(99c
Trmt* v nedeljo 20. julija S9I3.
Tečaj XXXVIII
IZHAJA VSAK DAN
ca »SiJeUtth !a senikih s a o., si- pcnettaljkih ci 8. 2 j utr k). i'fittuJi'i«! S;tT. se prodajajo po 3 nvd. (6 stot.) v mnogih .abakirEtih v Trsta in ckolici, Gorici, Kracjr, Št. Petru, ''c.-rtejni, Se-lj.ni, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-„-iiid, Dorr.berga itd. Zastarele Ster. po 5 nvi. (10 itot.)
: RAČUNAJO NA MILIMETRE v široko3ti 1 TVišsne. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 ©t. mm. iSš&ržnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po "N? st mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-•■fe&sj pa -iO stot. Oglase sprejema Inssratni oddelek uprav« jjiriiiiosti". — Plačuje se izkliučno le upravi „Edinosti".
Plačljivo In iožljivo v Trstu.
Glasilo politišn«5Qc» društva „Edinost" za Primorsko.
, V tdm»0bi je lm
NAROČNINA ZNAŠA
u celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K ; na na
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne oziTS, Var**miaa. m nađaljak« letanj* ..EDINOSTI' itu* : *£'\
••1« lat« Kron 5 30, u p«l i«.* Kron 3 «0. V»i dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefra*i">-
▼ana pisma s« n« »prejemajo In rokopisi se vrafiajo. Naročnino, oglase in reklamacije j« pošiljati na upravo liflfca-
UREDNIŠTVO : ulloa Glorglo Galattl 20 (Narodni d««). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Laetoik konzorcij lista .Edinost", - Natisnila Tiskarna .Edinoat", vpisana zadruga z omejenim porofttvom v Trstu, ulica
Giorgio Galatti štev. JO. Feftao-hranllnllnl ratun Itev, «41-652. TELEFON It. !l-5T.
BBMmaaaaB iifrfiritrTiiirjiiii
Na druga pola!
Temelj vsake države, ki |e| |e le ko-<ičksj na tem, da dvigne blagostanje svojih državljanov, mora biti pametna notranja in odgovarjajoča |ej vnanja gospodarska politika. V blagostanju svojih dEŽavljanov imajo države najboljšo oporo In zaslombo In nI se tim treba 'bati katastrof?. Gospodarsko procvitafoče države igrajo tudi vedno jako važno ulogo pri urejevanju internacionalne politike. Gor;e državi, ki je enkrat začela zanemarjati svojo gospodarsko politiko In Ki smatra za svcjo nalogo le oviranje in zadrževanje razvoja drugih držav, stremečih po neodvisnoti. To so najzanesljivejl znaki, da [e doma bolezen mesto zdravja.
Na to nesrečno pot je zašla zadnja leta naša monarhija in vse kaže, da ne more, oziroma da sploh noče več s te poti, ne oziraje se na že nastopivŠe pegubonosne posledice te politike, ki prinaša samo drugim dobiček. Srbije ne smemo pustiti živeti ! To Je do danes geslo politike naših merodajnifi krogov. Dandanes naši državniki menda sploh cimajo več druge skrbi pred očmi, nego samo to, kako bi odvrnili, oziroma uničili „velijo srbsko nevarnost", Jf-i baje grozi monarhiji. A za enkrat ta nesrečna srhtfobska politika nima pokazati Še niti najmanjših političnih, kaj šele gospodarskih uspehov. Kaki so uspehi, nam kažejo že večletne pasivne bilance in tudi za bodoče se ne kaže ugodna perspektiva.
Nasprotniki In tudi „najzvestejši" zaveznici monarhije so t?koj spoznali velike napake in posledice politike nsših državnikov. Šli so torej svoja pota, so si za našim hrbtom dobro ug-sd!!i pota In si na naš račun poiskal! novih vi'ov za svojo gospodarsko ekipanzivno&t. Naši dotdevni prijatelji so takoj uvideli, da Je Srbija prava zakladnica za njih eksport. Zveza z monarhijo prav čisto nič ne ovira Nemčije, da nam ne bi, kjer le megeče, odjedala kruh irpred ust. Monarhija le še podpira s ^ojo politiko gospodarske težnje Nemčije. Čemu naj bi torej poslednja ne izrabila ugodne prilike! Ntmčija si je tega dobro v svesti in skuša zato živeti s Srbiio v kolikor mogoče dobrih cdnoša;ih. Uspehi so naravnost tako sijajni, da se nam lahko iz srca smejejo v obraz.
Nezaupljivost, ki se Je zlasti v zadnjem času pojavila v Rajhu p<oti nam, je popolnoma umljiva. Nekaka javca tajnost je danes, da se gospodje v Rajhu boje kake skupne akdje z nami. Vse, pa prav vse, cesar so se lotili naši državniki na Baikanu, se Je končalo z veliko blamažo in žaro Je čisto razumljivo, da si naša velika sosedi-nja noče omazati pri tem svojih rok in i«akopati tudi sebi sovražnike Avstrije. V Bero lin u so spoznali, da Je avstrijska gonfa proti Srbiji brezplodna In da jih zna doleteti ista usoda v Srbiji, kakor nlfh zaveznico. Ni čuda tore), če poudarjajo danes rajhovski iisti, da se morajo nemški cficf-»3lnl krogi na Balkanu naravnost izogibati stikov z avstrijskimi (Glej včerajšnji cltai iz „Magdeburger Zeltung"), če hočejo, da tudi oni ne izgube kredita. Naši državniki menda še niso dovolj prepričani, da je razpolože-
PODLISTEK.
nje proti monarhiji pri b&Ikanskih Slovanih skrajno sovražno in da monarhija od tega nikakor ne more imeti dob'čka, ampak le gladi pot drugim, ca svojo štsodo.
V berolinskem listu „Die Woche" opisuje neki rajhovec svoje študije o gospodarskih razmerah v Srbii, o srbski duši in javnem mnenju v Srbiji in pri tem indirektno svari Nemčijo, na] nikar ne zaide na ista pota, kakor Avstrija, če si hoče ohraniti simpatije srbskega naroda, ki Jih užtva dosedaj še v poiriem obsegu. Pisec konstatlr?, da je Srbija zadnja leta kolosalno napredovala. Gospodarske kaiamitete koncem minolega stoletja Je hitro prebolela in se Je opomogla z občudovanja vredno hitrostjo. Avstrljsko-srbska carinska vojna je pokazala Srbiji pctnaAdrijo In danes Je že sleherni srbski kraj t prepričan o velikem pomenu Adrije za Srbjo. Avstrijski odpor Je vzbudil ie ševečje sovraštvov srbskem narodu proti monarhiji. Treba je imeti vedno pred očmi, dale Slovan z vsemi prednostmi tega plemena: nadarie*», plemenit, razumljiv in se kmalu pritegodja razmeram, česar pri Bolg^ih ni opažati in tudi niso gospodarsko tako izobraženi. Srb si Je v svesti svoje bodočnosii ia zato strupeno sovraži vsakogar, ki ga hoče ovirati na dosezaafu njegovih ciljev.
Ia zaključek?! Ž vsemi temš okolnostmi heba računati! Nemški eksport v S. bi jo zamore v sedanjih okolščlnah le še narasti. Trgovsko poročilo nemškega konzulata v BHgradu za 1. 1911/12 označuje srbsko dtžavo z3 najboljšo odjema'ko „Prirsaaundfc*, in takega poročila nemški konzulat v S fiji ne more izdati, pravi pisec.
Če že imajo naši državniki gluha ušesa za glasove zastopnikov avstrijskih naredov, naj poslušajo saj tujce! Si šnli bodo lato pesem. Ravno najnovejši dogodki na Balkanu, ki so napravlii velik križ čez vse avstrijske račune, naj bodo nekak mejnik dosedanje avsMJske politike in pričetek nove pametnejše politike! "Še {e čas, da krenemo na druga pota. Čim večja Srbija, tem več dobička imamo lahko od nje, če bomo — pametni 1	_
Naša socijalna demokracija in vojna na Balkanu. t
Znano Je, kako so sediii naši socijalni j demokratke o vojtii ca Bslcanu, ali bolje j rečeno: o nje vzrokih. Obsojali so Jo, za- j vzsmši stališče, ca Je to ie kabinetna vojna, ki so Jo Izzvale požrešne dinastije, ki gonijo narede v krvavo kisaje v ta namen, da bi z razširjenjem teritorija svojih držav zadostili svoji požrešnosti. Tor« j pravi zločin
v vse
dogodkih vidi logične potrebe, ki jih kratkomalo ne more preprečiti nobena sila neba in zemlje? Komu ne pada v oči dogodkov na Balkanu iz Italije, ki so pred ustvarili ujedi-in so povzročili,
sličnost z onim) polstoletjem njeno državo,
avtoriteti v Interpretiranju scc'alno-demo-1 preči prelivanje krvi, združljivo s tistim kratskih načel, ciljev in nazfrarj pač kosati j višjim historičnim umevanjem, ki v vre h tudi z dr. Tumo — v dokaz, da ne sodi V3a mednarodna socijalna demokracija tako kakor naši sodrugi. Ta neoporečna avtoriteta sodi o balkanski vojni in nje vzrokih povsem drugače, nego sodita dr. Tuma in „Jugoslovanska.*
eSoz'a!istische Monatshtfte* so med nafodi čnejirsi revijami socijalno demokratične tendence. Razpravljajo na odličen način o v ^n- d.gi dkih in pojavih na poljih politike, socijalogije in narodnega gospodarstva. Ta revija, v k' ter! mora vsakdo — pa naj (e že istomišljenik ali ne — ceniti veliko avtoriteto, je prinesla v svojem 11. zvezku članek, v katerem priznava, da | e bila vojna ca Balkanu neizogibna zgodovinska potreba: pravi boj zasvobodo in za civilizacijo!
Ta velelnteresantni članek prinašamo v celoti — v prvo, ker vemo, da bo predmet zanimal čitatelje, a v drug^, da bo razvidno, kako našim sodrugom oedostaja vsake objektivnosti in stvarnosti v presojanju stvari.
Članek v „S^zlaiist-sche Monatshtfte" se glasi:
Vojna na Balkanskem poluotoku je bila s predhodnem skleepom miru v Londonu dne 31. maja zaključena. S tem Je osmanska država nehala cbstajsti kakor evropska vlast. Mala krpa okolo Carigrada in thtfh par otokov, ki ostantjo držav?, ne Štejejo. Vaz no it ima sedaj le vprašanje, bcdo-li ca trošVe Turčije povtčane balkanske države iihaiale medsebojno, In bo H med evropskimi velevlastmi možen trajen sporazum glede nj hc>7ih Interesov, toliko v nekdal evropski, kolikor v azljatski Turčiji? S kra»ka : do vedejo li prevrati, ki so se izvršili v zadnjih dveh letih, do svetovne vejne, ki se Je bojimo?
Intersacljonalna socijalna demokracija računa s to nevarnostjo in Je vsled tega smitrala za svojo dolžnost, da je ob vsaki oriliki zastavljala svojo besedo za mir. Siedi oktobra mLolega leta, na predvečer balkanske vojne, je priobčil internacijonalij uiad v Brutliu po scctjalistih Turčije in balkanskih d žav sestavljeni manifest, v katerem so povzdigali svojo besedo preti vojni in so ebrazkžW, da le radikalna reforma v notranjem more v turški državi prine3ii zopet normalno življenje, odstraniti vmešavanja od zunaj In omogočiti končno demokratično federacijo Balkana. I-ternaciJonalai urad sam je pospremil te Izjave s pripombo, da je svojedobno, povodom demonstracije proti tripolitanski vojni; opozarjal na možno razširjenje po-žarja, da Je pokazal na logično konsekvenco italijanskega postopanja, izzvanega po iz-osvojitve Maroka,
gledu osvojitve Maroka, katero Je zopet na interesih balkanskih carodov in na veliki i bilo pi-ati na račun tihega privoljenja ve!e-Idejl karaeriiete. To stališče socijalne de- vlast*. Dolga, ali logična veriga I
mokrscije je še posebno gostobesedno po-jdšnjeval In utemeljeval v »Naših zapiskih" naš goriški salonski socijalni demokrat, g.
Nastaja vprašanje, kako morejo ta svarila obstajati v kn;igi zgodovine? Da izhajajo Iz plemenitih nagibov,
dr. Henrik Tuma. (Saj menda nismo hudo j Je samo ob sebi umevno. Tudi potem, ako grešni, ako smo ga označili za — gospoda I) j upoštevamo, da soc?Ja!na demokracija vseh Ne nismo prav rekli: stil 5Če socijalne dežel ravna iz egoizma, v kolikor vidi v demokracije! Danes se moremo sklicevati vojni zaoreko svojemu razšlrjevarju. Ali pa na klasično pričo — ki se more po svoji je prizadevanje, da se za vse slučaje p:e-
Izobčenka.
Kriminalni roman. iz angleščine prevel Ivan Dolenec.
Imela je pihalko v rokah in se Je — Seveda 1 Zakaj naj bi ga bil umoril malomarno igrala ž njo, ob nogah pa jej j kdo? — Je odgovorila s čudno rezko zve-i je ležala knjiga, kakor bi jej bila med nje- j nečim glasom. — Toda, kako pa Je umrl ? j cim sanjarjenjem zdrknila iz rok.	j — Potegnili so ga iz vode, gospa
— Zdi se mi, da sem danes za vse i Challisova. Meni se zd?, da se |e naveličal ; prelena — Je rekla, ko jej Je Cataret po- j brezusotšnega iskanja svoje mele Fry. Kar ; bral knjigo in Jej {o podal. — Niti čitati i Je vtd so delovalo v njegovih zmešanih ; nisem mogla. Mislim, da vas nisem popol- \ možganih, je doseglo svoj vrhunec v zad-
—	Mr. Cataret Je odšel domov in ie noma razumela, kaj ste rekel.	injem zločinu našega pozemskega bitja — v tekoj pisal duhovniku, čigar naslov so našli i — sem samo, da je mali snočnjl: saraoumoru !
v Johnnyjevem kovčegu in ki jp bil na ču- romaa končan.	i Go?pa Challisova Je omahnila v nasla-
den način ravno nlegov nekdanji vzgo;eva-' ~~ Snočnji? Ah, gotovo mislite ccegajcjaču. Lica so jej ob'edela in roke so se jej tvlj; In ko Je napisal pisno, '|e od^el k i ubogega, blazulka.	i kakor omitvele. Onesvestila se Je in mr.
Pavlu ChalHsu	"i — Njegove fantazije so se danes zju- . Cataret je prestrašen skočil pokoncu.
Našel Je Doro samo; pozdravila ga le! traI konCaIe	i Kozarec mrzle vode Je stal na miz« in
prav veselo.	? — Kako to?	jmr. Cataret je} Je z njo poškropil lice. Za-
—	Pavel ie šel z doma — le rekla — ^ — Mrtev le-	!CeIa se takol zo?et S,bati 11 le	otl In zdi se mi, da sem postala nekoliko me-' ~ Mrtevl Kako veste to? SaI cl bi,'Z2 treniltek, al P?av v,ede,a' .k£< se dcS5la lanholična. Veseli me, da vas vidim' bo,aa 8nočl- okiog rJe> ln pustila nekaj zmed-rih be-
—	Zelo ljubezniva ste Prilei bi bi! — Vera	sem ^ m*m0 DC";se" brez zveze, ki so ga navdale s straho.n prej, pa sem imel veliko opravkov 'jtredamske cerkve in srečal izpreved, v ka-jin začudenjem.
—	Pa vendar ne neprijetnih " N^k^ko!terem 80 nes,i njegovo mrtvo truplo v Dara se Je nato kmalu zavedla popol-bled ste, mr. Cataret.	' * ' ; mrtvašnico. Izpozn&l sem ga tako), poklical noma ia ga je pogledala z lasnimi cčui
—	Imel'sem zelo mučne in tudi zelo P3 sem tudJ druSe' da ki Sa IdenUfidrali. neprijetne opravke, gospa Challisova — le Ne bo cadle^oval ne vas niti koga drugega
' nnX »nuno I hollltnoa
da je iz raztrgane Nemčije vzrastla zvezna država, ki sili k respektu ?
Tudi seda| so se demokratični socijalisti bavili z narodnostnim vprašanjem, ali element pomlrjevanja niso bili. Odtrganfe Sch!elsw'g Holstelna od Danske se |e videlo tudi Lassaile-u potrebno, in tudi če se je obžalovala bratska vojna Ur je bilo tehko prorokovati, da nemško - francoska vejna ojsči monarhijo in konservativne vlasti in da izzove trajno napetost med Francijo In Nemčijo : s o v e n d a r o d I i č n i socijalisti v vsem, kar se je zgodilo v letu 1870 videli pred vsem železno vladan|e zgodovine.
Kar se tiče Turčije, so socijalisti balkanskih držav v omenjenem manifestu ugotoviti dejstvo, da se Je za sedaj izjalovila nada, da bi inavgurlranfe nove politike ra-pravilo kor.ee mlnolostl. Kaj je torej p:eo-stajalo druzega, nego da se Je z Zeidc-lm sredstvom dovedlo do tega, kar Je moralo priti! Sovraštvo stoletl| se Je nakopičilo v balkanskih državah proti turškemu g0SD0-darstvu, ki so |e občutile kakor gospcdir-stvo tujfnstva in ko se Je tudi res kazalo kakor slabo gospodarstvo. Srd se Je moral razviti tem bolj, ker se |e slabost turških oblastnežev kazala vedno cčltneje, in so vrhu tega krščansiti narodi vedeli, da tisti prebivalci, ki Jih še vera in sopleraen|aš'vo vežeta na starino, prihajajo v poštev le ka-koi neznatna manjšina skupnega prebivalstva osmanske države.
Pa grozote vojne ? Strašne so, kakor grc7cte — revolucije. Kateri socijalist pa si je upal obsojati leta 1789., 1830 1848?! Je seveda razlika med upDti ljudstev proti neznosni samovolji njihovih vlad, in pa mtd kabinetno volno. Ali na Balkanu pač ni šlo za tako v o J n o !! B i I a J e to v resnici narodna vojna! To moramo pri-poznavati na vsak način vzlic v\em simpatijam do tuiškega ljudstva in uk' ub gotovim antipatijam proti drugim balkanskim narodom. Mi moramo tudi pri Bolgarih, Srbih in Črnogorcih ugotoviti moč narodne mislil
Ostaja seveda bojazen, da so narodne strasti v oviro proti šlrjenu socialistične misli. Vprašanje, da-!i Je na Balkanu sploh materijalne p:dlsge za socialistično gibanje, naj ostane ca strani ! Ozreti se hočemo na položaj nemškega gibanja za ujedinjenje In moramo priznati, da so vsled vojne lt*a 1870. sccijalistlčne, Itak že slabotne organizacije znatno izgubile na številu članov. Tudi držjvnozbcrskih mandatov Je Izgubila socialistična stranka. Al', kako dolgo Je tiajalo to nazadnjaško gibanje? Komaj ne-k^j nad *etom dn?j. Igraje se Je zopet pridobilo, kar je bilo izgubljenega, in prldoblio
odgovoril In se zdrznil nekoliko. — Naš več» SO*pa Challisova.
mali snočnji ro:nan je končan za vedno. Triindvajseto poglavje. Povest mr. Catareta.
—	Kaj ne [e neki spravilo v omedle-vlco? — {e rekla. — Zelo sem vam hvaležna, da niste poklicali nikogar, mr. Cataret. Zoprne so mi take scene.
—	Snalral sera za pametneje — Je
— AH menite, da je bil umorjen ? Besede so jej prišle le po sili z njenih smrtaobledih ustnic in zazdelo se Jej je, da j rekel resao. — Upam, da ste si sedaj pose soba in mr. Cataret vrtita okrog rje. I polnoma opomrgla. Dora Je pogledala v obraz svojega Toda premagala se je in govoriia mirno, j — Popolnoma; hvala vara. obiskovalca, toda v njenih ljubkih potezah! — Ne, tega ne mislim — Je odgovoril Nekaj v njegovem licu pa fe pobudilo se ni pckpz^I drug Izraz nege Izraz prese- resno. — N^ truplu ni blb nikakih sledov njeno pokornost in naenkrat ga Je prijela nečenja.	i kakega nasiUt?a.	: *a roko.
—	Govorila sem nekaj, ko sem zopet prišla k zavesti — Je rekla. — Vem. Kaj sem rekla ?
—	NIČ, kar bi kdo mogel razumeti. Saj veste, da ženske govore marsikakšne zmedenosti, če so historične.
—	Toda jaz nisem histerična. Kaj sera govorila, prosim, povejte mi, mr. Cataret.
—	Zagotavljam vas, clč razumljivega — Je rekel. Mo[a žalostna povest se vam je oči.fdno motala po glavi, kajti mrmra'a ste nekaj o starem igralcu in njegovi hčtri. Nihče ne bi mogel ničesar iipoznati iz vašega zmedenega govorjenje. — Brez ključa za to — Je dodal sam pri sebi — In jaz mislim, da ga Imam. — Petem pa je rekel zopet glasno: — Bojim se, da vas je n:o;a povest zelo vznemirita, gosp3 Challisova,
—	NUem se prestrašila. Zanimala sem se zelo za to. Ali mi morete kaj vtč povedati o enem ubogem starčku ?
—	Ne dosti. Našel sem v njegovi zapuščini le ime in naslov nekega gospoda na Angleškem, ki ga poznam in ki mu bom pisa'.
—	In drugega nič ?
—	Dj ; nekaj spominov na pretekle čase. Veliko ni bilo, kajti bil Je velik siromak.
—	Kaki spomini so bili to? Upam, da vas ne nadlegujem s svojim vprašanjem; tocfa nenavadno se zanimam za to rgodbo.
(Dalje.)
ge več k temu. Se le v novi državi, v Nemčiji, izjedinjeni po strašnih vojnah, si )e mogla socijalna demokracija vzgojiti tisto jedro, iz katerega se |e razvila današnja stanka Četrt milijona. Kako malenkostna neodločnost |e to, ki se od vzdramljajočega dogodka, kakor Sen Je vojna, boji škode za sccljallstičnl razvoj ? Ali ni pokazalo 50-luno izkustvo, da Je vse, kar se Je storilo ptoti socijalni ^emokrsc!;! na koncu č-onca le koristilo le-lcj ? Zaks* ne bi bJi mi soci-ja'ni dere o krč t Je prepričani. c!a j'-* r^š nauk neporuSen, smo Izviševattljl svetovne zgodovine? Brezvestno bi bilo, ako bi se na tem mestu zavzemali za svetovno vojno Nemčija je narodno nasičena jn nima razloga, da bi izzivala vojno. Tudi ne moremo državni vladi na splošno odrekati s >ričevala, da Je znala dosIe| odklanjati ne varnost vojne. Ali, kakor je pripoznavati prizadevanja proti vojni nemške socijalne demokracije posebej in internacijonalne spioh, vendar se ne moremo izneblti roisii da ima priiadeeacje po ohranitvi statusa quo v narodnem pogledu v prvo na sebi nekaj podobnega skrbi stare babice, a v drugo ni povsem združljivo z materija lističnim zgodovinskim nazlranjem, ako se tega prizadevsnja ne smatra nerodno kakor faia^sličcc udajanje v potrebnoslih.
* * *
ne
Tako pišejo duševne veličine, ki mUlijo samo za moment strankarske potrebe in ne gledajo le sebi pod noge, ampak ki gledaju okoio sebe in pred-se, ki ne znajo razlagati dogodkov po vzrokih historičnega razvoja ia po psihologiji človeške duše, in ki zato umejo, da so sedanji dogodki na Balkanu historična potreba za uresničenje velikih narodnih in človečanskih idealov.
Glasovi iz Koroške.
Volksrat potrebuje pomoči. To Še d! vse, da Voiksrat oddaja učiteljska mesta in posreduje v vsakem slučaju, da strastni Nemci in nemŠkutarji zasedajo slovansko zemljo. To delo hoče Volksrat pospeševati tudi s tem, da nabira denar me J Slovenci in da s tem našim denarjem kopije jame za našo narodno pogubo. V Borovljah in v Rožeku naprsv-Ijajo limanice za slepe slovenske kaline. Jim maio pojejo, godejo, jih napivajo in potem rnolzejo v prid nemški požrešnosti. Nemške frajie se pa muzajo in tudi maio norčujejo s Slovenci, slepci. Dle Windischen muss man rupfen — tako se Je izrazila nemška butlca in je tako pravilno označila p: men Volksratovih prireditev. Seveda, tako po ceni Volksratovcl ne delajo to svojo korist! Oni hočejo biti plačani in tudi podkupovati zadolženo uradništvo. Naše ljudstvo je tako že zgubilo vse zaupanje do nemške pravičnosti, da si Slovenci v svoji brezupnosti iščejo rešitve — eni pri vinu, drugi pa v sit i ver. A za te in oae ptice čas gospodarske pogube. To čutijo Nemci in trobljo v sv. da razpolagajo pti posojilnicah z bankovci ia s cveakoin, ki ga jim usjpava Stidmarcka v brezmerni obiinosti. To so seveda vabljive besede! A nemške mreže so že nastavljene po vsej Koroški. Nemški Schulverein prispeva za zgradbo utrakvističnin šol po 1000 do 2000 kron, včasih pa Še malo več. Šolsko poslopje se začenja graditi na občinske stroške; to zasleduje Nemec s strastnimi očmi. Na vse-zadnje pa prihaja in grozi kmetom, da bo šola njih propast, da ne bodo mogli zmagovati takega silnega plačila, ponuja jim — podpore! S temi kronicami pripravljajo sfcer k večjemu le kak dimnik na šoli, sli pa „uto" za drva. Nemec si misli: tvoja šola mi ugaja in mu odkupuje pravico za par grošev. Ta odkup zaznamuje Nemec in pribija ploščice z znamenjem „Errichtet mit U n t e rs t u t z u n g des deu-tsehen Schulverein s". Take Šole so za značajne slovenske uči:elje nedosegljive. Slovenec sam, zaslepljen po nemški „ dobrohotnosti* zadaja sebi smrten udarec. Sin slovenskega kmeta, ki mu Je grenka usoda začrtala pot učitelja-trplna, toži zaman ro-d teljera, da je zapostavljen tudi pri najboljših uspehih, da |e suženj, izročen nemški S3mopašnosti.
Vsako leto meseca velikega travna prosi šuiferajn za obresti svojih izdanih grešev. Učitelji morajo slaviti nemško mi-lodarnost, morajo prosjačiti za decar pri revnih učencih, ki Jim matere ne morejo niti oblačilca kupiti za čas hude zime. — Turčija v pravem pomenu besede.
Domače vest?,
Promocija. Gospod Ivan S a J o v i c, odvttniŠRi kandidat pri c. kr. deželnem so-dšču na Dunaju, bo dne 22. t. m. na vseučilišču na Dunaju promoviran doktorjem prava.
Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl v 56. letu svoje dobe mestni učitelj g. Jakob Pretnar. Pokojnik Je bil vzgleden učitelj v vsakem pogledu, udan z vso vnemo svo (emu vzvišenemu poklicu. Bil fe plemenit značal »j obenem blage duše. Gotovo med najboljšimi med učuetjstvom na Kranjskem.
— V Gorici je preminul včeraj v sta ro t' 64 ki ibće spoštovani in priljubljeni
c. kr. davčni višji upravitelj v pokoju, gosp. Gregor Šubić. Bodi mu zeml.ica lahka 1
.Edinost" in politične razmere na Slovenskem. Če nam kak list, ki Je zaiel v polemiko z nami in si ne ve drugače pomagati, rihaja z baharijo: Kaj ite vi? Vi niste za nič I Vas nikdo ne mara! Mi pa smo izborni, mi prinašamo samo zlato zrnje, za nas se tržejo ljudje širom vse Slovenije:
Tedaj se nam to zdi neslano in nam že zabranjuje djbii ukus, d* bi se prerek-ii s ta&o zoprno baharijo. Mrsimo si: vsakdo da;e kar mjre; k'ior nis ho^e č tati, naj nas čita, a oni, ki mu ne ugajamo, naj cita drugo, kar mu bolje ugaja ! Nikdar pa se ne puščamo zavajati, da bi sami svojo lastno hvalo nosili kričavo na trg kakor Žid svojo — šaro. Tako tudi ne bi reagirali na gori označeno baharijo, ki se je vsula te dni na nas iz bele Ljubljane.
Da pa vendar prihajamo z bes*. d:> pojasnila — za to nam je padel v uredništvo drug vzrok. K-^kor imajo ttžaški p.ingermani svoje feuchte Ecke, tako se je etabUtfia v nekem slovenskem lokalu slovenska — giftige Ecke. Tasta družba ve vse, zna vse bolje, nego vsi drugi, trže in reže z nožem svoje kritike na vse strani in vse se tako zaveda svoje nebotične nezmotljivosti, da se jej ne zdi prav nič potrebno, da bi svoje narodne i n p o i i t i č n e kvalitete dokazala z delom v vročem narodnem bo jul To ni njihov posel, to naj le spravljajo drugi I NJim prfstoja ie — napadanje. To je za njih giavno de o in ker so v tem veliki, so tudi oni ia ie oni — pravi možje ia borltciji.
Nu, poročajo nam, da je že omenjena baharija iz Ljubljane proti našemu listu prinesla dan posebnega veselja v ono družbo. To je bilo zopet enkrat po njihovem ukusu. To so nas trgali in prilrjali trditvi, da »Edinost* ni za nič ia zato da |e izven Primorske ne čita jo.
svojem slovenskem materinem Jeziku. Na vsem Koroškem, kjer je gotovo še do 100.000 Slovencev, dasiravno so jih nemški števni komisarji našteli le nekaj nad 80 000, Sta samo dve slovenski ljudski Šoli. Tu Trstu, kjer nas Je Slovencev uradno naštetih do 60 000, doČ?m pa nas Je v resnici daleč nad 70 000, si moramo Slovenci vk'Jub temu, da plaču]emo prav iste davke, kakor naši italijanski sosedje, vzdrževati svoje šole sami, ako hočemo, da se nam ne potujčl naša deca. Vse kar Je storila vlada za nas Slovence v Trstu na šolskem poru, |e to, da !e prevzela neka| učiteljska, vsega skupaj do sedaj 15, v svojo oskrbo, ia to je vse! Poglejmo, kako pa skrbi naša vlada za druge.
Za Nemce, k! imajo v Trstu itak d?e popolni ljudski in meščaiski šoli in srednjih šol cel kup, ima vlada vsega dovolj. Ko |e ;>održavila nekaj učitelje? na edini slovenski ljudski šoli Družbe sv. Cirila in Metoda, !e takoj tudi podržavila oet učiteljev na popolnoma nepotrebni šulferajnovi protesiantsk Šoli. Nemci so morali nemudoma dobiti svojo kompenzacijo.
Če pa pogledamo v „Jahresberlcht der K. k. allgem. Knaben und Malchenvolks-schule, Vta della Fontana 18 und Via S. Francesco d'Assisi 25, in Trlest", pa Čitamo, d3 Je pet učite'jev te šo'e prlde'jen'h av-strijsso-ogrskl šoli v — Carigradu, eden pa nemški šoli v — Solunu!
Zi to torej imamo v Avstriji do?olj sredstev, da se vzdržuje državne šole Cirigradu, v Solunu itd, a za Slovenke Šole v Trstu, za šole, kjer naj bi se izobraževal v svojem materinem Jeziku tisoči slovenskih otrok, za to pa ni denarja.
V graški „Tagespost* z dne 16. t. m. smo či:ali pod „Buntes Aiierlei" tudi spis pod naslovom „Die deutschen Schulen im O.iente" — „Nemške šole v oriieatu", da 3e nahajate na Bolgarskem d»e nemški šoli ia sicer v Sofiji in v Plovdivu In da se baje plovdivski godi zelo slabo vkijub, raznim
Do neke mere pripoznavamo to zadnje, dejstvo tudi mi ?aml, ne priznavamo pa podporam, vzroka! Ker vzroki temu dejstvu so vi List namreč pravi: „Nemška in avstrij sedanjih nezdravih političnih razmerah najska vlada podpirate ~be šoli po svojih Slovenskem in pa v e k s cep r i| on el • Imočeh, ne morete pa storili vsega, tako da nem stališču, ki Je zavzema (je nadaljni obstoj šole v Plovdivu zelo ne t rž aško politi čno vod stvo v p o-1 gotov*. Tako torej celo na Bolgarskem, iltičnem življenju na S i o v e n --kjer vendar nimajo Nemci opraviti prav ni-skem!! Da-si uspehov tržaške politike ne j česar, še celo tam se dela s pomočjo av-morejo tajiti, vendar ne ugaja ta politika i strfjskega davčnega denarja propaganda za ne na desni ne na levi v izvenprimor- nemštvo, a z3 nas Slovence pa nima av skih pokrajinah. Ker pa je „Edinost" j sirijska vlada niti na avstrijskih tfeh najpD-glasilo tega našega političnega vodstv?, je i trebnejSega, da si moramo sami s svojimi naravna posledica ta, da tudi ena ne uga;a: 5 krvavimi žulj4. vzdrž3vati svoje ljudske šole, liberalcem |e prekierikalna, klerikalcem "pa!če nočemo poginiti kot rrrod liberalna. In ker je v izvenprimorsk!h po- Torej v Solunu, v Carigradu, v Sofiji krajinah prišlo do tako strogega ločenja du-Hn v Plovdivu, v Albaniji in ne verro, kje še hov, da priseza vsakdo na zastavo svoje i povsod se nahajajo nemške šole, ki jih stranke in da nima smisla za stvari, ki so i podpira in vzdržuje avstrijska vlada tud! z izven okvirja domačega boja, Je umljivo, da: .laŠim davčnim denarjem, za nas pa nima naš list ni po ukusu ne na desni ne ca levi. j ničesar — pardon — v petindvajsetih letih
Vse drugačno, prijetneje stališče ima i obstoja naše slovenske šole v Trstu, ko list, ki ni glasilo nobene politične stranke?smo četrt stoletja žrtvovali stotisoče ia In ki se bahavo ozeača za neodvisnega, j stotisoče, nam je dsla 15 učlte"ev, a zato Ker ga e ttži nobena odgovornost za ■ sakor smo že rekli, tudi podržavala učitelje usodo i.arodaf lanko skače in brca na vse t nepotrebne šulftrpjnske šole. Take so pač sirani do mile volje, Ii ker Je — kakor i razmere I
povsod po božjem svetu — tudi pri nas? Potem se tudi nt čuditi, da so Imeno-povsodl malkontentov, ki so veseli, da rao-jvani komaj 20Ietni ljudje „ad personam* za rejo kje stresati svojo jezo in metati fca-ic. kr. učitelje, kakor ie bil letos reki Jakob menje izza plota, je ie naravno, da imai Schmldt.
tako*le skladišče paberkov in odpadkov j Iz omenjenega letnega poročila naj Še — torej raznovrstnega „interesantnega* grp.-: posnamemo, da je bilo na tem zavodu na diva — povsod po vsaj nekoliko... klijentele\ koncu letošnjega šolskega leta 1453 otrok, in proselitov.	j dečkov In deklic, od katerih j h ie bilo
Mi stranke, vornost
neprecenljive	_
Nadaljnji' vzrok^a" s~e nrJ list ni" m'ogel jv^čina. Ie, neobligaten predmet in io je razširiti po izvenprirnorskih pokrajinah, je !2^ko!a5° IeJun Vencev in učenk, torej le tudi ta, da se Je nsša stvar — v Trstu po!75 /0 slovenskih otrok, zaslugi stranke, ki iej služImo mi z vso To so zavodi, ki nam Jih daje vlada uda .ostjo in iz polnega poštenega prepri-4 narnesi° slovenskih šol. Žalostno ie to ia
čanja — tako razvila, da naš list ob seda-S0Stre bcsecie sU ,0„ v ptT0> ,toda ha'» njem svojem obsegu kemaj zadošča pri- Sko, vem0» da t>i le Pisali za rdeči svičnik morskim ootrebam in da vsal do gotove | državnega pravdnika! Konstatirati pa srremo
meje ustreza zahtevam dogodkov v slovan-! le„ e?°» da nai?Je res za • d3 clsmo Turkl skera svelu	jArnavtl, Kajti potem bi se nam gotovo ne
Narodno izdajstvo na stvari naroda, bi fj"0^^^^0^1? svo>e šo,e " še!e zagrešaii mi, ako ne bi po danih sredrtfihl1'*"11 bi [lh Cam 1
zadoičali tem potrebam in se mesto tega i	Barkovelj nam pišejo: Naša CM
spuščali na lov za odjemalci z — razno- veselica dne 6. t. m. Je dala nekemu menda vrstnim „interesantnim" gradivom.	i precej znanemu jeiikavcu povod, da se |e
Sicer pa ne umejemo, čemu se oni, ki s?ravil v ljubljanskem „Dnevu« na rojanr.ki bi tako radi bili n.:ši konkurenti, toliko raz-	kateremu v svoji z\ bnosti ct.U,
bflajo glave radi naše usode, radi števila d5u Sse dy! ze!o dobro Pečati za svoje naših odjemalcev. Oni naj se vesele svo- .škripanje: , dcčtm je s to go>_bc nezado-Jega, kakor se mi v svoji skromnosti zado- v0,l°° očinstvo le zato potrpelo, ker Je voljujemo s svojim in z zavestjo, da pošteno 2,slll0' da	ig'Sjo brezplačno
in ne brezuspešno služimo stvari, ki se nam DJ:?,ismk lud{ hudufe nad P^očilom v
...... ~	je mogoče pohvaliti
ki je bilo poleg tega še in Je imenovati delo ia
„Edinosti", češ, tako slabo delo, dobro piačano,
zdi velika in vzvišena.
V zaključek pa naj ob vsej svoji skromnosti izrečemo svoje uve;jenje, da bi	narnH
oni drugi streljali iz vseh svojih možnsrjev in nabijali na svoj največji boben, a k o b i se mogli ponašati s tolikim Številom odjemalcev, kakor |ih štejemo mi med s našega političnega v
Za Turke in Albance, ne pa za Slo- osmih godcev,' je sviral cd 5 popoldne pa vence! Nekako bridko mora res postati do polnoči za velikansko svoto 40 K, torej vsakemu Slovencu, ki ima le količkaj lju- do 5 K za moža In Je cdslonil vsako drugo bežni do svojega rodu in Jezika, ko mora nagrada tudi pliačo. Za sedem ur igranja gledati, kako naša avstrijska vlada skrbi za pač ni 5 K rikako „dobro plačilo* in smo vse rcogrče, le za to ne, da bi se mogel prepričani, da noben član šramlja ni imel slovenski avstrijski državljan izobraževati v niti vinarja dobička pri teh 5 kronah. Naj
Na to bedasto nevošljivo zbadauje na| odgovorimo toliko, da Je bi!o sklenjeno v skupnem odboru, da se vse ostalo preskrbi npiliM ... brezplačno, godba pa, ki mora svirati k »«H.!lV P,e5u' Pa plača, seveda, kcllkor mogoče nizko. In rojanski „šramelj\ obstoječ iz
bi bila igrala druga godba brezplačro, bi bila sama jed in pijača stala z njo več, nego pa se je tako potrosilo za .iramelj-.
Da pa je bilo cbčlnrtvo zrdr oljno z gerilo in tudi odbori vestlico priredi.š h podružnic CMD, je pa najboljši dokaz to, da so vsi želeli njegovega sodelovanja ob prihodnjih podobnih prilikah. Da v „šramlju* niso konservatoristi, pa itak ve vsakdo, ki ga naproša sodelovanja, kakor tudi niso marsikje drugje, kjer menda ni „škrlpačev*.
Poštni uradnik, ki pljuva na slovenske na>love. Pri poštnem uradu na državnem kolodvoiu pri Sv. Andreju je neki c. kr. poštni uradnik, ki bi n?jra(e vtopll vse Slovence v žlici vode. Zadosti je, da vidi ta gospod slovenski naslov, pa |e že tako razkačen kakor sršen. Pred kratkim je prinesla neka strar.ka na pošto pošiljatev s slovensk'm naslovom, In onega gospoda je prijela taka Jeza, da Je bilo groza Nikakor ni pustil, da bi se odposlala poSijatev s slovenskim napišem Z največjim zaničevanjem {e pljunil na slovenski naslov, ga prečrtal s svinčnikom 'n n-pisčl drugega, nemškega. Tako pravičen je ta c. kr. poštni uradiik nasproti s;raakam.
In ti slovensko ljudstvo, fcal praviš k temu ? Mi Slovenci, ki smo tukaj doma na naši zemlji upamo, da bi mogli imeti, če ne več, pa v^aj toliko pravic kakor nem$ki za-grlzenec, ki je pnkolovratii k nam z bogve kakšnih nemških hribov. Trst — hvala bogu — Šs ni v Nemčiji, Je še v Avstriji, In Avstrija nI samo ne;nš!ia država! Našim ljudem bodi g.oboko zabičano v dušo, da naj se poslužujejo na c. kr. uradih edino ašeg» slovenskega jezika, naj pišejo naslove slovensko, in naj govorijo z uradniki slovensko. N^šim gospodom pos'a^ctm pa polagamo toplo na srce, da si ta slučaj zabeležijo In poskrbe, da bo oni nemški zagrizenec prestavljen tja kam v nemški Berolln, kjer se bo čutil izveličanega. — Ime njegovo je v našem uredništvu na razpolago.
Popravljamo. V današnji prilogi pri-občujemo poročilo intendanta našega gledališča, g. Mače, ki ga |e podal na občnem zboru „Dramatičnega društva*. V poročilo se je vrinila tiskarska nap&ka, ki moti sraise in ki Jo z le-tem popravljamo. V četrtem cd stavku naj se čita med vzroki nastalega dtffcita: .3 Bolezen dveh glavnih sil In neutemeljena sistematičoa cbstrukcija s strani nekaterih staro v (ne pa stanov), kar spravlja majhno gledališče z najpotrebnejšim personalom do naravnost usodepolne zadrege*.
Okoličanski vinorejci, sadjerejci! — Poškodbe po ptičih in grozdju in drug.h »sadežih! Velika je šseda, fti jo povzročajo vsako leto rjznl ptiči kakor škorci in kosi na Črešojah. posebno pa na grozdju I. dr. Slamnati možje in druga taka strašila ne pomagajo veliko, tu pomaga le „svinec*. D^nzadnem nam prihajajo pritožbe o poškodbah, ki jih povzročajo ti neljubi „gostje", ki oberejo sedaj enemu celo črešnjo, drugemu zopet znatno znižajo in kakovoitno pokvarijo vhski pridelek. Re* je, da so nam ptice tudi zelo koristne pri zatiranju raznih škodlji?cev sadnega drevja, kakor pri pobiranju gosenic i. dr., vendar nI vzroka za bojazen, da bi se s takim streljanjem popolnoma iztrebile; na m.H.one jih Je v mestu, kjer imajo skoraj stalno domovino in od keder p lile za časa črtš;nj in grozdja v edih Jatah k ri.šim ljubem okoličanom v goste* ter jim poberejo še tisto, kar Jim je pu ti-3 toča fn najraznovrstnejše bolezni.
S.danli I vski zakon, ki zastopa bolj interese šp'-rtn>kov kakor kmetov, je pa zelo strog in si: bo se godi t'sterau, k» se drzne brez vsakega dovoljenja vlšj h cb'asti seči po samopomoči. Da se temu viaj nekoliko odpomore in ker mnogokrat tudi ne znamc, kam in kako bi se obrniti in se nem pri tem še dogajajo večkrat nepotrebne sitnosti, je sklenila „Kneti|ska družba", napraviti skupno prcšrjo za taka dovoljenja na \iŠje oblasti za tiste posestnike, ki so na tem zainterl-sirani. Vsi tisti toref, ki hočejo imeti viaj za časa zorenja raznih sadežev dovoljenje za strtijan'e ptičev, naj se pr'glasljo do 26. t. m. v pisarni Kmetijske družbe ul. Oicrgio Galatii 14 II., ali pa tudi potom pristojnih gospcdarsrfh svetov.
Moška podružnica CMD v Trstu e imela v preteklem društvenem letu K 13.416-52 dohodkov fn K ggio'43 izdatkov, potemtakem prebitka K 35os'oy. To'ik^ raj dodamo danes k poročilu o cbčeem zbor«, ki ga rrIobču,emo v današnji prilogi. Natančnejša blagsjn'što poročilo priobčimo ob priliki.
Dobave za državne železnice. C. kr. ravnateljstvo djž^vne železnice v Trstu odda potom javnega razpisa dobavo pragov, le-
USTČEDNi BANKA ČESKVCH
SPORITELEN PODRUŽNICA v TKITII
vla del Fonteroaao 5. — — vla Kaov« 15.
Vloge na knjižice 474-5% } po odpoved-
Premijne vloge 5 ®/(
nem roku.
Stalne vloge m vloge po tekočem račune po dogovoru najugodnejše. n:
ii KA7C1JE - - - KENJ&LNICA.
Urada« are od 9.—ia.Vk dop. U2,1! 5. pop-
V Trstu, dne 20- julija 1913.
EDINOST" št. 199
Stran III.
sovje posebne vrste In za mostove, ki jih oskrbi pri tem na svoje stroške medel potrebuje za leto 1914. Podre bal podatki relitfa. — Spominska knjiga „Matice Slogo razvidni Iz čdsopisov „Wiener Zeitut'g*, venske" bo poleg glavne študije Grafenauer-,Osservatore Triestino", „Laibacher Zeitung" Je?e obsegala ludi druge monografije, ki so in „Avvisatore Dalmato" ter se zvedo pri v zvezi s predmetom. — V kratkem se ravnateljstvu državne železnice v Trstu, utegne rešlii vprašanje ,Štajerske'' (zemije-oddelku III. Ponudbe je vložili najkasne;e plsja v „Slovenski zemlji"). — Sprejet je do 12. avgusta t. 1. do 12 opoldne v glavni beletrlstićni -p!-; „Gospođin Franjo", odklc-pisarni c. kr. ravnateljstva državne železnice njen pa načeloma prevod iz angleščine v Trstu.	i „Istinita Sibirija ter popis izleta na Mand-
Bodočin; slov. poslancem v dež. zb. Jursko", goriškem velja — mutatis mutandls — poziv,j Historičnega pomena je dan 17. Ju-ki ga je praška „Union" napisala na adreso! lija za bolgarsko carstvo. Čuden slučaj Je, čeških poslancev v deželnem iboru Morav«'da ta tragična obletnica — obletnica pro-skem:	pada tretjega bolgarskega carstva — pćda
V resnici bodo mogli koristiti svo|emu ravno v čas težkih skušenj današnje Četrte narodu le tedaj, ako odnehajo od prepirov bolgarske države. Tretje bolgarsko carstvo in ako bodo enodušno nastopali za veljavo datira od I. 1186. do 1393. Prestolnica bol-svojega naroda. Vsak spor v čeških vrstah garsklh casjev je bilo v onem času Trnovo bo le navalal vodo na mlin N e m-j na Jantrf, v severnem delu Balkana. Za cev. Blaginja naroda mora b i t i j Časa Aseca II, ki je vladal od 1218. do na|više geslo in se m o r a j o . 1241. Je stala Bolgarska na višini moči in umakniti pred nJim vse stanka r-i bogatstva; z umretjem te dinastije so |o pa ske devize, ako naj češka stvar ne trpij oslabile najprej borbe za prestol, potem škode. Strankarskemu boju Je izven dežel-i navali Grkov in Mongolov Iz Južne Rusije, nega zbora dovolj »prostora, ali v deželnem j a slednjič poraz pri Velbuždi (1330), ko je r.boru naj češki pGSianci stoje kakor falanga, j stbski krai] Stjepan Uroš razgnal vojsko ker le tako dosežejo, da bo novi deželni j bolgarskega carja Mihajla. S tem porazom zbor bolje ustrezel češki večini.	je bila zlomljena premoč Bolgarske na Bal-
Če je v bodočih slovenskih poslancih; kanu, a vodstvo {e prevzela Srbija pod goriške le Iskrica resnične ljubezni, do carjem Dušanom. Med tem pa so se pa že n?rodne stvari, bodo s'ulali ta svarilni bližali Turki. Poslednji car Bolgarski Ivan glas, kar je ob desoiatnih sedanjih naših Žiga III. je moral že leta 1366 plačati sut-razmerah gotovo še veliko polrebneje, nego tanu Mura ta tribut, a ko se je leta 1389. v močnejlh ia bogatejih Čehih.	posrečilo Turkom na Kosovem polju
i IGNRZIO POTOCNIG
S T I	■	»I	t%	__I ..I B___I___■ _ /D.Hpiitnt/sn ■. I

zlomiti moč stbske države, Je prišla kmalu vrsta tudi za ostanke Žgove države. Sultan Bajazit I. Je prišel na spomlad 1393. pod Trnovo, ki Je Je zavzel dne 17. Julija 1393. po trimesečnem obleganju. Turki so straho-hito oplenili prestolnico poslednjega bolgarskega carstva. Večina bolgarskih bol|arov so se pogubili, ali se razselili, dočim je car kan Žiga pal v suženjstvo in je izginiia sled za njim.
„Zavarovalnica goveje živine" v Sv. Križu priredi danes, dne 20. JuUJa t. 1., Javno tombolo z dobilki: člnkvioa K 100, tombola K 200. Začetek ob 6 popoldne. Pred tombolo in po tomboli bo Javen ples. Vsaka srečka stane 40 vin. K obilni udeležbi vabi odbor.
Podružnica CMD v Rojanu naznanja, aa se bo vršila podružnična veselica dne 7. septembra t. I., združena s cvetličnim dnem, ki se prične že dne 6. in konča dne 8. septembra. Natančni spored se objavi pravočasno. Toliko na znanje bratskim društvom.
Loterijske številke, iižrebane dne 19. Julija:
Dunaj	32 39 25 38 20
Tržaška mala kronika.
Trst 19. Julija.
Nevarna igra. V ul. del Pešce št. 29 stanujoči 29.etni Bruno Visintini, Je včeraj hotel sprcži'i vojaško patrono. Ravnal pa je tako nerodno, da ga je patrona, ki se je v resc-cl užgala, znatno ranila na nogi in spodnjem telesu, nekega Mateja Cankota, ki Je stai poleg njega, pa po desni nogi. Zadet Je bil tudi v bližini se pasoč golou. Visintinija so odpeljali v bolnišnico.
Zastonj se je hotel voziti. Včera] Je prispel z Llcydovim parnlkom „Graz* v Trst 17ietni Luka Zakarias, Iz Carigrada, ki se |e vtihotapil na parnlk, ne da bi bil plačal voznlno. V Trstu Je bil arethan.
Iz policijskega poročila. Aret'ran je bil 25letni Pavel Sesa, iz Milj, pristojen v Čedad, mizar, stanujoč na Campo S. Gia-como, ker Je v Dreherjevi restavraciji pil in Jedel, da Je bilo računa par kron, potem pa rekel, da nima plačati s čim.
—	josip Runko, star 33 let, iz Pule, stanujoč na Belvederju št. 33, Je bil aretiran, ker Je v škodo tvrdki Parisi ukradel 5 kg kave.
Izgnani renjikoli. Tukajšnje policijsko ravnateljstvo Je te dni dalo odgnati čez mejo siedeče renjlkole:
—	Fortunat Masslni, star 36 let, iz La-stvassinije. Mož Je v Trstu cvrl ribe in (e bil parkrat kaznovan zaradi nasilstva. Stanoval je v ul. Crosada št. 14.
—	Serafin Grbin, star 53 let, iz Con-tarine, stanujoč v ul. Šalice, bivši mešetar, sedaj pa težak, je bil v Italiji zaradi goljufije obsojen na 10 mesecev, ki pa |ih še ni dosedel.
—	Karmel Mollnetti, star 22 let, Iz Francofonda na Siciliji, trgovec z Južnim sadjem, je v Trstu stanoval v ul. Farneto 21. Pobegnil Je v Italiji cd vojakov in se je skrival v Trstu pod napačnim imenom Kar-mela Sentinija. Zapeljal |e več mladoletnih deklic, med njimi eno komaj petnajstletno, ki so jo našli zaprto pri nJem v neki omari.
—	Aleksander Scandella, star 33 let, Bsnečan, dninar, stanujoč v ul. Valdidvo št. 23, je bil v Trstu obsojen zaradi tatvine. V Italiji Je zelo ca slabem glasu.
—	Humbert Jesani, star 20 let, trgovski uslužbenec, Benečan, stanujoč v ul. Mura-glione Št. 3, obsojen v Trstu zaradi tat-
Odvetnlki na razpravah obrtnih sodišč. Baja se nameravajo pripustiti odvetniki k razpravam obrtnega sodišča. Trgovski in obrtni krogi naj se oglasijo v tej stvari, ki je za njih velikega pomena. Neverjetno je, kako so ti krogi zaspani in se ne zanima|o za nobeno stanovsko vprašanje, za nobeno stvar, ki se teče njihovih koristi. Posebno velja to za trgovske kroge. Zganite Ia vzdremite se vendar enkrat I
Trgovec.
V	zadoščenje. V izdanju od minolega ponedeljka smo v notici »Rop v gostilni" zabeležili tudi mi, kako so trije iopovi v gostilni „Alla posta" v ulici Squero nuovo f-trgali nekemu gostu denarnico, pri čemer da je gostilničarka gostu zamašila usta, da ni mogei kričati. Gostilničarka Domenika Dvornik je bila tudi res aretirana. Sedaj pa d o z n a I e m o, da Je državno pravdništvo odstopilo od vsakega postopanja proti njej ter jo izpustilo zopet na svobodo. Bila je po nedolžnem okrivljena.
Iz Škednja. Videč živo potrebo slovenskega zdravnika za Skedenj in S?. Mar. Magd., smo stopili na željo večjega števila družin v dogovor s slovenskim zdravnikom g. dr. PeČnlkom, ki je voljan prihajati za začetek vsak dan v ŠkedenJ. Zdravnik sprejema od 37fi do 4l/a popoidue v hiši gosp. Cezarja Kariža, Št. 125 v Skednju. Prihajal pa bo po potrebi tud! na dom. — Zdravnik dr. Pečnlk je tudi Specijalist za kožne, vodne še spolne bolezni. Končno smo torej dobili zdravnika, ki Je naše krvi ia ki čuti z nami 1 Uverjeni smo, da se bodo naši Škedenjci, Magdalenčani In drugI Slovenci zatekali le k njemu po zdravniško pomoč. Saj jim velevata tako lastna in narodna korist. Dolžnost naša Je, da mu osiguramo obstbnek v Skednju.
Kam danes? Kdor Je ljubitelj petja in glasbe, kdor si hoče odpočiti v hladni senci v veselem razpoloženju, kdor išče sreče, mu jo prinese „kolo sreče", kdor ima lahke pete, kdor želi našega napredka pri Sv. Mar. M3gd. Zgornji naj se udeleži današnjega koncerta magdalenske Ciril-Metodove podružnice na senčnatem okinčanem vrtu „Gospodarskega društva" pri Tirolcu pri Sv. Mar. Magd. Zgornji. — Na koncertu bo sodelovalo tudi bratsko pevsko društvo »Trst".
Koncert prične točno ob 5 In ples se bo vršil od 8 do polnoči. Vstopnina k koncertu je 40 vin. za osebo. Otroci so vstopnine prosti.
V	slučaju neugodnega vremena se koncert preloži na prihodnjo nedeljo, dne 27. t. m.
Podružnica CMD pri Sv. Jakobu Je
priredila že dve leti na prvo nedeljo meseca avgusta „Št. Jakobski semenj". Tako hoče tudi letos, v nedeljo, dne 3. avgusta. Kakor čujemo, bo ta tretji šentjakobski semenj prekosil vse prejšnje. Vršil se bo na prostornem vrtu gostilne „Jadran", kjer se že vršijo predpriprave za šotore, kjer bodo prodajali raznovrstne pijače, jedila, cvetlice. Delovala bosta tudi „kolo sreče" in šaljiva pošta. Odbor naproša slavno občinstvo, naj blagovoli prispevati z darili za šentjakobski semenj. Darove sprejemata ga. Blčkova v „Narodnem domu" iu g.ca Širo-kova pri Sv. Jakobu v hiši stare policije. Istočasno prosi odbor vse cenjene gospfce, ki bi hotele sodelovati na prireditvi s prodajanjem slaščic, vin, cvetlic itd., naj se hlagovole oglasiti pri g.ci Široko?!.
Odborova seja „Matice Slovenske" dne 12 julija. Predsednik se je spominjal t prof. Milana Pajka, ki Je marljivo deloval! vine. ha polju slovenske kulture, in f pisatelja! —- Ruggero Passlelio, star 35 let, Iz Josipa Premka. — Spominska plošča plsa- : Barlette, messr, stanujoč v ul. Volto št. 2, ielju J in. Trdini se vzida v Mengšu v novo kaznovan v Trstu zaradi tatvine. V Italiji Je. šulo; društvo „Braća hrvatskega Zmaja" na silno slabem glasu.	'
Trst, ul. Riborgo 28, vogal ul. Beccherie. (Podr\1^;: «arrlera)
Velika zaloga oblek za moške in dečke. Specijaliteta : suknje alpagas, modre, Crne in sive. Otroške obleke od K 3"— naprej. Modre in rumene delavske obleke. Spodnje srajce in 6rajce vseh vrst. Velika zaloga blaga na meter ali obleke po meri, ki se _ izvršujejo naj elegantne je in najsolidneje po najprimernejših cenah._
K
*
\S rt
Jfermangifo Črocca
Trst, ul. Barrlera vecchia 8
ima
veliko z;logo mrtvaških predmetov.
Vorri od porcelana In biserov vezanih 2 medeno V tuli iioo< od umatnih cvetio s trakovlln napiti. Slike na poroelanastih ploščati za spomenike. Vajnlije koakartnone oeoe.
$
Dr. Pečnik
Dr. PETSCHNIOO
Zrst, vb S. Catcrtu Star. 1.
ZAnrmSk mm aotranje (splošne) bolan! ia 2—3 bi Specijalist nm koža* b (spolne) bo leni i 11 V,—l to 7—7f.
Dr. Korsano
Specijalist za sirilitične in kožne bolezni Ima 8voj ambulatorij
v Trstu, v ul. San Lazzaro št. 17,1. (Palazzo Dlana)
Za cerkvijo Sv. Antona novega. Sprejema od 12. do 1. in od 51/, do 67a pop
i
J
Frafelli lauber
Trst, ulica Carducci 14 (ex Torronto) Zaloga ustrojenih kož.
Velika izbera potrebščin za Čevljarje. — Specijaliteta
potrebščin za sedlarje.
JOSIP STRUCKEL
Trst, vogal uL Nuova-S. Caterina
Nov prihod volnenega blaga za moške in ženske, zefir, batist in perljiva svila za jopice.
Svilenina in okraski zadnje novosti velik izbor izgotovljenega perila in na metre, spodnje srajce moderci
Vezenine in drobnarije, preproge, zavese, triiž po izjemno nizkih cenah.

£□1
Krčmar ji pozor!!
Neverjetno I
Fino olje po 96 vin. liter dostavlja na dom
slov. tvrdka A* Furlan
Trst, ulica Glulia štev. 72.
Specijaliteta : namizno oljčno olje iz krajev Lucca, Nizza in Marsilja. Posebno priporoča
pravo milo za perilo; vinski kis. Poštne odpošiljatve.! Poštne odpošiljatve !
Čovarna čevljev
MODU
AR TURO M0DRICKY
Pradajalntoa manuf. blaga In drobalb prdraetiv Trst, ul. Belredere 33.
Zaloga perila, zefirjev, batistov, perkala, trojnika, steznikov, naprs-nikov, spodnjih srajc vseh kakovosti in cen, ovratnic, ovratnikov, manšet, srajc, dežnikov, čipk, trakov in drobnarij v popolni izberi.
v Trstu
130 fllljalk. — 1200 delavcev
I.	podružnica:
Corso štev. 27.
II.	podružnica:
ulica Cavana štev. II
(vis-A-vis ul. Madonna del Mare)
n	_
| FinI ceulll po UndsKIh csnah. | Izključena usaka Konkurenco.
PRIMER:
3	Moški čevlji:
H črni močni........K 7*50
: „ Box..........^50
r	fini Good^ear Welt . . . „ 13*50
m	„ amerikanski . ... „ 11*—
n	„ » najfinejši „ 17'—
! nizki čevlji črni......* 6*—
9 zelo fini črni.....„ 11*30
9? „	amerikanski luksus . . „ 16'—
I	Ženski čevlji:
a odprti črni „Romana" .... K	3'20
* „	lak as ti „ .....	430
4	nizki čevlji, močni.......5*—
„	„ chevreau . ... m	7'5U
p	najfinejši Gloodjear Welt „	11*—
„	amerikanski luksus . . 9	13*—
„	»v barvah . „	14'—
tt	„ lakasti . . „^15*—
čevlji visoki in ntaki za otroke od 2 & dalje.
CORSO 27. m. CAVANA 11.
I*
PORTOR9SE
Lužne in peščene kopelji.	Zdravljenje z radijem.
30 hotelov in penzij ter nad sto zasebnih vil. V najem se oddajaj o stanovanja s kuhinjo ali posamezne sobe. Vsak dan dva koncerta. Veselice, tekme v plavanju, regate, serenade, razsvetljave, kinematograf. Vsako soboto ples v zdra-
vilisČnem kazinu.
- V ,iVfLI 8. LORENZO" ==
GASIHO DES EflTRANGERS (junij _ september).
Vsak dan v Trst In tz Trsta 8 pomorskih voženj.

70.000hektolitrov
za eksport popolnoma odležanega češkega
budjejeviškega piva
lahkega, aromatičnega, bogatega na naravnem kisu ima vedno na razpolago
v svojih velikanskih kleteh
Češka delniška pivovarna v Čeških Budjejevicah
Največja slov. eksportna tovarna piva. Pokusite v hotelu „Balkan" v Trstu.
Tranzitno skladišče za Istro in Dalmacijo: Tvrdka Bogumil Ponka, Trst, ul. ValdMvo 4.
ilE
n e
Največja in dobro znana, odlikovana
zaloga obuval
JOSIP STANTIC, Trst uio mm št.
radi preselitve
prodaja
vse v zalogi se nahajajoče blago po najnižjih cenah.
Velika izbei* vsakovrstnih obuval za moške, ženske in otroke, kakor tudi vsakovrstnih sandalov in telovadnih čevljev« Zaloga CiriMVLetodovega voščila.
Tvrdka ustanovljena leta. 1890. — Zalagatelj čevljev c. kr. finančne straže za Trst, Koper in Pulo, c. kr. varnostne straže za Trst, okolico, Pulo in Gorico, skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. glavnih skladišč. — Za obilen obisk se priporoča
Josip Stantič.
Avstrijska paroplovna đel. dražba JaMa"
vzdržuje sledeče glavne proge:
Trst-Metković A. (poštna). Odhod iz Trsta v ponedeljek ob 5. tiri pop. Povrat ek vsako soboto ob 6 30 uri zjutraj. Trst-Metković B. (postna).
Odhod iz Trsta v četrtek ob 5. uri popoldne Povratek v torek ob 630 uri zjutraj, Tret-Metković O. (postna).
Odhod iz Trsta v soboto ob 5. uri popoldne. Povratek v četrtek ob 6-30 uri zjutraj. Trat-Korčula (poštna).
Odhod iz Trsta v torek ob 5. uri popoldne. Povratek v ponedeljek ob 6*30 uri zjutraj. Trst-Šibenlk (poštna).
Odhod iz Trsta v sredo ob 5. uri popoldne. Povratek v četrtek ob 6. uri zjutraj. Trst Makarska (trgovska).
Odhod iz Trsta vsako soboto ob 7 popoldne. Povratek vsaki četrtek ob 715 pop. Trat-VIs (trgovska).
Odhod iz Trsta v sredo ob 6 popoldne. Povratek vsak ponedeljek ob 7*15 popoldne. Zveza v Metkoviću z vlaki v Mostar in Sarajevo Družba vzdržuje tudi 26 stranskih prog v Dalmaciji Vožnji redi se morejo dobiti brezplačno
pri vsakem družbenem zastopništvu.


Gradbena, knlturnotehničiia ter zemljemerska pisarna
3ng. 1 Skoberne & 3ng. D. Qustinčlč
Crst
ulica Zonta štev. 9
Crst
Otflikov. mlini LOSONCZ & H ATVAM

akc. družba Bors. Misk. & Debrez. Istvan
Največja mlinska obrt Avstro-Ogrske. - Izdeluje vsak dan 70 vagonov. - Akcij, glavnica In reserve lO mil. K.
Mirni rekonstruirani in spopolnjeni po namod^r. tehnik!, izdalujejo najboljše vrst maka ■nwmi Glavna zaloga za Trst, Furlanijo, Istro in Dalmacijo m
F. lEOTIC, TRST, ULICA FELICE DEHEI1AH ŠTII. 5. - TELEFON 26 42
VELIKA ZALO
ZNINE m KOVIN
Trst, ulica G. Carducci 26.
VELIKA IZBERA BOČNIH POLJEDELSKIH STROJEV

m
Rešetakl za žilo.
Rožne mlcttiiiiee.
Vile u vseh oblikah.
TrebllniRl za zrnje In s t ms
Rezalniki za Klalo o oseh velikostih.
Velika zaloga železnin za vrata, okna in pohištvo.
Kuhinjske potrebščine v veliki izberi. :: Raznovrstno orodje.
frza
Trst - koaelj Grljan-N! ramar
Salonski jamik „VOLOSCA" (za 403 oseb).
Vozni red veljaven od 20. julija 1913 do preklica
Oaholl od pomola St. Karla * Trstu.
V tednu : Ob 9 l/4 zj., 2 3/4 in 6 V4 pop. Povratek iz Grijana: Ob 12 V4, 5 1 a in 9" 4 pop. — Ob nedeljah in praznikih : (Od
pomola Sv. Karla): Ob 91 4, 11 zj., 23/4, 4 V4» 6 V« in 8*) pop. - Iz Urljana: Ob 10, 12 V4 zjut., 3 l/a, 5 1 if 7 1 4*) in 10 popoldne.
*) l:\eiitualua vožoja CENE:
Vožnja tja in nazaj.....K	1"—.
„ „ „ s kopeljo vred . . .	„	1*30.
„ „ „ „ „ w za otroke	„	1*—,
Samo ena vožnja........—*60,
„ r „ za otroke . . .	„	—'30. Za naročnike znižane cene.
Prva slovenska mirodiinica
v Trstu
Rlojz Saleteij
uisa Carr*dorl 18, v blSilal gostliie NOG
Zaloga barv, čopičev, mrežio ia plin predmetov ix gumija, sveč, mila, parfumov, mineralnih vod itd. izvršujejo B8 pošiljke petroleja ? originalnih posodah in drugo. wsmm
Slabotni možje ! Stari aH m adi! Na obupajte ! Jaz sem iznašel!
Moj aparat ,,H : odstrani takoj vaso moško sla-botnost (nevrastenične impotenco). Nikako notranje sredstvo, ni kake zdravilo! Zahtevajte dis kretno pošiljko mojega prospekta in priložite 4c vin. v znamkah. Naslov: ,,Nova mehanika 405 "
Poštni predal 40. — Budimpešta. — Glavna poŠta. Korespondenca in prospekt le v nemškem jeziku.
RESTAVRACIJA
flURORfl
Trst, al. Caržucri št. 13.
-e-
Od dane« naprej damski tamburaški zbor
CARMEN
6 gospie pod vodstvom
AVGUSTA KLEPIĆA.
Pcsebno izbran glasbeni narodni program.
KONCERT
traja vsak večer od 7 do polnoči
VSTOP PROST.
Za mnogobrojen obi.sk se priporoča
JOSIP DOMINES.
Poleg renomiranega Goesaovega piva te toči pivo Keuchel-Briu iz Kulmbacha,
V Trstu, dne 20. julija 1913.
,.EDJNOSTi: št. 199.
ekran V.
Občni zbor Me podružnice CMS.	razširila v O razredno, dekliška pa je do
Letošnji občni zbor podružnice so je	bila paraielko k V. razredu, vršil zadnji ponedeljek v šoli na Acc,ue- Dekliška šola na AcquedoUu se vsled
dottu ob obilni udeležbi članov, kar nam	pomanjkanja prostorov m mogli prav m«
je dokaz, da se člani zanimajo za najvaž-	razširit.. Omenjam pa da bodemo morali
nejšo in najstarcišo podružnico.	skrbAetl na, %fk . "',^1'fH „?il
J Zborovanje je otvoril predsednik g.	™ Acqwriotto. tako za desko kakor tud
Hr In« a hra m 7 nhičninim Dozdra-	za dekliško. Razredi so prenapolnjeni, saj
vom ter nato dal^edftljK. P	sedi v nekaterih razredih kjer je prostora
T-iinik- cr Vin k n F n e- e 1 m a n ie	za 40 učenčev, nič manj nogo 80 učenčev.
poročal o dfuš v „"m0 delovlnju prectj	. Tudi o razširjenju šole v osemrazred-
oPbširno. Iz tega naj navedemo in ,e naj-	meo .no ^sljah ^t-je^n.ca to-
l j e*	|	boru v Ljubljano. Nadejamo se ugodne
Tajniško poročilo.	rešitve, saj bode to velepomemben korak
V kroniki naše podružnice bi moralo	k razvoju našega šolstva, katero bi mo-
biti zabeleženo letošnje upravno leto 1912.	j.^ vzdrževati drugi faktorji, posebno pa
z zlatimi črkami, in io vsled dveh prire-	dr£ava< Ta nam je res minolo leto dala,
ditev, za katerih predpriprave je skrbela	oz\Yoma podržavila 5 učiteljev, ampak to
naša podružnica, odnosno naš odbor. !	so je drobtinicc v primeri z onimi stroški,
Prva prireditev je bila XXVIII. glavna ki jih ima slovenski narod v 25 letih od
icptna Flriržho cv f^irilfl in Mfilnda" nctorinirifro oTrwfni«lrp 5nl*» v Trstn.

Zaloga moke prve vrste
CT:
(f	9 G 3
Telefon St. 231 - R«V3 GrUffiuia ftt. 12. - Teiefou iu 231
T"

Zastoostvo In
a
najfinejši!! vrst pšenične moke
I valjčnega mlina VtNK0 MAJ01G v Kranju
In kruinlh lz*J <-lfcov poznane** s*
§
S Brzojavi: TRUDEN - TRST.
.'l'l lil t ■
Brzojavi : TRUDEN - TRST. t i _ *
aar-^E^n «c- fcsr--^ju.i ■■!!■ mi li
stanovanja, v nedeljo dopoldne tudi vod-' djužbe samo za te šole okrog 70 000 K nike po mestu, nasvete itd. Radi veselic stroškov. In to vse mora plačevati ubogi popoldne smo stopili v dogovor z vsemi slovenski narod! Za divje, necivilizirane podružnicami tržaškpga ozemlja ter kot;narode imajo pri nas milijone, za nas pa združeni odbori priredili 3 veselice in \ — ničesar.
sicer v Rojanu, pri Sv. Ivanu in v Šked-j Kdaj se pač uresniči Prešernovo pro-nju. Ne zdi se mi umestno, da bi si. obč.; rokovanje:
zboru obširneje poročal o skupščini, ker \ Vremena S ovencem bodo se zja-so vsi slovenski časopisi prinesli obširna' snila ? !
poročila in pa, ker ste se vsi zborovalci i Poročati mi je še o notranjem po-r.deležii skupščine osebno. Konstatiram lej slovanju odbora.
dejstvo, da smo v vsem zadovoljili, toliko I Na zadnjem občnem zboru se je naš osrednje vodstvo CM D, kolikor tudi cenj.j odbor nekoliko pomnožil ter se v prvi seji .rkupščinarje. Nam pa ostaneta ta dva j konstituiral sledeče: predsednik dr. Jos. dneva v najdražjem spominu, ker smo j Abram ; njegov namestnik Miro Pretner; imeli v svoji sredi brate in sestre iz vse {tajnik Vinko Engelman ; namest. Drejček Slovenije.	j čok ; blagajnik Ivan Vrsčaj ; namestnik
Druga prireditev je bil narodni praz-jFran Marinček; odborniki: Iv. Levičar in nik, ali še bolje rečeno: zgodovinski dan [Justin Arhar.
za razvoj tržaških Slovencev, dne 12. okt., Stavbni odbor za novo šolsko po-*co smo blagoslovili dom vzgoje in omike slopje pa je obstal iz poleg že imenovanih — novo šolsko poslopje pri Sv. Jakobu, j odbornikov še iz sledečih p. n. gg.: dr. i'rvotno smo predlagali osrednjemu vod-j Rybar, dr. Gregorin, dr. Wilfan, arh. stvu v Ljubljani, naj bi se oboje, t. j. j Costaperaria, ing. Skoberne in dr. Just skupščina in blagoslovijenje šolskega po- \ Pertot.
slopja vršilo isti dan. Razne okoliščine pa j Vseh sej je imel odbor skupno s so so bile vzrok, da se je to drugo slavje stavbenim odborom 10. vršilo kasneje.	S Največ je imel odbor posla z upravo
Odbor podružnice je skrbel, da se je j vseh treh ljubljanskih šol ter tudi s pred-otvoritev šole vršila kar najslovesneje. i pripravami za skupščino m blagoslovijenje Povabili smo k tej slavnosti šolske obla- j novega poslopja, sii, narodne zastopnike in zastopnike \ Podružnica ima : oratskih podružnic.
Slovesnost smo razdelili v tri dele:
Pekama in odlikovana slaščičarna
STOPAH
Trst, ul. S. Giacomo 7 (Corso) s podružnico v ul. Farneto 6 Telefon 16 64 a.
SVOJI K SVOJIM! Za birmo in Ženitnine bogata izber Iconfektov, bombonier ter vsak dan svežih slaščic
ga EADIOIKTIV3TS TERMALNE TOPLICE mm
TOPLICE N4 KK£NJ£X£đl
Postaja Dolenjska želosnlea Straža - Topilo«.
Akroterma. 38 e C, ki daje na dan nad 30 000 bekt radioaktivne termalne vode, veliki bazini, separatna in močvirna kopališka, p-lno in kopalno zdravljenje, izborno učinkujoče pri protinu, levmatlzmu. ischias,
nevralgiji, kožnih in žerskih boleznih itd. Elektroterapija, masa?:a. Ravnateljstvo: kopališčni zdravnik dr Konst Konvalinka. Udobno urejene ^obe za tujce in družabne sobe, zelo zdravo, milo podnebje, gozd-j-
vita okolica, izborna restaviacija. Prospekti in pojasnila zastonj pri kopališčni upravi Sezona od 1. caajnika do 1. oktobra.
Ivan Hervatinov naslednik
JOSIP MRSUTTI
Trst, ulica Barriera vecch a 11
priporoča c. občinstvu svojo novoprovzeto
trsoulno Jestfiln In kolon!! &ia$a
Specijaliteta: kava vseh vrst ia cen.
Srnestn pregnan, 3> ?st
ulica S . Lazarja štev. 17. Skladišče kož barvan?, v eh vrst
rumene In črna za čevljarje in sadlirjo i d* avnio gornjih d«Ioy čevlje* (tomajfc). T»fe5j tože črn? In rumnne (Bokskalb). foW!la i ii]lio!|e vrsf3 za barvana čevlja. N?ročbe /89 fcrafe deželo izvršuie točno ia iiirro
Najpreje se je vršila služba božja v župni cerkvi sv. Jakoba, katere se je udeležil* korporativno vsa šolska mladina in mnogobrojno občinstvo.
Potem se je vršilo blagoslovijenje sklepnega kamna in poslopja v pritličju največje šolske sobe na dekliški šoli, kjer so bili navzoči povabljeni zastopniki obla-stev. podružnic itd.
Med tem se je zbrala šolska mladina
57 pokroviteljev, 46 ustanovni kov in 150 letnih udov,
yVn»ni 'M*1 nov.
V naši podružnici obstoja tudi krožek „Drobtinarjev", katerega ustanovitelj in voditelj je g. dr. Wilfan. Z 20 vinarskimi prispevki, nabranimi v prijateljskem krogu, so zbrali že znatno svoto nad 1300 K. Znesek 1000 K so darovali dtški
Veliko skladišče klobuk©*
dežnlktv, bala li pisane trije*, Izladsk. platna 2apnfh rtbcbV, »cikih nagovte iti. Itd.
K. CVENKEL.Tr«, Cor.o32
Cene zmerne. - Postrežba to6na in vestna
HftNdaa trgoflBft.
ls Velika i&loga m tovarna pohištva i p
!l| ANDREJ JUG - TRST
mm S. Lucia 5-18	Vb 9. Lucii 5-18 % 11
en leva ujtrn	ni ka?ihhma t*btSrvstieij j
in dekliški šoli za nova učila. Gg. daro«
__ __	_______ ________________^valcem ia marljivemu nabiralcu iskrena
v prostrani telovadnici. Po končanem j hvala in naj bi po drugih okrajih našli
blagoslovi jenju so se zbrali zastopniki v j enakih posnemovalcev!
telovadnici, kjer je zbrane otroke nagovo- Naša podružnica nima ravno velikega
- - - - - -	---- n------------'-) te vrste, ti
'ečje zneske pa
»>KiAi 30LUDM0
I« TMicovratalk
O&NS ZKMNI.
ril :er
g. prvomestnik, vlad. svet. Senekovič: števila članov, zato pa niso J izročil poslopje šolskima voditeljema. 1 dohodki posebno veliki. Večj
voditeljema
Nato so zapeli otroci cesarsko in narodno • darujejo naši člani in prijatelji ob veselih himno. S tem seje zaključil oficijelni del. t družinskih dogodkih ter raznih drugih Navzoči povabljenci so si potem v sprem- i prilikah. Vsem tem srčna hvala in naj stvu odbora ogledali notranjost zgradbe. :se naše podružnice spominjajo še pogo-
Šolsko poslopje obsega 24 učnih sob.[šteje! 4 kabinete, 2 pisarni, 2 posvetovalnici, 2 Uredništvo lista „Edinosti nam je bednici. 1 kopališče, 2 stanovanji šolskih vedno drage volje priobcevalo izkaze da-.ug, 1 sobo za muzej in veliko telovad-(™v ter objavljalo podružnične vesti ter s ni c o'. Vsi prostori, izvzemši telovadnico, I tem mnogo pripomoglo tako k materijalni ima posebne peči, se kurijo s centralno j nemu kakor tudi moralnemu uspehu. Zato
najsrčneja hvala!
Zaključujem svoje poročilo z iskreno željo, naj bi se naš krog prijateljev druž-
v*_i 1	J«	U »It	ki-vl 'i	rt n«	K? voo It
Vekoslav Švagel - v Trstu, ulica Giulla št U
piiporoč* alamemk občinstvi svojo
trssolno lsstvln In RDlonUnIns$a bltiSti. aoveis?^*^? r^Si ^
lnT» deželi ie pod vodstvom go^-p. J Rkob» Bambiča - postreže enako dobro al. obftinsfn i U«com prve vrsta in po zmernih ceaalt. — — &*log* otrobov, cerii« »a »oii, PRODAJA NA DH0B30 IH NA DEBELO.
iiurjavo.
Kot kronist naj še omenim, da se je Dočelo s podiranjem starega poslopja dne 5. sept. I. 1911. ter se je položil temeljni -camen dne 13. nov. 1911. Kakor že omenjeno, se je vložil sklepni kamen dne 22. okt. 1912. Vanj smo vložili listino, v kameri so navedeni najvažneji podatki o razvoju naše šole.
Umestno se mi zdi, da danes omenjam tudi požrtvovalen čin naših trgovcev — jestvinčarjev. Na slavnostni dan so :i gg. izročili našemu predsedniku kot sklepen kamen znatno svoto 571 K. Taki r.enadni požrtvovalnosti vsa hvala in čast !
Ponosno se dviga na šentjakobskem triču krasna moderna stavba, ki je najlepši dokaz materinske ljubezni in skrbi naše vrle CMD do tržaških Slovencev, a r.aj nas tudi vzbuja, da jej ohranimo ono : lbezen in požrtvovalnost, katero mojej ukazovali tekom 27 let.
Ker že govorim o šolskem poslopju, r aj še podam sliko o našem družbinern padskem šolstvu. Vem, da bo to zanimalo oonj. zborovalce, in to tembolj, ker je n_ša podružnica upraviteljica družbinih ljudskih šol.
A.	Deška šola pri Sv. Jakobu ima 6 :; zredov in 4 paralelke, odnosno z de-s :dmi 4 razredi na Acquedottu 8 paralelk, skupaj 14 razredov s 764 otroki.
B.	Dekliška šola pri Sv. Jakobu ima tudi 6 razredov in 5 paralelk, skupaj 11 razredov s 521 otroki.
C.	Dekliška šola na Acquedottu ima 6 razredov s 439 otroki. Skupaj 1724 otrok.
be širil vedno bolj in bolj, naj bi vsak med nami žrtvoval za CMD v smislu njenega gesla, upoštevaje pri tem pregovor: Iz malega raste veliko!
Tajniško poročilo se je soglasno odobrilo.
Blagajnik g. I. V r š č a j jo poročal o stanju blagajne in priobčimo to poročilo
posebej.
G. Niče Stepančičje poslal poročilo pregledovalcev računov.
Po blagajniškem poročilu se je vnela dolga in živahna debata o pobiranju članarine. Slednjič se je sprejel predlog g. dr. Wilfana, naj odbor preštudira vprašanje, ali se ne bi dalo plačevati v majhnih obrokih in to s kolki, kakor imajo vpeljano nekatera društva.
Pri naslednji točki, volitvi nabora, je izjavil predsednik, da prosijo stari odborniki, naj jih občinstvo ne voli več v odbor, ampak naj pridejo vanj nove moči. Zato prekine v svrho razgovora o kandidatni listi zborovanje za četrt ure.
Jfova trgovina m
Š
za moške, ž<-ush4j lr» otroke V Trstu, ul. della Caserma 17 kD^arne	nacproti kavaruo
Velika zaloga klobukov, kap, čevljev, dežnikov, perila spodnjega perila, noeovic, rokavic, ročnih torbic in diugih predmetov po najnižjih cenah
Najbolji« in Bijiaod«nieji* fukne M molke ia volmae M lanske obleke razpoMI]* najceneje n CTFPM FPIfl jiliiinaik« razpailljelse K* O l CRmtvni
V OCUU »t. S02.
OJerravaMc

£* bolekne ia nkoavaluomii
Prtvtrtča wf)t U !•#», «trj«|t fettfac h ijičajj! Ml tfftilzM
Priporočenm m*Jslowećih adtmrmiM&r r	tz
mlnČMjih, k*dxr m j* timbm boUmmi •jmšitt
9dHk«taM 1 SS kolajnami na runih ravtar^k te s 9*6 <OOI Adtamliklml
btail iku	HT tolml tk«.
Lekarna Serravallo - Trst
Stran VI
„EDINOST" St. 199.
V Trstn dne 20. julija 1911?
ČISTILNE KROGLJICE
ki prenavljajo kri, dobre proti hemo-rojdam, sestavljene iz rastlinskih snovlj, priporočljive za redno delovanje Čreve3, proti hemorojdnim nadležnostim, glavobolu itd. — Cena eni škatlji 50 stot.
ZALOGA V LEKARNI „GALENO"
vilo* a. Cilino - Telefon 20-76.
I
Prva jugoslovanska l|nff|M BofrlP tovarna glasovirjev HIIIUII iKtUl
Trst — via Farneto St. 42 — Trst Izdeluje, popravlja, uglasuje, mcnjuje glasovirje, pijanine itd.
_ Delo točno. - Cene nizke.
II
Trst, ulica S. Lazzaro 20. Tovarna pohištva iz bambusa, indijskega trsja in protja.
Praktični in koristni darovi
za vsako priložnost
Trgovina jeatvin in deiikates •
CELESTE FURLANI
^'rflt, via Belvedere St. 57.
Prodaja vedno svaže testenine iz Ilir-j ske Bistrice ter iz drugih zunanjih tovarn. Vino in likeri v steklenicah, toatrešba na dom Razpošilja ae pakete od 5 kg naprej : kave, olja i. dr. HINKO BRAUNIČ .iR, vodja trgovine.
ŽELEZNE OGRAJE
za vile (dvorce), vrte, tovarne, dvorišča, prostore za temo itd.
IluBtrovan katalog štev. 104 brezplačno.
„Žična industrija alpskih dežel" Ferd.Jer-gitsch' s Sohne Klagenfurt. Stalni zastopnik v Trstu.
Podružnica tovarne v Gradcu, Go3tingen ,^ l Maut; podružnica tovarni na Dunaju IV/1, i Pressgasse 29. Tel. 4144.
Re stavracij a
„BONVECCHIATF
Trst, ulica Carlo Ghega št 17.
Dobra domača kuhinja. Prvovrstna vina it Puntigamovo pivo. Sprejemajo se abonenti na
kosilo in večerjo po ugodnih cenah Priporoča se za obilen obisk in jamči za vse udobnosti in dobro postrežbo
j. vAUPonč.
SKLADIŠČE
šivalnih strojev in koles	* • *
L#uigi Gramaccini IAII	S 3 C*
TRST, ulls* Barrbra vecchia št. 25. | Trst» uI- Lazzaretto vecchio 36-
trn dogovoriš, wsr Plačilo aa efiroi Zaloga dalmatinskih vin
iz Visa in Poljic s priklopljeno gostilno.
Gostilna v ul. Pozzo št. 20
(Sv. Jakob) kjer toči žganje in druge likerje.
Gostilna v ul. Cas. Donadoni
— ter gostilna —
Campo S. Giacomo St. 19.
Vino na debelo po ugodnih pogojih.
Priporoča se cenj. občinstvu za obilen obisk.
o-rsjme sta popravljanje šivalnih strojev « if-kega zisteaa. Prodaja igel olja in apej-attv.
Kupuje in prodaja že rabljene
šivalne stroje. 001
ANCiELO REflE3L
Rojan, ulica di Roiano št. 2.
Prodajalna man nfakturnega blaga in drobnih predmetov.
Zaloga izgotovljenega perila in na meter, zaves, vsakovrstnih preprog, tapetov, batista, paname, perkala, zefira, črnega in barvanega satina, srajc, nogavic, trliža in volne za žimnice, dežnikov, ovratnikov, zapestnic iz platna in iz gumija, krava! in drobnarij v velikem izbora. Cene zelo zmerne
ALOJZ KRŽE
B^rkovlje, (Bovedo) via Perarolo 342.
Priporoča cenjen, občinstvu svcjo
trgovino jestvin
in kolonijalnega blaga
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
Izdiranje zobov brez S vsake bolečine «
Dr, J. čermak V. Tuscher
zobo-dravaik konces. zobni tehnik
TRST -
ul oa deilfi C&sdrma &t. f3, II. - adst.
Prodajalnica ur In dragocenosti
G*. Bueher
(ne drog Dragotina Vekjeta)
Trst	Cono it 36.
Bogati isbov ilatanine, arebrnlne, dragocenosti in žepnih ur. Kupnje in
menja itin
zlato in tudi arebro s novimi precuneti. — Sprejema aaročbe in popravlja vsako vratne trebrnine, zlatanine, kakor kndi iepne ve.
. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.
W Trgovina razno
PERUTNINE
t bogati Izberi.
Irst, nI. Canpanile št. 15. - Tel. 759.
Purani, ooske, raoe, plddanol, Štajerski In
G
B'
1
Mehanična kleparska delavnica za kov nske izdelke
=( Gusto Pilottifu Gius.
ustanovljena leta 1842. TEL. 15-25. j
Riva Pe catori 5tev. 14
Specijaliteta: ladijske svet )jke Po- j poda ia škatlic i* helc in ka.Tr.no- ^ b&rrne piočeries.
Žlebovi, cevi in zidne obloge
iz vsake snovi v kosih po 2 »t (brez zvezave).
I
Nova tovarna kandit
v Trstu, ulic* S. Cilino 541 (Sv. Ivan)
lomačo Oimador
ki je bil mnogo let nastavljen v tvornici kandit A. Paulin. Trst, priporoča svoje
raznovrstne in zelo fine izdelke. Pošiljke na vse strani v vsaki količini po nizkih cenah.
Hov^ klofončarna
Giorgio de Luisa
Trst, ulica Barrisra vecchia štav, 2
Moderna d^bro preskrbljena zaloga klobukov ia prvih tovarea.
velikanska isbera angleških čepic za može in dečke.
Csne izrbdno zmerne. Sprejemajo se poprave.
S&is® Di:i3 is
u Krivo, netmlja is stavil materijali J
Josip £uiceu
Trst, via San Clilino št. 2 (Sv. ivan) I
Ermiira Warbinek
manufakturna trgovina, Trst, ul Giulia št. 14
Nastezniki, srajce, spodnje hlače, bela spodnja krila, predpasniki, tm-\ satenasta spodnia krila, spodnie srajce za ženske, moške in otroke v veliki izberi. Bluze bele in barvaste, opremljene, batist, cefir, perkal, volneni in
Zaloga: solkanskega : pohištva
GIOVANM BENC1CH
TRST — ulica Arcata 5. — TRST
Posamezni kosi pohištva in popolne sobe. - Lastna tapetniška delavnica. —— Lahki plačilni pogoji. -
Zaloga Izdelanih oblek
Velika izbera vsakovrstnih oblek za gospode in detke, sukenj, površnikov vseh kakovosti.
Specijaliteta v veznji — Izbera volnenega hlapra
t*>V****0*"tjt^jfn^J
+	plačilu. Cene zmerne +
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Adolf Kostoris
Trst, ulica S Giovanni št. 16, I. nad.
zraven „Buffet Autom.*. — Telefon 251, Kini. II. :: Pozor I Skladišče se nahaja v I. nad. ::
EMILJR CEREGRTO
Cauipo ban &iacoiuo 5t©▼. Priporoča cenj. občinstvu svoU
irgcviaa pisarniških in šolsxik p&frebščia.
'^rećnjć razglednic in IgraS vttk vre
Prodajajo se tud' molitveniki v slov Jeziku
iiuiio aeddeneo -i«»
VVil, flSio« SIotKi Cardric«! Mav M }
U VSLS'ON lt«Tr 3tt u n
U'rKTffft««.	*rt'#»Aaiai afiril',
u«ta» r*k9 a*ff«, * in.I prnal, eiaitliai pasi
afaraU m j rani-—H m -. i B hal i*cS j*. ^mmmmmm^m
»»tr*»Mit u «rat|llftt I4r«»- * i«s}<*. l-^rfU^t u	Uk MUfttli- •• ------- -Usra Ttl«Ji<|
jt#

dom.61, p.uh.r-, - D«VJA6.NEi zalol. •rn.j. ^^ yoaU,'pepi^blago, novosti po K
jarobl-. skalne J^.oe ( otom.), fx.nL	križasto po K -'70, platno, kotonina,
Oalno maslo In Jajoa.	J u-:—««	I• •
ijno maslo In JaJoa Vi« po ca ni, ds m ni bati ni kaka konkurenca.
Josip Gergič, Trst
Rocol — Molino a vento štev. 40.
Prodajalna čevljev
vseh vrst za moške, ženske in otroke in
zaloga usnja.
Sprejema naročila po meri in popravila. Cene zmerne. Priporoča se za obilen obisk.
xf
člizabetina Družba za parne m!?ng (££)
Največje mlinsko podjetje v avstro ogrski monarhiji. Produkcijska zmožnost: 22 mil. kg na leto, 55 vagonov na dma ooo
•LAVNO ZA8TOP8TVO t
perdlnand $urst, trst
u!!ca Miramar štev. 21. oso
Žito inotrebi na debelo.
sifon, brisače, pokri?ala, zagrinjala, predpo-steljniki, trojnik in volna za žimnice. Svilenine in predmeti za opremo.
NEPRODANE

'LflHTE
za vozove, vagone, blago L t. d,
Obleke in plašči iz cerade. Volnene odeje in plahte za konje,
S-IOV. SIVITZ, Tt&l
Telefon št. 18-83.	clica Gdlatti Št. 8.	Telefon Št. 18-83.
A
Mi-illiiA .t. g.j?lj3
tUtllTlll K(!Ut J !iai:TfS;
Ia t &U f 0A.U"UDlt i 111 £iiiti! ui. Frauresoo ii'Asls! š:. % L
Pa:-R3 bras ic'i..; račon ?4.^7S	Tslsfoa <6-04.
Podpisana si v^oja naznanit* siavnemi; &t>člastvzi. da oddaja atrankam v brezplačni najem
---Male hranilne skrinjico -
Vsaka družina, kakor tudi vsak pasamezalk lahka taka skrlBjlo«, ki «• prlaern« xa prlhracjevinje satih 1» vafijlh svat.
Skrinjice ts doba pri podpisani z&drvfl.
Trgov, cioft. zadruga sprejema kraniln« vlog« ođ nako-ij, kadi će ni član in jih obrestuje po
mr 4 '|2 °|0
Hentnl davek od hrar.il. vlog	aadrega sama.
Oajeposoi. na razne obroke in proti mese&r.lrn odplačilom.
Nadaijna pc.iasnila se d-vjajo ▼ nrnda med uradrimi arami »d eo: ui> delavnikih cd 9 d.o iS aie dDpolbua« «xS 3 do 5 ve popoldne.
Trgovako-obrtna	v Trstu,
aL S. Fraacesc« 2. L nadstt.	^
Artistični fotografični zavotf
lite de Bota - Trst
ui-:ca Barršera vecchia 5t. 27 (naspro-laka r ne Piccioln). — Fot->grafiije na avetiea: iu !ii ?tnern papir;ut })iast;čno in naravna r-lšene. Povećanja vsake shke na JJe, akvare aH pastel, specijaliteta: Dopisnice z a^tistift niml pozami 10 komadov 3 K, Zavod e ■>•. prt od 8 zjutraj d-> 6 popoldne. Fotografiri se ob xak^r4".em s: bodi vrer-anu
Novi sobozdravnišHi ^^ ambulatorij =zz=
ul. Rossini št. 12 (vogal ul. del!e Postes
Laboratorij za moderno dentistiko.
Umetni zobje od K 4 — dalje, plombe z materijalom najboljše kakovosti p > K 2
Izdiranje zob bolečin »>o 2 K Ordinacijske ure:
cd 8 dopcl. do i pop. in od s do 7 »vttet Gb nedeljah in praznikih ad 9 do 12.
/nion Žcrjal-Trsl
priporoča avoje
trg^ovij&e jestvin
alira Commerciale IS. 9 podružnico u'ica I«tr a 8*5 (Varbola zgorn;a). - Predaja se Žito, oves, k)-uza ia raznovrstne otrobi ter moka turJi na debelo.
S	(NOVA KAVARNA)
Trat, Piazza Bairiera Settafontane ^
Prva udobnost. Bogata izbera časnikov. Prvovr tne pijače. Hladila vseh vrst. Bi'jardi Seifert. Telefon 19-ai. Poleg kavarni ?e nabaja tudi izvrsten
B U F F E T,
kjer se prodajajo mrzla jedila, viio in Drehcrjevo pivo. ^prejemajo pe naročila ca dom. Pri oroča se ndanl
FRANJO A^RAM, lastrrk.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke ▼ Trstu.
DelniSka glavnica K 8.003.000.—
Rezervni zaklad: K 1.000.000'—
Centrala v LJUBLJANI. "Podružnice v SPLJETU, CELOVCU, SARAJEVU, GORICI in CELJU;
Plazza della Borsa Stav. IO, talefon »tov. 618.
obavlja pod jako ugodnimi pogoji vae zaupane ji bančne posle; kupuje in prodaja valute, Čeke in vrednostne papirje; »prejema borzna naročila na vse tu in inozemske borze; hrani in upravlja efekte in razne druge vrednosti.
VLOGE NA VLOŽNE KNJIŽICE OBRESTUJE S ČISTIMI
Obrestuje vloge na tekoči račun po dogovom.
Prodaja srečke na majhne sečne obroke.
me-

stri
krgsvina z usnjem ^čevljarskimi predmeti
a priklopljeno icdelovalnizgornjih da-hov in prvjilvalnlco ter zalogo nupetnikov JPtfs? 7 ullol Bćlvedera Stev. 49.
IVAN SIMON1Č.
sare
Emilio Muller
B*JugIe<JnpJSa Is najstarejša prodajalniea ur v Trata, rl.-s 9. As to sls (vogal Ulice S. Nicolb).
VELIKA IZBERA
vsri&ift, sla tik; ar«br-aih, kakor tudi sten-
aklh cr vsako vrets.
UiUbgvI|ms iete uit.
Krojači:
l/»ni«i£«iinO IVAN GOBUĆAN, Trst, nlica TVlUJablllLCl Pa?quale Kevoltella ali Chiadmo in Monte 5t. 27, I. nad., f»e priporoča cenj. občinstvu za vsakovrstna deli. Solidna postrežba, velika izbei najnovejših angleških vzorcev. Izdeluje po dunajskem kroju.
FRAN RUPHIK,
krojaški mojater, Tr«i( ulica Oeppa št. 10, 1. t
IVAN OKLOBZIA
TKŠT, — ulica Barriera vecchia štev. 37. (ex PEKIĆ).
Velika zaloga blaga za ženske obleke, perila, trojnika. spodnjih srajc, ovratnic, nogavic, steznikov, batistov, perkalov, cefirov, preprog, panama prve vrste, narejenega perila.
MESAR
Mesarji:
ALOJZIJ (Luigi) DOLESZ. — Jtt\ ulica Belvedere St. 2.
Riccardo Baidassi,
Vse po cenah, ki se jim ni treba bati konkurence.
11=
paradi
FR. P. ZAJEC
Ljubljana, Stari trg 9
izprašani optik
Specijalist za očala in ščifdnifee. Zaloga to-plonis»ov, barometrov, dftljnogleilo? (Ztiss) itd Lantua delavDiia z električnim obratom. Kiasni ceniki brezplačno.
saaag
tSEigBfigBSBHBHliiillB
|| Ljudska ypa^ni ||
BOGOMIL PIMOII
Trst, ulica Vincenzo Bellini št. 13 H
(nasproti cerfre st. Antona lovsaa)	fj£
- fig
Bogat lsbt>r ||
ur, Terižle, ovratnik gj verižic, uhanov, pr- g| fctsiiOT, zapestnic Itd. gg Konkurenčne cene

f* S	• # i
Sen mleti
ibotchnlk

Vsakovrstne
slamnike
Rojan, ulica Kojaa št 7, (poleg .Ko«-»umnega društva") priporoča svojo mesnico.
Mizarji:
Inoirt Čtnlf't mizarski mojster,	Trst, ulic«
JOolp Ollllla Belvedere St. 10.	— Izvršuj«
vsakovrstna mizarska dela.	S97
Olje, kis, milo.
rn DIAPP1MI Xr3t< ulicH Istrift *tev- 21
ril. DIMOUIlll, Prodaja olja, kisa, mila ia drugo.	33t
Pekarne:
JOSIP AŽMANN
Zgornja Greta Stev. 27 J priporoča svojo pekarn •
PohiStvo:
od preprostih do najfinejših, cene Pri_ I Pnhieti/n in tapetarije po £e znanoniz-
nifkA nrinnrnčam coanodom I rUlIlOliU kih cenah, katere se ne dobi
drugje. Spalne sobe iz vsakovrstnega lesu, rezana od 380 kron naprej. Jedilne sobe od 440 kron naprej. Nova z-log* S. FKOD, nI. Sqnero nnovo 7, I. nadstr. na struni poštne
merno niske, priporočam gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu,
Fran Cerar,
tovarnar slamnikov. — Stob, pošta Domžale pri Ljubljani,
BBBIBBBBlg
3
gBBBBBBBBH
P
B ■
Si
NOVA
KONFEKCIJSKA DELAVNICA
Trst — ulica CampanHe štev. 15
Zaloga otr. ških oblek, bitu, spodnjih kril, srajc, spodnjih hlač za moške in ženske. Sprejenisjo se naročila po meri. Nizke cene.
a
IBBB9BBBB
BBBBBBBBBB
TELEFON it 1085.
ai. đclla
Zonia št. ?. /.
jlsss
EM3HPD IMI LSJLHJ
ŽT|
II
3.f
I! I i.--. ffT5
jfelo Cesdandch
koncesioniran zobni tehnik Trst, ulica Ponterosso 5, 11.
vhod v nlici Nnova štev. 15
:: Je prevzel svoje delovanje. ::
Sprejema 9-12V2 in2V2-7. Cene zmerne.
lofn 1Q7QI Povsod xn*P0, tlevlte Is prlljsk-UQ iGid 1010! IJeno titm&ča sredstvi.
Pri večjih naročbah znatne znižano oess.
LEKARNARJA
7Stis?ry balsam
paaUvno zavarovan. — Prittsn »««• z nuno kat varetvaa* inaaka. Proti Ttatci falsitisacijl M bo »trogo postopalo aa podlagi prtiTlce. Ta balsaui jo csjboljie cđrartlo pljuinlra 1« »lialm balMclm, kailia, briparostl, trfkenu dihanja, " "
nsmu kauru in osobito proti iaflaenci. slabi prebavi, ialod-acsia ki«o, aaetju jetei la oblstl, proti oalabaksti, prebla-aobobola la u etilni boI«»nim, proti trganju, opeklinam kolnim boleznim itd. ali *lt ali relika steklenica K 6'N
Lekarnarja A.Thlerryja Stcperesno mazilo
edino pristno eaneslJtTo lei lino u rane, otekline, odstranjuje la ttlesa tM ftodljlve »novi fa
Tfrtnomi n»iueltaj0 mafne »p.rMlje. U«inkujd Vadi proti IUirim ranam.
Dve dozi staneta samo 3 krone 60 stotink.
Dobiva se: Ziekarna prt Angelu varahu, ADOLF
THIERRT, Pregrada pri Ro-gatcu. Prodaja se v vseh važnejših lekarnah. V« debelo se dobiva v Trstu v mirodilnici FRAXCESCO MELL.
KAREL DELAMI
po visokem c. kr. namestništvu
KO.^CESiiONiRANi ZOBOTEHNiK
Trst, ulica Belvedere št 4. III. nadstr.
ORDINACIJA od 9 do 1 in od 3 do 4.
Ivan ICosmerij
l^&nov Rojan, ul. Montorsino št. 7, priporoča o. občinstvu svojo trgovino jestvinia kolonijalnega blaga.
m
■
O O O O O O O O C OOC -OOOOOCOOOO! ooocoooooocoooooooooooo' poooooooooooooooooooooo
PRIP0R0ČLJ1UE TURDKE
o i
S 1 ? »
palače. Po dogovora olajšanje plačevanja.
1468
Prodajalne jestvln :
ifo? liri Mllloi 1 r9t) Pl««« Ponterosso ■ IVai. ¥U. fflUlUjf Trgovina jeatvin in fcob-
nijalnega blaga, specijaliteta: pristno čajno raaslc, kranjake klobase in ilirske testenine. — Zh obilsa obisk se priporoča vdani Ivan Bi'loveo. vodja. 508S
cooocoool
OOOOOOOOOOOOOOO - - — —	- ;
Ooooooooooooooooooooo^cj o^ooosocooooooooo^;
Brivnlce:
jlfno^ln lflBe kupnjem ter izdelujem vsabovrBtns !Z|laulO najmodernejša lasna dela. ANDREJ ROJIO, ul. Acquedoto 20.	1751
Brivska dvorana, fZrZLSSfZ
Rojana in okolice, se priporoča brivska dr orana v nlici Montorsino 7. Za dobro po strežbo jamči Štefan Vnkomanovid, brivec.
izčešljane in rezane, kupujen, po dobri ceni. A. a e b e k vlasuljar, Trst, via Oarducci 9.	136;
Ženske lasi
Anton Novak, brivec ^J*."'
vedere št. 57, se toplo priporoča cen]< slovenskemuob činstvu za mnogoštevilni obisk. — SVOJI K SVOJIM l	2660
Čevljarji:
min Pik in IKST' uIica dolino a vento 11.
I|l rimv priporoča svojo delavnico iu prodajalnico čevljev. Izdeluje po meri in prodaje nošene čevlje, vse po najnižjih cenah, „bvoji k svojim Iu
ti
Restavracije.
Restavracija „Alia Stadione
TRST, Trg pred južnin kolodvorom i. — Najug id-nejSa restavracija za potnike in za meSčane, ker je v bližini južne ca kolodvora kraj javnpga vrta in kjer se užira po leti na obSimem prostoru pod nebom svež zrak. — Toči se izvrstno pivo in vino L vrate. Domača kuhinja. Cene zme ne. — Lastnik Anton Adrijacčič, bivši vratar Hotela Ralkan.
Šivilje.
AplLOCO Trat, Via Barriera v. 33, vrata . nir.uLn, 13. Damakli krojačnica. Izdelnf« vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroiu, plesne obleke, obleke za poroke, bluze zr gledališče itd Cene zmerne.
Trgovine s prekajenim mesom
Priporočam
cenjenemu občinstvu svoj bnffet Točim prvovrstno Dreberjevo pivo na pipo, brez aparata, ia vsakovrstnega vina. Trat, ulica Sanltk štev. 24 (ra^proti m izeja Kevoltella).	Lastr'k: JOSIP TOMAŽIĆ.
mirodilniga
Čevljarnica „Alla Sartorella"
T-^i ulica Arcata štv. 5. — Velika izbera obu-I » bi obuvala za gospe in gospode. Sprejemajo ae naroČila ter poprave. Cene zmerne.	1447
Incin M operni Trst> ulica Conti štev- 38-
JUOlp ITI a U «s I Ul Prodajalna čevljev. Izdeluje čevlje po meri in sprejema popravila. Cene zmerne

Antonio Drsich
nI. Barriera veochia 14
Zaloga barv, čopičev, firnežev, pe- j čatov, ribjega olja, praškov proti mrčesom najfinejših sveč, suhega sadja, voska, laka za tlak, dišav in krta&.
APohfi7 Tiatj ulica l8tria št-	Proda-.
■ flUUttž jalna čevljev vseh vrat v veliki iz-' beri za moške, ženske in otroke. Sprejema naročile po meri in popravke. Cene zmerne.
Fotografi:
Mailillhci aPomini 80 artistične fotografije a» "vujlJUlJol kristalu, porcelanu itd. za priveske nagrobne kamne in slično. — Zastopnik velikegi podjetja za reprodukcijo artističnih fotografij j» GIOVANNI PELIZZARI, urar, Trst, ulica Nuo« št 41 (palača Salem).	149'
Urarne in zlatarne:
Urarna in zlatarna
najnižjih cenah se popravljajo ure in zlati preimeti. Popravljajo se budilniri z garancijo po K 1*—. Ca;o SguadranL
Železnine:
železo, Btare kovine : Anton Cernaca Trat, ulica Olmo št. 12.	1730
Kupujem
■ i
Žganjarne:
Stara grška žganjarna
t Trstu, Via Oavaua 8. In ae dobi bc;s'a la.
ber likerjev; specijalr.jie : gr'ki in francosri koajak, kranjszi brinje ve c, tr a5. i slivo v?,: ia bnati tropiao » vec in rum. CJene nizrs. izber grrnčic. hla^čic« fa »apečenci Grški1 mastiti Iz Šija. — Se priporoJ« Andrej Anton opuio
Afifiin Tli ''k edioa slovenska Žg .ojarna in IMILUII I U i l\j zaloga likerjev, v kateri se dobe vsakovrstni likerji, «e nahaja v bliž ni „Narodnega doma* v Trstu, ul. Carlo Ghega 10, vogai ul Cecilia. Edina zaloga dalmatinskega tropinovca Razpošilja tudi na dežel.j.

Um D0a iz Mm
=----na obroke ■■
Trst tika IttdonnlM 5.
Popoln« sobe, selo sobCM, posteas-dobro izdelane, čvrato, rretlo la amK* ibm ter posamezno pohfttvo, tudi Se leno; kl valni atauji, stenske aro, slike mannf.
Fotografa ^
aiina 7.
Ansoaa Jerkiča tasicv : lrst, u osW 10 ; fcH-iies.,
2333
Razni:
ali v najem se dajo razne gostilne, favarne, mlekarne in drugi obrtoi obrati, hiše, vile itd. Pojasnila daje Kolaršič, kavarna Como od 9—11, 3—6, telefon št. 825 . 417
Prodajo
Knjigoveznice;
kniinnvP7nira ANT0N kep^ek je
■»•■1'Slu »CfcllluO edina slovenska knjigoveznica v Trstu, ulica Cecilia Št. — Izdeluje \sa knjigoveSka preprosta in fina dela točno in po konkurenčnih cenah.
1760
Kožuhovtne :
Stalni krajavni agenti T"
sprejmejo ali pa nastavijo 3 atalno plačo za prodaja v Av.^tro-Ogriki dovoljemn sreči. — Pjnu loe pod Merkur", Brno, Neuga^ae št. 20.	3242
Intfilinontan in učen' Priden ia
IIIIOliyUIILCll žavni uraduik v pokoju, popolnoma ve*č srb^ko-hrva^kega jezika v govoru in pisavi, tudi cirilice, iSČJ službo kot d ipi-nitt. knjigo-. vodja ali slično v Trstu ali zun*j Trna. Govori m


Antnnin Alhorti zavod za izdelovanje in	p še tudi laš^i, nemški in anglešzi- Ne zahteva ve-
niliuniu Miuuru barvanje kožah jvine v	like plače. V Trstu prevzame tudi poldnevno službo.
Trstu, ulica Ponziana 131. Telefon 23-56. Zaloga in	ali službo ca ure. Ima dobra spričevala in refe-
bogata izbera vsakovrstnih kožuhovin. Prevzema na -	renče. Prijazne ponudbe pod .Uradnik v pokoja
ročbe in vsako popravljanje. Cisti in pere vsako-	Štev. 1422*. Naslov pove Inseratni cdiclek Eliio-
vrstno kožuhovino.
nosti ped isto številko.
1432
Opoldne In zvečer abeaemeit, zele ugodit. Iz benu ka-
hlnja fa b«jjejovlike plve (ali glavebela). 2waraa «eae,
Restavracija-Hotel Balkan
o
Potem se je vršila volitev z vzklikom in so bili izvoljeni sledeči gg. dr. Abram. A. Čok, dr. Delak, Stanko Detela, F. Ma-rinček, dr. Rekar, A. Seme in inž. Zupančič.
Pri volitvi zastopnikov za glavno skupščino je bil sprejet predlog g. Engel mana naj se prepusti imenovanje teh odboru.
Po govoru g. dr. Wilfana o delovanju učiteljstva na šolah CMD je predsednik zaključil zborovanje.
Slovensko gledališče.
Intendantovo poročilo na XI. občnem zboru „Dramatičnega druStve".
Minula sezona je pomenjala v umetniškem oziru velik korak naprej. Ta korak je bil morda celo prevelik. Ako primerjamo kakovost predstav, kakor tudi njih število s kakovostjo in številom predstav prejšnjih sezon, razvidimo, da je bil korak naprej velikanski, tako da je naše gledališče s to sezono izvršilo zadnjo etapo iz malega diletantskega odra v četudi še vedno skromen umetniški zavod in se uvrstil častno v skupino jugoslovanskih gledališč. Temna stran te noblese ie pač deficit, ki je razviden iz blagajni-kovega poročila.
Zato stopa letos odbor pred najvišji forum našega gledališča z nekoliko mešanimi čustvi. Ponosen je, da more pokazati na dolgo vrsto izbornih predstav, dramskih, operetnih in celo opernih (in ravno te zadnje karakterizirajo najbolje doseženi razvoj), a mora obenem opravičiti linancijelni neuspeh sezone.
Preden preidem k specificiranemu poročilu o umetniškem delovanju, naj bo ludi meni dovoljeno, nekoliko opomb gtspodarskega izida. Deficit glede	-»-fleitom se ie po-
znasa 6102 K. b tem u,-	> i
višal dolg dramatičnega društva na okroglih 10.000 K. Temu dolgu, kakor je razvidno iz bilance, stoji nasproti aktivno Dremoženje, ki za nekaj presega ta pasi-vum, tako da se še nikakor ne more govoriti o pasivnem podjetju.
Vzroki nastalega deficita so Dih sledeči: 1. previsoke gaze raznim nanovo angažiranim umetnikom, 2. splošna ekonomična kriza, nastala vsled balkanskih dogodkov, vsled katere je znatno trpelo
i	1	1 __1 _ ^ 1: X y ! M O Lrtlr\rfftW
odra. S posebnim zadoščenjem omenjam tu zopet operi „Zrinjski" in „Prodana nevesta", ki ste visoko dvignili ugled našega gledališča tu in zunaj. Tudi vrsta gostovanj zunanjih umetnikov nam je pripravila par gledaliških večerov, ki jih naše občinstvo ne pozabi tako kmalu. Naj omenjam najprej gostovanje dveh umetnikov prvega reda : ge. Polakove in g. Vuško vica. Prva je gostovala v opereti ..Gro Luksemcurški in drugi v operi „Zrinjski" Oba večera sta se razvila v pravcato gledališko slavnost in naše občinstvo je po kazalo, kako zna ceniti tak izredni umet niški užitek. Pri vseh štirih predstavah opere „Prodana nevesta* so gostovali trije bivši člani opernega ansambla ljubljanskega deželnega gledališča, g.ca Richter-jeva in gg. Harfner-Karas in Križaj. O njihovem nastopu kakor tudi o operi so tukajšnji italijanski „Osservatore Triestino", Corriere Adriatico" in „L'Arte" prinesli jako laskave kritike. Poleg teh umetnikov so gostovali pri nas operetni tenor gosp. Ljubin in gca. Hrvoićeva iz osješkega gle dališča, gca. Vera Danilova iz Ljubljane in bivši član našega gledališča, gosp. Pany K tem zunanjim gostom naj še pridodam domače stalne goste, izborna operna pevca gg. Cergolja in Primožiča.
Poleg stalnih članov gledališkega ansambla, ki so razun malih izjem pokazali vedno požrtvovalnost in zanimanje za splošni proč vit, mi je tu omeniti prvi nastop domačinke gce. Vere Ponikvarjeve, ki je takoj pokazala izreden gledališki talent.
Častni večeri oziroma benefice so bile 4 : benefici g. Dragutinovića in Toplaka, častni večer g. Poliča in poslovilni večer g. Rajnerja.
G. Dragutinovič, naš neumorni artistični ravnatelj in režiser, in visoko talentirani, skrajno požrtvovalni kapelnik gosp. Polic sta zaslužila tudi to sezono palmo na splošnem sijajnem umetniškem uspehu.
Veliko skrbi se je letos posvečalo; opremi iger; kulise in kostumi so večkrat presenetili občinstvo; tudi nova, gledališkim zahtevam odgovarjajoča električna naprava je pripomogla v prid scenični iluziji.
Ako mi je tu zahvalno omeniti one faktorje ki so šli tudi to sezono gledališču kakor mecenaški podporniki na roko, moram se tu spominjati najprej največje dobro tnice, slavne „Tržaške posojilnice in hranilnice". Z obilno podporo, s prepustit-
Austro-Američana
===== brza zveza z Ameriko.	=
Trst —New-York Trst — Buenos-Ayres
„Al ce" 2 avgusta.
Trst—Qi ebec—Montreal
„Canada" 26 julija.
„Sofa Hchenberg- 24 julija. „Laura" 7. avgusta.
Medpotoma se zaustavi v Neaplju, Barceloni, Las Palmas, Rio de Janeiro, Sar.tos, Montevideo
Največji konfort. - Električna razsvetljava in ventilacija. - Narodna kuhinja.
Za informacije o prodaji prevoznih listkov I.. II. in razreda toliko za Ameiiko, kolikor za Patra«, Palermo, Cadix in Las Palmas obrniti se ie na Urad za potnike v Trstu, ulioa Molin piccclo št. 2, za tovor in blago pa pri G. Taraboohia & C o, Trst, ulica Ponterosso it. 3, I. n.
Uea. kr. prit
Avstrijski kreditni zavod
za trgovino in obrt
(ustanovljen leta 1855). — (Glavn>Cfe In
reserve 243.000.000 kron). PODRUŽNICA V TRS U
Plazza Nuova Št. 2 (lastno poslopje) sprejme v Rvojfc
jekleno varnostna cestne
TTil. A T^MTIf	sdelane od avetovn-s tvrdke Ainhciaa v Beroimc
_	I	j lajamCene proti potarn in vloma, pobrana
aktivnim vseh kategorij, profestrjsm la apre-vljanje vrednot kakor tudi aarno pc-
in učiteljem, katerih neobremenjena služ- «•"*»»	' d'J'iCnil1
nina znaša najmanje K 2300— na leto, i., vjjrn0s»ne shrambke (safes) :: dalje penzijonistom, ki imajo vsaj Kron „.jijnji, veUkmti, » katerih .e :«hko sliran: > T s<L-
Andrej Purič
kovač,
Trst, ulica Media 6*
Prevzema se vsakovrstno delo stavbenega kovača.
1400*— pokojnine, dovoljuje posojila na podlagi življenskega zavarovanja, proti
nontnl papirji lluttne, dragulji »M
(Varuosme celice ne more nihče drug. odp.iS kakor 9tranke vzajc-inni l barko.
zaznambi na služnino, oziroma pokojnino upraVa in shramba vrednosti v lastnih
na
prvem mestu in proti primernemu poroštvu pod najugodnejšimi pogoji na j O—30 letno amortizacijsko dobo
„Slavija"
vzajemno-zavarovalna banka v Pragi. — Podrobna pojasnila daje brezplačno „Generalni zasfop banke „Siavije" v — Ljui>Ijant.
ceicah na razpolago Podružnica Kreditnega zavoda -prejema
hranilne vidne na knjižte^
in iih obrestuje do naralj^ega obvestiia
po 3 V/*
Rentni davek pJaSa direktno
3avi ac tudi i riaa! bankovnlrnt potil zavarovanjem proti ijjuuiU na
ter
ircb&ojn.
gospodarstvo vseh gledališč, in 3. bolezen dveh glavnih sil in neutemeljena sistema- vijo dvorane, z novo električno napravo tična obstrukcija s strani nekaterih sta- in v vsaki sili in potrebi se je slavna nov kar spravlja maihno gledališče z „Tržaška posojilnica in hranilnica" izkazala j najpotrebnejšim personalom do naravnost j kot glavni mecen tržaškega slovenskega, usodepolne zadrege Od tega deficita pa gledališča. Prisrčna hvala tudi drugim da-, ie treba odračunati ono jako visoko svoto, j rezljivim podpornikom, zlasti slavni Trg.; za kćtero se je tekom sezone obogatel obrtni za drugi*, .Jadranski banki-, „Ljub-j inventar (kostumi in kulise). Iz tega je Ijanski kreditni banki i. dr
^	_	«	. .	ii	v*	Z	i -	rl a*7 A I »T fv .1 rvlai
SBOGAR
kovaČr mehanik in elektrotehnik - z delavnico za nikeliranj«, posrebrnesje, bakrsnfe Itd. Itd.
Trat, Via Baetano Oonizatti S. - Telefon i26, Roa. IV.
Popravti* priprave za točenj e piva, molove na gu ln bencin, sesaljke, ,<ivaln« stroj«, motocikle, bicikle in izvršuje druga dela, ki spadajo v attoko mehanikov, priprav« ta električno razsvetljavo, električne motorje In vzdigovalnice, električne zvonce, telefon« In vsako dela elektrotehniško. - Zalaga iarftio, atske> za gas 'o elektrika 1« d uglh predmet«*.

razvidno, da je deficit nastal večinoma vsled dogodkov, ki so bili nepričakovani
Vodstvo deželnega gledališča v Ljub-? ljani nam je šlo l^tv-s z bratsko pomočjo |
in izven naših sil, in da se ne more od-! na roko z izposojanjem gledališkega, stopivšemu odboru pri prometu skoraj! materijala. Bedi ma naša hvala zlasti m-j 150 000 K in pri tako kompliciranem apa -tendantu g. pivfes iju kobalu. Tudi mten-vatu kakršno je gledališče, in pri si jaj- dant kralj, deželnega g eda i »šc-a v Zagrebu, i nem moralnem uspehu sezone predbaci- visokorodni gosp. pl. Tre sce c nam je sel vati da je slabo gospodaril.	f c-b raznih prilikah drrge volje na r-ko, za
gledališ
je priča, da se je poizkus posrečil kar najbolje. Prelaskave kritike se strani tu kajšnjih italijanskih listov so bile vsemu
tržaškemu Slovenstvu v pono~. Taki t tivne kritike.
sega gledališča je biia vedno tudi „Edi-j nost", ki je noFiia \se breme gledališke reklame in priobčevala obširne in objek-
umetniški dogodki zares splošne na-
Ako reasumiram uspeh minole sezone,
rodne važnosti, kajti dvigajo lastni ponos je treba torej reči: moralno: najsijaj in vzbujajo respekt pri sosedih.	nejši uspeh, g m o t n o: deficit. ns_<
Skupnih predstav je bilo, všteyši benefice, 90, nasproti G5 v prejšnji
sezoni
Prirastek gre večinoma na račun na novo uvedenih medtedenskih predstav, o katerih se absolutno ne more reči, da niso uspele glede obiska in zanimanja. Dramskih predstav je bilo 39, in sicer 25 premijer in 14 repriz, operetnih predstav .38 in sicer 9 premijer in 28 repriz, opernih predstav 13, in sicer 3 premijere in 10 repriz.
za naprej: dobre ob racijonalnem varčevanju. Da so te šanse dobre, ie porok zanimanje našega gledališkega občinstva za gledališča ; kdor je videl naval pri nekaterih predstavah, bo prepričan, da so tu v Trstu tla za najlepši n zvoj slovenskega gledališča. Letošnji deficit je treba pripisati marsikaterim neugodnim konjunkturam, ne glede na to, da je precejšnji del deficita kompenziran po nabavi marsikaterih stalno potrebnih gledaliških rekvizi
Restavracija „Rila bella Trieste"
(Karel in Veronika Tusehak)
ulica Molin grande št, 4 (Ljudski vrti.
Vedno mrzla in topla jedila. — Dobri obedi in večerje. — Dunajska kuhinja. — Izborna štajerska, istrska vina. teran. — Razua vina v steklenicah. — Prvovrstno imntigamsko pivo iz soda. — Zmerne cene. Skrbna postrežba. — Vsako soboto ob 8 zvečer koncert na citre,
Herman GgmM - Trst, ulica tisi Esch! It m, 8
___Tel.2+03--
Velika zaloga moke, otrobov drobnih otrobov, sirka, ovsa, riža, fižoia itd.
Lastna tvornica prepletenih steklenic (damižan) v Hrastniku (Staj.)
, j	. u . „	' zitov, garderobe etc. Iz sedanje sezone je
.	vreprizah imatreba torej črtati marsikako slabo izkuš
Subič Zrmjski" (7, fštevs! premijero). Sle-	l-nrnifnn nanrPi
dijo potem operete ^Jesenski manevn", j ^top^ioSEi hotel prihodnjemu
. j odboru glede programa za prihodnjo se
.Jesenski manevri , „Cigan baron", „Ločena žena" in „Čed-j nostna Suzana" po 5 predstav, opera „Pro dana nevestau ter operi „Grof Luksemburški" in „Dolarska princesa* po 4 predstave, operete „Valčkov čar"^ „Mam' \
VUonnlia« in L-nmofliin FlnKri cnrinik" i
zono nikakor vezati rok. Zato tudi ne predlaga nikakega oficijelnega proračuna. Neki načrt je sicer že tu in tudi personal
SSffl^S „bobri sodnik" IS fs^Zt:"
.Xe
Lepa Helena", drame „Moloh znanka", „"Razbojniki", „V nižavi", pošteni*4, „Vstajenje" in „Psyche", vese Ioigre „Ljubezen bdi", „Črni madež-1, Dobri prijatelji", „Namišljeni bolnik", ^Nebesa na zemlji*, bajka „Snegulčica" in burka s petjem „Rezervistova svatba" po 2 predstavi, po eno predstavo so imele drame „Gioconda", .Mi in ar in njegova hči", „Maškarade", „V somraku", V zna-; menju križa", „Zlato runo" in veseloigri „Velika srenja" in „Enajsta zapoved". > Kakor je samoobsebi umevno, je bilo med temi predstavami boljših in slabših, srednji njivo pa je bil vedno tak, da je odgovarjal pretenzijam, četudi majhnega, pa vendar resno po popolnosti stremečega
j Treba pa se je požuriti, kajti drugače bo J jako težko sestaviti potrebni gledališki " ansambel. V tem pogledu hoče odstopajoči odbor iti na roko svojemu nasledniku Z ozirom na slabo oficijelno stanje se je
lilHllll HHIIHlIiIH 'I	I luli i 13KS59I
«HJSEP1*E SIEGA
manufakturna trgovina
Trst, via Barriera vecebia št. H.
Bogata Izbe*	bl^ga - batis-ov, perka o^, zefir jo v,
pauama, v vseh barvah zadnje novosti. Konkurenčne cene. Posebnost:
potrebščine za krojače.
M

STAJERSKO SLIVOVKO
tropinovec, brlnjevec, vse vrste likerjev ter
MEDICI3MALNA ŽGANJA
in sicer Štajerski konjak, borovničevec, vinsko žganje, žganje Iz šipkovlh jagod priporoča
edina žganjatna v
lastnik Robert Ml,Celje
ireba zlasti izogibati neproduktivnim stroškom t. j. gažam tekom počitnic, in začeti prihodnjo sezono kmalu po pričetku ob- ■ veznosti, izvirajočih iz angažmana. Ako bi se od podpornikov nabralo kakih 2000 do 3000 kron že pred začetkom sezone, bi se brez velikih težkoČ moglo iti na delo za prihodnjo sezono brez strahu nadaljnega deficita. Za sedanji deficit je treba seveda' najti kak aranžma v svrho rodnega po-1 slovanja gledališkega podjetja.
Novi odbor bo moral tudi pomisliti, — j poudarjam pa, da je to le moje osebno mnenje — ali ne bi kazalo, koncentrirati vse gledališko poslovanje, t. j. artistično vodstvo in upravo, v eni osebi, seveda pod kontrolo odbora „Dramatičnega društva", t. j. z imenovanjem gledališkega j ravnatelja. Skupina oseb, kakršen je odbor, i je preveč kompliciran aparat, da ni mogel i z uspehom neposredno voditi gledališkega podjetja, ivi se je že tako razvilo, kakorj naše. Preveč kompetenc, preveč posveto-; vanj, preveč birokratizma. Odbor naj bi poveiil neposredno vodstvo gledališkemu ravnatelju, katerega odbor nadzira in ki mu gre na roko. Detajlirati to razmerje med ravnateljem in odborom ni tu na i mestu. Toda skušnje nas uče, da bi bil j ta aranžma v gmotni in moralni prospeh i gledališča. Mi imamo izbornega artističnega j vodjo, ki ima mnogo trgovskega duha. j Koncentracija neposrednega vodstva v nje-i govih rokah z razširjeno polnomočjo in; odgovornostjo, bi bila važna upravna reforma, ki jo toplo priporočam prihodnjemu i odboru, pri čemer pa zopet poudarjam, je \ to le moje osebno mnenje.
Odstopajoči odbor si je svest, da je delal summa scientia et conscientia. Te- j žave so bile nemale, in če ni šlo vse po njegovi volji, so bile temu vzrok nepre-! magljive težkoče, ki so bile izven njegove j moči in pričakovanja.
Oprostite, če se nazadnje dotikam svoje malenkosti. Po šestletnem delovanju 1 pri našem gledališču in po dveh letih in-tendantovanja smatram, da je prišel moj j čas, da se za vedno poslovim. Ob tej pri- I liki se zahvaljujem na izkazanem zaupa- j nju in na vseh simpatijah. Pri tem slovesu ; voščim našemu gledališču nadaljnega pro-!
Velika zaloga
beneških otrobov, sena, ovsa, žiia in moke
lastnik
Carlo Grego | S
T*«t	___»7 asgmm
W LETNA SEZONA!
TVRDKA
Tittorio Piscur, Trst
opozarja vse svoje cenjene odjemalce, da je sprejela veliko po&il atev narejenih oblek za moške in dečke v najnovejših barvah
in da jih bo oddajala cb tej priliki po tako nizkih cenah, kakor jih ni bilo v Trstu, — Oglejte si veliko skladišče, ne da bi morali kaj kupiti. NB, Priporoča se, da trgovina ne zameniate z drugimi, kar bi bilo v vašo škodo.
T=»
Trst, uliea Haffineria šttf. 7
(bivše skladišče Barucli & Co)
flizke eene. fiajboljša kakovost.1
i
Podpisani priporočam cenj. občinstvu' svojo novo GOSTILNO
„ili Gacciafori" j
TRST, — ulica Chiozza štev. 5.
Toči se domačo prvovrstno vino, črno in belo, kraški teran in istrsko. Pivo prve vrste, j Kuhinja je vedno preskrbljena z gorkimi in j mrzlimi jedili, — Za obilen obisk se priporoča;
Mibsel Zobec, lastnik,
r

Žganjarna
Pečenko
sa je zopet odprla
v ul. Scaia Belvedere št. i
(prihod iz ulice Miramar)r
Priporoča se svojim starim obiskovalcem in obenem cenjenemu občinstvu.
cvita, v katerega trdno verujem.
ZDRAVNIK
Siad, Dr. SCsrol Perničld
ordinira od 11—12 Trst, ulica Conomo 3/II. (nasproil Dreheiieve pivovarne).
(ssbest- cementni škriljavec).
L=
Slovenski trgovci!!! ^Razpečavaj te ecli-nole Ciril in Metodove vžigalice v korist Ciril in Metodovi družbi v Ljubljani.
Cena originalnemu zaboju s 500 zavitki kron 61, franko Trst, 2 odsto škonte y tridesetih dneh.
GLflUNfl ZALOGA ZA TRST: TRST - Vlfl GIOLIfl 29 - TRST
Doktorica
KLARA KUKOVEC
je odpotovala in bo odsotna
do septambra t. 1.
M orna Brellb u Sežani
Zahtevajte cenike in vzorce
pri Stasoem astopstra In zsiojl
Trst, ulica Sani ta 25
iX ntusto ss preseli rj PIszzti tislle posle L
Ribje olje l vrsta I steklenica K 1*20. 3 stekl. po pošti vsa franko 4 50 K.
Obllž za kurja očesa 20 vinarjsv. - Neoporekljivo sredstvo. «
o
tjz.i
G. de VECCHI
naslednik A. FONDA, Trst, ulica de! Bosco št. 17.
Zaloga sena, krme in otrobov.
Seno I., slama, ogersko seno, beneški otrobi, otrobi it. 84,
ifli
rat
;đZb
Pozor na znamko ,.ETERNIT", utlsnjeno na našo šipe. Samo tedaj pristen, če nosi vsaka plošča napis z izbočenimi črkami.
tm pil
A L % ? i * Ml
fes
v Trs*u, ulica Carradorf it 18
ari jo ?edai vodi g. HINKO ^03l£t ie dobi redno spivo, prva vrste vino - teran, ^or&a m mrrtsr jediis ob vsakem časa«
razpolago več sob za prenočišč«
po niskih cecah. - Piiporoče ca obilen obisk*
Matija Bulic
priporoča cenj. občinstvu
svojo gostilno „Ai buoni amici"
v Trstu, ulica Belvedere štev. 39,
točilnico vina in piva
z raznimi mrzlimi jedili v Trstu, v ulici Benvenuto Cellini it. 1
gostilno „Al buon Almissan4'
v Rojanu, ul. Montorsino 3,
točilnico vina v Barkovijah
(Bovedo), ul. Perarolo št. 342
(hiša Ščuka).
Toči se prvovrstno dalmatinsko črno, belo in opolo vina iz Omiša ter pivo.
Anion Mahne, trgovec
Priporoča si. občinstvu
svojo trgovino jesivin in kolonijalnega blaga
Trst, ulica deli* istda št. 4
s podružnico na Greti v hiši g03p. Gombača in Frluge št. 275. Vsakovrstna vina in likerji v eteklecic-h Biago vedno sveže. Postrežba na dom. Prodaja na drobno in na debelo.
>S33l90aSBBB9lB
a
D
LETOVIŠČE
Bsbinjsks Bistrica Bohinjsko Jezero
v Triglavskem pogorju,
na pregi drž.železnice Jesenice—Trst, 3 ure oddaljen od Trsta; alpska klima izborna voda, stanovanja v gostilnah, vilah in priv. hišah, Ugodue železniške zvez6 za izlete, gorske ture. Zmerne cene. Informacije iu prospekti brezplačno.
Prometno društvo v Boh. Bistrici.
a
Prva slovenska izde-lov&Inica mostnih, živinskih in drugih tehtnic ia trgovino in ot rt, stavbno in umetno ključavničarstvo
IVAN REBEK
Celje, Poljska ulica 14 priporoča svoje tehtnice. Ceniki na razpolago brezplačno in trsnko.
mmuam
©©©©©©©©
ODLIKOVANA
tržaška prodajalna obuval
ULICA QI08U* CARDUCCI ftT; 21
riBEun različnih izborov oajfiuej§ih moških in lei • akih cbavai po najnižjih oenah se prodajajo tud po izrednih cenah :
Usnje Sozcalf s trakovi . . . . po K 16*— Usnje Boscalf z elastiko .... po X 10'— Us..ie Boscaif oslika Berby . . po K I0 5€ Usnja Sozcalf z zaponki Trlumph po K 10-56
Enaki za dečke 1 K. manj. - Vsako v. blago I. vrat*
ObUke moderm. — Delo zelo trpežno. | ©©©©©©©©
Pekarna in slaščičarna
Onorato Furlani
Trst, ulica delia Guardia 24. Podružnica Vojaški trg (Piazza deila
Caserma) 4. Krah večkrat na dan a vež, r&mlifine moke, vse vrsti biskotov ter prodaja rasnih vin in likerjev v steklesioah.
UNIFORME
za enoletne prostovoljce, kakor tudi vsake branS* In elegantne
civilne obleke
solidno In ceno Izvršuje po meri
Parteder & Rupp
ul. G. Carducci (obč. kiosk).
W	W W W
m <9% \9% &%
Dobro
mastni sir
Trapist od 1—2 kg po Kron 1.75. Groyer od 5—10 kg po Kron 1-70.
priporoča mlekarna
), Vranešić, Sunja (Hrvatsko).
Mehanična delalnica
©
AlarlkLantschnsr
zapris. cenilec Trst, Via Geppa st. 12 Telefon 138.
Ekskluzivno zast0pništ70 in zaloga svetovnoznane tovarne koles (bicikljev) in >* motociklet STIKI A tvr-dke Joch. Pueh & Co.v Građen IlUrkopp t ^ Nenmatin kakor tudi tu- in inozemskih tvrdk
8 veliko zalogo pritiklin. Zaloga In upeljava elektr. zvoncev. — Sprejme kakorSnoaibodi ® popravo v svoji stroki. ("sroj
Naznanjam cenjen, občinstvu, da sem odprl
novo dalmatinsko sostilno
pri sv. Ivanu pri Trstu (Vrdela) 1053 (nižje tovarne testenin Girardelli).
Točim
prvovrstna dalmatinska vina in pivo. Prodaja mrzlih jedil. — CENE ZMERNE. POSTREŽBA TOČNA. — Za obilen obisk se priporoča udani	MIJO BAŠIĆ.
V ulici Garradori št. 4
(vogal ul. Nicolo Machiavelli) se je otvorila te dul nova, velika
trgovina drobnarij
v kateri ae prodajajo vsakovrstne blžute-rije, Japonske vaze, posode za kavo, čaj
Itd. katere prihajajo naravnost iz Japonske.
MIHAEL ZADNIK
Trsty ul. Sorgenie 2.
Kupuje vole, teleta in koštrune za klajo. — Zahteva dobro blago, katero odkupi dobro.
TVRDKA
Francesco Bednar
TRST — ustanovljena leta 1878 — TRST fe preložila svo]o
trgovino Šivalnih strojev
bicikljev in pridevkov z mehanično delavnico vred iz ulice Ponterosso štev. 4
v ulico Campanile štev. 19.
Odlikovana to~ ^ HDI f^fl Sv. Ivan varna sodaviee flUiVIJ f \ pri Trstu,
Via S Cilino št. 541 (edina slovanska in izven kartela) Tel. 566.
ae priporoča naj topleje slovanskim gostilničarjem, kavarn ar jem in dragim odjemalcem sodavi&arskih.izdelkov v mesta in okolioi.
i
—	Rozina Daponte, stara 26 let, iz Sosič, strokovni U|a<k Mrak la predsednica Pordenona, stanujoča v ul. Acque št 20, ženske skupine NDO Dekleva.
brez službe, skrivna prostitutka.	Včerajšnji zaupni sestanek N. D. O.
—	Ernest Darlc, star 21 let, iz Spinele,I v Nabrežini s t ni mogel vr^ti, ker so dninar, stanujoč na Vrdeli Št. 1570, v Trsiu socijalni demokrate crgarizlraii kakih 150 obsojen radi telesne poškodbe.	napalalcev. Strokovni 'tajnik Brandner in
—	Anton Veronese, star 23 let, U' predsednik Pernarčič sta bila pred temi zvc-Taglio di Po, vabnik pri kinematografu „Re-: rlnarai v nevarnosti. Dobro, da je bil dan dame", stanujoč v u). Pozzo bianco Št. 5,; jn so se razkropil?, ker zaupnega sestanka |e bil večkrat polfcljsko kaznovan, potera|nismo D,t{ otvorili. Škandal |e to, da priha-zaradl zapeljevanja pod obljubo zakona in jaj0 celo na zaupne sestanke, z namenom, zaradi sovodstva.
—	Angel Dariz, itar 30 let, iz Este, brez posla, stanujoč v ul. Chiozza št. 8, obsojen v Italiji zaradi izsiljevanja preti lastnim staršem.
—	Pavel Malava, star 60 let, iz Reggio di Calabria. gostilničar, stanujoč v zagati? Punta del Forno, njegova prlležnlcs Antonija j Splnella, stara 45 tet, od istotana, in njuni nezakonski sinovi 19letni A'eksander, ro|en v Genov?, klepar, 23!etni Vincenc, rojen v Reggio, težak, In 15<etnl Ivan, rojen v Genovi, brez posla. Oče in sinovi so bili v Trstu in v Rčki obsojeni zargdl tatvine. Pri preiskavi v njihovem stanovanju so našli večje število dragocenosti in ra-'ogo denarja, kar je bilo brezd/omno uktadeno.
■P
Druit^ne vesti«
Izredni občni zbor .Dramatičnega društva" se bo vršil v sredo, dne 23. t. m. ob 8 30 zvečer v gledališki dvorani „Narodnega doma". Dievni red: Volitev predsednika ki odbora ter slučajnosti. Vsi gg. čian?, podporniki in prijatelji gledališča so vab)|enl, da se izreocega cbčnega zbora polnoštevllno udeleže.	Odbor.
Pevsko društvo »Trst*. Vsi pevci in pevke naj pridejo danes poooldne ob 3 30 v društvene prostore, edioder odidem? skupno k veselici CMD k Sv. M Magd Zg. (pri Tfrclcu).	Predsednik.
»Trgovsko izobraževalno društo* vabi trgovce in obrtnike ns važen sestanek, ki se bo vršil v nedeljo, dne 27. t. m., ob 10 dopoldne, v društvenih prostorih u!. Sv. Frančiška št. 2, I.
kar
|&S1!Z£0Rj&
Regent dela pasivno rezistenco Od
ga je „Lavoratore" obglavil, dela Re-
da jih razhijejo. Sramota za njih! Toda naše r ljudstvo jim odgovori tako, da bodo še obžaloval! svoje sedanje postopanje.
BRZOJAVNE VESTI.
Turki pred Drinopoljem.
Pogijanja z Bolgarsko razbita.
CARIGRAD 18. (Ob 12 ponoči.) Turška k a v a 1 e r i j a je dospela pred D r i n o p o I j e.
DUNAJ 19. (Izv.) V ospredja današnje situacije stoji turška akcija v Trsciji. Turška kavalerija je došla ie asoči pred Drinopolje in je danes najbrža še lasedla mesto. Močni oddelki infanterije in artilerije so na potu.
Istočasno so došie danes tudi vesti, da je bila včerajšnja demarfia tripleentente v Carigradu popolnoma brezuspešna. Veliki vezir je ruskemu in francoskemu poslaniku odgovoril skrajno dvomljivo in nedolečno.
Tudi ponovna pogajanja bolgarskega poslanika Načevića v Carigradu s Porto so se popolnoma ponesrečila. Turška vlada je prekinila v«e zveze z Bolgarsko
CARIGRAD 19. (kv.) V informiranih krogih se zatrjuje, da je bil rezultat včerajšnje demarše tripleentente pri Porti, negativen Datiravno sta rusko demarfio podpirala tudi Francija in Anglija in je bila demarfia jako ostra, ni dal veliki vezir nobenih obveznih obljub, da Turki ne zasedejo Drino-polja. Izgovarjal se je s razpoloženjem v armadi in na javno mnenje, ki zahteva revanžo nad Bolgarsko. V Car gradu pričakujejo vsak tre-notek vesti, a*, je turška armada že
>
<0
M. Aite nasledniki
Trst, ulica Nuova 36—38.
d
Podpisana naznanjava slovenskemu občinstvu, da sva prevzela na lastni račun dobro znane manufakturne trgovine M. Aite. Ker so bile gori imenovane trgovine nama izročene z velikim izberom vsakovrstnega manufaktrnega blaga in z najboljšimi pogoji, smo v stanu prodajati po jako znižanih cenah, in sicer nižje od vsake največje konkurence.
Dohajajo nam vsak dan velike množine vsakovrstnih manu-faktur iz najboljših tovaren, zato zagotavljamo za najboljSo postrežbo.
Za obilen obisk se priporočata kot Slovenca
M
(D

O. Milic F. Sušmelj.
gent kot dopisnik „Zarje" pasivno rezistenco. j zasedla Drmopoljs.
Ne safuC, da proti negalaritnosti italijanskih sodrugov ne ćrhal! niti besedice, mož, ki je sicer v „Zarji" kal rad užival svoje lastne duhovitosti, se je, užaljen in ogorčen nad nehvaležnostjo sveta, tudi drugače umaknit nekako v ozadje in sedaj menda razmišlja o zlati resnici: „nemo p;opheta In patria". Ali pa se Je morda vendar eakiat preril do spoznanja, da politika ni za njega.
Naj bo že tako, ali tako, dejstvo je, da je tržaška rubrika „Zarje" izza znane justi ftkacije uprav borna. Kje so naenkrat tiste veleduhovlte filipike, ki Je z njimi sodrug Regent med svojimi zvestimi zbujal občudovanje svojega žurnallstlčnega talenta, med nasprotniki pa strah in trepet ?! Zaman si ogledujemo „Zarjo" od vseh stfani; ni jih več, in srce se nam krči ob bojazni, da zna politična literatura slovenska za zmerom Izgubiti ti ko odiično moč... Ne, ne, to ni mogoče 1 Toda vendar res.
Ce pojde tako naprej, bo Regent kmalu urejeval samo še rubriko: „pes ga |e ugriznil" itd. Politični del dopisovanja je namreč kakor vsa znamenja kažejo, odstopil nekemu sodrugu Kerviku, ki sliši menda travo rasti. Temu možu bi kar na kratko svetovali, naj se prime drugfč raje za svoj lastni jezik, j preden se zaletava v druge ljudi.	|
Kar se pa tiče nske
med tov Brandnerjem In ^ pa naj bodo sodrug! s h cr(?iacm	kar bre,
5	ac nismo sccljalno-demokratlčni ko
rttarii. ki bi same neovoščljlvosti in javlsti
drug druzega redi požrli. Gospodje, Ce želite nekal interesantnih podatkov o -divjih tekmah", vam jih prav lahko poskrbimo, mislimo pa, da |ih nič kaj ne boste veseli. — Torej le lepo jezik za zobe, gospodje 1
Kar se tiče Brandnerja in Mraka, vsm bosta, bodite uverjeni o tem, še zelo, zelo dolgo trn v peti. Ce nimate drtge tolažbe, kakor upanje na „divje tekme- y naših vrstah, potem ste pa res že na kantu. Tudi razpad NDO. že 6 let prorokujete. Cas b že bil, da bi spoznali, da ste prav slab proroki. Pojte, pojte in ne dela]te se še bol smešni, kakor ste v resnici!
Gospod Regent, kakor vidite vam vaš naslednik ne dela posebne čast?. To ste pa vi vendar le še vse drugačen tiček. Najbolje bo, da svojo ogorčenost pozabite ter si zopet pešteno zavihate rokave.
Osrednji IzvrSevalni in deželo! odbor NDO imata jutri, v ponedeljek, ob 7 zvečer skupno izredno odberovo sejo v društvenih prostorih. Dnevni red |e zelo važen, zato uai nihče ne Izostane.
Shod NDO v Mavhinjah. Danes, ob 10 30 dopoldne (takoj po maši) priredi NDO javen shod na Sokolskem trgu v Mav-hinjah. Na shodu govorita: dr. K i s o v e c In strokovni tajnik Brandner.
Podružnica NDO v Ajdovščini prM
CAR1G3AD 19. (Irv.) Pri ponovnih pogajanjih s Turčijo je bolgarski delegat Načević izjavil, da je Bolgarska pripravljena, prostovoljno odstopiti Turčiji vse ozemlje do reke Ergene, če obljubi t orta, da njena armada ne bo prodirala dalje. Veliki vezir je bolgarsko ponudbo odklenil in izjavil, da sedaj ni časa za take predloge, ker hoče govoriti Turčija na drug način.
CARIGRAD 19. (Uv.) Listi poročajo, da dospeta turška artilerija in infan terija že jutri v D ino p o1, je. Turki se bodo v mestu zopet močno utrdili, da bodo lahko odbili napad.
Tudi pogajanja z Rumunijo brez uspeha.
DUNAJ 19. (Izv.) Zdi se, da se je načrt novega bolgarskega kabineta, piidobltl rase Rumunijo in pottm z vso silo udariti na Srbijo in Grške, popolnoma ponesrečil. Vse kaže, da se Rumun'ja ni uoala, ampak je stopila raspretno v direktno zveio s Srbije jn G?ško. Strategični položaj B'Jgsrske postaja od dneva do dneva	sirefs!-
nejšl,
Rumuni vjeli eno bolgarsko brigado.
BUKAREŠT 19 (Uv.) Uradno se poroča • Neka leteča kolona, obstoječa iz jezdeče artilerije, je zadela včeraj pri Fernandovem, med Lom Palanko in Sofijo, na eno brigado neke bolgarske divizije, ki je krila umikanje divizije generala Kntinčeva. Po kratkem boju je bila cela bolgarska bn gada vjeta, med njimi en general. 12 topov je bilo zaplenjenih.
Prodiranje turške armade. __
Samo
4a85 ura, verižica, užigalna priprava — in 6 užigelnih kamnov. ——————
Krasna srebrna remontoirska ura za gospode, s tenkiui in bogat') graviranim pokrovom, z dobrim Anker strojem, natanKO i ioča, o letna garancija, z elegantno amerikansko verižico iz double zlata in moderno niklovano žepno užigalno pripravo s 6 rezervnimi kamni, ki z. dostuje za 1 leto.	Vse skupaj po povzetju samo K 485!
Ako se naroči 6 garnitur, doda se 1 garnitura zastonj.
Tvornica nr Sdiaeclter Leopold, Daoaj 119 X7I-2, tale felderprtel 5
Dovoli se menjava ali pa se vrne denar,
iiaešiBŠeaeaij
Odlikovani čevljarski mojster
Vsaka gospodinja dobro ve:
Jeve
kocke
vin.
so najboljše!
Pozor!
Prepričajte se pri nakupu, da-li ima vsaka kocka na zavitku ime M A6GI in
varstveno znamko

zvezdo s križcem.
Dunajska tvrdka, ki8
zelenjave na debelo išče pridnega in sposobnega strokovnjaka. Ponudbe s spričevali in zahtevo plače pod Šifro „1480" na Inseratni odd. Edinostii'
tala;»telj obuvala e. kr. del. :: oroiulčkrga poveljstva ::
priporoča svojo zalogo raznovrstnega obuvala za gospe, gospode kakor tudi za otroke.
Prodaja najboljšega voščila Fredin. Globin, cavalier in Cir. Metodovo mazilo.
« u
n u
n
u
Trst, Belvedere 321|
18 n u
*rtoHzoT*na tfuna)*lui iola. m
»ttSBfa ctttk, tzMevafti* »Mak fi ptvlte
AJlft nOVAK - TRST
t«, m.
V pekarni in slaščičarni
Serafin Siega & C.o
se
ulici Raffineria štev. 9
dobiva svež kruh večkrat na dan; slaščice in biškoti vedno sveži. — Vina in likerji v steklenicah, moka iz prvih mlinov. — Postrežba tudi na dom.
Josip Trampuš
Trst, ulica Farneto št. 11
priporoča stojo pekirijo. Večkrat u <ijta Bvei krah.
Zaloga moke osoKć vrste Iz — prem mllnoB. —
Vino in likeri v steklenicah. Sladičicc biškotinL - Postrežba tudi na Um.
DUNAJ 19. (Izv.) Danes opoldne je do-spe'a stmkaj ve--t, da je turška konjenica že dospeta pred Drinopolje.
RIM 19. (Kor.) »Tribuna« pile: Prihodnji teden se sestane v Carigradu mednarodna komisija za določitev turško bolgarske meje In prične takoj z delom. Vse vtksile odpošljejo svoje zastopnike v komisijo ; Italijo bo nastopal polkovnik Caputo.. Komisija mora hitro pričeti z delom, ker to« gotovo ne bo bre* pomena za Poito. Linijo j Enos-Midija Je določila londonska vtleposla-niSka reunija in zato velevlasti nikakor ne morejo dopustiti, da bi se mirovni protokol cd katerekoli strani prekišll. Vse veles le stoje na stališču, da je treba za vsako ceno posiliti Turčijo, da respektira sklepe velesil. Vesti o nadaljevanju tuiškega prodiranja vzbujajo v ruskih vladnih krogih veliko ne-levoljo, ker se je bati, da pride v Trac'Jl in Armeniji zopet do masakriranja kristjanov.
Rumuni na potu proti Sofiji.
BUKAREŠT 19 (Kor.) Oficijoznl listi
s
Dubrovniškaparoplovna družba
delniška družba v Dubrovniku.
Brzoplovna proga v Bari: odhod vsako sredo
ob 8 zjutraj.
Brzoplovna proga v Kotor in Spužs odhod vsak
petek ob 5 popoldne. Brzoplovna proga v Kotor: odhod vsako ne-deli o ob 5 popoldne.
zastopstva, ulica Lazzaretto ___
redi da "e "v'ncdello,"ob"5^oooldne"|avfB! poročajo, da rumunsfee tete nsdalMelo shod pri Bratini v AjdovJčiul. Govorijo: dr. svojem ptoalrapjem ProU S.Uti. Za.edii so
t§ GRADEZ (GRADO) &
Najlepše in najobširnejše obrežje Avstrije.
Elegantno shajališče.
Hoteli in restavracije I. reda. Vile za družine. Velike morske kopelji z neštevilnimi kabinami in 1400 šotori.
TENNIS, IZLETI — KURSAL	_
ETRANGERS. ==
I
že mesto Vraco, ki se nahaja 60 km od
Sof;je.
BUKAREST 19. (Izv.) Neki rumunsk! diviziji se je posrečilo vjeti celo brlg?do devete holgarske divizije. Rumunl so zaplenili pri tel priliki 12 topov.
BUKAREST 19. (Izv.) Tukajšnji vojaški krogi pričakujejo, da se pojavijo prve ru-raunske čtie pred Sofijo že v ponedeljek aii najpozneje v torek.
BUKAREST 19 (Izv.) Ruraunska vlad* Je popravljena podpirati vsako stremljenje po sklenitvi miru. V to sviho Je že stopila v zvezo s Srbijo in O ško in jima sporočila, da smatra seda| ugoden trenutek za pričetefc mirovnih pogajanj.
BUKAREST 19. (izv.) Srbska ia gršk^ vlada sti na pGdi<jg[ spcraiurna v Skopliu povabiti rumunsko vlado, uaj se udeleži predpogajanj. Posledica tega povabila It bilo, da je kralj Karel na brzojavko kralja Ferdinar.d^ odgovoril, da je sicer pripravljen s pogajanjem, a le pod pogojem, če se prično istočasno z vsemi vojskujočimi se drža v;: m).
Rumunija v Balkanski zvezi.
PARIZ 19. (Izv.) „Pet^t Parislen" po ro5a iz Pttrograaa. da se je Rusija odpovedala vlogi posredovalca med Srbifo in Bolgarsko. Rumunija je baje za dovoljeno vojaško akcijsko svobodo obljubila Rusiji, da vstopi po skiepu mitu v Balkansko zvezo.
Bolgarsko brodovje v Sevastopolu.
PARIZ 19. (Izv.) Bolgarsko vojno brodovje, ki ;e, kakor znano, pobegnilo v Se-vastop-1, še sedaj ni razoroženo. Bolgari so Izjavili, da za slučaj, če bi se hotelo ladje s silo razorožiti, ra;e zapuste pristanišče. S?oj odpor orcti razoroženju utemeljujejo s terr, da ni Bolgarska napovedala vojne.
Afera Mario Sterle.
DUNAJ 19. (Kor.) Najviše sodš*e je danes razpravljalo o ničnostni pritožbi, katero je vloži! oče 19ie nega Mario SteiUte, ki [e bil radi iredentističke agi acije, veleizdaje In razžaljenja Veličanstva obsojen pred dunajskim porotnim sodiščem ca pet let ltž\e ječe. Sodišče je ničnostno pritožbo v v vseh točkah zavrnilo kot neutemeljeno.
Vasti It CSoriške«,
Prosimo brzojavnih poročil o izidu ožje volitve v posameznih občinah.
Iz Tomaja. Pevsko-bralno društvo „Tomaj" in CM podružnica v Tomaju priredita, kakor je bi?o {avljeno, d^e 3. avgu sta t. I. svoj prvi „Cvetličai dsn" v kras nem kostanjevem iogu tik ceste med Dj-tovljami ia Tomajem, pol ure oddaljeaero od postaje.
Program bo raznovrsten s sodelovanjem raznih drušiev: sprejem-pozdrav, petje, sokolska telovadba, starinski muzej, šaljiva poŠta, paviljoni itd. Čisti dobiček je določen CM družbl-ljudski knjižnici ia v druge narodne namene.
Pev. društvo praznuje obenem petnajstletnico svojega obstanka, kar želi storiti na čim slovesnejši načla praznovat!.
Piidlte vsi na n£Š kršni Kras v naše središče, vsi, ki sle vneti za naredni napredek in za našo miljeako C ril Metodovo družbo. Nazdar !
Združena odbora.
Veslarsko društvo „Danica" v Gorici vabi siav. občinstvo na svojo slavnost, ki se bo vršila danes. Dirka Ronkt—Gorica. Ženski oddelek W.ien—Gorica. Koncert tombola, Javni ples. Začetek slavnosti ob 2 popoldne. Svirala bo godba „Nar. del. org." iz Trsta.
Telovadno društvo „Sokol" v Št. Andrežu priredi v nedtlo, 27. t. m. svoj
Baje je neugodno in hladno vreme vplivalo
na razvoj rastline.
O v e e. Stanje se je nekoliko izboljšalo in to se izraža tudi v cenah. S koncem zadnjega tedna je stal oves K 8*60 za oktober, a danes pa K 8,31.
Moka. Kakor hitro se je ž'tni trg nekoliko ojačil, in je seveda potegnil za seboj tudi moko, so se oglasili konzumenti in so začtli živahnejše kupovati moko. Prej, dokler je bila moka znatno cenejša kot je danes, ni
I mah oglasi g
□..................................................□
	□......... MALI OGLASI se računajo po 4 vin.	□
□	,t<lm(* besedo. Mastno tiskane besede enkrat	□
□	♦ več. Najmanji* pristojbina 40 vin. •	□
□	......... Plača se takoj Inseratnemu oddelku.	Q
□I____♦___2_!□
Trgovina jestvin
V najem
se oddajo dve eobi, ena ca zahtevo meblirana in kuhinja skupno. Ulica Traversale al Boso št. 4. IV.	1577
Mrvu fiunror (vihno) se proda ali zamenja riUW UVUlCt B biš.i ali vinogradom. — Marija Delak, Scoreola S. Piet-o 199 ~	1579
Prodam
vrata 10.
posteljo z no*m omarico po nizki ceni. — Via Fab'o Severo 3tev. 27,
1576
Gostilna z huffetom
se odpre v Barkovijah štev. 6. Točilo B6 bo pr?e vrste Pumtigamsko marčno pivo, ia vsake vrste izvrstnega vina. - Mrzla in gor a jedila vedno na razpolago. Cene zmerne. JPriporoča se slav. občiustvu za obilen obiik Lino.	1574
If ^nia^nira ADOLF MLLONIČ v Barkovl^ah l\1 UjaUlIlUa na obrežju 5t 122 Be priporoča cenjenemu občinstvu za vsakovrstna dela. Solidna postrežba. Vel ka izbera najnovejših angleških vz<>r-cev po najnovejši modi._1575
ima na prodaj Jo-?ip Šierlj, Toma j Stv. 66._1570
V Materiji se odda v č mebli-ranih sob s posebnim uhodom in kuhinjo. Krasen vrt Lepa leja. — Dekieva. 1572
Prašičke Letovišče.
Costante Marco JJSI^S
njarno in slaščičarno, nahajajoča ae v ulici Istituto štev. r. — Vsakovrstni likerji ia vino v steklenicah Cene zmerne.
in domrČ h pridelkov
a	ulica Seite Fontane
hotel skoraj nihče kupiti,"vse je čakalo še za ex Pofkaj se prporoča si. občinstvu v mestu in na
dve kroni in ve? nizip ppnP Knlmr hitrn na ' dežeU- Postrežba na dom Cene nizke Za mnogo-ave Krom m vec nižje cene. Kakor n.tro pa brojen obisk ge priporoda Peter Bradelj. trgovec
je pokazala tendenca korajzo in so cene po- ' Podružnica Koionia 295	1411
skočile, pa se ie zbal konzum in se nujno začel pokrivati. To nam zopet jasno izpričuje, da konzum ne premišljuje in preudarja trezno, ampak se da vkljub obilim žalostnim izkušnjam še v. dno voditi okolnostim. Kaj je potrebno našemu peku špekulirati! Ta špekula-cijska strast je rodila že toiiko nesreče, ubila mnogo eksistenc, zmanjšala ugled pekovskega stanu ! V primerjanje navedemo zopet cene nekaterih tržišč. Pšenica notira : Budimpešta K 22.70, Dunsj K 23.80 Berlin K 23.75, Pariš 27.H0, London K 20*—. Liverpool K 20.50 in Cikago K 15.40.
Moka etane povprečno :
na Dunaju K 34.70, v Budimpešti K 33.30, Pragi K 34.10, Trstu K 34.50, Berlinu K 31.20, Parizu K 36'—, Londonu K K 34.10, Ne\v-Yorku K 25.10, povsod kakovost 0.
Otrobi so zopet izgubili nekaj na ceni, kar pa ni poživilo kupčije, ker se pričakujejo boljše cene.
Sladkor. Zanimanje za ta predmet je postalo precej živahno. Kartel je za julij liberiral še en odstotek, in je konzum to množino takoj pokupil. Cene so se napele le za kake pol krone. Za novo letino je položaj še vedno ugoden.
Kava. Kakor smo omenili že v svojem zadnjem poročilu, je letošnji padec povzročila le denarna stiska, nikakor pa ni padec cen posledica v položaju letine in blaga. Brazili-janci nikakor ne morejo dobiti v roke denarja in zato so primorani prodati nekaj blaga po današnjih cenah. Zanimanje za kavo je postalo velikansko, kar najbolj dokazujejo velike dnevne kupčije. Cena je, izvzem^i majhne izpremeiube tekom tedaa, ostala na isti višini.
Svinjska mast. Slanina in svinjska mast je v ceni znatno padla, kar je povzročilo živahno kupčijo. Zato so se cene zopet nekaj napele. Takega položaja cen še dolgo časa ni bilo, kot je sedaj. Amerikanska ma<t pa skoraj nič ne popu iti v ccni.
Špirit. Za jesen se pričakujejo nižje cene, akoravno se agrarni producentje preti-vijo znižanju cen. Kartel se vsekakor peča z mislijo, da za jeBen zniža cene.
Železo. Kartel sam prizna, da je konzum paličnega železa padel za več kot 30 odsto. Stavbno delovanje se je jako zmanjšalo ne samo pri nas, ampak povsod.
Na Nemškem je palično železo padlo za več kot 26 mark, a pri nas je znižal kartel cene le za malenkost. Sicer pa o tem izpregovo-rimo ob priliki v posebnem članku.
Položaj denarnega trga je še vedno ne-izpremenjen, še vlada povsod ista napetost. Le Nemčija se livaii, da je položaj njenega denarnega trga postal nekoliko boljši. Pa najbrže bo to le nemška hvala. Nemčija je hotela pred kratkim najeti doma posojila, a ga ni spravila niti polovico pod streho.
Avstrija se hvali, da se je njena trgovska bilanca znatno izboljšala. Seveda je potrebno to izboljšanje natančao pregledati, da se vidi v čem obstoji in kakšen vpliv ima na naše narodno gospodarstvo. V številkah se res k&že izboljšanje, nikakor pa ne v gospo* darstvu.	F r. Zeleni k.
Listnica uredništva.
G. Avgust Tominc, Trst. — Nimamo prav nikakega povoda, da bi priobčiti Vaš .	. popravek, ko vendar v dotični vesti niste
I. telovadni nastop v prostorih g. P. Lut-, imenovan Vi, temveč neki Tomec. Ctla »tvar mana. Po veselfei ples ter prosta zabava.1 potemtakem prav čisto nič ne zadeva Vas, Aer Je čisti dobiček namenjen za nabavo *sied česar Vam tudi ni treba ia tudi ne telovadnega orodja pričakuje društvo obHe:ni0rete ničesar pjpravljati. S3j Vas menda
udeležbe. Naidarj__j vendar tuji grehi nič ne brigajo. Naj se le
^	.	1 pere Tomec sam in opere, Če se more.
Gospodarstvo.
Tržno poročilo 18. 7, 1913.
Na avstro-ogrskih tržiščih še vlada vedno : velika negotovost in zategadelj se tendenca ne more odločiti za nobeno smer, temveč oma-
1=
Poslano*)
Glavobol, omotica ia Šumenje v ušesih
huje sem in tja. Vreme se tudi ne more usta-	so večkrat neljuba posledica zapeke. Ko-
noviti, kar povzroča še večjo negotovost trga.	zarec naravne kisle vode „FRANZ JO-
Prejšnji teden je skoraj neprenehoma deže-	SEF« odpravi brez bolečin te pogoste
valo, kar ie oplašuo špekulante, da so začeh	. ^ , . \ °
burno pokrivati svoje prodaje. Zato je cena	uzroke ractenJa Prebave. in ^tavi s tem
pšenice šla močno navzgor. Prejšnjo soboto	pritok krvi v glavo. Profesor von Buhl v
je notirala Budimpešta pšenice za oktober K	Monakovem piše : „Naravna kisla veda
11.35, katere se drži ves teden z majhnimi	„FRANZ JOSEF- učinkuje hitro in go-
izpremembami. Glede uspeha letine smo še	tovo< ter zaslu2i ysled dobrega okusa
veduo v negotovosti in zato nas ne bo smelo	. * , . . ^ , . . .
presenetiti, ako v kratkem doživimo večje iz-	sPlošno Pohval° ! ~ Do*iva se v lekar-
premembe cen,	nah, mirodilnicah in prodajalnah mineral-
Glasom poročila ogrskega poljedelskega	nih vod. Odpravno ravnateljstvo zdravilnih
ministrstva se je pšenično zrno lepo razvilo	studencev „FRANZ JOSEF* v Budimpešti.
in tudi dobro dozorelo.	---
Koruza je postala ljubljenka špekula-	*) ilanke pod tem naslovom odgovarja
cije. Vsi so se vrgli na staro koruzo in ta je	uredništvo le toliko, kolikor mu zakon veleva
^ekom tedna prišla od 7 87 na 8.15 za julij.
MARTIN DOVGAN ^	M trgovino jestvin in kolo-
iWBrmBm ■	novo prevzeto in ia 50 let obstoječo	llljalntfga blaga.
Hicira 8 3 prostori, hlevoui in vodnjakom se lllOlUa prođa v štednju. — Monte di Ser* U
Jtv. 674.	156 ",
V nedeljo
dne 20. julija priredijo fantje na Prošeku javen p 1 e a. 156«»
Mizarje iščem. I?iorgiJ
Modistinja
predaja vsled odpotovanja garnirane klobuke za gospe in otroka. Cena cd 3 kron naprej. Forme po K 1. - Ulica Nuova 45, I.	1549
,,Obrtafjsko društvo" pri Sv. An! ---— tik tramvajske proge .
|7l0f u Coclian je cajprijetnejSi vsak dan. l£lt?L V OCOlJCtll s parniti 4tiat na dan, z železnico ravno tako. V Sesljanu^je na državni cesti 8 gostilen, posebno pa ee pri I. £ucu dobi najbolja postrežba v jedi in pijači. Lepi senčni prostori ter zmerne cfne. Vljudno vabi IVAN SUG.	111
Prijateljem in slav. občinstvu
toplo priporočam dubrozn&no gostilno g. Tomsžičsi v ulici Moliu a veato Stv. 3 v Trstu. — P e g a n L^e a n d e r^voditetj. __524
se. pod novim vodstvom, na novo ® mejeni hotel nPri zlatem Jelenu" v Gorici. Cene zmerne.	1252
Priporoča
MipHPnin stRr	v Službi državne že'ez-
IfllCUCitlU niče kot Čuvaj, želi »e seznaniti z gospodično od 22—-8 let starn — P .nudh« noi ntJicC» 5l. io42 s buko na In&era;iii oddelek Edi nosti.	1542

II
ZOBOZDRAVNIK
Dr. fllnko Dolenc
ordinira
ulica S. Lazzaro št. 23.
Sprejema od 0—1.
priporoča slav, občinstvu svojo znano
GOSTILNO
kjer se toči izvrstiio belo in črno vino ter ::: DREHERJEVO PIVO. Izvrstna domača kuhinja.
Priporoča se za obilen obisk VODSTVO.
FRANC PAULINA
SV. KRIŽ pri TRSTU priporoča slavnemu občinstvu svojo
zaloga obuval za moške,ženske
in otroke. Delo solidno, cene brez konkurence. Naročila po meri. Postrežba na'dom. Potrebščine za čevljarje in zaloga usnja.
Dobava za vojaštvo.
Pri c kr. deželnoobrambenem polku stv. 5 v Puli odda se z dnem 1. avgusta t. 1. dobava ca 710 <j sena, 460 q stelje, 60D q slame za postelje In ca HOD metrov drv za kurjavo. — Natančueje podatke daje provijantura, kjer se dobivajo tudi for-mularji za oferte.
Tužnim srcem naznanjamo žalostno vest, da je naš preljubljeni edini sin
SLOVEMCI! SLOVRMI:
Podpirajte družbo SV. CIRILA IM METODR!
Josip Palčič
v starosti 17 let, po kratki a mučni bolezni včeraj ob eni uri popoldne, previden s sveto-tajstvi, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil danes, v nedeljo ob 5 popoldne iz mestne bolnišnice na pokopališče k Sv. Ani.
Žalujoči ostali.
TEST, dne 19. julija 1913.
Brez posebnega obvestila.
Potrti žalosti javljamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš dobri in ljubljeni soprog, oče, brat, svak, stric itd. gospod
GREGOR ŠUBIĆ
c. kr. davčni višji upravitelj v p.
danes popoldne ob 2 in pol po hudem trpljenju, previden s svetotajstvi za umirajoče v 64. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega ranjkega je v ponedeljek, 21. t. m. ob 3 popoldne iz hiše žalosti ulica Raštelj 21.
Sv. maše zadušnice ee bodo brale v stolni cerkvi dne 28. t. m. ob 8 zjutraj.
Priporočamo ranjkega v molitev in blag spomin I
GORICA, dne 20. julija 1913.	Žalujoči OStali.
pogrebno podjetje, Trst
(vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (TELEFON 5t. 14-02.)
Prevoz mrličev na vsa kraja
Zastopstvo b prodajo pogrebnih predmetov: J. MRZEK, Opdlne št. I70"| T. VITEZ v Nabrežlnl na trgu pri cerkvi; A. JAMŠEK, pri Orehu (Noghere); F. BRNETlO
v Skednju.
Zaloga pristnih voščenih sveč lastnega izdelka.
Podjetje bogato preskrbljeno z najnovejšo opravo. Vozovi za veličastne sprevode z bogato opremo in od najenostavnejših do najbolj loksuijoznih. Krasna izbira vencev iz umetnega, cvetja, biserov, kovine in porcelana, krste iz kovine in raznovrstne iz lesa, pajColani, obleke, obaralo itd. — Za poročence, birmance in drage svečanosti bogata izbira raznovrstnih, vencev in cvetlic veščenih in barvanih. — Vsi predmeti so stalno na razpolago. Stalne cene brez konkurence postrežba točna. Nočna naročila se sprejemajo v lastnih prostorih zaloge podjetja ul. Tesa št. 31. telefon 1402.	Družabnik in upravitelj H d T I B I L J
Bazpoillja po poitt dnevno pakete od 5 kg naprej. B ago vedno s veže in I. vrste. — Prodaja kave na drobno In na debelo.	CENE ZMERffE.
Biran XII.
EDINOST" St. 199.
TRGOVINA UGOTOVLJENIH
OBLEK
za moške, ženske In oiroRe Obleke po meri.
CEHE IZREDNO I1IZKE.
(za cerkoljo ji?. Antona novegiO
Ulica đella Tone Z
Od augusta naprei
D UlICl
Ponterosso 8
ulico San Lozzaro 11. UDSOi lil. HllOUS 13.
&C9
BAiV
TRST, VIA CASSA DI RISPARIHIO 5 (LASTNO POSLOPJE).
KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prioritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI* na vrednostne papirje in blago
ležeče v javnih skladiščih. SAFE - DEPOSITS.	PROMESE.
Brzojavi: JADRANSKA.
VLOGE NA KNJIŽICE
OD DNEVA VLOGE
4
0
o
DO DNEVA VZDIGA
RENTNI DAVEK PLAČUJE BANKA IZ SVOJEGA. NA TEKOČI IN ŽIRO-RAČUN PO DOGOVORU. ŽIVAHNA ZVEZA Z AMERIKO.	AKREDITIVI.
MENJALNICA.
URADNE URE: 9 — 12, 2 7a—5
i/ /a'
ESKOMPTUJE: srečke, devize in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev preti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI REMBOURS-KREDITI
Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA.	INKASO.
Telefoni: 1468, 1799.
Filijalke v Opatiji in Ljubljani.
i
I
I
Nooostl za pomlad In za poletje!
Moške obleke iz sukna, kamgarna, zadnje novosti.......od K 15-48
Deške obleke iz sukna, kamgarna,
zadnje novosti .... od K 10—32 Otroške obleke * d 3 da 12 let od K 3—18 Velika zaloga suknenih hlač . od K 4—14 „ „ kotonina-itih hlač od K 2*20-5 Največja zaloga btaga zadnjih no osti. :: Sprejemajo se naročila po meri. ::
Spedlollteta: delaune oblek?, srolce sss spodnje srnice Itd. Itd. ss
Samo v dobro znani trgovini
„ Alla cittfi di Trteste"
ulica Giosue C&rducci (ex Torrente) št. 40
Velika zaloga obuval
za inoške, Ženske m otroke
čevljarnica H!količ
TRST
ul. G. Caprin 16, vog. ul. della Guardia 22.
Prevzema naročila po meri in popravlja. LASTNA DELAVNICA.
Tovarna koviegov in potnih torb
Lorenzo Lasorte
PIAZZA 0SP1TALE ŠTEV. 5.
Sprejemajo M naročilo ln popravila ta ■troke — Cene absolutno konknrenone. Izvršujejo io odpoalljatve na deželo.
Tovarna
kevčegov ln potnih torb v vseh velikostih ln pepra-vUa po nizkih oenah — Pošiljat ve na vsa strani.
Trst, ul. Silvio Pellico štev. 8.
Velika zaloga dvokoles
In ilvalnlh (trojev, graMofanav,
•rt»«troaav pri Bf tjel-U,
Oarloa. Stolna alloa it. 2 ln 4. ■ahanlčna đalavn'oa. — Prodaja na obreka. Ciniki franka. Vi la *»lop» vatkovritnlh atrejav rabi]an>h po o«nl
Zobotehnlčni arabulatorij Univ. zdravu se ^	,	^ ^
Dr. Makso Barry Gostilna MaX
Ermanno Schultze, I. tehnik. Trst, ulica Caserma Ster. 17, IL nadst»
Posebni zavod za umetne zobe brez ustcu ploSče. Plombiranje z zlatom, platinom ia porcelanom, Vsa dela brez bolečin. Zrav manj« krivo rastočih zob. Zmerne cene. Sprejema od 9 do 1 in od 3 do 6 popoL
Trst, vla Petronlo 2 (pri nov. trgu). Tofil se Istrsko in domafte črno in belo vino, kraški tera n vlpavstro vino in Dreherjevo pivo. Todljc ■e tudi vsakovrstni likeri ln žganje ter > ava .iluhinja vedno pripravljena % gerirjni in
mrzlimi jadl!t.
F. Presre
Trst, via Siuseppe Caprin 10 (pri Sv. Jakobu)
priporoča cenjenemu občinstvu svojo znano
miroditnico.
prodaja se vsakovrstne mirodije in drugo. Šipe, barve, kisline in profumerije. Sveče. Petrolej in mineralna voda. Cene zmerne.
Tehnična poslovnica
FRANC & KRAK C, Trst,
(prej Schnabl & Co. Succ.)
dobavatas
Tin0yts na!lzvrstft3[#s BO tcr]e aa bencin, plia, ttpojai plia ia DOtsrJt M nfl«, sistem „Dieael* BtojeSe in kž«3e uatarcjbe.
Lokomoblls na henzli Ia pere. Prevzemajo delo inđuitrijalnih tovare« kakor r MIIbI za »oko, stroji za proizvajanje eija, ttvarsi leda, stroji za kiR0Boi9ns, stroji is tovarne u Csmeat, stroji in namelSenja n Mizarska Obrt, caatralno kurjsUv, stroji u drobljenj« različnega blaga, kemične tovarne itd.
NameiSenje z* eisktnćao raivetljtva in prenoe znoSi. ElaktriJns vsdigala za OSSbe (Uft) sistem Pedretti, kakor tudi vsdigala za blago. Stroji sa kovaško ia drage obrti. Msdsrss trti?* a»ii?je. Sesalke in cevi vsake vrati.
Skladiito vsakovrstnih tehničnih potrebiSin. Vsakovrstna oevia Oredj« ia stroji sa poljedelstvo in prele za rico. Olje, sassahi, pip« itd. „Andoro" najbolji in najcenejii pokrov hii.
— — — Proradmmt te obisk mernikov Mft9iJ. — — —
Pekarna in sladcicama
MiKUSCH
Izdeluje kruh z zdravim higijeničnim elektr. strojer
frst - Piazza S. Francesco dAssisl 7,
Prodaja moke I. vrste, sladčice ln ptepečencf (biskoti) najboljših vrst. velika izbera bombonov za otroke, svež kruh trikrat na dan, buteljke, fina, desertna vina, dal mat nska ia Istrska vina z razprodajanjein pive v steklenicah. Zila^ateij z druge c. kr. drž ivr. 1 uradnikov. Državn m uradnikom 5"» popust
Ivan Krže
Trat - Piazza S, C?ovaruil 5t i*
knhlajakih in kletaracih totr*"^ A^O^Si leiu cd l«ss in pletari*. 1V*A»<? breot čabrc-T in kad, todSekor, lop&t, r«Iat, 1» v*. kovntaih koiev, jerbzssv in nuitti Ur tauago dznp. ? to »troko npads-	>& a-pi^Aca.	^
jočib premetov.— * 37.ljl**« tuhicjVto posodo v?ake vrai* bodi od pet&f«ass, it mije erteiis, kositerja al? cink«, oadaij« pL>a-jiaBVJi]f),
kletka »d. — Z* goRtilnii^rje krof^s, sssnlj»s« In stezieoo po« odo t« vino.
0rorRaimondo Bisiach
opozarja svoje cenjeno odje-malstvo, da se je vrnil v svoio urarno na svoje prejšnje mesto, Campo S. Gia-como 5, v hiši „Delavskega konsumntga društva". — ZA BiRMO je na razpolago bogata izbtr ur, verižic in priveskov po konkurenčnih cenah.
KI

Tržaška posojilnica in hranilnica
roglstrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Trst, piazza Caserma Štev. 2, I. (v lastni palači — vhod po glavnih stopnjlcah).
l
Poštno hranllničnl račun 16,004.
Posojila daje
na vknjižbo, na menice, na zastave in
na amortizacijo za daljšo dobo po dogovora.
Eskomptuje trgovske menice.
Hr&niisie vloge
sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po
WT 4VI«
Večjs stalne vloge in vtoge na tbkoči račun po dogovoru.
Rentni davek plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono.
Oddaja domače nabiralnike (hranilne pušice).
Telefon štev. 982.
Ima varnostno celico fsafe deposits) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vredno>ti, popolnoma varno proti vlotnu in požaru, urejeno po najnovejšem načinu, ter jo oddaja strankam v najem po nizkih cenah.
Stanje vlog nad IO miijonovj URADNE URE: od Q do lidojcldneln od 3 do 5 popoldn e Izplačuje &e vsak delavnik ob uradnih urah.
Zapomni si, da moraš prinašati samo Ottoman papir ali stročnico za svalčice in ne dat se
zavesti po podrobnih posnetkih slabe kakovosti.
CENTRALA v
- - PRAGI - -
Ustanovljena 1. 1868. 22 podružnic. 12 ekspozitur. Delniška glavnica:
K 80,000-003
Zivnostenska banka, podružnica u
Telefon: 2157 - 1078.
Rezervni in varnostni naklad:
K 25,000.000
akreditivi - ćek5 - izplač la
borzna naročila.
izvršuje vse bančne in menjalnične posle.
GRADEŽ •==• ekspoziture — OPATIJA
VLOGE
na knjižice
12
2 0
Rentni davek plačuje
banka iz svojega. Položnico brozplafcno na razpolago.
4