Leto XX«. št« 84 Ljubljana, torek 14» aprila 1942-XX Cena cent. 70 cpcaviuitvv. Liubliaoa, fucuoifeva altea Telefon H. 51-22, 31-23. 31-24 Inseraten oddelek.: Liutiliana. Puccioijeva ali- et S - Teleloo ebnim učinkom operacije vojske na kopnem. Na Laponskem je imel nasprotnik v zadnjih dneh pri brezuspešnih izvidniških sun-kJh hude krvave izgube. Bojua Iettila so z dobrim učinkom napadla pristaniške naprave v Murmansku. V severni Afriki delovanje topništva in izvidniških oddelkov na obeh straneh. Zbirališča angleških motoriziranih vozil so bila; uspešno bombardirana. Podnevi in ponoči nadaljevani napadi na vojaške naprave in letališča na otoku Malti so povzročili nova opustošenja na ciljih. Nemški lovci in protiletalski topovi so sestrelili podnevi ob Rokavskem prelivu, na severnonemškem obalnem področju in pred norveško obalo 15 sovražnikovih letal. Angleški bombniki so napadli v poslednji noči zapadno Nemčijo. Civilno prebivalstvo je imelo nekaj izgub, mrtve in ranjene. Protiletalski topovi in nočnj lovci so sestrelili 9 napadajoči h letal. Major Haase, poveljnik pionirskega bataljona, se Je s podrejeno bojno skupino posebno odlikoval v tedne dolgi uspešni obrambi oporišča, za katerega so se razvijale srdite borbe. Neka skupina lovskih letal je na zapadn dosegla včeraj svojo 1000 zmago v zraku. Letalski spopad nad Kokavskim prelivom Berlin, 13. apr. s. Kolikor je bilo mogoče zvedeti iz vojaškega vira, je bil včeraj popoldne Angliji prizadet nad Rokavskim prelivom nov hud poraz. Skupina kakih 32 bombnikov ja v spremstvu okrog 50 lovcev tipa »Spitfire« skušala napasti belgijsko ln frnacosko obalo. Oddelek nemških lovcev tipa »Focke Wulf« se je spopadla s sovražnimi letali. Po dosedanjih podatkh je bilo 12 sovražnih lovcev sestreljenih. Prav tako je bil sestreljen en sovražni bombnik. Sovražna letala niso mogla dospeti do svojega cilja. Odvrgla so nekaj bomb, ki pa niso napravile nobene škode objektom, ki so važni za vojno gospodarstvo. Ob istem času je bii nekoliko bolj proti severu sestreljen še en sovražni lovec. Na ta način so Angleži včeraj popoldne izgubili 14 letal. Berlin, 13. apr. d. V noči od nedelje na ponedeljek so britanska letala priletela v zapadno od severozapalno Nemčijo. Kakor javljajo s pristojne nemške uradne strani, so britanska letala metala bombe na stano-vajijske okraje. Na vojaških objektih ter net napravah vojne industrije ni bila po-V2ročena nikaka škoda. Nova prošnja Lltvinova za pomoč Rim, 13. apr. V akademiji političnih ln scoAin-h ved v Filadelfijl je imel Litvinov govor o sedanjem vojaškem položaju, v katerem je seveda skušal predvsem razložiti, zakaj Sovjetska zveza nujno potrebuje pomoč svojih zaveznikov. Nemčija, je dejal Litvinov, je trenutno v izredno ugodnem položaju in sili svoje sovražnike, da skušajo uganiti, kje naj bi bila na ogromnem bojišču ona šibka točka, kjer bo zadan pi-ihodnji udarec. Sovjetski veleposlanik je nato ponovno zahteval skupne napoie ki po njegovem ne smejo obstojati samo « »abstrak nih« ali »bodočih« načrtih, kajti, j« lejal, snaga se nam ne do nasmehnila, ako bo ena država prisiljena izčrpati svoje najboljše sile v vojaških operacijah, medtem ko se I c b a is H.M.. Naročnina znala ™ eseČn oUf W-—• ta inozemstvo pa Lm 22.90 Uredoiitfo: th*ikM Puccini jeva ulica Ite*. 9. niala nemškega zunanjega ministrstva poslanik baron Dörnberg kot posebni odposlanec Hitlerja z letalom pri spul v Budimpešto. Regent je poslanika sprejel v posebni avdienoi. Ob tej priliki mu je poslanik izročil veliki zlati križec Nemškega oria. j Regent se je zahvalil za visoko odi kovanje in je imel s poslanikom de!g razgovor. Ureditev oskrbe z obutvijo v Španiji Madrid, 13. aprila d. V bodoče se bosta j v Španiji izdelovali in prodajali samo dve vrsti usnjenih čevljev. Prva vrsta bodo težki čevlji za vsakdanjo raW kater h cena bo po velikosti od 10 do 43 pezet druga vrsta pa bodo čevlji iz nekoliko boljšeoa materiala za cene 30 do 100 pezer za par Takoj bo oddan v delo milijon parov čev-!'ev prve vrste. Obutev iz ncu^njenega tvorim se bo lahko prpodajaia svobodno kakor doslej. VELIKO RAZOČARANJE V ANGLIJI Po pisanju londonskih listov se zaradi Crippsovega neuspeha priča- kuje v Angliji nova težka politična kriza Bangkok, 13. apr. d. Iz Kara čl ja v a- paini Indiji" javljajo preko New Delhija, da je angleški minister sir Stafford Cripps z letalom zapustil Indijo. Bern, 13. apr. s. Švicarski listi poročajo v svojih poročilih Iz Londona o velikem razočaranju zaradi neuspeha Crippsove misije v Indiji. Listi poročajo o nezadovoljstvu vojaških krogov, ki izražajo očitke odgovornim političnim činiteljem, ker niso znali poskrbeti za popolno sodelovanje med posameznimi vrstami oborožene sila, še manj pa rešiti problem, kakršen je indijski. Stockholm, 13 apr. d. Po ostri kritiki, ki jo je Crippsov polom v Indiji sprožil v angleški javnosti in po pisanju posameznih angleških listov sodeč, se pripravlja v Angliji nova težka politična kriza, ki utag-ne imeti še velike posledice. D očim so v treh telnih, ko se je Cripps mudil v Indiji, boji med posameznimi političnimi skupinami nekoliko prenehali, so se sedaj obnovili v polnem obsegu. Posamezni komentatorji zelo odkrito kažejo na hude po-greške, ki jih je zakrivila sedanja vlada in ki se maščujejo pri vseh političnih in vojnih podjetjih Velike Britanije. Eden najbolj znanih poznavalcev indijskega problema, Edward Thompson, piše v reviji »Time and Tide«, da sedi danes v Angliji mnogo mladih politikov, ki bi lahko igral važno in koristno vlogo kot voditelji v gverilski vojni proti angleškim sovražnikom, zaradi političnih obtožb po ječah m koncentracijskih taboriščih. Porazen vtis v angleški javnosti Stockheim, 13. aprila d. Londonski listi skušajo tudi v svojih zadnjih izdajah ba-gatelizü ati popolno ponesrečenje Crippsove posredovaine misije v Indij'i. Čeprav se posamezni listi v svojih uvednikih strogo drže navodil britanskega Informacijskega ministrstva, vendar ne morejo prikriti zaskrbljenosti angleške javnosti zaradi neuspeha v New Delhlju. Ves čas, ko se je Staffortf'Cripps mudil v Indiji in še zadnje ure pred odklonitvijo britanskih predlogov, je vladala v angleški javnosti zaradi precptimistlčnega poročanja angleške informacijske službe tako prijetna napetost, da so nato sledeče radijske vesti o odklonitvi britanskih predlogov učinkovale kakor ledena prha na angleško javnost. »Times« toži v uvodniku, da je krivo neuspeha v New Delhlju pomanjkanje slehernega zaupanja, ki je že dolgo časa za-strupljevalo vsako politično vprašanje Indije. List pravi nato: »V Zedinjenih državah bo prav tako kakor v Veliki Britaniji ostalo upanje, da bi to, kar je bilo Izvršeno, prispevalo k okrepitvi vojnih naporov Indije«. Ob zaključku »Times« spet trdovratno ponavlja, da ostaja britanski načrt, ki so ga vse indijske politične stranke odklenile, slej ko prej osnova vse angleške politike in ogelni kamen za bodoče poslanstvo Indije kot dežele svobodnega naroda. Glasilo angleške delavske stranke »Daily Telegraph« se bavi z zelo neprijetno in ostro kritiko, ki jo je Velika Britanija deležna s strani Zedinjenih držav zaradi Svo_ je politike v Indiji. List piše, da se bili mnogi izmed najboljših prijateljev Velike Britanije, posebno v Zedinjenih državah doslej prepričani, da je samo sebično klu-bovanje Anglije ln njeno upiranje, da bi se odrekla hegenomiji nad Indijo, onemogočilo rešitev indijskega vprašanja. List pravi, da bi morali ti angleški prijatelji po pogajanjih zadnjih treh tednov že uvideti, da je bilo njihovo prepričanje iluzija. »Daily Herald« zahteva, da se po neuspehih sedaj res ne bi smele pretrgati »žice« z Indijo. List še vedno optimistično sodi, »da utegne nastati iz današnjega poloma jutri morda sporazum«. Tudi »News Chronicle« še zmerom izraža nado, da bi Indijska odklonitev britanskih načrtov ne bila zadnja beseda Indije. List sodi, da sta v teku pogajanj obe stranki spoznali, kako velike stvari so na kccld. V ostalem pa noben list brez Izjeme ne more prikriti velike poparjenosti, ki je zaradi Crippsovega poloma zavladala v Angliji. Mnogo se bavijo tudi z nujnimi strateškimi posledicami, ki morajo slediti zaradi navzočnosti japonskega vojnega brodovja na Indijskem oceanu, ki je nedvomno tudi mnogo pripomogla k samozavesti Indije. Kot edine svetle točke se listi oklepajo izjave Pandita Nehruja, da se bodo Indijci z vsemi silami uprli vsakemu napadalcu, toda vojsška sila Japonske predstavlja ne glede na to silno grožnjo, ki se je drugod že presenetljivo naglo uveljavila. Listi napovedujejo, da se bo Japonska v svojem prodiranju proti zapadu polastila najprej oteka Cejlona, ki ji bo služil kot oporišče za nadaljnje operacije, -ki naj dovedejo po nemški ofenzivi proti Suezu. Iraku ln Iranu do strnitve japonskih čet z nemškimi četami v Azi-'i. Posamezni listi kritizirajo tudi pomanjkljivo sodelovanje angleške vojne mornarice in letalstva ter zahtevajo, da naj brit.rsko poveljništvo preskrbi angleškim bojnim ladjam v borbi zadostno letalsko zaščito, katere pomanjkljivost je doslej dovedla do hudih porazov angleškega bojnega brodovja. Rim, 13. aprila, s. »New Herald Tribune« objavlja poročilo, v katerem beleži, da so vesti iz New Delh'ja napravil sp'cèno neugoden vtis in razočarale amerške pol't'ö-ne kroge. Neuspeh Crippsove mls je v rn-lijl bo imel v vsakem primeru hude p 11 tlčpe p«aled!ce. Japonci so se med tem lahko polastili kontrole nad Benglasklm zalivom, zaradi tega so se težave pri 03krai Indije in Kitajske še celo otežile. »New York Times« sodi, da ae je sedaj v negativnem smislu rešil spor med Londonom in Indijo, za katerega so Američani pokazali veliko zanimanje. V splošni zmešnjavi, beleži »New York Telegram« Američani ne morejo presoliti, kaj je prav tn kaj nL »Washington Post« pa se omejuje na pripombo, da bi sporazum med Indijo in Veliko Britanijo za Indijce pomenil bolj psihološko, kakor pa materialno pomoč. Japonske operacije proti Dosedanji uspehi japonske vojne mornarice in letalstva Tokio, 13. apr. (Domei.) Japonski glavni stan je v ponedeljek popoldne objavil naslednje •sumarično poročilo o japonskih pomorskih in letalskih operacijah na Indijskem oceanu vštetega 9. aprila: 1) Colombo: V teku napadov japonskih mornariških letal na mesto Colombo 5. aprila je bilo sestreljenih 57 sovražnih letal tipa Spitfire, Hurricane, Swordfishe in Deiant. Razen tega je bilo potopljenih ali poškodovanih 16 raznih ladij, hudo zadeti odnosno zažganj pa 3 hangarji, ena re-paraturna delavnica in drugi vojaški objekti. V okoliških vodah sta bila nalalje uničena dva velika patrolna bombnika in eno sovražno torpedno letala 2) Vodovje okrog Colomba: Dve sovražni križarki razreda London in Cornwall sta bili potopljeni 5. aprila, ko so japonske mornariške in letalske edini ce. napadle sovražnikovo ladjevje v oddaljenosti nekaj milj južno od otoka Cejlona. 3) Bengalsko področje: Japonske mornariške eiinice, ki so 5. aprila operirale v Bengalskem zalivu, so potopile 21 angleških ladij s skupaj približno 140.000 tonami in hudo poškodovale 7 drugih ladij s skupaj približno 40.000 tonami. 4) Vzhodna obala Indije: Velika škoda je bila povzročena sovražnikovemu ladjevju in vojaškim napravam v Vizagapatamu in Cocanadi na sovražnih ključnih postojankah na vzhodni obali Indije. 5. aprila, ko so japonske mornariške in letalske edi-nice izvräüe vrsto nenadnih napadov na tamkajšnje objekte. 5) Trincomalee: 41 sovražnih letal, med njimi tipa Hurrlcan in Blenheim-Superma-rines je bilo sestreljenih, četvero nadaljnjih letal pa zažganih na tleh, ko so 9. aprila japonske letalske edini ce udarile na Trincomalee. V teku teh napadov so japonska letala hudo poškodovala krlžarko razreda »Bee« in xLeander« ter potopila dve drugi veliki in eno manjšo ladjo, kakor tudi uničila mornariški arzenal, dve veliki letalski lopi, skladišča, vojaške lope, pe-trolejske ' tanke in druge vojašKe naprave, vštevši objekte na letališčih 6) Vodovje pri Trincomalee: Ko je skupina japonskih mornariških letal 9. aprJa na vodovju jugozapadno od TrincomaiPiea izsledila sovražnikovo letalsko matično ladjo »Hermes« in neki rušilec, se ni mudila z njihovo potopitvijo, dočim je skupina japonskih bombnikov potopila še 4 sovražne ladje ploveče v bližnjih vodah. Poleg tega so japonska letala sostreiila še 15 sovražnih Spitfireov in Blenheimov. 8) Na drugih polročjih so japonske podmornice potopile še nadaljnjih 7 sovražnih ladij in hudo poškodovale še eno ladjo. 8) Med napadi na Colombo in na področje pri Trincomalee so Japonci izgubili 17 letal, dočim japonske vojne ladje niso utrpele nobene škode. Nova japonska ofenziva v Birmi Sanghaj, 13. apii.a d. Po kratkem odmoru so Japonci na bojišču v Birmi v velikem obsegu obnovili svoje ofenzivne operacije. Kakor javljajo današnja poročila iz New Delhija, so japonske čete obnovile silovite napade na britanske postojanke pri kraju Taungdvingve. Prav tako so drugi japonski oddelki pričeli znova z močnimi silami prodirati vzdolž ceste, ki vodi iz kraja Simbaungve. Uradno poročilo iz New Delhija trdi, da v tem odseku doslej še ni prišlo do borb med japonskimi in britanskimi četami. Saigon, 13. aprila, s. Poročila iz Delhija navajajo prihod velikih japonsk-h oddelkov na bojišča pri Irawadiju, kjer Japonci vedno bolj prodirajo proti severu, ogražajoč petrolejsko področje. Evakuacija Madrasa BangKok, 13. aprila, s Vlada v Madrasu je objavila oiredbo, v kateri poziva del prebivalstva, ki za obrambo Madrasa ni potrebno, da se izseli iz mesta. Boji na Filipinih Tokio, 13. apr. (Domei.) Japonski glavni stan je v pone lei jek ob 16.20 objavil poročilo o popolni zasedbi polotoka Ba-taana na Filipinih. Poročilo pravi, da so 11. aprila japonske sile po osemdnevni splošni ofenzivi popolnoma zasedle polotok Bataan, potem ko so bile docela uničile glavnino trdovratno se branečih so-: vražnikovlh oborožen*h sil. Sajgon, 13. apr. s. Zasedba polotoka ' Bataan ni zaustavila japonskih operacij na i FWpinih. Trenutno je utrjeni otok Corregidor izpostavljen neprestanemu bombardiranju japonskega letalstva, medtem ko so japonske oborožene sile po izkrcanju na ctoku Cebu razširile svoje operacije proti važni strateški -poetojanki na zapadni obali tega otoka. Barili ju. Japonci so že v celoti ali delno -gospodarji otočja Mabaste ln Mindoro, južno ol otoka Luzona, kakor tudi otoka Jolo na zapadu ir. Mindanaua nn ji'gui Teklo, 13 apr. iDomei ) Japonsko vojno ministrstvo je objavilo, da je bd general Manaharu Hnmma imenovan za vrhovnega poveljnika japonske ekspeileijske armade na Filipinih. Za njegovega namestnika je bil imenovan kot šef japonskih al na Tai-vanu general Rikiči Ando. Tokio, 13. aprila d. Z nekega japonskega oporišča na Filipinih javljajo, da so edl-nice japonskega letalstva včeraj večkrat silovito bombardirale postojanke preostalih poslednjih elementov sovražnikove obrambe na otoku Cebu. Mesto Cebu so japonske čete že zasedle, pri čemer je v japonske roke padlo mnogo ujetnikov in obilica orožja. Napad ameriških letal na Manilo Tokio, 13. aprila d. Z nekega japonskega letalskega oporišča na polotoku Bataanu na Filipinih javljajo, da so ameriška bojna letala v nedeljo zjutraj napadla mesto Manilo. Napad je bil osredotočen v prvi vrsti na predmestja Manile. Po doslej zbranih podatkih je napad zahteval mnogoštevilne žrtve med civilnim prebivalstvom. Japonci na otoku Bilitonu Tokio, 13. apr. s. Agencija Domei objavlja, da so se japonske čete preteklo noč Izkrcale na otoku Diliton, južnozapadno od Bornea. Jaf&mci zajeli tri ameriške ladje Tokio, 13. aprila s. Japonske pomorske sile, ki so blokirale marailski zaliv, so zajele tri ameriške prevozne ladje, ki so poskušale zbežati s polotoka Bataana. Na severu je bila zajeta sovražna torpedovka, medtem ko je drugi usipelo. da se je zatekla v manil-ski zaliv. Medtem, ko so drruge japonske pomorske sile v prelivu Tanni ob otoku Cebu ju opazile sovražne ladje in so po naglem zasledovanju zajele neko torpedovko in težko poškodovale neko izvidniško ladjo. Pomanjkanje živil v čangjtajškovi Kitajski Aangfcaj, 13. aprila d. Po Informacijah iz Cungkinga se tamkaj na merodajnih mestih bavijo z načrti, kako organizirati nove prometne zveze med Cangkajškovo Ki-ta'sko in Indijo. Te zveze pomenijo za Cuneking po zlomu zavezniških sil v Birmi življenjsko potrebo. V Cangkajškovi Kitajski se namreč čimdalje bolj usodno občutijo posledice prekinitve birmanske ceste. Oskrba dežele z živili ln najpotrebnejšim blagom za vsakdanjo rabo je po prekinitvi birmanske ceste docela prenehala. Po poročilih iz Cungkinga so bili še nadalje i< obroki riža, mesa in druge hrane za tisoče in tisoče kitajskih delavcev, ki so po japonski zasedbi južne Birme nri-bežali na Kitajsko. V južni Birmi so Japonci zaplenili velikanske količine riža i* drugega živeža, namenjene na Kitajsko. Nadalje groze Kitajski tudi hude epldemič-ne bolezni. Zaradi izostanka zdravil se ia na nekaterih mestih že pojavila kolera. izkoriščanje bogastva zasedenih pokrajin Tokio, 13. aprila, s. Novi poveljnik japonskih sil, ki operirajo na severnem delu otoka Bornea, general Tošitamo Mareda, je izjavil tik pred svojim odhodom v Uro, kjer namerava prevzeti svoje nove posle, da bo mogoče naglo eksploatirati bogastvo otoka s potrebnimi japonskimi kapitali in delovno silo, tako da se bo mogla vojna nadaljevati Izjavil je. da je bil pred dvema letoma na otoku in se je sam prepričal, v kako težkih okoliščinah so živeli Japonci, ki so eksploatirali tamkajšnje plantaže kavčuka. Izjavil je nalalje, da japonski tehniki tekmujejo s pripadniki japonskih oboroženih sil, da bi čimprej spravili v red petrolej sk e vrelce in rafinerije na vsem področju južnozapadnega Pacifika. Tokio, 13. aprila (Domei). V japonsko luko Jokohamo je v soboto priplula prva petrolejska lad-'a, ki je pripeljala tovor nafte iz neke po Japoncih zasedene pokrajino v južnem delu Pacifika. Ta prvi tovor nafte iz zasedenega ozemlja bo razdeljen posameznim japonskim industrijskim podjetjem. V japonskih trgovskih krogih pripominjajo, da so tako v tokijsko, kakor tudi v mnoge druge japonske luke že dospeli mnogoštevilni parniki, ki so pripeljali vsakovrstno blago lz drugih pacifiških pokra-1ln. V prvi vrsti so dospeli na Japonsko fe veliki transporti sladkorja, riža in kavčuka. Nov poveljnik angleške mornarice na Indijskem oceana Stockholm. 13 aprila d. Iz Londona javljajo. da je bil za novega poveljnika bri-• tansk.h pomorskih sil na Indijskem oceana ' imenovan sir James Sommergile, bivši poveljnik britanskih pomorskih sil v zapad-nem delu Sredozemskega moria. Odprava brezpo^eSnosti v JSsIgaHp Sofija, 1 * apr Mnister za javna drla je Izjavi, da bodo zaradi pospešenja Izvršitve številnih Javnih del, zlasti pa cest, zaposleni vsi brezposelni v državi. (Tltime notizie.) Obnova javnih del Navodila Visokega komisarja okrajnim glavarstvom in Občinam Ljubljana, 14. aprila Visoki Komisar Je odredil, da se takoj zopet začno vsa državna in pokrajinska javna dela, ki so že v teku in ki naj se iz-gotove s prispevki, že določenimi v zadevnih proračunih. Podobno navodilo je dal tudi okrajnim glavarstvom in občinam, da takoj obnove dela njihove pristojnosti. Odredil je obenem, naj se pri določitvi denarnih sredstev in pri prevzemanju del opusti slaba navada preteklosti, ko so se mnoga dela začela. Iti jih potem ni bilo mogoče zaključiti. Odredil je, da morajo ustanove in pristojni uradi poskrbeti že v predlogih in v določitvah denarnih sredstev za to, da bo zagotovljeno nadaljevanje del do njih zaključka. V kratkem bodo objavljene podrobnosti o novem delovnem načrtu, ki je bil izdelan po temeljiti proučitvi potreb v tem letu, že sedaj pa je mogoče reči, da bodo navodila, ki jih je izdal Visoki Komisar, znatno pri_ pomogla ne ie k postopni ureditvi pokrajine, temveč tudi k zmanjšanju brezposelnosti. Važna seja o melioracijah v Ljubljanski pokrajini Ljubljana, 14. aprila V vladni palači je Visoki Komisar predsedoval sestanku, ki ga je sklical za proučitev vseh vprašanj melioracij v splošnem in Ljubljanskega barja še posebej. Navzoči so bili dr. M azeri iz ministrstva za pol jedelstvo in gozdove, tudi kot predsednik Pokrajinskega odbora za melioracije, inž. Farina, šef službe za tehnična dela pri Visokem komisariatu, inž. Rue, šef tehničnega oddelka, senior Giuli Arreli. poveljnik ko-horte gozdne milice, dr. Mohorič. generalni tajnik zbornice za TOI gg Anton Kršmanc in Josip Brenčič, prvi kot predsednik in drugi kot generalni tajnik upravnega odbora za izsuši t ev Ljubljanskega barja. Visoki Komisar je ponovil navodila, ki jih je že pred časom dal glede nagle rešitve važnega vprašanja melioracije v Ljubljanski pokrajini, in sicer v tem smislu, da je treba čim prej zaključiti dedo o pripravi splošnega načrta, vsebujočega vse melioracije v teku in one, ki bi jih bilo treba že izvršiti v pokrajini, z željo, da bi se takoj lotili onih neposredne koristi. Cim bo splošni načrt izgotovljen, bo poslan pristojnemu ministrstvu zaradi vključitve v splošni načrt melioracij v državi. Visoki Komisar je nadalje zagotovil komisiji, da smatra izsuši tev Barja za najbolj nujno tako v poljedelskem kakor v zdravstvenem pogledu, kajti radikalna rešitev tega problema bo nedvomno pomenila zboljšanje splošnih zdravstvenih razmer mesta Ljubljane. V zvezi s tem je pripomnil, da se je o izsušitvi Ljubljanskega barja govorilo že 1. 1780 in da je v 20 letih bivše Jugoslavije znašal ves državni prispevek v ta namen komaj nekaj nad 12 milijonov lir. Visoki Komisar je pojasnil da je büo izdanih za izsuši tev Barja v prvih 9 mesecih po priključitvi Ljubljanske pokrajine h Kraljevini Italiji 2,700.000 lir, medtem ko je za tekoče leto določenih nadaljnjih 7 milijonov lir. Visoki Komisar je končno odredil, naj se takoj zopet začno izsušitve-na dela, ki so bila pozimi prekinjena kjer so pa že v teku, naj se še bolj pospešijo. Visoki Komisar je končno dal na razpolago upravnemu odboru za izsušitev Ljubljanskega barja poseben prispevek, namenjen vzdrževanju jarkov, ker je to delo nujno potrebno za uspeh že izvršenih del. Predstavniki upravnega odbora za izsu-šitev Barja so izrazili Visokemu Komisarju tudi v imenu prizadetega prebivalstva svojo najglobljo hvaležnost in poudarili, da izsuši tev nad 160.000 ha sveta, neposredno zanima 9000 lastnikov zemljišč in veliko število delavcev. Eksc« Visoki komisar generalu Römern LJubljana, 13. aprila Ob priliki prve obletnice vkorakanja italijanskih čet v Ljubljano je Visoki Komisar poslal generalu Romeni, ki je ob času zasedbe poveljeval diviziji »Isonzo« to-variško pozdravno brzojavko. Enako brzojavko je poslal tudi poveljniku junaške divizije Modrih kravat Spori o pristojnosti ameriških poveljništev Neprestane reforme onemogočajo vsako večjo aktivnost ameriških oboroženih sil Santiago, 13. apr. Cim bolj Japonci napredujejo, tem bolj postaja splošno prepričanje angleške javnosti, da samo ofenziva lahko še reši nero i ni položaj. Uporaba oboroženih sil v takšne namene pa zahteva seveda popolno reorganizacijo in nadomestitev mnogih ljudi na najvažnejših mestih z novimi silami ter poenotenje poveljstva. Ustanovitev posebnega skupnega operacijskega oddelka pod vodstvom generala Deissenhoverja naj bi preprečila nadaljnje kritike, ki so postajale v zadnjem času tem bolj srdite, čim so postale znane podrobnosti o ameriški katastrofi v Pearlu Harbourju. Ameriški javnosti se zdi gotovo, da je katastrofo povzročila predvsem ločitev vodstva oboroženih sil na kopnem in na morju. Poveljstvo nad obrambo Havajskega otočja ni bilo v rokah vojske, temveč guvernerja, ki je imel oblast, da v primeru nevarnosti razglasi stanje vojne pripravljenosti in zaprosi vojaško oblast za podporo. Poveljnik čet pa je imel svoja posebna navodila iz Washingtona in njemu je bilo podrejeno tudi letalstvo, ki pa je zopet dobivalo direktna navodila iz vojnega ministrstva, medtem ko je seveda mornariško ministrstvo dajalo posebna navodila brodo v ju. Prav zaraii pomanjkanja enotnega poveljstva poveljnik brodovja Kimmle ni n. pr. vedel, ali so določene straže v luki, general Short pa ni vedel, ali so na morju patrolirale izvidniške edinice. Civilna obramba, kateri je bila izročena tudd protiletalska obramba, pa je bila tedaj odvisna direktno od Washingtona. Danes poveljuje tako pomorskim, kakor kopnim oboroženim silam na Havajskem otočju admiral Nimitz, vendar pa obstoja med poveljništvi ameriških oboroženin ail slej ko prej popolna zmešnjava. Obramba obale pripada še nadalje kopni vojski in doslej še ni bilo opaziti nobenega kombiniranega manevra, pri katerem bd istočasno sodelovale pomorske in kopne sile. Tudi v samih vrstah ameriške vojske ni enotnosti in povezanosti, kajti posli vojnega ministra in šefa generalnega štaba so takšni, da so Si pogosto v popolnem nasprotju. Vzrok temu je treba iskati v dejstvu, da hočejo ameriški politiki imeti vpliv na vodstvo vojne. Znano je namreč, da je Roosevelt vrhovni poveljnik oboroženih sil Zedinjenih držav, medtem ko si tudi vojni minister Stimson in mornariški minister Knox vsak zase pripisujeta oblast za vodstvo operacij. Posledica vsega tega je, da se vojaški čini v Ameriki ne podeljujejo po vojaški izvežbanosti in pripravljenosti, temveč po socialnem položaju. Tako je tudi Knox polkovnik, čeprav je izdajatelj listov. Razen tega zahtevajo vojaški krogi čim večjo oblast, čim večjo enotnost poveljevanja in čim večjo avtoriteto v notranji organizaciji tudi nasproti zavezniškim oboroženim silam. Prvi korak na tej poti je bil baje storjen s prenosom sedeža zavezniškega pacifiškega vojnega sveta iz Londona v Washington. Drugi korak je bilo imenovanje generala Mac Arturja za poveljnika Avstralije in sicer po daljšem odporu samega Roosevelta, ki si je hotel pridržati vrhovno poveljstvo povsod. Trenutno razvijajo ameriški listi silovito propagandno kampanjo za pridobitev širokih krogov za militarizem. Dan vstopa Zedinjenih držav v prvo svetovno vojno 1. 1917 je bil proslavljen kot dan vojske. Listi objavljajo vse mogoče zgodbice in dogodbice, ki naj bi prikazale vojaško življenje v vabljivi luči, toda vse to ne more spremeniti splošnega vznemirjenja, ki se vedno bolj opaža v ameriški javnosti. V3e to dokazuje, da je ameriško ljudstvo moralno povsem nepripravljeno na vojno in še zelo daleč od tega, da bi dalo, kakor zahteva propaganda, poslednjega moža za vojno. Nasprotno, vedno bolj se uveljavlja mnenje, da so Zedinjene države samo sob-oroževalnice demokracij«, ne pa dobavitelj topovskega mesa, za kar smatrajo Američani poklicane druge narode'. Poleg vsega tega pa je treba končno pripomniti, da so tudi ameriške oborožene sile vse premalo pripravljene, da bi se spopadle z vojskami, ki so že dolgo pripravljene na borbo. (Ultime notizie.) Rim, 13. apr. s. Mornariški minister Zedinjenih držav Knox je brzojavno pozval nad tisoč kolegijev in vseučilišč, naj pod-pro njegov novi program, po katerem naj bi se iz vrst dijakov rekrutiralo 80.000 bodočih mornariških častnikov. Mornariško ministrstvo je kljub intenzivni propagandi prejelo doslej le 400 odgovorov s pristankom na to pobudo. Ameriki grozi inflacija Rim, 13. aprila s. Roosevelt je izjavil, da se ameriška vlada bavi ^ načrti o ukrepih proti inflaciji, ni pa hotel izjaviti, ali se bodo v okviru teh ukrepov povišale tudi takse. Upravnik cen Henderson in več drugih funkcionarjev je za to, da se povečajo davki, tako da bi se državni dohodki povišali za 7 milijard dolarjev. Vedno bolj vlada tudi prepričanje, da bi bila direktna kontrola nad cenami boljša kakor sedanji indirekt ni kontrolni sistem. Medtem je ministrstvo za delo objavilo, da so se cene živil v enem mesecu dvignile za poldrug odstotek. Rim, 13. aprila s. Predsednik Zedinjenih držav je na osnovi posebnih pooblastil naročil komisiji za vojno proizvodnjo, vojnemu in mornariškemu ministrstvu ter njim podrejenim ustanovam, naj pregledajo delo v vojnoindustrijskih tovarnah in preprečijo razsipanje državnih sredstev, ki so jim Ma dana na razpolago. Oglasi v »Jutru« imajo vedno uspeh! Zatemnitev od 21« do 6. ure Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine v smislu odredbe z dne 6. Junija 1941-XIX št 42. in z dne 23. marca 1942-XX. št 50. smatrajoč za potrebno določiti nov čas zatemnitve odreja: Čl L Do novih odredb mora. trajati zatemnitev od 21. do 6. ure. Cl. 2. Ostale odredbe, ki jih vsebuje odredba z dne 6. junija 1941-XIX. št. 42. ostanejo nespremenjene. Cfl. 3. Ta odredba stopi takoj v veljave ln bo objavljena v »Službenem listu Ljubljanske pokrajine«. Ljubljana, 13. aprila 1942-XX. Visoki Komisar Emilio Grazioli Opozorilo radijskim naročnikom LJubljana, 14. aprila Ugotovljeno Je, da se neki neznanec javlja v stanovanjih nekaterih radijskih naročnikov in se v imenu EIAR-ja ponuja, da kupi radijski aparat. Ker ni družba EIAR podvzela nobene pobude v tem smislu, opozarjamo radijske naročnike, naj ne nasedajo takšnim predlogom. Argentina in čile Buenos Aires, 13. aprila, s. Argentinski zunanji minister Ruiz Guinazu, ki se Je pred dnevi vrnil s svojega obiska v Santiaghi da Cile, je včeraj izjavil novinarjem, da je zelo zadovoljen s tem svojim obiskom v sosedni prijateljski državi Ob priliki njegovega obiska je bila ustvarjena podlaga za gospodarsko in politično sodelovanje obeh držav. Argentina in Cile ne moreta konkurirati med seboj, marveč se njuni gospodarstvi vzajemno izpopolnjujeta. V Cilu je mnogo rudnin, Argentina pa je agrarna država, ki ima tudi razvito industrijo, prehrane ln raznih izdelkov. Obe državi imata trgovinski mornarici, ki bosta svoje delovanje spravili v medsebojni sklad tako, da bosta vzajemno skrbeli za trgovinski promet med obema državama. Protikomunistični ukrepi v Argentini Buenos Aires, 13. apr. s. Argentinska vlada je podvzela stroge ukrepe proti komunističnim agentom, ki so nameravali razviti protidržavno delovanje pod pretvezo podporne akcije za Rusijo. 27 argentinskih državljanov je bilo pregnanih iz države. Nadalje je bilo pregnanih iz Argentine 12 tujcev. 17 ljudi je bilo aretiranih ln bodo postavljeni pred sodišče. Buenos Aires, 13. aprila. Policija v L» Plati je odredila zatvoritev neke centrale komunistične propagande. Aretirane so bile štiri osebe, zaplenjene pa ogromne ko ličine propagandnega gradiva. (Stampa Sera.) Nesreča dveh ameriških letal v Kaliforniji Buenos Aires, 13. aprila d. Iz San Fran-cisca v Kaliforniji javljajo, da sta se tamkaj ponesrečili dve ameriški vojaški letali. Gre za ameriška bombnika, ki sta bila na patrolnem poletu ob obalL V bližini kraja Livermore v oddaljenosti 16 km od San Francisca sta letali zadeli ob pobočje gričevja in se zrušili na zemljo Deset mož posadke se je ubilo. Filov o smernicah bolgarske vlade Nadaljevanje dosedanje bolgarske politike ob strani držav osi Sofija, 13. aprila, s. Ministrski predsednik Filov je imel snoči po radiu govor, v katerem je razvil delo in program nove bolgarske vlade. Nova vlada bo nadaljevala dosedanjo bolgarsko politiko, ki se opira na iskreno in tesno sodelovanje s silami osi in trojnega pakta. Bolgarija Seli ojačiti prijateljsko odnošaje tudi s turško sosedo. Kar se tiče notranje politike, je Filov izjavil, da bo nova vlada storila vse, da ustvari pogoje za socialno pravico v smislu načel novega evropskega reda. Odločilni dogodki, ki se pravkar razvijajo po svetu, nalagajo Bolgariji velike dolžnosti. Bolgarija bo v sodelovanju s svojimi močnimi zavezniki prispevala k ustvaritvi novega evropskega reda in bo jamčila za trajni mir, oprt na pravico. Velike težave na gospodarskem in finančnem področju zahtevajo najstrožjo disciplino bolgarskega naroda. Ce si hočemo priboriti mesto v novi Evropi in opraviti našo zgodovinsko misijo, moramo prekiniti vse stare vezj in podpreti nov režim, ki bo rešil sedanje probleme po zgledu naših mogočnih zaveznikov. Nova vlada namerava realizirati naslednji programi: 1. Združitev vseh sil naroda okrog prestola. 2. Organizirati močno in dobro opremljeno vojsko, ki bo lahko jamčila za neodvisnost in svobodo dežele. 3. Osebni interesi se morajo podrediti višjim interesom naroda, 4. Preprečiti je treba sleherno izkoriščanje oblasti po osebnih ali strankarskih interesih, 5. Potrebni so socialni ukrepi v duhu socialne pravice, 6. Narodno gospodarstvo se mora voditi v smislu potreb države v vojni. 7. Posebno je treba pospeševati kmetijstvo z razdelitvijo zemlje med one, ki je nimajo. 8. Delo ne sme biti samo. pravica, marveč narodna obveznost slehernega državljana. 9. Kapltali se morajo postaviti v službo naroda in omejiti se morajo preveliki dobički ter špekulacije, 10. Izpopolnitev železniškega in cestnega omrežja ter rečne plovbe. 11. Ukrepi proti brezposelnosti in ustvariti primerne državne organizme. 12. Dvigniti je treba kulturni nivo množice in pospešiti gradnjo kmečkih hiš, 13. Zbolj- šanje položaja delavcev. 14. Ojačenje Čuta odgovornosti med državnimi nameščenci, poenostavljenje formalnosti In odprava birokratskega sistema. 15. Boriti se je treba proti demoliberalnlm idejam. 16. Iz Javnega ln gospodarskega življenja naj se izločijo bolgarskemu narodu tuji elementi In mednarodne organizacije s pomočjo najstrožjih zakonov za obrambo države. 17. Borba do skrajnosti proti komunizmu in plutokraciji v vseh njunih zunanjih pojavih. 18. Vzgajati je treba narod s civilno organizacijo »Branik« in organizacijo bivših bojevnikov. Bolgarska vlada, je zaključil Filov, se zaveda svoje velike odgovornosti v sedanjem odločilnem trenutku ln namerava trdno nadaljevati obeleženo pot pod vodstvom kralja Borisa, da bi zagotovila zedinjenl Bolgariji napredek tn blagostanje. Japonski poslanik v Berlinu pri Filovu Sofija, 13. aprila s. Japonski poslanik v Berlinu general Ošima, ki se mudi v Sofiji, je imel včera; opoldne dolg razgovor z min. predsednikom in zunanjim ministrom FiJovom. Razgovora se je udeležil tudi japonski poslanik v Sofiji. V Sofijo je prispel tudi japonski poslanik v Ankari in so imeli vsi trije japonski diplomat posebno oknferenco. Pozneje je veleposlanik Ošima novinarjem podal kratko izjavo, v kateri je med drugi mdejal: Splošni vojni položaj je zelo ugoden za sile trojnega pakta. Prepričan sem. da se bodo letos ustvarili vojaški pogoji za defi-nitivno rešitev spona. Uspehe, k ijih je Japonska dosegla, je treba pripisati v veliki meri zmagam in sodelovanju naših evropskih zaveznikov. Prvič v zgodovini se Evropa in Vzhodna Azija, čeprav ;u loči razdalja 10.000 km. skupno borita za novi svetovni red. General Ošima bo odpotoval danes v Atene. Sofija, 13. apr. s. Kralj Bori« Je Japonskega veleposlanika v Berlinu generala Ošimo odl'koval s križcem reda sv. Aleksandra prvega razreda. Gospodarske vesti = Od noša ji Italije z drugimi državami. »Agencija d'Italia e dell'Impero« objavlja seznam evropskih in izvenevropsklh držav, s katerimi je Italija v vojnem stanju ali nasproti katerim Ima poseben pravni položaj. Države, d katèrlml je Italija v vojnem stanju, so naslednje: Velika Britanija z dominijoni in kolonijami, Sovjetska Rusija, Zedinjene države ameriške, Gvatemala, Panama, Kuba, Haiti, San Salvador, Dominikanska republika, Nikaragua, Honduras, Kostarika, Kitajska pod čungkinško vlado. Nizozemska Indija ln Belgijski Kongo. Države, s katerimi Italija ni v vojni, vendar je z njimi prelomila diplomatske odnošaje, so: Egipt Irak, Brazilija, Mehika, Kolumbija, Venezuela, Peru, Urugvaj, Paragvaj Bolivija in Ekvador. Z Irakom ln Saudovo Arabijo ima Italija le suspendirane diplomatske odnošaje s Francijo pa obstoja režim premirja. Z izbruhom vojne so zapadli trgovinski odnošaji in sporazumi z Grčijo, vendar je Italija obnovila s to državo carinski režim na podlagi prejšnjih dogovorov. Prav tako so zapadli trgovinski sporazumi tn dogovori, ki so bih veljavni za področje bivše Jugoslavije, ker je država razpadla. Glede Hivatske pa so v veljavi sporazumi z dne 18. maja 1941. Ukrepi za povečanje vojne proizvodnje v Nemčiji. Poročali smo že o številnih ukrepih za povečanje vojne proizvodnje. Med te ukrepe spada zlasti poostrena štednja z razpoložljivimi delovnimi močmi v obratih, ki služijo civilni potrošnji. Sedaj je nemški državni minister za oboroževanje in muniti j o izdal nove ukrepe, ki imajo namen razbremeniti oboroževalno industrijo v pogledu čistih birokratskih poslov. Znatne olajšave so odrejene glede dajanja poročil in pisarniških poslov, ki so v zvezi s kontingentirano potrošnjo materiala, kar bo oprostilo številne delovne moti. Uradništvo v industriji se bo lahko bolj posvetilo velikim produkcijskim nalogam. S tem pa se obenem poveča odgovornost voditeljev podjetij. Zato je bila izdana še druga odredba, ki določa stroge kazni za one, ki bi dali napačne podatke o stanju delavstva pri podjetjih in o potrebi delovnih moti, o stanju zalog za oboroževalno industrijo važnih surovin, ostalega materiala, izdelkov, strojev itd. Kdor bi o tem dajal napačne podatke, se kaznuje z dolgoletnim zaporom, v hudih primerih pa je predvidena celo smrtna kazen, ki velja zlasti za primere, kjer dejanja hudo ogra-žajo vojno proizvodnjo. Kdor se je prej pregrešil v pogledu dajanja podatkov, lahko te podatke v treh mesecih popravi, ne da bi se izpostavljal kazenskemu zasledovanju. = Razširjenje poslov dunajskega zavoda Kreditanstalt - Bankverein. Upravni odbor dunajske velebanke Kreditanstalt-Bankverein navaja v svojem poročilu za lansko leto, da se je obseg poslov v lanskem letu znatno razširil. Bilančna vsota je narasla za 230 milijonov mark. Hranilne vloge in vloge na tekoči račun so se povečale za sko-ro četrt milijarde (246 milijonov). Istočasno so se povečali tudi kreditni posli, kar je predvsem v zvezi z razširjenjem kreditnega poslovanja v Madžarski in Poljski generalni guberniji, ter s posli novih podružnic v Mariboru, Celju, Kranju ln na Bledu. Spričo konsolidacije gospodarskih razmer v Poljski generalni guberniji se je zlasti povečal obseg poslov podružnice v Krakovu, na novo pa je bila ustanovljena podružnica v Lvovu, kjer je imel zavod Kreditanstalt podružnico že pred prvo svetovno vojno. Na podružnico zavoda Kreditanstalt-Bankverein je odpadlo lani 20 % vsega madžarskega deviznega prometa. Lani je bila ustanovljena ekspozitura budlmpeštanske podružnice v Novem Sadu, medtem ko se je zavod udeležil pri Apatinski banki in hranilnici d. d. Bilančna vsota bratislavske Union banke, pri kateri ima večino delnic zavod Kreditanstalt-Bankverein, se je lani podvojila. Končno je dunajski zavod sodeloval pri ustanovitvi Bančnega društva v Beogradu (z glavnico 100 milijonov) in pri ustanovitvi Bančnega društva za Hrvatsko v Zagrebu (z glavnico 125 milijonov kun). = Nemški kemični koncem IG Farben-Industrie v Srbiji. V trgovinski register v Beogradu je bila vpisana tvrdka Juganil, komandltna družba za anilinske barve in kemikalije, Dragan Tomljenovič & Comp. Nova družba pripada nemškemu koncernu IG Farbenindustrie. - Podaljšan rok za zamenjavo kovancev ▼ Srbiji. V prvi polovici marca je bil v Srbiji in v Banatu izdan poziv za zamenjavo starih jugoslovenskih srebrnih kovancev po 50 in 20 din ter nikljastih kovancev po 10 dih. ki so z 19. marcem izgubili veljavo kot zakonito plačljivo sredstvo. Rok za zamenjavo je bil določen do 2. aprila pri Srbski Narodni banki. 2e takrat je bilo določeno, da lahko Srbska Narodna banka podaljša rok za zamenjavo, kar je tudi storila do nadaljnje odredbe. Zato še naprej sprejema te kovance v zamenjavo, obenem pa opoearja, da ni dodeljena trgovina s srebrnim in niklastim denarjem in da je prepovedana vsakršna prodaja teh kovancev, kakor tudi uporaba s pretopitvijo. Obenem je opozorila Srbska narodna banka na nedavne poostritve devizne uredbe, ki gredo za tem, da se preprečijo nelegalni posli z devizami, valutami in z zlatom. Številne osebe so bile zaradi nelegalnih poslov že strogo kaznovane. Po določbah lanske devizne uredbe imajo pravico poslovanja z devizami in valutami le Srbska narodna banka, blagajna »Reichs-kreditkasse« in zasebni denarni zavodi, ki dobe za to posebno pooblastilo od generalnega pooblaščenca za gospodarstvo v Srbiji. Tako pooblastilo pa doslej ni bilo izdano nobenemu zasebnemu zavodu. Zato sta pooblaščena za devizne posle le Srbska narodna banka in blagajna »Reichskredit-kasse«. Tuja plačilna sredstva si smejo nabaviti le oni, ki itna za to posebno dovoljenje Srbske narodne banke. To velja tudi za trgovino z zlatom in žlahtnimi kovinami tn za trgovino z vrednostnimi papirji, ki je brez dovoljenja Srbske narodne banke ▼ nasprotju z zakonom in kazniva. Srbska narodna banka je tudi opozorila vse imetnike tujih valut in zlatnikov na določbo, po kateri se morajo te vrednota prijaviti Srbski narodni banki na odkup. = Anglefild narodni dohodek In financiranje vojne. »Frankfurter Zeitung« objav- lja članek svojega dopisnika iz Curi ha, ki se peča z angleškimi uradnimi številkami o narodnem dohodku ln vojnimi izdatki. Leta 1938. je znašal narodni dohodek Velike Britanije 5.035 milijona funtov, državni izdatki so znašali 839 milijonov funtov, potrošili izdatki prebivalstva pa 3.979 milijonov fontov, talco da je narodni dohodek presegal vse izdatke za 222 milijonov funtov. V letu 1940. je znašal narodni dohodek 6454 milijonov funtov, v proračunskem letu 1941-42 pa 7346 milijonov funtov. Povečanje narodnega dohodka je v glavnem pripisati višjemu nivoju cen, Potrošni izdatki prebivalstva so se v manjši meri dvignili, in sicer od 3979 milijonov v letu 1938. na 4303 milijone v letu 1940 in 4496 milijonom v letu 1941-42. Zato pa so v izredni meri narasli državni izdatki, in sicer od 839 na 3100 odnosno 4200 milijonov. Medtem ko je v letu 1938, kakor rečeno, narodni dohodek presegal potrošnje izdatke prebivalstva in državne Izdatke za 222 milijonov funtov, so bili državni izdatki in potrošni izdatki prebivalstva v letu 1940. za 994 milijonov večji nego narodni dohodek, v letu 1941-42 pa za 1350 milijonov. Primanjkljaj se je moral kriti na breme narodnega premoženja. — Računski zaključek za leto 1941-42 Izkazuje presežek Izdatkov nad rednimi dohodki v višini 2701 milijonov funtov (prejšnje leto 2458). Ta defecit se je povečal navzlic temu, da so davčni dohodki narasli na 2074 milijonov (1409). Pri tem pa je še vpoštevati, da med izdatki niso upoštevane ameriške dobave na podlagi zakona o posojanju in zakonu. = Maksimalna cena za mleko in jajca na Hrvatskem. Hrvatski trgovinski minister je izdal naredbo, po kateri ne smejo proizvajalci posnemati mleka za izdelovanje surovega masla za prodajo. Zajednica za mlekarstvo pa sme razpolagati s svežim mlekom in smetano pri vseh mlekarskih podjetjih in zadrugah. Obenem je hrvatski državni ura 3 za ceDe določil novo maksimalno ceno za mleko, ki znaša v zagrebškem okolišu (do 30 km) 7 kun za liter in sicer za mleko, ki vsebuje 3.6% maščobe. Zajednica za perutnino pa je za mesec april določila odkupno ceno za jajca na 2 kuni pri komadu. = Arizlranje židovskih kavarn v Budimpešti. V teku lanskega leta so v Budimpešti vzeli koncesijo 53 židovskim kavarnarjem. Na podlagi nove odredbe ne smejo v bodoče kavarne in restavracije zaposlovati židovskih natakarjev in natakaric. Ariziranje gostinskih obratov se bo še nadaljevalo. = Bolgarija bo v Turčijo izvažala tudi časopisni papir. Poročali smo že o nenadni sklenitvi bolgarsko-turške trgovinske pogodbe. Sedaj poročajo iz Sofije, da bo Bol-» garija v okviru tega sporazuma dobavlja-» la Turčiji tudi določene količine časopisnega papirja. Kakor smo že omenili bo j Turčija dobavila Bolgariji predvsem bombaž in bombažne odpadke. = Nove omejitve v Ameriki. Ameriški vojni produkcijski urad je prepovedal prosto prodajo in izvoz biciklov. Za prodajo biciklov je uvedeno neke vrste racicnira-nje in se smejo kolesa prodajati le na podlagi posebne izkaznice, pri čemer pridejo v prvi vrsti v poštev delavci, ki se mo-ajo voziti na delo ln so zaposleni v vojno važnih industrijah. — Ameriška vlada je uvedla kontrolo celotnega železniškega prometa in prevzela razpolaganje z voznim nar-kom. V tej zvezi je zaplenila ves *ozni park, kakor tudi lokomotive in vagone, naročene v tvornicah. Tudi proizvodnja lokomotiv in vagonov je sedaj pod kontrolo. — V zvezi z vojnim gospodarstvom se je v Zedinjenih državah znatno dvignilo število civilnih uradnikov zvezne vlade. Osebje civilnih uradov, ki so v zvezi z vojno in vojnim gospodarstvom, se je povečalo od 497.000 v januarju lanskega leta na 1,015.000 v januarju letošnjega leta. = Omejitve v Južni Ameriki. Argentinska vlada je zaraii pomanjkanja surovega kavčuka odredila racicmiranje potrošnje avtomobilskih gum. Vsi imetniki avtomobilov dobe posebne karte za nakup gum, gume pa se smejo prodati le tedaj, če se oddajo iztrošene stare gume. Proizvodnja gum za osebne avtomobile je v primeru z lanskim letom zmanjšana za 60%, proizvodnja gum za tovorne avtomobile pa za 20%. V Urugvaju so s takojšnjo veljavnostjo uvedli racionirano potrošjo bencina, pri čemer se mora doseči prihranek do 15%. Brazilija pa pripravlja nadaljnjo omejitev potrošnje bencina, ki je že ra-cionirana. V Urugvaju je vlada odredila popis zalog železa, ker železa primanjkuje in zlasti ni na razpolago gradbenega železa. Urugvajska vlada je dalje napovedala, da bo potrošnja železa racionirana. = Nazadovanje angleške proizvodnje nafte na Bližnjem vzhodu. Poročali smo že o občutnem nazadovanju proizvodnje nafte v Iraku, ki je leta 1938 dosegla 32.6 milijona sodčkov, leta 1940 pa je padla že na 25.5 milijona sodčkov in lani kar na 9.9 milijona sodčkov. Nazadovanje proizvodnje v Iraku je v lanskem letu nastopilo predvsem zaradi težkoč pri prevozu nafte, ker je bil cevovod, ki vodi do obale Sredozemskega morja, zaradi vojnih dogodkov in sabotažnih dejanj za daljšo dobo ponovno poškodovan. Sedaj objavljajo tudi podatke o proizvodnji nafte v Iranu, ki je prav tako nazadovala, in sicer od 79.3 milijona sodčkov v letu 1940 na 64.2 milijona sodčkov v lanskem letu. Nazadovanje proizvodnje je tembolj občutno, ker Anglija nima več na razpolago nafte iz Vzhodne Azije (Nizozemske Indije) in 1e v zadnjem času prišel v področje vojnih operacij tudi produkcijski okoliš v Birmi. MUHA V JUHI Ameriški igralec Jefferson' je bil dober človek in prijatelj živali. Sedel je nekoč t znancem v restavraciji pri kosilu. Naenkrat je znancu padla muha v juho. Prijatelj, ki je poznal Jeffersonovo dobrosrčnost, je vzel muho iz juhe in naroČil natakarju: — Denite tole ubogo živalco lepo in oprezno na nazidek pred oknom! — Prijatelj, — Je prijel Jefferson svojega prijatelja za ramo, — kaj pa misliš? Ali ne vid», kako dežuje? Po topli kopeli v juhi bi se muhica vendar lahko prehladila! Anton Zvonimir Ivanič, hrvatski konzul v LJubljani: Za obletnico ustanovitve Nezavlsne Države Hrvatske m. Da bi se mogli ti kraji v bodoče sami oskrbovati, je bila izdana zakonska odred ba o izvrševan.u velikih melioracijskih in regulacijskih del. Izsušilo se bo Lonjsko polje, Crnac polje, Jelas polje, Bosanska Posavina, Ne-retvan.sko polje, Imotsko polje, Mostarsko blato in Gacko polje; regulirale pa se bodo strage vseh hrvatskih rek. S temi deli, ki so največjega pomena, se je pričelo takoj in vkljub najtežjim prilikam se ta pospešeno nadaljujejo. Vzporedno s tem je bil kot začasna me. ra izdan cel niz odredb o omejitvi potrošnje, razdelitvi, prometu in o najvišjih cenali živil. Med velika javna dela spada tudi uzakonjeni načrt o gradnji glavnih državnih cest ■ sodobnim cestiščem. Te ceste bodo spajale Italijo in Nemčijo preko Hrvatske z bližnjim vzhodom ter so radi tega tudi v mednarodnem pogledu izredno važne. Druge ceste bodo s teh glavnih smeri usmerje-vale promet skozi Liko odnosno skozi Bosno proti Hrvatskemu Primorju oz. Dalmaciji. Tudi te gradnje se že izvršujejo. Izredne važnosti je tudi gradnja delavskih družinskih domov. Na tem polju je bilo v zelo kratkem času razmeroma ogromno storjenega. Danes na Hrvatskem ni več važnejšega industrijskega centra, v katerem ne bi obstajala sodobna delavska naselbina. Ob tej priliki ne morem prezreti nekaterih dogodkov zgodovinskega pomena, ki so se dogodili v prvem letu obstoja Neza-visne Države Hrvatske. Dne 15. junija 1941 je Hrvatska v Benetkah pristopila k Trojnemu paktu. Minister za zunanje zadeve dr. Mladen Lorkovič je v svojem velikem govoru v hrvatskem saboru pravilno naglasil, da je Hrvatska s tem »postala zaveznica naj-moine;ših velesil zemeljske oble ter od njih dobila svečano priznanje nezavisnosti ter lastnega živl;enjskega prostora. S tem je ona, stopila v skupncst svobodnih in suverenih narodov, ki ustvarjajo novi red v Evi-opi in po svetu kot enakopraven član«. 10. avgusta 1941 je sledil dogodek izrednega notranjepolitičnega pomena. Tega dne so namreč pod vodstvom današnjega državnega ministra Janka Tortiča in hrvatskega poslanika na Slovaškem dr. Josipa Berkoviča bivši narodni zastopniki in voditelji Hrvatske seljačke stranke, kateri so ostali dosledni in zvesti naukom narodnega učitelja Stjepana Radiča, tudi formalno pristopiti k ustaškemu pokretu. A teh je, hvala Bogu, ogromna večina. Dne 25. novembra 1941 je Hrvatska pristopila v Berlinu k paktu zoper kominterno. Borba proti komunizmu je bila od vsega početka eden od glavnih ciljev ustaškega pokrgta. Popolnoma prirodno je torej, da je Hrvatska tudi formalno pristopila k temu sporazumu, potem ko je že prehodno poslala svoje prostovoljce na sovjetsko-rušite fronto. Izpolnjujoč a trojnim paktom sprejete obveze, je Poglavnik dne 14. decembra 1941 proglasil, da se nahaja Hrvatska z Veliko Britanijo in Zedinjenimi državami Severne Amerike v vojnem stanju. Od tega trenutka se je torej Hrvatska pridružila tudi formalno vojni na strani velesil osi Rim, Berlin, Tokio. Kakor sem že zgoraj omenil, je poslala Hrvatska neposredno po izbruhu vojne med Nemčijo in Sovjetsko Unijo na ta najvažnejši odsek svetovnega bojišča svoje navdušene borce. Poglavnik, Vojskovodja in ves hrvatski narod so ponosni na te svcije najboljše sinove, ki so kot letalci, topničarji in pešaki proslavili svoje ime in si priborili priznanje velikega Vodje Nemškega Rajha. Nič manj nismo ponosni na one pripadnike hrvatske vojne mornarice, ki s skrajno požrtvovalnostjo stražijo na Črnem morju! Kmalu bo stopila na bojišče še ena hrvatska legija v sestavu slavne italijanske armade. Na ta način prispeva Hrvatska svoj skromni delež v skupni borbi zedinjene Evrope proti sovjetski nevarnosti. Na žalost se mora Hrvatska še vedno tudi , lastni deželi boriti proti ostankom komunistično-četniških oddelkov. Hrvatska vlada ni nikdar tajila, da se takšna borba vodi. Nasprotnike podpirata deloma London, a deloma Moskva. Zaradi te borbe je morala Hrvatska dati mnogo žrtev. To borbo bo ona dcvedla k skorajšnjemu za- ključku in bo na ta način prispevala k defini ti vni umiritvi jugovzhodne Evrope. » Dne 22. februarja t. L je bil s Poglavni-kovo odredbo po 23 letih ponovno otvorjen hrvatski Sabor, ta zgodovinski hrvatski državni in ustavni faktor. Po besedah Po-glavnikovih to ne pomeni povratkp. k plu-tokratsko-parlamentarnemu sistemu, s katerim je Ustaška Hrvatska enkrat za vselej obračunala. Hrvatski Sabor je zasedal že v dobah kralja Tomislava in Zvonimira, torej v času, ko pojem demokracije, kakor ga danes razumemo, še sploh ni obstajal. Poglavnik je sklical Sabor zato, da z njim omogoči vsemu narodu, da po svojih pravnih zastopnikih sodeluje pri izgraditvi Hrvatske Države. * Sedaj pa naj mi bo še dopuščeno izraziti svoje osebno zadovoljstvo in srečo, da mi je kot prvemu predstavniku Nezavisne Države Hrvatske za pokrajine Ljubljana, Trieste, Gorizia in Udine omogočeno sodelovanje z oblastmi nam prijateljskega Velikega Italijanskega Imperija. Čutim prijetno dolžnost, da se tudi ob tej priliki za- hvalim Nj. Ekscelend Visokemu Komisarju sa Ljubljansko pokrajino Emili ju Or»* zioliju, iskrenemu prijatelju hrvatskega naroda, za njegovo veliko naklonjenost in pripravljenost, s katero je ob vsaki priliki omogočal in lajšal Izvedbo poverjene mi naloge. Podal sem tukaj lé bledo delno sliko toga, kar je bilo v prvem letu obstoja Nezavisne Države Hrvatske izvršenega. Pa že na temelju takega prikaza lahko s ponosom in zadovoljstvom ugotovimo, da so bili slabi preroki oni, ki so trdili, da smo veliki v opoziciji, da pa bomo pokazali nesposobnost. ko bomo prevzeli oblast v lastne roke. V vsakem od nas živi globoko prepričanje, da je obstanek Hrvatske Države in njen nadaljnl napredek vrhovni zakon vsakega posameznika. Ta zakon pa se lahko oživi samo z naivečjo požrtvovalnostjo in z neumornim delom. Zaradi tega v spominu na one velike dni, v katerih nam je vzniknila naša Hrvatska, ponovno prisegamo, da bomo tudi v bodoče vedno za Poglavnika in Dom Spremni! Politično življenje v Indiji Vsak sesti človek na svetu je Indijec. Po pravici Indije ne moremo primerjati z nobeno drago deželo, ker je v svoji pestri mnogoličnosti docela samosvoja. Težko je reči, da bi bila Indija država; je kakor kontinent. Od 360 milijonov prebivaflcev jih živi danes še vedno skoro 90 odstotkov na deželi, kakor pred tisočletji. Jezikov govore nad 200 in nad 500 dialektov. Velikanski razliki med narodi, rasami in kulturnimi stopnjami odgovarja prav tako komplicirano ust rojstvo gospodarskega življenja. Jasno je torej, da tako žalostno razkosano indijsko ljudstvo. ki je šele na začetku poti, da postane narod.'na političnem področju izraža svoje mnenje z mnogovrstnimi neenotnimi glasovi. Po prvi svetovni vojni pa so se posamezne politične skupine vedno bolj konsofladi-rale, Njihove zahteve so postajale enotnejše. Od strank je največja in najpomembnejša kongresna stranka. Ustanovili so jo leta 1885 indijski nacionalisti z nemajhno pomočjo angleških oblastev. Angleži so tedaj hoteli nastajajoči narodnostni pokiret iz teme postaviti na svetlo, da bi ga laže nadzorovali. Medtem pa se je kongresna stranka osvobodila angleškega varuštva. Od svoje ustanovitve ima stranka vsako leto v božičnem času v kakem večjem mestu britske Indije svoj kongres. K temu posvetu prihajajo d e&et tisoči iz vseh delov dežele. da slišijo resolucije kongresa, v katerih so cesto zelo važni sklepi za državno bodočnost Indije. Stranka sama pošlje n« kongrese okoli 8000 deflegatov. Njen delovni odbor, ki se je tudi zdaj pogajaj? z angleškim posredovalcem Crippsom, sestoji iz 300 oseb, od katerih ima kolegij 11 mož vrhovno vodstvo. Urad predsednika stranke. ki je vsako leto nov, je imel v fletiih po vojni velike može; "naj imenujemo samo Gandhija in Nehruja. Zdaj vodi urad 53-letni A'ouil Kala m Asaad, mohamedanec. Skupna volja in odločen sklep, boriti se za samostojno indijsko vladavino in ji izvoje-vati neodvisnost, združuje te raznovrstne borce za svobodo. Smotri kongresne stranke so: stopdtev različnih med seboj nasprotujočih si elementov, ki tvorijo prebivalstvo Indije, v enotno narodnost; postopno oblikovanje risaci j e v duhovnem, moralnem, »ociallnem in političnem pogledu in sprememba pogojev, ki so za Indijo Škodljivi ali nepravični. Te zahteve jasno očitujejo zgodovinski razvoj stranke: najprej je še iskala ve*i z Anglijo, petem pa je vedno močneje prehajala na program samostojnosti Indije in njene neodvisnosti od angleškega imperija. Ločitev duhov, ki se je pri tem izvršila, je bila opazna tudi v stranki, kjer je imel Gandhi, čeprav brez prave funkcije, močan vpliv. Dve skupini sta se izoblikovali. Ena ,'e zastopala umirjenejšo smer; pripravi iena je na kompromise in stremi za prevzemom odgovornih mest. ker upa na ta način doseči večjo možnost političnega delovanja. Njej nasproti stoji popolnoma radikalna skupina, ki odklanja vsak kompromis in je vzpla za svojo parolo najodlocnejši boj proti Angliji. Glavna zastopnica politične volje okoäi 80 milijonov indijskih mohamedancev je 1. 1906 prav tako z britansko avtorizacijo podprta in ustanovljena muslimanska liga, katere predsednik je odvetnik Jmnah. V svojih zahtevah nasproti angleškim oblastnikom mohamedanska stranka ni ostala brez vpliva propagande kongresne stranke. Vedno bolj se je v vrstah muslimanske stranke širilo prepričanje, da jim je britanska oblast tuja. Mohamedanci pa imajo še svoje posebne interese, ki se ne skladajo z interes« Indov. Več sto različnih kneževin, ki imajo vsaka svojo pogodbo z britanskim suverenom. ima od leta 1919 svoje zastopstvo v knežji zbornici, ki ji pripada 108 knezov. 127 indijskih veljakov pa voli se nadaljnjih 12 zastopnikov. Knežja zbornica prav za prav ni politično ampak prej stanovsko zastopstvo indijskih knezov. Angleži so hotefli zbornico postaviti za protiutež indijskemu osvobodilnemu pokretu. Med manjšimi strankami združuje »Hindu Maha-sabha« one Indijce, ki iz kateregakoli razloga ne sodelujejo v kongresni stranki. Tudi stališče te skupnne je nacionalistično, čeprav nekoliko manj odločno. Približno enak pomen in važnost imajo organizacije Angležem prijaznih liberalcev, mohamedanskih Sikov, nacionalistov in komunistov. Nekaj političnega vpfliva ima tudi organizacija pa-rijev, najnižje indijske kaste, ki zastopa interese 60 milijonov najbolj zapuščenih ljudi na svetu. Glasovi, ki se pojavljajo v vseh teh različnih skupinah, imajo gotove razlike ir se zde včasih nasprotni. Pri nedavnih pogajanjih s Criopsom pa se je izkazalo, da so Indijci enotni v svoji zahtevi za popolno svobodo in neodvisnost Indije. Birma je lepa in bogata dežela Angleži niso prišli v Birmo samo zato, da zaščitijo desni bok Indije in jo povežejo z britansko Malezijo, ampak v prvi vrsti zaradi tega, ker je dežela bogata in se dajo iz nje iztisniti bogati zaslužki. V primeri z Indijo je Birma reiko naseljeno področje, kjer živi na 604.719 kvadratnih kilometrov približno 16 milijonov prebivalcev, od katerih je okoli 10 milijonov Birmancev, drugi pa pripadajo domačim plemenom, kolikor ni priseljencev. Vprašanje slednjih predstavlja za Birmance glavni kamen spotike. Od tedaj, ko so Angleži v drugI polovici preteklega stoletja zavzeli Birmo, do leta 1901., se je v Birmi naselilo 675.000 priseljencev, v glavnem Indijcev. L. 1921. so jih našteli 770.000, zadnja leta pa je njihovo število naraslo na preko milijon. Angleži so na široko odprli vrata priseljencem iz dveh razlogov: gospodarsko so hoteli iz zemlje čim več dobiti, na drugi strani pa delovnemu sloju znižati že itak nizko mezdo, ker Birmanci kot kulturnejši in ponosnejši element niso bili tako primerni za izkoriščanje kakor indijski in kitajski kulijL Razen tega je angleška politika imela v priseljencih, ki so jih domačini sovražili, zveste pristaše, na katere se je lahko vedno z gotovostjo naslonila, kadar je potrebovala njihove pomoči. Priseljenci so prevzeli vlogo muslimanov v Indiji, če so sploh kje ugodna tla za angleško politiko »divide et impera«, potem je to Indija, Birma in druga področja Daljnega vzhoda, kjer so vere, rase in jeziki zelo pomešani med seboj. Indijci in Kitajci v službi Angležev obvladujejo tržišča v Birmi. Vse obrti ln trgovine ao v njihovih rokah, polna pa so Jih tudi pristanišča, kjer kitajski in indijski kuliji odjedajo zaslužek birmanskim domačinom. Da hi opravičili svojo priseljeniško politiko, ki je ne izvajajo samo v tem delu britanskega carstva (spomnimo se samo Palestine), so Angleži razširili glasove, da je Birmanec len, da noče delati Most na birmanski cesti in podobno. Vse to seve3a ni resnično. Stara metoda angleške propagande je omalovaževati in onemogočiti svojega nasprotnika; to metodo so uporabila tudi proti Birmancem. Glavna prometna žila Birme je reka Ira-vadi, ki teče po birmanskih ravninah ln Je, mimogrede povedano, plovna celih 1600 kilometrov. Okoli te reke so se Birmanci gosto naselili in se po večini bavijo s poljedelstvom, odnosno gojenjem riža. Ta rastlinska kultura zavzema dve tretjini vsega obdelanega polja Birme, žetev riža da letno okoli 70 do 80 milijonov kvintalov, od katerih ne^aj desetin izvozijo zlasti v Indijo, ki bi se brez Birme zelo težko prehranjevala posebno v nerodovitnih letih. -Važna proizvoda Birme sta nadalje bombaž, ki so ga leta 1939. v Birmi pridelali 173.000 kvintalov, ln oljno seme, ki so ga v istem letu pridelali celo 400.000 icvin-talov. Hriboviti del dežele je porasel z gozdovi, kjer rastejo dragocena drevesa, posebno kavčukovo drevo. V birmanskih gozdovih raste med drugimi tudi znano drevo »teak«, kl je neobholno potrebno v ladjedelništvu na vzhodu. Nadalje gojijo tobak, jpčmen, koruzo, sladkorni trs, čaj, svilo In vsakovrstno sadje. Kmetijska proizvodnja v Birmi bi bila lahko še mnogo večja, ker je obdelanih samo 6 in pol milijona ha zemlje, medtem ko leži neizkoriščenih 20 milijonov ha zemlje, ki bi se lahko obdelala. Birma Je bogata tudi na rudninah. Pe-troJejski vrelci so leta 1939. dali milijon ton petroleja. Ti vrelci se nahajajo v dolini Iravadija v srcu Birme in od njih vodijo cevi do rangunske luke v dolžini 400 kilometrov. Dragocena ležišča petroleja se nahajajo tudi na birmanskih otokih ob obali Bengalskega' zliva. Od rud so v Birmi bogata ležišča medi, premoga, cinka, kositra, svinca, srebra itd. Zaradi velikih prirodnih bogastev je dežela vedno privlačevala žejne poglede zavojevalcev. Sredi preteklega stoletja je izgubila svojo državno neodvisnost in postala plen izkoriščevalcev. IZ SODOBNEGA ŽIVLJENJA Gosopd Modrijan se striže v brivnlci ln brivec mu kar naprej pripoveduje same grozotne reči. Nazadnje vpraša gospod Modrijan brivca: — Zakaj mi pa pripovedujete same takšne strašne reči? — I, nu, samo zato, da vam gredo lasje pokonci, potem vas lahko veliko lažje ostri, žem. Drago Grigorijev: Zapisala sem si v dnevnik .. . Rada bi šla tudi drugi dan, o kako rada! Ob sami misij na včerajšnji večer mi za-brne v ušesih strune, ona melodija se ml sama prikrade na jezik in zdi se mi, da me oči v nekem obličju skrivoma opazujejo. Noge se mj nehote zapletejo ... »Rozamunda, daruj mi svoje srce; Rozamunda, dal bi življenje za té...« O Bog, to je bil večer! Prijateljica Silva me je povabila, naj pridem enkrat k njim tja v predmestje. Hišico imajo tamkaj ob cesti, skrito za košatimi kostanji. In šla sem. še se je bleščalo sonce skozi listje dreves, ono prijazno sonce, v katerem se nizke predmestne hi&ce tako ljubko nasmihajo, Ob cesti pred hišo sta že sedela na leseni klopici, drug poleg drugega, Silva in njen Mitja s kitaro, človek bi mislil, da ne bom dobrodošla, pa sja me tako prijazno sprejela. Gotovo ne pogrešata lepših prilik, mesečnih večerov, ko tamkaj pod kostanji vsaka bilka trepeče v sladki ljubezni. »O, to so pa mamica!« mj je zaklical Mitja, ko se me je bolj natanko nagle dal. »Pa nikar zamere! Tem rjavim, mehkim očem bi mogel živ človek le kaj očitati! Poznal me je tako na videz in slišal, da me nekateri kličejo »mamica«, ker sem včasih vozila svojega ljubkega bratrančka na lz-prehod. In kako je bilo lepo slišati iz teh ust tak pridevek. Nikoli si ne bi bdla mislila ... 1 Potem mi je t? vljudni fant odstopil prostor na klopici In sédel na stolček, k' mu ga je prinesla Silva, nasproti nama. Prsti so mu zdrčali čez strune na lepo pi- sani kitari. Zapel je, kakor bi zapelo neko drugo bitje, ki ne bi videlo nikogar pred seboj, temveč bi tistih nekaj minut zaživelo samo za to pesem. In res so njegove oči strmele nekam vase. Svetli lasje so mu v tej zaverovanosti zdrsnili prav na oči, prsti pa so mu nenehoma hiteli po strunah ... »Rozamunda, daruj ml svoje srce...« Ko je končal, je prvi njegov pogled veljal Silvi Ves čas Je strmela vanj, očarana in vzhičena. Toda še nekaj drugega se je bralo na njenem okroglem obrazku. Zdelo se je, da z neko skrito bojaznijo išče nečesa v njegovem obličju, vse dokler je igral in pel. Nato pa se je le ozrl vanjo, kakor bi hotel prav tako nemo odgovoriti na njen pritajeni strah: Ne boj se, srček moj. Saj veš, da to velja samo tebi!« Tedaj sem vedela, da se med tema dvema bitjema nekaj dogaja. Nekaj, kar spominja na mehke majske večere. Na cvetoči španski bezeg, ki omamno dehti pod oknom. Na težke, grozdaste cvetove brst ečih kostanjev, ki v vetru nihajo nad kadečo se zemljo vrtov, mehko kakor valoviti mladeničevi kodri. • Tudi danes bi lahko Sla k Silvi. Spat b! sedeli tam pred hišo, Mitja bi igral, Silva bd sanjala z odprtimi očmi, a meni*... jaz, kako naj povem ... Nskaj pienkega mi je vrezal v srce včerajšnji večer, že tam na klopi, ko sem spoznala resnico med njima, se mi je stisnilo srce v pekoči boli. To. bit- je, to obličje ln oči, oči! Kak človek Je to...! In danes nalašč nočem iti tja! čemu? Kajj sem izgubila tam ? ... O Bog, kako sem neumna! O izgubj govorim, pa še nikoli nič imela nisem! Kje so meni taxe minute! Srečna Silva!... življenje je meni odmaknjeno, nekaj velikega pogrešam menda sama v sebi. — Sedem k oknu. Le puste stene se mi od vseh strani tam zunaj režč v obraz, če se še tako trudim, ne morem videti skozi svoje okno niti koščka neba. In če pomislim, kako sinje je nebo! Kako ta čas, ko jaz sedim tule s spletenjem v naročju v polni rač ni sobi, nekje evetó kostanji! Da se nekje v soncu prešerno reže usta, prepolna življenja vsebi ln pred svojimi očmi! Potem ml je kakor obsojenki v ječi. Z ohkna je vidno vse ožko dvorišče in Se del obokanega hodnika, ki vodi semkaj s ceste. Teman je ta hodnik, tlakovan z okroglimi kamenji, po haterih drsi ln se spotika nevajena noga. Le če se velika hišna vrata odpro, se hodnik za trenutek osvetli. Drugače pa je teman, takó strašno teman. Na vogalu z domačega dvorišča v hodnik stoji steber, okrušen, a Se vedno veličasten na videz. Za njim se ml je zazdelo, je skočila v trenutku iz hodnika temna postava. Huda slutnja me je pretresla, toda samo za trenutek. Takoj sem se znašla ln ugenlla, da je to Mitja, prav oni fant s ceste s kostanji ... Veselo mi Je zaplalo srce, lice se Je nasmehnilo pletenju, nad katerim sem se sklonila. Seveda, saj moj srečni fant ne «me videti, kakor da bi ga čakala ža celo večnost! >... Rozamunda, dal bi življenje za té!« 2e slišim njegov glas, njegove oči se mi vse srečne smejijo nasproti za šipo. Ali, saj sem vendar najsrečnejša na svetu ... Samo izdati se ne prezgodaj! Merda že gleda od strani v moje obličje, roka se mu pripravlja, da vsak trenutek udari po strunah. Roke z iglami med prsti so se ml začele tresti... Tedaj pa je nekaj zaropotalo za steno. Konec je bilo na mah vsega, vseh sladkih prividov. Dvignila sem glavo in pogledala po dvorišču; nikogar nI bilo tam. A nekaj se je zgodilo, nekaj hudega. Ropot za steno se je ponovil, da sem vsa zatrepetala. Tedaj pa ... Pred oknom, komaj dva koraka pred njim, se je pokazala moška postava. Neznan človek, ki vleče s seboj zaklenjeno kolo, kolo moje matere... Vsa kri mi je bušknila v glavo. »Razbojnik! R-o-o-o-par!« se mi je utrgalo iz prsi. S pestjo sem udarila v okno, da se je na mah odprlo. Neznanec me je ošlnll z besnim pogledom, zalučal kolo po kamenitih tleh in zbežal v hodnik. Tam ga je skrila tema, dokler se niso težka hišna vrata prav malo odprla, da je skočil na cesto. Znašla sem se na dvorišču, kamor sem skočila skozi okno. Pred mano je iežalo materino kolo. Sprednji del je bil nerodno zavit navzdol. »Kaj se Je zgodilo?« je vprašal radoveden glas v nekem oknu prvega nadstropja. »Tat! Ukrati nam je notel kolo.« Tako sem rekla in sklonila nad kolesom potno čelo. Vedela sem, da je bila v mojem glasu vsa nesreča ln žalost katere Je bilo prepolno moje src«, žalost nad izgubo... Ah, kaj blebetam! Kaj bi ml neki moglo biti vzeto, ko pa nikoli še ničesar nisem imela! Danes se začne oddajanje radijskih sprejemnikov Današnji torek, 14. t. m. ob 8. zjutraj začne v II. nadstropju stare cukrarne na Poljanskem nasipu St. 40 več mestnih komisij sprejemati radijske sprejemnike v shrambo. Zato naj danes od 8. ure dalje zanesljivo prineso svoje aparate z izpolnjeno Izjavo vri tisti lastniki, ki so pri ro-tovškem vratarju dobili Številke 1 do 300. Ker bodo komisije poslovale vse dni nepretrgoma od 8. zjutraj do 20. zvečer, bo lahko priSlo 300 lastnikov aparatov na vrsto, morda pa Se nekaj več. Kdor bo prinesel tiskovino natanko in čitljivo izpolnjeno, bo naglo opravil. Zato pa spet opominjamo na natanko, vestno in čitljivo izpolnjene tiskovine! Vsak aparat bodo pregledali fn cenili strokovnjaki. Po vrednosti in velikosti aparata je namreč odmerjena tudi hranbena pristojbina od 1 do 3 lire za aparat, v tej pristojbini so pa vra-čunjeni že tudi vsi stroški za tiskovine in drugo režijo. To meSečmo pristofblno mora za prvi mesec vsak lastnik plačati takoj pri oddaji, zato naj pa lastniki prineso tudi to malenkostno vsoto drobiža seboj. Včerajšnji ponedeljek je prišlo k rotov-škemu vratarju že precej strank po tiskovine in Številke za vrstni red oddaje. Pri vratarju takoj na desni strani veže magi-stratnega poslopja za vodnjakom si tiskovine in številke seveda dobe vsak dan, vendar naj pa pred 20. aprilom ne prihajajo po številke In tiskovine oni lastniki, ki nameravajo ali so na Kr. kvesturi že vložili prošnjo za dovoljenje, da smejo obdržati svoj aparat. Tisti pa, ki ne nameravajo vložiti prošnje, naj pa pridejo takoj po številko vrstnega reda in tiskovino, da zadnje dni pri prevzeman-u aparatov ne bo prevelike gneče. Upoštevati namreč morajo. da lastniki sami nosijo vso odgovornost za oddajo svojih aparatov o pravem času. Zato naj se torej ne zanašajo na zadnji dan. ker bodo komisije poslovale samo do določenega roka. kdor pa v tem času aparata ne bo oddal, se bo pač pregrešil zoper odredbo o oddaji radijskih sprejemnikov. PONAVLJANO: Oni, ki ne nameravajo vložiti prošnje na kvesturo za dovoljenje, da smejo obdržati aparat, naj takoj pridejo na magistrat k vratarju po tiskovino in številko vrstnega reda za oddajo aparata. Tisti, ki nameravajo prošnjo vložiti ali so jo že vložili, dobe tiskovino in številko Sele po 20. aprilu. Kdor ima- pa že tiskovino in številko od 1 do 300, naj prinese svoj aparat z natanko in čitljivo izpolnjeno tiskovino ter pripravljenim drobižem za hranbeno pristojbino današnji torek od 8. ore dalje v II. nadstropju stare cukrarne, kier aparat pregleda, ceni in prevzame posebna komisija, lastnik pa dobi t,a shranjeni aparat potrdilo. V lastnem interesu ne pozabite aparata dati v zabojček! ^■■■■■■^■■■■■■■■■"Bl Anton šusteršič Bil je z Betajnove. Življenjska sila tega starega slovenskega kmetskega rodu ga je ohranila mladostnega ln vedrega do sivih las. Ni mu uso i ila počasnega mučnega hiranja v starosti. Umrl je iznenada, kakor padejo čvrsta drevesa, kadar jim je usojen poslednji zamah. V soboto zvečer je bil Se v gledališču. V Drami. V loži s svojimi najdražjimi. Privoščil si je poštenega sobotnega razvedrila. V nedeljo je šel še na izprehod. Tja gor proti čadu. Ko se je vrnil k večerji, je malce potožil m legel. Ob devetih zvečer se je poslovil od vsega posvetnega. Kap. Pretreseni od tako nenadnega slovesa so v ga ljubeči svojci položili na mrtvaški oder v domači hiši v Igriški ulici, danes popoldne ob 15. pa bo poromal svojo zadnjo pot iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah k Sv. Križu. Pred sedemdesetimi leti mu je stekla zibelka na Betajnovi. Dedoval je vse vrline svojega rodu: zdravje, ljubezen do dela, življenja in p rirode, smisel za gospodarstvo in umetnost. V Ljubljani je opravil Mahrovo šolo, potem se je izpopolnjeval v knjigovodskem šolanju na Dunaju. Ivan Cankar mu je bil prijatelj kot ožji rojak in poveličevalec prelepe Betajnove. Dragotin Kette in Josip Murn sta se po Cankarju sprijateljila z njim. V službo je vstopil na ljubljanskem magistratu, odkoder so ga premestili v Mestno hranilnico. Pred desetimi leti je stopil kot blagajnik v pokoj po tridesetletnem zvestem službovanju. S sinom Petrom in hčerko gospo Majdo je vodil ugledno Tičarjevo trgovino s papirjem in galanterijo v šelenburgoid ulici. Vzorno je izpopolnil podjetje, ki ga je prej vodila njegova blaga gospa, umrla leta 1926. Trije sinovi, hčerka, širok krog sorodstva in prijateljev obžaluje njegov nenadni odhod v večnost. Ali Anton šušter&ič ni živel zaman. Kakor vsi Betajnovci, je častno izpolnjeval svoje dolžnosti, znal pa je življenju tudi odvzeti mnogo lepih čarov. Ohranimo ga vsi v prijaznem spominu! Radio Lfubllsna TOREK, 14. APRILA 1942-XX 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Pisana glasba — v odmoru (8.) napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Vaška muzika. 12.40: Koncert sopranistke Irmtraut Reinzinger. 13: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Radijski orkester, vodi dirigent D. M. šijanec — operetna glasba. 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert pianista Marijana Lipov«ka. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.13: Komorno glasbo izvajajo čelist Messimo Amfitheatrof, so-pranistka Susanna Danco in pianist Giorgio Favaretto. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pesmi in napevi. 20: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45: Ritmo-sinfonični orkester Cora, vodj dirigent Alberto Semppini. 21.45: Prenos iz oledališča La Fenice v Benetkah: Strauss: Salomè — eno dejanje. Po operi: poročila v italijanščini MODRIJAN KANT Filozof Kant se je sprehajal. Kakor vsi modrijani, je bil seveda zatopljen v svoje misli in Se opazil ni, da mu je veja raztrgala rokav. DoSel ga je znanec, Id si je domišljal, da je duhovit Saijivec. Pokazal j« s prstom luknjo v rokavu in rekel: — Tukajle gleda učenost ven. — Neumnost pa noter! — se je odrezal Kant. ... s. ■ /. . :- figgili ymmm- ;. ; • v::v:v5g8 fl M Š? iS V-». m&vm ■ -, imm m Start gospod a častitljivo brado je Indijski veleposestnik, Id se odpravlja na dolge potovanje in uporablja pri tem, kakor vedno, velbloda Nekaj poskusov s posluhom V nasprotju z »relativnim posluhom«, ki zna razlikovati razmerja med poedinimi zvoki, njih intervale, terce, kvarte itd., imenujemo »absoluten« tisti posluh, ki dojema zvočne višine neposredno, če je nekdo torej sposoben, spoznati določen zvok ali akord n. pr. kot g ali kot es-dur, ima absoluten posluh. V splošnem lahko rečemo, da je ta dar znamenje razvite muzi-kalnosti nekega človeka, vendar pa ne v vsakem primeru. O RicharJu Wagnerju in Schumannu velijo n. pr., da nista imela absolutnega posluha. . Ta razmeroma redki dar je zanimal mu-zike, učene raziskovalce in tudi laike že dolgo, prva obsežna, znanstvena obdelava tega problema pa je menda zasluga asistenta na zavodu za psihologijo lipskega vseučilišča, dr. Alberta Welleka, ki je pred kratkim objavil o svojih raziskavah zanimivo knjigo. Na kakšen način se približamo bistvu tega psihološkega pojava ki ga hnelujemo »absoluten posluh«? Odgovor je za laika naravnost nepričakovan: s pomočjo napak, ki jih dela oseba z absolutnim posluhom! Wellekov raziskovalni način je sledeči: poskusni osebi zaigra na klavirju vrsto poe-dinih zvokov in akordov, poskusna oseba jih mora določiti, a čas, ki ga potrebuje za svoj olgovor in odgovor sam se proto-kolirata. Po Wellekovi metodi se udari vseh 85 tipk normalne klaviature — seveda posarne z ali v različnih zvočnih zvezah — in sicer v čim bolj pestrem zaporedju, v čim bolj zamešanih zvočnih legah. Poskusna vrsta, ki se enkrat ali dvakrat ponovi, sestoji iz 85 poedinih zvokov in 73 oktavnih dvozvokov ozir. durskih in mol-skih akordov. Bistveno pri tem pa je, da napravijo poskusne osebe pri tem kakšne napake. Te napake so podlaga raziskav in je prav zanimivo, kaj je znal Wellek iz njih vse posneti. Mei poskusnimi osebami so bili muziki vseh vrst, pedagogi, mladi študenti muzike, celo nekateri majhni otroci, a tudi znameniti umetniki, komponisti in virtuozi. Pri tem je raziskovalec dognal najprvo to, da se pojavlja absolutni posluh med moškimi relativno pogosteje nego pri ženskah. Uspeh je bil odvisen vsakokrat od tega, kako se je poskusna oseba uživela v uglašenost instrumenta, ki ga je uporabljal raziskovalec. če je bil instrument uglašen na nenavaden način, so bile pomote, ki so jih delale poskusne osebe, pogostejše. A kako jnalo absoluten, v širšem pomenu besede, je prav za prav tako zvani absolutni posluh, je razvidno iz tega, da je bil med 65 protokoli samo eden brez vsake napake. Drugi ekstrem v tem pogledu je bil protokol neke slepe ženske z 81.8 odstotka napačnih odgovorov, čuden pojav je to, da se dado »zvoki belih tipk bolje spoznati nego zvoki črnih tipk«, kar so v ostalem ugotovili že pred Wellekovimi poskusi. Najbolje izmed vseh zvokov se da spoena-* ti c oziroma, v poskusih s trizvoki, c-dur in g-mol. Napake postajajo številnejše, čim bolj se zvoki oddaljujejo od tega c v tako zvanem kvintnem krogu (to je c-g-d-a oziroma navzdol c-f-b-es). Med pomotami je ugotoviti dva določena tipa: po eni strani zamenjavo poltonov, po dragi strani pa zamenjavo kvart ozir. kvint. če je eksperimentator udaril n. pr. zvok fis, je ena izmed poskusnih oseb odgovorila: »To je g« (ali pa tudi f), druga pa je menila pri istem zvoku, da gre za h (ali eis). Eni izmed poskusnih oseb, ki ji je bil posluh naravnan na zvočno višino, se je zdel torej polzvok podoben pravemu tonu, drugi, ki je izhajala od zvočne barve, pa kvinta ozir. kvarta. Wellek imenuje prvi tip, ki se moti za pol zvoka, linearni, drugi pa, ki zamenjuje v kvintah, polarni. Izkazalo se je, da so osebe z absolutnim posluhom polarnega tipa pri presojanju trozvokov zanesljivejše nego osebe linearnega tipa. Odvisnost ol zvočne barve nekega instrumenta ali sestave v ornestru ima veliko vlogo pri določanju zvočne vagine: če se oglasi kakšna nenavadna zvočna barva, tedaj postane absolutni posluh po navadi negotov. Tonska višina pevskega glasu se le redko ugane zanesljivo in pri tem je zanimivo, da ne dela izjeme niti lastni glas. »Absolutna intonacija«, to je sposobnost za spontano navedbo vsakega poljubnega zvoka, je dosti bolj redka nego spoznanje nekega danega zvoka. Posluh polarnega tipa visi, kakor rečeno, na zvočni barvi, v nasprotju s tem pa je linearni tip naravnan prej analitično, zato jim je tudi laže spoznati zvoke v transponiranih skladbah nego osebam z absolutnim posluhom polarnega tipa. Wellek pa je ugotovil tudi to, da ima razlika med obema tipoma svoj vpliv tudi na smer muzikalnega okusa: linearci dajejo v splošnem prednost muziki predklasične ali moderne vrste, polareem pa ugajajo bolj skladbe romantičnega in impresionističnega značaja, ki so bogate v harmonskem, barvnem in kromatskem ozi- KULTURNI PREGLED Vloge v „Ifigeniji na Tavridi44 Letos smo priče zanimivemu gledališkemu poizkusu: tri naše igralke nastopajo v vlogi Ifigenije. Po gospej šaričevi, ki je igrala Ifigenijo na prvih predstavah, se je uveljavila v nedeljski predstavi ga Elvira Kraljeva, za prihodnji teden- pa je pričakovati še nastop ge Milene Bcltar-Ukmar-jeve. Take alternacije sarne po sebi niso važne, saj je prav v klasičnih dramah zelo omejena možnost individualne interpretacije in gre samo za nekatere odtenke in osebne poudarke. Vzlic temu so taki nastopi za vsakega prijatelja igralske umetnosti prav zanimivi, zlasti če so presledki kratki, da je lažja primerjava med posameznimi stvaritvami. Naslovna vloga v Goethejevi »Ifigeniji na Tavridi« je med vlogami, kar smo jih videli v tekoči sezoni na odru naše Drame, prav posebno zahtevna. To pa predvsem zaradi tega, ker ni zgrajena, kakor katera izmed večjih Shakespearovih ženskih vlog, z obilnimi dramatskimi sredstvi in zapletena v razmahu joče se dogajanje, temveč je po stilu svoje vnanje zgradbe kar moči preprosta in klasično usmerjena kakor Praksitelove ženske figure. Vse njeno težišče je v duševnem dogajanju. Groza, ki spremlja prokletstvo Tantalovega rodu in vrtinči tudi Ifigenijino dušo. sicer prekaša mnoga, teatrsko neprimerno bolj učinkovita mesta pri Shakespearu, vendar duh klasične drame ki mu Je ostal v »Ifigeniji« zvest tudi Goethe ni dopuščal pretiranih poudarkov. V tem pogledu Je posebno značilno Ifigenijino zadržanje v napetem trenutku, ko se Dianini svelenici razodene njen brat Orest Celo. Orestovi blazni krči, potekajoči od težke bolesti pro- i kletstva in krivde za materino smrt, imajo vzlic vsemu fortissimu čustev in duševnih ! mrakov neko umerjeno in vzvišeno linija Zato sta prav vlogi Ifigenije in Oresta i tako zahtevni in težavni. Ifigenija mora J s tankim občutkom za mero, za svečeni-! ško dostojanstvo, prav kakor za deviško čast in naposled za ponos Agamemnove hčeri biti povrh še pregnanka, ki otožno hrepeni za daljnimi bregovi izgubljene domovine, ljubeča sestra, ki s toploto svojega čustva preganja erinijski mrak Iz Orestove nesrečne duše in ženska, ki z veličino svojega srca razoroži barbarsko nrav kralja Toosa in ga privede k razumskemu spoznanju in plemenitemu obvladanju. Tolika gorjupa čustva — vest o očetovi tragični smrti, o materinem grdem izdajstvu in nasilnem koncu, spoznanje Orestove nesreče in občutek rodovnega prokletstva v lastni duši — butajo z vso silo v Ifigenijino dušo, vendar je nje veličina bila v vseh znanih igralskih interpretacijah prav v veličastni preprostosti zadržanja, v ohranitvi tistega harmoničnega, dejansko človeško in zlasti še žensko moč prekašajočega vna-njega miru, ki ga je zahteval tudi od tragičnih junakinj okus klasicistične dramatike. Orestovo vlogo deli in določa dvoje različnih duševnih stanj: z ene strani je Orest kot materin morilec, zagrenjen, »hamletski«, bi lahko rekli, v svojem ni-hilizmu in vidi edin izhod v smrti, z druge strani Je Orest, ki se pod vplivom srečanja z izgubljeno sestro ln v blagem občutku njene ljubezni sprošča prokletstva ln greha ter doume pravi smisel Apolono-vega preroštva. Furije blaznosti zapuščajo njegovega duha, ki se jasni v upu na lepšo, s otroki Ja ptrttai io pričanja, da gre razvoj od polarnega ▼ linearno mata, is tega sklepa, da je lineami tip gen tako mlajši. . Zanimivi so tudi odnoSaji med absolutnim posluhom in tako zvanim »poslušanjem barv«. Posebno zanimiv tip predstavljajo tiste osebe z absolutnim posluhom, ki vežejo tako poedine zvoke, kakor različne tonske načine v svojih mislih z različnimi barvami in spoznajo višino zvokov po barvnih vtisih, ki se jim pojavijo nehote obenem s dušnimi vtisi. To »poslušanje barv« pa je povsem inllvidualna zadeva, vsaka oseba s tem darom vidi ali »čuje« drage barve ln odtenke nego draga oseba z isti.n darom v zvezi z istimi zvoici. VSAK DAN ENA »AH se Se spominjaš, kako sva sedela T zadregi vsak na dragem koncu klopi?« ZA SMEH IN KRATER ČAS Katehet: Oče Izgubljenega sina je padel na obraz in se grneko zjokal... Zakaj pa je jokal, Petrček?« Petrček: >Nu, če padete tako na nos___« * »čujem, da se je vaša hči zaročila,« je dejala gospa čebularjeva, »tedaj vam lahko čestitam^, kaj ne?« »Kako da ne!« je odgovorila gospa Kore-nova. »Verin zaročenec je resničen, kakor pravijo, gentleman.« »Kaj ne poveste!« se je začudila gospa Čebularjeva. »Da,« je odgovorila gospa Korenova.- »Veste, sama sem ga preizkusila. Snoči sem ga povabila na čaj in je bil presneto vroč. Nu, in ko je natočil čaja v skodelico — kaj mislite, da je pihal vanj kakor navadni ljudje? Kaj še! Vzel je svoj klobuk in pričel nad čajem pihljati ž njim kakor kakšen odličen gospod!« V ženitni posredovalnici so se informirali, kako je prav za prav z gospodom Rudijem: »Rekli so, da se je gospod Rudi znova poročil. Ali je poslovno na trdnih nogah?« »Kje neki!« je odgovoril ženitni posredovalec. »Niti stotinke ne izvlečete iz njega! Meni je sedaj dolžan 2e tretjo ženo!« * Jaka nikakor ni bil za to. da bi po nepotrebnem razsipaval denar. čemu bi kupoval drage stvari?« je dejal svojemu prijatelju Mihi. »Poceni stvari so tudi dobre. Na zunaj ni vendar nobene razlike. Poglej ta klobuk. Stal je samo dvajset lir. Če bi ti dejal, da je stal sto lir, bi ml tudi verjel.« Miha je vrgel nagel pogled na klobuk: »Da, če bi mi to rekel po telefonu!« je odgovoril. zdaj je ta konkurenca napredovala do obeh polfinalnih tekem, za kateri je bila odrejena zadnja nedelja brez pravega sporeda — pred dvema mednarodnima nastopoma prve reprezentance. Prva tekma je b la odigrana v Torinu med Juvenlusom in Modeno. Domačini si že do odmora priskrbeli tri zgoditke v dobro, tako da je končni rezultat 4U (3:0) samo še boij potrd i pregnozt. ki so b!ie soglasno v korist Toriiicev. Juventus pojde potemtakem letos kot prvi v ünaie, ted* ia cast, ga ne bo doieteia prvič, saj je bil pred trem. leti tuuj že enkrat zmagovalec v lurn rju. V drug: polfinalni tekmi je movala Vene;: a po kostanj v Milano m naloga jss bila pretežka. M.lano je žanr,gai z 2-1 .n tako ne samo sebi pomagal do vstopa v fi-na.ie- temveč obenem izrinil iz tekmovanja n:č več n nič manj — kakor lanskega zmagovalca. Milanska enajstorica je pravi veteran v tej konkurenci, toda vse dozdaj preko polfinala še ni prišla . . . Pravijo, da b. b.lo najbolj prav. če bi letos sploh zmagala. da bj se ohranila tradicija, in sicer ta, da pokal prehaja vsako leto od moštva na moštvo: Vado. Torino, Genova, Juventus. Ambrosiana, Fiorent ria. Venezia. Kdaj bo ta letošnji pokaln- finale med Ju ven tu-cm in Milanom, za zdaj še ni oo-rejeno. SPORT Nemčija l, Španija l v bafinski tekmi — Španija izravna iz enajstmetrovke — 90.000 gledalcev 2e dolgo ni bilo za športno prireditev ali celo za nogometno tekmo samo toliko zanimanja kakor za nedeljski nastop španske nogometne reprezentance v berlinskem olimpijskem stadionu. Spanci, ki so spadali nekoč med najnevarnejše igralce okroglega usnja in so bili posebno na svojih igriščih strah in trepet za vsako evropsko garnituro, so po svoji domači vojni precej izgubili na udarnosti ter potrebovali prav za prav nekaj let, preden se je njihov duševni in tehnični vodja ter nekdanji slavni vratar Ricardo Zamora čutil dovolj trdnega, da se je odzval vabilu za gostovanje njegovih izbrancev v Berlinu in Milanu. 2e nekajkrat je Zamora letos pred tem poslal svoje učence na igrišče in vselej so dobro prestali izpite, nazadnje proti Franciji, in tako so v nedeljo precej samozavestni najprej pomerili svoje sile — z Nemci sredi Berlina. 90,000 gledalcev se je zbralo v krasnem stadionu, natančno toliko, kolikor je prostora v njem. toda najmanj še enkrat toliko ljudi se je moralo zadovoljiti s poslušanjem poročil, ki. so jih prenašali po radiu, ker vstopnic niso dobili za nobeno ceno. Po običajnih otvoritvenih svečanostih sta se italijanskemu sodniku Barlassini postavili obe reprezentanci takole: Španija: Martorel, Teruel, Ramon, Ga-bilondo, German, Mateo, Epi, Alonso, Marten, Campos, Emil in. Nemčija: Jahn, Janes, Müller, Kitzinger, Rohde, Sing, Dörfel, Decker, Conen, Walter, Durek. Do odmora — nič Živahna in borbena igra z obeh strani. Nemci so več v napadu, toda gostje so nepopustljivi v obrambi, predvsem njihov vratar. Fizično na višku igrajo odlično z glavo, zdi pa se, da se ne morejo prav povezati. Sicer pa imajo v obrambnem triu s »starim« Janesom tudi pred seboj zid, ki ga ni lahko predret± Igra je skrajno napeta od sekunde do sekunde; zdaj domači — težki in preudarni, zdaj gostje — gibčni kakor mački pripravljajo otvoritveni dogodek, toda ko mine 45 minut, sta obe mreži še zmerom nedotaknjeni Reči se m o- Obnovite naročnino! re, da je ta- polovica knjižena v dobro — gostom. Vodstvo za Nemčijo in — remis Se v hujšem tempu in še odločneje se po odmoru valijo izmenični napadi na oboja vrata. Pa ne dolgo; Decker, eden dunajskih napadalcev, slednjič v 12. min. lo preseneti španskega čuvarja in že je 1;0 za domače Stadion se trese od navdušenja. Borba gre dalje; Spanci delajo še bolj mrzlično, toda zmerom znova se razbijajo njihove akcije ob čuječi obrambi. Igra se nagiba h kraju; napetost deloma že popušča in vse se zdi, da bodo Nemci kar spravili to tesno, toda trdo priborjeno zmago. Se dobrih 15 minut... Španski napad je spet v akciji; srednji napadalec Martin opali s precejšnje daljave ostro ... Jahn se požene proti žogi, ki pa je ne doseže; za njim stoji Rohde, ki jo z obema rokama dvigne nad prečko... Kaj pride zdaj? Enajstmetrovka, najhujša kazen, ki pomeni to pot mnogo več kakor samo gol v slabo. Hip nato je izid izravnan 1:1. Strelec je bil Campos. Se ni konec vsega, toda Spanci so dosegli, s čemer so zadovoljni. Velik del moštva gre v obrambo in zaman je vse prizadevanje nemškega napada, da bi bik) drugače. Prvi nastop španske nogometne reprezentance v Evropi je kljub polovičnemu uspehu zanjo popoln uspeh, saj je po enakovredni igri dosegla na berlinskih tleh remis proti eliti nemškega nogometa, čigar vodilna vloga v Evropi je — kljub nedavnemu porazu proti Švicarjem na Dunaju — nesporna. Z nedeljskim remi som v nemški prestolnici pa so storili Spanci še posebno uslugo prirediteljem iz Milana, ki bodo imeli prihodnjo nedeljo — tedaj bo Španija igrala z Italijo — še bolj razprodano hišo kakor bi jo imeli sicer ob tem važnem nastopu zadnjih svetovnih prvakov. Če kdaj, potem bo dne 19. t m. zmaga Italije nad Španijo vredna malo manj kakor naslova evropskega mojstra! Veihko slavje v Zagrebu i V okviru proslav ob oblctnici Nezavisne Države Hrvatske so zavzemale obilen del tudi velike športne svečanosti, ki so trajale že cd preteklega petka ir. pri katerih j so razen vseh vrst domačih športnikov sodelovali tudi številni gostje iz prijateljskih držav. Prišli so nogometaši iz Bolgarije, atleti iz Nemčije, Madžarske in Slovaške! rokoborci iz Italije in še drugih več. Glavni dan športne proslave je bil v nedeljo, ko se je ves bogati spored razvijal na povečanem igrišču Con cordi je, nedaleč od obeh kolodvorov, kjer se je zbralo do 25.000 gledalcev. Prireditve so obiskali tudi številni predstavniki domače in tuje javnosti. s svojo navzočnostjo pa je športnike počastil tudi Poglavnik dr. Pavelic, ki je ostal na prostoru precej dolgo in se živahno zanimal za potek prireditev in posamezne nastopajoče. Elitno točko sporeda so imeli prav za prav nogometaši, ki so ta dan odigrali svojo tretjo letošnjo mednarodno tekmo, in sicer proti Bolgariji. Ko to pišemo, žal še ne vemo za končni izid srečanja, smo pa informirani toliko, da so Hrvati že pol igre zaključili s 3:0 v svojo korist in je torej, če se v ostalem delu ni zgodilo kaj izrednega, ostala zmaga v domačih rokah. Hrvati so s Kacijanom kot vodjo v napadu z lahkoto prehajali na bolgarska tla in so do konca po vsej verjetnosti še povečali naskok prvega polčasa. V odmoru te nogometne tekme so nastopili atleti, in sicer v teku na 3 krn, ki je bil izredno močne zaseden z gosti iz tujine. Razen Fincev, ki so obljubili svoj prihod, pa ga kasneje preklicali v zvezi s splošno prepovedjo nastopov izvon doma. so se odzvali v^si najavljeni gostje. Nemci, Madžari in Slovaki, med njimi tekači kajcor so Syring, Szilagyi, Kellen in še taki, kar pomeni, da je čakala domače dolgoprogaše izredno težka naloga. Glavno moč so Hrvati imeli v Kotniku, ki se je od vsega početka držal vodilne skupine, treh Madžarov in treh Nemcev, ter nazadnje deloma tudi posegel v odločilne borbe tik pred ciljem. Seveda so preizkušeni rutinerji s svetovnih tekališč šele na koncu pokazali vse svoje sposobnosti; Syring je u kanil dva Madžara za prvo mesto, tretji Madžar (Pataky) pa je odrinil še Kotnika, ki se je tako kljub prav lepemu teku plasiral »samo« na četrto častno mesto. SlovaJd so ostali nekje v sredini: Podrobnih časov za zdaj nimamo na razpolago. O športnih dogodkih teh dni v Zagrebu bomo zapisali še kaj, brž ko bomo izvedeli še za ostale podrobnosti. Oba finalista v tekmah za italijanski pokal sta: Juventus in Milano Osmič igrajo letos boljši in najboljši italijanski nogometni klubi razen za točke v prvenstvu tudi še za pokal zveze in do- Dve atletski prireditvi v Italiji. Dvakrat po 25 km daleč sta vodili progi za obe nedeljski prireditvi za atlete. V Milanu so startali v hoji za darilo Ronzani in je zmagal domačin Croia s časom 1:44:03Vs pred favoritoma Malaspino in Cressevichem. V San Remu so se dajali mali maratonci, 46 po številu, tudi na 25 km; po krasnem finishu je prišel prvi na cilj veliki favorit Costantino iz Napolija — letošnji prvak v teku čez drn in strn — v času 1:23.10, med tem ko je moral njegov najnevarnejši tekmec Padovani tik pred koncem že skoraj dobljeno drago mesto prepustiti prej tretjemu Marconiju iz Rome. srečnejšo bodočnost: duha, ki je začel zopet zaupati vase in ljubiti življenje. če potem takem uvažujemo, koliko tež-koč zastavlja igralki ln igralcem v Goethejev! »If egeni ji na Tavridi« sam stil posameznih vlog in kakšnt zahtevna naloga je že prepričljiva recitacija zgoščene, čustveno ln miselno nič kaj živahne, strogo odmerjene vezane besede, moremo tem pravilneje presoditi osebni delež posameznih toter pretov -Go El viro Kraljevo smo videli prvič ▼ vlogi takega značaja, če bi hotel pisec teh vrstic nazorno izraziti svoj vtlsk, Id ga je dobil pri obeh dosedanjih Iflgenijah, M segel po tejle nalikl: Interpretacija ge šaričeve je podobna slikarskemu, vloga. ge Kraljeve pa plastičnemu gledanju sveta. Slikarsko gledanje se razpada ▼ Unijo, v barve, v nepregledne prehode, ▼ subtilnost tona, glasu, gibanja rok, \ neko zabrisanost vsega, kar je med osebo in obdajajoč im jo prostorom, s katerim se figura nenehno združuje v celoto. Plastično gledanje, kakor ga je pokazal igralski talent ge Kraljeve, izloča figuro iz prostora, Jo ostreje opredeljuje, poudarja vy večji meri telesnost, razpolaga z manjšimi, zato pa z bolj določenimi, ostrejšimi in krepkejšlmi izraznimi sredstvi. Dve značilnosti kažeta to posebno očitno: glas in gibi rok. Medtem ko je glas ge šaričeve rahlejši ln daje verzom, ki jih igralka recitira, Izrazito liričen ton, izgubljajoč se kajkrati v pianu prelahkih in prenaglih, prehodov, v kratkih dihih med posameznimi poudarjenimi besedami; medtem ko njene roke z neko subtllno eleganco slede lirično-muzikalnemu toku besede, ki Izraža valovanje duše, sta glas ln gib rok pr! gej Kraljevi zopet v skladu z njeno »plastično« interpretacijo. Njen gias Ima ostrejši in polnejši ton, kar daje recltiraniir. verzom — morda tudi zaradi večje dolžine posameznih glasov — močnejši in jasnejši zvok ter večjo ločitev v prehodih, zato se recitacija ge Kraljeve lažje posluša. Njene roke so pokorne temu drugačnemu, bolj pripovedenemu ritmu duše ln so zelo mnogo v akciji, ki daje posameznim duševnim stanjem nazornejši poudarek in ki se posebno očitno združuje z gibi kostuma v izrazito plastično učinkujočo telesnost. Zato je Ifigenija ge Kraljeve morda populär-nejša od Iste vioge ge Šaričeve. V vseh najvažnejših prizorih sta obe umetnici krasno obvladovali psihološko težo trenutka in dajali — ta bolj »lirično«, ona bolj »pripovedno« — podobo viharnega duševnega dogajanja. Naravno je, da bi bilo spričo tega odveč vprašanja, katera je bila boljša; na določenih kvalitetnih stopnjah je beseda samo o individualnih razlikah, ne pa o verdnostni primerjavi. Ne bi bilo prav, če bi ne omenil tudi to pot vsaj še Janovega Oresta, saj je vzlic vsemu pomenu, ki ga Imata Toas in Pilad, v manjši meri pa Arkas v celotnem dogajanju, vendarle samo Orest moški tečaj Ifigenije. Oresta, ki mora prepričati občinstvo prav tako o svojem prividu prednikov ln o pristnosti hrepenenja po smrti, kakor o nastopajočem čustvu svoje sproščenosti, igra Jan z nekakim Hamletu sorodnim tonom, ki je pa tu utemeljen, ter doseza v vrhunskih prizorih, kjer se lomijo duše, močan in prepričevalen učinek. Za našo strokovno besedno kulturo m. »Inzucht -= istorodna oplemenitev.« Dr. Lokar pravi v Lovsko-rlbiškem slovarju: »medsebojna raaplodba«; Božidar Borko pa je zapisal nekje »sčkrvje«. Zadnje je menda še najskladnejše s pojmom, pa je tudi praktično, ker iz njega lahko izpeljemo j vse, kar rabimo: Sokrvje je stanje, sókrv-nost lastnost, sókrvni znak oz. sókrvno iz-rójenjc, Inzuchtdegeneration. »Hochwild = velika divjačina.« Divjačina (meso) je Wildpret, das Wild (žival) pa je divjad! Med Hochwild ne štejemo samo velike divjadi, marveč tudi manjšo, n. pr. raševca, fazana.'Med nizko. Niederwild, pa štejejo nekateri celò srnjad. Mislim, da bo bolje ostati pri dobesedni prestavi: nizka in visoka divjad. »Flinte = puška; Büchse = puška; Büchsflinte = dvocevna risanica; Doppelflinte = dvocevka.« Flinte je slovensko puška in sicer šibrovka ali šibrenica, Büchse pa je kroglovka ali risanica; Büchsflinte je kombinacija šibrovke in risanice: ena cev je za šibre, draga za kroglo. Za to strelno orožje v slovenščini še nimamo za-dovoljujoče oznake. Lovsko ribiški slovar pravi: ipolurisanica«; jaz sem v Lovcu predlagal »dvojna puška« ali »puška dvojka« ah samo »dvojka«, kadar govorimo o puškah, ker ima dvoje različnih cevi. do-čim ima dvocevka dve enaki. Doslej še nisem zasledil, da bi se katera izmed navedenih cznak uveljavljala. Pred kratkim »sem bral povest, v kateri je opisano bohinjsko lovsko življenje. Kar presenečen sem bil, ko sem videl, da tudi tam pravijo pu&ka na kroglo, puška na šibre, torej tako, kakoi govore v Beli krajini. ln tako je tudi prav! Saj tudi pravimo: mlin na veter oz. na vodo, štedilnik na plin oz. na elektriko (zraven seveda tudi plinski oz. električni štedilnik), «en-tralna kurjava na paro oz. na toplo vodo (razliko med napravo »za« vodno silo in napravo »na« vodno silo sem že pojasnil). Besednjak ima »Schrotbüchse = puška za šibre. Schrctlauf = cev za zrno, Kugel-lauf = cev za kroglo.«- Pogrešam v tej skupini Kugelgewehr. Schrotbüchse je sploh napačno, ker šibrovka je Schrotflinte »JUTRO* §t. 84 Torek, 14 TV 1942 XX. fO * Nova italijanska zbirka srednjeveških listin. Italijansko notranje ministrstvo je objavilo pod naslovom »Notizie degli Archivi di Stato« zbirko srednjeveških ljstin. med katerimi segajo najstarejše do leta 1100. Število teh starih italijanskih listin, napisanih na pergament, iznaša cel milijon. Najstarejši dokument iz leta 721. je v lasti milanskega arhiva. Arhiv v Paler-mu hrani najstarejšo evropsko papirnato listino: to je pismo knežnje Adela de iz leta 1109. Napisano je v arabščini in grščini. * Zanimivo opazovanje ledenikov. Večja družba planinskih raziskovalcev pod vodstvom vseučiliškega profesorja dr. Klebels-berga je preteklo poletje nadalje raz-sko-vala posamezne ledenike. Ugotovila je, da so ledeniki na področju Dachsteina od leta 1940. dalje toliko nazadovali, kakor v dobi leta 1937. do 1940. V Silvretti je splošno upadanje ledenikov zelo znatno. V Oetztalskih Alpah so premerili 20 ledenikov. Tam je kakor v Stubajskih alpah, upadek še močnejši kakor je bil zadnja leta. V Ziljskih Alpah so ledeniki prav tako znatno upadli kakor v skupini Venedigar-j». Posebno zanimive so ugotovitve v skupini Velikega Kleka. Površina znanega ledenika Pastirice je upadla na treh izmerjenih prerezih za 4, 1 in 2 m. Brzina pre-miika se je zmanjšala. Območje snežniških površin se je pomaknilo više kakor prejšnja leta in se je v lanskem poletju ustalilo med 2800 in 2900 m. Razpoke so bile manj številke in tudi manj široke kakor prejšnja leta. * Mednarodno filmsko zborovanje je bilo zadnje dni v Cinecittà pri Rimu pod predsedstvom grofa Volpi di Misurata. Zastopane so bile države: Italija, Nemčija, Madžarska, Belgija, Bolgarija, češkomorav-ska, Danska, Finska, Španska, Norveška.. Nizozemska, Romunija in Slovaška. Letni obisk kinematografov v Evropi iznaša zdaj okroglo tri in pol milijarde gledalcev. V Evropi je 35.000 kinematografov. * Smrt znanega orientalista. V Berlinu je umrl v starosti 77 let bivši lektor turškega jezika na berlinski univerzi prot Viljem B o 11 a n d, eden izmed najboljših nemških poznavalcev turščine. Po rodu je bil iz Carigrada in je več let služil za tolmača in prevajalca na dvoru sultana Abdula Hamida. * Huda pomorska nesreča se je zgodila v bližini egejskega otoka Kanli. Grška motoria ladja »Enderani«, na kateri je biio 236 grških državljanov, je v silnem viharju zadela v skupino čeri blizu otoka in se razbila. Samo 26. popotnikom je uspelo, da so priplavali na kopno, usoda ostalih je neznana. * Predavanje hrvatskega književnika v Rimu. V zvezd s prvo obletnico hrvatske države je priredil na povabilo Ministrstva za Narodno Vzgojo predavanje o novi Hrvatski znani književnik dr. Antun Nizetes, tajnik hrvatskega poslaništva v Rimu. Predavanju so prisostvovali tudi oficielni predata vi tel ji, izmed zastopnikov tujih držav pa predstaviteJj japonskega poslaništva. * Stroga kazen za one, ki kopičijo živila. Posebno sodišče za obrambo države v Rimu je obsodilo skupino meščanov iz Genove, ki so kopičili živila in jih tako odtegovali normalnemu konzumu. Štirje obtoženci so bili obsojeni na dvajset let ječe, štirje pa so dobili manjše kazni. V njihovem skladišču so nedavno zaplenili 17 kvinta-lov moke, 5 kvintalov žita, 6 kvintalov ječmena, 10 kvintalov krompirja in nekaj drugih živil. _ * Omejevanje zlata. Madžarska " vlada je odredila, da se ne smejo izdelovati nobene vrste zlati predmeti, ki bi tehtali več kakor dvajset gramov. Vsa zlatnina pri zlatarjih je bila dana pod zaporo. * Pri nabiranju starega gradiva in odpadkov v Nemčiji tekmujejo posamezne šole. Li3ti pravijo, da se bo nabiranje starega gradiva in odpadkov nadaljevalo tudi v bodočnosti. Vsake tri mesece ugotovijo, katere šole so dosegle prvenstvo v četrtletju. Novo četrtletje teče od 1. aprila do konca junija. Maršal Göring je kot poverjenik za četrtletko namenil za nagrado v sedanjem četrtletju pet slik s svojim podpisom. S temi slikami bo odlikovanih pet najbolj marljivih šolarjev in šolark. * Velika sodna razprava se bo pričela 14. aprila pred sodiščem v Haagu. Nizozemski rezervni kapetan A. J. C. Blom in rezervni poročnik A. J. Kruitaov se bosta za.gov arj al a, ker sta v maju 1940 ustrelila podpolkovnika J. A. Musserta, takratnega poveljnika oddelka nizozemskih ponton-skih čet. Vdrla sta v njegovo sobo, češ da je izdajalec, ga prisilila, da je dvignil roke, in sta ga s streli tako nevarno ranila, da je še tisti dan izdihnil. Pokojnikov brat je vodja nizozemskih narodnih socialistov. K razpravi je povabljeno veliko število prič. IZ LJUBLJANE u— Naš prvi mojster na orglah, redni profesor Glasbene Akademije monsignor Stanko Premrl, bo izvajal pod okriljem Glasbene Matice v neieljo, dne 19. t. m. zvečer ob pol 7. uri v ljubljanski stolnici koncert na orglah z velikim, izredno zanimivim sporedom, ki obsega 4 dele: v prvem delu so zastopani stari italijanski skladatelji, v drugem delu pa italijanski skladatelji novejše in najnovejše dobe, tretji in četrti del sporeda pa je posvečen domačim avtorjem, ki so pisali skladbe za orgije, in sicer so v prvi skupini Gojmir Krek, Ignacij Hladnik in Stanko Premrl, v drugi skupini pa Pavel Sivic, Janko Ravnik in Matija Tome. Danes opozarjamo na ta koncert, podrobnosti slele. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. Cisti dobiček koncerta je določen za Ceciljansko društvo. u— Zahvala. Društvo za vzdrževanje otroške bolnice v Ljubljani se najlepše zahvaljuje gosp. inž. Svetku Lapajnetu za izročeni znesek 500 lir, ki ga je daroval v počastitev svojega rajnega strica gosp. inž. Josipa žužka kot podporo revnim bolnim otrokom. — Dalje se društvo zahvaljuje gosp. dr. Derču, šef-primariju otroške bolnice, ki je v počastitev svojega rajnega strica gosp. inž. Josipa žužka podaril društvu svojo dragoceno medicinsko knjižnico. u— Za mestne reveže je podarila tvrdka Avgust Agnola 1000 lir; odvetnik dr. Franc Poček, Kolodvorska ul. 6, je nakazal 100 lir iz poravnave Gregorič proti Demšar; ga, M. Tönnies, Puccinijeva ul. 3, je v po-čaščenje spomina pok. ge. Tepež podarila 100 lir; v počaščenje pok. ravnatelja Rada šturma je poslal kegljaškiklub »Tonček« 100 lir; g. Ivan Hrovatin je nakazal 100 lir v počaščenje pok. g. Mirka Pušlerja; rodbina šircelj, Bežigrad 5, je pa podarila 100 lir namesto cvetja na krsto ge. Marije Kane. Mestno poglavarstvo izreka vsem dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli! u— Na razstavi v Obersnelovi galeriji je Hinko Smrekar razstavil 15 svojih del, med njimi tri olja; Madonco, Miklavža in Martuljkovo skupino. Ostala njegova dela so: Velika, noč na deželi, Koledniki, žito in plevel, Peter Klepec, Sv. Olga, Pravljice, škratki varuhi, Spomini starega vojaka, Prešeren in čop, Iz starih dobrih časov, Ljudska pesem in Cigani gredo. Za njegova dela vlada živo zanimanje, tako da so ljubitelji mnogo umetnin že pokupili in skoraj ne bodo imeli zamudniki kaj videti. Razstava bo odprta samo do nedelje, 19. t. m. u— Zaradi živilskih nakaznic ne pozabite mestnemu preskrbovalnemu uradu naznaniti vseh sprememb naslovov, predvsem pa vse izselitve. V nobenem primeru namreč nI dovoljeno dobivati nakaznic za one, ki jih ni več v Ljubljani. u— Nesreče. Pes je ugriznil v desnico 17-letnega mesarskega vajenca Antona Po-držaja. Moral je iskati pomoči v bolnišnici. Po nerodnosti se je sunil z nožem v desno nogo 15-letni sin delavca Vladimir Sintič. Desnico si je zlomil 31-letni služitelj Ivan Klemenčič. Na kirurškem oddelku splošne bolnišnice so jim nudili zdravniško pomoč. Iz Novega mesta n— Licitacija gramoza. Javna ustna zmanjševalna dražba za dobavo gramoza za pokrajinske, subvencionirane In dovozne ceste k železniškim postajam v novomeškem, trebanjskem in žuženberškem nadzorniškem okolišu bo v dnevih 27., 28. in 29. aprila v pisarni novomeškega okrajnega cestnega odbora. Podrobni pogoji zmanjševalne dražbe so razvidni iz razglasov nabitih pri okrajnem cestnem odboru in mestni občini. n— Nesreča otroka. V Cerovcu prt Semiču se je igrala z otroki na travniku tudi 61etna hči kočarja Fišer Slavica. Pri tekanju pa je dekletce tako nesrečno padlo, da si je težko poškodovalo desno nogo ln so jo morali prepeljati v novomeško žensko boläninico. Iz Spodnje štajerske Ob obletnici nemške zasedbe na Spodnjem štajerskem so štajerski dnevniki posvetili svoje nedeljske števlike temu dogodku ter objavil vrsto člankov, slik, felj-tonističnih prispevkov in tudi pesmi. »Tagespost« posveča obletnici uvodnik ter obsežen razgovor s šefom civilne uprave, z ali samo Flinte, dočim je Büchse = KugeL büchse kroglovka ali risanica. šibrovka je tudi puška na šlbre, in kroglovka puška na kroglo, cev pa je za šibre ali zrnje (ne zrno. ker jih je več) al- pa za kroglo. »Dobletto = dvojnica.« D"hleto napravi lovec, ki pomeri na dvoje divjadi eno za drugo in oboje podere, ne da bi puško od očesa odstavil. To pa ni dvojnica, ki je ženska oblika od besede »dvojnik« in pomeni Doppelgängerin, t. j. osebo, ki je kaki o3ebi podobna, kot da bi bila njena 'slika v zrcalu. Lovsko-ribiški slovar pravi dubleti »dvojec« Prepričan sem, da se bomo lovci slej ko prej držali dublete, saj je ta oznaka mednarodna in spada med tiste besede, katerih sploh ne slovenimo, kakor nihče ne naši téhle: operacija, operirati, operater; minister socialne politike; general. divizija itd. »Chioccia = koklja; chiocciare = klok (ot)ati.« Klokotš voda, kadar pada ' v tenkem curku kak pedenj visoko v tolmun, koklja ali kočka pa kóka, pravi namreč kòk-kòk-kòk in ne klók-klók-klók. S tema dvema, s kókanjem in klokotà-njem, ne smemo zamenjati klónkanja — klónka tekočina v zaprti, ne popolnoma polni posodi; klónka človeku v želodcu, če se želodčni vratar iz katerega koli vzroka zapre. čudno, da Je mogoče tako očitne glasove zamenjavati Naj tu omenim še en živalski glas, ki ga najdem skoro izključno označenega napačno, namreč račji. Skoro dosledno berem, da »raca gaga«, kar nI res, gaga gos! 2e Vodnik poje v neki pesmi, kar navaja Pleteršnik v svojem slo- varju, da raca väka. Da je ta beseda živa, mi dokazuje neki ljubljanski lovski pisec, ki jo je rabil lani ali predlani v Lovcu. Kdor prisluhne račjim glasovom, se bo na lastna ušesa prepričal, da pravi raca najmanj tako, väk- väk_ väk, kakor ràc, ràc-räc. Väkati rabimo torej za račje glasove, racati pa za račjo hojo, Entengang, ki ga označujemo pri človeku za Watschelgang. Na koncu še par posebnosti! »Omelett = omeleta, vlivanec.c Vlivand so vsaki naši gospodinji znani Tropfnudeln, omleta pa je omleta! »Liebestrank = ljubezenski popiték.« Kaj neki je to »popitek« ? In od kod ga be-sednjakar ima? Ali naši besednjakarji res ne poznajo Župančičevega »napoj sladko-gorjupi« in ljubezenskega napoja? »Mozzare in denti = v zobe iti (mraz).« Večinoma pravijo, da »gre komu kaj n» živce«, kar je seveda gromazanski germa-nizem (es geht jemandem auf die Nerven); Beli Kranjec pravi zlasti o ljutem mrazu, da mu gre za nohte; za zobe gre komu kaj, če ga skomina; v zobe pa mraz od jedi aH pijače, če so zobje pokvarjeni. »Alzo == merek na strelnem orožju.« Kaj spet je to, merek? Muha na puški ali kobilica z zarezo? Iz vsega navedenega bi zaključil tóle-besednjake imamo za to, da se iz njih učimo ln da nam v dvomih kažejo pravo pot. ne pa za to, da nas speljejo na napačno in da nam dajejo zagonetke; ln drugo: be sednjakar, ne sestavljaj besednjakov brez strokovnjakov! Dr. Mirko Cernlč gaulel terjam dr. Ueberreitherjtoa. Nadalje objavlja celo stran slik s spodnjeétajerski-. mi motivi in še nekatere druge prispevke. Nadaljnji članek obuja spomine na lansko zasedbo. Poseben članek govori o Mariboru in njegovi dosedanji uaodL Spominja se prizorov, ko je Adolf Hitler obiskal Maribor. Poseben članek govori o Ptuju, drug članek pa o novi ureditvi in naselitvi brežiškega okraja. Vsekakor je v teh člankih marsikak zanimiv drobec, ki bo trajno prišel v zgodovino. Poroka. Nedavno sta se poročila na poročnem uradu v Brežicah inž. Alfred Büsbach, vodja voiiteljskega urada v Brežicah, in gdč. Greta Verderberjeva. Poroko je opravil občinski poverjenik poročnega urada Kinzel. Smrtna nesreča v Mariboru. Na tovornem kolodvoru v Mariboru se je primerila v soboto huda nesreča. 50 letni tesar Anton Potočnik je popravljal streho na tovornem kolodvoru. Nenadno mu je spodrsnilo, padel je v globino in obležal s prebito lobanjo. Pripeljali so ga v bolnišnico, kjer pa je čez eno uro izdihnil. Nove rajfajznovke. Doslej je bilo na Spodnjem štajerskem 75 rajfajznovk. Zadnji čas so jih v ptujskem okraju odprli še 16. štajerski listi pravijo, da bo v dogled-nem času odprtih še nekaj rajfajznovk, nakar jih bo skupno 150 v obratu. Iz mariborskega gledališča. Ta teden je naslednji spored: v nedeljo popoldne in zvečer opereta »Ljubezen v ulici škrjan-čkov«, v ponedeljek graško gostovanje z veseloigro »Zaljubljen par«, v torek »Cavalleria rusticana« in »Bajazzo«, v sredo »Ljubezen v ulici škrjančkov«, v četrtek premiera Leharjeve operete Grof Luksem-burški«, v petek graško gostovanje z »Lju-bavnim parom«, v soboto »Grof Luksera-burški«, v nedeljo popoldne »Ljubezen v ulici škrjančkov« in v nedeljo zvečer slavnostna uprizoritev Mozartove »Otmice iz Sera ja« za nemško mladino. Z Gorenjskega Iz Dravograda, ki spada z Mežiško dolino vred v koroško pokrajino, objavlja celovški dnevnik: Lani 7. aprila ob 15.30 so prispele prve nemške čete v Dravograd. Letos 7. aprila se je krajevna skupina v Dravogradu spominjala tega dne. Nastopila je fanfara, ki so ji sledili brambovci s svojo godbo. V polnem Zveznem domu je krajevni vodja Toni Dietrich otvoril svečanost. Posamezni Dravograjčani so obujali spomine. Po zaključni pesmf so brambovci opravili pohod. O nemškem poslanstva na vzhoda je v Celovcu predavala ženska voditeljica Helga Thrö iz Gdanska. Opisala je pokrajine na nemškem vzhodu. Vsi tam naseljeni Nemci se drže Hitlerjevega vzklika, da mora biti nemški vzhod močan. Iz Hrvatske Pripravna domobranska služba. Z zakonsko odredbo se je v okrilju ustaške organizacije ustanovila pripravna domobranska služba, ki ima namen, da pripravlja hrvatsko mladino za vojaško Službo in da izpopolnjuje domobrance, ki so že odslužili vojaški rok. Za domobransko službo so obvezani mladeniči od. 181 leta do nastopa aktivne vojaške službe in rezervisti redne vojske in ustaške milice do zaključenega 42. leta. Predstojniki nove zakladne bolnišnice v Zagrebu. Kakor smo že poročali, je popolnoma dograjena nova zakladna bolnišnica v Zagrebu, ki ima 1200 bolniških postelj in so gradbeni in opremni stroški znašali 150 milijonov lam. V nedeljo je bila svečana otvoritev. Imenovani so bili tudi novi predstojniki. V otroškem oddelku je predstojnik klinični asistent dr. Oskar Seidl, predstojnik dermatoloSkega oddelka je dr. Stjepan Piukovič, predstojnik rentgenskega oddelka dr. Silvije Ka-drnka, predstojnik oddelka za pljučne bolezni pa dr. Mile Budak. Oddelek za urologi j o bo vodil dr. Aleksander Blaškovič, za kirurgijo dr. Mario Duič, za ginekologijo dr. Filip Dražančič, za otolaringologi j o dr. Baldo Dukié aa ortopedi jo dr. Mladen Meštrič, oddelek za živčne bolezni pa je poverjen dr. Josipu Breitenfeldu. Odlikovani hrvatski letalci. Poveljstvo hrvatskih letalskih sil je prejelo Iz Berlina obvestilo, da je poveljnik bombarder-ske skupine major Boris Kello odlikovan z železnim križem 1. stopnje. Posmrtno je bil odlikovan major Vladimir Grah ovac, takisto z železnim križem 1. stopnje. — Nadalje Je prejelo letalsko poveljstvo z vzhodnega bojišča poročilo, da je hrvatska lovska skupina na ruski fronti sestrelila v marcu 24 sovjetskil letal. S tem Je dosegla v letošnjem letu 31 zračnih zmag. časopisi navajajo imena naslednjih letalcev: podpolkovnik Džal, nadporočnika Jer-govič ln Vučina, zastavnik Galič, štabni narednik Martinaševič, narednika Milko- ZAPISKI Evropski romani »Frankfurter Zeitung« je priobčila 10. t. m. članek s tem naslovom, v katerem se bavi z izsledkom neke ankete o najboljšem romanu. Pisec članka pravi, da je uspeh posamezne knjige odvisen od nepreračun-ljivih, dostikrat skrivnostnih sit, ki pospešujejo ali zadržujejo uspeh literarnega dela. Skoraj ni mogoče najti norme, s katero bi si lahko razložili, zakaj je neko delo danes poveličevana, jutri pozabljeno in zakaj neki roman č ita j o vso, drugega pa domala nihče. Izjema so tista dela, ki segajo preko meje svoje dežele in vplivajo tudi preko časa, v katerem so nastala. Med nje šteje pdsec Goethejev« »Wahl verwand-schaften«. Kelilesrjev »Zeleni Henrik«, Cer-vantesov »Don Qui jote«, BaJzacov »Oče Goriot«. če pa pogledamo glede tega v okvir določene dežele, se pokaže dokaj drugačna podoba. Nedavno je neka norveška založba prU redila anketo o vprašanju, katere romane uvtrščajo Norvežani med najboljše na svetu. V tej anketi je dobila največ glasov Tolstojeva »Ana Karenina«, Za n'o se vrste: Dickensov »David Copperfield«, Cer-vantesov »Don Qiriiote«, Tolstojeva »Vojna in mir«, »Les Miserables« V Hugoja, Lagerlöfove »Gösta Beding«, Sigrid Undse-torve »Kristina, Lavransova hči«. Galswor-thyjeva »Saga o Forsytih«, Dostojevskega »lUskoflnJkov«. Knuta Hamsun« »Blagoslov zemije« ln i» nekateri. — Med najbolj pri-ljubljenimi romani iščemo zaman velika dela Balzaca, Flauberta, Stendhala. prav kakor dela italijanskih in nemških romanopiscev. Sodelavec »Frankfurter Zeitung« je pod- vič in Lasta ter vodnik Pavlé. Razen teh so dobili odlikovanja še .štabna narednika Cvijanovid in Kurtanjelt, vodnik Martin Magič in razvodnlk Mijo Kralj. Straže Je treba pozdravljati. Poglavnik je podpisal odredbo o pozdravljanju vojakov na straži, ki se glasi: Vsi pripadniki oboženih sil in vsi moški državljani morajo, kadar gredo mimo vojaka, naj je domobranec, ustaški vojak ali orožnik, ki stoji na straži z orožjem, pozdraviti in sicer pripadniki oboroženih sil po predpisu, civilne osebe pa z dvigom roke. Vojak odzdravlja na ta način, da stopi »mirno«. Nove cene za meso In slanino. Mestno načelstvo v Križevcih je z dovoljenjem velikega župana določilo cene za govedino na 44 do 46 kun, teletino morajo prodajati po 36 in 38 kun, svežo svinjino po 54, slanino pa po 58 kun. Sisak dobi svoj muzej. Preteklo nedeljo je bila ustanovna skupščina društva »Muzej in knjižnica mesta Siskat. Pri tej priliki je bila odprta razstava slik v Hrvatskem društvenem domu, na kateri so razstavljena dela hrvatskih, Italijanskih, nemških in francoskih umetnikov. Na pokopališčih bodo posadili sadno drevje. Uprava muslimanskih pokopališč v Sarajevu, tako zvani »Megazistan«, je sklenila, naj se vsa pokopališča, kjer ne pokopujejo mrličev, zasade s plemenitim sadnim drevjem. V ta namen je uprava pokopališč dobila sadike iz državne drevesnice, nekaj mladih sadnih dreves pa bo nabavila z lastnimi sredstvi. Predavanje o rast Hrvatsko prosvetno ministrstvo bo od 13. do 30. t. m. priredilo v Zagrebu rasno biološki tečaj, ki na i učitelje in zdravnike äeznani z osnovnimi zakoni rasne bkvlgije. Veliko važnost pripisujejo zlasti predavanjem o dednosti, ki jih bodo imeli priznani univerzitetni profesorji- Cestna železnica je »tekla do Dubrave. Preteklo nedeljo so svečano otvoril i prvo moderno delavsko naselje v Du bravi blizu Zagreba. Streho je dobilo 84 delavskih družin. Strosci za gradnjo so znašali o'n < ; 15 milijonov kun. V nedeljo je do novega naselja v Dubravi stekla tudi cestna železnica. Brčki okraj je dobil traktor. Pred dnevi je prispel v Brčko traktor, s katerim bodo obdelali posestva veleposestnikov in zapuščeno zemljo Srbov in Židov. Hrvatski listi pripominjajo, da je število konj in goveje živine v brčkem okraju tako majhno, da je z njimi nemogoče obdelati vzo razpoložljivo zemljo. Visoka cerkvena dostojanstvenika v Križevcih. V družbi svojega tajnika ;e obiskal križevsko Škofijo apostolski legat Marcone. 2e nekaj dni biva v Križevcih bivši lvov-ski pomožni škof Ivan Bučko. Po nalogu svete storce inspicira škofijo, obenem pa je iz Rima prinesel sveto krizmo. Najvišje hrvatsko odlikovanje. Za zasluge v miru ali vojni za hrvatski narod m državo, je bil kot viden znak ustanovljen Red krone kralja Zvonimira. To je najvišje odlikovanje, ki ga v imenu hrvatske države podeljuje Poglavnik in ima prednost pred vsemi drugimi redi. Z novim redom so bili prvi odlikovani Nj. Vel Kralj m Cesar Italije, zunanji minister Galeazzo Ciano,, maršal Göring in zunanji minister von Ribbentrop. Vsi so dobili najvišjo stopnjo reda kralja Zvonimira z Danico in hrastovo vejico. Iz zgodovine osvobodilnih priprav. V hrvatskih listih čitamo. da je bik) v drugi polovici marca z ozirom na bližajoče se važne dogodke razširjeno poslovanje glavnega ustaškega stana, ki se je tedaj nahajal v neki skromni hiši v Firenci. Poglavnik je morali dan in noč potovati, da se je s predstavniki prijateljskih dežel dogovoril vse, kar je bilo potrebno v pogledu končne osvobodilne delavnosti V neposredni okolici Firenze in tudi v bližini mesta Luche so bili v taboriščih že zbrani glavni ustaški častniki, podčastniki in vojaki. I. aprila je Poglavnik brzojavno pozval vse usta še na področju Italije pod orožje. Istočasno je vzpostavil zveze z ustaški mi funkcionarji v Nemčiji in drugih evropskih deželah. Slovaški novinarji v Zagrebu. Te dni ;e prispela v Zagreb skupina slovaških novinarjev, ki bodo ostali na Hrvatskem 10 dni in obiskali razne kraje. Dr. Nikola Andrič umrl. V ponedeljek 6. aprila je v svojem stanovanju v Zagrebu umni hrvatski književnik dr. Nikola Andrič. Dosegel je starost 75 let. Nova mestna uprava v Novi Gradtški. Za župana mestne občine v Novi Gradiški je bil imenovan upokojeni učitelj Franjo Kumič. Obenem je bil imenovan tudi 12-òlanski sosvet. Smrt pod tramvajem. Preteklo sredo se je smrtno ponesrečil pod kolesi cestne železnice na Mirogojski cesti v Zagrebu dijak 6. razreda gimnazije Deziderij Marko-vič. PoStne znamke v korist »Pomoči*. Prometno ministrstvo je odobrilo izdan je do- brodelnih poštnih znamk v korist »Pomoči«. Izdane bodo znamke za 3 + 1 kuno rdečo barve, za 4+2 kuni rjave barve m za 5+5 kun modre barve. Tiskanih bo 250 000 pot po 25 kosov. Znamke bodo v prometu 3 mesece. Štednja s plinom tudi na. Hrvatskem. Uptnavni odbor zagrebške mestne plinarne je imel sejo. kjer je bilo sklenjeno, da nihče ne sme porabiti več plina, kakor ga jo Eotrošil v istem mesečnem razdobju pirete-lega leta. Kdor bo prekoračil to količino, mu bodo vzeli plm za 1 ali 3 mesece, v težjih primerih pa tudi za celo leto. Žid je ne smejo izobešati zastav. Predsedstvo vlade je o priliki proslave prve obletnice ustanovitve Nezavisne države Hrvatske objavilo, da je dovoljeno izobešati zastave samo hrvatskim državljanom katoliške, muslimanske, hrvatsko pravoslavne in protestantske vere. Prepoved izobešanja zastav za vse druge ostane v veljavi tudi za prihodnje primere. Naše gledališče DRAMA Torek, 14. aprila: ob 17.30 človek, bi je videl smrt. Red Torek. Sreda. 15. aprila: ob 17.30 Konto X. Red B. četrtek, 16. aprila: ob 17.30: Zaljubljena žena. Red četrtek Victor Eft i m in: «človek, ki je vidri smrt». Komedija v treh dejanjih. Godi se v polpretekli dobi v hiši bogatega romunskega vinskega trgovca, Aleksandra Fili-mona. Dejanje se plete okrog neznanega potepuha, ki ga je rešil Filimon pred samomorilnim skokom v vodo. Odločilni vpliv, ki ga zadobi potepuh v rodbini, povzroči razne konflikte. Igrali bodo: Filimo-na — Cesar, njegovo ženo — Gabrijelči-čeva, njegovo hčer — Simčičeva, lekarnarja Leona — VI. Skrbinšek. njegovega sina — Raztresen, potepuha — Jan. Režiser in inscenator: ing. B. Stupica. Bernauer in Oester: »Konto X«. Tride-janska veseloigra o skrivnostnem kontu X. ki ga je ustanovila nesebična ljubezen mladega advokata, da bi pomagal rodbini ljubljenega dekleta. Osrednji lik je vodja njegove pisarne, Izidor Srakoper. ki razkrije tajnost konta X in razplete dejanje. Igro je zrežiral Milan Košič. OPERA Torek, 14. aprila: ob 15.: Indija Koroman-dija. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol Sreda, 15. aprila: ob 17. Orfej in Evridika. Red Sreda, Četrtek, 16. aprila: ob 16.30: Evgenij Onje-gin. Red A Franz Le h ar: »Indija Koromandijae. Opozarjamo, da bo predstava v torek ob 15. po znižanih cenah od 15 lir navzdol. Zgodba o dveh neugnanih kljukcih. čevljarskih vajencih, ki se napotita v deželo požeruhov in lenuhov, Indijo Koromandi-jo, je enako zabavna za staro in mlado. Melodiozna glasba in ljubki baleti, dajejo delu živahnost in pestrost. Nastopili bodo: Marljivka, vila pridnosti in dela — Bar-bičeva, Lenigoj. duh lenobe — B. Sancin, Kneftrač, čevljar — Pianecki, Genovefa, njegova žena — B. Stritarjeva, Jaka in MIha, čevljarska vajenca — M. Sancin in Lipušček, Koreta, kočijaž — Simončič, Vo-dopivec, krčmar — Humar. Omet, zidar — Mencin, žicar, tat — M. Gregorin, Smrči-mir, kralj Koromandije — Rus, njegova žena Evlalija — škeletova, Pupislav in Papislav, ministra — Jelnikar in Arčon. Solo plešejo: Remškarjeva, šuštaršičeva ln Pogačar. Dirigent: R. Simoniti, režiserka: M. Slavčeva, koreograf: ing. P. Golo vin, inscenator: V. Skrušny. Veljale bodo znižane cene od 15 lir navzdol. Ch. W. Gluck: »Orfej in Evridika«. Peli bodo: Orfeja — Golobova, Evridiko — Vi-dalijeva. Am or ja — Kušejeva. Dirigent: D. Zebre, režiser: C. Debevec. zborovodja: R. Simoniti, koreograf: ing. P. Golovin, PRIJATELJ ŽIVALI Mladi Lincoln, poznejši ameriški President, je nekoč proti večeru jahal v družbi prijateljev skozi vas. Pred hišo so zagledali dve mladi lastovki, ki sta prezgodaj zapustili gnezdo in si nista mogli pomagati. Lincoln stopi s konja, rekoč: — Moram poiskati gnezdo in dati ptički nazaj. I Prijatelji so se smejali, češ da je Ia-l stovk povsod dovolj, naj jih pusti in gre rajši z njimi na večerjo, ker je že pozno. Lincoln pa se je zamudil celo uro, dokler ni našel gnezda pod strešnim žlebom, kamor je dal mali lastavkl nazaj. Ko je prišel v gostilno, je bila že trda tema. Prijatelji so se dobrohotno šalili in se mu smejali. Lincoln pa je rekel: — Ko ne bi bil ubogi materi vrnil ne-godnih ptičic, bi gotovo vso noč ne spal. INSERIRAJTE V „JUTRU" vrgel kritiki ta, zanj presenetljivi izsledek anketiranja o norveškem literarnem okusu. Seveda izključuje iz izsledka kakršno kodi politično tendenco, poudarja pa razloge, zaradi katerih je nemški roman v inozemstvu sploh premalo znan in uvaževan. Med drugim tudi zato. ker je »bolj proizvod samote kakor družabnosti, zato nima tiste iz-glajenosti, urban'čnosti teme in dejanja, ki odlikuje roman drugih narodov*. Nemški roman se zdi tujcem preveč »abstrakten«, s čimer je mišljena njegova obilnost glede misli in njegova pomanjkljivost v čustveni vsebini. J. Lovrenčič, »Tonca iz lonca« V Sle/venčevi knjižnici je izšla kot nje 12. zvezek mladinska povest znanega pesnika in pripovednika dr. Jože Lovrenči-ča »Tonca iz lonca*. Pesnik »Sholarja iz Trente*, avtor romana »Publius in Hispala« in drugih del. ki so zavzela vidno mesto v slovenski literaturi, se je v »Toncu iz lonca« poglobil v svet naivne pravljične fantazije. V začetku izrazito realistična povest dobi z obiskom skrivnostnega berača, ki je najbrž sam Zveličar. pravljični nadih, ko se bob v loncu spremeni v majčkene ofcro-čičke. Izmed njih ostane presenečeni dvojici, zaman hrepeneči po otroku, samo eden, na.'bietrejä in najspoaobnai» prltMkavček — Tonca. Ta homunculus, ki pa ne nastane v čarobni kuhinji alkimije ah v retorti kakšnega Faveta, marveč v loncu ravnega bajtarja nekje v naših hribih, te polasti pri čarovnici, ki ga nekega dne ugrabi, čarobnih kapljic. Z njimi postaja neviden ter vzroča vrsto zapleti ja j ev in mladinsko tazijo mikajoč ih. prigod. Seveda se vse pov fan to dogaja v starih časih, ko so naši ljudje tlačanili in ko so slovenske knaje napadali krvoločni Turki. Skozi ogrodje pravljične snovi prikazuje avtor tudi kos nekdanjega življenja na kmetih, v gradovih m v latinskih šolah. Tudi s Tonco iz lonca se naposled zgodi čudež in postane velik tn normalen in vsa zgodba ima kajpak srečen, vzpodbuden konec. Spisana je z iznajdljivo fantazijo in v lepem jeziku. Ilustrira! jo je V. Kremžar. Razstava sodobne umetnosti v Rimu. V Galleria di Roma so razstavljene slike modernih umetnikov iz znamenite zbirke Gina Va Ida meri ja v Milanu. Temu zbiratelju, je uspelo pridobiti za svojo zbirko nekatera najznačilnejša dela sodobne italijanske umetnosti, zlasti še zgodnje slike De Chiri-ca, Cairraja, Mcrandija ter značilna dela De Pisisa. Martmija, Marinija, Manzuja in drugih za sodobno italijansko slikarstvo posebno pomembnih umetnikov. Italija in Hrvatska. Na podnet Italijanske akademije je izšel za prvo obletnico hrvatske države zbornik »Italia e Croazia«. Med članki v tem zborniku razpravlja Ri-bezza Francesco o pred romanski Italiji in Iliriji, Roberto Paribeni o romanskem značaju panonske Hrvatske, Matteo Bartoli o zvezi med dalmatikom in albansko-roman-•ktm jezikom, Sergio Batrini in Giuseppe Flocco obravnavata medsebojne vezi italijanske in hrvatske umetnosti. Roberto Cessi razglablja veci med Hrvati in Benetkami, Giovanni Maver pa p»e o odnosu hrvatskega «lovstva do italijanskega; literarno-zgo-dovinske odnosno bibliografske prispevke sta objavila tudi Arturo Cronia in Enrico Damiani t v VISITATE DALE' U AL 27 APRILE LA FIERA DI MILANS? LL PIÜ GRANDE MERCATO DTTALIA 5500 ESPOSITORI 15 NAZIONI PARTECIPANTI INFORMAZIONI: DIREZIONE FIERA DI MELANO — ENTE PROVINCIALE PER OiUACITE OD 11. DO 27. APRILA MILANSKI SEJEM NAJVEČJI TRG ITALIJE 5500 RAZSTAVLJALCEV 15 SODELUJOČIH NARODOV INFORMACIJE: MILANO — VIA DOMODOSSOLA IL TURISMO — MILANO Mali oglas Službo dobi Beseda 1 —.60, taks» —-fcC za datarne naslova tli za äifro L 3.—._ I : Gospodinjsko pomočnico k mali boljši družini iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zna kuhati«. 4556-1 Kroj. pomočnika xa veliko delo, sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4775-1 Mlajšo postrežnico aia nekaj ur na dan, išče manjša družina. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4776-1 Tapetniškega pomočnika samo dobro moč, in vajenca, sprejmem takoj. Za-krajšek, Miklošičeva 34. 4754-1 Berite oglase JUTRA in poslužujte se jih! CDSOBCJBCDOc Vajenci (-ke) beseda L —.60, taks* —.60. t* daiantt naslova tU za šifro L i.—. Frizersko vajenko sprejmem. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 4757-44 Beseda L —.60. taksa —.60. dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Ročni voziček (dira), skoraj nor, pripraven za dovažanje blaga ali trgovca, ugodno prodam. Predjamska ul. 9, Rožna dolina. -6 Otroško stajico novo, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Juti*. 4748-6 Razprodajamo dalije najlepših vrst, bego-nije, gladiole in druge cvetne gomolje. Zahtevajte cenik Sever & Komp., L'ub-ljsna. 4758-6 Umrla nam je po težki bolezni ljubljena sestra, teta, svakinja, gospa Marija Kopitar roj. Cesar vdova žel. uradnika Pogreb ljubljene sestre bo v torek, dne 14. t. m., ob pol 3. uri popoldne z žal, kapelice sv. Jakoba, na pokopališče k Sv. Križu Maša zadušnica se bo brala v torek, dne 21. aprila v cerkvi sv. Družine, Ljubljana-Moste, ob 7. uri zjutraj. Ljubljana, 13. aprila 1942. žalujoče sestre : MALCI CESAR, PAVLA EREGAR in brat JANKO CESAR ter ostalo sorodstvo. Čebele v kranjičih I proda Medama, Ljubljana, Židovska ul. 6. 4753-6 Damsko Omega-uro poceni prodam. Naslov vseh poslovalnicah Jutra. 4666-6 Kupim Beseda L —.60, taksa —.60 za datante naslov« «U za šifro L }.—. Bencin- ali Dieselmotor, 8 do 10 KS, kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »8 KS«. 4750-7 Kupim kotel all reservoar % do 1 m3, kondenzator za lokomobilo 20 KS injektov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kotel y4«. 4751-7 Otroški voziček lep, kupim. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod Športni«. 4762-7 Otroški voziček kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Globok voziček«. 4761-7 Avto, moto Kupim tovorni avtomobil 3—Jton-ski. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Les«. 4645-10 Kolesa Beseda L l.—. taksa —.60. za datante naslova tli za šifro 1 3.—. Triciklje različne velikosti, s prima balon-gumo, dobavlja še po stari ceni : Generator de-larvnic«, Tyrševa 13 (Figo-vec, levo dvorišče), telefon 29-27. 4774-11 Oblačila »Bizan« krzneno ■opo prodam za Lir 1500.—. Ogled popoldne : Bačak, ' Ilirska 14. 4768-13 Pohištvo tteseda l --60. taks« —.60, ' -ante naslova tU ta šifro L 3«—. Novo: kauč, pisalno mizo in samsko sobo, prvovrstno, elegantno izdelano, za zelo nizko ceno naprodaj. — Generator delavnica, Tyrlera 13 (Fi-govec, levo dvorišče), telefon 29-27. 4773-12 ^MfMÌMfM Reseda I -.60. taksa —.60. w datarne naslov« tli ta lifro L 3.—. Stanovanje (2 sobi, kabinet, kopalnico in kuhinjo) oddam, kdor mi posodi gotovino za izgraditev ie v surovem stanju postavljene zgradbe. — Ponudbe nt ogl. odd. Jn-tra pod »Beiigrad-junii«. 4752-21 deteda L —.60, takta —.60. datante naslova tU za šifro I 3.—. Dvosob. stanovanje kuhinjo, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center 13«. 4756-21a Enosob. stanovanje ali dvosobno, išče mlada :ospa brez otrok. Ponud-->e oa ogl. odd. Jutra pod »Stanovanje 1«. 4749-21a Sobo odda Beseda l -.60. taksa -.66. «a datante naslov« tU za lifro t 3.—. Prazno sobo solnčno, s souporabo kopalnice. oddam s 15. apri-om. Parmova ul. 9, A. Pajk. 4755-23 Opremljeno sobo lepo, s souporabo kopalnice, oddam takoj. Lapajne, Tržaška cesta 10. 4765-23 . Zapustil me je moj ljubljeni soprog, predobri onkee, gospod GERLICA IVAN višji policijski stražnik v pokoju 12. t. m., po težki bolezni, previden s tolažili svete vere. Na zadnji poti ga bomo spremili v sredo, dne 15. aprila 1942 ob 3. uri popoldne z žal, kapele sv. Marije, k Sv. Križu. Ljubljana, Mirna peč, Polzela, Zagreb, dne 13. aprila 1942. ŽALUJOČA SOPROGA ROZALHA Z NEČAKINJO GRETI, NEČAKOM IVANCKOM IN OSTALIM SORODSTVOM Dotrpela je ln nas zapustila za vedno naša dobra mama, stara mama, teta, tašča, svakinja, gospa MARIJA BAZELJ posestni ca Pogreb nepozabne pokojnice se je vrSil dne 7. aprila 1942 na pokopališču v Zagorju ob Savi. Zagorje, Ljubljana, Dupeljne Sv. Križ, 14. aprila 1942. MEVKA poroč. ZALAZNIK, hči, LOJZE, FRANCI, IVAN, MILAN, JAKOB, sinovi in ostalo sorodstvo. Prodam kavni električen (velik, zelo močan). — Naslov v oglasnem oddelku Jutra. Glasbila Beseda l -.60. taksa -.60 za dajanje naslova «ti zi šifro L 3.—. Obrt Prodam malo rabljeno klavinko harmoniko, 80 basov, 2 registra, »Hohner«. Kolodvorska 34-11., levo. 4759-26 Besedi L -.60. takta —.60 za datante naslova «U n lifro L 3.—. Bencin- ali Dieselmotor, 8 do 10 KS, kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »8 KS«. 4750-29 Kupim kotel ali reservoar % do 1 m3, kondenzator za lokomobilo 20 KS injektov. Ponudbe oa ogl. odd. Jutra pod »Kotel %«. 4751-29 Dražbe Beseda t —.60. taki« —j6C za datante naslova tli t » šifro l 3.—■ Javna dražba. V nedeljo 19. aprila 1942 ob 14. uri bo prodal ku-rator ležeče zpauščine po pok. Francetu švajger iz Črnomlja 185, njivo, ki meri 3634 m2. Njiva leži na periferiji mesta. Dražbe-ni pogoji in izklicna cena bodo objavljeni tik pred pričetkom dražbe. Kupci rabljeni. 4769-32 INSERIRAJ V „JUTRU"! r»ejcU« 1 --60. UUa - M-ti iaiantc naslov« tU šifro l 3.—. Krznarstvo Eltgii Eber. Ltubltana. Kon grešni trg 7 — prevzema v popravilo in shrambo vso kožuh ovino čez polette. 4357-31 ZAHVALA Vsem, ki ste našega predragega očeta LOVRO SEBENK-a spremili na njegovi zadnji poti in za vse izreke soéustvovanja — najprisrč-nejša zahvala Sv. maša zadušnica bo v petek 17. aprila t. 1. ob 7. uri v cerkvi sv. Petra, Izgubljeno Beseda l -.60. uku -.60 u datante naslov« «U štfro l 3.—. Izgubljena je bila v petek popoldne med 3 in 4. uro od pošte do Gradišča dvoma ozka rajava boa kot »Nera«. Pošten natditelj se naproša, da jo odda proti nagradi v trgovini Sedej-Strnad, Prešernova 3. 4764-28 Pridelki Beseda l —.60. taksa —.60 '» datante naslova ali t» lifro L 3.—. Prašičjo krmo kupim (peso, repo, korenje). Pismene ponudbe z ntvedbo in količino nt ogl odd. Jutra pod »Krma«. 4763-33 Razno Beseda 1 -.60. caku -.60 >» datante naslova tU « lifro ( 3.— Konjski gnoj prodam. Krakovski nasip 24. Ljubljana. 4767-37 ^S^š^v^ffš' i*- 'j Umrl je naš ljubljeni tatek, dedek, stric, svak ln tast, gospod Šustersfč blagajnik Mestne hranilnice ljubljanske v pokoju in lastnik tvrdke M. Tičar Truplo dragega pokojnika leži na njegovem domu v Igriški uL 6 do dneva » pogreba dopoldne. Pogreb bo v torek, dne 14. L m., ob S. uri popoldne z Žal. kapelice sv. Nikolaja, k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo darovala v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja dne 16. t. m. ob 7. uri. LJUBLJANA, VRHNIKA, dne 18. aprila 1942. MAJDA por. PREMEOV, TONE, PETER, JERNEJ, otroci; DR. BORIS PREMROV, zet; BREDA in TOMA2EK, vnuka; DR. JOSIP TIČAR, svak; FRANICA TIČAR, svakinja — in ostalo sorodstvo. «a . ;> y^-W^-V^-v.»" i*''». ' v~ <• / ••• ; i*:'j ■ «--V. j., K-f- E. Salgari: 30 Crai Roman Topovska krogla ji je bila prebila krmilo. Jambor, ki ga je bila prav ob znožju zadela bomba, se je utegnil podreti že ob najmanjšem naporu. Zadnje jadro je bilo izgubilo vse konopce. Tudi ograje so bile hudo poškodovane. Drugače pa je bila to velika, lepa ladja, ki bi šla na Tortugi z dobičkom v denar, če bi io popravili. Posebno dragoceni so bili njeni tooovi in zaloga streliva, ki ga je flibustirjem zmerom primanjkovalo. Črni gusar je takoj odredil najnujnejša popravila, ker je hotel kakor hitro mogoče izginiti iz teh vodà. Bila je nevarnost, da ga izsledi in napade brodovje admirala Toleda. Trupla so na nogah obtežili s topovsko kroglo, jih zavili po dve in dve v rogoznice in iih potopili v morske globine. Prej so iim pobrali vrednostne stvari, ki iih ribe ne potrebujejo, kakor ie Car-maux v šali rekel svojemu prijatelju Stillerfu. Oba sta bila ostala v boju živa in nepoškodovana. Ko ie bil ta posel opravljen. 1e moštvo oSistilo gornjo psrlubo razbitin in krvavih lui ter se lotilo izmenjavanja jader tn konopcev ld so tih bile poškodovale topovske krogle Jambor na linijski ladji je bilo treba oosekati In matno o*e«!ti adirti jambor. Namesto krmila so vzeli velikansko veslo, ker v tesarnici niso našli nadomestila. Vkljub vsemu pa ladja še vedno ni bila rabna za plovbo. »Folgore« jo je morala privezati na kono-pec in vleči za seboj. Gusar tudi ni hotel preveč razdeliti svojega moštva, ki ie bilo zdaj občutno skrčeno. Zato so vrgli na flibustirsko ladio debelo sidrno vrv in io pričvrstili h kljunu. Solnce je zahajalo, ko so gusarji znova razpeli jadra ter cdpluli na sever, proti svoiemu otoku Poveljnik ie dal čez noč podvojiti straže, ker se po dopoldanskem streljanju s tooovi so^ičo majhne oddaljenosti od venezuelske obale ni čutil povsem varnega. . . Carmaux in črnec sta dobila ukaz. da spravita flamsko vojvodinio na gusarsko ladio Kapitan je ta čas z nemirom, ki ga pri njem navadno ni bilo opaziti, hodil po palubi svoie lad-ie sem ter tia. Pogosto ie obstal, kakor da ga muči neka misel. Obraz mu ie bil mračen kakor zmerom. Ko ie šalupa zamolklo trčila ob ladio. ie naglo zapustil gradič in se postavil ob stopnice na levi strani. Honorata se ie lahkih nog vzpela po niih. ne da bi se opirala. Oblečena ie bila kakor davi. le glavo si ie bila ogrnila s pisano svileno ruto. Gusar, ki io je pozdravil z odkrito glavo, se ii ie zahvalil, da ie Drišla. »Jaa se vam moram zahvaliti, caballero da me tu sprejemat«! SK1 sam vaia uletnica Ali bi dovolili. da ostane ena molih nlufabnic pri meni?« Kapitan ta pritrdil ti nato udv^rltlvo podal roko in 1o odvede! ood gradtč v svo* *t*novan1sk1 pro- stor, ki i e bil razkošno urejen. Stene njegove kabine so bile opete z modro, z zlatom izvezeno svilo in opremliene z beneškimi zrcali. Tla so izginjala pod mehko iutrovsko preprogo. široka okna z razgledom na morje, ki so iih prekinjali lični žlebčasti stebrički, so bila za-vešena z lahkimi mušljinastimi zastori V kotih so stale štiri police, obstavljene s srebrnimi predmeti, sredi kajute bogato okrašena, s finim flandrskim platnom pTeerniena miza. okrog in okrog pa udobni naslanjači iz modrega žameta z debelimi kovi-nastimi okovi. Dva visoka, srebrna rogovilasta svečnika sta daiala prostoru luč ter osvetljevala zrcala in okrasno zbirko pušk. ki ie visela nad vrati. Gusar ie povabil mlado Flamko in nieno mulat-sko družabnico. nai sedeta, in sedel sam niima nasproti Črnec Moko ie podaial iedila na srebrnih pladnjih. ki so bili okrašeni z grbom. Ta grb ie predstavljal skalo, na kateri so sedeli štirie orli. in ie imel spodai nečitljiv napis. Večerjo, sestoiečo iz odlično pripravljenih rib, nasolienega mesa. slaščic in tropskega sadja, so použili skorai molče. Ker gostiteli ni izpregovoril. se ga mlada Flamka ni upala motiti v njegovem premišljevanju. Ko so do iedi podali čokolado v maicenih porcelanastih skodelicah, ie poveljnik vendar že sklenil »rekiniti molk »Odpustite madame.« ie rekel »da sem vam bil tako slab družabnik- toda kadar se dela noč me Dososto obide čudna otožnost ki se ti ne morem upirati Tako le tud' nocoi Mrsčn' roomtni me muWio in orfflskaio k tlom'« »Žalostni ste? Vi, najdrznejši vseh gusarjev?« je začudeno vzkliknila Honorata. »Ladjo imate, ki premaguje največie brodove. in hrabre ljudi, ki se na vaš ukaz slepo žagani a jo v smrt; med gusar-skimi glavarji ste eden najmogočnejših in naibo-gatejših. Saj ni možno!« »Poglejte obleko, ki jo nosim, in pomislite na ime, ki so mi ga vzdelil Ali se vam ne zdi. da to nekai pomeni?« »Da, žalno obleko nosite, in vaše ime ie takšno, da zbuja strah!« ie osuplo odgovorila mlada voj-vodinja. »V Veracruzu, kjer sem se pomudila nekaj časa. so mi pravili o vas čudne zgodbe!« »Povejte mi kaj o njih!« ie gusar zaprosil Okrog ust mu ie igral porogljiv nasmeh, toda niegove oči so se dobrohotno upirale v mlado Flamko. »Slišala sem. da ste prepluli Atlantsko morie z dvema bratoma, eden ie nosil zeleno, drugi rdečo obleko. Opisovali so mi vas takšnega kakršni ste. kot mrkega, molčečnega moža Pripovedovali so. da takrat, kadar divja nad Antili vihar, valovom in vetrovom na kljub odplovete na morje ter izzivalno kljubujete srdu naravnih moči. ker vas varujejo peklenski duhovi!« »In kaj še...?« Vojvodinja ie skoraj vznemirjeno pogledala fli-bustiria. »Zakai ne nadaljujete?€ te vprašal ta z nasmeškom »Ne upam se...« »Pa ne da bi se me bali?€ »Ne. aH .« Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja sa konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja: Fran Jeran. — Za inaeratni del ja odgovoren Ljubomir Volčič. — Vsi t Ljubljani.