97. Številka. Ljubljana, četrtek 29. aprila. X1H. leto, 1880.
Inhaja viak dan, izvzemSi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeuian za a v s t ro - oge r sk e dežele za celo leto 16 gL za pol leta 8 gl. «* *«trt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez poSiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. m kr., za en mesec 1 »ld. 10 kr. Za pošiljanju na dom se radona 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko ver, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode nćitolje na ljudskih Sol.h in ■» dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 8 gld. 60 kr., po poŠti prcjeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četirisiopne petit-vrstu (J kr., če se oznanilo enkrat tiska, B kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole irankirsti. — Rokopisi bo ne vračajo. —Uredništvo j« v Ljubljani v Franc Kolinanovej bisi St. .'t „gledaliSka stolba". O prav niš t v o, na katero naj ae blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolinanovej biSi.
Narodna tiskarna.
Dne 1. maja I88O prične „Narodna tiskarna" v Ljubljani z izplačevanjem dividende za 1. 1879 po 3 gld. na delnico in sicer proti temu, da se oddade vsi do konca L 1879 zapadli kuponi.
To sc naznanja z d ostavkom, da dividenda, katera se v treh letih od dne do-tekanja ne vzdigne, po § 28 društvenih pravil zapade na korist rescrvnega fonda.
Dr. Duhatsch proti Slovencem.
i.
Povedali smo uže, da je v državnem zboru 23. aprila bil vstal mariborski poslanec dr. Duhatsch in v buršikoznem, sovraštva do slovenščine polnem govoru blatil in sramotil naš narod, kakor dozdaj ne kmalu kdo. Kdo je to? Renegatskega rodu Človek, ne čist Nemec. Njegov oče se je rodil iz slovenskega kmeta Duhača, nekje na ptujskem polji, on pa sin, čuti Germana v sebi in dasiravno se drzne reči, da Slovence in njih zmožnosti pozna, laže vendar, kajti on lomi sila malo dijalektične mariborske slovenščine, toliko, da bi si mej Slovenci komaj kruba sprosil. V državnem zboru je dozdaj rad molčal, le ko je šlo za naturne pravice slovenskega rodu, katerega kri tudi v žilah tega fanatičnega renegata ali Novoueraca teče, nij si mogel kaj, in pljunil je po nas vso nemško žolčevino, ki mu jo jeza nabrala, da se tudi drugi Slovenci nehčejo tako narodno porenegatiti, kakor sta se njegov oče in on.
Dasi Duhatsch (imena nij še ponemčil) slovenskega jezika, jezika svojih očetov, dobro ne zna (in sploh nobenega ne razen nemškega), vendar se javno drzne smelo soditi o njem, in govori, kakor da bi govoril slepce o barvali. On je rekel v državnem zboru o našem jeziku : „Stare, v deželi navadne besede se kar izme-čejo, ruske in srbske besede se na njih mesto devajo, in tako se jezik stvarja, katerega celo izobraženi ne razumejo." To se ve, taki Biz-ObraŽeni" kakor je on, kateri nemajo za naš narod druzega kot psovke, nemško - kulturno štajersko „vviudiscker esel", — tudi Duhatschu znano. Kur se pa tiče tujih besedij v našem jeziku, nehčemo se prepirati z ignoranti v je-zikoslovji, kakor Duhatscha poznamo da je. Stara prikazen je pri nas, da se taki Nemci in nemškutarji nepoklicano spravljajo naš ali kateri drugi jezik soditi, ki ga ne poznajo. To je stara nemška ali nem.škutarska arogauca. Glede tujih besedij, bi pa drugim jezikom ravno Nemec smel najbolj molčati, ker nij ga jezika na celem božjem svetu, ki bi imel več tujih v narodu nenavadnih besedij, kot je
pismeni nemški, katerega „fremdvvorterbuchi" obsegajo u?.e od 30.000 do 40.000 besedij.
Dr. Duhatsch je dalje dejal: „Ko bi srednje šolo spodnjega Štajerja samo namen imele za teologični seminar pripravljati, potem pač bi zadostoval slovenski poduk, ker abiturijenti tega zavoda ostanejo v spodnjem Štajerji. Vendar je en del naše slovenske mladino (kako more nemški Duhatsch reči „naše" slovenske 1 Ur.) duševno tako visoko nadarjen, da hoče domovini tudi v drugih krajih služiti." Čudno, kako se ujemajo nemškutarji v svojih jalovih argumentacijah: tudi dr. Schrev, kranjski nemški kričač, je svojo resolucijo zoper poslovenjenje ljubljanskega učiteljišča motiviral s tem, da se učiteljice in učitelji v Ljubljani ne izobražujejo le za kranjske slovenske šole, temuč, da hodijo tudi na Nemško služit. Pa čemu? Od kedaj ima slovenski narod dolžnost „tudi za Nemce" učitelje ali uradnike odgojevati? Mar plačuje 1 »/s milijonni slo venski narod za to svoj davek za učilisča, da se bodo na njih za Nemce učitelji pripravljali? Ne. Mi Slovenci na Kranjskem, spodnjem Štajerskem, Primorskem in spodnjem Koroškem imamo skrbeti za se. za svoje šole, Nemci naj pa skrbe za se. V naših zavodih naj se pripravljajo naši učitelji za našo ožjo domovino; Nemci naj učitelje odgajajo doma sebi in svojim rojakom. To je natunia pravica. Duhatscheva logika, da se mora 20 Slovencev zavoljo jednega Nemca popolnem s tujim jezikom renegatiti, je le nemška prevzetnost in samopašnost.
država predplačno založila s pogojem, da prevzame dežela poroštvo za povrnitev. — Za ta pogoj je pa težko dobiti veČino v našem zboru, ker so mu nasprotni v s i slovenski poslanci in bi se mu neradi udali tudi nekateri gospodje od italijanske strani, vendar bi pa zadnji najbrže iz discipline prikimali, ako bi vlada kolikaj pritisnila. — Ta predmet znamenite važnosti pride skoro gotovo na podlagi dotične uže sklenene državne postave v prihod njej sesiji v obravnavo. Baron Tretis mu je jako vgoden in vladi je menda tudi na tem, da se sprejme pogoj, — ker je uže na ta račun letos dovolila 50.000 gld., in ker bi bilo to podjetje državi v veliko korist. Zato se rrtnogi boji, da ostane Winklerjev sedež v bodočej sesiji prazen, — samo da bo Iržje pridobiti večino za omenjeno deželno garancijo.
— Drugi pa podtikajo odlašanju drugačno namero. "VVinkler je bil poslanec naših slovenskih trgov in obrtnijskih krajev, to je Tolmina, Kobarida, Bovca, Kanala in Ajdovščine. Vsi ti kraji imajo skupno volišče v Tolminu. (Čujte, Ajdovci morajo hodit v Tolmin volit!!) Bovec pa, kateri je do zdaj vselej tako volil, kakor so na višje povelje želeli c. kr. okr. glavarji tolminski, šteje sam toliko volilcev, kolikor vsi drugi kraji skupaj.   In Bovčani so krošnjarji,
— pa jih ne bo doma do konca maja. Torej pravijo nekateri, hoče vlada, ali hoče gosp. ces. namestnik počakati, da pridejo domov, potem se bo dalo u*c kaj opraviti za kacega pohlevnega kandidata, ali pa za kacega prav mogočnega, kateri bo, če treba tudi glasoval za 800.000 gld. poroštvo. In ta verzija je jako verjetna.
O kandidatih za deželno poslanstvo tavamo še vedno v temi. Naša „Soča" je uže nekaj potipala, ugibajo o, ne vemo katerih, uradniških kandidaturah.
Ali je imela v mislih tudi najnevarnejše
— ne vemo; gotovo pa se nam zdi, da se bo poskusil kateri vriniti. Ali se ne bo o pravem času zbudil v naših tržanih, kateri bi se smeli pač mej inteligentnejše ljudstvo vštevati, narodni ponos, da vendar enkrat raztrgajo verige, v katere so jih dozdaj pri enakih prilikah vklepali okrajni glavarji? Iz Bovca smo brali v zadnjem času toliko veselih poročil o narodnem probujenji; v kratkem poizvemo zanesljivo, koliko je resnice.
Celjska gimnazija in Vošnjakova resolucija.
Iz Celja 25. aprila. [Izv. dop.] Nadejati se je bilo, da bode protivnike naše krč lomil od srda, kadar izvedo za nas ugoden izid debate o dr. Vošnjakovej resolu-
V premislek goriškim Slovencem.
Iz Gorice 26. apr. [Izv. dop.J Kakor hitro je postal g. \Vinkler kranjske dežele predsednik, odpovedal se je deželnemu poslanstvu na Goriškem in to izrekoma z namenom, da preskrbi vlada lehko še o pravem času, to je pred prihodnjo sesijo, za volitev njegovega nuslednika v poslanstvu. A tedni teko in zborovanje se napoveduje za drugo polovico prihodnjega nnija, — o pripravah za volitev pa nij do zdaj še ni duha ni sluha. Zakaj neki to odlašanje ? Sedanja vlada pač ne bo dopustila, da ostane poslanski sedež na slovenskoj strani naše zborniee, kder je uže itak manjšina, prazen v sedanjej sesiji. Skoro bi tega ne verjeli, če bi ne vedeli, da imamo v Trstu posebno vlado, katera se, kakor je iz marsičesa posnemati, ne suče po vsem po duuajskej.
Kakor je znano, pogaja se vlada uže dalje časa z našim deželnim zastopom zaradi velikanskega podjetja — reguliranje spo d n j e Soče   —  katero  bo  stalo  ogromno  svoto ciji.  Stvar je sklenena v naš prid, akoravno 800.000 gld.   Dve  tretjini tega zneska  bi I sta mestna   zastopa v Mariboru in Celji v
Dunajska borza 27. aprila.
(Izvirno teiegrafično poročilo.)
Enotni dri. dolg v bankovcih .   . 7-J gld. 65 kr.
Enotni dri. dolg v srebru   ... 73   w   10 „
Zlata renta......... 88   „   75 ,
1860 drl. posojilo...... 130   „   20 „
Akcije narodnu banke    .... 835   „   — „
Kreditne akcije....... 273   „   — „
London......... 119   „50 „
Stev, 17.4GG. (17»;-2)
Razglas.
Še enkrat se naznani, da od visoke c. kr. deželne vlade z dopisom dne 17. decembra 1879 štev. 9393 podaljšani obrok za novo eimenti-ranje do konec leta 1877 cimentiranih stvarij
«1W 30. aprila 1S*<» izteče in da se bodo potem vse do tega dneva na novo ne cimentirane stvari odvzele, posestniki pa postavno kaznovali.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dno 21. aprila 1880.
Župan : L a s c h a n.
Napol. . . . C. kr. cekini . Srebro ... Državne marke
9
5
58
48
62
70
l.olorljiM- Krećite.
Na Dunaji 24. aprila: 82, 18, G5, 64, 70. V Gradci 24. aprila: 21, 88, 10, 72, 56.
Javna dražba.
Dne 3. ninja t. I. prodajali se bodo iz proste roke na javnej dražbi na mestnem trgu v (jlalctovej hiši mi. 2, od fl. do II. «1 <»]*.»!u<|im> uže rabljeni vozovi, Mani in koiijnka oprava. (188—1)
Velika razstava in prodaja
zeliMc*. cvetlic in **a«lnili rirevcft
v Schellenburgovih ulicah 6, v dr. Gupancicovoj hiši, zadaj na dvorišči.
Gospod .T. <«ii-iittd, umeteljnlški vrtar ■ Francoskega, ju semkaj prišel in priporoča svojo bogato zbirko rastlin vsake vrato za stanovanja, vrtne hiše in vrtove: Jasmine, magnolije, rhododendre, oranže, palme, zbirko skoraj 50O vrst rož, vednozelenja (velika novost), žoltili c otlic a vrst, maho-cvotlio 12 vrst, mesečnih r6ž 21 vrst, ovijalk 8 vrst.
Sadnega drevja vsake vrste, i'oschiio si; priporoča ribez z Martinlque otoka 21 vrst, maline iz Maroka, 25 vrst orehov ln kostanjev itd. itd.
Vedno zelena drevesa (konlfere,  arauoanias), ovljalke vsake vrste, cvetlične čebulice raznih vrst (amarylys, Joaophine) tu drugo bala
Lillimoa 25 vrst. bulben-pflanzen-grleffes, lz Afrike ln Amerike (živo). Novosti za skupine (hautes nouveautes), pritlične breskve ln hrnike lz Japana, Jagodna drevesa za v lou/eke, Jagode brez zavitja, 50 vrst semena za cvetlice itd. itd. 1180—3) (■ospod (lirami M p.     obiskovalcem priporoča in se nadeja, da upraviči njih zaupanje.
Zbog bržega odpotovanja proda se fina in navadna
sobna priprava, tudi stvari od stekla in knjige.
Izve se natančneje v kolizeji vrata št. 10—17, pri tleh. (171—3)
Glavni do bitek ev. 400.000 mark.
Naznanilo
»reče.
Dobitke garantira država.
Vabilo na udeležitev tlohit nili šans
velike,  od  bamburgske države garantovane denarne loterije, v katerej se mora nad
8 milijonov 300.000 mark
Kotovo dobiti.
Dobitki te ugodne denarne loterije, katera ima po načrtu le 87.600 lozov, so sledeči: iTstj-vežji dobitek je ev. 400.000 mark.
Premija 250.000 mark 1 dobitek po 150.000 mark
1 1 1
2 2 5 2 12 1
24 4
3 52 6
100.000 mark 60.000 mark 50.000 mark 40.000 mark 30.000 mark 25.000 mark 20.000 mark 15.000 mark 12.000 mark 10.000 mark 8.000 mark 6.000 mark 5.000 mark 4.000 mark
08 po 3000 mark 214  , 2000 mark 10 „ 1500 mark 2 „  1200 mark 531  „ lOOOuiark 67:i  „    500 mark 950   „     :IIH) mark 65 „   200 mark 100  „    150 mark 86150   „     13Sma. k 2100  „    124 mark 70  „    100 mark 7300 „  94 in 67 mark
7850 ,  40 in 20 mark
kateri Be bodo v malo mesecih v 7 oddelkih (goloto odločili.
1'rvo \ /.«1 Iftan jo dobitkov je urudno
nastavljeno, ter stane
cel originalni loz le 3 gld. 50 kr., pol original, lu/.a le 1 gld. 75 kr., fcetrt original, loza le 88 kr.,
ter te od države garantovane originalne loze (no prepovedano proiueso) proti fran kovanoj poslatvi s mi te tudi v nnjoddaljouejše kraje razpošiljam.
Vsak udeleženec dobi zraven originalnega leza tudi originalni crtež z državnim grbom zastonj, ter se mu takoj  po  luUigo vanji <i . bukov nezuhlevano pošlje uradni listek uzdig-nemh šiuvuk.
Izplačevanje in razpošiljanje dobitkov
fmtrhdem direktno jaz interesentom točno in z
najbolj strogo tajnostjo.
£J^F ~ Na ročila izvršujejo se najluglje po pošt-nej nakaznici ali pa z rekomandiranim pismom.
igtW~ Naj se tedaj naročila, ker bode kmalu vzdiganje, zaupno pošljejo do
12. maja t. 1.
na
Samuel Hecksclier senr.,
Banquier and Weohsel-Comptoir
in lluuiburg. (179—1)
t
■ ■ E
8« tmm
tO m
I I
1
7 H*
S =
»m
o >
a. o a
S <W x ->
v >
"SP © J>
m u TJ o t—t
i
it 9
o
i! i 11 I
o
t** P _»
S n
a. <D m o c 'g
S S?
o3 M
o
tđM J
> 5 J=>
a o
o) 13
•3 8 J
S W a "S?
>
" "S.   > •
a go s
<U te • — m ^ « I
m .E T3 ns
m kj O o Q —   ~ 0J
.2" i « »J
qc      {S| r.
2 o s ?
a ±3 s -s
Bas h j
P... ~   cc <n
Is
4
o .o o &
*C
1 ^
ES
rt
^ .9
in —
.H'
» a S ^
s, ^
<0   -r, .S C — O ~ rt
. rt a>
slia
M rt
B f H I (5 3
,y D-l M rt
a
-   rt ^ «.S
'Z-
K = B
M   I "o 1
•• o 2
■ Q m [
B M « rt
— g >
■n b B a Je* - -s
»S a
3j . § « I a
rt SJ
.. rt rt 0
».i
.-2 _ g     » « u
M
>n_"5 55 o    O a
S<S a >
* J a
rt « ^ —r « I
^•Sij'a a.
Rudninska kzopelj TOPLICE na Dolenjskem
se odpre 1. itui j si.
Ta rudninski stmlenrc, 30 0 R., priporoča s» zoper vsn lcronlftke l»o-lezni : tu se h lik o zdravi tudi iiilialnrijitko fe ftlrutko in breskrvni ter bolni n« pljueasli dobivajo kopcljl v banitb.
Obskrljrne bo hov«« poatcIJ«, dobiva su dobris Jed in lavrittno vino ter streže su skrbno.
(182—1)
pi akt. zdravnik in najemnik kupelji.
Čestitim gospem in gospodičnam ?
Ravnokar sem prejela za spomlad veliko zalogo
okinčanih in neoMnčanih
klobukov za gospe in deklice.
Priporočam se p. n. gospem in gospodičinara za mnoga naroČila z zagotovilom, da izdelujem vse okusno in solidno. Oh jednem se usojam opozoriti na mojo jako lepo zalogo peres za kinč klobukom.
Isto tako se v inojej produjalnici tudi Nlnomiki per6. Naredila z dežele se točno in cenrt izvrfić.
Se spoštovanjem
poseBtniea modne kupčije, Gledališke ulice št. 7, v Pavsinovej hiši.
(172—2)
Bergerjevo medicinično milo iz smole (Theerseife),
priporočeno po medic, strokovnjakih, rabi se na AvMtro-OgerMkciu, Francoskem. NeiUMkeiu, HolitudMkeiu, v S\ici iti na lCuiiiiiii-ttkeiu itd. užo 10 let s6 sijajnim vspehoiu zoper
izpuščaje na životu vsake vrste,
kakor zoper vsako nečistost na polti,
osobito zoper hraste, kroničen in luakinasti lisaj, nalezljivo hrasto, tolstni tok, zoper prhljaj na glavi in bradi, pege, žoltino, rudeč nos' ozehljino, potenje nog, in zoper vso zunanjo otročjo boiozni na glavi. Vrh tega se se vsak<-iuii priporoča kot polt čistoče sredstvo za umivanje.
Cena jednega kosa z navodom kako se rabi 35 kr.
BergerJcvA milo lz »molu iiua 4(l°/u koncentr. smolu iz lesa, jo skrbno narejena ter so stvarno od v.son\i druzega mila iz smole. ki se v trgovini nahaja, razlikuje. (488—8)
WrMT Da se prekanjenju izogne, "^IS
zahteva naj so v lekurnah      . .v ter naj so pazi na zeleni
določno aavilek  in  tukaj pona-
Vergerjcvo milo W' - ^ ■! ' tisnono varstveno
la hiiioU', ^^^t( V-'** marko.
J ^iim zastopnik za domaČe in tuje dežele: lekarnar  O. XI e 11  v O pavu,
kamor naj se pošiljajo naročila in vprašanja, ttlsvna zalogu za IJubliuuo   v  lekarnah J. S w oboda in G. Piccoli; potem v lekarnah v  Idriji, v Kranj i,  v Novem mestu, v Radovljici, v Kamenikuiu v Vipavi.
Izdate^' in urednik Makso ArmiČ.
Lastnina in tisk -Narodne tiskarne".
tiemajo svojih Sol, da imajo take, kakeršne si žele sami. (? Ur.)
Specijalni poročevalec J i reče k je priporočal dr. Vodijaka dostavek k njegovej resoluciji, rekoč, da, ako bi bil dr. Vošnjak ta svoj predlog stavil v budgetnem odseku, bil bi tam tudi gotovo sprejet.
Glasovalo se je o dr. Vošnjakovej resoluciji in njegovem dostavnem predlogu. Zbornica je sprejela resolucijo in pristavek.
Petem se je pričela debata o doneskih za ljudske in meščanske šole. Prvi je poprijel besedo naučni minister baron C o n rad , ter je naznanil, da vlada nazaj vzeme svoj predlog za dovoljenje 2185 gld. za vzdržavanje vojaških nemških ljudskih Sol v Zadru in Dubrovniku. Večina budgetnega odseka je bila namreč zoper dovoljenje te svote. To je silno razburilo levieo. Dr. Herbst je vstal in strastno mahal okolo sebe ter napadal mini-sterstvo in desnico. Samo nemška oholost se je čula iz njegovega govora
Klaič je ostro odbijal Herbstove napade in dejal, da ni Dubrovnik, ni Zader ne potrebuje nemške Sole, sicer bi se moralo povsod, kjer je kaj vojakov, osnavljati nemške ljudske šole. Zaderska šola je samo za ponemčevanje. Sicer pa stroški za take vojaške Sole spadajo v skupni budget, v delegacije. Ako pa Herbst hoče na vsak način ohraniti Nemcem to Šolo, naj nabira novcev mej svojimi rojaki, budget te svote ne more plačati, ker davkov ne plačujejo samo ustavoverci. Nemci sami prozivi jej o sovraštvo zoper njih jezik, ker ga tako nepotrebno povsod vrivajo, celo v ljudsko šolo, da si tudi ne spada učenje jezikov v njeno področje.
Mirno je govoril o istej stvari tudi grof Hohenwart. Herbst je trdil po svojej navadi, da samo ustavaki so požrtvovalni, kjer gre za državni interes, posebno za armado. To trditev je imenoval grof Hohenvvart nedostojno in je dokazoval nepotrebnost nemških Sol v Dubrovniku in Zadru za vojake, kajti vojaki nijso stalno na jednem mestu in tja pridejo lehko Magjari, kateri bi pa zahtevali zopet magjarskih šol. #
Politični razgled.
Nofrititjto «l«»2fc«.»i>.
V Ljubljani 28. aprila.
Državni zbor je včeraj končal specijalno debato o naučnem ministerstvu in sklenil v Specijalno debato vojaške postave preiti. Nasvet ustavovercev, da bi se ta postava vrnila odseku ali zavlekla, bil je s 165 glasi proti 107 zavržen.
(Vski „Pokrok" v Članku: odgovor na memorandum o ravnopravnosti jezika v uradih in sodiščih" piše o včeraj omenjenej vlad-nej naredbi, ki ukazuje enakopravnost Češkega jezika v uradih in sodnijah, pa pravi: vse to nij nič novega; na papirji ali nekoliko v praksi smo uže vse to imeli. (Tudi mi Slovenci imamo „na papirji" minister Ilvejeve naredbe, ki nam še precej ravnopravnosti v justičnih rečeh dajejo, ali skoro nihče se v praksi za nje pošteno zmenil nij.) Ali kolikor je ta naredba odgovor na češki memorandum, pravi „Pokr.u, ne zadostuje, ker Čehi so za htevali, da je tudi notranji jezik uradnij na Češkem češk.
Viiiiii.f«* €lržuv<*.
Turski minister je evropskim vladam razposlal pritožbo muselmanov v kneževini Bol gariji, ki tožijo, da jih Bolgari zatirajo. — Muselmani v Bolgariji no menda podobni našim nemškutarjem in Nemcem. Kakor ti vpijejo, da so zatirani, če nemajo več samovlade v naših šolah in uradih, tako tudi Turki v Bolgariji ne moreje brez tožbe živeti, ko jim je vzeta moč, uboge Bolgare dreti.
O novem angleškem ministerstvu, kolikor ga je uže sestavljenega, pišejo „DaiJy News": Gladstone bode zopet uredil državno gospodstvo, katero je porušila Beacons fieldova vnnnja politika. „Times" : Gladstone je prevzel dvojno odgovornost, zato mora upati, da bode deželi koristil. Drug list pravi, da bode Gladstone vse liberalne frakcije združil v jedno stranko.
KorliiiMka r Germani jau piše: Glad-stona ideje ob osnovanji novih južnoslovanskih držav prete Avstriji, a prvi poskus za uresničenje teh idej bode naletel na energičen odpor v Berlinu in na Dunaj i. Avstrijo brani sebe in Nemčijo, ako brani svoje položen je nu vstoku. — Kakšno je to položenje, katero Bi nemški list misli? „Niederhaltung des Slaviš mus?u zatiranje južnega Slovanstva? To nij nalog Avstrije, pravimo avstrijski Slovanje in pravi Gladstone.
V nciiiHkpm berlinskem državnem zboru je bila vladna predloga zarad nemške kolonizacije pomorske štacije otokov Samoa v Južnem morji zavržena s 128 proti 112 Klasom. Nemška vlada je torej enkrat parlamentarno pobita. Proti so glasovali katoliki in „fortschritt"-stranka.
Domače stvari.
— (O govoru ljubljanskega poslanca viteza Schneida) piše praška „Politik", večerni list 24. aprila: „Poslanca viteza Schneida kratki, globokomiselni govor je izvrsten izgled parlamentaričnega govorništva. Narodnostno vprašanje je razj asn je val samo se stališča državnega interesa, ter je posebno spretno spominjal na civilizatorni nalog slovenskih srednjih šol, kjer naj bi domačini zasedenih dežel zajemali olike. Govorniku so z mnogih stranij in najtoplejše Čestitali na njegovem izvrstnem govoru. Nedvomno je, da si je on se svojim govorom pridobil odlično mesto mej desno stranko". — Ako se torej ljubljanskih Kalteneggerjev in Dež-manov organ vtorek ves divji od jeze peni, vemo od kod to izvira, namreč iz srditosti propalica renegata Dežmana. Gospod Sehneid pa more ravno vsled napadov rTagblattovih" pri svojih volilcih le veljave pridobiti, izgubiti ne.
— (Korrespondenz-Bureau) na Dunaji, ki razpošilja oficijozne telegrame, dela včasi prave zmešnjave. O seji državnega zbora dne 23. aprila, v katerej je šlo za naše sred-n j e šole, poroča provincijalnim listom, da je bilo posvetovanje o preparandijah in da se je sprejela resolucija, da se mora na preparandiji v Mariboru slovenski učni jeiik uvesti. Tudi naša „Laib. Ztg." je tako poročilo prinesla na posmeh vseh, ki časnike bero in vedo, kaj je na dnevnem redu. „K. B." ima vendar pred soboj poročilo budgetnega odseka, tam lehko najde 1. resolucijo zastran slovenskih srednjih šol, ki je bila dne 23. aprila sprejeta, in 2. resolucijo o uvedenji slovenskega učnega jezika na preparandijah moških in ženskih v Ljubljani in Mariboru, o čemer pa je bila ponedeljek razprava pri ljudskem šolstvu.
— (P r e s k u š nje) Učiteljske preskušnje sposobnosti je delalo letos 1 učitelj, 7 začasnih učiteljev, 5 začasnih učiteljic, 2 začasni podučiteljici in 1 gojenka na učiteljskem iz-obražcvališči. Preskušaj! za meščanske šola sta se podvrgla jedna učiteljica in jeden učitelj.
— (Z Dunaja) se nam piše: Finančno ministerstVO ne hode potrdilo zadnje prodaje eraričnih hiš v Ljubljani.
— (V „N. Fr. Pr.") iz Ljubljane „Tag-blattov" urednik Kraus 26. t. m. telegrafira, da je deželni predsednik gospod \Vinkler uže
25. t. m. sem priSel. Čudno, da ga nij Se nihče drugi videl kot dopisnik „N. Fr. Pr." in urednik rTagblattovu. Natančni in vestni so ti ljudje v svojih poročilih, da je kaj!
— (Komisija ekspertov za ljubljansko močvirje) je Sla včeraj zjutraj na ljubljanski mah, kjer ostane 3 do 4 dni. V ponedeljek so imeli ti strokovnjaki prvo sejo. Pri seji, katero je vodil dr. Jos. Kozler, so zastopali: kranjski deželni odbor stavbeni svetnik g. Potočnik, kmetijsko družbo kranjsko g. Peter Lassnik, mestno občino mestni uradnik g. Tomec, gospodarje močvirja gg. Martin Peruzzi in J. Remškar. Prvosednik dr. Josip Kozler je pozdravil eksperte z daljšim govorom, v katerem je omenjal dozdanjih prizadevanj za osušenje ljubljanskega mahu in prošnje, katero je odbor poslal poljedeljskemu ministerstvu za dovoljenje ekspertize, kar je ministerstvo dovolilo. Izjavil je tudi svoje mnenje, kako bi bilo najboljše, da bi eksperti pričeli svoje delo, katero naj bi izvršili na srečo naSe domovine. Koncem tega tedna bodo ti strokovnjaki izjavili svoje mnenje.
— (Hrvatski „Obzor") piše: „Braća Slovenci izvojštili su liepu pobjedu, prvu u carevinskom vieeu, ali zamašnu. U sjednici od 23. travnja pri razpravi proračuna ministarstva nastave, primljena je njihova rezolucija, da se u srednjih učilištib, koja se uzdržavaju državnimi sredstvi, u onih krajevih gdje obitavaju Slovenci, imnde uvesti naukovni jezik slovenski, u onoj mjeri, u kojoj to dopuStaju učevna sredstva".
— (Nesreča na železnici.) V soboto popoludne ob 4. uri je bila v Mariboru silna nevihta in toča je padala. Ravno ob istem času pa se je s Koroškega pripeljal tovorni vlak, a pred kolodvorom je trčil skupaj z drugim dolgim vlakom na sredi dravskega mostu. Jednajst voz se je popolnem strlo. Vlaka nijso mogli ustaviti, zato so, predno sta vlaka skupaj trčila, mašinist in drugi poskakali z mašine.
— (Iz Celja) se javlja, da so organi južne železnice začeli delati tehnična prva dela za lokalno železnico Celje-Spodnji Dravberg.
— (Tepež mej domačimi zidarji in italijanskimi.) Iz Maribora se v graško „T." piše, da so tamošnji domači zidarji po noči 25. t. m. napali italijanske zidarje, ki delajo pri stavbi neke hiše, in jih pretepli. Uzrok je to, ker Italijani pri nas lažje dobodo dela nego domaČi delavci. „Tagesposti" je to poslednje prav, češ, da so Lahi pridnejši kot naši. Pa nij taka sila! Temuč le to je resnica, da zlasti priseljeni na našo zemljo Nemci in nemškutarji zmirom rajši tujca podpirajo in mu zaslužek dajo, nego domačega našega delavca. Zatorej bi jih pa mi ne smeli podpirati, temuS skupaj držati in hoditi „svoji k svojim".
— (Strah.) Belo nedeljo letos se je v Golci poleg Materije v Istri raznesel glas, da straši v hiši necega pred 2 letoma ubitega fanta duh. 19 let stara sestra ubitega in dva postarna moža pa trdita celo, da sta „duha" videla uže pri belem dnevi. Pravijo, da se na oknu prikazuje najprej megla, potem pa iz nje stopi duh ubitega igrajoč se s cveticami. Te govorice so baje tamošnje prebivalce hudo ustrašile, tako, da si uže pri belem dnevi ne upajo izpod strehe.
— (Popravek.) V našem nedeljskem poročilu o banketu dež. predsedniku 0k čast je nam popraviti, da je g. AVinkler govoril odgovarjajo gf. Ilohenvvartu nemški, a odgo-varjaje dr. Poklukarju slovenski.
uvojih velikonemških nazorih odposlala peticije zoper slovensko resolucijo. Pridružil se je mestnima zastopoma tudi Laški trg, broječ strupeno zalego naših sovražnikov. Na podlagi teh peticij sta se v državnem zboru napenjala dr. Duhatsch in dr. Foregger. Novega nam nijsta sicer imela povedati — vsakdanje psovke na Slovence, na naše slovstvo in na pravične terjatve našega naroda. Dosegla pa tudi nijsta ničesar druzega, nego usmiljeno smehljanje nad oholimi frazami, pobranimi po raznoterih židovskih listih. Čul sem For-eggerja uže večkrat otrobe vezati, zadnjim svojim govorom pak je mož samega sebe prekosil.
Če ne bi bila stvar, o katerej hočem govoriti, prevažna, bi nekaj besedij odgovoril tudi „CiIl. Zlg*", ki ima denes na čelu članek pod naslovom „Also doch!" Zdi se mi pa bedasto, kar ta časopisek piše, zato preidem k stvari.
Sklep v državnem zboru, ki je obče veselje vzbudil v srcu poštenih Slovencev, tiče se razen gimnazij v Ljubljani, Mariboru tudi Celjske gimnazije.
Ta gimnazija je ustanovljena za ozemlje politiških okrajev Celje, Brežice iz Slovenj Gradec, to je za okolo 181.000 prebivalcev. Izmej teh spada jih na Celjsko mesto kakih 4000 ali recimo 5000. Če bi bili ti Celjani v resnici sami Nemci (ne morda rojeni Slovenci in le renegatje), bi še vedno ne smeli zahtevati, da se jim na ljubav željam ostalega prebivalstva broječega 176.000 duš ne ustreže. Časi so minuli, v katerih je peščica tuje mislečih ljudij vladala nad do§ m a čin i, zato je našim protivnikom v prvej vrsti želeti miru in pomisleka. Slepo kričanje jim ne pomaga — fiat justitia, pereat mundus 1
U vedenje slovenskega učnega jezika v srednje šole je tako pravična razsodba, tako nujna potreba, da bi jo bil imel državni zbor, če bi njegova poprejšna večina nepristransko soditi mogla, uže davno rešiti na korist našo.
Določbe, kako in v katerej meri se ima na ljudskih šolah učiti nemški jezik, jezik, ki je bil do sedaj učni jezik po gimnazijah, še vedno nijso prišle na svitlo, Čeravno je od tistih mal, ko so morali okrajni šolski sveti dotične predloge staviti, uže precej dolga doba odtekla.
Nemški jezik se tedaj prednaša po načrtu leta 1875 brez pravega smotra in poleg nakazil šolskih nadzornikov, na podlagi 1., 2., in 3. nemške slovnice.
Če tedaj deček misli prestopiti v gimnazijo, hodil je štiri ali pet let v ljudsko šolo in bi bil primoran, pri vstopu v gimnazijo nemščino tako gladko znati, da bi mu bilo mogoče, se po nemških, večjidel previsoko pisanih^ učnih knjigah dotičnih predmetov učiti,
Kako pa je to mogoče, vprašam, če se v ljudskej šoli učenci začno še le v 4. ali 5. letu obiskovanja šole učiti nemščine; ker postava po pravici zahteva, da se drugi deželni jezik še le tedaj predavati ima, če so si pridobili učenci uže v materinščini potrebno izurjenost.
Učenec, preidoČ na srednje šole tedaj materinščino zna prav i ki o, nemščine pa gotovo toliko, da mu nadaljevanje nauka v nemškem jeziku, ki ima biti po naših zahtevah obligaten predmet, ne bode prizadevalo mnogo teškoč. Naravno in pravično je tedaj, ako se učencu da v roko knjiga, v katerej so pravila v njemu znanej materinščini, (pri nas v slovenščini) pi sana, katera mu gotovo gladkejše teče, negn nemščina. Če mu daste nemške učne knjige v roke, mora se siromak dveh predmetov na
enkrat učiti, kadar bi se imel učiti lejednega, namreč glavnega predmeta, na priliko : Če se uči fizike iz nemSke knjige, učiti se mora ob enem nemških izrazov, nahajajoČih se v knjigi. Mu li gre tak nauk urnejše od rok, nego iz slovenske knjige ? Prašaj te naše kmetske sinove.
Če protivniki trde, da so kljubu nemškemu učnemu jeziku naši kmetski sinovi navadno najboljši dijaci, se mora to pripisovati le bistremu umu slovenskega dijaka, osobito pa dijaka iz kmetov, kojemu je več za uk, nego li za mestno pohajkovanje, prirojeno razvajenemu gospodku.
Sinovi „nemških" staršev, takih namreč, ki bi bili radi Nemci, pa so, če jih učitelj pozove na izpit, v nemščini taki reveži, da se Bogu smili, govore nemščino, kakor bi drva cepili: rBer bais bon bor is (wer vveiss ob es vvahr ist)u „birst aber seg'n, hi birst bainen," itd. Tako nemščino čujemo v Ce 1 j i, v mestu, kjer je na srednjoj šoli in v ljudskej učilnici učni jezik nemšk, kjer mestni svet predlaga peticije, da se ima slovensk dijak še dalje siliti, učiti se predmete po nemških pravilih! Na celjskej gimnaziji pa veje velikonemšk duh — ednajst profesorjev pa samo štirje, reci štirje Slovenci! Glavna germanizatorja Svoboda in večni predsednik vseh nemških društev: Vaclav Marek se šopirita po gostilnah, češ, midva sva popolnoma po ne m čil a izobraževališče slovenskih sinov na čast najinim enostranskim spačenim nazorom!
Mestjani celjski pa, ki so nas Slovence le takrat poznavali, kadar so z nami prišli v opravilih v dotiko, bodo spoznali, kadar se naša novejša priborba uresniči, da znamo mi pravičnejše biti z nemščino, nego so bili oni s slovenščino.
Iz državnega zbora.
26. aprila je bila na vrsti posvetavanja točka „Ljudske šole" (učiteljska izobraževališča itd.). Poslanec Ko val sk i seje pritoževal, da je premalo rusinskih učilnic ter je stavil resolucijo, naj vlada v Lvovu, Samboru in Stani-slavovem osnuje učiteljska odgojevališča z rusinskim učnim jezikom, na druzih jednakih zavodih pa naj se nekateri predmetje rusinski uče in tudi na Gališkem naj bodo komisije za preskušnje učiteljev. Ta resolucija se je oddala budgetnemu odseku.
Poslanec Fux je očital Rusinom, da ti v važnih vprašanjih glasujejo z desnico, zato da jih nehče podpirati levica. Potem je govoril veliko o „zaslugah", katere si je ustavoverna stranka pridobila na šolskem polji; o „napa-danji" duhovenstva na ljudsko šolo; o „nazad-njaštvu" naučnega ministra, katerega ustavo-verci ne prištevajo k svojim pristašem. Vsi so nazadnjaki, vsi sovražniki šole in ljudstvenega naobraženja, samo — ustavoverci je še čuvajo.
Knez Alojzij Li eehtenstein, ki je o svojem času stavil predlog glede revizije šol skih zakonov, a je potem ta predlog oporekel, je naravnost povedal, na čem boleha zdanja ljudska šola; ona je 1. predraga, 2. ne izpol-nuje svojega smotra vsled brezverskega značaja; 3. nema zadostnega poroštva za jezikovno ravnopravnost. Prvo točko je dokazal se številkami. Da je tako dni ga, to je Čisto naravno; kajti deželni šolski svet se ne briga za deželni zastoj), na pritožbe se ne ozira, a naj men j pa odgovarjajo okrajni šolski sveti potrebam šolskim. Govoreč o dru gej točki je dejal, da mora ljudska šola dajati otrokom zdrave hrane, učiti se morajo to, kar bodo kasneje res potrebovali. Zdanja ljud-
ska šola pa uči stvarij, ki tja ne spadajo, katerih otrok ne bode nigdar potreboval, a skrčile so se zato ure za veronauk. Glede jezikovne ravnopravnosti je dejal, da bi moral uže zakon določiti to, da bi bil deželni šolski svet nepristransk v narodnem ozira. Sploh se pa iz dačnega denarja mnogo več skrbi za nemške šole. rAko je mogoče, da se na učiteljskih i zob r a že va 1 iš čih v Ljubljani in Mariboru poučuje nemški, tako da se Slovenci celo svojega materinega jezika ne morejo učiti, ako se je uvedla nepristojnost, da se učenk e z graškega učiteljskega izobraževališča prestavljajo mej Slovence, da si o deželnem jeziku ne-majo ni pojma, to razumem, zakaj da Slovenci tožijo o zatiranji. Nemci so dosti močni, da morejo pravično ravnati se svojimi slovanskimi sodržavljani. Šolske zakone morajo revidirati konservativci in liberalci skupaj. Liberalci so bili pri stvarjenji šolskih zakonov prejednostranski."
Naučni minister baron Conrad je tolažil ustavoverce in zatrjeval, da bode hodil po poti, kateri je glede šolstva označen v pre-stolnem govoru: gojenje duševnih interesov. To gojenje pa je tudi uže označeno: izvrševati se mora kolikor mogoče na podlogi uže obstoječega, to obstoječe pa zboljšati in pre-narediti tam, kjer je potreba, kar se pa mora itak zgoditi večinom samo postavnim potom. Prenarejalo pa se ne bode načelo zdanje Sile. Naučni minister se hoče naslanjati pri vsem samo na svoja izkustva in opazovanja. »Kjer gre za narodna vprašanja ali jezikovno ravnopravnost in učne predmete, ravnal bodem samo s tega stališča. Sicer pa, gospoda, se ne čudim očitovanjem, ki so letela s te (leve) strani proti naučnemu resortu in proti meni, saj ravno ta stran v teku zadnjih let nij opustila nobene prilike, kjer je šlo za očitanje."
Dr. Vošnjak stavi k svojej resoluciji, s katero se vlada pozivlje, da uvede na učiteljskih izobraževališčih za učitelje in učiteljice v Ljubljani in Mariboru slovenski je« zik kot učni jezik, še dostavni predlog: „ . . . a skrbi naj (vlada) tudi, da si učiteljski pripravniki popolnem prisvoje nemški jezik in sicer s predavanjem predmetov v tem jeziku."
Hoffer je slavil dozdanje ustavoverno delo na šolskem polji; polemizoval je z naučnim ministrom, ker je le-ta naglašal, da mora biti odgoja otrok v ljudskih šolah versko-nravna. Dejal je, da veronauka se ne more v šolskem zakonu šteti mej občno potrebne predmete, ker je tudi brezverskih staršev, dakle tudi brezverskih otrok.
Grof Harrach se je pritoževal, da so na Koroškem včisto slovenskih okrajih samo nemške ljudske šole znem-škim učnim jezikom, — celo veronauk uči se nemški! Vlada bi storila pravično, ako to odpravi. Isto tako je v Brnu, kjer je jedna sama slovanska ljudska šola, privatna. Zagovarjal in branil je češke delavce na Du-naji in njih otroke, ki naj bi vsaj prvi pouk dobivali v češkem jeziku, da ne bi sedeli v šoli tako kakor mutasti kreteni, dokler se ne navadijo nemščine. V Istri Slovenci ne-majo svojih šol, tudi tem se morajo dati. Isto tako se mora učiteljsko izobraževališče v Kopru po členu 19. državnih osnovnih zakonov preosnovati, v Gorici pa naj se napravi na učiteljskem izobraževališči hrvatsk oddelek.
Poslanec Moro je odgovarjal na Har-rachovo  očitovanje, da  slovenski Korošci
Umrli mo % IJublJanf:
23. aprila: Janez Štrukelj, zidarjev sin, 2 leti, na poljanskej cesti it 60, za jetiko.
24. aprila: Marija Mekinec, delavca hči, 4 ure, pred igriščem, za slabostjo. — Ivana Moixuer, poštnega oiu-ijala len*, 32 let, v Hilšerjevih ulicah št. 12.
— Janez Kapelj, župnik v pokoji, 83 let, v Kravjej 'dolini št. 11, za marazniom.
20. aprila: Jera JezerSek, delavca hči, 3 dni, na poljanskej cesti Sf. 03, za slabostjo.
V deželnej bolnici:
23. aprila: Andiej Starman, bivSi strežaj, 02 let, xa jetiko. — Anton Lofar. delavec, 50 let.
25. aprila: France Irbanec, delavca sin, 14 mcs.
— Matija Cop, delavec, delavec, M let. — Jera Kovač, gostja, 72 let. — Reza Vilar, kajžarja žena, 08 let, ta vnetjem pljuč.
Tržil«* cc-ne
v Ljubljani 28. aprila t. 1. Pšenica hektoliter 10 gld. 41 kr. — rež 6 gld gj krt. —ječmen 5 gld. 39 kr.; — oves a gld.M kr.;      ajda 5 gld. 51 kr.; — prosd 5 gld. 39 kr.;
korita B gld. 66 kr.; — krompir 100 kilogramov 3 gld. 21 kr.; — fižol hektoliter 9 gld. kr.; masi« kilogram — gld. 82 kr.; mast — gld. 70 kr.; — spel frišnn — gld. 50 kr.; špeh povojen — gld. 6) kr. |
— jajce po l3/, kr.; — mleka liter 8 kr.; — govednine kilogram 54 kr.; — teletnine 48 kr.; — svinjsko meso 60 kr.; — sena 100 kilogramov 1 gld. 87 kr.;
— slame 1 gld. 78 kr.; — drva trda 4 k v. metrov 6 jrld 20 kr.; — m.-hka 4 gld  H) kr_
Naznanilo.
Po sklepu likvidacijskega odbora se ima tretje, v občnemu zboru delničarjev 20. t. m. jednoglasno skleneno doplačilo 24 gld. na vsako delnico v dveh obrokih, in sicer prvi najdalje do konca maja, drugi do konca avgusta 1880 pri bankinej kasi doplačati.
Po preteku teh obrokov se bodo zamudne obresti priračunile. (174—2)
Likvidacijski odbor prve občne banke „SLOVENIJE" v likvidaciji,
v Ljubljani dne 22. aprila 1880.
Dunajska borza 28. aprila.
(Izvirno telegrafičn Snotni dri. dolg v bankovcih Enotni dri. dolg v srebru l t tu renta.   .   . ,
1860 drJL posojilo . Akcije narodne banko Kreditne akcije . .
London .....
Napol......
C. kr. cekini .   . .
srebro .....
Državno murke  . .
poročilo.)	
.   72 gld. 60 kr.	
.   73 .	10
	85 ■
• 130 „	70
• 837 „	
. 272 m	40 !
	15
•       ■ .	48/, .
	62 „
	70 [
Razglas.
Ker bode letos semenj v Velikih LaSičah dne 13. maja, t. j. sv. Janeza Nep. dan, bode letošnji semenj v Sodražici namesto 13. maja, uže 12. maja, t. j. na sv. Pankracija dan.
Županstvo v Sodražici,
dno 24. aprila 1880. (175-2) Župan: F ajdi ga.
Zaradi preselitve prodajem od denes počenši do dne 1. maja ihm> zalogo
izvrstnega vina,
katerega imam 400 veder. Vino prodajem po naj* nlijej ecnl, in sicer najmanje po jeduo vedro v kupo.
Daniel Predovič,
(129—26) krčmar,
na Poljanskem trgu fit. 5, v Ljubljani.
Javna dražba.
Dne 3. maja t. 1. prodajali se bodo iz proste roke na javnej dražbi na mestnem trgu v OaletoveJ hiši at. 2, od f*. do 11. «1 opol ud nt' uže rabljeni vozovi, sani in konjska oprava.      d83—2)
t
Žalostnim srdecm naznanjam rodbini in prijateljem tožno vest, da je svemogući Bog mojega pobratima, gospoda
Joška Hudolina
po dolgotrajnej bolezn, providjenega so svetimi zakramenti za umirajoče, u 30 godini njegove starosti dne 27. aprila u 9 satih pred podne u bolji život pozao.
Pogreb bude u četvrtak dne 29. aprila ob 3 uri za pohhni ob bolnice na pokopališče k sv. Krištofu v Ljubljani
Andrija Žagar.
(180) Janko.
Ivan Stefančič
v Št. Vidu poleg Ljubljane, izdelovalec decimalnih in centi-malnih mostnih tehtnic,
ponuja:
Decimalne telitnice:
25, 50, 100, 150, 250, 500, 750 & 1000 Kilo. 12, 14, 18, 21, " 24, 30, 40 & 50 gold. Centi malne In tehtnice za živino
se po posebnem cenilniku računijo.
Tehtnice s kembeljnom:
15,   25,   50,   75,    K K),   160,   250 & 300 Kilo. 3,   3'/,, 4'/,,   6,    7Vt,     9,     12 &  15 gold. P. n. kupci morejo si tehtnice v 1 j ubija i v zalogi
W v slonovih ulicah št. 50 ""^M
ogledati in izbrati. — Sprejemljo se tam tudi vsa popr.ivl|cvunju, katera se najhitreje in najceneje izvrfiujo. (185 — 1)
	_ iz	»I&
	ii u *~	•sr 3 B S« g
	C* o* > B	
	N S """ t—i	■S. J |
ij	| 1 •s « t> e -HS B =4 m a	1 . 1 trn.  *^ iSL a "2 - S d ._ .2 -2
	ri Sloi iz Mo	
9 a .2 -    rs , ca
w I M
Štev. 17.466.
(176—3)
Razglas.
Še enkrat se naznani, da od visoke c. kr. deželne vlade z dopisom dne 17. decembra 1879 štev. 9393 podaljšani obrok za novo cimenti-ranje do konec leta 1877 cimentiranih stvarij
dno 30. aprila 1SSO izteče in da se bodo potem vse do tega dneva na novo ne cimentirane stvari odvzele, posestniki pa postavno kaznovali.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 21. aprila 1880.
Župan: L ase lian.
aw Skoraj zastonj! ss&s,
Zavoljo nedavno na nič prišlo velike fabrike za brltanija-■rebro, oddaje se sledečih 46 komadov, Izredno dobrih reči, od britanija-irebra samo za gld. 6.95, kot jedva četrti del troškov izdelovanj.i, tedaj akoraj zastonj, in sicer:
6 kom. vrlo dobrih uauilzuili uoiev, z ročnikom od bntanija-srebra, s pravo angleškimi srobrno-jekleniuai ostrinami.
6    „    jako finih vilic, br>tnmja-srebrO, iz jednoga kosa.
6    ,    teskili ali« za Jedi od britanija-arebra.
6 „ ftllc za kavo od britanija-srebra, najboljša kvaliteti.
1 masi v ni zajeuialec za mleko od britanija-srebra. 1 ichki zHJeiunlee za Juho od britanija-siobia. 6 |ioflNta>kov za nože od britanija-srebra. 6 knui. podajaluik zdeli« ttas), fino cizelirani. 3 čnsice za jajca od (>ritutiija-t>rebra.
1 koftek za kruli, maHivni, od britanija-srebia.
2 kratil.. nauilzua aveenika od britanija-srebra. 1 salonski uaiuizul zvonček ud biitarnja-srtbrt. srebrnega glasu
45 kom. Vseh teh 45 rečij je izdelano iz najfinejšega britanija-srobra, ki je na celem svetu jedina kovina, katera ostane vi eno bela, in so od pravoga srebra tudi po 'JOlctnem rabljenju ne moio razločiti, za kar tte garantuje. (,97—7) Naslov in jedini kraj za naročila v c. kr. avstro-ogerskih provincijali:
General-Depot der I. engl. Britannia-Silber-Fabriken: IMmi «V I4ami9 ^Vien, J. Elisabethstrasse Nr. 6.
Pošilja se točno pruti poštnemu povzetju.
Vseh teh 45 komadov, kt s>> solidno in praktično hlago od britanija-srobra, ki so voljaii prej gl. 116, stane zdaj
vseli 45 komadov skupaj le
gld. 6 95.
•■•masa«
"U"steiiioT7-13erLO 1858. *
Na dunajskej svetovnej razstavi 1. 1873. odlikovano z medalijo za JJ napredek in v Lincu se srebrno medalijo 1. 1875. Kraj za narinevanje vezenine ij zlata in cerkvenih paranientov.
■V"" l*reca»litej cluliovMcliii! "^H
Sxaa.« nA-i„«i.    Karolina Berlyak s
pri[ioroča bu za vezenje od zlata in 8 svile: S Kasule, baldahine, mrtvaške prte, J stole, bandera, zastave za pevska in veteranska društva.
Štefan Berlyak,
meščan, izdelovalec cerkvenih paramentov,
priporoča so za izdelovanje vseh vrst cerkvenih del, kasul, pluvialov, hal-dahinov, mrtvaških prtov, oblačil za cerkvenike in ministrante, cerkvenega perila, kakor tudi duhovenske obleke, abeeskih sukenj, reverenJ, kosmeekov itd.
Opazka:
Ornati se rado sprejemajo za apliciranje.
Vezenim1, za katero so dajo tudi tvaiiua, se prevzamejo za montiranje, in se bodo nujskrbnejso itvršie; ua vsako vprašanje so takoj odgovori. (181 — 1)
Fabrik uud Medcrlugc: Stadt, (iiUnangergasse Nr. 12,
\is-s«- , is der Nlaals*,eliuldcu-4 ums«-.
^•^a€>ft«^#a«a»««iC B«a<
Gastlove kri Čistilne pile.
Uže dvajset let sijajno skušeiio in od zdravnikov priporočene, da se ž njuni odpravi putika m revuiatizem, zasedena slabu tdkrovica, sleza, ostra kri, zlata žilja, nesluHt do jedi, naval krvi, omotica, slabost na Jetrah m žolči, in poznejšo uplivanjo po zdravljenji z živim srebrom. Pri ženskih niesečnib uercdnostili uplivajo te pile dobrodejno, odstranjujoče in zdravljajoče.
Škatljica z okolo 80 komadov 50 kr. av. velj.
Te pile so p o u 1 ad ko rj e u e in odlični zdravniki priporočajo jih kot najboljše kri čistilno dristilo.
Ker zadostuje jedna škatljica za zdravljenje 2 do 3 tedne, — tedaj so Uastlove pilo tudi najcenejše zdravilo.
aef Gastlov kri čistilni čaj *ltm
v savitkiH ,:<*  .'tO in SO {.§: u t: tet.,
baš tako dober zoper vse zgorenjo bolezni.
Pravi dobi kc v glavnoj zalog;! lekarja Birix"beicla.crja. nzum Obelisk" v Celovci. (70,_.m
Gastlove prave kri čistilne pile in čaj ima v zalogi nadalje: v LJubljani V.ypl. Trnkocv, lekarnar; v Postojni A. Lubati, lekarnar; v Kranj i K. Savnik, lekarnar; v Logatci Al. .Skala, lekarnar.
Izdatelj in urednik Makso Armič.
Lastnina m tisk .Narodne tiskarne".