tmd kniimi: ~
Denarje v staro domovino«
Promet z Avstrijo se je tolik« zb olj šal, da zopet pošiljamo de nar v staro domovino. V slučaju, da bi se razmere pozneje na kak način predrugačile, in bi se denar ne mogel izplačati določenim oss. bani, bodemo istega vrnili pošilja« teljem.
V sedanjem položaju pa ni m) sliti, da bi denar dospel v roke na* slovljenca tako hitro, kakor preje v normalnem času, ker vsakdo ve, da sedaj potrebujejo pisma v Evropo, ali iz Evrope sem 22 de 25 dni in v približno tem času bode denar v stari domovini tudi izplačan. Zato svetujemo rojakom, da začasno pošiljajo le za nujni potrebe in za enkrat ne ved ka> kor 500 K.
	Oni:		
k	$	k	$
i....	1.10	100...«	20,00
10____	3.10	110....	82.00
15....	3.10	120....	34.00
30....	4.10	130....	36.00
ž5....	6.10	140....	28.0Q
80....	s. 10	160....	30.00
36....	7.10	160____	32.00
40....	8.10	170....	34.01)
set	9.10	180....	36.00
60....	10.00	190«•«•	38 00
66....	11.00	300...	40.0C
60....	13.00	260....	10.00
66....	13.00	300....	eo.oo
70....	14.00	360....	70.0)
75....	16.00	400....	80.00
00....	16.00	460.»,,	9o.00
...	17.00	HO....	100.00
30....	18.00		
GIiAS
"8US NAM8A"
■1' (a corporation.! FRANK SAKStR, President. LOUIS BDfEDHC, Tre«aqrer. a
riace of Business of tke corporation and
uidrvtm of above officers : 82 Cortlandt Street. Borocfto of Han-' hattan. New York City, N. Y.
Ifc cello leto vefyattstza Ameriko in~ "
Canado.......................,(3.00
* pol leta....................... 1.180
" leto za mesto New York........4.00
** pui leta ia mesto New York ... 2.00
" Kvropo za v<*e ieto...........4.50
" polleU.............2.55
** četrti eta............1.70
**GLAS NARODA" izhaja vsak dan izvzemal nedelj in praznikov.
"GLAS NAROIW
("Voice of the People")
issued every day except Sundays and •	Holidays.
Subscription yearly $3.00.
Dopisi brez podpis« In osebnosti se ne
pno b tu je jo.	—
^ "jss^ag^ -
Pri spremembi kraj« naročnikov pro-aimo, da se Ttam tudi pn^e bival i if o naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in podil j at vam naredite ta naslov: MGLAS NAHODA"
F2 Cortlandt St., New York City.
Telefon «687 Cortlandt.
Proti novi jaseimški postavi.
Demokratični Kenatorji v Washing! omi »o v posebnem posvetovanju obravnavali vprašanje nove naaelnišJce postave. Sklenilo «•* je, <ia se bo še tekom sedanjega zasedanja kongresa posvetovalo v tej predlogi ter jo sprejelo. Obenem se je določilo, naj se demokratična večina v kongresu zav/. jne za »prejem te predloge.
Noberega dvoma ni, da bo demokratična večina v poslanski zbornici odobrila ta sklop senatorjev njih stranke. S tem bi bila nu\ i postavi v kongresu zagotovljena večina in za sprejem bi ne bilo nobene ovire več, ako bi bilo treba upoitevati dejstva, da demokratični predsednik glede te juiselniske postave ne soglaša z vt in.» svoje stranke. Prav posebno je oporekal predsednik "Wilis tii oni določbi te postave, ki je znana kot dokaz naobraženosti in ki zahteva, da se pripusti le priseljence, ki dokažejo, da znajo pi>ati in eitati v kakem priznanem jeziku.
V	svoji poslanici se predsednik ni dotaknil te nasebiiitke predloge. Ker je sieer običajno, da omeni pre<lseilnik v poslanicah take postave, kojih sprejema si želi, se iz tejja neomenjen j a sklepa, daje Wilson Se vedno nasproten sprejemu te naselniake predloge in da bo predlogo vetiral v slučaju, da bi bila »prejeta v kongresu. To so seveda gole domneve in več kot vrjetiio je, da bo predsednik pod gotovimi pogoji privolil v sprejem predloge.
Nova nase In is kii postava je, kakor znano, dete American Federation of l^abor in vpliv te organizacije bo najbrž veliko pripomogel k sprejema. V federaciji so sel postavili na stališče, da je treba po možnosti omejiti pritok novih delavskih moči v Združene države, in sicer zato, da ae ne pomnoži tu vladajoče brezposelnosti in da se ne otežkoei organiziranja delavcev.
V	naslednjem se nočemo pečati a temi argumenti. Veliko se lahko pove proti njim in mnogo zalije i rt skoro nemogoče je zavzeti povsem jasno stališče napram na-fR-lniškemu vprašanju.
Nekaj pa je, česar ne smejo zagovorniki nove naselniške postave spustiti iz vidika in to je ixjemno Stanje, v katerem se nahaja v sedanjem trenutku celi svet.
Z izjemo Amerike vlada po celem svetu vojna. Posebno v deželah, iz katerih je prišlo v zadnjih desetletjih največ priseljencev v Združene države. Prebivalstvo celih dežel, kot naprimer Belgije, je bilo prisiljeno zapustiti dom in deželo ter pobegniti v druge kraje. Na milijone ljudi se je spravilo na beraako palico. Beda, katero je i*ovzročila vojna, ne bo končana, ko se bo konečno sklenilo mir. Politični pretresljaji, ki se bodo pojavili kot posledica' vojne, bodo prisilili ju milijone
ljudi, da zapustijo domovino ter tudi bi bili članki "dolgovezne si poiščejo nove. Da bo po vojni otrobi'*; na to se v naši domovini preseljevanje močno naraslo, pra-Jnihče ne ozira. Počemu mlatiti vijo že sedaj vsi poznavalci raz- prazno slamo! Kdo je kriv seda-
mer. Združene države so skoro nje vojne, kake posledice bode edina dežela, kjer si morejo pre- imela, vse bomo gotovo zaznali, gnane i iz Evrope ustvariti novo Sedaj pomagaj, kdor more, za eksistenco. Naša dežela je skoro časniške razmere sedaj ni časa. edini azil, ki se nudi Evropejcu,]Našim rojakom in rojakinjam kateremu ne ugajajo tamošnje posebno pa nabirateljem v vseh razmere.	[treh krajih zakličem v imenu o-
Naj se reče še toliko v prilog nih, ki bodo deležni naše skrom omejevanja priseljevanja, vspričo ne pomoči: Najprisrčnejša hvala! sedanjih razmer v Evropi bi bilo Rev. Josip Tomšič, naravnost brutalno, uvesti ravno! Jcliet, 111. — Z delom gre prav sedaj take omejitve. Žrtvam se-jslabo. Nekateri delajo samo po 5 danjili razmer v Evropi se ne sme do 6 ur na dan, nekatere tovar-
odreči pribežališča!
Dopisi.
ne so odpustile delavce. Pred kratkim se je ustanovilo tukaj Slovensko Samostojno Podporno Društvo sv. Družine. Že takoj ob ustanovitvi je pristopilo čez sto članov. — Ker ravno pišem, se mi I zdi potrebno odgovoriti dopisniku Brooklyn, N. Y. — vseh iz Leadville, Colo., .katerega do-strani Združenih držav prihajajo«pis je bjl priobf.en 8> dec. v A g.
dopjsx o revščini in pomanjkanju nopisilik piše dobese<ino tako-le: dela. Tudi v brooklvnski koloniji _ G x se jezi nad svojiini do_ je veliko ljudi brez-dela. Sam ne'pisilikL	vidijo	ka_
vem. kaj bomo začel., če se viteri Hst zavzema pravo stališče, kratkem ne bo izpremenilo. Kerjv tem vojnem času se je Glas Na drugih posebnih novic ne vom.«roda marsikomu cmeril, dočim sem sklenil nekoliko opisati o se-j^ je A g zelo priljubil rojakom danj. evropski vojni, ki je po-|no eeli Ameriki.;. jaz sem pa vzroeila med narodi toliko sovra- ravno liasprotnegu mnenja. Glas
stva. Ne samo med narodi v Ev- Naroda se je izkazal skozinskoz ropi, tudi med Slovenci v Ame- juiiakaj ki koraka odloC.no p0 1 ff nastfih kar naenkrat dve potj katero ^ je z^.nsxU Ali se stranki. Prva je za to, druga u,. ^ k;lk drugi Iist tako ^^
je pa proti. Kam naj se obrnemo,\ giOVence, kakor on? Cast mu! s kom naj se strinjamo? V A v- Pozdrav vsem skupaj iu vesele
Stri Ji zahtevajo od vseh podani- božične praznike! — F. Lavrič. kov in vojakov, da morajo biti Canton, m. — Delavske razme-zvesti avstrijski patrioti. Avstriji re so 2elo slabe ^^^ c.
moras biti pokoren, če si te ali bratujejo od dva do tri dni na te-
T
one narodnosti. Ce nisi pokoren, če nočeš klati svojih bratov v slu čaju vojne, dobiš krogljo v hrbet. Že pri vojakih zabijejo vsakemu v glavo, da je Avstrija za vse narode enakopravna in da mora za njo preliti vsak zadnjo kapljo krvi. le hoče Avstrija, da ji bodo Slovenci pokorni, naj jim da pra-viee,_ katere v polni meri zaslužijo. 1'lovek služi le onemu gospodarju. ki ga pošteno plača. Kaj je pa z naiiii Slovenci? Če se zavzemamo za Avstrijo, zatiramo s tem slovanski rod. Vsakega nepravičnega gospodstva mora biti enkrat konec. Končano bo pa tudi avstrijsko gospodstvo, ker je nepravično. C'e bi Italijani ostali zvesti svojim malim kraljičem, bi ne slavili pred kratkim petdesetletnice močnega združenja kraljestva. Če bi bili Francozi zvesti slabi Napoleonovi vladi, bi ne bili nikdar na tako visoki kulturni stopinji kot so danes. Če bi se Srbi z vso silo ne borili proti turškemu jarmu, bi ne bili danes svobodni. Nekateri tudi pravijo: — Mi Slovenci nimamo nič opraviti s Srbi, Rusi, Čehi in drugimi Slovani. To niso naši ljudje, ker ne razumemo njihovega jezika. — Prijatelji, v veliki zmoti ste. Poglejte, kako je v tem slučaju 11a-primer pri Italijanih! Celo Italijo sem prepotoval in sem prišel slednjič do zaključka, da Slovenec bolj razume Rusa kot pa Napoli-tanec Benečana, ali pa Pijemon-tez Sicilijana. Navsezadnje so pa vendar Napolitanci, Benečani, Pi-jemonteszi in Sicilijani italijanske narodnosti. Z drugo besedo: Italijani so. Kočevar nap rimer slabše razume Saksa kot Slovenec Poljaka. Kočevarji in Saksi so pa vendarle Nemci. Taki izgovori so toraj brez vsake prave podlage in niso na mestu. Drugič kaj več. Pozdrav! — Zmagoslav L. B.
Forest City, Pa. — Na mojo prošnjo so nabrali rojaki in rojakinje naše župnije lepo svoto $197.56, ki naj se porabi za bat o za naše slovenske ranjence v domovini. Že preje sem poslal v Ljubljano 6 funtov bate, kar je stalo s poštnino vred $5.86; k tej svoti sta darovala John Telban in William Muhič vsak po 50^. Ker sem bil prepričan, da bi gotovo vsi drugi rojaki radi kaj radi darovali v ta namen, sem jih na to opomnil. Odzvali so se in nabrali lepe svoto. Od te svote bodem kolikor mogoče poslal bate za ranjence v Ljubljano, ostalo svoto pa hočem pozneje poslati za podporo sirotam padlih slovenskih vojakov. Čakati pa želim z denarjem zato, ker napravijo blage žene iz Vandlinga dne 31. decembra ples in srečkanje v ta namen. Zato vabim v imenu žena vse rojake in rojakinje, da se vdeleže v obilnem Številu te veselice. Darovali so: (Imena darovalcev bodo sledila v prilogah.) Ne želimo se bahati" po svetu, pač pa želimo objaviti svoj dar z namenom, da bi nas tudi drugi rojaki posnemali. Mislim, da je to edino, kar moremo storiti ▼ sedanjih, žalostnih razmerah, r kojih ae nahaja tudi naša draga domovina. Kaj pomaga pisati dolge članke, če
den. Dokler se delavske razmere ne spremene, ne svetujem nikomur sem hoditi. Tukaj je že tako ali tako preveč brezposelnih. Na ječmenovec niti, ne mislimo, ker nam še za vsakdanje potrebe primanjkuje denarja. Pozdrav! — F. Fran k o.
Grand Forks, B. C., Canada. — -Moj dopis je namenjen v prvi vrsti rojakom v AVashingtonu iu Montani. Takoj v začetku vojne so nekateri rojaki pobegnili od tukaj, sedaj so se pa začeli vračati. Vsak Avstrijec, ki pride sem in ni ameriški državljan, postane vojni jetnik. Avstrijci, ki se nahajajo v British Columbiji, se smejo prosto gibati, samo iz dežele ne smejo. Če bi liotel kateri izmed tukajšnjih Slovencev pisati v domovino, naj pošlje pismo kakemu svojemu prijatelju v Združene države, z naročilom, da naj ga odpošlje naprej v stari kraj. Iz stare domovine se tudi ne more dobiti sem nobenega priporočenega pisma, dočim se vsa priporočena pisma iz Združenih držav dostavijo. Prosim ostale slovenske in hrvaške liste, da bi ponatisnili ta dopis. — Matija Ivan-kovič.
Vilko Vogrin.
Novela. — Spisal dr. Stojan.
(Nadaljevanje.)
V istem trenotku pa še jamejo vstaši hujše streljati iz gozda na avstrijske vojake, hoteč jih tako zadrževati, da bi ne mogli ranjencem in bolnikom v bolnišnici na pomoč. A v tem so se varali. Zakaj polovica nočne straže je še bila ostala na svojem mestu v rezervi. In z njo se napoti Vogrin, zaeuvši napadni krik, k bolnišnici in tu se vname hud boj.
Nekaj vstašev je že bilo hipoma prve stražnike v bolnišnici posekalo ter si priborilo vhod do ranjenih vojakov. Luči po sobah in hodnikih se ugasnejo. Strašna tema nastane v hiši. Tu nisi "mogel razločiti avstrijskega vojaka od vstaša. Kričanje in kletev, streljanje in rožljanje se je razlegalo od vseh strani.
A y teh trenotkih se ohrabri tudi Vogrin. Vzemši v roko nočno svetilnico, zapove svojim, naj mu slede. Duč v levici, v desnici pa sabljo vihteč, koraka naš rojak na čelu svoje straže v bolnišnico.
Tu pa se je zdaj jelo brez milosti klati in mesariti. Iz ene sobe v drugo je gonila naša straža vstače, deloma jih s kopiti pobijala na tla, deloma pa prebadala z bajoneti. Ali nekaj vstašev se je pa vendar bilo le se rešilo. Naj več jih je seveda skozi okna poskakalo iz hiše, a nekaj ae jih je tudi po sobah v kotih in pod •posteljami potuhnilo, meneč, da
^^^^l^DE^^RA, 1914.
.»I
risu na pomoč. V prvih sobah so našli mnogo ranjenih in ubitih Turkov. Marsikaterega so pa tudi še celo zdravega izvlekli iz temnega kota ali izpod nizke postelje na dan.
Zadnja soba v prvem nadstropju je bila za častnike. Baš skozi to sobo je več vstašev uteklo. Poskakali so bili skozi okna na tla. Ta beg in nočni nemir pa je bil bolnike hudo prestrašil. In nekateri izmed manj ranjenih so se celo sami poskrili pod posteljami. Stoprav ko se prikaže častnik Vogrin 11a čelu svoje straže z lučjo v roki, naznanjajoč, da je vsa nevarnost pri kraju, izlezejo zopet ven iz svojega skrivališča.
Le eden izmed njih tam v skrajnem kotu si ni upal na svetlo. To je bil nadporočnik — baron Ben-da. Čul je znan glas ter spoznal po govoru svojega sovražnika — Vogrina. Srce se mu je treslo samega strahu in sramote. Rajši bi bil videl, da ga prebode Turek, nego da bi moral zdaj izpod postelje Vogrinu. svojemu rešitelju, pred oči.
Ali takoj zapazi neki stražnik, da kuči Človek tam v kotu pod posteljo. In vojak zakriči: "Tu je še en vstaš!"' ter udari s kopitom svoje puške po njem.
Vsi se zavzamejo nad tako turško predrznostjo ter obkolijo postelj. v veliki razburjenosti žuga-je s smrtno vstašu. Ali ko se pa ta le ne izkobaea izpod postelje, pa še zaukaže Vogrin: "Pojdi ven, ako si Turek vstaš, sicer te takoj s sabljo posekam!'
Jecljaje in zamolklo odgovori sedaj možki glas, da ni ondi vsta-ša. Ali predno more Benda, ves omamljen po hudem udarcu, povedati stan in svoje ime, izvlečejo ga šiloma stražniki izpod postelje ter ga pehajo močno drže pred poveljnika.
Z očmi uprtimi v tla, mršavih las in bledega lica je stal zdaj baron Benda — pred Vogrinom! Da pa se zadnji prepriča, ali je to res vstaš ali ne, privzdigne brlečo svetilnico in mu posveti v obraz. A kakor da bi mrivec nenadoma stopil človeku, pred oči, tako se zganeta v enem in istem trenotku oba, Benda in Vogrin. Kakor obsojenec na smrt, stal je baron pred svojim rešiteljem Vogrinom, gledajoč nepremično v tla.
Vogrinu se pretrese duša pri tem pogledu. Vse storjeno gorje in krivice stopijo mu v tem liipu hujše kakor kdajkoli pred oči Srd in sovraštvo vzkipi nanovo v njegovem srcu. In v tej razburjenosti in brezzavesti bi bil on svojega sovražnika kakor Turka vstaša z bridko sabljo prebodel, ko bi ne bila misel na Olgo zadr-žavala in krotila maščevalne stra sti in togote njegove.
Vsa straža je bila svojega častnika in pred njim stoječega navideznega vstaša obstopila. Ni-kdo od njih ga ne pozna. A ker tudi sam ničesa ne govori, mislili so že vsi, da je ta potuknjeni vstaš, vrgši orožje skozi okno, sle-kel svojo vrhovno obleko, češ, da se tako najlažje utaji in reši na gle smrti. Poželjivo in razkačeno gledajo vojaki na svoj plen, hoteč ga prebosti v svoji togoti, kar za doni močni glas Vogrinov: "Pustite ga! On ni vstaš, on je___
Pri teh besedah pa ga še Vogrin enkrat s strupenim pogledom premeri od nog do glave, in ne izgovorivši besediee več, pusti ga sredi temne sobe stoječega. A s stražniki pa gre ven 11a prosto in tu si ohladi pod miliin nebom dušo in srce.
Po Vogrinovem odhodu se baron stoprav malo zave. Vse mu je bilo kakor.v sanjah. Taval je potem v temi po sobi. V nezavesti pa se naposled vleže tja v kot na gola tla. Stražnik, ki ga je bil zagledal pod posteljo, zadel ga je bil tako močno s kopitom v glavo, da je videl Benda v trenotku sto solne pred seboj, a hipoma se m« je zopet vse stemnilo pred očmi. Le Vogrinov glas mu je donel na ušesa, le njega je poznal. In se dolgo potem, ko je že bila straža odšla, zdelo se mu je še vedno, da stoji Vogrin z dušo in s telom pred njim, v desnici sabljo vihteč. Sanjal pa je v svoji nezavestni dremoti, da ga hočejo nočne straže kakor vstaša ugrabiti in umoriti, a le Vogrinov glas: "Pustite ga, on ni vstaš..." reši ga smrti.
Tako je bledel in sanjal baron Benda, dokler ga niso, ko je jelo daniti, vzdignili strežaji v postelj. A ko se je potem do dobra zavedel, zve šele od njih, kaj se je bilo pravzaprav ponoči dogodilo. Na-
uidejo tako smrtL Temu pa je bilo drugače. Zakaj Vogrin je vse to poklice svojega slugo Jan osa, ---------- J-----a njega ni bilo od nikoder več
grin s svojim oddelkom na po-, moč. Za Janata ni bilo več rešitve. Ljuti Turek mu je bil svoj ostri handžar porinil v prsi in ta je tudi obtišal v njih, ko so pregnali napadalce nasi vojaki. Umirajoč je videl Janoš stražo korakati mimo sebe in njej na čelu je spoznal znano obličje — Milka Vogrina.
Stoprav zdaj se je nadporočnik Benda prepričal, da ni to noč sanjal kakor drugikrat, temveč da je vse le gola, a žalostna resnica. A med rešenimi bolniki se je takoj drugo jutro razlegalo od ust do ust. da jih je to noč le Vogrin, poročnik pri 8. pešpolku, otel smrti s svojim pogumom in veliko hrabrostjo.
Osebna svoboda.
Louis N. Hammerling.
XXIII.
Pod naslovom 'A Health Hint je izš< 1 v septemberski številki "American Journal ot" Publie Health" članek, v katerem se glasi: "Nekateri sarkastični časnikarji so nasvetovali, naj bi ar-madni zbor po završeni sanitaci-ji Vem Cruza in drugih tropič nili mest posvetil svojo pozornost nekaterim ameriškim mestom, ki krvavo potrebujejo tako sanita-c-ijo.
Enako sarkastičen odgovor 11a to vprašanje se je glasil, da se je moglo doseči to, kar se je doseglo na Cubi, Portoricu. Filipinih in zadnje čase v Mehiki, edi-nole z uporabo despotične moči in da bi uporaba iste moči v kakem ameriškem mestu omejevala pravice hišnih posestnikov, pometačev in številnih drugih/'
Samoposebi umevno je, da študij higijene ni v zvezi s študijem politične znanosti in pisatelj go-riomenjenega članka kaže. tla ima zelo površne pojme glede osebne prostosti in principijev. ki naj bi vladali razmerje med ljudmi. Taka površnost pa je žal i bog splošno razširjena. Oni. ki se posvetijo strokovnim vedam, kot je na-primer higijena. so navadno preveč zaverovani v važnost in pomembnost stvari, s katero se pečajo.
Nikdar ni hvaležna naloga najti napake pri ljudeh, ki pošteno in resno delujejo za to, kar je po njihovem ninenjn javni blagor. V zadnjih 50 letih so storili zastopniki javnega zdravstva toliko za javni blagor, da je za človeka zelo težko oporekati jim kaki zadevi. Ni pa mogoče zanikati, da so bili večkrat žrtve prevelike skrbnosti in nestrpnosti, ki je značilna za entuziaste in reformatorje. Ničesar nočemo reči razven to, da študij higijene še ne usposoblja človeka,.da bi stav-Ijal predloge glede javnih zadev in naj se tičejo tudi javnega zdravstva. Vse javne zadeve družbe so zgrajene na kompromisu med različnimi težnjami in interesi in idealne zahteve higijene je treba bistveno omejiti iu iz-premeniti, da postanejo praktično uprabne in sprejemljive glede drugih interesov družbe.
Ako bi bilo takih žrtev, da se uvede higijeničn^ razmere kot se jih navaja v članku, nastane vprašanje, ako so izboljšave vredne cene. Med osebno svobodo, ki bi bila izgubljena pri izvrševanju despotične oblasti in pridobitvijo na zdravju, bi si jih mnogo izbralo prvo.
Higijeniki naj malo globlje študirajo druga vprašanja, zvezana s tem in spoznali bodo, da se da izvesti higijenične odredbe, ako so res potrebne, ne da bi se žrtvovalo osebno svobodo. Predvsem pa naj prenehajo eksperimentirati z javnostjo. Zahtevajo naj le to, kar je upravičeno vsled dejstev. Preveliko stvari zahtevajo higijeniki. ki bazirajo le na površnih informacijah in teorijah, brez vsake stvarne podlage. Kadar se je kako stvar definitiv-no dokazalo kot naprimer stavljenje koz zoper črne koze. je bilo vedno lahko dobiti dovoljenje naroda ali njega zastopnikov, da se uvede potrebne varnostne odredbe. Vedno pa je treba imeti v mislih, da je oredmet dela za javno zdravstvo zdravstvo samo, ne pa osebna higijena. Kadar je osebno' vedenje takega značaja, da ogroža mir, zdravje ali varnost drugih, takrat se je prekoračilo meje .osebne svobode in treba je omevanja.
treba opustiti vsak dvom v korist prostosti. Drugič se ne sme ničesar zapoČeti zoper osebno stobodo, dokler se ne dokaže, da je korak primeren in moralno o-pravičljiv.
Bojna molitev.
Gospod, ne glej na svilo in baržun ničemurnih otrok, ki ni še plačan njih račun s poslednjim novcem ne pred Teboj, ne pred trgovcem.
Gospod, poglej sirote zgolj, oblečene na pol, vse prebledele kakor zid, ko mraz in stid pretresa jim kosti; Gospod, v sirote se ozri!
Gospod, ne čuj ovinjenih glasov in divje pesmi omamljenih duhov, ki so jim grla za Tvojo čast se poza pri a.
Poslušaj zvon: po mrtvih plaka vrh domov; poslušaj izdih prežalostnih vdov in mater nevtolaženih; Gospod, poslušaj jok objokani!i otrok!
Gospod, ne štej, ne štej števila tistih, ki v trumah tisočlistih prše od životvornih vej, beže od debla ; da žive še bo smrt zngrebla.
Stopinje onih št»-j.
ki v mučeniškem venen,
kot jelen po studencu,
po Tebi hrepene.
Pod križem krvave:
Stopili so na Tvojo bridko pot —
Stopinje teh preštej. Gospod!
Novi dvekronski bankovci.
Avstro-ogrska banka izda mesto dosedanjih nove dvekronske bankovce, ki bodo večji, z lepšim tiskom in lepšo risbo ter mnogo skrbnejše izdelani. Tudi papir bo mnogo trpežnejši in bo s tem odpravljena hiba starih bankovcev, ki so trpeli vsled slabega papirja zelo kratek čas.
New Haven železnica "varčuje".
Boston, Mass., 14. decembra. New llaven železnica je zaprla danes zjutraj vse svoje delavnice, v katerih se je dosedaj izvrševalo popravila in sicer v Rox-bury. Readville, Valley Fall, East Hartford in New Haven.
Železnica izjavlja, da se je zgodilo to radi varčevanja. Delavnice bodo zaprte do 4. januarja p. 1. Po tem času se ho zopet pričelo 7. obrat ovanjem v polnem obsegu. Samo v Readville izgubilo vsled te odločbe 2500 dela v. cev zaslužek.
Državne tvornica za streljivo.
Washington, D. C., 14. dec. — Mornariški tajnik Daniels je priporočil danes hišnemu mornariškemu odseku, naj napoti kongres. d {J bi dovolil $500,000 s katero svoto naj bi se zgradilo vladno tvornieo za streljivo. Pov-darjal je, da bi mogla le vladna posest takih naprav preprečiti plačevanje pretiranih cen in to posebno vsled tega, ker se vladi dosedaj še ni posrečilo dobiti konkurenčnih ponudb. To stališče napram vladnim naročilom je spravil Daniels z zvezo z dejstvom, da so ameriške municij-ske tovarne sedaj preobložene z naročili za zaveznike. Projektili veljajo sedaj $420 pro komad, a so*vili preje veliko cenejši.
Bivši vaški učitelj častnik generalnega štaba.
Na severnem bojišču j«, zel > odlikoval in j«- bil zato odlikovan stotnik generalnega štaba Anton Kaiuz. Kot sin ubogih starš«-v. o-<V j* bil mizar. j>■ vstopil kot 14 letni deček v deželno UČiteijišče j v Dnnajskem Novem mestu, ko j je dokončal vaško ljudsko šolo. i Po dokončanem učiteljišču je j >inžil G b-T kot učitelj na deželi, a šolo je nato ohe-,11 na klin. ua-; ravil je. inteligei.tuo skušnjo kot prvi in j- vstopil v armado, kjer je kmalu ]»ostal častnik in je prejšnji kmečki fant postal eelo častnik generalnega štaba, kar morejo postati le najbrihtnejše glave meri našimi častniki.
Srečen človek.
"M»ni v.,. <#odi naravnost izb orno. milost!jiva gospa. Stanujem v razkošni vili. imam lepo in pridno ženo, dvoj»* srčkanih otrok in k temu najidealnejšo taščo — v A meri k i."
.Rekord vojaškega zdravnika.
Francoski vojaški zdravnik dr. Doyen, eden izmed najznamenitejših francoskih kirurgov je izvedel v 36 urah 130 kompliciranih operacij v nekem vojaškem lazaretu. Dr. Deer j«* baje izumil, tudi novo metoda za zdravljenje otrpljenja vsled ran (tetanus), tako cla je sedaj mogoče izlečiti skoraj 80 odstotkov na temu o-bolelih vojakov, med tem ko jih sicer na tej bolezni ravno toliko umre.
IZJAVA.
Podpisani izjavlja, da ni podpisal spisa, ki je bil priobčen v vašem listu pod naslovom "V odgovor Mr. I. B."
Chicago, 111.
Joe Sajovic, 1434 Grovefield Ave.

Dr. Josip V. Grahek.
te EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA.
Zdravim vae bolezni moške, ženske in otročje. •41 E«t Dili* St.. [All.fheny] N. S. Pittobug. P«.
Mmw>I "Hctala PavBnsa - K»r iter. Lit S In 4 vozijo raaemo mote dlM '
TISKARNA
"GLAS NARODA'*
iiTrinje vsakovrstne tiskovine po nizkih
hvrfaqe prwodtjr
Onljsko
ctiUM.
V«a aarofilapoiliiteB*?
Slovemc Publishing Company, XL Corfu* Street, Hev fr&JMt,
Priznamo, da je kaj takega težko določiti. Pa naj j<» mogoče kežal je mrtev t prvi sobi. Ondi j izvesti idelale higijenike v ali ne,
sobe sam prereka val, da mn nobe den vstaš ne ostane potnhnjen pod streho, » medtem sem jas'so fm bili a stražniki vred pose- J vedno je treba imeti v mislih dva straža hišne vhode, priisdši tova- kali vstali, predam je dosti Vo- slavna p*ii»itija. V prvi vrsti je
— . if- -«*.«- '•
; 4 «if 'vir.-
tHiAS NABODA. -16. "DEOEMBBŽ, 191t

Jogisloianski

s
Katil. Jednita
si
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57 Brad dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar-
berton, O.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE. Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. 1VEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER &PEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kans. JOHN VOGRICH, dll 6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 6413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KRŽ1SNIK, Box 133, Burdine, Pa. '
porotniki:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR. 308—6th St., Rock Springs, "Wyo. GREGOR PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
pomožni odbor:
JOŽEF MERTEL, od društva stv. 1., Ely, Minn. ALOIS CHAMPA, od društva stv., 2., Ely, Minn. JOHN KOVACH, od društva etv. 114., Ely, Minn.
Vsi dopisi tikajoči se uradnik zadev kakor tudi denarne pofi •jatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritolbe p« na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani Uanov De nsbod« oeiralo.
DrUtveno glasilo t -GLAf NABOCX».
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
Štajersko.
Padel na bcjišču. Iz Slovenske
Bistrice poročajo: Dne 10. nov. je padel na severnem bojišču poročnik v rezervi, tukajšnji notarski koncipijent dr. Hugo Wolleritsch. Krogi« |»u je zadela v trebuh in je ranjenec Se isti dan izdihnil svojo dušo.
Umrl za dobljenimi ranami. Iz
Nove Cerkve pri Celju poročajo: Umrl je v budimpeštanski bolnišnici tukajšnji posestnik Anton jšpes. Ranjen je bil na bojišču. Zapušča ženo in malega sinčka. Rajni je bil zaveden Slovenec. Pokopali so ga na dan Vseh svetnikov v Budimpešti.
V ruskem vjetništvu. Anton Rutnik, doma iz Sv. Knnigunde lia Pohorju, je pisal dne 23. okt. svoji ženi sledeče pismo: Predragi domači! Bodite mi vsi skupaj, a posebno pa Ti, ljuba žena. prav prisrčno pozdravljeni v dragi domovini. Jaz sem daleč v tujini, in sicer ležim v bolnišnici in tudi kot vjetnik med mnogimi tovariši. Godi se nam tukaj še ne preslabo, a boljše bi bilo v domači bolnišnici. Ranjen sern bil na bojišču že dne 28. avgusta in tedaj so me pobrali ruski vojaki in me spravili v boluišnieo. Sedaj sem globoko v ruski deželi v mestu Rezan. Ranjen sem na desni nogi. Kako se imate doma? Kje je pa moj brat? Ali je mogoče kdo že iz domače vasi prišel v domačo, to je v celjsko bolnišnico? Srečen bi bil i jaz, ako bi ležal v domači f^želi. Vsoda me je spraVila daleč od doma. Upam, da se vidimo, a seveda potem, ko bodo sklenili mir; potem se vrnemo vjetniki zopet med domačine. S prisrčnim n Vaš Anton.
dr
Z bojišča. Jakob Čater, doma iz Polzele, pri domobranskem peš-polku št. 26, oddelek strojnih puek, piše iz Galicije svojim domačim : Tukaj imamo zelo mrzlo vreme, ali zato sem še, hvala Bogu zdrav, čeravno mi je že tri konje ubilo, vendar meni se ni zgodilo nič zalega, imam pač posebno srečo in ta mi da korajžo. Tu sva skupaj s tovarišem Leskoše-kom, tudi iz Polzele, in veselo kadiva cigarete, katere ste mi po-alali. Torej ne bodite preveč v skrbeh radi mene.
B*>nj*xici. Vsak dan pripeljejo v Maribor več ranjencev. V samostanu oo. frančiškanov je sedaj nastanjenih 28 ranjene« v, med katerimi pa ni nobenega Slovenes (ker »iovenske ranjence navadno pošiljajo v druge dežele, kakor: na Ogrsko, Moravsko. Če-£ko in na Dunaj).
Zidje menda delajo v vojni dobre kupčije. Iz Galicije poročajo atajeraki slovenski vojaki, da £id-
je prodajajo vojakom kos "kruha po 2 kroni, ravno tako steklenico najslabšega vina. Iz komi&nega tobaka, ki ga dobe od vojakov,
delajo cigarete in jih prodajajo po 20 vinarjev. — Na Slovenskem in Hrvaškem pa za te -reveže nabirajo podporo.
V vojnem času. Iz Teharjev poročajo: Kako je pri nas v času vojne? Imamo nekaj družin, beguncev iz Galicije, v Storah. Naši čitalnica v kaplaniji je postala cisto pravilna "kosamaKakih 30 vojakov prebiva v njej. V Telia r jih imamo namreč nastanjenih blizu 500 vojakov, ki se večinoma vežbajo, in nekaj maroderjev. Tudi pred vojno je bil celi eden bataljon 87. pešpolka pri nas. Za vojno srečo smo romali na Svetino.
Dve sestri zaporedoma umrli.
Od Sv. Tlja pri Velenju poročajo: Dne 8. novembra je umrla Geno-vefa Sredenšek, podomače Jelenova ; bila je 10. nov. pokopana. Se tisti večer ji je sledila v smrti njena sestra Ana.
Umrl je na Kamenščaku pri Ljutomeru Roman Nemec. Pokojnik je bil svoje dni uradnik pri okrajnem glavarstvu kot revi-dent v šolskih zadevah. L. 1866 se jt« udeležil tudi avstrijsko-pru-ske vojne, kjer je dobil hrabrost-no svetinjo.
Umrl je 13. novembra v graški novi splošni bolnišnici Daniel Ma-dile, stavbenik in posestnik v Rogaški Slatini. Truplo so prepeljali v Rogaška Slatino, kjer so je položili k večnemu počitku.
Požar. Sv. Jurij ob Sčavnici. Pred kratkim je zgorelo poslopje Jožefa Lapi v Rožičkem vrhu. Požar mu je naredil veliko škodo.
Vino. Iz Sromlja poročajo: Ob letošnji trgatvi smo dobili prav rzvrstno kapljico, tem bolj, ker je dosti vinogradnikov s trgatvijo dolgo počakalo. Res je bila letos enkrat tu toča, a je obiskala samo manjši del vinogradov. Vinski kupci bodo tudi s ceno zadovoljni.
Blagoslovljen je križa. Iz Hoč
poročajo: Dne 8. novembra je bil blagoslovljen križ, ki ga je dal postaviti Anton Vernik, župan in vrl našinec. Najlepši je njegov križ v celi fari, ponos Spod. Hoč, dika in čast za celo župnijo. Ob tej priložnosti je darovala Marija Frangež iz Rogoze 10 kron za avstrijski Rdeči križ.
Prasičjereja v bližnji prihodnosti. Iz Maribora pišejo: Danes nimajo pri nas praseta nobene prave cene. Blaga je veliko, kupcev pa malo. Vsak skuša prodati, kar je godnega za prodajo, ker se vsak boji, da ne bo izhajal s pridelano krmo. Sicer je pa kupčija s praseti sama na sebi taka, da mora v prodaj, kar je odstavljenega. Vsak se boji, da mu gre sicer preveč krme v izgubo. Ali razmere se bodo v tem ozira iz-preinenile in mlada praseta bodo imela še visoko cono. Pomisliti moramo, da-v-krajify kjer se bye
vojna, ni sedaj nobene prave reje in da bo po teh-le krajih močno manjkalo praset in svinj, ko poneha vojna. V Galiciji je reja svinj močno razvita, ki je morala pa sedaj po prizadetih krajih čisto prenehati. Po vseh teh krajih bo treba z rejo nanovo pričeti. Pa tudi po mestu se bo v teku vojne potrebovalo še dosti svinjskega mesa. Vse to nas mora po naših krajih navdajati z najboljšimi nadami za bližnjo bodočnost in nas mora odvračati od tega, da bi prodajali praseta za slepo eeno. Kdor ima dosti krme, naj redi praseta naprej, ker jih bo pozneje, kot je upati, lahko prodal za pošteno eeno. Pride Čas, ko se bo po mladih in starejših prašičih močno povpraševalo, posebno po krajih, koder se je sedaj vsled vojne ustavilo vse gospodarsko življenje.
Duhovniške vesti. Župnijo Žalec v Savinjski dolini je dobil Anton Veternik, župnik na Dolu; župnijo Sv. Jurij ob Sčavnici Fr. Stuhec, kaplan pri Kapeli; župnijo Sv. Bolfenk v Slov. goricah Ferdinand Pšunder. vikar v Ptuju. — Josip Toplak, korni vikar stolno župnije v Mariboru, je imenovan za vikarja mestne župnije v Ptuju; na njegovo mesto v Maribor pride Alojzij Rozman, kaplan v L j ut omeni.
PRIMORSKO.
Novo pristanišče ob Jadranskem morju. V Tržiču (Monfal-cone) se je pred nekaj dnevi vršil komisijonelni ogled, ali bi ka-znlo tam napraviti novo pristani šče. Dognalo se je, da je prostor za novo pristanišče zelo ugoden. Ali bo nova luka namenjena za trgovske ali vojne ladije, poročilo ne pove.
Ranjeni in oboleli vojaki. Te dni so ti osli v goriško bolnišnico Rdečega križa sledeči ranjeni in oboleli vojaki: Bončina Fran, sa-per iz Idrije. — Mauer Anton, lov. bat. 20. iz Lizniee na Češkem.
—	Pin Jakob. 27. polk. iz Staran-zana. — Rožič Ivan, 27. dotnobr. polk, iz Kobarida. — Gorkič Ale-ksanker. želez, stražnik, iz Oreho-velj. — Merznik Fran, žel. stražnik, iz Postojne. — Brešan Edvard, črnovojnik, 27. bat., iz Gorice. — Volk Josip, domobr. polk 27., iz Lokev. — Perca Angelj, črnovojnik. — Baldassi Dominik, orožnik. — Stelzl Josip, črnovojnik. — Tozon Anton, želez, stražnik. — Naszomvn Lazar, 29. polk.
—	Novakov Ivan, delavski oddelek. — Gruden Karel, žel. stražnik. — Trevisan Valentin, črnovojnik. — Škarabot Fran, želez, stražnik. — Delponte Marcel, črnovojnik. — Stabon Angel, 97. polk. — Fabris Ermin, črnovojnik. — Komavli Josip, 97. polk.
—	Tomasini Pavel, 98. polk. — Krašovec Miha, 8. artil. polk. — Scarel Rudolf, črnovojnik. — Perigoj Bernard, črnovojnik. — Ferfolja Anton in Visintin Rudolf, obmejna stražnika. — Ferfolja Andrej, iz Opatjegasela, obmejni stražnik. — Massner Ferdinand, iz Maribora, črnovojnik.
—	Stampel Peter, iz Št ever j ana, 97. polk. — Prešeren Valdemar, iz Gradišča, obmejni stražnik. — Maraž Alojzij, iz Števerjana. — Fatur Andrej, iz Postojne, želez, stražnik. — Velušček Anton, iz Ločnika, 27. polk. — Primk Fr., iz Divače, želez, stražnik. — Škarabot Fran, iz Šempasa, 20. lovski bat. — Kokelj Ivan, iz Rupe. — Schweiger Fran, iz Gorice, c. lžV. praporščak 97. polka. — Močnik Rudolf, iz Gorice, c. kr. praporščak 47. polka. — Perin Fran, iz Gorice, 97. polk. — Furlan Kgi-dij, iz Vilevičentine, 20. lov. bat.
Frandolič Fran, iz Rubij. — Pelikan Benedikt, ie Mirna, obmejna straža. — Orzan Anton, iz Ločnika, 27. polk. — Kamucher Josip, iz Donatov pri Ptuju, črnovojnik. — Cejan Avgust, iz Vrtojbe, 97. polk. — Zorzenon Dominik, iz Krmina, 97. polk. — Jo-vanič Ivan, iz Kikinde, 20. polk.
—	Sturm Dominik, žel. stražnik.
Medvršček Fran, 27. polk. ■ Buzzin Herman, 27. polk. —• Aisa Angel, 20. lov. bat. — Skert Ivan, 97. polk.	^
V	Ljubljani ležijo sledeči ranjeni Primorci: Blažič Jos., Kož-bana; Ceuron Ignac, Rihemberk; Čotar Fran, Dornberg; Kavs Andrej, Koritnica; Mlekuš Andrej, Trenta; Skubin Anton, Krmin; Verč Ivan, Šmarje; Žerjal Josip Brje; Barič Alojzij, Krajna vas pri Dutovljah.
V	Trstu se nahajaj« sledeči domačini ranjeni: LegLša Fran, iz Vižovelj; Šuligoj Fran, iz Čepo-vana; Mrakič Karel in Kravanja Matevž, iz Bovca.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
J. Č., Youngstown, O. — Opij je posušeno mleko nezrelih glavic maka. Okus ima ostro grenak in pekoč ter ga je mogoče raztopiti v vodi ali alkoholu. Je zelo strupen. Poleg sn ole in sladkorja vsebuje morfin ter je uspešno zdravilno sredstvo. Opij se rabi kot opojno in omamilno sredstvo na Kitajskem ter tudi v Angliji in Severni Ameriki. Kadilec opija potegne v pljuča dim tlečega opija ter pade nato v globoko spanje, tekom kojega ima najčudovitejše sanje, v katerih se mu izpolnijo vse -lelje, katere je kedaj imel. Ko se enkrat prebudi, ima hnde-ga "mačka'*. Opij je škodljiv, ker razdira živčni sistem ter kadilec tekom par let popolnoma telesno propade ali pa zapade blaznosti. Opij se tudi žveči, kar je veliko manj škodljivo kot pa kajenje.
P. Z., Wyano, Pa. — Praporščak je toliko kot nemški 4*Fiihn-rieli"'. Preje se ga je nazvalo v avstrijski armadi "Kadett-Offi-zierstellvertreter" ter je prva šarža za poročnikom.
Moratorij je stanje", katerega proglasi vlada ob gotovih prilikah in tekom kojega so za gotovi čas ustavljene plačilne obveznosti dolžnika.
Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
za leto lOIS
Sedaj smo začeli razpošiljati naš Koledar za leto 1915 onim, ki so nam že poslali naročnino. — Letošnji koledar je izvanredno zanimiv ter vsebuje med drugim številnim čtivom tudi znamenito razpravo n^elni ka tajne službe Združenih držav, Williama J. Flynna: "ČRNA ROKA IN NJE DELOVANJE", v kateri popisuje pisatelj resnično zgodbo, kako je s svojimi pomočniki zasledoval in koneeno u-gonobil zločinsko družbo, ki živi od izsiljevanj, ponarejanj in za-vratnih umorov. Ze sama ta povest je vredna male svote. Poleg tega je se nebroj drugega zanimivega, poučnega in zabavnega čtiva. Prepričani smo, da bo letošnji Koledar izvanredno ugajal našim čitateljem. Cena: 30c.
Ker je vsled uvedbe paketne pošte poštnina za Koledar različna, veljajo za posamezne države sledeče cen'
Koledar ita_j 30 centov s poštnino vred za sledeče države:
Connecticut, Rhode Island, Delaware, District of Columbia, Maryland, Massachusetts, New Jersey, New York, New Hampshire, Ohio, Pennsylvania, Vermont. Koledar stane 35 centov s podtalno vred za sledeče države: Alabama, Maine, Florida, Georgia, Arkansas, Illinois, Indiana, Louisiana, Iowa, Oklahoma, Kentucky, Kansas, Michigan, Minnesota, Mississippi, Montana, North Dakota, South Dakota, North Carolina, South Carolina, Nebraska, Tennessee, Virginia, West Virginia, Wisconsin.
Za že bolj oddaljene države stane Koledar 40 centov s poštnino vred. — Te države so:
California, Washington, Ore-
— Rusjan Anton, 97. polk. — gon, Nevada, Arizona, Colorado,
Tomšič Dominik, 97. polk. — Žbo-gar Ferdinand, kolesar. — Mar-telane Milan, 27. polk. — Pavle-tič Peter, 27. polk. — Brešan Leopold, 27. polk. — Ladič Ignac, 27. polk. — Mahnič Ivan, 8. art. polk.
—	Papež Fran, 97. polk. — »Kogoj Ivan, obmejni stražnik. '— Clemente Rihard, 97. polk. — Bric Josip, žel. stražnik. — Štrukelj Ivan, 8. ari. polk. — Jankole Friderik, kolesar. — Marušič Fr., voznik. — Florenia Karel, 7. lov. bat. — Donda Valentin, kolesar.
—	Vinei Filip, kolesar. — Baear Ivan, 97. polk. — Faninger Bruno, 27. polk. — Ponton Matija, 8. art. polk. — Kavčič Anton, 27. polk. — Mavric Fran, 27. polk. —
New Mexico, Wyoming, Utah » Idaho.
V naši podružnic! Frank 8a-kser, 6104 St Clair Ave., Cleveland, O., pri L. Bajantu v JBarber-tonu, O, in pri Frank Lebenu v Forest City, Pa, pri Charlesu Zgoncu in pri Jakoba Petricha v Chiiholm, Minn., pri Cbas. Kar-liugerju, 3948 St. Clair Avenue,
Cleveland, O., pri Antonu Kikelj, 1116 Franklin Ave, Young stew ii, 0, se prodaja naš Koledar po SO centov.
Kdor naroči Koledar, ssj se
NaroČite fa prit SLO WOO lUSUIIUtt OO.
Točk OUj.
SLOVENSKA VDOVA
želi dobiti službo za gospodinjo. M. J., 148*4, Wheeling, W. Va.
Kje je moj bratranec ALOJZIJ MEŽNAR? Doma je iz Dolšeka pri Kamniku na Gorenjskem. V Ameriki biva kake dve leti. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi, ker poročati mu imam vee važnih stvari. — Frank Mežnar, P. O. Box 41, Aurora. Minn.
(16-18—12)
Kje je MIHA PODJED? Pred dvema mesecema je iSil pri meni in sedaj ne vem, kje se nahaja. Jaz imam za njega pismo iz stare domovine. Prosim, da se javi. — Luka Strojan. Box 92, Valley, Stevens Co., Wash.
OPOMIN.
Tem potom opominjam vse one. ki mi kaj dolgujejo, da mi v kratkem povrnejo, če ne, bom vse obelodanil v listu.
Anton Št o vanja. P. O. Box 65, Pickens, W. Va.
NAZNANILO.
Članom društva sv. Alojzija št. 31 J. S. K. J. v Braddock, Pa., in okolici, naznanjam, da se vrši dne 20. decembra glavno zborovanje in volitev odbora za bodoče leto. Ker imamo takrat rešiti še več drugih važnih točk, pros m vse sobrate, da se v polnem številu udeleže. Obenem pa tudi prosim vse člane in članice, da do takrat poravnajo svoj dolg, ker inace kaj lahko pridejo slabe posledice.
Torej na svidenje 20. det?.!
Z bratskim pozdravom P. O. Box 7$. Braddock, Pa.
(16-18—12)
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Clevelan-du in v državi Ohio naznanjamo, da jih bo obiskal naš potnik Mr. OTTO PEZDIR,
kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda7' in iz-davati pravoveljavna potrdila in ga rojakom toplo priporočamo. S spoštovanjem
Upravništvo Glas Naroda.
Kadar Je kako drnltvo namenjeno kupiti bandero, ustave, regalje godbene instrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, priveeke pntan itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene »cene vpi&šate. Cprafanj« Vn atam le Sc. pa ei bode te pri krenili dolarje.
Cenike, vec vrst pošiljam brezplačno. Pičite ponj.
IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa. Box 328.
i j POZOR!	POZOR!	POZOR!
™	Edino te vrste slovensko podjetje t Ameriki.
Moderna brusilnica in trgovina
v kateri imam na izbero najboljše šivalne stroje po najnižjih cenah.
Poleg tega imam največjo zalogo impor-tiranih, kakor tukajšnjih britev, škarij, nožev, strojev za rezanje las in vsakovrstno drugo brivno in rezalno pripravo.
NOYOI	NOVO!
"SVETOVNA VOJNA".
Popis pričetka sedanje vojne s 33 lepimi slikami in velikim zemljevidom Avstro-Ogrske.
Čisti dobiček te izdaj« se bode oddal ' 'Podpornemu društvu vdov in sirot" padlih slo venskih mož v sedanji vojni
Rojaki, pomagajte dobri stvari 1 Ceua zvezka 251. Naroča M pri:
V. J. KUBELKA, 538 W. 145. St., New York, N. T. (30-10—30-12)
VAŽNO NAZNANILO. ' Vsi potniki, kateri m aa-
*	meravali potovati v staro ' domovino ta teden ali na-
*	ateravajo potov* - t pri* ' hodnje, naj ostanejo na sva
*	jih mestih, ker so vse paro. ' brodue dražbe prekinile sa ' nedoločen Čas s prometom. ' Kadar se zopet rasmcre pre. ' drngačijo, bodimo pravo-' časno poročali na fcna na ' sta.
HARMON]
h
bo«* kakorteakoU vrete laMiJui ta
popravljam po ujntttfh eanah, a 4*k> trpetno ln sanealjlvo. V popravo aese-sljlvo Tealcdo polije, ker eem li nad II let tukaj v tem poalu ln eedal v evo-j«m lastnem damn. V popravek vaamoe kranjske kakor vse drug* harmonika tsr. raCnnam po dela k&kortno kdo ne-
JOHN WEN2EI,
1017 E. 62. St., Cleveland Ohio.
Nadalje brusim britve, škarje, nože in vse drugo rezaino orodje. Popravljam puške, samokrese in druge različne stvari. Popravila kakor postrežba točna in zanesljiva po najnižjih cenah. Se priporoča
Karol Bauzon
J j	Karol Bauzon	■ r I
J j S806St Clair Ave,	Cleveland, O. v]
d) <3> © a)
NAJBOLJŠA
® <*> <5J ©
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA
■Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Cena v platna vezani $1.00. Rojaki v Cleveland, 0. dobe isto v podružnici Fr. Sakser, 1604 St. Clair Ave., N. E.
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost je 21 pri 28 palcih.
Cena 15 centov.
Zadej jelnatančen popis koliko obsega kaka država, koliko'ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi
Novo stensko mapo cele Evrope.
Cena ji je $1.50.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide, posameznih držav, kakor naprimer od Rusije, Nemčije, Frakcije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite na:
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Ker 80» se poslednji čas poštne razmere izboljšale pošiljam zopet redno
denarje v staro domovino.
Pošiljat ne pridejo v sedanjem času tako brzo naslovniku ▼ roke, pač pa v teku 20 do 24 dni*
100 K je sedaj $20 s poštnino vred.
Brzojaviti nemorete sedaj ne v Avstrijo, niti na Nemško, naj-manje pa denarje poslati potom brzojava.

82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St Clair Ave., Cleveland, O.
J
J
GLAS NARODA, 16. DECEMBRA, 1914.
M M
Doli z orožjem!
ZGODBA ZIVLJSNJA.
Spisala Berta pL Snttner. — Za "Glas Naroda" priredil J. T.
mw w w w v v	w m w w m w w w w
a A A ^ A a i i > «
57
(Nadaljevanje).
Cesar Napoleon je rekel:
t ,
Prusija je preveč zahtevala in zato smo ji ugovarjali. Nas ugovor ni nič zalegel. Prezirali so ga. Nase ljudstvo je razburjeno in bojni klie odmeva od meje do meje. Ničesar drugega nam ne preostaje kot prepustiti našo usodo orožju. Orožje naj odloči, kdo ima prav in kdo ne. Mi se ne bojujemo proti Nemčiji, njena odvisnost zasluži vse spoštovanje. Naša najiskrenejša želja je, da bi narodi, ki tvorijo veliko Nemčijo, procvitali. Mi zahtevamo samo, da bo naša dežela varna pred vsemi napadi.
Kakšna lekeija. kako strašna lekcija je v teimi govoru! To-raj zaradi varnosti, zaradi miru, se bo začela Francija bojevati!
In kaj je posledica temu? Se vedno trajajoče sovraštvo. Ne. ne: z ogljem se ne more napraviti bele barve, z vojno ni mogoče ustanoviti miru.
Toda razmerje se je tie poslabšalo.
Iz zanesljivega vira mi je bilo znano, da je nameraval cesar začeti z demohilizaeijo. toda vojaška stranka je. imela preveč vpli va, toliko vpliva, da je morala odstopiti od svojih načrtov.
Ze iz vojne napovedi je razvidno, da je le pod pritiskom napravil ta korak. Tolažil se je, da bo zmagal, da bo potem vse dobro.
Zal, da je prišlo drugače.
•S kom sva toraj midva simp«atizirala ? Kdor zaničuje in sovraži vojno, ta ne more simpatizirati niti s to, niti z ono stranko. Edino dve misli, dve želji sva imela: — Da bi se že vsaj vojna ne začela, da bi bila kmalo končana!
Prepričana sem bila, da vojna ne bo dolgo trajala in da ne bo imela slabih posledic. Izvojevale se bodo mogoče dve. ali tri bitke, pa bo konee.
Zakaj naj se pravzaprav pobijajo? Popolnoma nobenega vzroka nimajo. To je le nekaka promenada, katero bodo napravili Francozi vsled svojega vitežtva, Nemci pa vsled svoje hrabrosti Parkrat se bodo počili, nato si pa prijateljsko stisnili roke.
Kako neumne so bile moje misli.
Rada bi odpotovala iz Pariza, ker nisva mola več poslušati za vojno navdušenega prebivalstva. Pa tudi pot proti vzhodu je bila zaprta. Nekoliko naju je zadrževalo zidanje najine hiše... kratkomalo. ostala sva.
V	druščino nisva hodila, ampak sva bila rajše sama.
Vse, kar je moglo je odšlo iz Pariza, oni, ki so pa ostali, niso sprejemali obiskov. S Friderikom sva se včasih sestala z nekate rimi pisatelji. Friderik jih je zelo rad poslušal, posebno če so razpravljali o vojni. V Parizu je bil mlad pisatelj, ki je pozneje po stal zelo slaven — Guv de Maupassant. Bil je čisto mojega mnenja, zato sem pa tudi vse zapisala, ker je govoril.
— Vojna — je rekel pri neki priliki — če le pomi slim na to besedo, se streseni. Zdi se mi, da govorimo o eopernicah. o inkviziciji o neki grozni protinaravni stvari. Vojna!!! Pobijati se!... Dušiti se. klati!!! V sedanji kulturni dobi, ko je znanost tako razvita, ko mislijo lju d je, da so v vseh ozirih najpopolnejši... sedaj v teh časih imamo eelo šole, v katerih se uči ubijati... Ubijati na veliko daljavo in ubiti kolikor mogoče veliko število ljudi.
Najbolj čudno je to, da narodi ne protestirajo proti temu, da se cela družba ne upre pii besedi vojna
Vsak, ki vlada, ne sme želeti vojne, kot ne sme želeti kapitan, da bi se ladija potopila. Ce kapitan izgubi ladijo in se slučajno sam reši, ga postavijo pred sodišče. Ce. mu sodišče dokaže, da je nastala nesreča vsled njegove malomarnosti, je oWutno kaznovan.
Zakaj ne postavijo vlade pred sodišče, ce napove vojno T Ako bi narodi to sprevideli, če bi se ne dali brez vzro ka pobiti, bi bile vojne enkrat za vselej končane.
Krneste Renan piše:
Nekaj strašnega je. če se pomisli, da je z enim udarcem uničeno vse. kar so napravili veleumi in učenjaki z velikim trudom v petdesetih letih. Prijateljstvo med narodi je končano, konec je skupnega dela, ki bi koristilo celemu človeštvu. Vojna ne umori samo ljudi ampak tudi ljubezen do pravice. Kako bo zastal napredek Evrope! V sto letih ne bomo mogli dozidati onega, kar bodo ljudje v enem dnevu podrli.
V	roke mi je slučajno prišlo pismo, katerega je pisal prve dni meseca julija Gustave Flaubert Georgu Sandu. Takole se glasi:
Toliko, da nisem obupal nad neumnostjo svojih rojakov Silno hudo mi je pri srcu, ko pomislim, da je med narodom še toliko barbarstva. Rajše bi umrl kot še nadalje gledal to navdušenje, katerega ni povzročila nobena ideja. Dobro, Francoz se hoče biti: 1. Ker misli, da so ga Prusi izzvali. 2. Ker je divjaštvo prirojena lastnost človeštva. 3. Ker ima vojna v sebi neki mistični element. Ali smo zopet dospeli do plemenskih bojev?... Bojim se, da je res tako... Strašne bitke, ki se sedaj obetajo se bodo bile brez vsakega najmanjšega vzroka. Ljudje se bijejo samo zato. da se bijejo. Koliko mostov bo razdejanih, koliko predorov? Vse to je trudapolno delo človeških rok, vse to bo uničeno. Gotovo ste slišali, da je neki gospod v poslanski zbornici predlagal, da naj se opleni Baden-sko... Moj Bog. kaj takega se ne more niti pri Beduinih zgoditi!
—	Ah! — sem vzkliknila, ko sem prebrala pismo do konca _
zakaj se nisem rodila petsto let pozneje! Takrat bo mogoče drugače.
—	Toliko časa pa vendar ne bo trajalo, da se bodo ljudje izpametovali — je pripomnil Friderik.
Takrat je napočila doba proklamacij in armadnih povelj.
Vedno ista melodija!... Ljudje so postajali vedno bolj navdušeni, Navduševali so se za zmage, omenjene v manifestih, kot da bi Francozi že premagali Nemce.
28. julija se je Napoleon III. v Metzu precej značilno izrazil. Tudi to sem zapisala, ker sera bila jezna na fraze.
Mi branimo svojo čast in domovino. Mi bomo zmagali, ker moramo zmagati. Za vojake, ki so se borili v Afriki, Kini, Mehiki, Krimu in Italiji, ni noben napor prevelik. He enkrat boste dokazali, kaj premore francoska armada, prepojena z ljubeznijo do domovine. Kamorkoli gremo, povsod najdemo sledove svojih očetov. Pokažimo, da smo njihovi vredni potomci. Od naših uspehov je odvisna usoda in civilizacija. Vojaki, storite svojo dolžnost! Gospod vojnih trum je z nami.	-L.
"Gospoda vojnih trum" seveda ne sme manjkati Nikdo niti ne pomisli, da so tudi poveljniki premaganih žet klicali tega Boga ni pomoč. Ali je kaj krajšega in
spomin na-
Manifest, ki ga je izdal 31. julija pruski kralj Viljem, se glasi.
Danes se bom podal k armadi in se žnjo vred boril za obstanek naših najvišjih idealov. Pri tej priliki tudi pomiloščam vse politične kaznjence. Moj narod ve, da mi nismo kalili miru, da mi nismo hoteli sovražnosti. Ker smo bili pa izzvani, smo sklenili zaupati v Boga in rešiti domovino pred sovražnikom. Bog je z nami! Silobran, sam silobran! To je edini način morjenja, ki se da opravičiti.
Zaraditega tudi kričita oba nasprotnika: — Jaz se branim. Sovražnik me hoče "napasti.
Ali ni to protislovje, kateremu ga ni para? Oba nasprotnika je pa prevladala še tretja sila: — želja do bojevanja. In proti tej sili bi se morali boriti vsi narodi...-	|m m
Razen omenjenih dveh manifestov sem zapisala v svoj zapisnik tudi neki pogovor, katerega sem naslovila z besedami:
Ali bi izbruhnila vojna, če bi se poročil Olliver z Meverbeerovo hčerko? Stvar je bila taka. Med najinimi pariškimi znanci se je nahajal tudi -pisatelj Aleksander Weil, ki mi je v tistem času nekaj zelo zanimivega povedal.
(Dalja prihodnjii.)
Rad bi zvedei za naslov rojaka MATIJA ŽFŽIK. Doma je iz Juršič pri Št. Petru na Notranjskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje biva, da mi pošlje njegov naslov, ali naj se pa sam javi. — Alois Zadel, ' Box 115, Grays Landing, Pa. (16-18—32)
Iščem svojega brata MIHAELA HORVAT. Pred 8 meseci je odšel iz Roslyn, Wash., in ne vem, kje se sedaj. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Frank Horvat, Box 34, Roslyn, Wash.
(16-17—12)
Izšla je
lična knjiga: "VOJSKA NA BALKANU".
Vsled vsestranske želje naroČili smo več iztisov te knjige in je sedaj cenj. rojakom na razpolago.
Knjiga " Vojska na Balkann" sestoji iz 13 posameznih sešitkov, obsegajočih skupaj na večjem formatu 192 strani. Delo je o-premljeno s 255 slikami, tikajoče se opisa balkanskih držav in oajvainejših spopadov med sovražniki. Sešitkom je prideljen tndi večji slovenski zemljevid balkanskih držav.
Posamezne zvezke je dobiti po I5c, vseh 13 sešitkov skupaj pa stane s poštnino vred $1.85. Naroča se pri:
Slovenic Publishing Co., 62 Cortlandt St., New York City
r
NAftl ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni pobirati naročnino sa "Glas Naroda" in knjiga, kakor tudi sa vse droga v našo stroko spadajoč« posla: Jenny ttnd, Ar k. in okolica: lfidhael Cirar.
San Francisco, CaL: Jakob Lovšin.
Denver, Colo.: John Debevs in A. J. Terbovc.
Lead villa, Colo.: Jerry Jam oik.
Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. 1L Boitz in Frank Janesh. Salida, Colo, in okolica: IjouIb Costello (The Bank Saloon).
Walsenburg, Colo.: Ant. Saf-ich in Frank Blatnik.
ladianopolis, Ind.: Alois Bud-man.
Aurora, IB.: Jernej B. Verbis, 535 Aurora Ave. Oglesby, EL: Math. Hribernik. Depue, HI.: Dan. Badovinae. Chicago, HL: Frank Jurjovee. I« Sana, HL: Mat. Komp. Joliet, 10.: Frank Lanrieh is John Zaletel. Mineral, Kans.: John Stale. Wankegan, HL: Frank Pet-kOTŠek in Math. O grin-So. Chicago, HL: Frank Cente. Springfield, HL: Matija Bar-Torič.
Frontenae, Kans. b
Trank Kerne.
Mulbery, Kans. In if art in Kos.
Calumet, Mich, in Pavel Sh&ltz in M. F. Kobe.
Detroit, Mich, in okolica: Joseph Glasič.
Manistique, Mich, in okoUoo: B. Kotxian.
So. Bangs, Mich, in okoUeo^ M. D. Likovič.
Chisholm, Minn.: K. Zgone in Jakob Petrich in Frank Žagar.
Dnluth, Minn.: Joseph Share bon.
Bj, Minn. In okolico: Ivan Gkraie, M. L. Kapsch in Jos. J. PesheL
Svaleth, Minn.: Jurij Kotse. Gilbert, Minn, in okolica: L-VeseL
■thing, Minn.: Ivan Ponie. Naihwauk, Minn.: Geo Manrln Virginia, Minn.: Frank Hro-vatieh.
St Louie, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobee Great Falls, Mont.: Math. Urich, 3409 N. 5th Ave. Klein, Mont.: Mich. Krivec. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Ceia-rek.
Little Falls, N. Y. : Frank Gregor-ka.
Cleveland, O.: Frank Sakser, J. Marinčič, Chaa. Kmrlinger in Frank Kovačič. Bridgeport, O. ta okoHsmi h
Hočevar.
] Barbetoa. O. In okoBeaj Jdefts
Balast.
Collin wood, i nik.
Lorain, Ohio tat okoUeaj 7< Knmse 1735 E. 33. St. Youngstown, O.: Ant. Klkelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okoM—j Qarich. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddock, Fa.: Ivan Gam. BridgeviUe, Pa.: BudoU Us-teriek.
Bnrdine, Fa. In okoUeal Ms Keržiinik. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk< Claridge, Pa.: Anton Jexina. Canonaburg, Fa.; John Kok tiek.
Bronghton, Fa. In okottee] 'A-Demšar.
Export, Fa. In okoliša ) John
Prostor.
Forest City, Fa.: Karl Salar
in Frank Leben.
FarreU, Fa.; Anton Jalantin-H«.
Franklin, Fa* In okotiea! WnM
Drašler.
Greensbnrg, Pa. in okolica: Venceslav Palčič.
Irwin, Fa, in Demšar.
PRIPOROČILO.
Rojakom v Steelton, Pa., in okolici naznanjamo, ola je
Mr. M. P API C,
138 Frederick St., Stcielton, Pa^
nas zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list "Glas Naroda" in izda vati pra-voveljavna potrdila. — Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo 'Glas Naroda'.
m ♦
Johnstown, Fa.: Frank Oakse
nje.
Meadow landi, Fa.f Bsses
Sehnltz.
Moon Bun, Fa. In okoUssi Maček.
Pittsburg, Fa.: Ignasij Fed vaanik, Ignaz Magister, Prank Bambič in Z. Jakše. Unity Sta^ Fa.: Joseph tkerij. Steelton, Pa.: Anton ML Fa-Hi-
West Newton, Pa. In okoUsa: Josip Jovan.
Willock, Fa.: Frank Bmmi In Joseph PeterneL Toele, Utah: Anton Palčič. Winterqnarters, Utah: Levis Blasich.	\
Black Diamond, Wash. I Gv.
Porenta.
Bavenadala, Wash.! Jake*
Bomšak.
Davis, W. Va. in okolica: John Bosich.
Thomas, W. Va. ta Frank Kocijan in Frank BartoL
Grafton, Wis.: John feL
Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodovnik j Meh.
Sheboygan, Wis.: Anton
rich.
West AIlls. Wis.: Frank Skek
in Louis Lončarič.
Bock Springs, Wyo.: A. Jostb in VsL Stalich.
; Wyo.: Josip Motofi.
m m m ■—v
i i i i l t i l
Amerika in Amerikancl	>
•pleal Rev. J. M. Trunk	9
fedobiti poštnine prosto srn 12.50. Knjiga Je tc-	|
ssns ▼ platno in n spoadn Jako priBčna.	T
Založnik je imel veliko stroškov in se mn nikakor n	4
Isplačala, sato je cena piKau, da ae vsai	Dokrf-	f
jejo veUkTstroški.	a
Dohiti je prir	f
Slovenic Publishing Company	i
New Tifk, H."	r
ROJAKI NAROČAJTE SB NA 'GLAS NARODA", NAJYBOR <LOY£N8KI DNEVNIK, X DRSAT AH.
m—w m

JAKOB WAHCIC, 1092 B. 64th SL, Cleveland, O
iicrlka ta inerikaiei
Spisal BBV. J. M. TRUNK.
Slovenic Publishing Company
je prevzela v zalogo rojakom že znano knjigo Bev. J, M. Tranka
aOTunra jr AMBBIKANCL
Ni naš namen izreči na tem mestu kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi. v lasten podnk, bodisi kot darilo svojcem in posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer se gotovo zanimajo starši ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član drnžine. Knjigo krasi nebroj le pih ' slik, med katerimi bo marsikdo zapazil ali samega sebe, ali pa dragega znanca iz sedanjih ali preteklih dni. Čudimo se le, da je povprašanje po knjigi primeroma majhno, menda radii tega, ker se ni vprizorilo sanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost. Cena elegantno v platno vezani knjigi je $2.50 s poštnino vred. Za isto ceno ee odpoHje knjigo na katerikoli naslov v stari do-movinL
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa kokmij-ridh posestev vseh velesil
Obsega 11 raznih zemljevidov. na'20tih straneh in vsaka stran je 10£ pri 134 palca velika.
Cena eamo 25 centov.
Manjši vojni atlas
»"devet raznih zemljevidov
na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo 15 centov^ VsTzemljevidi so'narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povBod tudi'označen obse g|po vrši ne, katero* zavzemaj oSposamezne države.
Pošljite 25c. aligpa 15c. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo ^zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust.
Slovenic Publishing Company,
m 82 Cortlandt Street,	New York, N. T.
C*impagnie generale fiaosatlaiitip
tFrancoaka.parobrodna družba.)!
Direktna trti do Mam, Pariza, Švice, liomosta Is Ljubljani
Poštni pamiki so:
kaonuu
9B*tMrf (tU*
Ekspresni pazniki so:
, "La Tovsne", 'Kodambeao" m "ffiagsn"
Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK
corner Pearl St., Chesebrough Building. Poštni pamiki odplnjejo vedno ob sredah is pristanišča Številka
. 67. H. B.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
W Denar meCete proč! H
ako ae podpirata sve]egs rojaka. Pri msnl dobit«
izvrstu dimiii vine
galon po 75c. in vsč.
M odjema vse kot 10 galea dajem po« put, ter s« poMbno prlporoCam simvate tlovsnskim drnitvsm ob priliki kaks vs*s> licc, tudi ornim m svatb«.
t zalogi imam izmtaa dem«2« klobas« In vsakoTxstno rrooerijako blago, katerega ijvbi nai Bared. Pošiljam denar na wm strani sveta in parobrodne listke za rse
Erogc. Zastopam "GlasNaroda", prodajam i kapuiem avstrijski dsnar. 8 trrdko Frank Bakssr sem ▼ treovski syexi. UpraTljam m t aotaraki posal apadajeCe dela, ker sem Javni netar. (Met&rj Pnblic.)
PRANK JURJOVEC. ISei V. Z2si i
PHONE 24«
Zastopnik "GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street, New York, N. T.
Frank Petkovsek
Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKER STREET
WAUKBQAN,
PRODAJA fina vina, izvrstne smokk«, patentirana zdravila.
PRODAJA voins listke vseh prekomor-skih črt.
POŠILJA denar v stari kraj sanesljivo
in počteno.
UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela.
"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK Ji ZDS. DRŽAVAH. NAROČITE SE NANJ!
i