- !;] ¦ ¦ < ) CHIPOTEKARNA BANKA ________d-d. Brežice MAISTROVA 2, BREŽICE TEL.: 0608/62-522,61-660 FAX: 62-231, TELEX: 35804 AFP AFP d.o.o Dobova Tel.: 0608/67-051, (ax: 67-655^/ nas glas ČASOPIS ZA POSAVJE IN OKOL OBMOČNA ENOTA KRŠKO¦ ŠT. 9 • LETO XVI • 8. MARCA • Poštnina plačana pri pošti Novo mesto cena: 60 SIT terme Čatež d.d. topllika c. 35, M2S0 br*Hc§, •*»¦»»#• Prednostne in morda tudi redne delnice Hipotekarne banke: Uspešno poslovanje bo omogočilo delitev dobička Lani so izdali za investicije in razvoj malega gospodarstva v Posavju 114 mio. SIT in 428 mio. za obratna sredstva, zato pričakujejo, da se bodo uveljavili. Brežice, S. marca — »Hipotekama banka Brežice se je lani uspešno otresla finančnih problemov, ki jih je imela z ustanovitelji iz sistema Hypo-co. Podjetja dolžniki so svoje obveznosti (od najetih posojil) poravnala z delnicami in premoženjem. Del teh delnic je Hipotekama banka že lani uspešno prodala, del (v vrednosti 297 mio) jih je obdržala, nepremičnine, s katerimi so dolžniki poravnali preostanek svojih obveznic, pa je uspešno oddala v najem,« pravi namestnik drektorja banke, Slavko Dimič. Upravni odbor je potrdil zaključni račun in banka je po TRGOVINA Z AVTOMOBILI IN REZERVNIMI DEU RENAULT CVETKA UNETIČ, SAJEVCE 9 KOSTANJEVICA NA KRKI »0608/78 317 Slavko Dimič, namestnik direktorja Hipotekarne banke Brežice. podatkih poslovala tako uspešno, da je do konca lanskega septembra ustvarila 77 milijonov tolarjev dobička. Lani je povečala bilančno vsoto z 2,12 mrd na 2,67 mrd tolarjev, do konca septembra so zbrali 27 milijonov mark jamstvenega kapitala. Na podlagi tega so lahko ohranili prejšnjo licenco za poslovanje. Dokapi-talizacije letos ne načrtujejo, pač pa nameravajo septembr- ih Slovenski vasi Brežice — Samobor, veza za prihodnost? Brežice, 1. marca — Morda. Morda bo dogodek šel v anale kot prvi zunanje politični in gospodarski korak brežiške občine oziroma njenega župana Jožeta Avšiča. Ob otvoritvi novega Jestvininega diskonta v Slovenski vasi, se je svečanosti udeležil tudi povabljeni župan mesta Samo-bora, g. Antun Dubravko Fili- pec. To je bilo prvo, sicer neuradno srečanje županov sosednjih občin, ki ju ločuje tudi državna meja. Izvedelo se je, da sta se v kratkem pogovoru župana dogovorila, da se v bližnji prihodnosti tudi uradno sestaneta. Seveda v korist gospodarstva in zaposlenih v obeh občinah, (dama) ski rok za dokapitalizacijo pričakati povezani v finančno skupino. Če se vrnemo k dobičku: seveda mora zaključni račun še pod lupo revizijske skupine, a če bo zbor delni- čarjev potrdil predlog upravnega odbora, Dimič pričakuje, da bodo ustvarjeni dobiček tudi delili, (več na gospodarski strani) (Ika) Dan civilne zaščite Sevnica, 1.marca — V poročni dvorani sevniškega gradu je bila danes slavnostna seja občinskega štaba za civilno zaščito, na kateri so podelili priznanje Civilne zaščite Centru za opazovanje in obveščanje. Ta je že pokazal svojo požrtvovalnost v slovenski vojni, ob novembrskih poplavah in ob prihodu hrvaških in bosanskih beguncev. Poklicani so, da rešujejo življenja, čeprav upajo, da to ne bo potrebno. .. ..' Navzočim je spregovoril tudi načelnik občinskega štaba za civilno zaščito Lado Močivnik. Spremembe, izvršene na področju delovanja štaba, so za njegov okus le formalne, vsebine pa ostajajo iste. Ujme in nezgode nikoli ne počivajo, kar od civilne zaščite terja nenehno pripravljenost. Po njegovem mnenju sta za nemoteno delovanje velikega pomena tudi odlok o delovanju civilne zaščite ter odlok o požarni varnosti. Pred- stavnik centra za opazovanje in obveščanje Ivan Jazbinšek pa se je v svojem nagovoru obrnil na župana ter izrazil potrebo po pomoči občine sev-niškemu radioklubu pri posodobitvi ter dopolnitvi opreme, ki je potrebna za vsakodnevno delovanje. (T.S.) OBVESTILO Naročnike Našega glasa, ki dobivajo časopis po pošti, prosimo, da nam za sproti sporočajo, če časopisa ne dobijo ali pa ga dobivajo prepozno Naš glas bi morali naročniki dobiti po pošti ob sredah. To obvestilo je žal potrebno, ker ne moremo ugotoviti, kje prihaja do napake. Na nalepkah, ki jih oddajamo, so imena vseh naših naročnikov. Hvala za razumevanje! Imenovan upravni odbor sklada NEK Poslanci Državnega zbora RS so pretekli teden imenovali predsednika in člane upravnega odbora Sklada za financiranje razgradnje NE Krško in odlaganje radioaktivnih odpadkov. Predsednik upravnega odbora je postal poslanec ZLSD Franc Avberšek, za člana pa je DZ imenoval poslanca LDS Branka Janca ter novinarja in podjetnika Afreda Železnika. Preostala dva člana bosta imenovala vlada in krški občinski svet. Nadzorni odbor tega sklada bo vodil Peter Žigante, direktor Savaprojekta, ostali člani pa so: profesor Stanko Buser, poslanec Franc Černelič, upokojenka Breda Gajšek, inženirfizike Mavri-cio Olenik, gozdarski inženir Hrvoje Oršanič iz Brežic, pravnica Valentina Ratajc iz Slovensjkih Konjic, direktor krškega podjetja Hišnik Jože Stibrič, velenjski ^učitelj Vlado Verdnik ter upokojeni dr. geografije Marko Žerov-nik iz Komende. (Galex) Rokometna reprezentanca v Posavju Antun Dubravko Filipec in Jože Avšič Dobova, 3. marca — Rokometna reprezentanca Slovenije se pripravlja za nastop na svetovnem prvenstvu. Fantje stanujejo v Termah, trenirajo pa v dobovski dvorani, kar pomeni, da so gostje RK AFP. Sponzorji njihovih priprav so Občina Brežice, Terme Čatež in AFP Dobova. Na današnji tiskovni konferenci so gostje in gostitelji poročali o svojem uspešnem sodelovanju. Igralci, trener in selektor so s pogoji dela in bivanja — torej z gostoljubnostjo zelo zadovoljni. (Ika) Vsem bralkam voščimo lep dan. Ozrite se okrog, nasmehnite se in si vzemite nekaj časa samo zase. Uredništvo Preganjani osmi marec Kot zunanji znak emancipacije žensk je povojna jugooblast spodbujala množično in burno proslavljanje mednarodnega dneva žena, osmega marca. Nekakšen obliž za slabo vest, povračilo »našim dragim sodelavkam in tovarišicam« za njihov neskončni prispevek h graditvi družbe, za njihovo delo v gospodinjstvu, materinstvo... Po volitvah '91 je nova oblast skušala osmi marec izriniti na račun petindvajsetega marca, materinskega dne. Prva politična odločitev se je v petdesetih letih temeljito prijela, druga bo gotovo še našla svoje mesto. Narobe pa je to, da smo vso zadevo preveč spolitizirali v vsakdanjem smislu: za potrebe banalne, vsakdanje politike in merjenja moči med političnima strujama. Nobenemu izmed praznikov v resnici ni kaj očitati, vsak lahko najde svoje mesto, prepričan sem, da imata v korenu vsak svojo konotacijo in si a priori ne nasprotujeta. Tokrat se ne bom spuščal v to, kakšen praznik in kakšno razumevanje v resnici potrebujejo danes naše matere, ali v to, kako jim lahko resnično pomagamo in se jim oddolžimo za vse, kar so dobrega storile za vsakogar izmed nas ali za družbo v celoti. Raje se bom lotil samo osmega marca. Res je, proslavljali so ga glasno, gotovo tudi z veliko hinavščine in narejene dobrona-mernosti. Tudi z dobršno mero neokusa. Bil pa je dan, ko je tista plast ženskega življa, ki se ne ubija s filozofskimi načeli, ampak z vsakdanjim življenjem, lahko nekoliko zadihala. Morda so lahko edinkrat v letu pogledale izven hišnih in tovarniških zidov, ostale na zabavi in se poveselile. Morda zato, ker so bili njihovi dedci na podobnih zabavah v svojih kolektivih ali pa je bilo žeto nekaj, da so jih lahko zvlekle s seboj na proslavo v krajevno dvorano, gostilno, družbeni dom. Za osmi marec so morda lahko celo zaplesale s svojimi možmi in od njih dobile šopek. To je bila priložnost celo za kmečke ženske, da so sedle skupaj v okviru zbiralnic mleka, svojih aktivov, zadrug. V posavskih tovarnah in na kmetijah imajo (na primer) ogromen delež v tistem garaškem delu delovne sile ravno ženske. Delajo za trakovi v tekstilnih tovarnah, so glavna delovna sila na kmetijah in v gospodinjstvih. Najraje kar vse troje hkrati. Sistematični in drugi pregledi kažejo, dajeta populacija skrajno izčrpana in obolela, saj delajo naporno za tekočimi trakovi, doma na kmetijah ter v gospodinjstvu, ukvarjati se morajo z otroki, ponekod pa so v zadnjem času še edine hranilke družine. Kriza je njihove može spravila ob službe. Ponekod je treba k vsemu temu dodati še domače nasilje, občasno ali kar redno. Marsikje ženske še vedno živijo od ranega jutra do trde teme resnično bedno življenje. Za nekatere se začne pekel šele znotraj domačih zidov. Pa še to: med njimi so tudi take, ki nimajo otrok. Osmi marec sicer vseh krivic ne bo odpravil in prinesel enakopravnosti na pladnju, a kot mednarodni dan žena lahko ostane vsaj zavezujoč opomin. Tjgti, ki znajo in hočejo dobro, ga morda lahko uporabijo. (Ika) T r- d.o.o f hFEKTf STORITVE PROIZVODNJA TRGOVINA C. 4. JULIJA 23, 68270 KRŠKO TEL.: 0808/22 71» FAX.: 0808/32 193 (iN KRŠKO CKŽ23 kratkoročna posojila posredovanje pri prodaji in nakupu nepremičnine Tel.: 0608/21 522 Tel.+Fax.: 0608/22 906 068/321 225 m I f wf m tOittkd pompMto BR€2lCL Trg izgnancev la W- 0G08 62-236 (ax 0G08 8— LJUBLJANA Slovenska cista 54 tat OS [33-H-SS lax OS B3-IJ-47 Dunajska cesta 20 taL OS BI-aO-77 MARIBOR CEUe Partizanska C 3-5 ljubljanska c 3a ta 062 29-460 t«b 063 28-936 la< 062 29-460 fax: 063 HrtlGg; Vpisovanje certifikatov v poslovalnicah od «* do /9* In na vseh enotah pošte! 1^1 m Wz *H rOOBLAiiENA INVESTICIJSKA DHUŽSA DRUGA STRAN NAŠ GLAS 9, 8. MARCA 1995 Sestanek županov in »energetikov«, morda zato Tudi v tretje ni steklo Državni sekretar za energetiko Boris Sovič obiskal Rudnik Senovo Zdi se, da se nekateri v resnici ne zavedajo priložnosti, ki bi ob ustanovitvi regije oz. pokrajine v tem prostoru vsem pridruženim občinam in njihovim prebivalcem prinesla novo vrednoto — enostavnejše in cenejše organizirano življenje in delo Sevnica, 3. marca — Sestanka županov občin Brežice, Krško in Sevnica ter poslancev državnega zbora iz Posavja in svetnika državnega sveta so se udeležili še povabljeni župan iz Kozjega, predstavnik občine Radeče in radeški poslanec Franc Lipo-glavšek, pa tudi povabljeni predstavniki Savskih elektrarn, ki so zbranim podali poročilo oz. informacijo o dograditvi elektrarne Vrhovo in o podelitvi koncesije za gradnje elektrarn na spodnjem delu reke Save. V uvodu sestanka je direktor Savskih elektrarn Jure Br-guljan zbranim podal informacijo o trenutnem stanju v zvezi z dograditvijo HE Vrhovo in opozoril, da se v zadnjem času v Sloveniji nekateri veliki problemi sploh ne rešujejo oziroma se rešujejo na smešen način. Izgradnja še šestih elektrarn na spodnjem delu reke Save je velik projekt za prihodnost, pristop k njegovemu reševanju in uresničevanju pa bi moral biti s strani vseh zainteresiranih strokoven in odgovoren, predvsem pa odločnejši, kot se kaže sedaj. Vodja projekta HE na Savi Janez Nučič se je zavzel za spoštovanje že podpisanih pogodb in obveznosti, ki so zavezale vse pogodbene part- nerje in pri tem poudaril, da vodnogospodarsko soglasje investitorju (Savske elektrarne) nalaga skrb, da bo reka ob začasni zajezitvi na koti 188 čistejša za en kakovostni razred, kar pa seveda ni odvisno od investitorja, pač pa je za čistost reke Save bila in je še vedno odgovorna vlada RS oziroma Ministrstvo za okolje in prostor. »V primeru, da se bo vsebnost kisfftb ob pregradi znižala pod predpisano mejo, bo potrebno z dodatnimi ukrepi njegovo vsebnost zopet povečati,« je menil ing. Nučič. Zvedelo se je, daje vlada ob razpisu koncesije sicer pričakovala tujega koncesionarja, (v tem trenutku so trije resnejši kandidati, rok za prijavo pa bo potekel 18. marca 1995), da pa bi bilo še kako pomembno, če bi poskus Savskih elektrarn, ustanoviti konzorcij domačih izvajalcev, uspel, kar pa se žal ni zgodilo. Tako je tudi reševanje prihodnjega sedeža SE odvisno od podelitve koncesije, vsekakor pa bi bilo še kako smiselno, da bi bil nekje v Po-savju, vključno z Radečami. In kako komentirati razpravljanja županov, poslancev, svetnikov in drugih predstavnikov občin, ki ali iščejo novo zavetje in nove možnosti za razvoj in napredek ali pa že dvomijo, da zastavljena naloga morda AVTOKLEPARSKO PODJETJE mT@B@M. SENOVO d.o.o. PARTIZANSKA CESTA 13 - 68281 SENOVO Telefon: 0608 I 70-150 Prodaja vozil DA EVVOO, MITSUBISHI Možnost nakupa staro za novo Nakup na kredit do 4 leta V mesecu marcu vozila DAEJVOO le odi 7.310 DEM dalje Franc Glinšek Državni svetnik Datum: 27.2.1995 DRŽAVNI SVET REPUBLIKE SLOVENIJE — predsedniku, g. Ivanu Kristanu Na podlagi 58. člena Zakona o državnem svetu dajem predlog, da se pod točko dnevnega reda »Pobude članov sveta« uvrsti tudi vprašanje Vladi Republike Slovenije, in sicer: 1. Kaj je Vlada Republike Slovenije storila za zagotovitev pogojev za delovanje Okrožnega sodišča in Okrožnega državnega tožilstva v Krškem? 2. V kakšnih razmerah deluje Okrožno sodišče in Okrožno državno tožilstvo v Krškem? 3. Kaj je Vlada Republike Slovenije od sprejema zakonov, ki urejajo to področje, do sedaj storila za zagotovitev ustreznih prostorov za delovanje Okrožnega sodišča in Okrožnega tožilstva v Krškem? Obrazložitev: Dne 28.4.1994 je stopil v veljavo Zakon o sodiščih (Uradni list RS št. 19/94), ki je določil organizacijo sodišč in s tem določil, da se organizira Okrožno sodišče s sedežem v Krškem. Prav tako je Zakon o državnem tožilstvu (Uradni list RS št. 63/94) določil Okrožno državno tožilstvo s sedežem v Krškem. Občina Krško je glede na določene nove institucije takoj pristopila k zagotavljanju pogojev za delovanje teh institucij in sicer tako, da je pričela z adaptacijo objekta, kjer bi zagotovila prostore za njihovo delovanje. Ker pa so za to potrebna večja sredstva, Občina Krško tega ni zmožna sama izpeljati, zato se je obrnila na Ministrstvo za pravosodje, ki pa do sedaj še ni zagotovilo nič sredstev. Glede na to, da je Vlada Republike Slovenije dolžna skrbeti za izvajanje zakonov, pričakujemo zaradi aktualnosti problematike takojšen odgovor na postavljena vprašanja in ustrezno ukrepanje. Državni svetnik: Franc Glinšek le ni prevelik zalogaj in da niso čisto na pravi poti. Način reševanja dokaj enostavnih in vsakodnevnih vprašanj je zaskrbljujoč. Kako se z nekom lahko sporazumeš, če sploh ne veš, o čem bi se bilo potrebno sporazumeti oziroma nihče izmed partnerjev noče izreči, o čem bi se bilo treba pogovarjati in se končno, v dobro vseh, tudi dogovoriti. Povedi, kot so: treba bi bilo, morali bi, potrebno bo, smo se v polpreteklem obdobju »pre-najedli«, kaže pa, da so ravno pri tem ostali tudi prejšnje vodstvo in člani Sveta posavskih občin, ki v svojem nekaj- letnem delovanju regiji niso uspeli izboriti primernega statusa. Najbolj neslavno, pa tudi nevarno, je odnehati nekje na sredi poti, ko postajaš utrujen in deloma že obupuješ, v življenjsko okolje pa si nehote vnesel nekaj, kar se ti kasneje lahko kakor koli maščuje. Zato se zdijo naloge, ki so si jih zadali poslanci ob obisku vseh županov Posavju sosednjih občin, poskus nadaljevanja maratonskega teka, izbrani tempo pa udeležencem zagotavlja, da se na cilju, če do njega sploh pridejo, nihče ne bo zgrudil mrtev, (dama) Senovo, 1. marca — Državni sekretar za energetiko Boris Sovič se je mudil na delovnem obisku v Rudniku Senovo. Na začetku obiska si je ogledal »jamo« Rudnika Senovo. Žal novinarji nismo imeli priložnosti, da bi ga povprašali o vtisih, ki jih je prinesel iz globin rudnika. Po ogledu rudnika je opravil razgovor z vidilnimi delavci Rudnika Senovo. Ob tej priložnosti so se obojestransko seznanili z nivojem priprav za ustanovitev nove firme in trenutnim stanjem. S tem obiskom je bilo rešenih kar nekaj dilem, ki so nekako visele v zraku. Predvsem je šlo za odpravnine, saj je med ljudmi krožilo kar nekaj variant z zelo visokimi številkami, tam do 35.000 DEM. Vodilnim in še posebno predstavnikom sindikata je povedal, da nobena odpravnina na more presegati 1 milijona SIT. Sekretar Sovič je bil zelo kritičen do odpovedi prijav za delo v nemških rudnikih, kar je bil eden od predvidenih ukrepov za hitrejšo kadrovsko sanacijo. Vsa prizadevanja so s to potezo padla v vodo in za toli- ko bo tudi več problemov. Kritičen je bil do vključevanja občine Krško, saj se slabo ali pa sploh ne vključuje v razreševanje nastale situacije. Županov pooblačenec Herman Kunej je obljubil aktivnejše vključevanje in pomoč občine na vseh področjih, ki so v njeni pristojnosti. Ves razgovor se je vrtel okrog socialnih vprašanj, skoraj pa ni bilo govora o novih delovnih mestih. Teh sekretar Sovič ne more prinesti. Pripraviti in ustvariti jih morajo ljudje v tem okolju predvsem sami, seveda ob pomoči države. Upajmo, da so mnogi končno spoznali, da sprejeti Zakon o zapiranju rudnikov ni »kura, ki nese zlata jajca« in da sekretar Sovič ne bo prihajal s polnimi kovčki denarja. Za vsak dobljeni tolar se bo potrebno zelo potruditi, in to zelo hitro, saj bo drugače denar porabljen tam, kjer že imajo izdelane programe in več pameti. Po končanem obisku v Rudniku Senovo je državni sekretar Sovič obiskal še NEK Krško. (Toni) Redna letna zbora KO SKD Svetniška skupina LDS Očitki SKD in županu Siterju Svetniška skupina LDS še vedno ocenjuje 1. sejo občinskega sveta kot nelegitimno, kajti mnenja je, da je bilo sprejetje začasnega poslovnika nezakonito. Zato so na drugi seji županu in ostalim občinskim svetnikom predstavili svoja stališča glede sodelovanja LDS pri delu občinske uprave. »V stranki LDS smo živeli v prepričanju, da je v dobro občine, da vse stranke sodelujejo s svojimi kadri pri postavljanju občinske uprave in občinskega sveta v razmerju glede na volilni rezultat. Prepričani smo, da so naloge, pred katerimi sta občinska uprava in občinski svet, tako velike in pomembne za naše prebivalce, pa žal tudi usodne, da moramo združiti najboljše, kar imamo v občini in pognati voz navzgor. Prepričani smo, da si občani najmanj želijo strankarskih razprtij in zdrah. Žal naš predlog ni bil sprejet. V pogajanjih s SKD in županom, še bolj pa iz predloženega gradiva glede začasne organizacije uprave in načrta delovnih mest, smo razumeli, da želita SKD in župan ali morda koalicija popolno oblast v občinski upravi, v občinskem svetu pa vse vidne pozicije in tako prevzeti tudi vso odgovornost za nadaljni razvoj občine. Poslanci LDS ji tega seveda ne moremo, pa tudi ne želimo, preprečiti. Vendar pa je potrebno povedati, da pri tem ne želimo sodelovati in nositi odgovornosti, zato trenutno umikamo naš predlog o sodelovanju v občinski upravi skladno z volilnimi rezultati. Prav tako ne želimo sprejeti funkcij v delovnih telesih občinskega sveta. Bomo pa aktivno in konstruktivno sodelovali na sejah sveta. Naše sodelovanje odpovedujemo zaradi tega, ker smo mnenja, da so razlike v gledanju na organiziranost občinske uprave, zasedenost delovnih mest, kakor tudi v zaznavanju ključnih problemov občine in načinu reševanja tako velike, da jih v kratkem času ne moremo premagati.« (Galex) Slovenski krščanski demokrati v občini Krško zaključujejo z nizom rednih letnih zborov krajevnih organizacij SKD. Od osmih do sedaj ustanovljenih krajevnih odborov so redne zbore opravili v šestih (Raka, Zdole, Rožno— Presladol, Senovo, Kostanjevica, Krško), že prej napovedana ustanovna zbora na Gori in v Leskovcu pašo predsta- člani vili na pomladni čas. SKD tako ta teden zaključuje z rednimi zbori KO SKD, in sicer v petek, 10. marca, ob 19. uri na Velikem Kamnu pri Karlu Vrtovšku (KO SKD Koprivnica), v soboto, 11. marca, ob 19. uri pa v župnijski učilnici v Podbočju (KO SKD Podboč-je). Gosta obeh zborov bosta Danilo Siter, župan občine Krško in predsednik 00 SKD Krško, ter Franc Černelič, poslanec DZ RS. Na prireditev so vabljeni r:—i—M-----V -*i-----'-ti in. TLTgi prebivalci občine Krško, KS Koprivnica in Podbočje, torej vsi, ki jih zanima delo in načrti stranke. (Galex) » Zametki nove občinske uprave Seveda se delo kopiči in vsak dan več ga je« L PRIMBrežke Cesta br Milavcev 13 TEČAJI: računalništva; knjigovodstva; angleSkega, nemškega in francoskega jezika; strojepisja Tel: 0608/64 - 541 od 14. do 17. ure vsakdan ob 19. in ob 21. uri NOVICE vsak ponedeljek ob 18. uri KALIMEROVIZIJA in po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKC TV Radeče, 3. marca — S temi besedami je trenutno situacijo opisala Joža Novak, začasno zaposlena za nujna opravila in naloge občine Radeče. Kmalu bolj primerni in ugodnejši pogoji za vsakdanje delo! »Kot veste, je občinski svet na svoji redni seji z začasnim statutarnim sklepom sprejel predvidena področja dela v občinski upravi in pooblastil župana, da za najnujnejša dela in naloge zaposli potrebno število ljudi. Trenutno sem še vedno edina zaposlena v upravi in moram povedati, da ni- sem postavljena za posamezno področje, pač pa sem nekakšen koordinator med bivšo občino Laško oziroma njeno upravo in občino Radeče,« je uvodoma pojasnila Novakova. »Seveda pričakujem, da se mi bo v mesecu aprilu pridružil župan Janez Zahrastnik in še kdo, seveda spet le začasno, predvsem kadrovsko, in tako še dodatno okrepil občinsko upravo. Kmalu bomo pridobili tri prenovljene prostore v bivši Kori, ki jih vsekakor potrebujemo. Gre nam predvsem za to, da bomo, gledano s tehničnega vidika, uspeli zgraditi koliko toliko kvalitetni servis uslug, ki jih bomo skušali nuditi občanom. Pravzaprav gre za njih, za občane, ker le tako bodo lahko videli in čutili, da se nekaj vendarle dogaja oziroma spreminja. Naš namen je, da bi občani večino osebnih, t.i. vsakodnevnih zadev lahko uredili v Radečah, tudi nekatere, ki so trenutno v pristojnosti upravne enote v Laškem. So pa mnoge stvari oziroma njihove rešitve odvisne od 'dogovarjanj in pogajanj z bivšo občino, zato bom ali pa bomo lahko o tem v prihodnosti povedali več,« je ob koncu razgovora zatrdila Joža Novak, (dama) [ . POT NA POLSCO 76 • UZ70 KRŠKO • W./fax: 06OS/22-7M • SVETLOBNI IN NEONSKI NAPISI • • AVTONAPISI • TRANSPARENTI • IZREZOVANJE NAPISOV IZ SAMOLEPILNIH IN MAGNETNIH FOLU • • RAČUNALNIŠKA OPREMA • PC 486DX2/50/VLB/HDD 270/ 4 MB RAM/color PHILIPS miška brezplačno y^j ^qq err PC 486DX2/80/VLB/HDD 270/ 4 MB RAM/color PHILIPS miška brezplačno m« «qq en- Vse cene so brez 5% PO ¦f NAŠ GLAS NOVINARKA ROSVTTA PUŠČAV-NIK SAMO-TEŽNI VOZIČEK /nto PLEME . «'!?. . mmm- mmKmmmmm» ¦7 !> GORAV KARAVANKAH t j 11»,:: p&> *¦' '' .' ::; | . ::.,:-¦ 8 $$L*;.*,. .; - ¦P J? MOŠIO ŽELON. KDMPOZ. ) i 1 FR. IME ŽEN. JEZ "BRKATI OREL SEST. BOJAN MACUR CERKV. POSEST PIŠTOLA ŽENA BOGA OZIRISA SOLMI-ZACUSK1 ZLOG JAPON. FIZIK j * NIZEK ŽENSKI GLAS NOJU PODOB. PTICA FINSKO MESTO LETINA TOVARNA AVtOMOB. MARIBOR NERGAČ LJUDSTVO NA URALU ANKA KAfilNA LOJZE OBLAK PEVKA KOVAČIČ EVA (LJUBKO.) V REDU KLAVIR. TIPKA PLESNI ELEMENT MAZAČ NEMŠKI NOGOM. VRATAR ILGNER KRILO POSLOPJA PRITOK DONAVE VNEMČ. LERA. VELIKA VEŽA OSVALD UNGERS ili 'S PEVKA ŠTEFOK MANDE VIDMAR RAZVAj LINA1? DUŠA UMRLEGA RADU ANDERS ZORN VOZ S PLOHOM ¦1 '»i PUŠČAVSKI RIS GRŠKI DIDAKT. PESNIK PR. N. ŠT. MESTO V MEHIKI 8 PO NAŠIH KRAJIH NAŠ GLAS 9, 8. MARCA 1995 NA KRATKO: ' ' i Krasen zid za grafite Radeče, 3. marca — Skoraj dvesto meftov dolg zid na desnem bregu reke Save je bil zgrajen, da bi varoval mesto, ko bo gladina Save na koti 191 (kar je tri metre višje, kot je sedaj), hkrati pa bi moral zadostiti namenu ob morebiti še višji vodi. Seveda pa so velikansko »tablo« opazili tudi mladi Radečani in izkoristili priložnost. Prvi grafiti so že tu. Povedo malo, skoraj nič, verjeti pa je, da bodo avtorji s trendom nadaljevali in s časom tudi napredovali, (dama) Občni zbor AMD Radeče Radeče, marca — AMD Radeče vabi vse svoje člane in prijatelje društva na občni zbor, ki bo v petek, 17. marca, ob 18. uri v društvenih prostorih, (dama) Izlet v neznano Radeče, marca — Društvo upokojencev Radeče pripravlja za svoje članice, žene, dekleta, matere izlet v neznano. Neznano kam naj bi šli 15. marca ob 15. uri. (dama) V šentjernejskem vrtcu so imali otroci pravo pustovanje. Našemljeni v najrazličnejše maske so se pokazali tudi na ulicah, (foto: Lea) Giasbeno-scenski večer Maurice Kulturni dom Krško vabi v petek, 10. marca, na giasbeno-scenski večer Maurice. Ob 120-letnici rojstva Mauricea Ravela bo v soorganizaciji Cankarjevega doma tudi v veliki dvorani kulturnega doma v Krškem predstavljen Ravelov melodramski recital. Ravel je eden največjih mojstrov — pesnikov med klavirskimi skladatelji 20. stoletja, široko je poznan predvsem po svoji priljubljeni in pogosto izvajani skladbi Bolero. (Kati) Fred Lasserre v dolenjskih Benetkah Kostanjevica, konec februarja — Plesna skupina Harlekin je v svoje vrste povabila znanega koreografa in plesnega pedagoga Freda Lasserrja, s katerim je imela že priložnost delati na poletni plesni šoli v Novem mestu. Dekleta so zadnje dni februarja ves vikend izkoristile za trdo delo, kajti mojster se je posvetil le njim, mlada skupina pa je izjemno priložnost dodobra izkoristila. Plesalke so urile novejše tehnične prijeme jazzbaleta, stepa in sodobne plesne tehnike Hortonove šole. (nic) s;:| i, Turistični prospekta Posavja Promocija bo marca, tokrat zares »¦ Novinarji in ostala javnost se bodo z njim in s posavskim turizmom ter gostinstvom seznanili na sevniš-kem gradu. Čatež, 2. marca — Komisija za turistično in propagandno dejavnost je ponovno prede-batirala sklep prejšnje seje, da bo skupna promocija novega turističnega prospekta Posavja na sevniškem gradu. Po nekajurni (včasih tudi) zmerno žolčni razpravi so udeleženci sestanka sklenili, da bodo omenjeno skupno prireditev le organizirali tako, kot so sklenili, in sicer 30. marca. Sklep o organizaciji promocije na sevniškem gradu so na prvem sestanku izglasovali kljub prepričevanju Brežiča-nov, da je tako reč treba pripraviti nekje v njihovi občini (recimo v grajski viteški dvorani) in kljub očitnemu interesu Krčanov, da bi to opravili pri Treh lučkah, v Kostanje-viškem gradu ali vsaj v hotelu Sremič. Sevničani so takoj pripravili osnutek programa prireditve, potem se je pa zataknilo, sprte strani so si dopisovale, v spor so posegli župani in gospodarska zbornica, pa verjetno še kdo. Skratka: dva meseca od izida prospekta so njegovi naročniki in uporabniki tam, kjer so bili na začetku: pripravljajo predstavitev. Sicer pa so se udeleženci sestanka lotili tudi priprav za izdelavo drugega, komercialnega dela prospekta, s katerim naj bi zagotovili propagando tistim delom turistične in gostinske dejavnosti Posavja, ki se niso uvrstili v prvo knjižico. Hkrati naj bi s tem seveda pokrili tudi vsaj del stroškov, ki so jih imeli z barvnim prospektom. Če bo akcija zbiranja kandidatov in sredstev uspešna, bo dodatek k turističnemu prospektu ugledal luč septembra letos. (Ika) Obnova župnijske cerkve v Krškem Ponovno bo treba zbirati denar za naslednjo etapo Krško, marca — Pročelje krške župnijske cerkve Janeza Evangelista je že zasijalo v obnovljeni podobi. Z injiciranjem 1.200 kg cementa so zakrpali razpoko ob zvoniku ter obnovili okna in reliefe Ivana Zajca. Za poseg so nekaj sredstev nabrali fa-rani, del pa je prispeval občinski proračun preko sklada za spomeniško varstvo. Krški župnik, gospod Ivan Po-vše, pravi, da je to le ena izmed etap v obnovi cerkve in da se bodo spomladi lotili še ostalega dela fasade. Celoten predračun za obnovo cerkve, s temelji in vsemi ostalimi posegi vred, je predvideval stro- šek 22 mio SIT. Zato seveda pričakuje tako nadaljnjo pomoč proračuna kot tudi Krčanov. (Ika) f t" SI sti i i V Sajevcah nova trgovina Renault — avtomobili in rezervni deli Fred Lasserre v družbi kostanjeviških harlekink. Kostanjevica, 4. marca — V soboto so v Sajevcah pri Kostanjevici odprli novo Renaultovo zastopniško trgovino. V njej vas čakajo avtomobili in rezervni deli zanje. Na otvoritvi so gostom predstavili prodajni program — lahko so tudi pogledalipod pokrov razstavljenih avtomobilov — ter jih pogostili. Lastnica Cvetka Unetič vas vabi, da jih obiščete. Po letu dni restavracije »MM« v čateških Termah: »Za poln zagon je potrebno dve « i .." ¦ ¦¦ ¦ ¦. ; ¦ ¦ do tri leta< a Mirko Rozman je prepričan, da je naložba v kakovostno restavracijo »MM« potrdila svojo upravičenost. Čatežke toplice, marca — »V čatežkih toplicah smo že dolgo vedeli, da potrebujemo reprezentančen objekt, kakršnega smo dobili z restavracijo »MM«,« pravi Mirko Rozman, gostinski tehnik, ki je vodja restavracije. Očitno se njemu in njegovim sodelavcem ne toži za nekdanjo pizzerijo, ki je stala na tem mestu. Rozman pravi, da lokal, ki ga vodi, občutno odstopa od standardne ponudbe in kakovosti velike večine gostinskih zmogljivosti pri nas. V »MM-u« dajejo med drugim poudarek nekonfekcijski ponudbi hrane in pijače, prijetnosti prostora in vsega, kar sodi k lokalu. Ko stopite v »MM«, nekako pustite za seboj ostali del Term. Tu vlada udobje, prijetna, umirjena glasba, sredi prostora je zimski vrt, ki daje občutek, kot da sedite na terasi... Vodja restavracije Mirko Rozman sicer vse to ve, a beseda mu gre nekako težko z jezika. Rad bi povedal na kratko, ker je vse dovolj očitno. O drugačnosti svoje ponudbe pravi: »Izbor vin je pester, imamo preko šestdeset vrst vrhunskih, buteljčnih vin, deset vrst penečih. Veliko pozornosti namenjamo izboru hrane. Ni taka, da bi jo laho našli povsod in tudi nič takega nimamo, česar se ne bi dalo dobiti še kje. Prodamo ogromno morskih sadežev, svinjine skoraj ni, poudarek je na teletini, pomemben je tudi solatni bife, imamo deset vrst solat. Ogromno jedi pripravljamo pred gosti, flambiramo... Toliko smo že uigrani, da čutimo go-stovo osebnost in njegove želje. Veliko gostov se vrača, ustvarjamo si krog stalnih gostov, ki pa nikakor ni zaprt. Sprejemamo skupine, poslovna kosila in slovesnosti. Vrača se tudi veliko Zagrebčanov, saj kaže, da se nam ta trg ponovno odpira.« Ali je v lokalu vzdušje vedno tako umirjeno? Pretirane gneče ni nikoli, gost lahko v miru posedi, obisk pa le narašča in zaradi tega so pripravili posebne vizitke z direktno telefonsko številko (0608/35-012), preko katere si gostje lahko rezervirajo mizo ali naročijo kakšno posebnost. Štirje natakarji in štiri kuharice so vedno na voljo, po potrebi pa pritegnejo pomoč tudi iz ostalih restavracij v okviru Term. Klunove toplice živijo tudi pozimi Bušeča vas, marca — Roža Klun je živahna gospa, ki skrbi za Bušeške ali Klunove toplice. Če le voda ni od deževja preveč kalna, se tudi pozimi vsak dan okoplje. Termalni izvir, v prejšnjih časih last grofov Auerspergov, je dom njene družine, odkar ga je njen ded kupil njeni materi za doto. Voda je precej topla, 27 stopinj Celzija ima, in pomaga pri živčnih, kostnih in želodčnih težavah in boleznih. Izvir je pod streho, Roža Klun pa je pred časom dala napraviti tudi zunanji bazen, tako da vsega skupaj le ni tako malo. Obnoviti namerava staro kopališko zgradbo in postaviti savno, vendar dela tečejo počasneje, kot si želi. Poleti se v Klunovih toplicah nabere kar precej ljudi, še zlasti otrok, stalni kopalci pa prihajajo tudi pozimi. Voda ni primerna za kopanje le ob deževju, ko se dvigne podtalnica in jo skali. Če se še niste namočili v Klunovem bazenu, le poskusite, morda boste tudi vi tako vitalni, kot je Roža Klun. (nic) Srečanje šolnikov Sevnica, 3.marca — V jed i I -niči sevniške Lisce so ob pomoči občine in župana ter oddelka za družbene dejavnosti organizirali srečanje delavcev v vzgoji in izobraževanju občine Sevnica. Župan Peternel je jubilantom podelil priznanja in priznal, da ima tremo pred tako veliko množico izobražencev ter se je vnaprej opravičil za morebitne napake v svojem govoru. Za trideset let dela v prosveti so priznanja prejeli Angela Filej, Anica Flajs, Marija Kovačič, Hedvika Kragl, Ivan Levičar, Marija Pavlovič, Manca Polanc, Hermina Si-mončič ter Silva Šeško. Po županovih besedah mora vsaka država, ki želi kakor koli napredovati, posvetiti vso pozornost šoli ter izobrazbi. Očitno je, da je šola odraz politič- nih in drugih trenutnih situacij. V parlamentu so v pripravi novi zakoni, novi temelji moderne šole, od katerih pričakujejo boljše pogoje za delo. Župan je med drugim povedal tudi, da v občini pripravljajo nove naložbe, in sicer v šole Blan-ca, Boštanj ter Sevnica in v adaptacijo vrtca. Predstavnica jubilantov in aktiva ravnateljev se je v njihovem imenu zahvalila županu, gospodu Mavrerju in oddelku za družbene dejavnosti, ki so omogočili srečanje in s tem pokazali, da je v občini Sevnica za vzgojo in izobraževanje dovolj posluha. Prijeten večer pa je popestril mešani pevski zbor Jutranjka pod vodstvom Cirila Udovča ter ansambel Magic. (T.S.) NAŠ GLAS 9, 8. MARCA 1995 KRONIKA — ŠOLA — PTT Otroška anketka Mišek Borut iz vrtca Veliki Podlog je star šele leto in pol, zato še ne zna povedati, kako se mu zdi biti maškara, je pa plesal, torej mu je bilo verjetno všeč. Indijanka Mateja iz vrtca v Kostanjevici: »Sem iz Slovenije in sem Indijanka. Indijanka sem zato, ker niman druge obleke. Namazala pa me je tovarišica. Superman Gregor iz vrtca v Dolenji vasi: »Jaz sem superman zato, ker je pust in ker je superman dober človek. Rešuje ljudi in rešil bo tudi svet.« Palček Karolina je tudi iz vrtca Veliki Podlog, povedala pa je, kako ji je ime, da je stara dve leti in da je »luštno« biti palček. Kavboj Gregor, 5 let, iz vrtca Brežice: »Danes sem kavboje, ker se gremo maškurce. Tudi jutr bom maškurca. Rad sem kavboje, ker imam tud pištolo.« Indijanec Lojzi iz Brestanice: »Danes, ko je pust, sem Indijanec in se dobro počutim. Obleko za Indijanca pa mi je naredila moja mami.« Tudi tokrat so imeli delavci notranjega ministrstva iz UNZ Krško kar naporen teden. Ponovno so zabeležili nekaj neuspelih poiskusov ilegalnega prehoda državne meje, kar nekaj tatvin, prometih nesreč, posredovali so tudi pri družinskem pretepu in zabeležili en požar. lena zabodla moža Med zakoncema V.O. in J.O. je prišlo 28. februarja do hujšega prepira. Mož je udaril ženo po glavi in jo začel daviti. Med prerivanjem pa je žena pograbila nož in zabodla moža v trebuh. Poškodovanega J.O. so odpeljali v bolnišnico v Celje. Zgorel je kozolec Kozolec v lasti G.K. iz Ribnika je 2. marca zgorel do tal. 13 gasilcev poklicne enote Sevnica in prostovoljnega gasilskega društva je požar lokali-ziralo. Nastala škoda znaša cca 2.000.000 SIT. Policisti in kriminalisti so ugotovili, da je bil vzrok požara otroška igra z vžigalicami. Tatvine Neznani storilec je 27. februarja vlomil v notranjost gostinskega lokala »Kegljišče« na Senovem. Iz lokala je odnesel nekaj zavitkov cigaret, kovček s harmoniko, 3.000 SIT in odšel neznano kam. Prav tako je do tatvine prišlo v gradbenem podjetju Pionir v Krškem. Neznani storilec je vdrl skozi skaldišče in podjetje oškodoval za 30.000 SIT. Oba neznana storilca še iščejo. Zopet prometna nesreča V naselju Malkovec seje 28. februarja zgodila hujša prometna nesreča. Vzrok nesreče pa je bila neprimerna hitrost voznika Š.R. Pri nesreči sta se dve osebi hujše telesno poškodovali, nastala pa je tudi večja materialna škoda. Nazaj v HrvaŠko Državljan BIH Z.J. je 2. marca ilegalno prestopil državno mejo. Njegova pot v Sloveniji se je končala na magistralni cesti Obrežje — Gmajna pri naselju Jesenice na Dolenjskem, kjer so ga izsledili policisti. V razgovoru je povedal, da je nameraval potovati do Ljubljane in od tam naprej z vlakom na Norveško, kjer ima družino. Seveda je bil Z.J. po končanem postopku vrnjen nazaj v Hrvaško. Danijel je iz Cerkelj. Star je šest let, za pusta pa je bil ciganka. Masko si je izmislil sam in se tudi sam uredil. Nika: »Sem zelo lačen zajček, zato pohiti, da prej ne pojem korenja. Le kaj bi brez njega na plesu.« Dimnikar Simon, 4 leta, iz vrtca Cerklje: »Obleko mi je dal Mitja. Moj prijatelj. Iz Novega mesta. Sešila jo je pa mamica od Mitja.« Maček Žiga, 4 leta, iz Krškega: »Ne bom nič povedu, se mi ne da nič govorit. Sem maček, mijaaaaaav. Prej sem ustrašu klovne. Pa konje sem gledu, ponije, sam se mi jih ne da božat.« Vražiček Mirijam iz vrtca v Kostanjevici: »Vražiček sem zato, ker sem maškara, ker je pust. Predlani je mami dobila to obleko. Vražiček mora imeti ropotuljco, ker je maškara.« Snežinka Manca iz vrtca v Šentjerneju: »Jaz sem snežinka, ker sem si to zelo želela. Imam lepo oblekico, naredila mi jo je mami. Danes sem tako oblečena, ker so maškare. To pa pomeni, da se lahko igraš, rišeš in da rajaš.« Čarovnica Sonja, 5 let, iz vrtca Cerklje: »Sem čarovnica in znam čarati. Čarovne palčke pa nimam.« Čarli Čaplin Evgen iz vrtca Brestanica: »Zelo sem vesel, ker je pust. Sem najlepši Čarli Čaplin, mami mi je kupila to super obleko.« Turistični podmladkarji v Kostanjevici se pripravljajo na tekmovanje, kjer bodo predstavili svoje mesto. Otroški pevski festival v Šola ni šala Moja družina je prav posebna, meni vsekakor veliko je vredna. Mami, ati, brat in jaz, pa smo skupaj plešem in skačem za en velik špas. po sobici Ati zvečer po in strašno na živce kavču poležuje, grem mamici. vmes pa narahlo Aja! Pozabila sem «požmrkuje«, na Luka, televizija kar naprej gori, ki me ves čas medtem ko ati za lase čuka, glasno smrči. on je moj papagaj, Mami v kuhinji z njim je je ves dan, pravi direndaj. ne vem, kaj všeč Tako! ji je tako tam, Spoznali ste nenehno nekaj mojo družino v loncih kuha, in morate priznati, vsak drugi dan da imamo se fino. je to gobova juha. Zdaj se od Brat v sobi vas poslavljam na postelji leži, in vas ob ko jaz pridem noter, koncu pozdravljam. se dela, da spi, Upam, da vam je bila slušalke na glavi pesmica všeč, mu tičijo, drugače jo pri priči pevci pa v ušesa vrzite v peč, mu kričijo. no, saj se bomo tako Jaz ponavadi pred lahko bolje spoznali, televizijo Čepim, ko se bomo z vami v roki pa kozarec v slaščičarni sladkali. s coca—colo držim, Tudi mi želimo vse pri »Našem Glasu« spoznati in z vami ob sladoledu veselo kramljati. Karmen Les 6.a. Oš Brestanica Ringaraja in trumbaruri Hvalnica OŠ Senovo Senovčani so v petek, 24. februarja, končali svojo akcijo za sodobnejšo šolo. Predsednica sveta staršev Darja Boh pa se je v obliki pesmice zahvalila vsem, ki so organizirali, nastopali in kakor koli pomagali pri realizaciji te prireditve. Pa naj objavimo vsaj eno kitico pesmi: Hvalnica OŠ Senovo Veš mami, lepo je živeti, lepo je na Senovem živeti. »Zakaj?« je mamica vprašala. Ponovno v boj so naši učitelji za sodobnejšo šolo šli. Ekološka akcija OŠ Leskovec Učenci tretjih razredov OŠ Leskovec pri Krškem so ponovno organizirali akcijo na temo Ekologija; pa poglejmo kaj je o temi v obliki kratke pesmice zapisal Tilen Arh, učenec tretjega razreda. Ureja Kati Eden od Kolegov Odmetava Listke in podobno Okoli sebe in povsod. Grdoba je prava In zato Jezimo ekologi se vsi, A pravega uspeha ni. Pisma bralcev Kdo je povzročitelj bolezni? Dobova, 4. marca — OŠ Dobova je organizirala že 3. otroški festival, na katerem se je ob spremljavi mladinskega pevskega zbora in dua Plus predstavilo 16 mladih solistov. V skupini učencev od prvega do četrtega razreda je največ glasov dobila Jasna Lazare-vič, ki je zapela pesem Moji babici. Med učenci od petega do osmega razreda pa je prepričljivo zmagala Katja Urek,s pesmijo Najraje plešem rocx and roll. Po koncu tekmovalnega dela so številni publiki zapeli še zmagovalci pre/snjih let. Festival so zaključili pevci mladinskega zbora, ki so skupaj s solistko Kristino Deržič in duom Plus zapeli znano Dobovsko. (M. Z) Nekega popoldneva sem se odpravila na sprehod in spotoma krenila tudi v gozd, ki se imenuje Slom. Ogledovala sem si lepo narave^ mimogrede zagledala tudi preplašeno srnjad, ki je odhitela po strmini navzdol in nato proti Sremiču. Stopim še malo naprej in kar naenkrat zagledam, da nekaj leži, stopim malo bliže in zagledam velikega lepega psa čuvaja. Vendar to še ni bilo vse. Malo naprej zagledam še enega psa, oba sta bila mrtva. Sprašujem se, kdo je pokončal ti živali. Kdor koli je to bil, bi bil dolžan tudi »pospraviti«. Ne pa da se psa nahajata tam, • kjersta, in prepuščena naravi! N,Ni čudno, da se širijo razne bolezni — steklina in podobno, ki jih prenašajo gozdne živali. Če bi te živali uničil gospodar, bi jih po mojem zakopal, saj je vsaka žival vredna svojega spoštovanja. Žal tega prizora nisem videla samo jaz, videli so ga tudi ostali vaščani. Res ne vem, ali moramo živeti v takem okolju kjub temu, da nas vsak dan po radiju in televiziji opozarjajo, da lahko vsakdo prispeva k čistejšemu okolju. Pa še to. Letošnje leto je leto čiste, zdrave in okolju prijazne narave. Zato prosimo, kdor koli je to storil, naj za seboj »pospravi« (to ni edini primer!), drugače bomo ukrepali po svoje in na drugačen način, saj slutimo, kdo bi to lahko storil. Ogroženi vaičani Bučarce Ogorčeni upokojenci Rdeči križ je za senovške upokojence 18. februarja organiziral proslavo. Marija Hictaler je bila pri Rdečem križu zadolžena, da obvesti vse upokojence, tega pa ni storila. Upokojenci s ceste 1. maja na Senovem smo zelo ogorčeni. Prosimo, da se Marija Hictaler razreši te funkcije, ker ni dostojna za opravljanje svojega dela. Razočarani upokojenci s ceste 1. maja s Senovega 10 ŠPORT IN REKREACIJA NAŠ GLAS 9, 8. MARCA 1995 Rokomet Streljanje Rokometni praznik v Dobovi Slovenija: Selekcija SRL 28:24(12x12) V i V Termah Čatež in v Dobovi so od četrtka do sobote gostovali najboljši slovenski rokometaši, ki se pripravljajo na nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo maja na Islandiji. Pokrovitelj reprezentance na gostovanju v Posavju so bili občina Brežice, Terme Čatež in AFP Dobova. Gostje so bili izredno zadovoljni s pogoji, ki so jim jih ponudili domačini, trener Miro Požun pa je dejal: »Takšnega sprejema slovenska reprezentanca še ni doživela. Rokometni delavci v Dobovi kakor tudi Terme Čatež si zaslužijo vse priznanje. Zagotovili so nam enkratne pogoje za delo. Upam, da bomo tudi zadnji del priprav RK Interier t 21 :15 Kljub temu, da so igralci Interierja v posavskem derbiju premagali ekipo Brežic, so s svojo igro razočarali 137 gledalcev. Prvi del tekme so bili igralci iz Brežic povsem enakovreden nasprotnik domačinom. V začetku drugega dela pa so popustili in tako so Krčani povedli s 15: 9. Ko je že kazalo, da bodo domači z zmanjšali razliko, so spet popustili in tako so gostje dosegli ugoden rezultat. opravili v Dobovi.« Pokroviteljem sta se v imenu reprezentance zahvalila tudi reprezentanta Likar in Pušnik. Slovenski rokometni reprezentant-je so sklenili priprave s tekmo proti izbrani selekciji SRL. Tekma je bila zanimiva, tako da je več kot 500 gledalcev z aplavzi nagrajevalo obe ekipi. Po tekmi je trener Požun povedal, da čaka reprezentanco še veliko dela. Na vprašanje, kakšen rezultat pričakuje na SP, je Požun povedal: »Že uvrstitev na SP je velik uspeh. Upam, da se nam bo uspelo uvrstiti v Šestnajstino finala. Vse, kar bo več. bo veliko presenečenje.« (J.A.^ RK Brežice (7:7) Igra je bila v celoti slaba, k temu pa sta veliko pripomogla tudi izredno slaba sodnika. RK Interier: Imperl, Papež, Keše, Iskra 2, Mašič 2, Martinčič 3, Bogovič 8, Urbanč 5, Kukavica, Pire, Dragar 1, Levičar. RK Brežice: Škof, Omerzo, Pinte-rič, Šiško 3, Resnik 3, Avsec M., Av-sec G. 5, Fink 1, Aringer 3, Gorenc, Kopinč, Logar. (J.A.) RK Velika Nedelja : RK Lisca 19:22(11:10) Rokometaši Lisce so dobro začeli tekmo in povedli z rezultatom 5:2, do konca prvega polčasa pa so domači igralci uspeli povesti in na odmor odšli z zadetkom prednosti. Tudi v drugem delu tekme je bil rezultat večkrat izenačen, 15 minut pred koncem tekme pa so Sevničani po- vedli s tremi zadetki prednosti. Za borbeno in kolektivno igro velja pohvaliti vse igralce, ki so nastopili. RK Lisca Sevnica: Godec, Senica, Novak 3, Mijovič, Šunta 2, Povše, Rantah 2, Jug 6, Plazar, Sečki 5, Lup-še, Simončič. (Galex) Kokalj trener sevniških rokometašev Do nepričakovane zamenjave trenerja je prišlo tudi v rokometnem klubu Lisca Sevnica. Zaradi zdravstvenih težav je odstopil bivši trener državne re- prezentance Tone Tiselj. Njegovo mesto pa je prevzel Dušan Kokalj, ki je do poraza v pokalu prvakov s Preventom iz Slovenj Gradca vodil ekipo Interierja iz Krškega. Dušan Kokalj je velika pridobitev za sevniški rokomet, saj je znan kot odličen trener, predvsem pa kot poznavalec razmer v drugoligaški konkurenci in mojster za play off. (J.A.) KOŠARKA KK Interier : KK Iskra Litus 60:50 (29:33) Košarkarji Interierja so le prebrodili krizo, ki jih je spremljala na zadnjih srečanjih. Prvi del tekme z ekipo iz Litije so sicer zaigrali spremenljivo, v drugem polčasu pa so se razigrali in na koncu zanesljivo premagali enega največjih nasprotnikov za vstop v A1 košarkaško ligo. Predvsem je razveseljiva zanesljiva igra v obrambi, kar je temelj za uspeh ekipe. To se je pokazalo tudi na tej tekmi, ko sicer odični igralci Iskre Litusa niso mogli zadevati zaradi gibljive in borbene obrambe domačih. Ob vedno zanesljivem Zaturovskem in Ademiju se forma vrača tudi ostalim igralcem, predvsem Stevensu, kar je nedvomno pomembno pred nadaljevanjem kvalifikacij za vstop v A1 ligo. KK Interier Rozman 2, Stevens 19, Zaturovski 7, Ademi 15, Samar 1, Šantelj 3, Kraljevič 13. (J.A.) Po treh letih le skupščina ŠZ Andrej Romih novi predsednik športne zveze Krško, 1. marca — Izvršni odbor Športne zveze Krško je po treh letih le uspel pripraviti skupščino, ki bi morala biti vsako leto. Po kratkem in skopem poročilu ŠZ, ki ga je podal predsednik IO ŠZ Anton Pleterski, je g. Mikeln predsedujočim predlagal, da umazanega perila ne bi prali. Delegati so po vrsti ugotavljali, da delo ŠZ v preteklih letih ni bilo takšno, kot bi moralo biti. Pravih odgovorov pa od članov IO in predsednika Pleterskega niso dobili. Realizacija finančnega plana za leto 1994 in zaključni račun sta bila sprejeta brez komentarjev. Delegati so največ časa namenili obravnavi statuta ŠZ, kjer so predlagali več sprememb. Opravili pa so tudi volitve na vodilne funkcije ŠZ Krško, ki pa niso minile brez presenečenj. Za predsednika ŠZ je bil izvoljen Andrej Romih, pro- fesor telesne vzgoje, sicer pa predstavnik Tenis kluba Krško. Romih je v govoru po izvolitvi povedal, da je na to funkcijo izvoljen »s ceste«, da je presenečen in se za zaupanje zahvaljuje. Podpredsednik ŠZ je postal Gorazd Pozvek, člani izvršnega odbora pa so še: Tomaž Žnideršič, Stane Zorko, Jože Arh, Janko Prevejšek, Jože Leskovar, Boštjan Kozole in Drago Radej. Skupščina je bila po 20. uri prekinjena in se bo nadaljevala predvidoma 14. marca. Iz sestave novega IO ŠZ Krško je razvidno, da se je vodstvo skoraj v celoti zamenjalo, čaka pa jih izredno odgovorna naloga tako v kreiranju športa v občini, predvsem pa v zagotavljanju sredstev za delovanje društev ŠZ. Leskovčani še naprej nepremagljivi SD 29. oktober Grosuplje: SD Leskovec 1659:1699 Grosupeljčani so poskusili vse, da bi premgali Leskovčane.Tekmaseje pričela s petnajstminutno zamudo, ker domačinov ni bilo. Strelišče ni bilo ogreto, kar je strelcem povzročilo hude težave. Kljub vsemu so Les- kovčani dokazali, da so boljši in kar za 40 krogov premagali ambiciozne domačine ter ostali neporaženi. SD Leskovec: Župane 582, Granar 567, Bencin 550. (J.A.) SD heroj Marok: SD Slavko šander Šempeter 1655:1627 V sedmem kolu so strelci SD heroja Maroka iz Sevnice dosegli pomembno zmago v boju za sredino prvenstvene lestvice. Doma so visoko premagali goste iz Šempetra. Posebej se je izkazal Franci Umek s 561 krogi. SD Heroj Marok: Umek 561, Hro-vat 556, Petrin 538. (J.A.) Ples Sebastjan in Urška dvakrat tretja Dobova, 5. marca — Posavski plesni klub Lukec Krško je v dobov-ski športni dvorani organiziral državni kvalifikacijski plesni turnir v standardnih in latinskoameriških plesih, ki se ga je udeležilo 200 plesnih parov iz vseh slovenskih klubov, pa tudi iz sosednje Hrvaške. Nastopilo pa je tudi 14 plesnih parov Posavskega plesnega kluba. Rezutati Posavskega plesnega kluba Lukec: pionirji razreda D: 7. mesto ST in 7. LA Jaka Piltaver in Tina Korber; 9. mesto ST in 10. v LA Marko Babic in Sanja Antolič ; 10. mesto v ST in 11. v LA plesih Uroš Rogič in Anja Žvab; ml. mladinci C razreda: 11. mesto v LA Mitja Prah in Mateja Gane; ml. mladinci B razreda: 3. mesto v ST in LA plesih Seba-stijan Vodlan in Urška Klakočar (Galex) KARATE štiri medalje za brestaniške karateiste I i U i j w št? t % ¦MjjL m Na 1. pokalni tekmi za mlajše starostne skupine v Postojni so nastopile tudi tri deklice Karate kluba Brestanica. Najboljši rezultat je dosegla Karolina Racman, ki je osvojila tako v katah kot v športnih borbah 1. mesto. Tina Sluga je v borbah osvojila 3. mesto, v katah pa jo je le desetinka točke ločila od tretjega mesta. Tanja Sluga pa je v najmočnejši, pionirski kategoriji zasedla 5. mesto. Po besedah trenerja Franja Horna so doseženi rezultati nad pričakovanji in z njimi je zelo zadovoljen. Tekmovalke in tekmovalce brestaniškega karate kluba čaka v maju državno prvenstvo, na katerem upajo na še boljše rezultate. Vsekakor pa velja omeniti, da bi klub z udeležbo na več turnirjih dosegel boljše rezultate, vendar pa je to odvisno od sponzorjev, ki bi klubu finančno pomagali. (Galex) Karateist Jože Pire na EP Jože Pire iz Karate kluba Brestanica je kot član slovenske kadetske reprezentance nastopil v sklopu priprav na dveh turnirjih v Samoboru in za reprezentanco Slovenije osvojil 2. in 3. mesto. Žal pa mu tako dobro ni šlo na evropskem prvenstvu v Bratislavi, ki je potekalo med 10. in 12. februarjem. Jože je izpadel že v prvem krogu v boju proti romunskemu tekmovalcu, ki je na koncu osvojil 3. mesto. Vendar pa je že samo uvrstitev mladega karateista na evropsko pr- venstvo velik uspeh, spodbuda za nadaljnje delo, pa tudi bogata izkušnja. (Galex) Drugo državno prvenstvo mladih Uspešen nastop 24 Posavcev Kranj, 18.—24. februarja — V Kranju je na drugem državnem prvenstvu nastopilo 230 šahistov, od tega kar 24 iz Posavja. Nastopili so v štirih starostnih skupinah in igrali 9 kol po švicarskem sistemu. Rezultati: deklice do 10 let: 1. Hari (Ljubljana) 8 točk, 6. Sanja Žnideršič 51., 8. Mirela Ahmatovič 51., Manuela Haralovič 41, (vsi Krško); dečki do 10 let: 1. Bratovič 8,5 t. (Ljubljana), 4. Ožbe Urbanč 6t.(Krško); deklice do 12 let: 1. Sonja Mukavec (Stari trg ob Kolpi), 12. Alenka Radej 5 t. (Sevnica); dečki do 12 let: Matej Šebenik (Vrhnika) 81.,"5. mesto Gorazd Novak 61. (Krško); dekleta do 12 let: 1. Darja Kapš (Stari trg ob Kolpi) 91., 5. Mojca Grilc 5,5 (Sevnica); fantje do 14 let: Tadej Kobe (Stari trg ob Kolpi), 4. Ma-rio Vilic 5,51, 6. Tomaž Tomažin 5,5, Gašper Arh 5,5 (vsi Krško); dekleta do 16 let: 1. Jana Krivec (Nova Gori- ca) 9 t, 9. Razija Ahmatovič 4,5 (Krško), 12. Ivanka Medved 4t. (Sevnica); fantje do 16 let: 1. Miodrag Stojnic (Vrhnika) 71., 13. Jožko Golob 51. (Krško), 14. Igor Glavač 51. (Sevnica). (Cole) Mladinsko državno prvenstvo Drugouvrščeni Volčanšek na EP Maribor, 25.2. do 5.3. — V nedeljo se je v Mariboru končalo državno prvenstvo v šahu. Tekmovanje je potekalo v štirih starostnih skupinah. Odlično se je odrezal Robi Volčanšek iz Krškega, ki je v kategoriji do 18 let zasedel odlično 2. mesto in po devetih kolih zbral 6,5 točk, ter se tako uvrstil na evropsko prvenstvo v šahu. Tudi Miheličeva je bila zelo dobra, saj bila tretja, prav tako tudi Grilc, ki je v najstarejši konkurenci zasedel 5. mesto. Ostali rezultati: dekleta do 18 let: Maja Šorli 8,51., 3. Ingrid Mihelič 6.51. (Krško), fantje do 18 let: 1. Primož Šoln 81,2. Robi Volčanšek 6,51., 15. Želimir Pavlovič 4,51.; dekleta do 20 let: 1. Kiti Grosar; fantje do 20 let: 1. Primož Riegler 7,5 t., 5. Andrej Grilc (ŠK Krško, drugače pa doma iz Sevnice). (Cole) Akcija 2 x 5.000 loparčkov Med šolami v krški občini je bila izbrana podboška Janez Pezelj, predsednik Namiznoteniške zveze Slovenije, ki se ukvarja tudi s popularizacijo namiznega tenisa, je z veseljem izročil šestdeset loparčkov in žogice otrokom v Osnovni šoli Podbočje. Ravnateljica Anica Žugič je bila zelo vesela, da je bila med šolami v krški občini izbrana ravno njihova, za kar se je zahvalila tudi županu Danilu Siterju. Akcija 2 x 5.000 loparčkov, ki poteka po celi Sloveniji, je namenjena otrokom v vrtcih in osnovnošolcem. Namizni te- nis je v zadnjih letih izgubil kar precej privržencev, zato bodo skušali ta šport vpeljati tudi med najmlajše. To je bila tretja akcija; tokrat v Pod bočj u. Kon -čno so dobili sponzorja, zato bodo v tem mesecu lahko obiskali še tri šole. Raje izberejo podeželske, saj menijo, da bi lahko tudi od teh otrok kdo postal vrhunski igralec. Danilo Siter je pohvalil akcijo, saj je edina tovrstna v Sloveniji, ki da nekaj tudi za spodbudo. Upa, da bodo že čez nekaj let lahko beležili lepe rezultate. (Lea) Vzpon na Aconcaguo Podvig so omogočili: IR inženiring, Elektroprojekt enota Krško, Zavarovalnica Triglav Krško, NE Krško, Elektrarna Brestanica, Iskra PIO Šentjernej, Interier Krško, Mer-kator preskrba, Brebus-lnte-gral Brežice, AFP Dobova, Most d.o.o. Krško, Nika d.o.o. Brežice, C&G Ljubljana, T&T Servis AOP, Steklarstvo Resnik, LB Posavska banka, Videm papir Krško, Veržal — Curhalek Franc Dobova, Radi Bojan sobopleskarstvo. Komisija za mednarodno sodelovanje pri Planinski zvezi Slovenije je v začetu leta 1994 objavila razpis za sodelovanje na odpravi v Ande. V Posavskem alpinističnem klubu smo sprejeli odločitev, da se z Go-razdom Pozvekom pridruživa odpravi, s ciljem osvojiti najvišjo goro obeh Amerik, 6960 metrov visoko Aconcaguo. To dejstvo je spremenilo dobršen del najinega življenja. Prosti čas in pretežni del dopusta sva posvetila cilju. Preplezala sva ničkoliko smeri, pretekla kilometre, nabirala višino v Franciji, pripravljala opremo... Ničesarnisva prepustila naključju. Želela sva se preizkusiti še v razmerah, kjer človeku ni usojeno živeti in uspeti. Na svidenje, domovina Težko otovorjen avtobus je zapuščal Ljubljano. Skozi motne šipe smo se zadnjič poslav- ljali s svojci, ki bodo nekaj tednov v skrbeh za nas. Mrač-nejše misli pa je kmalu razpršilo sonce, ki je pogledalo iz zimskih, sivih oblakov in posejalo svoje žarke po travah Primorske. Začelo se je tritedensko popotovanje v samotno deželo mrzlih vetrov, pekočega sonca, v kraje, kjer sme človek ukrasti le trenutek ali dva, ki pa jih vendar mora plačati; s svojim potom, treningom in odrekanjem, s trenutki osamljenosti in smelimi odločitvami, z nevarnostjo, s samim seboj. V Trstu smo se z olajšanjem znebili prtljage in začeli zdraviti tremo pred več kot 17-urnim poletom z letalom. V Rimu je bila že noč in od turističnega mesta smo okusili le zrak na letališču. Po enajstih urah leta, ko so noge, nevajene stiskanja med sedeži v letalu, že začele protestirati, je boeing 747 v mraku pristal v Rio de Janeiru. Nadobudneži v letalu so ugotovili, da je preostalo le še za 70 km goriva. V premoru sta na potnike naredila vtis le huda vlažnost zraka in neprijetno visoka temperatura. Zavedel sem se, da sem v času leta prespal pomlad, kakor najbolj zvest član medvedje družine, saj smo iz zime preko ekvatorja stopili v poletje. (Nadaljevanje prihodnjič) NAŠ GLAS 9, 8. MARCA 1995 OBVESTILA — REKLAME 11 SNAGA KRŠKO Kostakova vreča za odpadke Ker občani krške občine v zadnjem času pogosteje sprašujejo glede zelenih vreč za odpadke, smo se odločili, da ponovno javno objavimo nekaj informacij. V letu 1992 je Skupščina občine Krško sprejela Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Krško (Ur. list RS št. 40/92), s katerim je postavila pravila zbiranja, odvoza in odlaganja odpadkov. Ena izmed novosti je tudi ta, da morajo biti vse smeti odložene v tipizirane posode za odpadke. Ugotavljali smo, da občani vedno več smeti iz gospodinjstev odlagajo v kartonske škatle, sode, vedra, samokolnice in celo na kup. Z željo opozoriti, da je takšno odlaganje nepravilno, tako odloženih odpadkov nismo odpeljali. Hkrati smo uvedli tudi vreče za občasno povečane količine odpadkov. Vreče so velike 70 x 110 cm, zelene barve, na njih pa je natisnjen znak KOSTAK-a. Ravno znak nam je zagotovilo, da so te vreče kupljene v KOSTAK-u ali pri naših inkasantih, ker imajo le-te potrdilo, da so narejene iz okolju neškodljivega materiala. Cena ene vreče je 90 SIT. Še vedno pa poudarjamo, da vreča ni trajna rešitev. Če je zabojnik premajhen, si je potrebno priskerbeti večji tipiziran zabojnik za odpadke (velikosti: 1601,2401,7001 in 5m3). V vreče spadajo občasno večje količine gospodinjskih odpadkov. Za kosovni gospodinjski odpad pa dvakrat letno organiziramo brezplačen odvoz za vse, ki so vključeni v redni odvoz smeti. Spomladanska akcija bo potekala v aprilu. Predhodno vas bomo preko javnih medijev še dodatno obvestili o načinu in točnem urniku odvoza. Kostak Krško Cene električne energije v svetu in Sloveniji 5LD' TurlBtiena tamnclla DOPUST NA SLOVENSKI OBALI (na 3,4 ali 5 obrokov) NAKUPOVALNI IZLETI NA MADŽARSKO VSAK ČETRTEK IN SOBOTO Trg iinaaacev 2,