Sove – pred jubilejem revije Acrocephalus in po njem
Owls – before and after the jubilee of the Acrocephalus journal 
Ni naklju~je, da tematska {tevilka Acrocephalusa z novim uredni{kim svetom,
sourednikoma in urednikom stopa v novi letnik in novo tiso~letje v novi
obliki. Sova, opa`ena v zraku, po Aristofanu prina{a sre~o, kadar ~epi in huka,
pa nesre~o. In nadvse `iv, vztrajen let Acrocephalusa, ki mu {e ni videti konca,
traja `e 20 let. Ravnokar je zamenjal perje. 
Rojevanje sodobne slovenske ornitologije in rojstvo Acrocephalusa je nelo-
~ljivo povezano z imenom kolega Iztoka Geistra. Ime je dokaz, da je en sam
tvorec sposoben spro`iti neustavljiv ornitolo{ki plaz. Slovenska amaterska
ornitologija je po strokovnosti, obsegu, vsebini in mednarodno merljivih
rezultatih `e v 80ih letih pohodila instuticionalno. In to tako, da je zdru`ila
pismono{e, akademike, voznike, in`enirje, tehnike, zdravnike, kmetovalce,
magistre, osnovno{olce, doktorje znanosti, {tudente in upokojence v Dru{tvu
za opazovanje in prou~evanje ptic Slovenije. Danes so na potezi zlasti {tevilni
vrhunski izobra`enci, zrasli v dru{tvu. Osmislijo in napolnijo naj doma~i in
tuji ornitolo{ki prostor z naj`lahtnej{o vsebino. 
Pred izidom stote {tevilke Acrocephalusa je treba pogledati v preteklost in {e
zlasti v prihodnost. Treba je narediti obra~un. Kot poklon prej{njemu stoletju
lahko brez posebnega pretiravanja trdimo, da sta ga v slovenski ornitologiji
zaznamovala dva mo`a: Reiser na za~etku in Geister ob koncu. Komaj je
verjeti, da bo novo stoletje prineslo {e kak{no enciklopedi~no figuro te vrste.
^e je spomin na Reiserja `e zbledel, pa za o~eta Acrocephalusa ne moremo
povedati ali napisati ni~ manj, kot v resnici je – najve~ja osebnost sodobne
slovenske ornitologije.
V novo tiso~letje lahko sicer zremo na razli~ne na~ine, a dejstvo je, da je
slovenski prostor favnisti~no zasi~en. Gorivo, s katerim se je revija napajala
dvajset let, je po{lo. Komaj kje bomo lahko {e na{li novo gnezdilko ali novo
vrsto ptice. Tisto, kar najbolj potrebujemo, je sistemati~no raziskovalno delo
na posameznih vrstah, avicenozah ipd. Rezultati tak{nega dela so nujni `e
zaradi na~rtovanja in varstva narave. Potrebujemo pa tudi mo~no javno
zagovorni{tvo: brez tega bo delo ornitologov Sizifovo opravilo. In pomemben
del tega dela zlasti v strokovno-znanstvenem pogledu vnovi~ le`i na ple~ih
revije Acrocephalus. Bodimo prepri~ani, da je nastopil ~as, ko se bomo morali
bojevati za vsako vrsto ptice posebej in domala za vsak ko{~ek njenega
`ivljenjskega okolja. Iz naftalina bo treba hitro izvle~i svoje stare terenske
zapiske in jih primerjati z novim stanjem. Nastopil je ~as dela. 
Na koncu Acrocephalusu v novi opravi za`elimo {e dolg let: na{a trstnica naj
obmo~je med Alpami in Uralom preleti vsaj {e stokrat. V matici jo bomo ob
postanku vsakokrat pri~akali z nezmanj{ano gore~nostjo. ^e je verjeti
Scopoliju, ki je prav na na{ih tleh opisal in poimenoval novo evropsko vrsto –
~uka Athene noctua – nam ne bo zmanjkalo modrosti. Za~nimo s sovami.
Borut [tumberger
1
Acrocephalus 21 (98-99): 1, 2000