gfajgi»al w gotovini. LXX1. št. 133 Ljubljana, sreda 15. itadfa, 1938 Cena Din 1.— Iznaja vsak dan popoldne, izvzem&i nedelje in praznike. — inserau do 80 netit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inseraU petit vrsta EHn 4.—. Popust po dogovoru, inseratm davek pose Dej. — »Slovenska Narod« velja mesečno v Jugoslaviji D Id 12.—. za Inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. OREDN1ATVO Dl UFRAVK1&TVO LJUBLJANA. KaafUevm oiica stev. & Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR. Stroasmavetjeva 3b — NOVO MESTO, telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo; Stroasmaverjeva ulica i, podružnica uprave: Kocenova oL 2. telefon S t. 190 — JESENICE: Ob Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Ljubljanska c„ telefon St. 65; kolodvoru lOl. Anglija noče riskirati vojne Chamberlain o napadih na angleške pamlke v Španskih vodah in ukrepih vlade London, 15. junija, br Včeraj popoldne je ministrski predsednik Chamberlain podal v spodnji zbornici z veliko napetostjo pričakovano izjavo o bombardiranju angleških trgovskih ladij v španskih vodah in o ukrepih angleške vlade V svoji izjavi je ugotovil, da je bilo v enem mesecu potopljenih v španskih lukah 11 angleških parnikov Angleška vlada je protestirala proti temu pri generalu Francu, ki se izgovarja, da ni imel namena bombardirati *>aš angleških parnikov. marveč vse parai-ke, ki dovažajo v republikansko Španijo orožje in vojne potrebščine Angleška vlada je zahtevala od generala Franca dokaze, da so angleški pa miki dovažali vojne potrebščine, a teh dokazov ni dobila. Kar se tiče zaščite, je Chamberlain nagla-sil, da je to sila težaven problen V španskih lukah Anglija ne more namestiti svojih protiletalskih topov in zasidrati vojnih ladij, ker bi to pomenilo direktno vmešavanje v španske zadeve in bi brez dvoma dovedlo dO mednarodnega konflikta. Tega pa vlada ne more zagovarjati in priporočati Naravno pa je. je naglasil Chamberlain. da bodo nadaljni napadi na angleške ladje vplivali na odnošaje med Anglijo in vlado generala Franca, ki stalno zatrjuje, da želi navezati z Anglijo prijateljske stike. Govor ministrskega predsednika je zbornico dokaj razočaral Napovedujejo za danes obširno debato, ki utegne postati zelo burna Ne samo opozicija, tudi številni čet je generala Franca izzvalo silno ogorčenje v vsej angleški javnosti. Pač pa so zelo zadovoljni s Chamber- lainovim stališčem v Rimu in Berlinu, kjer slave Chamberlaina kot modrega državnika, ki noče zaradi mastnih zaslužkov peščice špekulantov riskirati vojne. V Parizu so zelo rezervirani, čeprav priznavajo, da v danem primeru Anglija res ne more ničesar storiti, ako hoče ostati zvesta politiki nevmešavanja Možne so pa druge represalije, zlasti gospodarskega značaja, ki se jih bo Anglija na tihem brez dvoma poslužila Angliji Rim, 14. junija, o. >Tribuna« razpravlja o angleški nevtralnosti v španskem vprašanju in pravi, da mednarodno pravo ne pozna nevtralnosti, ki bi bila vezana na izpolnjevanje gotovih pogojev po vojujočih se strankah. Vojno stanje ne more nastopiti samo med dvema državama, ker se lahko zgodi, da pride v eni in isti državi do spopada med provizornima vladama. Ker Anglija ni označila Franca kot voju-jočo se stranko, nima pravice zahtevati, kar ji kot nevtralni sili pripada. Zaradi bombardiranja angleških ladij Anglija ne more zahtevati zase zaščite na podlagi nevtralnosti od generala Franca, ker je jasno, da ga ni priznala kot vojujoče se stranke, temveč ima poslati vse rekriminacije barcelonski vli.di, ker je ta v smislu doseda-vladni poslanci niso zadovoljni z omahlji- I njega zadržania Anglije edina odgovorna vo in popustljivo politiko vlade, ker je po- ' vlada v Španiji. „Mi ne želimo vojne!44 £SR Mahnika Praga 15. junija- bar. Vojni minister Mah-nik, ki še je vrnil s svojega inšpekcijskega potovanja po državi, je sinoči sprejel novinar ie in jim podal daljšo iajavo, v kateri izraža priznanje češkoslovaški vojski kn vsemu češkoslovaškemu narodu za zadržanje v dneh krize, ki je resno ogrožala mir ju varnost češkoslovaške republike. Ne samo "ojna organ izaei ja. nego tudi ves narod sta pokazala, da £e zavedata dvoje nadoge in svojih dolžnosti do domovun^ To je ne malo pripomoglo, da se je od^anilo najhujše. Govoreč o cilrlb ČSR je minister Mahnik nagla-aH: V vsej češkoslovaški republiki ni nikogar, ki bi hotel ali želel vofno in tudi vojska, dasi je na vse pripravljena, je ne žel;. Prepričan som, da ee z dobro voljo lahko urede tuda najtežavnejša vprašanja tako v notranji, kakor v zunanii politiki. Ce te dobre volje ni, tedai nam to vedno visel Damoklejev meč nad glavo. Mi želimo mir. Ne zahtevamo nieesar, kar ni naše, toda svojega ne damo nikomur! Dajlež emo od tega, da bi se priključili- kaki ideološki fronti ali bloku, ki naj bi napadel koga dru-geera. Zavezništva, kij smo jih sklenila, ne slone na simpatijah djo režimov v posamez- nih državah, do njihovih socialnih in gospodarskih ureditev, marveč na prepričanju, da lahko s temi zavezniki ohranimo mir. Zavedamo se pa tudi, da se nihoe ne bo bor jI za nas. 6e se ne bomo sami! Mnenja londonskega Usta London, 14. junija, o. Sodeč po informacijah tukajšnjih političnih krogov je pričakovati, da se bo češkoslovaška vlada vendarle mogla sporazumeti z vodstvom sudetskih Nemcev. »Daily Mail« ugotavlja, da so si sudetski Nemci že v okviru zakona o občinah po svojih volilnih zmagah v precejšnjem delu svojega področja pridobili neke vrste avtonomije v vseh šolskih, socialnih in gospodarskih zadevah, z narodnim statutorn, ki bo še ta mesec izdan, pa bodo do kraja izvedene nemške zahteve, kolikor niso v nasprotju s i suverenostjo češkoslovaške republike. Ce- j škoslovaška vlada dalje ne more pristati na to, da bi se na sudetsko-nemškem ozemlju izvršile kake upravne ali druge spremembe na osnovi narodno-socialistič-nih političnih načel. Valencija zanika padec Castellona General Franco manevrira z izmišljenimi zmagami, da hi vplival na mednarodna pogajanja Valencija 15. iuniia. .br. Vesti o padcu Castellona ki so jih včerai razširile radi.i-ske nostaie srenerala Franka. valencijska vlada o»i'JoČno demantira. Res je da se bije za Castellon hu<1a Ntka. vendar pa je mesto že vedno v posest republikanskih cet, kar dokazuie 'udi samo dejstvo, da sta včeraj prinluli v luko dve repuhliikansk; križarki. ki sodeluieta pri obrambi. Francovc: neprestano nanadajo in so enkrat že prodrli do predmestja, vendar pa so jih republikanci vnjli nazaj in drže svoje postojanke. Ker franeovet niso mogli napredovati v smeri proti Castellonu. so se sedaj obrnili proti jugu v smeri proti Alcori. Prav tako so izmišljene vesti o evakuaciji Valencije in o nemirih, ki so baje zaradi tega izbruhnili. V Valenciji izjavljajo, da hoče general Franco s takimi vestmi o izmišljenih zmagah vplivati na mednarodna pogajanja v zvezi z umikom tujih prostovoljcev jm zbuditi vtis da ie njegova zmaga neposredno pred vrafci Poplave ustavile japonsko ofenzivo Z umetno povzročeno poplavo so Kitajci ustavili japonsko prodiranje — 150.000 ljudi utonilo Sanghaj, 15. junija br Poplava, ki so jo izzvali Kitajci s tem, da so porušili zaščitne nasipe ob Rumeni reki. zavzema vedno večji obseg Zaradi neprestanega deževja vode stalno naraščajo in je poplavljenih dosedaj že na 5000 kvadratnih milj. Številne vasi so uničene. Po splošni cenitvi je utonilo okrog 150.000 Kitajcev in več tisoč japonskih vojakov, ki jih je voda presenetila ponoči in se niso utegnili pravo časno rešiti Prodiranje Japoncev pri čengčavu je s tem popolnoma ustavljeno. Voda je uničila osromna skladišča japonske vojske, tako da jim sedaj primanjkuje T^t ir. municije Trubili so tudi mnogo topov in tovornih avtomobilov, ki so obtičali v blatu. Amerika na straži VVashington, 14. junija. A A. Po vesteh ameriškega veleposlaništva v Hankeuu je poveljnik ameriškega vzhodnoazijskega bro dovja general Yavel odbil japonski predlog, da naj se ameriške ladje umaknejo iz bližine Hankeva. Ob tej priliki je admiral podčrtal, da bo Japonska odgovorila za napade, katerih žrtev bi lahko postali ameriški državljani in njihovo imetje. Admiral Yagner je tudi odbil japonsko zahtevo, naj bi bile ameriške topničarke rdeče pobarvane. « Spor med Anglijo in Nemčijo Anglija grozi z odpovedjo klirinškega in plačilnega sporazuma London, 15. junija, br. Pogajanja za ureditev avstrijskih posojil med Nemčijo in upniškimi državami so ostala doslej brezuspešna. Na ponovni pritisk Anglije, ki je po svojem poslaniku v Berlinu opozorila nemško vlado na možne posledice odklonilnega stališča Nemčije, Je sedaj nemška vlada sporočila, da je v načelu pripravljena pogajati se s posameznimi državami, da pa v celoti ne priznava obveznosti biv- še Avstrije. Tudi to stališče Berlina smatrajo v londonskih krogih za nesprejemljivo. Kakor se doznava, je angleška vlada danes obvestila nemško vlado, da bo Anglija odpovedala klirinški in plačilni sporazum z Nemčijo, če ne pride do ureditve tega vprašanja. Upniške države bi bile pripravljene pristati na znižanje obresti, če bi Nemčija v načelu priznala avstrijske obveznosti. na Madžarskem Budimpešta, 15. junija, br. Včeraj je besnelo po vsej Madžarski silno neurje. Na mnogih krajih je prišlo do preloma oblakov in so nastale pravcate poplave. Od strele je bilo ubitih osem ljudi. Orkanski veter je divjal zlasti na severnem Madžarskem in povzročil hudo razdejanje. Nad 100 hiš je popolnoma porušenih. Po dosedanjih vesteh je bilo pri tem 11 ljudi ubitih in nad sto ranjenih. Huda železniška nesreča na Japonskem Tokio, 15. junija, br. Včeraj se je pripetila blizu Okojame na otoku Honda huda železniška nesreča. Dva osebna vlaka trčila na odprti progi, ko sta vozila z največjo brzino. V enem vlaku so se vozili skoraj izključno otroci. Trčenje je bilo tako hudo, da so se vagoni zarili drug v drugega. Dosedaj so izkopali izpod ruševin 30 mrtvih in nad 300 ranjenih, boje pa se, da bo število smrtnih žrtev še mnogo večje. Iz državne službe Beograd, 14. junija. p. Sprejeta je ostavka radunovodkinje Danice Rovšek pri podružnici Postne hranfhrice v Izubijani. Ureditev delovnega časa v Ameriki Wajshington, 15. junija, br. Reprezentančna zbornica je s 288 proti 88 glasovom sprejela zakon o novi ureditvi delovnega časa in mezd v industriji. Delovni čas bo znašal v prvem letu uveljavljenja tega zakona 44. v drugem letu 42 in od tretjega leta dalje 40 ur na teden. Minimalna mezda je določena na 40 centov na uro. špijonažne obsodbe na Madžarskem Budimpešta, 14. junija. w. Vojaško sodišče je obsodilo 7 madžarskih državljanov zaradi špionaže na korist neke sosedne države na robijo od 3 do 8 let. Japonsko naseljevanje pri Sanghaju Šanghaj, 14. junija, o. S Formoze je prispelo zadnje dni v Sanghaj okrog 7.000 japonskih kmetov, ki jih nameravajo naseliti v šanghajski okolici. Obdelali na i bi po kitajskih kmetih zapuščena polja. V kitajskih krogih je nastala zaradi njihovega pojava velika skrb. Ker se je položaj okrog Šanghaja ustalil, so se pričeli iz gora vračati kitajski kmetje na svojo zemljo, nastalo pa je vprašanje, ali jim je Japonci ne bodo odvzeli in razdelili med japonske priseljence. „Mladino v taborišča za delo !" Nedavno tega to 'meh križarji v Zagrebu svečanost, na kater} so proslavljali spomin dr Mena. prveqa pobornika križarske misli nn Hrvatskem Sfa\Tnostni govor je ime/ sam križarski vodia odvetnik dr. Pro-tutipac J/ svojem govoru je med drugim, kakor poroča glasilo sarajevskega nadškofa dr Šarića »Katolički tjednik, poudarjal: »Tisti, ki so nas gospodarsko zasužnjili, Žid je in tujcu ki nam kri pijejo in jemljejo zadnji dinar iz žepa, se nam smejejo v svojem krogu, kjer stikajo glave, ker dobro vedo. da sta gospodarstvo in ekonomija daleč od tega. da bi se reševala s srcem in navdušenjem. In zato je bilo toliko polomov in jih bo še tudi v bodoče. Naša naloga pa je* da vnašamo v narodno življenje smisel za realnost, da vlivamo v mlade generacije zavest, da je treba mnogo delati m storiti, da bi ha; nastalo in rodilo sad. Naj bi bili boi j prazni Zrinjevci in korzi, pa bolj polne šole, vzgojna m izobraževalna društva* kar bi bilo dejanski več vred-no, kakor vse patriotske manifestacije in deklamacije. Veliki narodi pošiljajo svojo mladino v taborišča za delo* a naša mladina po veliki večini misli, da bo rešila Hrvatsko, ako dobro »speglana« čveka in čveka o patriotizmu in svobodi.* — Križarski vodja bi torej rad hrv. mladino^ poslal v taborišča za delo! Nemara bi to res ne bilo slabo. Gre za poskus, naj prične v svojem delokrogu! O pozdravljanju »Proboj« z dne 11. t. m. poroča iz Trbovelj: »Pred nedavnim je po službeni dolžnosti obiskal tukajšnjo Šolo šolski nadzornik g. Jeglič. Na stopnišču je srečal otroka* ki ga je pozdravil z »zdravo«:. Ker je bil šolski nadzornik na tej šoti službeno, je takoj ugotovil, da dečko ni pozdravil po predpisih. Zato je odvedel dečka v njegov razred in vprašal njegovega učitelja pred vsem razredom* kakšen je predpis o_ pozdravljanju na šolah. Učitelj na to ni dal odgovora, pač pa je po končani uri odšel v konferenčno sobo ter tam zahteval, da napravita o tem dogodku zapisnik. Šolski nadzornik je trdil, da je. predpisani pozdrav »dober danit in pa »zbogom«, do-čim je učitelj temu oporekal s tem* da $o mu predpisi o pozdravljanju znam, vendar pa ne bo predpisoval učencem pozdrave, zlasti pa ne odklanjal take. ki so ukoreninjeni v duši in srcu našega otroka. Na izid tega dogodka smo radovedni* — Doslej nismo vedeli, da je pozdravljanje z »zdravo« prepovedano. Ali Je ta pozdrav zabranjen po vsej državi ali samo pri nas? Potiska ne za Čehe, zmsml Bivši poljski poslanik dr. Karoi Bader jm napisal in izdal brošuro »Stosunki poisho-czeskie«, v kateri razpravlja o poljsko-če-škoslovaških odnosa jih* Prihaja do tehle zaključkov: »Moč nase pozicije v Vzhodnem morju in v Zgornji šleziji sloni .zemljepisno, vojaško in pogodbeno na obstoju neodvisne češkodo%taMze države na padu. Z razpadom te bi se lahko* kakor v 18. stoletju, pričel razkrojni proces svobode in neodvisnosti Poljske. Vse torej, kar bi Poljaki danes hoteli ukreniti v Srednji Evropi, bi storili ne za Čehe. Še manj pa zaradi Francije lepih oči. marveč kratko in jedrnato — za same sebe* za Poljsko!« — Poljaki bi bili slepi, ako bi tega ne uvideli. Zato je tudi poljska vlada 22 'maja službeno sporočila v Berlin, da bi v'slučaju kakšnega konflikta Poljska ne mogla ostati nevtralna, marveč bi se morala pridružiti zapadnima velesilama — svoji zaveznici Franciji in Angliji! Hrvati in peštansM kongres V imenu Hrvatov je evharistični kongres v Budimpešti pozdravil profesor pastoralne medicine na bogoslovni fakulteti v Zagrebu dr. Edvard Milošiavič. Rekel je, da pozdravlja kongres »iz bijeloga Zagreba, iz svih gradova i atia svoje hrvatske domovine, iz dalekih kontinenata i krajeva svijeta, gdjegod Htvati žive.« — V svojem govoru niti z besedico ni omenil Jugoslavije, kar »Jugoslavenske novine« ostro kritizirajo pišoč: »iz govora dr. MUoslaviča m mogel nihče spoznati, iz katere države je ta romarski predstavnik. Vsi drogi govorniki so povedali, iz katere države so privedli katolike na ta kongres, samo ju-goslovenski vseučiliški profesor z državnega jugoslovanskega budžeta, posestnik ju goslovenskega potnega lista, s katerim mu je btto omogočeno pnti v Peeto, ni hotel omeniti imena svoje države kraljevine Ju~ * ■• - - - - bi ee mu bit častiti je- zik, ako bi pozdravil kongres v imenu Hr-vatov-katolikov iz Jugoslavije! Omenil je Zagreb, hrvatsko domovino, daleke kontinente in kraje sveta, kjer žive Hrvati — Stamo pozabil je povedati, da je hrvatskim katolikom domovina Jugoslavija. Stotisoči Hrvatov katolikov jugoslovenskih nacionalistov imajo pravico protestirati, da se je profesor dr. Milošiavić prav v madžarski prestolnici Budimpešti na takšen način pregrešil proti svoji državljanski in nacionalni dolžnosti. Njegovo zatajevanje svoje države ni v skladu niti s krščansko moralo, niti z nacionalno moralo!« Čitajte širite naročajte »Slovenski Narod«! poMienl ot$o%ni& Petnajstletnica smrti velikega Jugoslovena Včeraj 13. t. m. je poteklo 15 let. odkar je umrl mučeniške smrti veliki borec za jugoslovensko idejo in za jugoslovensko-bolgarsko zbližan je Aleksander Stambolij-ski, bolgarski ministrski predsidnik. Stam-bolijski ni samo te o. etsko zagovarjal idejo jugoslovansko bolgarskega bratst\'a, mar-veČ je hotel z dejanji to veliko idejo izstaviti na trdna tla s tem, da bi Bolgarijo in takratno kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev združil v eno državnopravno enoto. S tem svojim načrtom je seveda izzval ogorčen odpor pri domačih in tujih nasprotnikih. Navzlic temu bi se bila njegova zamisel posrečila, ako bi ne bila njegova pot na .povrnit k u iz Pariza preko Rima v Sofijo, oziroma Beograd, kjer bi se naj vršili odločilni dogovori, ne vzbudila v Nikoli Pašiću, ki je bil takisto za državnopravno združitev obeh bratskih držav, usodnega nezaupanje v osebo Stambolijske-ga, češ da ipak ni izključeno, da bi ne bil agent Rima, ker prihaja od tam. Sestanek se nato ni vršil. Pot preko Rima je bila slučajna. Pašić se je kasneje o tem tudi prepričal, toda velika ideja je zaradi tega slučaja ipak propadla. Ni dvoma, da bi bil Stambolijski skušal kasneje izvesti svojo velikopotezno zamisel, ki jo je smatral za svoj življenjski cilj. da m posta! tragična žrtev svoje velike ideje. Petnajst let je minilo od onega krvavega dogodka, preko katerega pa zastrimo kopreno pozabno-sti — danes, ko se na srečo vračamo na pota, ki jih je utrl veliki Aleksander Stam-bolijski, čigar veličino so jeli doumevati šele. ko je padel kot mučeniška žrtev ju-goslcrvenske ideje. Slava njegovemu spominu! f9Po sloujanshem pastninsUent ključu" Klerikalna »Hrvatska straža« in Vilderje-va »Nova riječ« sta si že dlje časa hudo v laseh. V zadnjem času sta v sporu zaradi rasizma in slo\'anstva. V tej polemiki je te dni podala »Hrvatska straža«, ki je, kakor znano, glasilo grško-katoliskega kanonika dr. Janka Šimraka. to-Ie nad vse značilno izjavo: »Kako more germanski rasizem pobijati tisti, ki propagira slovansko raso, ki razlikuje narode, ki so mu »bratje«, in take, ki mu niso brartje. Za nas pa so nasprotno vsi narodi bratje, a bližji so nam tisti, ki so nam sorodni po kulturi, torej po čisto duhovnem kriteriju, a ne po kakem dvomljivem stavjanskem pasminskem ključu.« — Kakor je iz te izfave razvidno, je gotovim Hrvatom politika že res popolnoma zmedla možgane. Neda\mo je frankovski list »Nezavisnost« docela resno dokazoval, da nimajo Hrvati nič skupnega ne s Slovenci, ne s Srbi, kaj šele s Cehi in Rusi, pač pa so po pokol en ju ne Slovani, marveč Goti ati pa Iranci. Meseca maja se je »Hrvatski dnevnik«, organ dr. Mačka in hrvatskega narodnega pokreta, prav neokusno norčeval iz Čehov m delal neslane dovfipe na njihov kritični položaj, sedaj pa se je tema dvema pridružila še klerikalna »Hrvatska straža«, ki sddf>o. Sodelovala pa bo rudi Cfodba kakega planinskega polka. Dopoldne bodo skušnje, ob 11. pa povorka, ki bo /nova očarala, da se sokolsrvo tudi na Gorenjskem navzlic vsem zaprekam lepo razvija! Popoldne cb 15.30 bo javen nastop, potem pa zabava v Sokolskem domu. Vsak Sokol in vsaka Sokolića naj kolikor mogoče pripomore, da bo^ žoipni zler ob 20 letnici naše Jugoslavije in ob 30 letnici Sokoisikega društva v Radovljici veličastna manifestacija sokolske misli. Poseben sijaj rletu bo dalo tudi vojaštvo, ki prikaže podobno bojno sceno, kakor lani na Jesenicah. V nedeljo 1°. junija vsi Gorenjci in Gorenjke v Radovljico' Sokolski praznik v Vel. Laščah V nedeljo 1°. t. m. bo v Velikih Laščah, tem prijaznem dolenjskem kraju, kamor radi hodijo tudi Ljubljančani, lep sokolski pravnik. Sokolsko društvo proslavi namreč 30 letnico svojega obstoja. Sokolska proslava bo združena s proslavo 50 letnice smrti prvega tajnika Ljubljanskega Sokola pisatelja Frana Levstika. To obletnico smo praznovali lani v novembru. Sokol v Velikih Laščah jo pa prošla vi v nedeljo, ko položi pred Levstikov spomenik venec. Sokol v Velikih Laščah spada med naša nejmarljivejsa sokolska društva in to se bo pokazalo tudi v nedeljo na njegovi prireditvi, na javnem nastopu, na katerega s« članstvo že pridno pripravlja. Prepričani smo, da se bodo sokolska društva iz bližnjih krajev pa tudi iz Ljubljane odzvala vabilu in pohitela v nedeljo v Velike Lašče, da taiko pokažejo domačemu sokolskomu društvu, da sns jo ceniti njegovo delo. * — Člani sokolski čet, ki se udeleže X. vsesokolskega zleta, dobe od COS brezplačne zletne znake in po CeSkoslpvaški tudi brezplačno vožnjo, za kar je poskrbela COS. Tudi naš naraščaj ostane v Pragi do konca zletnih dni. Za svojo hrano bo moral skrbeti, v kolikor ni gost poedinih praških društev* samo v Času naraščaj -s kiti dni, potem pa bo gost COS, ki bo nosila vse stroške prehrane. Za to se moramo zahvaliti predsedniku zletnega odbora, starost! £OS hi ZSS br. dr. Bukovskemu. — Za mednarodno tekmo v Pragi* ki bo 30. t. m. in 1. julija se je priglasilo 10 narodov in sicer: Bolgarija, Belgija. Češkoslovaška Francija, Jugoslavija« Poljska, Romunija, Švica in Luksemburg. Odpovedali sta Nemčija in Madžarska« Itali- ja se ni javila. Nemci pravijo, da se pri-pravijajo za svoje telovadne svečanosti, Madžari pt m opravičujejo s tem, da so se trije njihovi najboljši ttteiovald po* škodovali jpmj treningu. Dna 9. t. m: je načelnik GOS br. dr. KltaUJer pregledal češko in Jf^oslovensko vnto in ugotovil pri obeh, posebno pa pri na* vrsti, velik napredek. Obe vrsti, ki se skupno pripravljata za tekmo, je obiskal tudi čsL minister za telesno vzgojo dr. Ježek, a tudi naš poslanik dr. Protlč jo Je posetU in pozdravih — SoK«f I Tabor priredi nocoj ob 20. v mali dvorani na TaAOrU predavanje o vse-sokolskih *k*tih. Predava br. Rudolf Ry-ška Bratje In sestre vseh ljubljanskih sokolskih društev, udeležite se predavanja pomc^tevisoo! Zdravo! Uprava Sokola I Tabor. - - - —~ Sokom."" Javna felbvadl>a~~In narodna zabava bo v četrtek 16. t. nf. Ob 4. uri po poldne na telovadcu v Trnovem, kamor vabimo vse sokotetvu naklonjeno občin-1 vo. Ce bi bilo skrajno neugodno vreme, bo telovadna akademija v soboto IS. t. m. ob pol 9. urT zvečer 'na felvad!5cu, zabava pa' v nedeljo 19. t. m. popoldne. — št. Vid aad Ljubljane-, V nedeljo 19. t. m. oh pol 4. uri popoldne priredi na^e društvo jatven telovadni na 5 lop na letnem telovadifteu. Po nastopu' narodna zabava 5 plesom. Na našo prireditev vabimo vse brate jn sestre, kakor fud? vse naše prijatelje. BoaetSJO pričakujemo, da nas bo nacionalna ljubljanska -javnost podprla s tem. da udeleži naše prireditve in kličemo-:' Na sv.-denie v nedeljo v št. Vidu. I S rv 133 - X • I OUZD v ma|u Ljubljana^ 15. junija OUZD v Ljubljani objavlja statistične podatke o stanju zavarovanja v maju. Povprečno je bilo zavarovanih 100.416 delavcev in nameščencev, od teh 64.645 moških in 35.771 Žensk. V primeri z majem lanskega leta je bilo letos 4908 zavarovancev več. Bolnikov je bilo povprečno 2826 v primeri z majem lanskega leta 319 več. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala 24.71 (lani v maju 1.45 manj), celokupna dnevna zavarovana mezda je pa znašala 2,480.873.60 din in je bila v primeri z majem lanskega leta večja za 259 495.60 din. Letni diferencijal zavarovanih delavcev je bil v letošnjem maju neprimerno manjši nego prejšnja leta in nazadoval je zlasti pri moških. To so nedvomno znaki bližajoče se gospodarske krize, o kateri je jelo pisati svetovno časopisje že pred enim letom Bolnikov je bilo-319 več kakor lani. Vzrok je deloma epidemija frripe, ki se je pojavila ob koncu aprila :n v začetku maja, deloma je.pa vzrok tudi manjše napredovanje zaposlenosti. Povprečna dnevna zavarovana mezda izkazuie še vedno isti letni prirast kakor v aprilu namreč 1.45 din. IJčatelfsko zberovanfe Selca. 13. junija Letošnje zaključno zborovanie je impio učrteijstvo loškega okraja v stboto V Selcih. Otvoril 5n vodil sra je predsednik g. Vojteh Debeljak iz škofje Loke, ki je med drtisrlm pozdravil tudi nove?a losk**i?a, irpravltella g. Drng-a Jeretiho. Dnevni red je obsegal najprej predavanje o kemiji v kmetijstvu in je spreroveril o tem-učitelj g". Franc Može. Izčrpno situacijsko poroči-. lf>, najprije za udruženje kot celoto.in potem za domače'prilike še posebej, je podal predsednik, obravnavala pa ae je tudi dolga vrsta perreČDh »tajnfovskf'h, sšolsfkih in ob*e prosvetnih vprašanj, šlevilo članov zadružnikov Učiteljske samopomoč: stalno narašča. 6e malo in dve tretjim vsegra članstva bo zavarovanega. O občnem zboru te prekoris^tn 3 učiteljske socialne ustanove, ki slavi letos svoj 40Iefcm jubilej, je spregiovorila poverjenica ga. Vida Debe-l^akova, o učiteljskih gospodarskih ustanovah pa. šolski upvitelj g. Jože Zupančič. Stanje blagajne je prikazala učiteljica gdč. Anica Terpincva, sprejeta sta bila tudi dva samostojna predle ga.: glede ustanovitve učiteljskega smuškega tečaja in predlog, ki stremi za temeljitim prikazovanjem slabih posledic za naše sclstvi>, ako bi prišlo đo ukinitve šolskih oddelkov v nameravanem obsegu. . . Učiteljski zbor je tudi tokrat poudaril svoje 'temeljne zahteve: ■stalnosit, avtomatično napredovanje, izenačenje poročenih učiteljic z neT^r^enirni, izrekel se je pro-. ti monopolizaciji šolskih knjig in zvezkov nadalje za brezplačno krožno vožnjo pri šolskih tzletfh itd. Med najpomembnejše domače dogodke pa spada prihod bolgarskih učiteljic. Loško učiteljstvo se je potrudilo, da imi te pripravilo Čim lepše bivanje v naši sredi- Po zborovanju je- bil sestanej vseh zadružnikov, članov Učiteljske tiskarne.- toez razsvetljave DRAMA Začetek ob 20 Url Sreda, 15. junija: »LopovSetne. r^ed Sreda Četrtek, 16. junija: zaprto. (Gostovanje v Murski Soboti. Sneflrulj&esr M Pokojnik) Petek, 17. junija; zaprto ■■> ; -Sobota, 18: junija: Izpit za življenje. Red Sreda OPERA Začetek ob 20 ur Sreda, 15. junija: Gioconda. Red Četrtek Četrtek, 16. junija: Pri treh mladenkah. Izven. Nastop Antona Danila ob njegovi 80 letnici. Izven. Znižane cene od 30 din navado! Petek, 17. junija: zaprto Sobota, 18. junija: Gioconda. Red A Nestor In predstavnik prve dobe slovenskega Igralstva papa Anton Danilo bo obhajal ha praznilr v četrtek 80-letnico svojega rojstva s nastopom v opereti »Pri tre* mladenkah«:^Generacije so šle mimo njega; on pa je ostal med nami svež m mladosten kot edini ln nad nji zastopnik starega teatra. Danes j« Danilo edini is stare garde, ki je še igrala v Čitalnici. Ljubitelji gledališča in njegovi prijatelji in znanci, gotovo ne bodo zamudili njegove proslave ter mu izkaaali svoje spoštovanje z obiskom predstave. Med prvim in drugim dejanjem bo Sprejel Danilo čestitke na odru. Sodelovali bodo: Lubejeva, PoTlčeva, španova, Cankarjeva, Koiaclo, Gorski, Pe-Ček. Zupan, Petrovič m drugi. Dirigent! D. fceere. Režiser: D. Bupan. Veljajo zniža* ne cen«. Pvedprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. 15. jnaija. Pred kratkim so me privedli opravki zveča* ob 20.46 v dve mestni stanovanjski hiši v. jugoiahodnem delu LJubljane. Ti dve stavni sta po zunanjem licu mansardni in dvonadstropni, v katerih je v vsakem nadstropju po dvoje stanovanj. Toda kako pri* ti v večeram urah do teh stanovanj. Je res uganka. Ko pridem v prvo teh hiš, je bila na stopnicah prava egiptovska tema tako, da ml nI kasalo drugače nego da sem se hočeft nočeš plazil po vseh štirih ter si s tipanjem pomagali, da sem prišel brez večje nesreče- v drugo nadstropje, kamor me je klicala dolžnost. Pri človeku, ki je kadileCj to še_ nekako gjre ker on navadno nosi vžigalice v žepu ter si v takem primeru tudi sa silo posveti. Vse kaj drugega pa je, če si nima« s čim posvetiti. Poleg tega pa morafe Se pri vsakih vratih trkati ali pa zvoniti, da ti povedo, 6e stanuje v tem stanovanju X. X. ki ga iščeš, ker napisa, na vratih zaradi nerazsvetl jenih stopnic ne moreš brati. V drugi teh hiš pa se mi je zdelo kakor da se s stopniščno razsvetljavo nalašč norčujejo, ker visoko gori v. podstrešju je gorela ena'žarnica, stojnice v prvo in drugo nadstropju pa so bile v popolni temi, kajti medla svetloba, ki pada pb stopniščem lijaku izpod streha, ne more niti od daleč razsvetliti stojnic toliko, da bi človek šel po njih brez nevarnosti, da bi si ne polomil nog, še manj pa, da bi Čital naslove na vratih. Ako sem, prav poučen, imajo vse.'mestne stanovanjske hiše" v večernih urah stopnišča razsveBjena. v. smislu'tozadevne policijske naredbe".'Zato mi je uganka, zakaj sta ravno.ti dve hiši'izjema, "ki je za obiskovalca" v večernih urah zelo.mučna in neprijetna. Naši tehniki v Nemčiji in ČSR Ljubljana, 15. junija Organizacija praktičnih tehnikov v Ljubljani, je priredila v minulem tednu 9 dnevno poučno ekskurzijo v Nemčijo in češkoslovaško. Skupina 28 Članov si je ogledala Nemški muzej v MUnehenu in obrto razstavo v Berhnu V Miinchenn je skupino zeTo prijazno sprejel Pension Modem, a v Berlinu jim je vse preskrbelo društvo tehnikov: »Detttscher Akad. Aus-tp.uschdienste. Poleg obrtne razstave so si ogledaJI udeleženci tudi letališče ^Tempel-hof« in med p63et*eh ves Berlin. Večina si je ogledala mesto tudi na krožni vožnji pod vodstvom domačega akademika. Za vse delo in skrb jim gre naša zahvala. Na svojem potovanju je bila skupina posebno prisrčno sprejeta po 0?red!njem cdborn č;J lige v Pragi pri predsedniku g. dr. BenešU in tajniku g. Tomanu. Udeleženci so se počutili med svojim bivanjem v Pragi kakor doma. Vzajemnost je prišla do pravega izraza posebno pri večerji, kjer so bili udeleženci ekskurzije v druž bi slovenskih akademikov, ki študirajo v Pragi, čez dan so si ogledali kraljevi gTad z okolico in Francoskim vrte m, katerega je cancval g. prof. Plečnik. Za mesto zelo koristna in praktična naprava je >Spa-lovna< (sežigalnica), v katerem se sežigajo vsi odpadki smeti itd., ker smetarski voz sicer ne bi Imel kam odložiti smeti iz mesta. Druga važna naprava za mestno občino je zelo moderno urejeno upravno poslopje tmestnih podjetij >>ZBPOU«, ki ima hermetično zaprta okna ter se zrači in segreva avtomatično. V dvorani 30 ob-čudcvali krasen kip Tesle, ki je mnogo pripomog-el k napredku elektrotehnike. V restavraciji istega poslo: Sreda. 15. junija katoličani: Jaftri: četrtek. 16. junija katoličani: Sv. R. tek) DANAŠNJE PBlKKDlTVE Kino Matica: Življenje po smrti Kino I nion: V kraljestvu valčka Kino Sloga: Gospodična doktor Kino Moste: »Ziegfeld, kralj ipsfa« in Crne rože« PRIREDITVE NA PRAZNIK Kino SiŠka: Strast Ostali kinematografi isti .spored Sokol n. telovadni nastop ob 16. na te- lovadlsču v Trnovem Podružnica sv. Cirila In Metoda MoKte nabiralni dan DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Rasi jeva cesta 1. Bahovec, Kongresni trg 12 in, Nada Komo- . tar, Vič — Tržaška cesta Jutri z Dr. Piccoli, Tvrdeva eeeta 8, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta. Z matematiko mrf nm le zmeraj ni vse tako. kakor bi moralo biti Kaže. da bodo potrebni posebni tečaji, kzikor jih prirejajo v južnih krajih naše mile domovine za nepismene, Pii nas z nepismenostjo nimamo nobenih Mg* zato pa ruvn dela matematika vedno večje težave, človek bi se ne čudil* če bi nam delala preglavice višja matematika. Žalostno je pa. da niti v navadni postevanki nismo podkovani tako. kakor so srednje marljivi učenčki ljudskih šot. Kar neprestano streljamo kozle v seštevanju. In kako kapitalne kozle! če že ne znamo odštevati, množiti in deliti, bi morali znati vsaj seštevati, pa niti tega ne znamo. Žalostno je to. tem bolj žalostno, ker se tako radi trkamo na prsi, češ, kako visoko kulturni smo in kako bi nas morali drugi kulturni narodi zaradi naše kulturno-sti ujčkati v naročju. Res ne bo druge pomoči, seči bo treba po samopomoči. Grdo bi bilo in šol&rčki bi se nam smejali, če bi jeli na stara leta zopet hoditi v ljudsko šolo. Nič pohujšlji\trga pa ne bo, če se odločimo za večerne tečaje, na katerih se bomo učili štetja Iz posebnih o/(-rov in iz krajevne potrebe bi bilo priporočljivo prirediti take tečaje najprej na Viču in na Jesenicah, potlej pa takoj še v Ljubljani. V kulturmm središču Slovencev zaenkrat ta sicer na dlani ležeča potreba še ni nujna, bo pa prav kmalu. Se pred koncem junija. Avtomobilska nezgoda Kranj, 14. junija V ponedeljek Zvečer so se sikozi Kranj pedjali z avtornobiJom štirje duhovniki-misijonarji iz GrobeJj. Ko &o vodili po Jezerski cesti mimo gostilne Fink proti mestu navzdol, je šofer nenadoma izgubil obLaat ' nad volanom. Morda je bila temu kriva mokra in blatna cesta. Avtomobil se je naenkrat zaletel v ograjo tovarnarja Kerna Adolfa. Ograja je iz žične mrože na betonskem podstavku, za mrežo pa so vsa h lepe, do 2 m v»otke ciprese. Avtomobil je priletel s tako močjo v otrraio, da je pretrgal mrežo v raoda-lji več metrov, podrl 8 lepih cipres, se zaradi somflca zasukal v nasprotno smer vo>žnje in postavi! pokonci tako. da so biki sprednja kolesa na vrtu, ki je nekoliko nižji od ceste, zadnji del voza pa je obsta'1 na hodniku ob cesti. Potniki v avtomobilu so preatali precejšen strafh, kajti da ni žična mreža odnesla glavni sunek, bi se avtomobil sigurno prevrnil. Mladi šoier je pa imel hkrati še drugo smolo. Pristopila sta organa leteče policije, ki sta se slučajno mudila v Kranju in voznika zapisala, ker ni imel šoferdke^ga izpita. Tako se je eni nezgodi pridružila še druga. Seveda ae je okrog avtomobila takoj zbrala velika množica radovedneže \ Le srečnemu naključjoi se je treba zahvaliti, da potniki pri tej neugodi niso dobili nobenih resnejših pođkodb. Avtomobil so dvignili z vrta na cesto in ker je bil precej pokvarjen, so ga pustili v Kranju in so gg. duhovnfki odpotovali z vlakom. Tovarnar g. Adolf Kern ima precej škode na uničeni mreži in na cipresah, ki se rkajbrže ne bodo več zarast le. Previdnosti pri vožnji res ni nikdar preveč. - n^ilz Radeč — Nadzornik g. šterk Martin na ljudski šoli. V torek se ie mudil ves dam na tukai-šnji *>udaki Šoli šolski nadzornik g. šteri k Marttin. kar beležiano zgolj kot kronisti. — Gostovanje mariborske drame. V soboto 18. t. m. ob 20.30 bo gostovala v dvorani tukajšnjega Sokolskoga društva imui-bomka drama, k; bo pod vodstvom Šidkarja g. Jožeta Kovica igrala komedijo v treh daianjih '*Dva ducata rdečih rož>, katero je spisal AfLdo Benedetto, zrežiral pa g-.lože Kovic. Ker pri-kikujemo. da bo komedija nudjla mnogo užitka in zabave, pripo-ročatmo, da se vabilu odzove čim več te žte-vilo meščanov. — Defevno vreme. V nedeljo popoktne je bilo pri nas zelo son&rno. Proti večeru je prio&kv nositi, enako turi i v ponedeljek dopoldne, popoldne je pa deževalo izd a-trne je. Dežja so veseli zlasti naši kmetovalci in vrtmarji, saj si bodo opomoul« vse nastlifte, ki ao že birale v veliki suVl Kmetovalci, zdaj je cas za neumorno zatiranje listnih ušic itn drugih za'|edailc-'.v; za pletev okoli mladega drevja, zatirati >e treba poganjke iz debla in koreniti, privezati pogtanjke iz cepičev na palice, da jih ne polomi vihar. Po dežju sadite sedaj karfijob, pozno zelje, ohrovt, podzemeljske kolerabe, 0wvi časti k&puss solato i. dr.. Čas ie sedat tudi, da eeiete prvo endh'i.k>. redkev, repo in še enkrat kolerabe, peso in fffioPa — Silna nevihta. V tioei od po«iedM)kn na -torek smo imeli v Radečah stino nevihto. Lilo je kakor iz škafa, pale^ tega pa se je bliskalo in grmelo, da Je bilo marsikoga Sproža. Polia to vrto\* «o dodobra ris^noeeni, kar ho redf\xwnno blagodejno vniivak) na rast vseh rmrlm. KINO SLOGA, telef. 27-30 samo s dni DANES PREMIERA VELIKEGA ftPIJONAzNEGA FILMA I DOKTOR Tragična usoda velike nemške špijonke Ane Marie Lesser v vrtincu svetovne vojne na solunski fronti. Najboljši francoski umetniki nam predočijo usodo špijonov in njihovega, podzemnega delovanja v službi domovine. V glavnih vlogah DITA PARLO, Pierre Rlanchar, Pierre Fresnay. — Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri. Zračni promet se je pričel Davi je odletelo iz Ljubljane na Suiak prvo potniško letalo v letošnji sezoni Ljubljana. 15. junija Za Beogradom. Zagrebom, Skopljem in Sarajevom, ki so že od 1. maja med seboj povezani z rednimi potniškimi zračnimi zvezami, se je davi tudi Ljubljana uvrstila med jug;neslovenska mesta z rednim zračnim potniškim prometom, že včeraj popoldne je priletelo na ljubljansko letališče veliko trimotorno letalo znamke >Spartan TTu-Saoc. ki ga vodita dva Slovenca: pilot Krepel in radiotelegrafist Kavčič, Ta »iva odlična slovenska letalca sta s^-Spartanom Tu-Sao^ davi ob 9.30 tudi otvorila redno zračno zvezo Ljubljane s Sušakom in Zagrebom. V oblačnem dopoldnevu se je letalo dvignilo v zračne višave, zaokrožilo nad Ljuhljano in odletelo proti morju. Odslej se bo .Spartan Yu-Saot dvigal na ljubljanskem letališču vsak dan razen ob nedeljah ob 9.20 zjutraj, se spuščal na Sušaku ob 10.10. nadaljeval polet, proti Zagrebu ob 10.15 in pristajal v Zagrebu po rnournem poletu ob 11.15. V Zagrebu hodo Ljubljančani, namenjeni proti FSeogradu al[ Še daJjp, presedali v letala, ki vzdržujejo redno zračno zvr?o med Milanom. Benetkami. Zaprobom, Beogradom in Bukarešto. Ta letala odhajajo iz Zagrreba ob 12.15 in prihajajo nrv zemunsko letališče ob 13.45. Od Ljubljane do Beograda bomo torej potrebovali z letalom samo 3 ure 10 minut; letalo stoji na Sušakn 5 v Zagrebu pa 60 minut. Aeroputovo letalo >Spartan Yu-Sao& pa rti edino letalo, ki je davi na našem letališču otvorilo letošnjo zračno potniško sezono. Ob 11.35 se je. namreč, v Celovcu dvignilo nemško letalo T^uftbanse, znamke .Jimkers 52*. ki ga vodi pet članov posadke in ima za potnike 1R srdežpv, Hočim jih ima Aeroputov ^Spartan* samo 6. NemSko letalo se je po poletu čez Karavanke spustilo na ljubljansko letališče ob *2.on iri četrt ure pozneje nadaljevalo polet proti Sušaku, do katerega potrebuje pet minut manj kakor jugoslnven.^ko. Nemška lotala bo<-V> letala na progri Celovec—Ljub-Ijana—-Snsak ob ponedeljkih, sredah in pef-Vh. v obratni smeri pa ob torkih, četrtkih in sobotah. V CVlovr-u se bodo dvigala ob L1.35, v Ljubljano, prihajala ob 12.00. četrt ure pc^neje nadaljevala polet proti Sušaku in se na grobniško letališče spuščala ob T?40. v obratni smeri bodo odhajala s ŠU-?aka ob 10.40, v Ljubljano bodo prihajala ob 11 IS, odhajalR ob 11.20 tpr se po poletu rez Karavanke spuščala v Celovcu ob 11.45. T z Cr'nVri bodo nadaljevala polet proti Oradru in r»unaju. tako da nas bodo -»Luft- hansina< letala povezala z vso Evropo. Dunaj je namreč dandanes že zelo važno evropsko središče zračnega prometa, še važnejši pa je zaradi tega, ker je za nas prehodna točka proti Berlinu, ki Je največje evropsko križišče zračnih prog. Dosti pozneje kakor nemška letala bodo prihajala v Ljubljano Aeroputova. Na progi Zagreb -Sušak—Ljubljana je namreč določen odhod iz Zagreba ob 12.30. prihod na Sušak ob 1330. odhod s Sušaka ob 17.40 ter prihcd v Ljubljano ob IS.20. Ta zračna z\*e.za je za nas zelo prikladna radi tega, ker odhaja jo leto la s Sušaka proti Ljubljani pozno popoldne, po prihodu vseh parmkov iz Dalmac:;? in s Hrvatskega Primorja. Verjetno je tor^i. da se bodo Ljubljančani prav rad: po?1u-ževali naa.h letal in ai prikrajšali mučno in dolgotrajno vožnjo po železnici, pa tudi od železnice krajšo in u-no. Pičle pol ure, kolikor potiebuje naše Malo od morja do Ljubljane, je čas ko si človek v največji naglici o?lp']n pcvra. jino po"! seboj. Za polet od Liublja*-r» do CeKva se plača tudi letos 200 din. Povratne karte rr> za 20n'i cenejše. Ta. cena je za. 07 din nižja kakor cena IT. razreda brzov^ka. je pa precej višja kakor cena avtobusne vožnje če pa upoštevamo prihranek na času in naporih se cena za polet izenači s ceno avtobusne vognje, saj samo na časa prihranimo pri polrtu v eno rmer pet ur, pri poletu v obeh smereh pa deset ur, kar pomeni, da. lahko na morju ostanemo en da.n ved, kakor bi mojrli. če bi se peljali tja z vlakom ali avtobusom. Ljubljančani moramo letos dokazati, da zr amo ceniti pomen civilnega letali va in da ga hočemo tudi podpirati. S samimi besedami ne bomo ničesar opravili. Letala so tu in etala so za vas. prav za vsakega. če bi nam vzeli zračno zvezo z drugimi mesti, bi sklicevali ankete in ?r široko-gnidili. da smo spet prikrajšani za vazn-> pridobitev civilizacije. Pokažimo, da znamo te dobrire upoštevati in podpira Imo naše civilno letalstvo, ki se kljub ogromnim žrtvam s strani države in Aerorn-ta brez nas vseli ne ho moglo razviti. Zapomnite si: morje je lepo in morje vas va.bi! Toda lepo je tudi r.aše nebo, naša najkraća pot do našega morja! č"e potujete na oddih, ali po opravkih na morje, potujte z leta tom Civilno letalstvo jp zdaj ponos vsake države in mora biti tud j na^ ponop! DANES 1'RFMrFRA! nepozabni »KIRCHFELDSKI ŽUPNIK« v novi dunajski *?llDC li H Tii' veseloigri po znameniti L. ASCHER1EVI opereti ^»1X5 ^ariij »VISOČANSTVO PLEpE VALČEK* ¥ kraljestvu valčka Kino Union Tel. 22-21 Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 ari Cerkveni koneert Ljubljana, 14. junija Prireditve le vrste so pri nas precej osamljen pojav kljub temu, da ne manjka ljubiteljev cerkvene glasbe. Zato je treba \sak tak koncert, ki se že po svoji čim bolj temeljiti pripravi loči od običajnega muziciranja pri mašah in drugih cerkvenih opravilih, le pozdraviti. P. Rančigaj, ki se je že v radiju uveljavil kot izvrsten orga-nist, je pripravil ljubiteljem orgelske igre :n duhovne glasbe lep večer; pritegnil je k sodelovanju go. Gjungjenčevo. g. Kolacia ter Ljubljanski kvartet in sestavil okusen ?nored z deli Bossija. Wolfa, Regerja. Hay-tfha, Marxa, Mozarta. Beethovna, Kimovca. Dolinarja, Premrla. Bacha, Gounoda. Fran-eka in Dali' Abaca. Kot solist se je P. Ran-rigaj z Bossijevo Uro veselja««, Reger-;evim Intermezzom;>, Bachovim »Preludijem in fugo v b-molu« in s Franckovo P*ece heroique ; izkazan s čisto tehniko, ki omogoča čim bolj gladko igro in z velikim smislom za barvo. Iz instrumenta je izluščil vse možnosti barvanih in zvo-kovnih kombinacij, ki so bile potrebne za gradnjo in se je že v tem močno razlikoval od organistov, ki se poslužujejo šablonske registracije. — O visoki umetniški potenci ge. Gjungjenčeve mi ni potreba posebej govoriti: čudovite VVolfove >Duhovne pesmi« je zapela odlično. Tudi g. Kolacio je mogel uveljaviti vse svoje glasovne in muzikalne sposobnosti. Z ambicijo se je lotil treh Bachovih duhovnih pesmi in se vživel v ta slog, ki je tako tuj sleherni dramatiki. Ljubljanski kvartet je igral dva počasna stavka Haydna in Beethovna v zvoku izenačeno in jasno v gradnji. Dali* Abacov koncert za godalni kvartet in orgle je za-krjnčĐ lep večer, ki Je nudil številnim po- slušalcem, ki so prišli v frančiškansko cerkev, obilo užitka. Pomembna prireditev včerajšnjega dne je bila produkcija komorne glasbe,, ki jo je skrbno pripravil g. prof. K. Rupel. Gojenci komorne šole so izvajali Lavdnov klavirski trio v c-dum, škerjančev godalni trio in Faurejcv drugi klavirski kvintet, škerjančev godalni trio je zelo uspela skladba, jasne polifone fakture in sveže invencije. V tej skladbi se je škerjanec odvrnil od impresionističnega pojmovanja, barve — skladba je s tem pridobila na prozornosti. Vse točke so bile lepo pripravljene in vse kaže, da bo po daljšem skupnem delu dosežena tudi tista stopnja vigranosti, kjer se bo mogla šele prav uveljaviti kvaliteta posameznikov. Zato želimo, da bi komorna šola, ki se je s tem nastopom lepo uveljavila, ostala svoji pomembni nalogi zvesta tudi nadalje. Fr. šturm Neurje na Gorenjskem Medvode. 15. junija V nedeHo je bil precei vroč in soparen dan in popoldne so se začeli kopičiti nad polimeraiskimi hribi temni oblaki. Med 17. in 18 je nastala nad Medvodami m vso bližnjo okolico huda nevihta. Med silnim nalivom ic ve "krat treščilo in strela je povzročila precejšnjo škodo. Ns Svetju je treščilo v hišo Valentina Škulja Mož si je šele pred letom dni postavil majhno hišico, ki jo je predelal iz poda. in v nji je prebivali! petčlanska družina. Strela je hišico razdejala, a kar ie ostalo, je uničil požar. Pogorela je do tal m ima Škulj okoli 30.000 din škode, zavarovan pa je le *a 6000 din.- V Zapogah je treščilo v električno na- | ■i so bas ptaEasak-i veo noč brez Razsvetljave. V Vodicah je dvakrat treščilo v šolo, na Dobru* pa v Hribarjev kozolec, kjer je strela raznesla steber in so late letele na vse strani. V Repnjah je strela udarila v strelovod samostanske cerkve šolskih sester in ga pokvarila, v Bukovcu pa pri posestniku Juriju v električno napeljavo, na kateri so pregorele varovalke. Nevihta je divjala celo uro in je pokvarila več prireditev. V Šenkovem rumu so imeli veseKco s tekmo koscev, v Vodicah pa proslavo 35 letnice gasilskega društva. Naliv je seveda pregnal ljudi z zabav. živilski trg Ljubljana. 15. junija Zdaj je na trgu te vsak tržni dan naval kakor navadno poleti, ko je že mnogo domačih pridelkov. Posebno mnogo je zelenjave in aočivja. da cek> primanjkuje prostora, precej je pa tudi že čreSenj, ki so se ie Blatno pocenile. Vendar se pozna, da je letošnja letina sm nekaj tednov bolj pozna. Zato tudi doslej se ni bilo naprodaj mnogo jagod, čre-senj, graha, krompirja itd. Zelo dolgo se niso pojavile letos gobe. Danes jih je bilo nekoliko naprodaj, a niso bile posebno lepe m gospodinjam so se zdele drage, in sicer so po 5 din merica. Rdeče gozdne jagode prodajajo po 7 din liter. Borovnic se ni. Za gobe je zdaj se prehladno vreme, saj letos se ni bOo prave letne vročine, zato jih se ne bo tako kmalu naprodaj večje količine. Na zelenjadnem trgu je že mnogo domačega graha, zato se je tudi uvoženi nekoliko pocenil. Domači je po 3 din kg naprej, uvoženi pa povprečno po 4 din. Naprodaj je tudi že prvi domači krompir, ki ga kmetice skušajo prodati nekoliko dražje od uvoženega, vendar je v splošnem po 4 din kg. Izredno mnogo je že domače kolerabe, precej korenja, redkve, repe itd. Največ je seveda salate. Kumare so se pocenile na 6 din kg, pesa je pa še vedno po 5 din kg. Za stari krompir zdaj ni več mnogo zanimanja. Danes so ga prodajali na Sv. Petra nasipu (bilo ga je 10 vozov) po 1.25 do 1.40 din kg. Kupcev je bilo malo. Sadni trg je dobro založen s črešnjami. Domače čresnje so povprečno po 5 do 7 din kg, za vlaganie tudi nekoliko dražje, in sicer po 8 do 12 din. Slabo je bil založen perutnirski trg, zato tudi cene precej visoke. Strela udarila v kozolec Radeče, 14. junija V Vrbovwu, eno uro hoda od Radeč, je trncčA okrli 21. ure treščilo v kozolec ki je bil last posestnika g. Kiembass Franca iz Vrhovesra. Kozolec je $ta] na samem, zunaj vasi, v bližini stojita pa še Kožarjev i-n S*inon£?čev kosotac Pod streho je bilo mnogo poFJedelrkega orodja in voz ter pr«r-~j rs-r.o] posušene mrve in detelja.. Na krr>i pso prThiteH takoj d.-ima<*i ga-c-jlri p^ ] vod^včro predsednika g. Poldeta BurkeKce. Posr-ečilo se jim je odstraniti vse pre.nvčne gorljive p*rd;nete. do-č m je kozolec p~g~rei do tal ker niro imeli r*č*s*i vode. c\a bi ogen j pogasili. Gasili so z gjiojnieo. katero so zajemali iz gnojne jame g. Me$?j£d&£ Ko so slednjič, uvideli, da k~?,fMca ne bodo mogli rešiti pred požarom in ker je bila nevarnost, da bi re vnela še posedla kOBOtkafct so ga prevrnili in tako og^n.i p-srapili. Sikoda. znaša nad 15.000 d^n in je le za 5000 d:n krita 7, zavgrovajnano. Pri tej priliki naj omenim^, da. je zah-t«=~va prostovoljne ga&uafae čete v Vrho- vfvm. da pae va^? preskrbi z vodo. popolnoma uprav^čenn. Sia\*a je oddaljena od tu najmanj 850 m. voJnj3ki n'itki in še ti skoraj prazni. Zato ne pride voda iz vodnjakov v po^tev pri gašenju. Vrhovčani naprošamo občinsko un-avo v Radečah, da zagtavi na me^od^.inem mestu vse sile za zgraditev požarnih bazenov v Vrho-vem. Grafologija razkrinKa tudi zakoocloince Te dni je v družbi z grafologom Kar-mahom sedelo v kavarni ^Dmooi« več znanih ljubljanskih gosspoclov. EdWi irmM njih. neki inženjer, je dal Karmahu pismo svoje žene, v katerem je bil samo kratek sta.vek: * Popoldne ne pridem v kavarno. Sem zadržana«. OrafoJog' Karavan je že na prvi pogled opisal ženin značaj m ugotovil, da ni svojemu mo*u zveata. Dotični go&poo je takoj postoril od 1I1 uslu in odšel domov, kjer ie našel — svojo seno v objemu z nekim njenim prijateljeni. Epilog se bo seveda odigral pred sodiščem. S tem primerom je grafolog Karmah pokazal, da po rokopisu ne določi čisto točno samo značaja, ampak tudi zvestobo ah nezvestobo zakoncev. Prav taksen primer je imel Karmah nedavno tudi v Mariboru, kjer je natančno ugotovil nezvestobo moža neke ugledne mariborske dame. KAR NARAVNOST — Snoči se mi ie sanjalo, da sem odkril svojo ljubezen iiajlepseimi dekletu sveta. — No, kaj sem ti pa odgovorila na lo? Iz Celja —c Jutn u« bo laliice*t|et*kec» mitinga. Za jutri določani lahkoatletski miting SK Celja na G lazi ji je zaradi tehničnih zaprek odkoveian. —c EKafcurzija na morje. Podmladek Jadranske straže na drž. deski mescamki soU v Celju bo priredil od 22. do 27. t. m. ekskurzijo v Split in Dubrovnik ter bodo 2>6. t. m. v Splitu prisostvovali splovitvi >Ljubljane< v morje. Ekskurzijo bodo vodili strokovni učitelji gg. Josip Tomažič, Pse šegula in Mirko Kovač. Kkskurzije se bo udeležilo 50 članov podmladka. —c Usoden padec. Na Gomilskem si je 261etna služkinja Ana Gersakova pri padcu na vrtu zlomila desno roko v komolcu. Ponesrečenka se zdravi v celjski bolnici. —c V celjski bolnici je umrla v torek 10 mesecev stara krojačeva hčerka Silva Friedaulz Nove \asi pri Celju. Iz Slov. Konjic — Oelifn; člani Narodnega zladaliju-a ▼ Ljubljani bodo gostovali v nedeljo 19. t. m, z učinkovito komedijo Rdeče rože< na našem odru. Sodobni pi^ate»lj Bencdetti je prikazal v svoji salonski komediji na izredno duhovit in zabaven namiri moderen zakon. Clanj ljubljanske drame eo želi s to gro v Ljubljani, knkor tudi v različnih krajih dravske banovine, k.ier so gostoval izn>ien umetniški uspeh- Ža preds'ivo vlada ;>ri na« veliko zajni-manje. Vstopnice >c žc prodajajo. prvo zjutraj Sargov KALODONT proti zobnemu kamnu Kupui domaće blago! asa Pangrčev Tone poje čez K SO-letaici Antona Anžiča, po domače Pangrč Toneta iz štepanje vasi Ljubljana, 15. junija. V ponedeljek so godovali in vezovali Toneti, ki jih je pri nas skoraj prav toliko kakor Janezov in Jožetov. Vendar mladi ne znajo več tako vezovati kakor stari, ki jih je čedalje manj; namreč tistih starih, klenih in veselih ljudi, ki so se rodili — v zlatih časih in ki se nikdar nočejo odreći naravne življenjske radosti. Mi. mlajši, mislimo, da svet zelo napreduje in da je kljub vsemu dandanes mnogo bolj veselo na svetu, kakor je bilo prejšnja desetletja. — Ne, mladi svet ne ve več za veselje! mi je pritrdil nas jubilant in godovnik. Pangnrčev Tone. 8O-letni Anton Anžič iz otepanje vasi. Omalovažujoče hi bilo. 6« bi vam ga skušali natančno predstavljati in opisovati, saj ima toliko dobrih znancev in prijateljev. Skoraj vsako, nedeljo ga vidite, kako se vozi proti Škofljici ali Igu, kakor so se vozili samo nekdaj kmečki veljaki. >še vedno se ni mnogo spremenil. Čeprav Jr velik, kakršni so bili samo kmečki hrusti v starih časih, ko je bil naš kmet še mnogo bolj zdrav — ga osem križev še ni sključilo. Raven je kakor sveča, gibčen in mladosten in tudi lice mu razodeva zdravje. Najstarejši je v štepanji vasi in kakor vse kaže, mu tega rekorda ne bo mogel še dolgo nihče vzeti. Vam. ki ga ne poznate, je treba povedati, da je naš jubilant pristen kmet. zvest svojemu poreklu ter kmečkemu izročilu, znacajen mož. kakrSne najdete le mrr\ poštenimi in odličnimi sloven- skimi kmeti. Med njegovim številnim ao* rodstvom (Žitniki. Anžiči in Bncelji) j« Ze mnogo pristnih meščanov, on pa je ostal gruntar. kakršna sta bila njegov oče in ded. Ze trije rodovi Anzičev žive pod streho št. 13 v Stepami vasi. Njegov praded se je priženil iz hiše št. 7. Senca je šla našemu jubilantu čez lice. ko je pripovedoval, da sta mu umrla oba sinova nekaj let po vojni; na bojiščih sta se izčrpala in doma sta počasi izbirala Od trinajst otrok Sivita samo še dve hčeri. P epa je ostala pri očeta in Anžičev grunt, ki je netal v vas; edini nedeljen. nima moškega naslednika Anton Anžič se je rodfl 13. junija 1. Is** v hiši. kjer gospodari — št. 13. Opasil sem, da so v njegovem življenju trmajstiče ate^ ▼fme, a on je zamahnil nad tem z toke. Z zvonkim glasom je pripovedoval kako je bOo včasih veselo in že po glasu se mn posna, da je dober pevec. Moral mi j« zapeti staro pjesmico o sv. Janezu, ki je bfl korar in ki ga je kralj Vencelj dal vrači v reko, ker je postal kraljičin spovednik Filpovedovalt ae mi. <*a Tone še vedno rad zapoje ▼ vssail družbi m da se poje čez kakor je včasih, ko so okoliški fantje peli pred nmtristrstora. Od nanfca pri »v. Jakoba so šli >K arauTvenjM-c. v gostilno, ki j« bila tam. kjer je zdaj kavarna »ffli Ikri:. Tam so so se zotrali fantjs in AeiAsfes ts Hm šle« m S te panje vasi. Peli so m rrtes*-H ter pfft po pameti, kajti v j poenmrl mero tndt sa prjsvfto. vah, temveč se k? veaslo sabavan tonrf vi m naravni ljodje. Tz gosttlsjs odšli pred magistrat - bile jih ja> 4b #B —, stopili so v krog in zapeti po neta starih narodnih pesmi Policaji jfn a ganjaH. saj so tedaj bile fantovske tudi svete. Včasih sn Hi na Hosask sM r katero okoliško va« — vedno val fmmtt^ skupaj. Marsičesa lepega se še spomm^a nmš js- bflant. a o sebi samem ni hotel Znanci so morali povedati, da je Ml odločen naprednjak, razumen in mož. kar so tudi znali ceniti občani: bel 22 let podžupan dobrunjske občme m SS let občinski odbornik. L#. i999. je bil sna* ustanovitelji Gasilskega društva v *trym pji vasi in dolga leta j« načeloval drnJBva. ČHslajo ga tudi nasprotniki, saj je bil veVfcrv vzor pravega poštenjaka ter snačajss^rs moža. Iskreno nrra čestitamo ter želimo. d^slei oeem. Mednarodni kongres Pen klubov v Pragi Obeta se velika udeležba — zastopal Oton županžlž klub IS. junija. Letošnji sestanek pisateljev, pesnikov in in kritikov kulturnih držav bo v Pragi že čez dober teden dni. od 26. do 30. t m. Marsikdo bi pričakoval, da Praga prav v teh časih ni najprimernejši kraj za kongres ter da udeležba ne bo lepa. Toda doslej se je priglasilo že skoraj 200 pisateljev iz številnih kulturnih držav. Prijave bodo prihajale še do 25. t. m. in vse kaže, da bo udeležba zelo lepa. Samo po sebi se razume, da bo tudi naša država dobro zastopana na kongresu ter da pošljejo svoje zastopnike klubi iz Ljubljane, Beograda in Zagreba. Veliko zanimanje kažejo za Prago in Češkoslovaško zlasti angleški, irski in francoski pisatelji. Lepa udeležba se obeta tudi iz skandinavskih držav. Nadalje poSlje svoje zastopnike Nizozemska, Belgija, Danska. Poljska. Bolgarija, Romunija in skratka vsa Evropa, a razen tega so se prijavili gosti iz Palestine, Argentine m Kitajske. Letošnji kongres je XVI. Na dnevnem redu je najprej poročilo tajnika, angleškega pisatelja H. Oulda. nakar sledi razprava o predlogih posameznih klubov. Razpravljali bodo o tako zvani višji in ljudski literaturi, o mladinski književnosti, o modernih propagandnih sredstvih (radio, film, televizija). Delegati bodo dobro izrabili čas in razen zasedanja so na programu še oficiel-ni sprejemi in številne prireditve. Prezi-dent republike dr. Beneš sprejme zastopstvo mednarodne organizacije 28. t. m. popoldne, prosvetni minister dr. E. Franke pa bo 27 gostom razkazal razstavo baroka v Valdštejnski palači; zvečer bo na vrtu te palače predstava Romeo in Julija. Priredi jo Narodno gledališče. V nedeljo 26. bo sprejel goste na slavnostni recepciji, ki jo priredi mesto Praga, prima- 1 tor dr. P. Zenkl. Ta dan bodo gosti pri- I sostvovali predstavi Prodane neveste. Ker bodo tedaj tudi zletni dnevi, bodo fosti prisostvovali nastopu sokobkega naraJča-ja. Kongres se začne s slavnostno sejo v prostoru filozofske fakultete na Karlcari univerzi. Prisostvoval bo tudi ministrski predsednik Hodža. ki bo goste pozdravHH Tudi zaključna seja. v sredo 30. t. m., bo slavnostna. Gosti hočejo ob tej priliki ludi čim boli spoznati Ceskosk>vaške, ki zadnje čase budi zanimanje vsega sveta Prireditelji se prepustili gostom, da sami izberejo, kam bi želeli iti na izlet. Največ se jih je prija- jarvilo za Slovaško, in sicer 90, med tem ko si želi ogledati svetovno znana, kopališča na zahodu države le okrofz 1§ udeležencev. Slovenski PEN klub bo zastopal pesnik Oton Župančič. Med udeleženci je treba omeniti nekatera svetovna imena. H." G Weils je dobro znan tudi med nami po prevodih, zlasti po Svetovni zgodovini Med francoskimi stavnimi pisatelji na*i čitatelji dobro poznajo Julesa Romainsa Poljake bo zastopala pisateljica Nal*kow-ska, Romune Eftimiu, iz Belgije se pripelje Louis Pierard. Italijane bo zastopal Mari ne rti (ki ga poznamo tudi po njegovem nastopu v Dubrovniku) itd. Cehoslovaki si bodo nedvomno znali pridobiti simpatije svetovnih pisateljev, ki bodo, upamo, pisali o njih in nffhovi državi stvarno, kar bo najboljša propaganda za mirovno idejo. In mednarodna organizacija PEN kruhov mora predvsem služiti mirovni ideji, kajti Te mir no* pogoje za kulturno življenje ter razvoj. na Najbotjs« as j *e. « Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«. 15. junija 1938. 133 DNEVNE VESTI Diplome absolventom juridifne lake!' teta. Pravna fakulteta v Ljubljani bo na osnovi -odločbe ministrstva prosvete z dne 18. aprila 1938, I Bt. 14.479 ter v zvezi e cL 227 in 256 Obče univerzilotoe uredbe odslej izdajala diplome anvra svojim slušateljem, ki so dovršili pravne študije. V to svnbo morajo kandidati vložiti prošnjo na dekanat pravne fakultete in jo kolkovati s takso po din 10. Prošnji je treba priložiti: D tojstmi list, >) zrelostno spričevalo, 3) abaoluftorij, 4) indeks, 5) spričevala o vseh treh državnih izpitih, 6) kolek za din 600 adi pa ubožno spričevalo. 7) v gotovini znesek din 13 u diplomsko listino. —- Zahteve diplomiranih tehnikov. Med pravoslavnimi binkostnimi prazniki so zborovali v Beogradu diplomirani tehniki iz vse države. Na dnevnem redu so bjla pereča stanovska vprašanja. V imenu vseh sekcij je pozdravil kongres delegat iz Ljubljane Milan Mozetič. Končno je bila sprejeta resolucija, ki v nji diplomirani tehniki zahtevajo, da se dvigne ugled srednjih tehniških Sol in njihovih absolventov, da se s posebnim zakonom urede in organizirajo srednje tehnične šole ločeno od obrtnih šol, da se izpremeni njihovo ime v ime Tehnična akademija, da se vsem srednjim strokovnim šolam zagotovi rang- gimnazijske mature in da se absolventom teh šol omogoči nadaljevanje študija na univerzah prvenstveno v isti stroki, pod gotovimi pogoji pa tudi na drugih fakultetah. — Davčni uradniki in eksekutorji so zborovali. V nedeljo so zborovali v Beogradu davčni uradniki, organizirani v Združenju davčnih uradnikov kraljevine Jugoslavije. N"^ zborovanju se je mnogo kritiziralo delo upravnega odbora. Novi upravi je bilo naročeno naj pregleda blagajno in o tem na prihodnjem občnem zboru posebej poroča, prihodnji občni zbor organizacije davčnih uradnikov bo v Ljubljani. Istega dne je imelo v Beogradu občni zbor tudi Združenje davčnih eksekutorjev, kateremu je prisostvovalo nad 200 delegatov iz vseh kra jev države. Zborovanje je otvoril ln vodil predsednik Vinko Loboda iz Ljubljane. Davčni eksekutorji zahtevajo v prvi vrsti, da bi dobivali nagrade iz državnega proračuna in da bi se jim v zvezi s tem povišale mesečne plače. Reorganizira naj se izvršna davčna služba. Davčnim eksekutorjem naj se prizna po službenih letih tudi plačan letni dopust. ZVOČNI KEVO SOKOLSKI DOM V 6ISKI, TELEFON 41-79 MARLENA DIETRICH in Robert Donat v filmu ljubezni in hrepenenja STRAST Ta film se predvaja v četrtek ob 5., 7. in 9., petek in soboto ob pol devetih. V nedeljo film: Nr. Deeds — Milijonar dobrotnik — Izlet Jadranske straže v Split k spuščanju na morje velike torpedovke »Ljubljana« priredi Zveza za tu jaki promet v Ljublja,;ii. Odhod iz Ljubljane 27. junija z brzoviakom ob 4 40 zjutraj do Zagreba, od Zagreba z osebnim vlakom do Splita. Izletniki pridejo v Split ob 20-10 zvečer in se udeleže svečanosti 28. t. m. ob 7. uri zjutraj. Popoldne in drugi dan dopoldne izleti v okoliške kraje. Povratek iz Splita 29. junija z osebnim vlakom ob 14.10 do Zagreba z brzoviakom ob 6.50. prihod v Ljubljano ob 9.30. Za ta izlet je določena cena za člane Jadranske straže 410 din za in, razred in 520 din za II- razred, za nečlane 420 din odnosno 530 din. V tej ceni je vključena vožnja in celotna preskrba in prenočišče v hotelih. Člani Jadranske straže, ki žele prenočevati na skupnih ležiščih v domu Jadranske straže, plačajo za vožnjo, skupno prenočišče in prehrano 340 din. Prijave sprejema Jadranska straža v Ljubljani in vse bil je tami ce Putnika v Sloveniji. — Planinski vestnlk«. Izšla je junijska številka na^e odlione planinske revije ">Pla-ninskega vestnika<, ki prinaša na uvodnem mestu • članek Slavka Sjnoleja >>Ob našem malem Matlerhornu — planinska pomlad«. Marijan Lipovšek pa je prispeval nekaj misli P Kugvjevem »Triglavu«. Eden pionrjev naših planincev Pavel Kunaver daje praktična navodila mlad:i.m planincem, a Janez Presl opisuje vzpon na divjo in »strmo steno Rzenika. Planince bo zanimal tudi članek Eugen Guida Lamrnerja Kako se te-spremen tla hoia po gorah iti prispevek Ivana Konteta 2-Preko in mimo na£!i vršaoev«. ostalo gradivo pa tvorita obzor in društvene vseti. Tudi ta Številka je opremljena z nekaj vzornimi posnetki, med.temi je zlasti krasna slika »Iz blejske okolice^, posnetek Janka Skerlepa. >Planinski vestnik« stane 50 dim letno, za inozemstvo R0 din fn se naroča v Ljubljani pri Osrednjem planinskem društvu. — Iz »Službenega li«ta«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št 48 z dne 15. tm objavlja uredbo o uničevanju državnih vrednostnih papirjev, uredbo o pogoja, ob katerih pridobijo in zgube orožniki pravico do osebne in rodbinske dokiade, spremembe in dopolnitve taksnega in pristojbirjFskega pravilnika, podaljšava roka iz 61. 117 g. zak. o ureditvi Državne hipotekarne banJse, odredbo za preprečitev vnosa in razširjenja shnavke in parkljevke. — Na Doberdob, Kalvarijo, Oslavj© in Sveto goro. Priprave za obisk bojnih poljan in pokopališč so v polnem teku. Za državne in samoupravne uslužbence so vložane prošnje za dovoljenje potovanja y inozemstvo. Posebni vlak odpelje i« Ljubljane gl. kol- 9- iulija. Vrtnemo se preko Jesenic v Ljubljano 10. julija okrog 6. ure zvečer. Skupni stroški za vožnjo, prehra«no prenočišče in avtobus go din 180 za osebo. Hitite s prijavami. Točna navodila so objavije-na v zadnji sobotni številki našega heta. Prijave sprejeana še do 23, t. m. Zveza bo jevnJkov v Ljubljani, Kolodvorska Ulica '45. — Smrt pod vfasiom, V ponedeljek zve-#er se je pripetila pri Gornjem Stenjevcu bttau Zagreba tetfca železniška nesreča. Vtafe je povozil zidarja Mirka Marusiča. Vračal se je v MostoOjo, pa je del po oz-toofcžrnd progi, ki vodi pri Gornjem Ste-ajevou sporedno s pešajo dadtotta aaleani— os- Tam je opasal, as m prihaja tt smaka**** i*fc, *! ?? vm j> umakniti Pri tem pa ni opazil iz Ljubljane prihajajočega brao vlaka. Nesrečnega Maiušiča je brzo v Lak pregazil Najprej so mu odrezala kolesa levo roko. potem so mu pa se zmečkala glavo. — Vreme, vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno in spremenljivo vreme, ponekod bo deževalo. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu, Splitu in na Rabu. Najvišja temperatura je znašala v Sarajevu in Splitu 25, v Zagrebu in Beogradu 22, v Ljubljani 20.6, v Mariboru 20.2, na Visu 20. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761, temperatura je znašala 13. Tivar obleke prispele, prekrasne nove stvari, cene znano nizke. Sedaj Tivar obleke v vsako hišo, Tivar obleke za vsakogar. Glavna zaloga Anton Brumec. LjubUana. Preser. nova 54 nasproti glavne poŠte. — Strela ubila očeta in hčerko. V ponedeljek proti večeru je divjala nad Karlovcem in okolico silna nevihta z nalivom m točo. Med nevihto je grmelo in treskalo, V vasi siljaviči je udarila strela v leseno enonadstropno hišo kmeta Andrije Matasiča-Perca. V hiši sta bili ta čas kmetova žena in 171etna hčerka Jelica, dočim je bil kmet sam na skednju. Hotel je v hišo, pa je udarila strela in ga na mestu ubila. Strela je ubila tudi njegovo hčerko. — Sin ubil očeta. Sin bogatega bana t-skega ekonoma Petra Mitraauiovica Ste-van je prišel oni dan v vas Banatski dvor in kmetje so »»pazili na njem obleko njegovega očeta, ki je pred 4 meseci skrivnostno izginil. Nezakonska žena pokojnega Petra Milica Dokmanović, ki je živela z njim 14 let v divjem zakonu in njen nezakonski sin Stevan sta opazila, da sosedje nekaj sumijo. Zato sta šla k sosedu in prosila, da bi jima posodil voz, češ da morata odpeljati žito v bližnjo vas. Ponoči sta pa odkopala v staji umorjenega Mi-trašinoviča in odpeljala njegovo truplo v drugo vas ,kjer ota ga vrgla v vodnjak. Pri tem delu ju je pa nekdo opazoval in tako je prišel zločin na dan. Ko so ju orožniki prijeli, sta priznala, da sta Mitraši~ novica ubila s sekiro, ko je spal. — Moški! V Vasem interesu odtaJte ogla« Vi-Ha-Ge v i nse ratnom delu Iz Ljubljane u— B°lgarske učiteljice-pevfce, ki so pred tedni v Ljubljani in po nekaterih drugih slovenskih mestih priredilo odlične koncerte, so poslale ljubljanskemu lupanu in vsem Ljubljančanom prav toplo zahvalo, ki jo objavljamo v bolgarščini in v latinici, da se nase javnost spet prepriča, kako lahko razumemo brate Bolgare. Zahvalno pismo ue glasi; Hor na sofijakite učitelki 31. maj 1088 gr. Sofija. Do gospodina kmeta (župane imenujejo Bolgari kmete) Gr. Ljubljana. Uvažaemij gospodin kmete. Ho rt na Sofijski te učitelki iz-kazva lično Vam i črez Vas na graidani-te v Ljubljana »volte srdačni blagodamo-sti, za radusnija i bratski priem, koji to ukazan te na naaija nor. Molim Vi, da predadete na vaičk: brati*, i sestri v Ljubljana našata blagodarnoat i da tm sopšti-te, če našeto otečeetvo drži široko otvoreni bratite si za bratskiia slovenski narod, respektivno za Ljubljanci, kot t o kani na gosti v vsako vreme. Rodna pesem nas na vek ni svrzva. Pretsedatelka Mara Ge-orgijeva. sekretarka Vesela Vitanova.« Mestno poglavarstvo sporoča javnosti to* plo zahvalo bolgarskih sester z enakimi čuvstvi in željami kakor one nam. —lj Seznam izgubljenih predmetov prijavljenih upravi policije v ijubljani v mesecu maju: 700 din, 4 bankovci po 100 din, bankovec za 100 din, bankovec sa 100 din, bankovec za 100 din, 2 bankovca po 100 din, zlata verižna zapestnica, zlata za pest na ura na črnem traku, erom zapestna ura, zlat prstan, zlata zapestna ura, zlat uhan z 2 briljantoma, zlat uhan z 2 briljantoma in biserom, srebrna damska zapestna ura, rjava listnica s 100 din in legitimacijo na ime Skamlič Jos.. rjava denarnica z 235 din, usnjata denarnica s 1080 din, usnjata denarnica s 17 din in legitimacijo za dovoz mleka na ime Cerer Leopolda, denarnica v obliki podkve.z 49 din 50 p., rjava denarnica z 200 din, nalivno pero znamke ^Parker«, 3 zastavna listki, moški dežnik, damski crn dežnik, moške rokavice, rjava aktovka z raznimi listinami, aktovka z raznimi predmeti, nabavna knjiga na ime Rebec Marija, 100 znamk po 1 din, knjiga poštne hranilnice z vlogo 500 din. potni list na ime Bauer Franc, železniška legitimacija na ime Bre-gar Bara, poselska knjiga na ime Orlimi Janez, poselska knjiga na ime Zupančič Zofija . delavska knjiga na ime Kobal Žarko, spričevalo tvrdke Verbais in davčna knjiga, delavska knjiga na ime Zadravec Ivan, delavska knjiga na ime Krolo Peter, —lj Umrli «o v Ljubljani od 3. do 9 t. m Gaspari Marija, roj. Ritz nger. 73 let, vdova mizar, pomoć., \cmec Ivan. 91 let, sodni sluga v p.. Keber Franc, upokojen rudar, Kmetetz Simon. 75 let. posestnik. Kač Franc, 52 let, sluga Kreditne banke. Hočevar Jože. 17 let, ključavn. vajenec. Žulj Ivan. 39 let, tapetnik, Strojan Johana. 79 let, sobarica, Hus Marija, roj. Kubanv, 52 let, žena lekarnarja, Čopi Pavlina, roj. Fa-rringer, vLevuc na GoepoGveteki oeati. Spored po pravilih. Udte-tefte Ob dvaj^etletavi svobodne Jugoslavije Ofi&r. —U Prirodoslovno draatve vabi svoje člane, prijatelja ki ajihopoa družine na poale-viku veder, ki ga priredi na čast avojeauu laaluanaanu »lanu g. uffciv. peof. dr. R. Kan-ku, ki odhaja v Ameriko. Prijataiiski poakv vini veder bo v soboto, 18 t. m. ob 20. uri v k močit i aobi restavracije Slamic na Go-epoevetski ceaU. Vljudno vabljeni. —Hi Pregled aovlk motomia votli to odslej vsak petek ob 11. uri pred poslopjem uprave policite v Ljubljani Subtfeva ul. $t. 5. K temu pregledu je pripeljati tudi on« avtomobile, avtobuse m moteelkle. ki tz kakrteecakoii ra«!oea letos fte nbo bili pregledani. Onoaarja se prisadete lastnike, da ni dopustno vozit? x nepregledanim \n neodobrenim motornim voziloan. —Vodstva po raifrUvi klnaa aeodvi. sn|h. Jutri bo imel vodatvo pe II. razstavi Klube neodvisnih predsednik Društva eio-vanakih likovnih umetnikov «. Ivan V»vpo-tič. LjuMjoricani. ne zamudite ta prilika —lj Skladne s« orgle bomo fcfciealt na pro-(trukciiji l.iuh4^rwke»:a draivvne^a konsarva-torija v soboto, dne IS. t m.. Xa Matijih orjrlah v Hubadovi dvorani bodo in ral j na-sMnii soienei: Rijavee Janez. Jelen« Olffa. Arh France. Snoj Venrertav \% šole prof. Tomca in Hane Joeip, Pipan s. JvdHa, Maj' han i c br. Saivator, Bohime Stanko t% *oki Mon*;. ravnatelja Premrla. Produkoija ne vr v Hubadovj dvorani m bo njen aadetek ob xUl zvečer. Porkroini spored v knjigami G*L Matice. —lj Vtd vaaib o6t n obvamjate le s optično čistimi brušenimi stekli, katere «1 nabavite prt strokovnjaku Fr. P, Zajcu, izpraftanem optiku. Start trg 9, Ljubljana --lj Lj* M jonski dri. keaaot^aterij skfbi, do imamo uadi na orjrlah vedno bolj izurjene in popolnome issoiane org-lavce. Cola vrsta coienoev, ks je preje obiskovala or-srlarako eok> Ceeal-ijšnesra cir. nadaljuje »vaje atudie na konservatoriju. Orgle imajo kot glavini predmet tudi nekateri dnuri toon-servaitoristi, kz ene in druge skupine j in bomo slišali na produkciK v soboto, dne 18. t. m. v Hubadov; dv-orajii ob *A7 zvPrivredne zadruge« Alojz Leskovsek iz Celja, ki ga že dolge zasleduj«jo pod »umom sokrivde v Rože trna aferi. Leskovska so izročili v preiskovalni zapor. _ Lepa gesta. Mariborski industrijalec g. Marko Rosner je poklonil ob svoji živ-Ijenffki 50ietnici tukajšnji Protituberku-Krzni ligi znesek 1000 dan. Posnemajte! — \oVo najdišče premoga, že pred leti so v Spodnjem Doliču v Misbiijaki dolini naleteli na sledove črnega premoga, iz neznanih razlogov so tedaj kopanje opustili. Te dni je skupina rudarjev pričela s kopanjem in ne brez uspeha. Kmalu so naleteli na velika sklade dobrega črnega premoga in upajo, da bodo odkrih tudi glavno premogovno žik>. — Dar ms*to "tnrr na grob. Dr. Franjo Ljipold je daroval Počitniškemu domu kraljice Marije na Pohorju 200 din mesto venca na grob g. Darka Gust ina. Prisrčna hvala! Revija nalili krajev Ljubljana. 10. junija »Jugoslovanska revija.«, ki si je v šestih letih rednega is*ajanja priborila na>igied-nejše mesto med nafti mi revijami, je te dna. izdala novo številko za mesec maj in junij. Tudi to je dovršeno tiskala Narodna tiskarna v" Ljubljajni. vaoroo pa jo je uredil in opremil njen glavni urednik g. Vladimir Regallv. Iz bogate vsebine .nove številke »Jug»-5*kyvenake revije« omenjamo članek urednika Regallv ja o obisku predstavnikov- inozemskega turizma v nai&h krajih, ki je izšel v hrvaščini in nemščini. Ta številka revije je bila namreč odposlaaAa v vse države, iz katerih so nas nedoatoo obiskali voditelji velikih mednarodnih \$jirfe*iflnifi uradov. Prav zanimiv je čianek pfciotf. An-tiča o prometnih orobiemih otokaX Krka, kakor tudi RihterSčev o vlogi Celja \y našem turizmu in o njegovi turistična ji*e>t-LetkL VL Regally objavlja dalje studijo* o starih srbskih prestolnicah in dvorih tfi*T članek o naši letošnji zračni pobraSki se-' zoni, prof. Viohć poročilo o lanekoletnem delu suSaske turistične zveze, Janko Jazbec razpravo o turistični važnosti in bodočnosti našega lepega Raba, Slavko Per-šič reportažo iz Kranjske gore in Krnice. Katarina špurova bežne odlomke iz Prek-murja, M. živkovič pa v posebnem članicu poudarja potrebo po novi Turistični zve zi za sev. Dalmacijo s sedežem v Šibeniku. Poleg teh člankov objavlja nova številka »Jugoslovenske revije« tudi poročila o novem hotelu >Jugoslovenski kralj« v Rogaški Slatini, o Jadranski razstavi v okviru Zagrebškega zbora in o ianskoletnem delu Putnika. Novo številko >Ju^oalovanolce revije« krasi tudi mnogo res izbranih slik iz Ra-dencev, z Bleda, iz Bohinja. Aleksandrovega, Omifflja, Celja Skopske Crne gore, Raba, z morja, iz Omiša. Kranjske gore, Maribora, Šibenika in drugih jugoslavenskim krajev. Zaradi bogate vaebine in nenavadno okusne opreme, s katero tekmuje >Jugoslovanska revrja« z vsemi podobniani kno-zem^imi, zasluži pozornost naše javnosti in jo topio priporočamo. Naroča ae pri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5 m stane za celo leto samo 100 dan- Razstava TSš Ljubljana, 15. junija V proslavo sOletnice slovenskega obrtnega šolstva je priredila tehniška srednja šola v LjubljAui jubilejno razstavo vseh svojih oddelkov^ Razstava je po svojem obsegu doslej največja pri nas in bo tudi po svoji vzorni u*ed4tv4 v javnost, vzbujala največjo pozornost- Razstava je zavsala »skoraj vae pritličje in prvo nadstropje cvelikega šolskega poslopja- V prvem nadstnopju je razstava oddelkov državne dek>vodske šole in stcei mizarskega ki stnigarskega mojstrskega oddelka, dalje državne moške obrtne sole z graverskim, keramičnim tor kiparskim in rezbarskim oddelkom, drfcaune tehniške šole z arhitektonskim gradJ>eTam odsekom in banovinske šole za glasbila. Največ prostora zavzema arhitektonski grrad-bsni odsek. Na njem je razstavljenih 1200 risb. V pritličju je razstava državne ženske obrtne šole in strojnega mojstrskega ter elektroiruitalaterskega oddelka in elektrotehniškega odseka tehniške srednje šole- Razstava bc slovesno otvor j ena v petek ob 10. Odprta bo do vštetega 23. L m Vstop je brezplačen, Z Jesenic Sport. V nedeljo ee je na igrišču >Brat-stva« vnšila pragaifceljska nosromeitna tekma med SK >Jadran< is Ljubljane in Bratstvom. Tekma ae je končala z zasluzeno zmaso domačinov v razmerju 3:2 (2:1). Domačini so si zopet enkrat ij5vojerw*M lepo anifl'jo. Da wjeo »ostje doživeli fee veeji poraz s« morajo zahvaliti svoji ožji obranihn ter napadalcem >Bratstva^, bi od več lepib šans niso znali izkoristiti nito ene tako, da je morala pomagati kri teka vrsta, v kateri &e se je odlikoval Zavrl, ki je zabil tri gole. Iffra je bsa vseskozi zelo napeta in boi-tena, le v drufireoi polčasu k> & potov«ril hud na L'v. ki je nvoonp razmehčal teren. Takmo ie sodil «. štravs, ki je bil dober in nepristranski. Na igrišču Kovinarja se ie ob istem času vršila prvenstvena nogometna tekma za uvrstitev v I. razred med S.K. >Mtadika< Ljubijana m S.K. Kovinar«, ki se je končala z snago gostov z rezultatom 4:2 (3:1). Moštvo Kovinarja ni pokazalo biste svoje U>rt>enosCi. zaio je gfladfko *&-crubiiio i uro, čeravno nasprotnik rri bil tako zelo trd oreh za naše Kovinarje. Tako lepa prilika za lahko zmago se Kovinarju ae bo krivi 1 u nudila. Namesto, da b* se Kovmar pri tei priAHri priboril vstop v L razred, se bo moral borki sa prvenstvo (iorenjske. Sodili je g. Lukeiič iz Ljubljane. Na obeh prireditvah ie bil obisk občinstva precej zadovoljiv. Vse kaže, da se je občinstvo začeto zanimati tudi za nogomet in no samo za ples. — VandalUem. Prod kratkim je neka skupina planincev ali bolje rečeno divjakov pokazala kako se razume na pavsasfro na lepote narave in kako eeni naprave, ki so iih napravili marljivi in vredni planinci. Skupina teh divjakov, ki se je z nočnim psetnim vlakom pripeljala is Ljubljanske smeri na Jesenice in sla naprej na Golico, ie v zgodnjih jutranjih urah pod spodnjo kočo na GotH* razmetala cel kup drv no breffu navzdol, z ostankom drv, pa si je v btižinJ napravila ogenj, ob katerem so se nekateri oimašali kot lndsjsnei. Pri zgornji kaši ne so zs kodo pripravijeoa drva znosili onkraj mejje in si napravtiii veHc ogenj. Za nameček pa so snedi pol k na z okna oskrbffclkove sobe ter jih vrgfi na ogenj. K sreči jim je oskrbnik pofkna zadnja treno-tek odvzel, sicer bj bile žrtev ognja. Ko so se divjaki vračati navzdol so yaKH kamenje ter podrla dva kažipota in hh vrgli pe bregu navadot Tako divjanje je nam Slovencem, rente Kranjcem, v veliko sramoto, Bfaanskira ustanagan pa v vojake škodo Upaano, da bo te (Uvkske. ki spadajo v alnsko Uisagk>, Izpred obrtnega Mdli&a TI GRDA KAMELA Martin je bil pri vodovodnem instalaterju zaposlen kot pomožni delavec, opravlja: je podrejena dela s tem. da je pomaga1 monterju prenašati orodje, pihati ogenj, ta-di iti monterju po cigarete. Bil >e ubogijtov fant, pa precej slabotnega zdravja, posebno ker je imel grbo na hrbtu. Nekega a takoj izstopil in zahtevi s tožbo odnleod-nino ze 14 dne\*no odpovedno dobo. Instalater je priznal, da je izustil gori niavcd>e*ve besiede, plačati pa ni hotel ničesar, ne da bi bi! mogel prav za prav navesti kak ass-log za to; vpraševal ve le, askaj >e Martin prav za prav šel, saj ga ni nihče sflil aii gona psoO, saj bi bil Lahko ae n«prsj osael v službi. Toda sodnak je instalaterju povedal, da sme po § 218 t. 5 obrt. z. stož^jeroriat brez odpovedi izstopiri in službe, afeo. ft* siucž?bodav©c zn&tnv žali na CaaTi in mu mora v tekem primeru pAaoatn mezdo mm. W dni nar^rej. Instalaterjeve besede pa smer+& sodišče za znatno žalitev, saj je clovak «i '\veafk revež, 6e ima tekano hibo ai prav gkrdo je to, če telesno zdrav človek na t*k rusčm zasra mu je »voje^a sočloveka koatjaia ter*^e bil obsojen v plaefto 14 dnevne mezde SLUŽBA SE LAHKO VSAK DAN ODPOVE NA 14 DNI Večtaat so časopisi že pisari, da se službo jetnikom, ki niso nanaescenci rikoH dorr^ v tedna odpovedati kt nm ob aobo«shV t. j. na wjpk*č*m dan, se mora soefišče še veđena« pečaTi s primeri. Kov^^ci poniočn*: je toML brvse^i mojsttuv na piačilo 14 dnevne meade m je v tožbi taxW, da ga je nu*'n*\* t>A* srede »večer odalovn; pač srn je vtmjf^ točno v sredo p& dni poprej odpoved* službo, toda taka c*dpoved je nepnav*kja li nevesjarsrna, kajti oxcJpoved mota bati pode na samo na izplačilni dan, ker se ja rspasesto vršno vsako soboto, j*> W» odpoved inoaaa samo ob sobotah, niksakor pa na o* spadah Tažberri nstetevek je M »avrnjsn; J Tst obr. x. pnsvi: Kofikor as shs2b<>je«aoaDa ni dogovorjeno karj ttgodr*efsega * m m pa-ediue vrste potnoanoga osebja a tena aako nom odrejeno drugače, anaaa odrjovedoi rok shižbejtth raizmerrj neijnaBoj 14 dni. ffe-kjer nd v aakon u /japi»arKx. dki bi se movaa» odpovedati na iznlačSnH da» «H da bi •» izplačilo moralo \nršrti ob sobotah. 6e bi se bili stranki dodvorili, da se aaae odpoved podari samo ob sobotah, potem oa^ bi bfl sroei mojsesr rxm>očnakw srhržbc na kak dsog Zakaba ^aoveneka je rjcaLkmila z novo AH>rehtovo ■ apaj samko< rireono lep dar stovenskj —J" Že po svofi oboki in opream waAnmt ga pozornost rfcrtienjena |e na finem *5u ki eđegentoo vosana r paskno. zanimrveja je po v*oji \aa**a. >Bise»rnKO< je pasaterj rasdefil t asi *r jrlavja, ki pfa poaiMia d ceao««r«nsk«i a»-straeii Jeeape Pniaa ki več vasjea. _ Vsebinsko as prvi dae sa^aarj laartsssi ai boti miagpHim med nrtadanL qajsa^» otroškega ži^Sjcoja, basni. ki basa, vaB$-voshi preortćajeaou pi Maja m rjcasasM s§ vrste ;dnipai s poamsnv toa» da je sVfanea m res noirenfe naas%M>ncu Jasno se kako je hote* pissteii knfipo asasM da nifltoli ne irtruja in priaasla je e v tem priaadevaoju aspeL Trofcje sagtavje je posvefieno v koroškim SBovencetn. Tu so iz narodovega pripovedovanja vanfc in pesmi, kfc ae rTitakliji svoji neposredni toplina. Peamd božjo pni< (str. 57), >D*e pismst & >Boiačina (str. 73) m ir^ovengko (sar. 75) bodo brez oVvoma hjaasSSlfa na^ra^ičnejsim F^e4cani pjnredfttvani. Drobno pasmo Mojca p#e, ptše z žavo Zadnje poglavjt1 nosi v glavosa nadih, koaea na se s >P^ami mjadsomi tlju«, ki bodo s svoi- OTj utrinki vodflno tđa. iiihnliii. a se bodo s pridem nanje tndi vajpoptelji. Tako ie *B4seroic&< v nsif kn^aevnossi asefevrstno doka, ki ga pn* aajajo utfuaiwa)aaiii aa žotiino, aa ae asa od pre pot povsod uja kjer ufasplfcua> pajai8 5 isi nasafca poiaVaaja >?aB 1388 iadaja si ak. ■»)■ **** 133 SLOVENSKIN Sira« 8 Gradbeno gibanje v Kranju Kranj, 14. junija Stavbna sezona v Kranju je letos prav živahna. Zida in gradi se na vseh koncih in krajih. Deloma so ljudje dobili svoj denar iz hranilnic, deloma pa gre za zidavo malm lužic, kate.e gradi delavski stan po vaseh okrog Kianja, ki so mestu sedaj priključene. Pr a v- za prav se gradi mnogo več na periferiji kakor v mestu samem, Dočlm v mestu zratno primanjkuje sta-novanj ali sob. se ista na Prirn^kovem, v Curčićah in Struževern precej lažje dobijo. Ker so stanovanja tod cenejša, se naseljuje precej državnih in privatnih uradnikov in upokojencev poleg velikega števila delavstva raiši zunaj mesta. Gradnjo stanovanjskih hiš po Kranju priključenih vaseh je treba prav toplo pozdraviti, samo dosedarj se je delala vedno ta napaka, da je se gradilo brez pravega regulačnega nacrta, ter zato te naselbine nimajo lepe slike, kot bi jo s-icer lahko imele. Izmed lavnih večjih del naj omenimo dovršilna dela p: i novi šolski stavbi, dela na Gastejskem klancu ter za jesen predvideno gradnjo novega poštnega poslopja in renoviranja ceste na Jelenovem klancu s savskim mo3tom vred. Gradnja kopali* šča in pokopali?^ b% letos precej verjetno odpadla. Tudi o gradnji palače PZ ni sedal nič srlša-ti. Izmed privatnih gradb naj danes naštejemo sledeče: na Vrtu pod pokopališč e»m gradi novo vilo zobozdravnik g. dr. De Gleria. ki je sedanjo svojo hišo prodal tovarni sSemperitc. istotako gradi poleg- De Glerijeve vile lepo taodo Moste Jakob. Za novo solo gradi vilo ga. Ana Rakovnik, soproga notarja. Pn vodovodnern stolpu zidata enonadstropno stanovanjsko niso brata Bati č, katera bosta sedanjo hišo ob Stari ce&ti prodala. Na polju ob cesti na Kokrico građi g. Zvonko Adamič novo poslopje za tovarno pletenin in trikotaža, kamor bo preselil svoj obrat v sedanji >Tka« tovarni na Mencingerjevem trgu. To»varrjji bo merila 50X14 m in bo visoko pMtlifcna z enim nadstropjem. Do jeseni bo poslopje dovršeno. V vaseh izven starega mesta pa gradijo stanovanjske hiše: Vidic St., železničar na Gorenji Savi, Mlakar Miha v Struževern, ob cesti na Golnik, to je na hribu pred Kokrico zidata Ivan in Angela Ha-riž iz Bctoovka in Toporiš Jernej. Na Prim skovem zidata Mulej Ivan in šli bar Vinko, na Klancu Pavec Vera, Eržen Jakob in Pelko Angela, na Hujah in sicer na Skalcah pa gradi svojo hišo g. Brulc Fr., gostilničar pri »Zlati ribi« v Kranju. Kakor vidimo, gradijo svoje domove z veliko požrtovalnostjo ravno delavci, ki so sd s prkkiim delom prihranili nekaj tisočakov. V splošnem pa živahna stavbna sezona močno poživlja vse gospodarstvo, denar kroži skozi tisoče rok in delavci kot obrtniki ter trgovci in producenti pri tem zaslužijo. Zato pa zadnja leta v Kranju ni brezposelnosti, zlasti v poietnih mesecih. obBfae naslednji popravek: Ni res, da bi tati m«terHaJL & se uporablja v Zagorja srn po-gramoženje cest mehak, res pa je, da je materijal aek> trd hi ao vsi kamnolomi is katerih se gramoz pridobiva v Zagorju potrjeni od oreizkvjseuakiega urada v Ljubljani, tako. da ta konstatacija ne .(trii. Veseli nass da je dopisnik vendar ogejnji da se kotanje zakrpavajo In je i lahko prepričan, da se bodo tudi v bodoče. Na Šasost .pa v kratkem ne ho mopože napraviti asfaltne ali celo betonske ceste, kakor M jo pedagoško dober, strokovno pa slab g. dopisnik želi. Zalibog bo tudi radi tega glede oskrbovanje cest ostalo pri starem, posebno iz razloga, ker je cestišče tudi boljše kakor prejšnja leta, ker so si o tem na jasnem domačini in tujci in ne tako, kakor trdi dopisnik. Obrekovanje 1. aprila smo smatrali za aprilsko šalo, tako tudd 10. junija na god Sv. Marjete je smatrati za tradacijonel-no grmenje. Vseeno pa bi svetovali zagorskemu dopisniku, da malce premrieH. predno kan napiše, ker drugače strokovnega pouka bi potreboval v resnici. Iz Poljčan Iz Zagorja — Popra*ek. Glede na notico v Vašem ceni. listu dne 10. junija 1938 iz Zagorja pod naslovom >Naše ceste, o.i spet te ceste*, provrimo, da v smislu tiskovnega zakona pri- — Iz občinske pisarne. Obttnski urad razsrlaša. da bo na banovouski kmetijski šoli v št. Juriju ob j. ž. tečaj aa preddelavce pri melioracijskih delih (drenaži ran je. osuševanje, namakanje zemljišč"). Sprejeli se bodo v prvi vrsti absolventi kmetijskih šoL, ki bodo zaposleni kot preddelavei v omenjenih delih, vendar to na poznejšo zaposlitev ni vezano. Tečajniki imajo v zavodu prosto stanovanje in hrano. Prijave takoj. Za-vezanci kuluka se opozarjajo, da izvrše njim odrejeno delo Čimprej, da se ne bo moral kasneje znesek v gotovini izterjati. — Vojni invalida *e obveščajo, da je raagLaa o kopališkem zdravljenju za A. 1988 natdt na občinski razglasili deski — Pravilnik podpornega sklada aa onemoglost ta starost je podpisan in imajo delavca, ki so cmeunogii. odnosno so izgubili dve tretjini svoje delovne sposobnosti, imajo pa po 1. juliju 192o najmanj 250 tednov zavarovanja ver oni, ki ro stari 70 let, imajo pa po 1. juliju 1925 500 tednov zavarovanja, pravico na odrejeno starostno rento. Tiskovine ima v zalogi ob. čitnska uprava. Prijave postati do 1. julija na oni okrožni urad. na področju katerega oseba živi. Iz Laškega — Tujski promet v maju. V maju je bilo v Laškem 189 gostov z 2000 nočnina-mi. Med temi je bilo 11 inozemcev, ostali pa so bili naši državljani. Zdaj je v Laškem nekaj nad 100 letovisčarjev, ki so nastanjeni po večini v Radio-Thermi. Kar se inozemskih posetnikov tiče, kaže. da bo poset letovisčarjev iz bivše Avstrije — radi poostrenih deviznih predpisov — bržkone nekaj nazadoval. — Sokolska tombola je bila preložena zaradi tehničnih ovir na 16 junija ob isti uri pred Sokolskim domom. — Lovska. Poskusno zastrupljenje vran s fosfogenom, ki se je* zanj odloČil tukajšnji lovski najemnik dr. Roš, se je obneslo zelo dobro. Dosedaj je bilo Dokončanih na ta način že preko 1000 vran. Fos-fogen se nastavi vranam v sirovih jajcih po njivah. Kar se pa lovov tiče, preti tukajšnjim revirjem, da bo srnjad v do-glednem času docela iztrebi j ena. Pojavil se je namreč v revirjih nosni obad. čigar i v nosne sluznice srne zasejane ličinke, od- nosno črvi. ki se iz ličink razvijejo, žival ugonobe. Nevarnost je tem večja, kar ae sredstva, ki se uporabljajo pri zatiranju infekcije, povzročene po nosnem obadu pri govedi in ovcah, pri divjačini seveda ne morejo uporabiti. — Štorklja v zaporu. Nedvomno bi marsikatera nezakonska mati pozdravila, ako bi bila ta često nezaželjena ptica v zaporu vsaj 9 mesecev. Tokrat pa je bilo drugače. Naključje je namreč naneslo. d*a je morala Marija V. Ir Trbovelj odsede- ti 5 dnevno zaporno kazen. Komaj pa je kazen nastopila, so se pojavili porodni krči ter so jo morali odpeljati v celjsko bolnico. Iz Podnarta ,« — Izlet naših podcnladkarjev Jadrank straže na morje. Poverjemstvo podmladka JS v Ljubnem pri Podnartu je priredilo pretekli teden pod vodstvom šolskega upravitelja g. Primožiča in gdč. ToreUije-ve izlet na Jadransko morje. Okoli 30 pod-mladkarjev, samih osnovnošolskih otrok je odpotovalo v torek preko Zidanega, mosta na Sušak in dalje a parnikom na Krk v Kraljevico in Bakar, kjer so prebili skoraj ves teden. Zdravih in zagorelih Hc so ee vrnili te dni domov. Naj bo izrečena na tem mestu javna zahvala šolskemu upravitelju g. Primožiču in nje«govi pomočnici gdč. Torellijevi. ki sta a skromnimi prihranki in nabiralno akcijo organizirala izlet naših otrok na morje, s čimer sta tudi dejansko dosegla svoj vzgojni smoter r Krepimo in poglabljajmo pomorsko zavest pri nadih malih!« Sličen izlet je priredila tudi osnovnošolska mladina pod vodstvom svojega učiteljstva iz Nakleg* pri Kranju. u m iiiišJMiMisjiiiiiiiiiiiiiBiiiiiiiiiii 11nnninnTninriurTTiiniir mm- nri iTmrtTTnii" Tiirrrir nt in m r'in......nririiiinn MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din 1.—, davek pose Dej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAZNO Beseda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek S Din ZNANJA ŽELI mlajša, razočarana gospa z inteligentnim boljšim gospodom Resne ponudbe s polnim naslovom na upravo >Slov. Naroda« pod »Ljubav«. 1702 NAJBOLJŠI NAKUP oblek, perila, vetrmh suknjičev itd. za vsakogar nudi FRESKK K, • Sv. Petra cesta 14 MOŠKI! ZA ZDRAVLJENJE SPOLNIH SLABOSTI SEKSUALNE IMPOTENCE ter za ojačanje spolne funkcije poskusite originalne hormonske VIHA-GE pilule Dobite jih v vseh lekarnah: 30 pilul Din 84.—, 100 pilul Din 217.—, 300 pilul Din 560.—. Glavni depo: Farm. Kem. Laborato-rium VIS - VIT. Zagreb, Langov trg 8. Reg. S. br. 26856-37 50 PAK ENTLANJE ažuriianje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic Velika zaloga perja po 6.75 din. >Julijana«, Gosposvetska c. 12. Beseda 50 par davek posebej. Najmanjši znesek 4 Din ki se ^Jlikuie posebno z analizo človeškega značaja, delt na strogo znanstveni bazi grafologije in daje vsakemu za nastopajoče dogodke p is m« ne nasvete, ki va mbodo koristili vse vaše bodoče življenje. Obiske sprejema v L i ubijani hotel »SOČA«, Sv. Petra c. vsak dan od 9.—12. dop. in od 14.—19. pop. Odgovarja tudi na došlo korespondence. V Ljobliani ostane do dne 17. t. m. POUK Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din STROJEPISNI POUK Večerni tečaji, oddelki od 6 do pol 8. in od pol 8. do 9. ure zvečer. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. zvečer, domina zelo nizka. Na razpolago 25 najrazličnejših pisalnih strojev. Posebni tečaj za starejše dame in gospode. Christofov učni zavod, Domobranska cesta 15. 1443 PRODAM Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din i Aleks. OBLAT, veletrgovina vseh vrst čevljev se priporoča cenjenim odjemalcem. Sv. Petra cesta 18 SVEŽE ČEŠNJE trde, I.a, kg Din 5.— franko voznina razpošilja v košarah po 45 kg po povzetju G. Drechsler, Tuzla 1683 ČEVLJARJI POZOR! Kopita, moška, ženska in otroška raznih fazon, poceni razprodaja tovarna And. Jakil d.d., Karlovac. Zahtevajte ponudbo! 1701 KAUCHE na novo iznajdbo, najbolj pripravne odslej naprej in pohištvo dobite najceneje pri Sever, mizar, Gregorčičeva 17 C 1703 StUžBE Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din SOLIDEN TRGOVEC sprejme v svojo dobro vpeljano trgovino v podzaiogo moko, sploh vse mievske izdelke. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Vsestransko poštene. 1668 POSEST Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din OBITELJSKA HIŠA 7 sob z vrtom, z inventarjem ali brez naprodaj v Laskejn. Pogledati LaSko, Krekova 99. Pismena vprašanja, Zagreb, Preradovičeva 34. Schtnidlin. 1670 SIGUREN USPEH! I nserira jte „SLOV. NARODU* Misterij lene, hI se NIKDAR NE POSTARA Nobene gube nobene brazde ▼ 49. letal Gladka, jasna in Cista koža mladega dekleta I Videti je kakor čudež, a Ima vendarle svoje znanstvene vzroke. To ao magični učinki »Biocela« — presenetljivega odkritja profesorja dunajskega vseučilišča dr. Stej-skala. Bloce! je dragocen naravni pomladilni element, ki ga mora imeti vsaka gladka In napeta koža. Zdaj je v vsaki tubi rožnate kreme Tokalon ter Vam redi ln pomlajuje kožo. ko spite. Vsako jutro, ko se zbudite, ste videti mlajši. Gube in brazde so kakor izbrisane. Čez dan uporabljajte dnevno hrano za kožo Tokalon (ki ni mastna), da napravite svojo kožo svežo in jasno, da Vam odstrani zaje-dalce in vso nesnago kože. Pomladite se za deset let in ostanite mlađi! Napravite konec ohlapnim mišicam lica. Rešite se uvenele polti. Pridobite si spet .-»sno In čvrsto bee ter mehko lepoto iz dekliške dobe. Navdušen! boste zaradi pravih magičnih učinkov obeh hran za kožo Tokalon. Ako ne bo tako, se Vam denar povrne. Otroški vozički najnovejših modelov Dvokolesa, motorji, tricikli stroji pogrezlflvi PO ZELO NIZKI CENI — CENIKI FRANKO »TRIBUNA« F. BATJEL LJUBLJANA, Kartovska cesta 4 — P Aleksandrova KAM PA GREMO NA PRAZNIK? V kavarno Central! V kavarni igra nova ruska damska kapela. — Ne zamudite prilike in obiščite KAVARNO CENTRAL. Ukane«, t sredo in jutri, na praznik, odprto vso no*! JeAcLSiiofu tudi v- mJ&lL vodi! Nikdar na zrak mene! Pomladanski zrak močno vpliva tudi na VaSo kožo. Zato jo dobro namažite s kremo NTVEA, preden greste na zrak. Tt> krepča kožo, jo dela zdravo in ji daje mladostno svežost. Zakaj Eucerit vsebuje edino le NTVEA! V kavarni Stritar igra vsak večer novo dospeli dunajski orkester z dobro znanim pjevačem Stevom ter štirimi mladimi glasbenicami. V sredo ln četrtek, kakor tudi vsako soboto in nedeljo ▼ao noč odprto! Pridite vsi, ki se hočete malo razvedriti, ne bo Vam žal! Z nooenim drugim itega učinka, kakor a časopisnim oglasom, Cigar delokrog je neomejen. Časopis prftfe v vsako biso in govori Btateljev. Bedno sanje v velikem nftku je najuspešnejša investicija, ki prinese korist trgovcu in NAJBOLJŠA RADIJSKA REVIJA ji NAS VAL SPORBEDI etiovefcBi rsMBJafcJa postaj n* vnan v roman, novela, modni pregled, novice iz radi jena ga filmska UPRAVA: IJnmjRUR, MeseČnn naročnina samo K.— dtamrjav. »SLOVENSKI HA t f5 dt, mda. 13. jum>. 19s£. Slev. 133 Kralj Faruk L — diktator Kako je znal s pomočjo Anglije potisniti v ozadje naj* močnejšo egiptsko politično stranko V začetku aprila ao bile v Egiptu volitve, ki je bila na njih z ogromno večino poražena največja politična stranka — wafd. Z razvojem te nacionalistične stranke niso neposredno zvezane samo povojne politične razmere v Egiptu, temveč je bilo delovanje te stranke pogosto vzrok vladne krize. Na pobudo Anglije je Egipt takoj po izbruhu svetovne vojne strmoglavil turško nadvlado, sprejel začasno angle- Kralj Faruk JL ski protektorat in napovedal centralnim državam vojno proti obljubi neodvisnosti. Ob koncu svetovne vojne so se združili egiptski nacionalisti v tako zvani stranki wafd in začeli zahtevati od Angležev obljubljeno samostojnost najprej s pogajanji, potem pa z demonstracijami in nasiljem. Po dolgih pogajanjih se je odločil London za popuščanje in 28. februarja 1922 je dal proglasiti neodvisnost Egipta, omejeno z nekaterimi privilegiji, o katerih je obljubil, da se bo z egiptsko vlado po potrebi posebej sporazumel. Sultan Ah-med Fuad je bil imenovan za kralja Fu-ada L 20. aprila 1923 je bila v Egiptu proglašena ustava s parlamentarno vlado. Večkrat se je kralj Fuad I. poslužfl ustavne pravice, da je parlament razpustil. Vedno je bilo to v borbi z wafdisti, ki so takoj pri prvih volitvah zmagah in se močno širili tudi po smrti svojega velikega vodje Zaglula pase, na čigar mesto je bal izvoljen njegov sotnxinik Mustafa Nahas paša, ki je nadaljeval protiangie-Ško politiko svojega prednika. Leta 1930 se pa nesoglasje med kraljem Fuadom L in wafdisti ni končalo samo z razpustom vlade, temveč je doseglo viSek z ukinitvijo ustave. Kralieva samovlada je trajala do leta 1935, ko je dal med vojno v Abesi-niji in istočasno angftesko-it^jamsko napetostjo na Sredozemskem morju London egiptakemu kralju migljaj, naj ugodi zahtevam nacionalistov in vrne deželi ustavo. Nahas pasa je potem sestavil četrto waf-distično vlado. Z italijansko ekspanzijo v vzhodni Afriki in z urejevanjem Libije pa niso bili vznemirjeni samo Angleži, temveč tudi Egipčani in zato sta bili obe strani pripravljeni skleniti že tako dolgo pripravljeno prijateljsko pogodbo. Degelacija ministrskega predsednika Nahasa paše je podpisala 26. avgrj-sta 1935 v Londonu angle-ško-egiptsko prijateljsko in zavezniško pO godbo, s katero je priznala Anglija Egiptu popolno suverenost. Toda s posebnimi klavzulami je še nadalje obdržala zaščito Egipta, zlasti Sueškega prekopa. Z novo pogodbo interesi Anglijo v Egiptu niso bili oškodovan: .nasprotno, če bo Egipt izpolnjeval vse njene poboje, bo angleški vpl v v njem močnejši, neso je bil doslej. S to pogodbo je pa pridobil tudi Egipt, kaiti v sedanjih nemirnih časih bi najbrž dolge ne mogel ohraniti tako težko pridobljene neodvisnosti. Velik uspeh Nahase paše je bil sprejem Egipta v Društvo narodov in pogajanja na konferenci v Montreuxu v aprilu 1937. k-er se je egiptski delegaciji posrečilo doseči odpravo kapitulacijskega režima, ki je jamčil v Egiptu živečim tujcem za celo vrsto privilegijev, nasprotujočih egiptski suverenosti. Ti uspehi pa niso zavezali jezikov opoziciji in ta je začela 'lov!ca angleškega uvoza. Izvoz blaga iz Londona ie dosegel vrednost 752 milijonov dolarjev. Londonske ulice im ceste merijo skupaj 2.325 milj. kar je razdalja od Londona io Nove Fundlandije. Vzdrževanje vsake milje ceste odnosno ulice srn ne letno 7250 iolar-iev;_ od tega odpade 2.000 dolarjev na čiščenje. 4.000 na popravila in 1200 na razsvetljavo. Žalostna ie statistika prometnih nesreč. V^ako leto se ponesreči v Londonu 57.000 ljudi, od teh mnogo smrtno V lon donskih bolnicah leži povprečno na dan 43 tisoč bolnikov, v umobolnicah ie pa 28.000 umobolnih. Uprava mesta stane letno 200 milijonov dolarjev, tako da oride na vsakega prebivalca 25 dolarjev Električni stol ne ubije? Slavni francoski učenjak dr Arsonval. znan po vsem svetu s svojim proučevanjem elektrike. je proslavil oni dan 87 rojstni dan Francoski novinarji so porabili to priliko, da so se zglasili pri sivolasem učenia-ku ter se pomenili z njim o teni in onem. Splošno presenečenje ie vzbudiia Ar?on-valova izjava, da električni stol. kakršnega rabijo v Ameriki za usmrtitev zločincev, dejansko še ni usmrtil nobenega zločinca in zk>činci, ki so morali sesti nanj. v resnici niso bili usmrčeni. Dr. Arsonval trdi. da povzroči izmenični tok samo dozdevno smrt. Vsakega na električni stol posajenega zločinca bi Lahko obudili k življenju z umet* nim dihanjem. Človek, ki ga je prešinil električni tok, je kakor utopi jenec Nastop francoskega učenjaka v Ameriki ni imel pričakovanega uspeha, pač pa zdaj tam zločinca takoj po usmrtitvi obducirajo. DOBRA GOSPODINJA — Da ne boste mislih, da vam ničesar ne privoščim. Maricka, lahko danes osnažite okna, ko je tako lepo vreme. — Zato sem protestiral proti usmrtitvi z električnim tokom, — je dejal dr. Arsonval — Pozval sam Američane, naj pokažejo 6VOi poffum in poskusijo na eletoricni stol posajene ztočince obuditi k živijenji z umet nim diibanjem. Nedavni dogodek dokazuje, da imam prav. Nekega Sloveka je udaril električni tok 4.500 voltov, torej trikrat rnočneiei od onega, ki ga rabijo Američani za električni stol. Ponesrečeni človek se je seveda hipoma zgrudil in šele Čez 40 minut po nesreči so ga jeli obujati z umetnim dihanjem, pa 60 ga vendar še rešili. Ta tipični primer dokazuje, da je električni stol barbarsko sredstvo.< Premalo upoštevano znanstveno delo Nad lo let ie deluje Ornitološki observatorij v Ljubljani Ljubljana, 15. jumta V Ljubljani deluje znanstveni zavod Ornitološki observatorij, ki ga isvnost skoraj ne pozna in ki ga doslej niso dovolj upoštevali na pristojnih mestih Zavod ima velik pomen že zaradi tega, ker pred znanstvenim svetom zastopa našo ornitološko vedo (ptičjeslovje) Za'> ie bilo delovanje zavoda doslej zelo ovirano, ker m bil primerno gmotno podprt KAJ UPRAVTčUJE OBSTOJ ZAVODA Ornitološki observatorij je bil ustanovljen l 1026 na pobudo naših ljubiteljev ornitologi je kot samostojen znanstveni zavod. Naloge, ki jih i? prevzel nedvomno upravičujejo njegov obstoj. Zavod proučuje biološki razvoj avifavne v Sloveniji in državi ter zbira v ta namen ornitološke podatke. Z obročaniem ptic ugotavlia smeri in kraje selilnih poti ptic in njih selitve in prezimovanja Izpopolnjuje ornitološko zbirko našega muzeja l"«gotavlva gospodarsko koristnost ptic Skrbi za izpopolnitev zakonske zaščite ptic Zbira nomenklaturo in folkloristi čno gradivo. Daje strokovna mnenja, navodila in nasvete o vseh vprašanjih ornitologije Izmenjuje znanstveno ornitološko gradivo s sorodnimi zavodi doma in v tujim. Dosedanji uspehi zavoda so lepi v primeri s tem. da je zavod moral premagovati v boju za obstoj velike gmotne težkoČe DELOVAL JE S 7 250 DIN NA LETO Ornitološki zavod v Ljub'jani je nedvomno svetovna posebnost; ne zaradi svojega dela. temveč, ker je deloval doslej s 7.250 din na leto in brez uradništva. Ko je bil ustanovljen ie bila v državnem proračunu za I 1926-27 določena zanj državna podpora v znesku 30.000 din Toda znanstveni delavci, ki delujejo pri observatoriju, bi bih zadovoljni s tako »visoko« podooro, a v prihodnjem proračunu je bila dotacija že znatno reducirana. Podpora je bila od leta do leta manjša m v zadnjih šestih letih je zavod prejemal samo še po 7250 drn državne, v zadnjem proračunskem letu 1037-38 pa še 500 din banovinske podpore — na leto. ne na mesec Vendar moramo biti objektivni ter priznati, da je prejemal tudi letno še po 1000 din za potne stroške vodje zavoda. Upoštevati moramo, da observatorij potrebuje mnogo inventarja, priprave aa lov in obročkanje ptic, tiskovine itd. in da mora imeti rudi strokovno knjižnico. Znanstveni in administrativni delavci pa morajo seveda delati zastonj, zgolj rz Ijubonii do vede. Zdaj ne bo več toliko gmotnih skrbi, ker je v novem proračunu določena podpora 12.000 din. Lahko bodo tudi plačali uradnika; zanj je določena plača 6000 din — na leto. ORGANIZACIJA ORNITOLOŠKEGA OBSERVATORIJA Zavod vodi strokovno, znanstveno in administrativno kura tori j, ki ga sestavljajo zastopniki oblasti, ustanov in organizacij: prosvetnega inšpektorja, zoološkega instituta ljubljanske univerze, zooloških zbirk prirodopisnega oddelka Narodnega muzeja v Ljubljani, banovinskega oddelka zaa gozdarstvo, oddelka za kmetijsko, Slovenskega lovskega društva, Ribarskega odbora m drugi strokovnjaki. Predsednik kuratorija je dr. S. Bevk, posle vodeč i pod predsednik p« prof. Bačar, vodja observatorija viš. km. Strekelj O., tajnik B. Ponebšek. Zavod bi ne mogel uspešno delovati brez številnih sodelavcev, ki so razkropljeni po mnogih krajih v SlovenijL Največ je med njimi učiteljev, sodelujejo pa tudi lovci in drugi poznavalci ptic. Njihovo delo je častno ter brezplačno. Glavna njihova naloga je, da zbirajo ornitološke podatke ter jih pošiljajo zavodu. Opazovalci so skoraj v vseh krajih, kljub temu je pa še potrebna izpopolnitev opazovalne službe. Najpomembnejši so podatki o pomladanski in jesenski selitvi ptic, pa tudi o gnezditvi. Ko bo zavod zbral dovolj podatkov o življenju naših ptic, bo izdal pomembno publikacijo pod naslovom Ornis Sloveniae — Ptice Slovenije. SLOVENIJA KRIŽIŠČE SELILNIH POTI PTIC Dosedanje proučevanje ptić ^b selitev ie pokazalo, da je SI**ve**»M p »m°mhno križišče selilnih poletov Prav /ar-»d> tega »e delovanje našega OmrolnSkeai "»bserva-torija še tem pomemhr.e *.«- rti posebneiše. Čez naše kraje drže tri *e'dnr poti. in sicer: tako zvana jadrir>«Wi» r**t*im talce selil-na pot. ki drži iz -srednie K v rope in Čez njo skozi naše kraje in vzdol? jadranske obale, čez Sicilijo v Tunrs odnosno v notranjo Afriko; italijansko španska selil na pot, ki drži iz Srednie Evrope in čez njo skozi naše kraje ob robu A i p. čez severno Italijo. Korziko, Sardinijo. Baleare v južno Francijo in dalje v Spanno in Afriko; bos-porsko-sueška azijskn-atnška pot drži t* Evrope čez naše kraje Madžarsko Balkan. Malo Azijo v Indijo, odnosno Afriko Pri tem je posebno pomembno, da se t© seJil-ne poti križajo pri nas blizu Ljubljane. LEPI USPEHI ZAVODA Razen gmotnih ovir najbolj ovira delovanje zavoda tudi. da nima svojega stalnega lovišča Neobhodno potrebno bi bilo da trna observatorij lovišče, ki je zanj prav tako velikega pomena, kakor n. pr. organizacija opazovalne službe v Sloveniji Zavod ima tudi v programu izdajanje izvestij s strokovnimi članki in poročili o uspehih naše »mitologije Samo po sebi se razume, da je izdaja izvestja nemogoča če zavod nima dovolj sredstev niti za najnuinejše potrebe. Kljub temu je L 1°35 izšlo prvo h> vestje. ki je v njem obdelano delo observatorija v njegovih prvih sedmih letih V tej dobi so obročili 2038 ptic vseh vrst. Ujeli, odnosno našli so 30 obročenih ptic osmih vrst. K tem uspehom je še treba prišteti, da so zbrali mnogo pomembnih podatkov tudi po poročilih inozemskih zavodov o pri nas obročenih tn v tujini ujetih pticah in da je bilo pri nas ujetih tudi precej ptic. ki so bile obročane v drugih državah. Samo po sebi se razume, da je zavod dosegel mnogo lepih uspehov tudi po letu 1933. Naj omenimo le, da je bilo samo leta 1936 obročanih 3273 ptic. KAKO LOVE PTICE Glavno delo zavoda je. ria raziskuje Življenje ptic. ki žive na našem ozemlju. Poročila z ornitološkim i podatki, ki jih pošiljajo sodelavci zavodu, obsegajo okrog 280 vrst ptic. Ornitologije bi si pa dandanes ne mogli niti misliti brez zelo pomembnega dela, ki sicer ni duševno: obroč a nje ptic. Obroča jo vse ptice, razen domačega vrabce, m sicer ob vsakem letnem času Večje ptice obročka jo tudi v gnezdih; v ta namen se poslužujejo raznih priprav: kletk kot pasti, mrež itd. Vse pasti imajo takšen mehanizem, da ptice niso v nevarnosti, da jih pri lovljenju ta rani. Ni treba še posebej naglašati, da se ptice pri levu in obročkanju ne mučijo ter da se z lovom in obročan jem pečajo le izkušeni ljudie. pravi ljubitelji ptic. Delo zavoda ima vrednost tudi v gospodarskem, ne le v znanstvenem pogledu (ker zavod raziskuje, katere ptice so koristne in se zavzema za zaščito koristnih ptic), zato zasluži, da bi njegovo delovanje podpirala vsa javnost. Iz Št. Jerneja — NaJo sadjarsko in vinarsko podružnico, katero sta upravljala ustanovni Man in predsednik g. Zalokar Janko, posestnik na Vrhu pri St. Jerneju in tajnik g. Golob Franjo, šoteki upravitelj v št. Jerneju, j« zadela nOTadomePtljiva izguba. Ooa agilna Mana sta umrla letos spomladi Pred kratkim je bil sestanek nažih sadjarjev, na katerem so bili izvoljeni novi fukeijonarji SVD. Za predsednika je bi4 izvoljen dosedanji p*>d-predjeednik g. Radovan Franc, za tajnika pa učitelj g. Zamljeo Jože. Podružnično drevesnico bosta oskrbovala snz. Barie Ni ko. uči tel i in potestnlk Crtali* Janei. blajrairvk pa je ostal na£ stari, priznami sadjar g. Tavčar Ivan. Ti bodo vodili podružnico SVD do prihodniega občnega zbora. Darujte za »Zvončkov* sMad H E REYBAUDOVA □5UETR ROfDflM GEKL15KE6R 5RCR Cez nekaj tednov se je vrnila dona Beatrix. Prvi dan, ko je prišla v cerkev, mi je dala bogato miloščino in mi dejala mimogrede: Prihodnji četrtek, po binkoštnih praznikih, se bo pred mojim domom delil siromakom kruh in vino. Pridi po svoj delež . .. To je bilo danes. Toda nisem so hotel truditi zaradi* take malenkosti. Doda Tereza je imela obraz zastrt. Nisem ga videl, toda po njenem glasu sem spoznal, da joče: — Ubogi, — je dejala, — moli zame. Naslednjega dne ni prišla in tudi pozneje ne, pa tudi kavalir je bil izginil. Zdelo se mi je, da je te romantične ljubezni konec in nisem več mislil na njo, ko je stopil zadnjo nedeljo častiti oče Marco pio maši na prižnico, da bi oklical poroko done Tereze de Vasconcellos z donom Antoniem de Gue-vara. Pred cerkvijo Matere Božje se je takoj razširila vest, da se bo delila velika miloščina in vse je govorilo o donu Antoniu, češ, da je tujec, doma iz Seville. Tedaj sem pomislil, da najdem zopet mladega kavalirja, ki mi je tako radodarno dajal ljubavna pisemca in cekine. Hotel sem videti zaročenca in vedoč, da bo poroka na kmetih, sem si oprtal malho in jo mahnil za ljubimcem, ki mi je bil tako širokogrudno radodaren. Pri laseh svete Magdalene! Nisem se nadejal, da zagledam neznano obličje tega lepega gospoda. Ne, to ni tisti, ki ga ljubi dona Tereza in vendar jo bo jutri poročil Njegova Milost kanonik don Ignacio de Vasconcellos. — Morda, morda, — je dejal glas, ob katerem je Paco Rosales zadrhtel. In nekdo je stopil izza plotu v obliki velikih oleandrov na koncu terase. Bil je mož visoke postave. Njegove svetle, ostro pristrižene brkice so zelo dobro pristojale lepemu obrazu. Klobuk z navzdol zavihanimi krajevci mu je do oči zakrival obraz in mu segal do ovratnika širokega plašča, s katerim si je zakrival obleko. — Na, — je dejal in vrgel nekaj v Hosalesov klobuk. — Ali boš tako spreten in pogumen, da izročiš ta listek na naslov, kakor je označen na njem? Paco Rosales je nekaj časa presenečeno stal, potem se je pa prekrižal in vstal, rekoč: 2e grem! m. TAJINSTVENO PISMO V plesni dvorani se je neprestano plesalo. Dvajset parov se je sukalo po taktu veselega bolera, spremljajoč godbo s svojimi lahkimi kastanjetami. Od zunaj se je videlo, kako se zbirajo pred okni, podobnimi v temi velikim žarečim štirikotnikom, v katerih so se vrstili mični obrazi Dona Tereza se je opirala z eno roko na balkon, z drugo je pa zamišljeno trgala svoj poročni šopek. Njen pogled je bil miren, njeno čelo jasno. Smehljala se je svatom, zbranim okrog nje. Ce bi jo bil pa pogledal kdo pozorno, bi bil opazil za tem mirom silno razburjenost in trpko bolest. Don Antonio de Guevara je kar žarel od sreče. Niti za korak se ni umaknil od svoje lepe neveste, prvič se je upal govoriti ji besede ljubezni in ona se mu ni mogla več umakniti, da bi jih ne slišala. Dona Beatrix de Vasconcellos je smatrala v svojem ponosnem srcu ta zakon za sijajen. To je bila ponosna in častihlepna žena. Brez najmanjše solze je gledala, kako oblačijo njene hčere redovniška oblačila, toda v duhu je obžalovala, da jih ni mogla spraviti drugače pod streho in Terezina možitev jo je navdajala z radostjo. Zunaj je bilo vse tiho. Terasa je bila le malo razsvetljena po odsevu iz plesne dorane. Na drugi strani vrta pod drevjem se je temno in oblačno nebo stikalo na obzorju s temnomodrim morjem. Utrujene Terezi ne oči so se ustavile za hip na sencah krajine in globoko je dihala, kakor da se hoče osvežiti s svežim, prijetnim nočnim zrakom. Tisti hip je pa veter zamajal cvetoče veje poma-rančevca in dve palmi, rastoči pred teraso, sta v rahlem šelestu sklonili svoji zeleni kroni. Dekličino srce je obšla otožna misel, v njem se je oglasil Žgoč spomin. Globoko je vzdihnila in odvrnila pogled od okna. — Vi trpite, dušica moja, — je dejal don Anto- nio, poln nežnega nernira. — Nikar se ne vznemirjajte, gospod, — je odgovorila, — ta hrušč me utruja, toda trenutek miru me bo osvežil. — Oh, kako neprijetna je tudi meni ta svečanost, — je dejal tiho. — Skoda, da se ne morem umakniti temu trušču in odvesti vas tja doli v drevored, kjer bi bila sama, o moja Tereza! Odvrnila je pogled. Te besede ljubezni so ji bile zoperne in da bi se razvedrila, je iskala s pogledom svojo mater. Kar se je pojavila pred oknom senca in začul se je ponižen glas: — Blagorodni potomec Cidov, dajte vbogajme ubogemu kristjanu ... Bog vam bo to povrnil na tem in na onem svetu! Zadrhtela je, njen obraz je pokrila lahna bledica in zdelo se je, da je ušel njenim ustnicam komaj slišen krik. — Ta mrcina je vas prestrašila! — je vzkliknil don Antonio in pogledal skozi okno. — Le kako se je drznil priti sem? Dam ga zapoditi... — Gospod, — je odgovorila živahno, — smel je priti na vrt, jaz sem mu to dovolHa Poznam tega moža. Tedaj jo je jel Paco Rosales znova prositi vbogajme z istim ponižnim in hohnjavim glasom. Nastavil je klobuk kakor nedavno pred cerkvijo Matere božje« Tereza se je brž sklonila čez balkon, iztegnila roko in vzela pismo. Bil je iztrgan list, na katerem so bile s svinčnikom napisane tele besede: Urejuje Joarp ZupančK — Za, »Narodno Vran Jeran — Za upravo in mseratni del lista Oton Cbristof — Vat v LJubljani