240. številka. Ljnbljana, v petek 17. oktobra, XVII. leto, 1884. Ishaja vsak dan lvr^er, ieitudi neđelje in praznike, ter velja po pošti prejenian za avstrij Bk o-operske desete za vse leto 15 gltn. Dr. Herbstov predlog. (Dalje in konce.) Ko je na to v drugi seji, dne 25. t. m. po-slanec Bnens, voditelj nemško-pemskih kmetov, a svojo piškavo pok-miko proti govoru grofa Ledebur-ja češki strani dtželne zbornice veliko smehu napravil, izpregovoril je za predlog većine poalaoec Šolc: Herbat je 1863. leta preprečil Palackega predlog mini, sedaj pa ga predlaga on sam. Na Českem ni okrajnih jeaikov, nego jezika sta, ki veljata in mo-rata veljati po vsej tiež°li. Nemcem privodimo zemljo, na katm je nepretrgano nemš^ina v ni bi, a te pri sodišfih v nem$kib okrajih Čeh išče svoje pravice, naj je tuđi dobi s svojim jezikom, ne bodi mu treba pkćevati tolmača za to. Trgati znači vojno delati. Nemcem se na Českem ni treba bati, nobena dlaka se jim ne skriv\ Če bo narodu prepirata, ima le vlada dobiček. Če bi mi pustili, da je čVAcina izključenn iz oemškega ozemljija, potem dobodemo mi nezaupnico od volilcev svojih. Na-to glavni govornik manjftiue poslanec dr. pl. Plener: Debata se je razorila črez splnšne politične tendencije, ves nemško-česki spor se je razgrnil in to zna Ci, VakŠno brezdno je mej nami. Predlog sam po Bebi ima veliko in obširno tendencijo. Mi ne nameravamo z njim đruzega, nego v imenu ncmSkega prebivalstva v deželi protestovati zoper jezikovno naredbo, katero hoćemo razveljaviti glede nemškega ozemlji,a. V čeških iu me?ovitih okrajib bodi četiki je?ik v rabi — poleg nemškega držuvnega jeziku. Miru, reda nam je treba in zato naj Be postavijo tneje. Dokler pa jezikovtn naredba ostane v veljavi, tako dolgo bode boj, noto; ga bodo Nemci. ć« se češka dežela razkroji, nič zato, Nemci nemamo čuvstva za jedinstvo kraljevine čenke. če smo kedaj imeli patrijotizem za-njo, zatrli so ga nam Ćehi sami. Nam pa sedaj jedinstvo dežele dg znači več nego upravna skupina, ki pa sedaj ni već opra-vicena, ker je protivna dvema milijonoma ljudi. De-žela naj se torej preuredi. Saj so se druge tuđi premenjavale okolu 50. leta. Datidanes bi ne bilo boja mej nami, da so je tista leta tuđi Češko razbilo v razne okraje. Saj je tuđi Pa!acky v Krome-riži predlagal deljenje Češke po narodnosti. Saj bo v deželoi zbornici še dandanes nekateri izmej tistih, ki so bili za take predioge. Saj bi tuđi nučrt tako-zvunega uarodiionttiHga zakona z 1871. leta s časom dovel k dvojnemu dovoljevanju dpaarja, ne samo v administrativnem oziru nego tuđi v zakonarskem. U|>rava v mnogih jeziksh, to je nemogoče. Država potrebuje jednega jezika, če se pa a tem ne ujema jednnltopravnost, bode njo odpraviti treba, če ho-čemo dobiti mir v državi. Jednakopravne stvari so samo tište, ki go tuđi jednakovredne, a jedaako-vredni ntsta i:emd(ina in Cešf'inu. Saj Čehi sami vse delijo, kaj druzega namerava lex Kvičalu? Za njo Btoje tuđi nemški veleposestniki, ki pa bodo kmalu zavezniki Slovauov. Vea političen prevrat za-krivilt je vlada, rjeuo gasio „sprava" je že smeSno, češki name»tnik pa je nazatinjak, ker to beaedo Se vedno rabi. Upiava ni nepiistran»ka, većina zatira mtnjšiae. Novo dokazilo ternu bode to, če pade predio^ manjšine. Pokazalo pa se bode, kdo je bolje moćan, trma naaprotne stranke, je-li trđa volja čeških Nemcev. Grof Leo Thmn, glavni govornik za predlog većine: Kiior ni Avstrijec, oe umeje, zakaj je pri tem predlogu toliko burnega govorjeoja. Stvari, če tud1 dobre, so se mešale, ki ue spadajo v obrav-navo. Da je jednakopravnont v Avstnji potrebna, tegu nihće tajiti ue more. Vladi je nalog, red in pravico braniti, Če ;pa tud* ima v svojem programu spravo, to ne more biti slabo, in ne da ae umeti, iakaj se to vse smeSi. Sedanje gibanje jo prikalilo od tori, ker je nemška stranka, dasi V manjdini, vedno \e hotela imeti većino. Ker mi ne moremo odobravati njenih nform, zato nam ofitajo, da ne mire sejtmio. Saj vi napadate, mi le branimo, kar že Htolotja stoji. Delato proti ustavi, ki pripoznaje politično individualiteto kronovin. Će se mi branimo, potem to ni moralno, ni parlamentarno imenovati našo trmo. Mi imamo ustavo, v kateri narodova vo lja ni vse. Tako stališe bi v monarhićni državi ne bilo dovoljeco. V večerni seji je dr. Herbat govoril kot po-ročevalec manjžine; skušal torej pobiti razloge v po-ročilu većine, obračal se proti nasprotnim govornikom, tožil je, da vsi predlogi manjšiue padejo, a da tišti obveljiijo, ki jib većina in vlada predlagati za invazije Ćeskega življa ▼ neinSke kraje. In rekel je konečno: „Kar boste koli ukrenili, ostuvili borao vaelej dvorano z naukom, da nam je le jednega treba, ia da to jedno imamo, namreć slogo in vz-trajnost." Konečno pa se de oglasi namestnik baro a Kraus, zavrača r ade ua vlado iu reče mej drugim: Napade na vla-'o sem Pu\. Čul sem besede: silovitost, silno počehavanje n^m^kih meat, pospeše-vunje narodnih aspiracij in druge. Silovitosti ne more v Av^triji nobena vlada vzeti v svoj program, nego le sporazumno in mirno občevanje narodov. „V državi, kaker&na je Avstriju, kjer prebiva drug poleg drugega toliko narodov, so kodifikovano sta-bih rovanje narodne hegemouijfl misliti ne da.a Samo spoštovanje jednakopravnosti more dajtti mir, in za to je skrbeti vladi, vsem mo7em, kuterih beseda v javnem Življenji kaj velja. Ločiti se, to se mi ne /,di prava pot Svarim tuđi pred njo, kajti to bi O[)ozorilo tište, katerim je od srca do tega, da starodavno poslopje države nooene kvare ne trpi. Za-vrnivši pasamezne govornike nfi levici, priporočal je namestnik, naj zbornica odobri predlog većine. Po govoru poslanca Faćek-a, poročevalca većine, se je tuđi to zgodilo. Predlog v e č i n e, da se je pri preu-redbi okrajev ozirati na želje občin iu ustrezati jim, pomislivdi gospodarske, fi nuncij silne in druge razmere — jeob-veljai s 141 glasovi desnice proti 66 I e v i c e. Deželni zbor kranjski. (IX. seja v U. dan oktobra.) (Konec.) Poslanec dr. Mosche poroča v imenu finanč-nega odseka o računskem sklepu »leželno kulturnoga zaklada za 1. 1883 in o proračunu istega zuklada za 1. 1885, katera se oba odobrita. Poslauec dr. V o š n j a k poroča v imenu goa-podarskega odseka o tigrarnih razmerah in to o personalnem kreditu na kmetih in pravi: Iz poročila deželnega odbora se vidi, da personalni kredit na kmetib še ni na Kranjskem tako razvit in urejen, kakor v mnogih drugih dežolah. LISTEK. Nova izobraževalnica za učitelje in učiteljice. Mnogo opazek se je Že čitalo po časnikib o poslopji, katero je sezidala zadnje dve leti država za izobraževalno solo, namenjeno učiteljem in ući-teljicam kranjsko-slovenskim. Kar sedaj občinstva Ljubljanskega živi, ne ve se nibče spominjati, da bi bila država kot taka kako poslopje sezidala v pro-Speli pouka, niti ne za kak drug državnim uradom posvečeni namen. V Črnovicah, Celovci, Gradci itd. povsod drugod so se stavila poslopja, namenjena za državne učilnice ali državne urade, le Ljubljana ostala je v tej zadevi popolnem pozabljena, dasi so nje učni zavodi ražen reatke skoro vsi bili stisneni v sicer obzirno, a za toliko mladine premalo licealno poslopje, katero ima ražen toliko Šol, tuđi še licealno knjižnico, deželni muzej, v spodnjih prostorih pa, Bit venia verbo, zbirke kranjskega historičnega dru-Stva pod svojo streho. Torej vse tesno, natlačeno, za pouk in vedo popolnem neprimerno. Z novo Btavbo ustanovljeno je učiteljsko poslopje, katero vsaj, dasi ne popolnem, vender površno ustreza za-htevani, katere Btavjo danes na poslopje za novo-dobno učilnico. Pa preidimo k popisu. Poslopje stoji v Resljevib uticah, na levi strani, ako se gre od južhega kolodvora v mesto. Visoko je dve nadstropji, to je 16 metrov. Glavno fasado 48'5 metra dolgo, ima proti Resljevi cesti, ražen te pa še dve postrauski fasadi po 40*5 metra. Na dvorišći je telovadoica s prostorom za obleko, vse vkupe 200 □ metrov. Fasade so izpeljane v renaissance-slogu, okna so 2-6 metra v'soka, 1*3 metra široka, le sredi fasade v drugern nadstropji so okna dvoran za risanje in za glavne izpite 3 35 metra visoka in l-6ii metra Široka. Pritlićje in podstavek (sockel) izgotovljen je deloma v ravnej, deloma v bosiranej rustiki, nad-stropja so v obče lepo, dasi jednolično izpoljana, streha je z domaćimi Škrli iz Zalega loga pokrita, na njej pa je več strelovodov po najnovejšej Bistemi. Južni oddelek poslopja, ki je deset metrov od ceste oddaljen, ogradil se bode z lepo železDO ograjo na kamneni podstavi. Ubod je po dveh razdeljenih, lepo okrašenih vestibulih. Na desno je uhod v moSko pripravnico, na levo v žensko, in ravuo tako vodita dva posebna uhoda po kamnenih stopnjicab, k obema razdelje-nima nadstropjema. Stopnjice so izvrstno razsvitljene in imajo okusno izdelan strop. V moškem oddelku je devet učnih sob, katere zavzemajo po 62 do 68 Q metrov in so po 4*15 metrov visoke. V ženskem oddelku je jednajst učnih isto tako vsokih sob. V pritličji sti dve sta-novanji ?& šolske sluge in dvorana (!) za glasbo, ki meri 63 □ metrov. V prvem nadstropji na cesto so po vrsti: knjižnica, soba za konfen>nce učiteljev, za zbirko učil in bralna soba. Zadaj proti dvorišči je pisama vodje s predsobo ia arhiv. StraniSča so ua oglih poslopja in po dobro ventiliranih predprostorih ođ hodnikov ločenn, prirejena pa tako, da se morejo prazn ti tuđi po pneumatičnem sistemu. V drugem nadstropji je dvorana za risanje in za izpite. Skozi okna teh dvoran je krasen rae-gled, da mu ga ražen na Ljubljanskom gradu ni kmalu para. Ti dve učilnici imati prostora 104 Q metre visoki Bti 5*15 metrov. V drugem nadstropji je še kabinet za prirodopis, hzikalifien kabinet, delavna soba, laboratorij, skupna zoba za prirodozoanske štu- Toibe se pa, izvzemši Gorenjsko, glase od vseb strani, da kmet je v sili ne morijo dobivati posoji!, ali le za neprimerno visoke obredi. Hranilo« in po-BOjilae zadruge so se Se le v najnove,ena času za-cele ustanovlj&ti, da ai je dotični zakon že J. 1373 bi! proglašen in so se na uem.škem po Sctulze-Del tachevem zavodu taki deoartii zavodi že pred dvajsetimi lett ua tisoftih krajih blagodeino razvijali. Za kmete pa je đe boi) ugajal sistem Reifenioovlh zadrug, po katerem o« za vsako župuijo ustanovi posojilurca ter pristopajo v.-i kmetje z neomenjeoo zavezo. Tuđi na sioveuskem Štajerskera imamo že nekaj tacib maih župnijskih deuaraih zavodov, ka-tere ustanoviti prav mali* ritane, kimati pa so velike. Kaj ti v omejenem krogu župiiije pozna soaed soseda in ker ae vsak lahko prepriča o razpolaganji z uložen.mi denarji, ima ^aupauje do /avoda in vlaga bvoj denar, ne da bi se i me I bati izdube. Naaproti pa se le totemu jo.sMjuje, kateri po svojih materi-jelnih ruzmeruh n usebuih lastuo^tib zaslužuje kredit. Da se je n* Krunjs en» dozdaj Se tako malo po-sojiliiiC ustanovilo iu le z omejtuim poroštvom, temu je krivo nekako nezaupunje v denarn« zavode, ki nišo izključivo bran Jnićnega zuačaia, potem premalo apoznauje organizacije takih dru>tev, utijbolj pa bo-jazen, da bi se ne dobije /a poslovanje potrebne denarue uloge in b: posojiluica ue mogla zadostovuti Bvojemu nauieuu. Treba je torej pouka in treba se obraćati do tistih fiiktorjev, kuteri sj pred vai-m poklicani in zmožni, take koristue naprave uživotvonti in uspešuo vodit, to jo /upaui ni tiuhoveiu^tvo. Ker je za ustnuovitev treba nekatenb zakon'tih formulnosti, I dalje Statuta i u navoda k delovaitju, nasvetuje de- j želm odbor, da »u uaj posebua oktoLu ea razpošilja | župauijuin in custitiiii župaijskini uiadoui, Dežeini ! odbor ae bode v ta uuinen obrnil do „zveze slovenskih poaojilaic v Celjia, katt ra bode gotovo rada ustrezala iu udala k okrožmci potrebne pnlogu. „Zveza .slovenskih po>ojilmcu sploh za svoje i koristno delovanje glede personaluega kredita na i kmttih zasluzi vso bvulu ju priznanje, katero ji je ( tuđi že kmetijska tukit* i/.rekla, te j zvezi pri pa- \ dajoČe poaojilnice ^o imele koncuru prvega semestra '. letosujega leta 165.000 gld. upiaeanih zaikufcuih de-ležev, bluo 900.000 gld. branilaib ulog in 1,200 000 gld. izposojeutga denarjii iu sicer uajvec v malih ■ zneskib od 20 do 30O *Ud. „Zvezu sloveuftkili posojiluic" ubr.iea svojo skrb tuđi v to, da takim posojilnicani. katire »aine ni-majo dovolj fonda, preskrbuje potrebue svote zJasti V pnčetku, ko še ni dovolj hrauiluicuih uklad. No-trauje miuiaterstvo je sicer že pred već leti ukazalo hrauihiiouin, (Ih u.tj u svojih reservnib zakladov dovoljujejo pudojiiiiicam posojila z nizkimi obresti, pa brauiluici so zu ta ukaz le malo niaraie. „Zveza Bloveuskrb posojilnie" se je toraj obruila do notra-Djega miiiiaterstvii ter gii prosila puiiovitve omeuje-nega ukaza. Piosiia ju tuđi pri vladi iu dižavuem zboru, da se nuj nakoti o posttiib brauilnicah pre-meni tako, da bi »meJe bvoj dem.r tuđi pri poso-jiluicab naia^ati. To se iie bo dulo lebko doseći, a zastran bian.luic bude m uisterstvo gotovo rt do ponovilo svoj ukaz. Gospodarski odaek tedaj nasvetuje: SUvoi deželni zbor naj sklene: 1. dpželnemu odboru se narnča, da v posebni okrožmci do občinskih io Župnijskib uradov opozarja na koristilo delovanje branilnih io posojilnih zadrug in da okroioici ptiloži navod k ustanovljenju, izgledna pravila in pouk za delovanje. 2. „Zvezi slovenskih posojiloic" izreče kraDJaki dezelni zbor svojo zahvalo in priznanje za njeno koriutDO delovanje. 3. Deželni odbor naj prosi si. notranje mini-sterstvo, da ponovi gori omeujeni ukaz brauilnicam. Predlogi se vsi vzprejrno. Poslanje 0breza porota v imenu gospodar-skega odjeka o agrarnih raztnerah na Kranjskera in 8icer o obrokih za uplaĆevanje davkov in o davkar-Hkih eksekutorjih in nasvetuje: „Deželni zbor oaj narofti deželnemu odboru, da ponavlja pioSnjo do vlade, glede uplačevaluega termina za divke in pre* osnove iast tucije davkarskih eksekutorjev." Predlog se vzprejme. Učitelju Vendu Sturmu poviša se pokoj u i na od 1. januvarja 1885 na 680 gld. Poslanee Dev porota v imenu gospodarskog i odseka o agraruib razmerab na Kranjskam, o hi potekarntb dolgovih nn kmetskih posestvih in ua-8vetuje: 1. Dpžflnemu odboru se naroča, prositi vlado, da naj izvoli oziraje se na to, da se je poatavni nacrt o dednem uasiedstvu ua kmef.ih že predloži! v ust'ivno obravnavanjo, s tem zakonom tesno zve-zaue «l(,loi:be o zaatavni pravici in o izvrsbi pre ustrojiti; 2. da se doseže in obruni davčna zrnu?; u ost kmetskih poKfstniko;, UHj bi slavna, vlada a) eksekutivno i^terjevanje davčnih zasti.nkov pri takih postetvih omejila na »krajno mero, ter eksekvtrala z najmanjSimi stroSki; b) skrbila za to, da se po državnem zakonu dolovi skrajua meja, do kutere se smejo zadol-žiti kmetska zemljiSča; c) po zakonu dolof'iia, da se kmetska posetva pri t'ksekutivni prodaji ne smejo odduti pod polovico cenilne vrednosti, in da jib v tem slučaj i smejo občine prevzeti za ti sto ceno, za katero so bila prodana; d) Hkrbcla, da se preobložena zemljišta od bipo- tekaraih dolgov toliko razbreniene, da boaio kmetje aiogii shajati. 3. konefno se deželnemu odboru naroča, da po izveduje o organizaciji in delovanji že obstojetih deželuih bipotekarnib bauk :n prihodnjeniu deželnemu zboru o tem porota, ter na&vetuje, ali in kako naj bi bu ustanovila deželua hipotekama banka za Kranjsko Vsi predlogi se vzprejtno. Poslauec dr. Papež porofia v imenu uprav-uega odseka o §. 3 letnega poroditi in nasvetuje, naj bi m vzel na znanje. Upravni odaek pri porota naj bi se zopet ustanovila niz ja živinozđrav-niska dola v Ljubljani. Poslanee dr. vitez BleiweisTrnteniški se ne protivi temu predlogu. Tuđi deželna zbora v Soluo-gmdu in ua Nižjem Avstrijskem sta izrazila jednako dije, stanovanje voiije, obstoječo h treh sob, kabineta in drugih proatorov, vkupe 185 □ rnt-trov. Za ventilacijo je izvrstno akrbljeno. Peci od ulitega železa obvarovane su » plaščuru lepo tzde-lauih glinastih okvii'ov, v katere se privaja z dvo-rišČa svezi z*ak po dveh v ućne sobe napeljanih ventilacijskih napravuh. Nacrt za poslopje izdelal se je na Duuaji. Stavbeuo uadzorstvo bilo je izročeuo gosp. iužeuerju Svitilu, drugi stavbeui uadzoruik bil je c. kr. stavbeni pristav g. Biiltz, kot vodja vse stavbe. Zidarsko delo izvršila sta res jako vrlo stavbeni ni oj u ter g. Filip Zupančič iu iužeaer in inestoi odbornik g. Josip To mek. KaniDoseška dela zgotovili so gg.: V. Cameruik, Igo. Tomanova udova in Lovro Vodnik. Tesarska dela gg.: Mat. Bromc iu Lovro Treo. Mizarska dela gg.: Do-gau, Krasovec, Regali, Plećnik, Tavčar, Novak iu Widmayer. Ključarska dela, traverze in strelovode g. Albiu AhĆiu. Kleparska dela gosp. Korn. Pleskarska dela g. Adolf Eberi, ki je po-Bebno lepo okrusil in slikal strop (Kassettendecke) izdelane iz navaduega lesa po g. Breme u. Ste-klarska dela imel je g. F. Kollman, lonćarsko pa gg. Dre i se in Jeločnik. Slikarsko delo je po-Bebno umetno in okusuo zvršil g. U čak. Notraojo opravo, klopi, table itd. izgotovila je firma Tiinie a. Vse poslopje razsvetljeno je 8 plinom. Splob se srne reći, da je novo poslopje sezi-dano izvratno po naćelih bigijeue, poleg tega pa je gotovo tuđi lep kini za mesto Ljubljansko, Kukor nas je veselilo, ko smo poslopje ogledovali v vseh prostorih, da je vse tako lepo urejeno, upalilo naa je, da ko vsi napisi na posamičnih prostorih nemški. Brali smo le: „Zeicbensaal, Musiks&al, Confereoz-zimmer, 1., II. itd. Jahrgang, Bibliotbek^zimmer, Direktionskauzlei" itd., kakor bi se bilo zidalo to poslopje ne v sredini slovenske Kranjske, nego tam kje v nemški dezeli, na Dunaji, v Gradci ali v St. Ptiltenu. A vender nmo uverjeni, da slovenskih naših siaov ne bodo motili nemški nupisi na stenah in uhodih, in da ne bodo možje, kateri imajo dobivati v teb novih prostorih navod, kako poučevati sinove 8lovenskega naroda, nikdar pozabili, da bo Slovenci, temveč da se nam bode na tem lepem zavodu vzga-jal mnogobrojen naraščaj vrlih utiteljev in učiteljic in ravno tako vrlih rodoljubov in domorodkinj. Upamo pa tuđi, da še priđe dan, ko se bodo morali umakniti tuđi ti nemški napisi in bosti vna-uja oblika iu vse notrauia vsebina v popolnem so-glasji. V to ime kličemo: Bog daj Brečol —a—. željo, a br°z uspeba. Govornik pozdravlja predlog in mi-li, da bi se ta šola labko ustanovila, posflboo ker bi zadostoval samo jeden učitelj, in bi tako mesto lahko prevzel dettlni živinozdravnik, če je Blovenskega jezika zmožen? A malo je upanja, da bi prošnja na Đunaji prodrla. Poslanca dr. Poklukar in Lavrenčič podpirata predlog, ki t.e vsprejme Prošnja ISke Vaši za podporo za most Cea Iško, se i^roći deželnemu odboru z naročitom, da do-voli 300 gld., ako se spozna, da je most neobhodno potreben. Občini Predoselj se dovoli 300 gld. sa most čez Kokro, ko bode dovršen. Prošnja cestuega odbora Veliko - LaŠkega za podporo se izioči deželnemu odboru s pooblastilom, da srne temu odboru izplačati podpore 1000 gld. Dr. Samec misli, da ni treba to podpore, ker se je že dovolila podpora za Ribniški okraj. Poslanee Pakiž pa odgovurju, da sta to čisto posebni zađe vi. Pri glasovanji se podpora dovoli in potem seja sklene. Nacrt tehniške izobrazbe v Rusiji. Ruski državniki Bi vedno bolj prizadevnjo po« uzdigniti ručko obrtuijo, da bi v tem oziru Rusija ne bila zavisna od zapadne Evrope. Poslužila se je že raznih sredstev, da bi to dosegla. Doloćila je visoko carino tujim izdelkom, da bi domaći mogli tek" movati s tujimi. R >s se je posleduja leta povzdignila obrtnost zlasti industrija sladkorja tako, da je že okoro nezavisna odE rope kar je mimo grede opom-nj(;no, tuđi uzrok naše sladorae krize. V mnogih ozirib pa ima Rusija vse pogoie za obrtnost, suro-vine so ceoeje, zato bodo s časom tuđi marsikaj ceneje proizvajala, kakor katera koli država. Za napredek obrtuosti treba dobrih tehničkih in obrtnih šol. Vlada je tuđi v tem oziru sklonila odpomoči razuim potreban) in naučno minister-stvo je i/delulo nacrt obrtnega pouka za vso državo. Pri seatavi nacrta se je ministerstvo oziralo posebno ua sledeče poguje: 1. Pouk mora ustrezati potrebsm sedanje obttaosti; 2. v njem 3e mora posebno ozirati na bodočuost teh, kateii bodo obis-kovali obrtoe sole in jib, kolikor je moć tako iz-obraniti, da bodo pozneje labko prestopili od jedne obrtnije k drugej; 3. pri predavanji se ima posebno ozirati na to, kaj so se učeuci že učili; 4. da sole ne bode predrage; 5. iu pa da novi nacrt ne bode razdiral že obstojof.ega. Pri obrtnosti truba je delavcev, mojstrov, tr-govsko izobražunib voditeljev, tehnikov in iužeuerjev. Za izobraženje iužener|ev jo v Rusiji že dovolj skrb-Ijeno, zato pa v tem novi ufcn nacrt ni nićesar ukrenil. Da napreduje obrtnost treba izobraženih delavcev. Da se pa ti dobe, huče ministarstvo pomnožiti število ljudskih sol. Da bodo ljudske dole ustre-zate svojemu uamenu, se bodo po njih z ozirom na potrebe kraju poučevala ludi roiua dela, in v ta namen nekoliku preustrojila učiteljišča. Poleg teh šol se pa bodo še ustanovili dopolnilni kuisi, za obitniške učence in delavce, kateri si bodo hoteli popolniti svoje znanje. V teh kursih se bode zlasii poučevale znanosti, ki so potrebne za obrtaijo, jeden glavuib predmetov bode risanje, Mojstri bodo pa morali razun začetne sole dovršiti kako mestno višjo štirirazredno solo. V teh mestnih šolab se bodo poufievali razun navadnih šolskih predmetov tuđi obrtni predmeti, pod vsem modelovauje. Iz mestne sole bodo morali priprav-Ijajoči ae mostri prestopiti v dvorazredno obrtno Solo. Te obrtne Sole bodo imele po tri oddelke: mehanični, kemicui in stavbenski oddelek. Ker ustanova tacib učilUč zahteva precej strofi-kov, se je odločilo, da bode za pet mestnib viSjih gol po jedno obrtno uCilišče. Tehniki kot bližuji pomočniki inženerjev se bodo jemali iz iuženčrskih zaćetoikov in iz mojstrov, ki lo v praksi pokazali posebue sposobnosti in marljivost. Da ae pa bode dobilo za industrijalna podjetja dovoljno število tigovsko izobraženih osob, misli ministerstvo preorganizovati realke tako, da se bode v njih poućevala francoština iu nemsčina. Sedmi dopolnilni razred se bode opustil, zato se bodo pa upeljali trije tecaji za trgovsko-obrtno izobraženie. V prvi tečaj se bodo vsprejemali dijaki, ki so dovrSili 0. razred realke. V teh razredih se bode poufievalo: francoščino, nemš5ino, anglesčino, blagozuanatvo, knjigovodstvo, trgovsko računstvo, korespondencijo, trgovski zemljopis, obrtno statiatiko, obrtDi ttkonik in politično ekonomijo, lime] tehofčnih soanatev se pa bodo u5:la: kemija, mehanika, tth-Dična fiziku, začetna znanja graditeljstva in m*r-Btva, roebaBicna i u kemična tehnologija, praktično risanje in dela v laboratorji. Te Sole z laboratoriji se bodo pridruUle nekaterm realkara. Kakor se vidi iz Stevila predmetov, bi se bodo uftili, bodo dijaki dovraivši te tečaje, dobili iares obSirua občna znanja tehnična in trgovska in bodo lahko mnogo koristili v državoej tebničnej in zasebnej velikej obrtniji. VpraSati bi utegnil kdo, čemu smo priobčili ta članek o tebniSkej izobrazbi v Rusiji? Tacemu od-govarjamo: Samo zato, da se čitatelj lahko prepriča, da smo i v tej zađe vi zi „barbančno1* Rusijo za-Ođtal1. Volilna pravica učiteljic. Državno so lišco ja v 14. dan t. m. razglasilo razaodbo o pritožbi treh ućiteljic, da se jim je kratila volilua pravica v deželni zbor. Razsodba se glasi: „Po odloku okrajneg& gla-varstva Novotičinskega, katero je reklamacijo uči-teljic proti izbrisauju iz izkaza deželnoaborskib volil-cev občiue Novotitinske uepovoljno resilo, se ni nikako kratila politUna, po ustavi pruuaua pravica pri-tožiteijic." Kut bistveni uzroki se navaja to-le; Pritoži-teljice trde, da imajo po §. 13 deželnuzborskega in po §. 1. opouiba 2, lit. f obMuskega volilnega reila kot staluo nameačene učiteljice ravno tako kakor učitelji volilno pravico. Državno sodišče pa ni tega muenju. §. 1. ob-čiuskega voliluega reda sicer ris ne dela nikukega razloćka mej opolom pri osoban, katerim nu pod-lagi davkoplatevauia pristaje volilna pravica. A druga te je to pri tbtih osobah, katere imajo vsled svoje osobne sposobnosti voli Ino pravico. Volilna pravica brez o/.ira aa davek je »amo neka izred-nost, slučaji so zapored (taksativno) našteti in take izredne doloćbe se ue morejo ruztezati. Proti raz-tezanju vulilne pravice na učiteljice govori tuđi to, da zakoiuuJajstvo kot volilce »amo osobe moškega Spola pri/nava in v tem »lutaji ne postopa jednako z obema spoloma. Tuko so osobe ženskega spola od pasivne volilne pravicu popolnem isključene in tuđi aktivne volilne pravice se ne morejo ženske osobno, marveč ie po zastopnikib posluževati. Ko ne je ob-tinski zakon snoval, še ni bilo nikakih učiteljic, tedaj zflkouodatelji neso mogli numeravati, zagoto-"viti jim volilne pravice. Pa tuđi pri pregledu (revi-aiji) deželnozborekega volilnega reda 1. 1873, ko so učiteljicu že službovale, se ni iiič premenilo, kar bi uČiteljieam voli'uo pravico utemeljivalo. Turaj se je pntožba kot zakonito ueutemeljeoa odbila. Ta razsodba dovolj jasno kaže, da učiteljice nemajo nikake politične volilne pravice. M. Politični razgled. Hol ran je anje cestne 8tavbe Žir- Spoduji Logatec izvolili so se gg: Samec, Faber in LavrenčiC. Zadnja seja deželnega zbora je jutri in prične ob 9. uri. Zanimljiva bode debata o milosrdniciih. — (Knez in Škot' Ljubljanski), mil. go-spod dr. Jakob Missia, bil je te dni na Dunaji ter je v soboto, 11. dan t. m. za bvojo novo službo Nj. Vel čanstvu cesarju prisege I. — Kakor se čuje, dojite novi škof v Ljubijano v prihodnjem meseci. -• („Škrata") izšla je 19. Številka. Ražen druge tvarine ima tri pesni Čivkoslava LaŽana. — (V Ptuji) priiel je 10. dan t. m. ueki posestuik v pisarno c. kr. notarja Rodoschegg in zahteval, da se mu napiše ženitno pismo v «lo-venskem jeziku. A dali ao mu odgovor: nNx win-flificb !u Kmet šel je potem v pisarno g. notarja Schonwetter b, ki je rad ustregel opravićenej želji. Ne razumemo, zakaj kmetje sploh silijo k Rodo-scheggu, ki neče slovenski znati in se brani za-Blužka. — (Iz Trsta) poroča nam prijatelj našega lista, da je ponoći od srede ua četrtek v Zadru umri prvi č'ovek — za kolero! B.l je Lah, ki je z ladijo prišel z Italijanskega po kupčiji v glavno mesto Dalmatinsko. Kaj se bode sedaj zgodilo? Najbrže bodo naši vludni krogi ta slučaj kolere zamol-čali — in ladijo v Trst poslali, da bodo tatn mogla širiti strašunsko pošast! Pozor — merodajni krogi! Prva smrt za kolero nas vse opozarja ua uevarnost. — (Mestni zbor Tržaški) sklenil je v seji v 15. dan t. m,, da se ustauovi mesto komu-nalnega šolskega nadzornika. Vladni zaetopnik ob-javil je protest proti temu bklepu in glasovanje pro-glasil kot neveljavno. — (Neverjetno, a istinito.) „Agramer Zttituug" so preteklo .sredo konfiskovali, ker je priobčila adreso stranke prava, predno je bila v deželnem zboru progkžena. Ker se je kaj tacega pri-petilo oficijozuemu listu v Zagrebu, uteguemo še doživeti, df; uam uekega lepega dne pobero naS najnovejši dnevnik ali pa ćelo preljubo Lajbaherico. — (V hrvatskem zboru) stavili so dr. A. Starčević iu drugovi predlog, da se ne voli v ogerski državni zbor, teuavtČ preko dotičntga predlogu pre-r ide na dnevni red. Predlog stranke prava ni ob-veljal. Volitev se jb vršila. Opozicija je ostavila zbornico. — (V Zagrebu) začne v kratkem izhajati trikrat na teden nov list „Srbobran". Urednik mu bode bivši profesor Jovanović. List bode zastopal v prvi vrsti srbske interese. — (Sadjarsko društvo v Mariboru) izvolilo ju bledeći odbor: G. Fr. Robič, načelnik; F. Ferk, nameBtuik; Fontana, blagajnik; N e- rat, taioik; H. Kalman, Kec, Reich (Št. Le-nert), F. Windiaeh (SI. Bistrica), F. Praprot-nik (PušČava), J. SI ek o v ec (Jarenina), odborniki. Telegrami „Slovenskemu Narodu": Rim 16. oktobra. PapeŽ podaril je za ponesrečene v Kataniji 10.000 frankov. — Včeraj jih je po vsej Italiji 17G za kolero zbolelo. V Napolji 81 zbolelih, 35 izmej njih umrlo. Kanra 17. oktobra. Nubar paša nazna-idl je glavnim konzulom, da se je zopet pri-čelo izplačevanje pri blagajnici za državni dolg. London 17. oktobra. „Times" imajo poročilo iz Fu-Čeva z dne 16. t. m.: Pri Tam-sui bila je nova bitka. 3000 Kitajcev ubitih, izgube Francozov neznatne. LiverpOOl 16 oktobra. Ko je včeraj ZTečer iz Filadelfije priplul parobrod „Lord Clive", je redarstvo pri jelo potnika, rodom Ogra, ki je imel poldrugi funt dinamita mej svojo prtljage Razne vesti. * (Nov pl an et.) Marljivi zvezdogled, priatav Dunajske zvezdarue, g. dr. J. Pališ* je 14. t. m. zopet zagledal novo premičnieo 13. do 14. velikosti, 244. zvezdo asterojiđne vrste. Od vseh 9 leto.s uu| deoih planetov jih je dr. Palisa sam 6 zasledil. * (Ni bi listi pred sodnijo.) 10 t m. se je v Petrogradu zaključila pravda proti 14 radi veleizdaje zatočenim oihilistom. Konefna obmvnava ne je vršilu tajoo v dvorani Petrogradsketja sodnijskega dvor«, in aicer pred izrednim vojaSkim Bodstvom, ka-teremu je predaedoval jeden gemrulheutenant. Prav'n je trajnim osem dni in «e je končala z obsodbo na smrt. Na vialice so ob.sojeni: polkovnik Aschnn breuner, Stirje čn^tniki in topnič«r Pubitonov, putem rive nihilistovki: Verii Figner, otnožena Filipova, m Wolkenstein. Drugih šest zatožencev, mej njimi tri popovske sinove in gospo Čemodanovo, so obsoriili na večletno teško ječo. — Knr se je zadnji dan pravda obravuavala v tfijnej soji, je bilo nav/oć-mh v sodnijskej dvorani le devet osob, m-j temi višja urarimka ministra notranjih zariev: generaHieiUeuant OrAevski in tajni Rovetnik Durnov. Z.tužene* so bili vedno mirni in so govorili prav izborno 10 jaku uljudno. Tako so zmirom in dusledno nagovarj<:li pred-sednika aodišča z besedaruit „Vata ekscelenca." Glavni zatoženci so: Gospa Figner, katera se je I udeleži!** od leta 1878 dalje vseh nihilidtičnib za- J rot, kakor tuđi napada na raojke^a carja Aleksandra II., ki je pri tem grozaem zločinu konćal svoje bl;if»o življenje. Ta gospa je zanesie tuđi h svojim pokroviteljstvom nihitizem mej voja^tvo. Po izvrSenem umoru ranikega car;a se je v družbi z obsojenim nibilistom Lubunovoin in a Perovski« dl je časa mudila v Petrogradu Nmialje je dokazano, da ja ta uospa uajvei> pripomogla k osnovHnju toro natiču«h krogov pri razuib polkih, aor^ebno pri 16. grenad rskem in pri caričinem polku. Ti krogi so bili v orgauiČn*1) »vezi mej seboj in so delovah pod nadzorstvona polkovnika Asubenbrennerja, in sicer taCas, ko je bil ta Se v aktivnej službi. T* zatoženec se odlikuje po izrednej nadarjeuosti. Gospa Figne-rova je izredna lepotica ia đe le 27 let stara. G»>spa Ćemodanova ima pruvi tipus nihilistovke, pomagala si je s tu u mi pismi in delovala v tujnej tiakarni. Njen slavni zagovoruik Spasović jo je jako navdu-šeno zagovarjal in njegov izborni govor je vzbujal pri sodiSći občno pozornost. Kakor se govori, bo znabiti car smrtno sodbo sodnijskega dvora polajŠul in spremenil v kazen tefike ječe, ker radi svoje do-brosrčnosti in milobe smrtne obsodbe jako nerad in z veliko nevoljo potrji in podpiše. * (Velociped v postni službi.) Angle-gke poStne oblastnije so pred kratkim preeejsnje število trikolesnib velocipedov za prevažanje poAtne pertljage in raznih pišem uveln v poStno službo. Ti 8e razlikujejo od navadnth velocipedov po svetlo-rudečej barvi iu po napisu „Paketpost". T^ki tri-kolesni urni voziftki vrlo dobro slu/ijo v Londonskih predmestjib nabiraaju iu i^roCevanju raznih poštnh zveskov, piaem, Casopisov itd., prihrtnijo poštnim slugom mnogo časa in truda ter dovažajo Btrankam neverjetoo hitro vae poštne pošitjatve. * (Cesar v morje pal.) Don Pedro, cesar TSraziljanski. je 13. t. m. v Riu de Janeiro, ko je hotel na parnik, da se pelje na sprehod, pal v morje, iz katerega sta ga redila nadzornik morskega arsenala in strojevoetja. * (Jadranje za stavo po oceanu.) Mi-noli teden Be je v Novem Jorku naredilo preobilo in neizmerno velikih stav na izid bržega jadranja mej paroikoma „Oregon" in „Amerika". Oba par-nika sta predzadnju sredo odplula. Jednake vožnje za stavo no se prejšnje Case navudno končale z — razpokom kotlov. TuJcl: dne 16. oktobra. pri ffit1l#|: Frieđl, Wetz1, Đessau z DnnHJa — Dach iz Londona. — Polak iz Gradca. — Hoch»uer, Hof-er z Dunaia Pr< juinem kolo«lv«»ra: Bohm iz Platnburga. — Peter iz Zavrha. Meteorulo^ii'no poročilo. v v mm. r j mm. j^ 7. zjutrnj 743-54mm. + O 2° 2. pop. 740 43wm. -f 13-a"C si. jz. d. jas. OOOaa. » 9. zvečer 741 60mm. -j- 68"C si. vah. ja„. Srednja temperatura -f 6'7°, za 4-8° pod normalom. HJ-ULria.'jslsiSL borza dne 17. oktobra t t. (Izvirao tole^Tttfi^no porocilo.) Papirna rm t» ........ 80 «ld. 90 k7. Srehrna -enta .... ..... 82 .. — Zlat^ rei ta . . . . . , . . . 103 „ 05 r ■i0,',, ciarcna r^nra. . . .... 95 , 76 r Akcijf nar.dn^ bnnkr . ... f«6O . — t Krrditne .koij<: . . . . . 286 „ — „ (•oiuion . ... . !22 , — Srebro........ — „ Mapoi. . . ........ v „ 68»/, „ 0. ter. rekni« ... . . „ 78 , Nempkt. uiark< . . . . -9 „ 80 „ i0/« državno ..refike iz I. lHf>4 Uf>0 pld. 124 . 50 » Državne arećk« iz I. 19«4. UKT ^ld. 172 , 50 , in/B avs^r. ziata r«nrrt. ilavkn prosta. . 103 »10 , Obruka zlata renta 6%...... 123 . 05 , . ... »3 „ 15 „ papirna renta f)°/u ..... 88 „ 75 „ 5°;0 štajerske zouiljiđč. ud/ez, obli^.. . 104 ,50 , Dnn»va r«^. arečke 5°/0 . . 100 /arld. 115 „25 „ Zemlj. obć. avstr. 4Va°'o ziat.i zast. listi . 121 , 50 „ Prior, oolip. Elizalietine zapad, železnioo 1U9 n 30 „ Pmr. ohli^. Ftirdinandove sev. železnico 105 «50 „ Kreditno srtčke......100 gld. 177 ,50 KudoHbve srećke .... 10 „ 18 „ 50 , Akcije jinfflo-avstr. bankf; . . 120 „ 104 m — Traujmway-druSt. velj. 170 ^kl. a, v. . 214 , — , Veliko, novo, se ne kurjeno štedilno ognjište (SpMrrlierd) z vodnim kotlom in |»e*)o sapnico in kar Su zmveti pripada, (*«• protla. i Već se izve pri liifiuiku v biši c. kr. notar ja ve neko prav i/.vratno zdntvilno^l sreilnt^'o. — Nh \ p ii^jinja r>dgriv»rjn radovolinugl THEODOR ROSSNER, Leipzlg, Relohastr. 3.^1 _mmmmmmmmtmmmmtmmmmmmmmmmm__^^_mmmm—m—mmmmm—mmm—m—— \ j^đS- Mejnaroflna linija. | ^l^^fa h Trsta ? loii-Jsrk naravnost.' Veliki prvurazredni parniki to linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejeinajo blago in putniku po najni£jih cenah \\\ z naiboljš') poatrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „O-erm.an.ia", 4200 ton, okulu 10. oktobra. „East -(^ngrlla,"1,----------„ 25. „ Kajuta za potnike *2O0 teold. — Vmesni krov 60 golđ. Potuiki naj so obrnejo na (611—13) CT. TERKT7ILE, generalnima pasažne^a agenta, Via dell' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne mij ae n:i Kutiliano ! d9 Ant. l*OKlayen, geaeralnega agenta v Trstu. Umrli so v Ljubljani: 15. oktobra: Fran PeČnik, delavec, 29 let, Ulice na grad št. 12, za jetiko. 16. oktobra: Reza Plahntnik, delavka, 38 let, Stari trg št 11, za jetiko. — Jera Breskvar, delavka, 71 let, Trnovske ulice št. 13, za oslab-ljenjem v starosti. V deželnej bolnici: 13. oktobra: Marija Janše, delavka, 42 let, za rakom v želodci. , — Mar/ja Jelene, gostija, 68 let. za plućnim edemom. 14. oktobra: Alojzij Rogel, delavec, 24 let, za edemom v možga-nih. — Andrej Bajc, gostać, f>4 let, za kroničnim katarom v črevesu. — Jera Miš, delavka, 30 let, za jetiko. Velik pes, siv in bol. ki ima na vratniku ime: Rudosch, BV* se je ze'VL'bil- ~^K§ Kuor ga pripf-lje v Ljubljansko zivinozdrav-nišnico, dobi primerno nafirado. (Hf,3_i) harmonijev in jedne orgije proti a «e po prav nizkej eeni ali pa Impoaotll. Plača se tuđi labko na obroke. (647—2) Janez Sodnikar, v Ljubljani, Vila Mally, pod Gotovcem h. št. 8. Uradnik, ki je zmožen knji^rovodstva, neroSkega \u slovenskega jezika v govoiu in pisavi, vsprejme se pri gluvnein ta« stopa „AZIKNDE" v L.|ublj«nl9 v »lonovih all-cah žt. 5i£. (B5i) Dotične prođnje naj se ulože pri omonjenem zastopu. \7 ponedcljek dne SO. oktobra ol> 9. uri dopoliidnc se bode (648) pri baron Cođelli-jevi grasčini na Spodnjih Poljanah dala koHoniM na £u*>*-t let košnja v naj em* fcH*L^ O.k. privilegij ^v za zboljšanj© W^^)U®L. sivalnin *^JS strojar. ^*ftMrs&&S*Za&3S8ta^ mm mm, MK. ^feBS V Ljubljani, H6tel Evropa'. K ^tesn^BSH Zaloga vsakovrstnih l/Iai šivalnili strojev Pr/r*ij&MC~^ISffi ztt družine in rokod^lco, rabljivih /a ^O^A^^^^-"Sm vBakattro đivimje. (iis—86) ^ir^^Sr""^^ 61etna garanolia! t'-**- — " ~ '""' 1'odiik brpzplaćmt. \n inesciinc oliroke po 1-5 gl. ♦«♦« ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ «^* ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ •»♦♦♦^# ♦ Umotno (32—78^ ♦ l^abe Hm zohajrja \ 1J ustiivlja po najriovejfion] amorikaiiskem načinu J' 4» bre/. VHiikili bol oči n tur opravlja plombo vunj» in 4 , ♦ vse zobne operucij« i > | zobozdravnik A. Paichel, j; J polete Hr'ideckyjt(ve>,ra mostu, I. nadstropje. +, ♦♦♦■»♦♦♦♦♦♦♦♦♦>♦♦♦♦♦♦♦»-♦♦»»»♦»♦♦»♦♦♦♦♦ V AMERIKO priđe najcenej«, kdor so obrne na ARNOLDA REIFA, DUNAJ, I., PESTAL0ZZ10ASSB 1, najstarejda tvrdka te vrste. (623—3) Natančneje izpuvedbe iu prospekti zastonj. Naznanilo in priporočilo. { Zahvaljujem se slav. občinstvu, posebno prečtstitina gospodom duhovni- " kom, za dosedanje obilno obiBkovanje v moji doaedanji brivnici, ter naznanjam, \ da v. denadrijiiu dnem preselim svoj , frizerski salon in brivnico; v prostore, k]er Je bil do sedaj „Dunajski Bazar", poleg gospoda Kollmana velike trgovine xia> 3Xo»tnesip. trgu. «t. X4-. ( Zagotovljaje, da bodem svojim gg. obiskovalcem in slav. občinstvu i nadalje poatre£el po najboljih Vnočeh, nnznanjam, da prevzauiem naročUa Ea l>rijcn|e iu frtzirnnie yswojej deluvnicl, kakor tuđi doma, ako ne čut* Uoloči, na meNeft^; pO najnižji coni. — Imam tuđi veliko zalo^0 raznih lHNtitćarHkili Htvt^-i|, kakor lu(*nl|e (baroke), kite itd. Za pustni čas pa priporoćam tuđi i»gleđali£ke predstave ročna lasniCarnka «lela, kakor brade, lasuU.o" itd. — Za mnogobrojni obisk in naročila se pnporoca / z odličnim spofitovanjem (644—2) / frizer, Mestni trg št. 14. izdatelj in odgovorni urednik: Iva u /eleznikar LaBtnina in tiak „Narodne Tiakarae".