Poštnina olačam v so to v mi UtoLBI. »ev.nz V LiuMionl. v sredo Zl novembra 192b. Ceno Din i'- Ixhnjm vsak *m popoldne, izvzemđi nedelje in praznik«. — Inserati do 90 petit & Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, vetji maerati petit vrsta Din 4.—. Popusti po dogovore. In e ratni davek posebej. »Slovenski Narod< ▼«^a letno v Jugoslaviji 144.— Din, ia inozemstvo 300.— Dm. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke se: 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. Dvojna italijanska mera Dočim zahtevajo Italijani za rojake na Malti vse narodnostne pravice, jih obenem odrekajo Nemcem in Slovanom na italijanskm ozemlju Milan, 27. nov. Na skupščini propa-gandističnega društva »Dante AJtghie-rl« je bila soglasno sprejeta resolucija, ki protestira proti ugonabljanju italijanskega jezika na Malti. Resolucija apelira na angleški narod, naj ne dopusti, da se uniči italijanski značaj ot°-ka Malte, ki je bil že od nekdaj italijanski. V nadaljnjem se sklicuje resolucija na skupaj z Angleži prelito kri Italijanov v svetovni vojni, na veliko svobodoljubnost angleškega naroda in svari Angleže, naj ne stopajo po vzgledu nekdanje habsburške tiranije, ki jo je izvajala avstro-ogrska monarhija v italijanski Dalmaciji, Trstu in Tridentu. Najznačilnejše je, da se v tej resoluciji proglašajo kot neosnovane trditve angleškega in nemškega tiska, s katerima se hoče opravičiti angleška politika na Malti s politiko, ki jo izvaja Italija napram Nemcem na Južnem Tirolskem ter napram Slovencem v Primorju in Istri. Društvo »Dante Alighi-eri« ugotavlja, da se ne moreta primerjati angleška in italijanska politika z istega stališča, ker so Maltežani že od nekdaj na svojem sedanjem prostoru pripadniki italijanskega naroda, ki imajo pravico zahtevati, da se spoštuje njihova narodnost, dočim so Nemci in Slovani na italijanskem ozemlju tui, inozemski priseljeni element, ki prebiva na zemlji, sedaj končno pripojeni svoji domovini. Zato je Italija Nemcem in Slovanom popolnoma upravičeno vsilila svoje zakone, svoje šole in svoj jezik, kakor delajo to tudi druge države napram inozemceni, ako so naseljeni na njihovem ozemlju. Društvo »Dante Alighieri« je poslalo to resolucijo angleški vladi v London in predstavnikom angleške vlade na Malti. Albanci se otresajo Italijanov Boji med albanskimi plemeni. — Umeri italijanskih oficirjev. Ultimat kralju Zogu zaradi italijanske politiike- Beograd, 27. novembra. Po vesteh tz Aitbanije se je v neposredni bližani naše meje v srednji Albaniji razvnel resem iibrovnrk, kjer ostanejo do 15. deoem* bra. Jz Krta bodo odptuie na GrSco ter pose tihe Krf in Patras, na kar se bodo dne 22. decembra nafc v Francijo. Kobilice v Apnfiji Casabianca, 27. novembra. Naval kobilic, ki so opustošile skoraj že vso pokrajino, še ni pojenjal. Vedno večje množine se pridružujejo glavnemu roju, ki se pomika v širini dveh kilometrov dalje proti severu s smeri na Settai, uničujoč spotoma vse rastlinstvo. Polja, vrtovi in nasadi so spremenjeni v pustinjo. Ostal ni nrti eden listič neoglodan. Prebivalstvo skuSa na vse mogoče načine zatre ti kobfHce, vendar pa je vse prizadevaroe zamanj. Poincare ozdravel Pariz, 27. novembra- AA. Zdravniški bulietrn ugotavlja, da je Poincare popolnoma ozdravel in da mu bo poslej mogoče posvetiti se delu prav tako kakor pred bo-lezfliSo. Njegova bolezen ne bo imela nobenih komplikacij. Bazbojništvo na Bolgarskem Beograd, 27. novembra. Iz Sofije poročajo, da sta 7 km daleč od kraja Ostakoja napadla dva razbojnika avtomobil okrožne oblasti, težko ranila šoferja in potnika, ki sta mu oropala ves denar v znesku 22 tisoč levov. Po izvršenem zJočmu sta pobegnila. Rusi zažgali mesto Hailar — VVashington, 27. novembra. Po vesteh iz Harbina so bili vsi inozemci, ki so naseli eni v mestu Hailar, od sovjetskih oblasti pozvani jiaj v ZA urah izpraznijo mesto, ki ga nameravajo Rusi docela uničiti. Res so že zažgali kitajski del mesta, ki je v plamenih. Ameriški konzul Je proti temu postopanju protestiral, vendar pa so se morali vsi inozemci naglo izseliti. Zborovanje industrijcev Beograd, 27. novembra. Danes popoldne bo imela industrijska zbornica sejo z zastopniki iz vse države. Razpravljalo se bo na njej o predlogu zakona o zbornicah, o rudarskem zakonu in končno o vpraša* nju carinske in prometne politike. Zastoj v pogajanjih za ustavno reformo v Avstriji Vprašanje položaja Dunaja še nerešeno« — »Hebnvvehr« nezadovoljna s popustljivo stjo proti socijalistom. — Dunaj, 27. novembra. Včeraj je nadaljeval zvezni kancelar dr. Schober razgovore s predstavniki posameznih strank za izvedbo sporazuma o sprejetju avstrijske ustavne reforme. Pri tej priliki 5e je pokazalo, da je bil optimizem onih, ki so pričakovali, da bo to vprašanje rešeno še tekom včerajšnega dne, nekoliko preveliko, ker so pričela pogajanja zastajati in sicer največ zaradi formuliranja posameznih določb nove ustave. Včeraj dopoldne so se vršila dolgotrajna posvetovanja med voditelji večinskih meščanskih strank, ki se jih je udeležil tudi zvezni kancelar dr. Schober. sklepi te konference so bili predloženi popoldne pododboru za revizijo ustave. Nerešeno pa je še vedno ostalo vprašanje položaja Dunaja, ker vztrajajo socijalisti neomajno tri svojih zahtevah. Krščansko socijalna stranka je imela opoldne tudi daljšo sejo parlamentarnega kluba, katere so se udeležili tudi zastopniki »Heimwehra*, ki so biti dokaj nezadovoljni, ker smatrajo, da Je bila vlada preveč popustljiva napram zahtevam socijali-stov. Temu razpoloženi u so dali duška zastopniki *Hcim\vehra« na tej seji in povda-rili svoie nezadovoljstvo s formuliranjem nekaterih vairlh določb nove ustave, ki daleč nc odgovarja njihovim minimalnim zahtevam. Koncentracijska vlada ČSR V novi vladi ne bodo nemški krščanski socrjalci in Hlinkova slovaška stranka Praga, 27. novembra. Pogajanja za sestavo nove vlade so stopila danes v odločilni stadij. Gre za sestavo koncentracijske vlade, v kateri bi sodefo-vale vse stranke razen nemških krščanskih socialistov ki slovaške ljudske stranke. V vladi bi bile zastopane poleg agrarnega bloka tudi vse tri socialistične stranke. Računa se, da bo imela rK>va vlada v parlamentu kakih 200 glasov. Nemški socialni demokratje bi dobili v vladi en resor. Finančno ministrstvo bi prevzel dr. Engliš kot ne parlamentarec — uradnik. Justifikacija afganskega samozvanca Truplo obešenega kralja plen roparskih ptic — Peša var, 27. novembra. Semkaj je prispel neki šofer, ki je prvi prinesel fo-tograiične slike o justifikaciji bivšega afganskega kralja Habibulaha Ln njegovih tovarišev, ki so bili najprej obešeni in potem še streljani. Obsojence so odvedli iz trdnjave na letališče, kjer je bilo postavljenih šest vislic Zadnji je bil obešen Ha-bibulah, ki je umrl zelo junaško. Trupla 6o pustili na polju nepokopana in so postala plen roparskih ptic. Po poročilih potnikov, ki prihajajo iz Afganistana, je sedaj zavladal tamkaj red in mir. Le posamezni pobegji pristaši justi-ficiranega kralja Habibulaha napadajo manjše naselbine in popotnike po cestah ter jih plenijo. Ker pa nastopa Nadirkan zelo odločno proti tem roparjem, od katerih je bilo že več ustreUenih in obešenih, je pričakovati, da bodo tudi ti v kratkem iztrebljenj. Nadčloveški napori pri reševanju ponesrečenega parnika V bSsSm rta WooJtack je zadel na skale angleški parnik in se potopil, — Težavno reševanje ogrožene posadke. London, 2rj. novembra. V bližini rta Wooltack na 60*iUrwialeski obali se je potopil parnik »Mole*ey<. Utonilo je osem OBeb. Osemindvajset oseb so rešili. Brezžične khee na pomoč je čulo v ponedeljek zvečer na milijone radioamaterjev. Na pomoč pa miku, ki se je potapljal ob obrežja, je bila odposlana v ponedeljek ob 20 rešilna ladja iz vasi Angle v bližini Mil-forda, ki se je morala boriti vso noč s strašno lazlHirkunim morjem, da je dosegla potapljajoči ee parnik. Preostali so biH rešeni % Telikanakimi težavami. Eden izmed njih je imel zlomljene noge. Neki mornar po imenu Ludgate je pretresljivo popisal katastrofo. Strahovit vihar je vrgel parnik na skale in takoj ee je tdp-Io, da s krmilom ni nekaj v redu. Morje je odneslo s seboj dva rešilna čolna in valovi so z veliko silo butali ob ladjo. V kratkem so odnesli valovi ladijski most Trije m^žje so se skušali rešiti na ta način, da so skakali v morje. Toda vse je bilo taman, strahoviti valovi so potegnili žrtve v g|e-bino morja, odkoder se niao več prikazal p. Pozneje so valovi potegnili za seboj r:> diotelegrafisrta in nekega mornarja. Ko rP je po nezaslišanih naporih približala rešilna ladja, ee je parnik Že potapljal. Končno se je posrečilo z velikanskimi napori rediti preostale. konec poroke v letalu Roo&evctt FMd, (Lond Island), 27. nov. V poned. se je vršila v letaki, ki je letelo S00 m visoko s hitrostjo 175 km na uro. poroka, ki naj bi 9e končala s tem. , M Hrid 72.00 den, Berlin 12a30, Dunaj 72.45, Beograd 9.137, Praga 15.28, Bukarešta 3.07125. 1 J Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, dne 27. »Acrchra 1939. Stev 272 Baritonist Pavel Grba Studirati je pravo in je položil že trf izpite, p* postal operni pevec si je m Ljubljana, 27. novembra. Cmetnrke predstavljati občirjstvu je težko in vendar »e občinstvo zanima za nje tudi kot ljudi. Kot umetniki se občinstvu predstavljajo umetniki sami. Kdo naj jih predstavi po njih človeški strani, če ne časopis. Naia opera sadnja leta zbira v svoji sredini mlade pevce, ki jih občinstvo že dokaj dobro pozna; kritika jih omenja m ocenjuje povoljno in pravi, da obetajo mnogo. Eden teb umetnikov, nadebudnih opernih pevcev v naši open j« baritonist Paviel Grba. je v operi je torej čitateljem Saj je pel že lani is poje prav pridno rudi letos. Nastopil je že v Du-boT>u v Ljubezni treh kraljev, v Traviati, Jcavrjo-, Bajaou, Treh oranžah, Prodani reve«ti, Carju in tesarju itd. Njegove pev* ake kvalitete so ob teh prilikah ocenili nas glasbeni recenzenti Njegov profil je pa ovokoveciL kakor vidite v gorenji sliki, g. Enpe. Kako je pa prišlo do tega, da se vsi naSteti gospodje sploh ukvarjajo z njim. vsak po svoje, je skušal ugotoviti naj urednik in je prosil g. Grbo za razgovor. Pavel Grba poseca kavarno Prešeren. Mimogrede naj omenim, da se v mehkem kotu v tej kavarni stalno zbira operna elita. Za grlo, pravi, je prikladen čaj z brinjenvcem, ki je v tej kavarni posebno dober. Pavel Grba je precanski Srb in prijet* ne, impozantne zunanjosti. Elegantno je oblačen in človek bi ga po vtisu, ki ga nar prav imenoval »gentlemana*. Rojen je bil v Križevcih na Hrvatskem. Kot ftodent je bil revolucrjonarec, član dnastra s geslom ujedinjen j aH smrt. Zaradi tega je moral med vojno dosti pretrpeti to bolj sentimentalni ljudje bi ga lahko imeli za narodnega iratftrnfki. Kot študent v Zagrebu je že rad peL Profesor Novak, znam hrvatski glasbenik, je takoj spoznal, »da bo de velik pevec< in je mladega Grbo tako navduševal za petje, da je pel in pel, in ker je tedaj ravno mutirai je nenadoma postal iz tenorista baritonist. Med vojno je moral zopet peti Saj je znano, kako so naše fante naganjali k petju, ker so lepo peli in da so pozabili, da gredo v amrt. Bolj od srca in veselo je zapel v Galiciji pri Stanislavovu, ko so se k njegovi četi priplazili preko strelskih jarkov Rusi in posru&ali slovanske božićnice. Rusi so sami zapeli z našimi in bili so ganjeni do solz. Tedaj je šla v ruskih jarkih od ušesa do ušesa parola: Oni na drugi strani so ti bratje, zakaj jih streljaš! Po vojni se je Grba vrnil v Zagreb in se vpisal na juridično fakulteto. Narodne pesmi seveda ni mogel pozabiti. Pel je v neštetih društvih v Zagrebu in drugod, tako, da ga poznajo po vsej Jugoslaviji. Grba je eden najbolj popularnih pevcev narodne pesmi med nami. Tvrdka Edison je založila že nad 30 njegovih gramofonskih plošč. V pravo dilemo je pa Grba prišel, ko so mu vedno bolj prigovarjali, naj se resno oprime študija petja in naj pusti pravo. In res je šel v šolo znanega profesorja petja Uufednika, ki je začel svojo pevsko karijero v Ljubljani in je sedaj profesor v Pragi. Med tem je Grba razen not štu* dira! tudi še paragrafe in položil tri izpite na pravni fakulteti. Končno je v njem zmagala ljubezen do glasbe; pustil je pravo in se popolnoma posvetil teatru. Prvi angažma je dobil v Zagrebu. Pel je manjše partije in ko mu ravnateljstvo ni izpolnilo obljub, je odšel v Beograd in od tu zopet v Zagreb. Ker je vedel, da ima naš operni ravnatelj g. Polič poseben smisel za nadarjene mlade pevce, ki streme po izpopolnitvi, je prosil našo upravo za angažma in ga tudi dobil. Tako je torej baritonist Grba prijadral k nam in tu se počuti prav dobro. Kramljala sva še o tem in onem glede kritike, teatra in naših razmer. In kakor vsi ambiciozni naši pevci, tako je tudi Grba z ne« kako grenkobo govoril o kritiki. Njemu kritika ni samo članek v časopisu. Za njegovo vest pomeni kritika mnogo. »Lahko je pevca ubiti s kritiko.« mi je rekel, »a težje ga je vzgajati!* Prof. Sest v An Oc 30. i. m. do 5. decembra se narodne unije gle Ljubljana, 27. novembra. Višji režiser prof. Šest je odpotoval danes dopoldne kot odbornik Internacijonalne unije igralcev na sejo upravnega odbora v London. Internacionalna unija igralcev s sadežem na Dunaju je bila, kakor znano, ustanovljena 1. 1926. Ustanovnega občnega zho-ra v Berlinu so se udeležile po delegatih igralske organizacije skoro vseh večjih narodov, med njimi tudi ruska, ki pa se ni včlanila v unijo. V uniji je dosedaj včlanjenih 18 narodov. Člani sedanjega upravnega odbora so: predsednik Harry Bauer, znameniti igralec v pariškem Odeonu, podpredsednik Wallauer, organizator nemšiub odrov, tajnik Otto Eissler, gledališki teoretik, odborniki: za nordijske države, in sicer Švedsko, Norveško, Finsko in Dansko Carle Wieth, režiser državnega gledališča v Kopenhagnu, za Ameriko John Emmer-se-n, potujoči igralec >zvezdnik<, specijalist za vlogo kralja Le ara, za Nemško Avstrijo in za nemške odre na Češkem Ludvrig Staerk. za Jugoslavijo, Bolgarsko, Češkoslovaško in Poljsko prof. Sest. Seje upravnega odbora Internacijonalne unije igralcev se vrše trikrat tekom dveh let in vedno drugod. Prva eeja v tekoči poslovni dobi se je vršila v dneh 16., 17. in 18. aprila v Kopenhagnu ob priliki ^letnice obstoja danske igralske organizacije Danak Skuespieller-Forbund. Druga seja se bo vršila od 90. novembra do 5. decembra v Londonu, tretja pa bo tik pred kongresom, ki se bo vršil meseca junija pri-hodnjega leta na Dunaju, O dnevnem redu seje v Londonu je prof. Šest izjavil našemu uredniku: — Obravnavali bomo polog tekočih zadev predvsem avtorsko pravo igralca, nastopajočega v radiu- Za Jugoslavijo ta problem ni tako pereč, kot n. pr. za Nemčijo in aa zapadne države, kjer je radio neprimerno bolj razvit, kakor pri nas. ttadio-drnjba sklene n. pr. pogodbo s tem ali onim peveem(ko) za en ali več koncertov. Dogovorjen honorar ee pevcu(ki) izplača in e tem je zadeva urejena — za pevca (ko) namreč, ne pa za radio-družbo. Ta stopi običajne takoj po sklenjeni pogodbi v stik s sosednjimi radi oni ruŽnsmi, pri katerih ee informira, koliko bi bile pripravljene prispevati za ta ali oni koncert Seveda za-racOci, da je pogodba s pevcem(ko) že sklenjena. Dogaja ee, da sasiuiijo radio-družbe s JtJjfrB postopanjem zneske, ki niso v ao-razmerju s dogovorjenimi honorarji. odpotoval iglijo bo vršila v Londonu seja med- da'l'išloh igralcev Radio-družbe bi smele oddajati koncerte le svojim abonentom, ne pa tudi sosednjim radio-družbam; kakor hitro ee namreč to zgodi, je pevec(ka) oškodovan na honorarju. Avtorsko pravo igralca, nastopajočega v iadiu, smo že večkrat obravnavali. Zadevo bo zelo težko rešiti, dokler ne priskočijo na pomoč oblasti. Pričakuje se, da se bo na podlagi referatov izdelal elaborat, ki se bo predložil Društvu narodov, da ukrene pri svojih državah-članicah potrebne korake za zaščito naših avtorskih pravic. Na dnevnem redu sta še zvočni film, o katerem bo referiral podpredsednik Wal-iauer ter razdelitev referatov za kongres unije meseca junija prihodnjega leta. Na tem kongresu bom imel tudi jaz referat, toda ne organizacijskega( temveč umetniškega značaja, najbrže o režiji. Kakor vidite se odpeljem z moaakov-skim brzovlakom. V Parizu se v petek odpočijem, nakar odpotujem v soboto zjutraj v London. V Londonu se bo v istih dneh, ko se bo vršila seja upravnega odbora unije, vršil kongres angleške igralske organizacije Actore Asossiation, broječe 16.000 Članov. Ob tej priliki se obetajo v londonskih gledališčih zanimive slavnostne predstave. —k. Stavbno gibanje v Ljubljani V Florjanski ulici si je omislil Fran Gabrijolčijč k svoji enonadstropni hiši (39) manjše enouadstroptno poslopje, v katerem je v pritličju pralnica in kopalnica, v prvem nadstropju pa stanovanje. Novo prslopje je zidano na terasi nad Florjan« sko ulico. Zidarska delu, je izvršil zidarski mojster Anton Mavric. V Koseškega ulici, ki je izpeljana spo* redno z Gerbičevo ulico, je povećem dograjena in pokrita visok opridična hiš* A polonij e Se lan. Dasi se je z zidanjem pozno pričelo, bo vendar stavba že letos porab na. Stavbo je dogotovil zidarski mojster Angelo Battelino. Na Kodetjevem je domala gotova viso-kopritld'čna Ložarjeva hiša. Izvršiti se ima* jo še mizarska dela, pa bo poslopje po rabno, kar se bo zgodilo bržkone že ta mesec. — Na Resljevi cesti je prilezlo iz tal temeljno betonsko zidovje za Brunči-Čevo dvoriščno skladišče. Te dni so položili železobetonsko ploščo, na kar se zida z zidno opeko. Skladišče bo v grobem letos dograjeno, po rab no bo pa šele prihod« njo damska Tik mladi desa izvršuje Žitu rečeni cesti bo nemara še spo-iz tal BVuneideva stanovanj- ska hiša in bo ž njo zadelana večja on-dotna vcasi, — V PodnUlKakovi ulici je v grobem sezidana in pokrita enoftsd* stropna Saseharjeva hiia. Ker je poslopje precej obeerno, bo teefco letos gotovo in porabnoL Zidarska dela ima v rokah zidarski mojster Anton Mavric. — V tej ulici ima novo kišo Fr. Pomrč. Zadnji čas si je napravil oboli vrta m hiše moderno betonsko ognejo* aedaj pa ureja vrt in pota. V mestni giemusoi jami se rodi še pridno aađa. Nekatere stranke, se bodo raselile is velikih mestom barak in si napravijo svoje strehe. Izpraznjena stanovanja v mestnih barakah pa prevzamejo dru« ge družine, ki imajo sedaj najskromnejše, iz starih črnih desk zbite in s lepenko pokrite bajte. To so vam siromaki nad siromaki Ob deževnih dneh tiče pod dežniki tako pomankljKa je streha njih barak. Stene slabe, slaba streha, pač žalostna perspektiva v mrzlo zimsko dobo! Spored novinarskega koncerta 1. Državna himna. 2. A. Debeljak: Praznik ujedinjenja. (Deklamcija v zboru.) 3. a) Belaj; Kranjc, tvoja zemlja je zdrava, b) Dev: Koroška narodna. 4. Hochreiter: Praznik ujedinjenja. (Mešani zbor, sopran m bariton solo s klavirjem in harmonijem.) Izvaja dija-JJd pevski zbor L drž. gimnazije. Dirigent: g. Luka Kramolc. 5. a) V Mirk: Šumi, potok iurni. b) Z. Prelovec: Bela, rdeča je gradiča. Poje slovenski vokalni skvintet (gg. Gostič, Jug, PetrovčiČ, Vončina in Sulc). ODMOR. 6. a) M. Bajuk: Oblaki so rdeči. (Mo* ški zbor.) b) P. Jereb: Pelin, roža. (Moški zbor z bariton solom). c) E. Adamič: April. (Mešani zbor). Poje pevsko društvo »Števec*. Dirigent: G. L Repovš 7. a) J. Pavčič: Če rdeče rože zapade sneg. (Mešani zbor), b) E. Adamič: Zgodaj vstala mlada je devojka. (Ženski zbor s klavirjem). Poje pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Dirigent: g. Zorko Prelovec. 8. a) J. Brnobič: Na poljani. (Mešani zbor.) b) Dr. A. DoKnar »Venček narodnih II«. Poje glasbeno društvo »Ljubljana«. Dirigent: g. dr. A. Dolinar. 9. Saint*Suens: Le came\'al des ani-maux. Izvaja Orkestralno društvo Glasbene Matice. Dirigent: g. pref. L. M. Šker-janc. Majski hrošč v novembru Narava je muhasta. Prijatelj našega lista nam je včeraj prinesel živega, dobro rejenega in razposajenega majskega hrošča. Čeprav je šele konec novembra, je hrošč prilezel na dan. Najbrž je Čutil, da še ni enega in ker nima koledarja, je prišel 4 mesecev prezgodaj iz svojega podzemnega kraljestva v to dolino 6olz> Ali pa so ga poslali od spodaj,'naj pogleda, kakšni so izgledi za hroščevsko armado, ki bo prihodnje kot hroščevo leto, skušala osvojiti vrtove in nasade. V Škatlici hrošč prav razposajeno praska kakor hitro začuti, da je na svetlobi, če ga pa pustimo v miru, kaj hitro za dremlje v kotu s posušenim listjem. Zato je sklepati, da se je le zmotil in prišel prezgodaj iz svoje luknjice, kajti sicer bi ne bil tako zaspan. Tek ujedinjenja Akademski Sport« Kksb Primorje raesasoi« pod pokroviteljstvom bana dravsko hauoiles Z- laz. Dušana Serneca intereackmakno propagandno Vahko-aitJetsko tekmovanje skozi LjebUano in preko Ljubtfanskega gradu, dne 1. decembra ob 16. uri- Tek se imenuje »Tek ujedk«en}a«. Tekmovanje se vrši vsako leto ob 16. uri dne 1. decembra kot športna spornanska proslava ujedinjenja. fece se oa dveh različnih prozah s sfcnrjcnm startom pred Ljubljansko Kreditno banko in ci-tjem prod Narodnim domom. Prose so skd ©će: 1. Dunajska cesta. Tavčarjeva. Kooeoskega, Resl&eva, Kopitarjeva. Krekov trg, Študentov-ska. Na okop*. Grad, Pot na Grad. Kariovska cesta, Pravoe, Prnk, Trnovska pristan, Krakovski nasip, Cojzova, Emonska, Vegova, Kongresni trg, šeAenbOTeova, Akfasandrova. DoKana proze cca. 5000 m. 2. Dunajska, TaivCarieva, MiktošVceva, Marijin trg, Stritarjeva, Mestni trg. Stari trg, Trubarjeva, Cojaorva, Emonska, Vegova, Kongresna trg, Seknburcova, Aleksandrova. DoJfcina prose cca. 2700 m. 3. Tekmovalci se delijo v sledeče kategorije: a) vojak«, b) neverificirani atleti do 1. »11, c) neverificiran! atte-td I. 1911, 1912, 1913; d) ne-verificriranB atleti !. 1914. 1915. 1916; e) frmaorji t 1911, 1912. 1913; 0 l-uMorii 1- 1914. 1S>15, 1916; g) senioeii U ptuartni na progah preko 800 m; h) seoierji še dosetfa^ oenJasirand na progah preko ko 800 m. atleti, rojeni v let* 1911 do MfA ne morejo tekanovsti as prozi, označe« pod št. 1. 4. Tekmuje se 1» praviHi -HAS-a v Zacrebu. 5. Pravico nastopa nna&> vsi verificirani, nc-vorMicirsni atleti, atleti z »orano starta in ae^ertJskih tr- KOVrlUh. V gostilni. V gostilni sedi gospod in k njegovi mizi prisede poljski žid. Gospod kmalu vstane in zakriči: — Za vraža, kaj pa to tako smrdi? — To je moj pes, — odgovori Žid. — Dovolite, kje pa imate psa? — Takoj pride, gospod. DobfOtnlk, Sodnik: Obtoženec, nikar ne tajite. Stražnik vas je zasačil ko ste sezuvaJi pijan emu in spečemu če»viie. Kaj lahko navedete v svojo obrambo? — Gospod sodnik, dotični je tako stoka] v spanju, da sem bil prepričan, da ga boli kurje oko. 4 vragi 4 vragi 4 vragi 4 vragi VeMki tifen mojsua MURNADA. Bajma sencacija in višek filmske tenrJke. V«4eiiLm pestrec« cirknske«a Bo-] nei- nc Hubesnt prati sreba in strasti- so: JANET QAYNOR. NANCV DREXJ*U CHARLES MORTON le BARRV NORTON. Jutri premijera v ELITNEM KINU MATICA St*v 112 »SLOVENSKI NAROD*, dne 27. nonrcmfcra 1939. Stran 3 Dnevne vesti. — Opozorilo naročnikom. Danes smo priložili vsem cenjenim naročnikom položnice in jih naprošamo, da naročnino za tekoče leto čifmpreje poravnajo. Vsi oni, ki imajo naročnino že poravnano, pa nag blagovolijo položnico shraniti in jo porabiti ob poteku naročnine. Zamudnikom se bo pošiljanje lista koncem meseca ustavilo. Zato obnovite naročnino pravočasno. — Uprava »Slov. Na roda c. _Šolsko praznovanje 1- decembra. Banska uprava obvešča šole na kmetih, da bo tudi letos proslava praznika narodnega ujedinjenja 1- decembra, čeprav je ta dan nedela in so mnoga šolska upraviteljstva zaprosila, da se proslava tega dne preloži. Glede praznovanja 1. decembra v ljubljanski škofiji se odreia dogovorno s škofijskim ordinarijatom v LJubljani naslednje: V krajih, kjer sta dva a!i več duhovnikov, naj se udeleži šolska mladina 2. službe božje, ki se začne običajno ob 10- uri. Ta maša naj bo namenjena v prvi vrsti šolski mladini, po maši pa ie vesti otroke k slav-nosti v Soli. V krajih pa, kjer Je samo en dnaovnik, ki opravlja samo po eno nedeljsko mašo, naj se šolska upravitelj stva dogovore z Župnimi uradi, ki bodo dobili potrebna navodila od svojega škofijskega ordinarijata Šolski upravitelji lavantinske Škofije naj dogovorno s tamkajšnjimi cerkvenimi predstavniki Izposlujejo, da se praznik 1- decembra proslavi, če je le možno, analogno kakor v ljubljanski škofiji. — Proslava našeg \ narodnega praznika na Češkoslovaškem. Letos pirslavc praznik našega ujedmienia posebno svečano v vseh večjih češkoslovaških mestih. V Be-nešovn se bo vršila 1. decembra '-b navzočnosti zastopnikov oblis'i, narodnih druš:ev in Jugoslovenske vlad? parada 48 češkoslovaškega polka »Jui »s'avije«. V Prasi prirede dopoldne mati i^o opo'dne svečan banket. Višek praških svečanosti bo koncert v Smetanovi dvnr*ui Mesmega d'tfia, na katerem nastopi Z*šk\ filharmonija, pevsko društvo »Sme*aju< in viir!inska virtuozima Mihajlović-iva. K >:icerta sz ade. ie tudi zastopniki vi* le. — Anketa o reviziji zakona o zavarovanju delavcev se bo vršila v Delavski zbornici v Ljubljani v soboto popoldne ob 3. Ankete se udeleže zastopniki okrožnih uradov, generalni direktor Glaser iz Zagreba in predsedniki delavskih strokovnih organizacij. — Mednarodni kongres gra Učnih dela v. cev. V nedeljo se je pričel v Pragi mednarodni kongres strokovnih organizacij gra-fičnfj delavcev, katerega so se udeležili zastopniki grafičnih delavcev Češkoslovaške, Anglije, NemČfje, Francke Avstrije, Jugoslavije, Švice, Poljske, Hol.indske, Belgije, Švedske, Madžarske in Rumunije. — Zakon o pobijanju nelojalne konkurence. V pristojn- mini str. pripravljalo zakon 0 pobijanu nelojalne konkurence. TV>edine gospodarske korporacije so že odgovorile na okrožnico in povedale svoje mnenje o novem zakonu- Na podlagi njihovih izjav je bil osnutek zakona ponovno redigtran. V kratkem stopi zakon o pob'janju ne'ojalne konkurence v veljavo. — Naša turistična zakoiodaja. Do konca tekočega leta mora biti izdelana vsa naša turistična zakonodaja. V ta namen je bila imenovana v trgovskem ministrstvu posebna komisija, ki pripravlja osnutke zakonov. Predno bodo zakoni definitivno redigirani, se bo vršilo več konferenc. Tudi konferenca hotelirjev v SpUtj je biLa v zvezi z našo turistično zakonodajo. 1. decembra se bo vršilo na Sušaka zborovanje z-\eze za povdigo tu-i^ma, 5. decembra pa turistična konferenca v Zagrebu- — Smrt slovenskega zdravnika v Zagrebu- V nedeljo ie umrl v Zagrebu slovenski zdravnik, splošno znani in spoštovani zagrebški kirurg, dr. Janko Savs, polkovnik v rezervi, rodom iz Predvora pri Kranju- Pokojni je študiral mediano na Duna^ ju, kjer je tudi promovira!. Kot vojaški zdravnik je sodeloval več let pri slovitem dunajskem kirurgu profesorju Albertu, kjer se je špecijatiziral v kirurgiji. Služboval je v raznih krajih v Bosni in 10 let v Osijeku, L 1908 pa je prišel v Zagreb. Med vojno je bil na ruski fronti, kjer je mnogim rešil življenje, po prevratu se je pa vrnil v Zagreb, kjer je ostal ves čas. izvzemši 1 1927, ko je bival nekaj č«sa v LJubljani. Pokojni, ki je bil za svoje zasluge veSkrat odlikovan, ie bil član zdravniške zbornice, Sokola rtd. Zapustil je ženo Milico in hčerko Vero, absorvfrano fBozofko- Blag snu spomin! — Vinski sejem pri Sv. Križu pri Kostanjevici Slično kakor lansko leto priredi tudi letos Kmetijska podružnica v Sv. Križu pri Kostanjevici vinski sejem in to dne 5. decembra t 1. v prostorih Josipa Stritar.a. Razstavljena bodo vina ig priznanih dolenjskih vinslrf.i goric: Gadove peči, Razkrižia, Belinja, Piroškega vrha, Banovca, Brezovice, Šutenskega vrba, Bočja itd- Letošnja vina so izborne kakovosti, kakor že dolgo let ne in cene bodo tudi nizke- Nudi se lena prilika našim gostilničarjem in vinskim trgovcem za nakup letošnjega letnika. Avto-vožnje Brežfce-No-vo mesto so zelo prikladne. — Smrtna kosa. Davi je umri v Ljubljani vpokojeni železniški uradnik g. Franjo Plečko. Pogreb bo jutri ob 15 s Poljan-sekga nasipa št 48. Blag mu spomini Težko prizadeti rodbini iskreno ©ožaljel — Trojčki- V nedeljo je žena ključavničarskega mojstra Bernarda Gtobočnika v celjski bolnici porodila tročke, dva fantka in punčko. Otroci so prišli živi na svet, toda dečka sta kmalu po porodu umrla. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in deževno vreme. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno. Najvišja temperatura ie znaša!a v Splitu in Zagrebu 13, v Ljubljani in v SkopIJu 12, v Beogradu 11, v Marflx>ru 8 stopinj. Davj je kazal barometer v Ljubih ni 766.4 mm, temperatura je znašala 7.1. — Štiri leta ieče radi uboja- Pred osi-ješkim sodiščem se je te dni radi uboja zagovarjal 23-letni Čeda Petrašović iz B e-lega Brda. ki je v avgustu med prepiiom zabodel 21-letnega Djoko Vunča iz istega sela. Petrašović je bil obsojen na 4 leta težke ječe, poleg pa mora plačati rodbini resrečne žrtve 4000 Din odškodnine. — Številne smrtne nesreče v Zagrebu-Sobota, nedelja jn ponedeljek so bili v Zagrebu dnevi Številnih nesreč in smrtnih nezgod. O avtomobilskih nesrečah, ki so zahtevale dve človeški žrtvi, smo že poročali- V ponedeljek pa sta se zopet pripetili dve nesreči. V vinotoču na Pongračevem je podlegel zastnrpbemu z alkoholom 23-letni mesarski pomočnik Anton Horaček. Pil je v fantovski družbi čez mero, dasi je vedel, da ne sme piti. Nenadoma se je oPo-tekel in padel. Njegovi tovariši, ki so seveda bili močno vinjeni, so najprej mislili, da je tako pijan in se niso zmenili zanj. Ker pa se le ni ganji, so ga dvignili in presenečeni ugotovili, da je mrtev. — V zagrebški bolnici Je v ponedeljek podlegel zadobljenim poškodbam 231etni delavec Stjepan Kunst, zaposlen v tvornici Rabus v Sesvetah pri Zagrebu. Cirkularka mu je pri žaganju vrgla veliko poleno v glavo, ki mu je prebilo lobanjo. burgova ulica; 1 listnica, v njej 580 Din in >4 srečka rž- razredne loterije; ročna torbica e 30 Din; listnica, v njej okoli 800 D;n, razna potrdila in legitimacija na ime Zaje Anton; torbica, v njej okoli 400 Din in razni računi na ime Kovač Ivana; listnica, v njej okoli 340 Din, 3 beli robci, 2 ključa in 1 crna ročna torbica; par otroških čeveljčkov ; prazna ročna torbica; črn moški dežnik; zavitek umazanega perila, zaznamovanega z mouogramom »F. E.< io zlat uhaD z raznimi kamenčki hi približno 5 cm dolgim obeskom. —lj Seznam najdenih predmetov, prijavljenih policijski direkciji v Ljubljani od 1. do 15. novemora 10?>: 210 Din, 100 dinariev. ročna torbica, v njej 2 Din, robec in glavnik; denarnica, v njej o.30 Din, poročni in navaden zlat prstan; ročna tor= bica prazna, zlat žertski uhan, ženska srebrna rula-ura, ženki čevelj, par starih, visokih ženskih čevljev, moška desna roka* vica. žensk* dežnik, mlad pes volčje pasme V kav. Union so b rti pozabljeni sled. predmeti: športna čepica, 4 klobuki. 4 dežniki, usnjata cigaretna doza, očala, 5 žepnih robcev, 2 vžigalnika, žepni nož, 4 knjige, glavnik, kopalne hlačke, kravata, 4 paii-ce in otroška pelerinca. — V železniških vozovih so bili na>deni sledeči predmeti: 30 dežnikov, 3 palice, 4 klobuki, 4 nahrbtniki, 3 ročne torbice, moška suknja, moški suknjič, 3 m platna, košara z 2 pred« pašnikoma, zlata zapestnica, par damskih rokavic, kolesna sesaljka, zavitek slik, če- Seazacija! Zabava in smeh! Dvojni program! Dveunne predstave: ofo 4., 7., 9. uH. — Popolnoma nove! Zamorci v svetovni vojni H trm oreška, da boste popokali od smeha, dokler Vas ne bo presetietiJ Zlati pav drama tz varijetea, pikantna dogodovsčina lepe plesalke DOLORES COSTCLLO, ki jo zapeUafc apaškl doa Juan C ON RAD NAGEL. UNO LJUBLJANSKI DVOR. TeL 2730. — Strašen samomor Slovenca v Zagreba- V Donjem Stenjevcu pri Zagrebu si je včeraj zjutraj na strašen način končal živ. ljenje delavec Andrej Požar, rodom nekje iz brežiške okolice. Skočil je pod vlak. ki ga je strahovito razmesarU- Pokojni je zapustil ženo s štirimd nepreskrbljenimi otro-čiči. Vzrok obupnega dejanja je bila pravda radi zemljišča. Požar je bil dvakrat oženjen. Pred leti se je oženil v Kapeli pri Brežicah. S prvo ženo ie imel troje otrok, a se je radi neke afere loč?! ter poročil Josipino Kovačičevo. Imel je 11 oralov sveta, polovica je bila last prve Žene ixi njenih otrok, druga polovica pa je bila pod sekvestrom. Požar je hotel na vsak način priti do svojega sveta, zdi se pa, da je izguba pravdo za pravdo. To je vplivalo nanj tako porazno, da je obupal in si v duševni zmedenosti konča! življenje. — Tragična nesreča pri historičnem slavju. V veliki Klkradi se je v nedeljo pripeti! nenavadno tragičen dogodek. Beograjsko društvo »Tradicija, ki prireja po provinci predavanja in diletantske dramske predstave, je priredilo v nedeljo v Velikem Bečkeretku nekako narodno slavnost, ki se je vršila na športnem prostoru kluba >Sr-bila«. Pri fgri je mora»l kraljevič Marko zamorcu v dvoboju odsekati glavo. Vlogo kraljeviča Marka je igral 281etni Peter Sre-tenovič, zamorca pa Jovan Jovanović. Med borbo, ko je SretenoviČ s sabljo večkrat ga šato zamahnil proti nasprotniku, se je ta nenadoma zgrudil. Ker ni vstal, se Je občinstva polastila panika. Vse je drlo na prostor, pozvana sta bila takoj tudi dva zdravnika na pomoč. Toda vsaka pomoč je bila zaman, kajti Jovanoviča je zadela srčna kap. Iz Ljubljane —lj Praznik ujedinjenja ▼ Ljubljani 1. december praznujemo kot državni praznik ujedinjenja troimenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotno državo pod žezlom dinastije KaradjordjeviČev. V ta namen bo na ta dan ob 10. uri v tukajšnji stolnici 6v. Nikolaja zahvalno cerkveno opravilo, kjer se bo zapela zahvalna pesem s ustreznimi molitvami. V pravoslavni kapeli se bo vršila služba božja ob 9. uri, v evangelj6ki cerkvi pa ob 10. uri. Od 11.30 naprej bo ban dravske banovine v banski palači (Bleiweisova c. 10) sprejemal pokloni tve in čestitke. Na vseh državnih uradih kakor tudi na zgradbah uprav javnopravnega značaja morajo biti razobešene državne zastave. —I Iiobeeite državne zastave. Mestna občina bo razobesila na dan 1. decembra L 1. na vseh svojih poslopjih državne zastave. Vabim vse hišne posestnike in ostalo občinstvo, da okrasi svoje hiše na ta dan z d ravnimi zastavami. — Dr. Pnc 1. r. —lj Na novinarskem koncertu na praznik ujedinjenja nastopijo naša najboljša pevska društva »Ljubljana«, »Ljubljanski Zvone in »Slaveče, agilno Orkestralno društvo Glasbene Matice, kvintet in mladinski zbor. Opozarjamo na spored novinarskega koncerta, ki ga priobčujemo na drugem mestu, že spored sam dovolj jasno priča, da bomo imeli 1. decembra odlično prireditev, kakršne so v Ljubljani redke. Pa tudi drugi del novinarske prireditve bo atrakcija za Ljubljana To vedo vsi, ki so posetOi dosedanje novinarske koncerte. Kdor pa še ni bil na nobenem novinarskem koncertu, naj pride v nedeljo zvečer v veliko unionsko dvorano, da se prepriča, da se na nobeni drugi prireditvi ne da tako imenitno razvedriti in zabavati. lj Sesnam izgubljenih predmetov, prijavljenih policijski direkciji v Ljubljani od L do 15. novembra: 2000 Din; usojena Ustni-ca z okoli 380 Din; torbica, v njej 30 Din, ubožci list in želez, legitimacija na ime Drobei; listnica, v njej potni list e sliko, listek za nabavo kruha pri peku Žužku, oboje na ime Stosič Franc in ključek od kovčka; modra kuverta, v njej 110 Din in štam-paljka z napisom Srečko Veršič, trg. Selen- pica, šoferska očala, aktovka z raznimi dokumenti in ravnilo. —lj Slovenski vokalni kvintet, ki nastopi na novinarskem koncertu, je novo udruženje, ki je uspešno pelo že parkrat v Radiu. Kvartet in baritonist g. Roman Petrov-čič) imajo sveže glasove, ki se dobro ujemajo. Fina je Mirkova pesemca Šumi potok (izšla v zborih), melodijozna, ušesom prijetna Prelovčeva »Bela, rdeča je gredicac s pevnim baritonskim solo m na besedilo Cvetka Golarja. Kvintet tvorijo gg. Gostij operni tenor (I. tenor). Jug (II. tenor), VooČina (L bas), Petrovčič (baritonsolo), šule (II. bas). —U Sokol Šiška priredi dne 1. dec v salonu Reminghausa slavnostno akademijo-Spored: nagovor, moška d cca (župne proste vaje L 1929.) ženski naraščaj ritmični ples, moški naraščaj proste vaie za Beograd, članice (mornarji), člani (orodje), ženska deca (pomladno rajanje), člani (turška koračnica), moška deca (vaje s puškami), člani in članice (Paust). zaključna skupina. Začetek ob 20. 665-n —lj V mestni klavnici ljubljanski se bo na prosti stojnici jutri ob 15. uri popoldne prodajalo prašičje meso. —U Lastniki nezazidanih parcel v Ljubljani se vabijo na sestanek, ki bo v četrtek 28. t m- ob 18. v zeleni dvorani hotela »Uniona« v Ljubljani. Sestanek je potreben, da se stvarno ugotovi in dožene, ali je davščina na nezazidane parcele v Ljubljani izvedljiva. Povabljeni so tudi gg. občinski svetniki. Na zahtevo se bodo dajala tuđ) pojasnila o napravi davčnih prijav za igra« dartno. — Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubl'ani. —U Prosvetni in socijalni oddelek banske uprave sta se danes dopoldne preselila v poslopje Kranjske hranilnice v Knaflo- vi ulici- —lj Na smučeh po šviearskih alpah. (Arlberg-Spliigen itd.) Znani alpinist in odlični fotoamater Kari Koranek, ki je z velikim uspehom tudi v Ljubljani že večkrat predaval in katerega slike so vsakokrat močno zadivile obiskovalce njegovih predavanj, se je odzval vabilu turiatovaiiega kluba Skale ter bo predaval v torek 3. decembra v veliki dvorani hotela Union, To pot nam bo popisal malo poznane kraje Arlberga-Splugna in drugih »ra^^h terenov v centralnih Alpah. Opozarjamo že sedaj vse alpiniste in predvsem zimske športnike na to predavanje, ki bo odkrilo nove lepote alpskih krajev pozimi. —lj Ljubljanski Sokol priredi v soboto dne 90. novembra t L ob 20 uri v društveni telovadnici v Narodnem domu (vhod z Blei-weisove ceste) društveno telovadno akademijo v proslavo ujedinjenja. Po akademiji družabni večer 8 plesom. V nedeljo 1. decembra t. 1. točno eb 11 uri svečana zaobljuba novega članstva. —lj Bali. Ljudska in Šolska predstava po izredno tnitanih cenah. 2 Din in 8 Din ■a osebo. V petek, dne 20. t m. predvaja ZKD v prostorih Elitnega kina Matice ob 14.30 zadnjikrat veliki zanimivi film Bali, ki je vzbudil vse obče zanimanje v Ljub. Ijani. Da omogoči ZKD ogled tega filma najširšim krogom občinstva, kaor tudi šolski mladini in dijaštvu, je mižala cene as predstavo v petek na najnižjo mero ter znašajo i »te 2 Din in 3 Din sa osebo na vseh prostorih. Opozarjamo na to predstavo zlasti šolske kroge, gg. profesorje in učitelje s prošnjo, da opozore mladino na ta zanimivi film in priporočajo njegov ogled. —U »Morala te. Dulslte« — izborno ko. medijo, ki je občinstvu izredno ugajala — ponovi v soboto 30- nov. šentjakobski gledališki oder na kar opozarjamo cenj. občinstvo. Predprodaja vstopnic v trgovini Peter Šterk nasl- Miloš Karničnik, Stari trg 18- —lj Risalna orađja kupite najboljše pri Fr P. Zajec, izprašan optik, Ljubljana. Stari trg 9. 85 T —ii Opozarjamo cenj. odjemalce, da ie razstava in prodaja vsak dan odprta ter vljudno vabimo tudi one z dežele na neobvezen ogled. P. Magdić, Liubljana. Aleksandrova cesta št 16. 163/n —lj »Soča«. V soboto dne &l novembra 1929 predavanje pri l.evj. Iz Celja — e Komunikarijpka dela v lelju. V petkovi proračunski seji je bilo sklenjeno, da bo mestna občina tlakovala Aškerčevo ulico z makadamskim tlakom, to pa zaradi tega, ker bo postala ta ulifa ena aajpro-metnejšib, tim se otvori novj železobeton-ski most čez Koprivnico pri csrkvi -i sv. Maksimilijana, ki j*» i- skoro gotov. Otvorila se bo tudi Kersnikova ulica s po«lnIjš-koni preko bolniškega vrta do Benjamin Ipavčeve ulice poleg upravnega poslopja celjske javne bolnice. Ker se je pokazala nujna potreba, bo mestna obciua najela potrebno posojilo in nabavila velik in moderen cestni valjar ter drobilec za gramoz. Upati je torej, da se bodo celjske ceste in ulice ie prihodnje leto znatno zboljšale. —c Neepreini pivci. K nekemu trgovcu blizu Gaberja so prišli na kozarec vinske kapljice v nedeljo že ob pol 5. zjutraj nekateri žejni gospodarjevi znanci. Daairavno je trgovec vedel, da jim ne sme postreči z alkoholnimi pijačami, se je vendar udal njihovi goreči prošnji in jim postregel z vinom v toliki meri, da so kmalu postali preglasni, dokler niso končno tako prepevali in kričali, da ni bilo čuti grmečega boga. Kričanje je privabilo službujočega stražnika, ki je eeveda takoj prekinil veselje in trgovca prijavil. —c Pes se je zatekel. K Viljemu Gorsku v Gosposki ulici 28 se je zatekel na dvorišče dno 35. t. m. zvečer velik lovski pes črno-lisaste barve in z usnjatim ovratnikom brez znamke. Na ovratniku se je še držal poldrugi meter dolg kos debele verige, 6 katere se je pes očividno odtrgal. na si je osvojila mnogo src s svojim solnčnfm nasmehom obkroženim z nizom zdravih in lepih zob/ poslednje pa z dnevno uporabo, zc skozi 40 let preizkušeno in osvežujočo zobno kremo SARGOV KA10D0NT Zdravi zobje Dom služkinj Pred len je šlo neko slovensko dekle na Tirolsko, da si tam poišče primerne službe. Za časa brezposelnosti je bivala v nekem zavodu, katerega vodijo redovnice Eliza-betinke. Dekle se je potem zelo pohvalno iaraailo o vzornem redu in natančnosti, ki vlada v zavodu. Gospodinje prihajajo v za. vod po dekleta; ako jih pride premalo, je dovoljeno dekle tam iti v druge posredovalnice vprašat glede 6lužbe in to le po dve uri dnevno, drugače morajo biti vedno doma v zavodu pri delu, kamor je katera določena. Pomagajo v kuhinji, pri pospravljanju in pranju; uče se šivanja, likanja itd. Pohajkovanje brez dela je prepovedano. Gotovo tako lepo urejenega zavoda si niso same služkinje postavile, in je najbrž dobrodelna ustanova. Tudi pri nag bi bil potreben sUčen w-vod- Vendar to ni in ne sme biti le zadeva služkinj. Denar za >Dom služkinj< se nabira že več let Vprašanje je le, kdaj se bo nabralo poldrugi milijon, kar bi bilo pa se premalo če se hoče res nekaj reprezentativnega narediti.. Cvetličnih in dinarskih dni je ie itak na splošno veliko preveč. Od deklet večkrat zahtevati po celo mesečno plačo ni prav, to je izkoriščanje. Dasi je 2 Dom s!už-kinj< potreben, vendar ne v isti meri kot soc. zavarovanje, za katerega bi plačevali tisoči in tisoči bodo deležni podpore v raznih okoliščinah. Tudi za >Dom služkinj< naj bi zbirali tisoči, a koristi bodo ^meli poleg brezposelnih le redki. Socijalno zavarovanje je splošna korist, »Dom služkinj« pa je le krajevna zadeva, in bi le omejeno število v bližini stanujočih nekaj imelo od tega; zato se ona dekleta, ki odhajajo iz ožje dmovine, ne zanimajo zanj. Prav tako neumestno je, kar nekateri žele in predlagajo, naj bi tudi kmečke občine k temu prispevale. Skoro nemogoče je zahtevati takih žrtev. Vsaka kmečka občina ima svoje denarne stiske, in bo morala prej ali slej Ugraditi zavetišče za reveže svojega okoliša; zaikaj, kakor je potreben vsaki bčini »Gasilski dom«, prav tako je potreben dom za onemogle in stare revne občane. »Dom sa služkinje< je potreben v vseh večjih mestih, v Beogradu, Zagrebu, Osjeku, Zemunu. V vseh teh mestih je mnogo Slovenk. Ali naj vsa ta mesta pričakujejo radi tega podpore od kmečkih občin? Tudi glede napredka in miru bi ne bilo priporočljivo, da ves denar sbero le najnižji sloji. Recimo, da so ves denar za dom dale in nabrale služkinje same. Ali bi bilo pravično, da bi bile kljub temu v lastni bili vedno podrejene in bi ne imele vodstva v rokah? To bi bilo nezaupanja, sovraštva in razdora I Ako bi se jim pustilo posest in vodstvo, bi bil vsak napredek nemogoč. Zgled imamo v neposredni bližini in ga ni treba iskati v tujini Pravimo je, ako delamo z združenimi močmi v prvi vrsti z onimi, ki bi imeli največ koristi od tega, to so gospodinje in tudi 111 dna občina. Naravno je, da .se dekleta sama zavzemejo za dom — čudno pa je, da se gospodinje tako malo zmenijo zanj. Dočim profijo naša gospodinjska društva dobrodelno roko vsakomur, Id prosi pomoči, pa za služkinje ni mogoče ničesar storiti, kot bi bila to nekaka sramot« in vendar U imele pri tem delu največ koristi. Zato nam nehote ponovno prihaja na misel >Go-epejno društvo kršč. ljubezni sv. Vlnoencija Pavelskegac, katerega je L 1882 ustanovila grofica Marijana Auerspergova. Namen društva je bil skrbeti za stare in onemogle posle. V ta namen je pozneje darovala gospa Jozela Hoče var jeva 40.000 kron. U te ustanove se je na Poljanski cesti kupila hiša štev. 16 in je dobila po svoji ustanoviteljici ime sJosefinumc. Zavod je ostal do leta 1918 v nemških rokah. Po prevratu leta 1919 pa je bil izvoljen nov odbor, sestavljen iz slovenskih članov. Takrat je bilo več starih in onemoglih služkinj v zavodovi oskrbi. Pozneje pa ni bilo nič več slišati, da bi še take reve sprejemali. Seveda devalo-rizacija denarja je marsikaj dobrega prekinila, vendar je v tem primeru »Zavod Marte« neprenehoma deloval med vojno, ob prevratu in po vojni, dasi so ga vodila neuke, stare bivše služkinje. Čudno se nam zdi, da niso naše slovenske gospe, ko 10 po prevratu prevzele upravo te hiše, nadaljevale te prepotrebne dobrodelnosti ki so jo nam pripravile tujerodne dobrotnioe in morda Se razširile v zavetišče brezposelnih s posredovalnico v zvezi s poselsko Solo fctd. Morda bi se dalo po desetletnem premirju vendar nekaj ukreniti kar bi bdlo v obojestransko korist, četudi le stopnjama, tako bi bilo v doglednem času vsaj nekaj kar bi bilo vredno, da se v letu 1982 proslavi 501etui jubilej ustanovitve zavoda. Menda ni treba nobenih velikih predpriprav, saj vodstvo in uprava naj bi ostala in če bi še mestna občina prevzela pokrovi, teljstvo in nadzorstvo, pa bi bilo dobro. Ks-čuveno in sramotno pa je mirno gledati, da si morajo dekleta od itak skromnih plač odtrgati, da si sezidajo dom, ki ga veČina nikdar ne bo vživala. Sluškinja. — So o ulienih napiaih. K^lr*m nerodnost vlada v tem odru, dokazujejo napisi na Mirju! 2e tri leta, odkar stanujem v Langusovi uliei, se ni v tem pogledu nič izpremenilo. Ulica ima to ime napisano samo v začetku na vogalni hiši ob Tržaški cesti. Na hišah — kjer je sploh ime ulice — čitaš še vedno Tobačna ulica, na enem vogalu pa sta dva napisa: Tobačna ulica in Bičevje. Ulica s tem slednjim imenom je morda šele projektirana. Kako naj najde Človek hišo, Če ve samo za Langusovo ulico, je nerazumljivo. — M. S. OTROŠKI MOGAVICt 'ŽJGON 8 Stran 4 »SLOVENSKI NAROiDc, dne 27. navenihra 1909. Stev. 272 49 — To >e Gairl cehov tekimo valni čoln. Čudno se mi zdi samo, zakaj so odlptei v takem vremenu iz prfstanisca. Menda so znoreM. Cez dobre četrt ure je Mat t vstal in da1! Mac Ourmu novo povelje. Čoln je nnpravil velik ovGnek. Se ono pove-ije in na levi strani se je prikazala sku-T>"na s: v'h peCm. Tu je krcn?! Matt z »pet v čmsoo smer. Zadržal je motor. Cofa je drsel počasi mimo dveih ladlij s premo&om in Sar*dy je slišal, da Mat t nekaj minmra satm pri sebi. Kar je zagledal visoko v zraiku rra bokfti carronmega parroka z vefikirrri bcftnr: črkami napasauo »Stra-tJiaCIan«. Matt se je ozrl jn pdkontajl $asndyju To je Klo ed^mo njegovo znamenje, da .ie iskamde kcmčano in da je njegova spretnost premaigala celo nevarno ime-53V). Potegnili |e iz žepa piipo itn jo vtak-Tvl v usta, kakor da mu je vse na svetal deveta brVga. •Na Samd-vjevo željo je pristal čc4n na druiri snrani pomika pri lestvi, vodeči na spodnji krov. Sandy je stopil na spox£n£ klri in začel plezati po lestvi. Mož iz Newyoirka •Peter Fafmx, mož petdesetih let, je odtočni pipo in vstal. Ozrl se je okrog sebe. V moškem salonu parnika »Stra-tftaQan» so sedeli za mizico samo trije sjospodje. Pri pod' vodstvom NerviHa Grev->a- Hotel sem dobiti dokaze — ti lopovi so se nam namreč že večkrat iz-rrmzm»li — in za/fco sem skJenfl odpotovati s Fainfaxom v London, da pregledam ves marferijal, spravljen v jekleni dvorani. Zato nisva hotete, da bi angleška poficrja pred rjatfitrkn prihodom kosra afrettrafla. Ta vest bft se hitro raznesla iai gnezdo bi našla zopet prazno. Zdaj smo jih pa zasačiti. Da, zasačžR smo jih, za kar gre zashiga vam jn vašemu prijatelju Hepburnu. — Toda presenetilo me je, — je dejal Fatirfax in se skloni! k Sandyju, da ste omenila znaraesra finančnika Johna Priora. Veste točno, da ste dobro šišali to ime? — Izključeno, da bi se motil, — je odgovoril Sandy. — Colens je to ime veokrait izgovoril. — Torej se obeta Scoriamd Yardu dober lov. — je pripomiml Spencer. Matt prekriža račune Nekaj časa so rnolcah, potem je pa Sandy opazili, da rnm Matt kima, naj pride k njemu. Ko je prisede! k njemu, je opazil na njegovem obrazu neko čudno izTDremembo. — Motori čoln >e mam vedno za petami, — ie dejal Matt. — Skriva^ se v megli, njegov motor pa lahko slišite. Sandy je res zasliišafl brnenje motorja. — To je oni tekmovami čolm, — je zamrmiral Matt. — Zakaj vas zašle-dni'je? Sandy >e pojrleda-1 mlademu mornarju v oča. Ce je v motornem čolnu za njimi neznanec, ki ga je napadel v Redportu, bo najbolje Matru takoj povedati, za kaj gre. — Kako daileč smo od otele? — je vprašal hitro. — Dobre pol mMje. — Torej vam svetujem, da se požurite k nji — je dejal Samdy. — Nočem, da bi bUa vidva z Mac Gumnom v «ne-varnostfi ali da bi se vama celo kaj pripetilo. Zdi se m»i, da možje v takem tekmovalnem čolnu nimajo baš najboljših namenov. Matfcu se je zmračil obraz. — Nič dobrega da ne nameravajo? Torej imajo sJaibe namene? Dva lahko igrata tako igro, gospod. K obali naj se požurim, pravite? Tega ne storim, čeprav bi mi šlo za glavo. Široko je odprl usta, ko se ie začuio glasnejše brnenje motorja. V nasled- V globoki žalosti naznaiijanTO prehužno vest, da je naš nad vse ilimbijeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod Franjo Plečko železniški uradnik t pokoju dne 27. t. m. do doligi, mučni bolezni, previden s tolalžiiit sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, daie 28. novembra 1929, ob 3. uri popoldne izpred hiše žafosrti, Poljanski nasip št. 48, na pokopal-i-šce k Sv. Kmi'žlu. V Ljubljani, dne 27. novembra 1929. ALOJZIJA, hčerka. .fOSlPINA PLEČKO, FRANC in JOSIP, soproga. sinova. in vse ostatlo sorodstvo. Obrisa Ljubljana Mastni pogrebni urod. ZA ZIMSKE SUKNJE najmodernejša angleška in češka sukna v največji izbiri pri NOVAKU - Ljubljana speajalna trgovtna sukna KONGRESNI TRO STE V. 15 ZELO ZNIŽANE CENE I njem hip« se je tekmovami čoln zjnova prikazal iz megJe. •Bnnen-ie obeh motorjev se je pomešate s streli in žvčžgan jem terogel San-dy je segd v žep m poteOTS iz njega revorver, toda čoln je hftro i?ag?mtl v megJo. Ce so ho>teI5 napadalci s strela pre-*trašltr Sandy>a in njegove sprerrii>e-vafce, so se zaman truld^i. Ves razjarjen je dajal Matt Mac Ouripu povelja, sam ie pa napeto posfaišal, od kn-tere strajiž sc znova začuje hlrrtci 1 irK>toria. PrtŠo je tako nagfo, da so bila voi presenečeni. Ne od zadaj, temveč od sfcranfi se je ocacađo silno brnenje motorja, čoto je vozil z največjo brzmo. — PrekSaffci nas hočejo! Mattav svar&rri klac je zvenel v San-dyjevah ušesm m takoj mu je sOeđilo povelje Mac Gurtmi. Stari mornar je pr£»fflsnjl z vso silo na tonrnuto, čoln se je nagto olorenil in nagnN tako srlo^boko, da je pljuiskiml val čez krov. Samiy se je sk$iucTl, da ohraaii ravnotežje. V na-sitednjem hnpu je zacajtfl, kako ga je izgnaMa krepka Mattova rOka in ga potegnila nazaj. Drugo povelje mu je eatzvenelo v ušesfih in driiBgič se je pri-kazafl iz megle tekrnovalm čoln. Kaj se je zgodrlo v naslednjem hrjpu, Samkiy sam ni vedel. Čutil je znova, kako Jca je zjgrabila Mattova roka, ko se je Čoln dragic globoko nagnil in zopet vzravnal. In že je zaslišal divji krik jeze in obma. Sledil je strahovit sunek M vse pod njim se je zamajalo. Vzravnal se je in takoj )e videl, kaj se je Mo zgodilo. Mat tov pogum Mi je bSI rešil Obrn?! je bil čoln, da bd se mogel zaleteti v čoln predrzmdh napadalcev im s spretnfim manevrom je pre-knažal njihove račune. Zdaj ie mabal z žeflezriim kavijem m krica'1 rta Mac Grama. Zafdlrjje. kar je Sandy videl, ko je arnahnil nazaj, je hfifa \*CKka Iruknja v belem boku tekmovalnega čolna, zelena voda, deroča v čoki, in tri postave, drhteče v smrtnem strahu. Cena svobode — Zdaj spregovori z vami gospod •Brior. Hepbum se je ozrl in zagledal moža, kri je že bS v njegovi sobi. — Gospod1 Prior čaka. Aii morete ho- Beg cesarice Evgenije Iz Pariza Pobegniti n J* pomagal zobni zdravnik Napoleona ITI. dr. Evans Hepburn je poskusil vstati, pa ie ibo-ilestno vzdtail fin omažinil nazaj na po-stefjo. Obedoval je moža, M se je bfl sklonil nad posteljo, in presenetile so ga njegove srepe oSC *z katerih je odsevala orljentafeka zagonetnost. John Praor ie imel menda v sfliužM same tujce. Hepburniu se je zdelo, da ima pred seboj Evrazijca. — Kaj bi rad Prtor od mene? — je vprašal. — Niste zato tu, da vprašujete, — ie odgovori mož smeje. — temveč da odgovarjate na vprašanja. Vam smem pomagati? *Revue de Pariš« je priobdida sede nedavno spomine pobočnika cesarja j Napoleona III. generala Castekiaua. Najzainimivejši odstavek teh spominov j je orni, ki govori o pobegu cesarice Evgeoiije iz Pariza v Anglijo. Cesarica je morala 12. oktobra 1870 bežati, ker je bila nevarnost, da jo revoiucijanarii zigra-bijo in umore. Pobegniti ji je pomagal Napoleonov zdravnik dr. Evans, rodom Anglež. Dr. Evans je imel v A venu e de Tlmperatrice hišo, kamor se je cesarica Evgenija 4. septembra v spremstvu madarne Labretonove pripeljala iz Tufflerrj z najetim izvošekom. V hiši dr. Evamsa je prebila cesarica dan in noč. 5. septembra zgodaj zjutraj sta se odpeljali cesarica in madarne Labretonova z dr. Evansom m njegovim prijateiSem proti Marrtesti. Bežati po železnici je bilo izključeno, kajti agenti nove vlade so bili zasedli že vse pariške kolodvore. Ko se je kočija približala Mantesu, je dr. Evans naročil kočijažu, naj ustavi, cesarico in njeno spremljevalko je prepustil svojemu prijatelju, sam pa je odšel peš v Mantes. V hotelu je dejail, da se je pripeljal z vlakom in prosil je, naj mu preskrbe izvoseka, da se odpelje v bližnji grad, kier mora napraviti zobno operaciijo. Dali so mu kočijo, v kateri se je odpeljal proti Parizu. Ko je zagledal svoio kočijo, se je na videz zelo začudil, češ, da ga je presenetilo nenadmo srečanje z dvema znanima Angležinjama. Angleža nji sta bili seveda cesarica in njena spremljevalka. Začel je z njima kramljati, seveda angleško, in dami sta stopili z Evan-sovkn prijateljem v najeto kočijo. Kočijažu je dr. Evans že prej povedal, za kaj gire. Naročil mu je. naj jih odpelje skozi mesto in dalje proti bližnjemu pristanišču. Ko so se peljali skozi mesto, so slišali, kako je prefekt proglašal republiko. Ponoči so prispeli v morsko kopališče TrouviMieu, kjer se je soproga dr. Evamsa lečila. Dr. Evans je odšel takoj v pristanišče, da se informira, če bi mogla cesarica pobegniti v Anglijo. V pristanišču sta biH pripravljeni dve jahti, ena je bHa last Evansovega znanca sira Johna Burgonea. Ta Anglež je po posvetovanju s svojo ženo o polnoči ob-ltjuforl Evansu prepeljati cesarico in njeno spremljevalko v Anglijo. Zgodaj zjutraj je odplula jahta iz pristanišča. Kmalu je pa začel pihati močan veter, ki se je izprernenil v vihar. Nevarnost je bila tako veKka, da je nameraval Burgone kreniti v bližnje francosko pristanišče, toda cesarica ga je kleče prosila, naj tega ne stori. Po 23umi naporni vožnji je pristala jahta z izroni-ceni mi in sestradanim i potniki v malem pristanišču blizu HastiriRsa. Cesarica se je potem naselila v ChihilehuT-stu, odkoder ie prispela 30. oktobra v grad \ViflcI1elmsh6he pri Kasshj. kjer ie bil Napoleon III. kot ujetnik interniran. Bil je bolan in cesarica ga je hotela posetiti. Drugi dan je odpotovala preko rfanovra, Rotterdama, Antverp-na in Ostende nazaj v Angirjo. Voroneški proces končan Sovjetska vlada objavlja uradno: V Voronežu u bila končana 14 dni trajajoča obravnava proti 42 članom monarhistične pr<»tirevolucijonarne or* ganizacije, ki jc pod krinko versko sekte pripravljala prevrat. Sodišče je obsodilo na smrt 16 vodilnih članov organizacije, na čelu z Dimitrijem Parhomenkoin, bivšim poveljnikom polka belih gardistov. 23 obotožencev je bilo obsojenih na večletno ječo, trije so bili pa oproščeni. Obtoženci so prišli k obravnavi v belih oblačilih, na katerih so imeli prišite križe. Spo* četka so odgovarjali na vsa predsed« nikova vprašanja: »Kristus jc vstal od mrtvih«. To je kratko uradno poročilo, s ka* te rim je sovjetska vlada zaključila zopet eno neštetih tragedij. Tudi tret. ji dan obravnave so prišli obtoženci v sodno dvorano v belih plaščih, na katerih so imeli prišite križe. Odločno so odklanjali vsak odgovor na pred« sednikova vprašanja. Opetovano so pokleknili in se prekrižali. Na zahtevo državnega pravdnika so jih odvedli iz dvorane in sodišče je začelo zasliše« vati priče, večinoma kmete, ki so se hoteli čimprej vrniti domov. Priča Vološirtova je prinesla še eno troboj« nico Fedorovcev z napisom »Bože carja hrani«. V vasi Talah so sektanti razgnali sovjetsko šolo in s sabotažo so dosegli, da so kmetje pridelali tako malo žita, da so ga imeli komaj zase in da ga sovjetski organi niso mogli iztirjati od njih kot davka v naturi. Brat na smrt obsojenega Parhomenka je obdelal namesto 20 samo 2 hektar* ja. Po vaseh so prirejali demonstracije in prepevali carsko himno. Za vsak slučaj. Babica: Janezek, jutri se odpeljeva z vlakom k teti. — Dobro, babica, toda ne pozabi vzeti boribonov, da me potolažiš, če bi začel v vlaku jokati. Vsaka beseda Za od&ovor ali o£lasi< w Plača se lahko tuđi v znamkah, mm Ha pprasanfa brez • Najmanja o&lam Dte »Schaifhansen» precizne žepne ure hnan PafcK, Udbfom, Pred Ško- fijo 15. 2320 20odstotne kronske bone copute PoŠta Stodtoofca, zatožni zavod đ. đ., Osijek. Desatačma nt 27. W-L modni atelje Andrej Zna- ne in oemSčioc. Pooudbe nas*>*iti na: JurfaovJC, lastnik, Zasrreb, Rri-I lar 6. 105/L ILIRIJA keks Dunajska c. 46. Telefon 28-20 I se je PRESELIL na Celov- \ \ D O fl H sko cesto štev. 31. vx>gaJ ; • W m , Frankopanske, ter se dose- • H ROJ R C diamaim kakor boxiooim na- za DAME ročnikom naotopleje prjpo- in GOSPODE Srebrne krone vsakovrstno zlato, ztaftnake kopnje F. Coden, Prešernova 1. 96/2 3$ Premog ki DRVA najbot&e vrste dobavila L Pogačnsk Boboričeva 5. Telefon 2059 moške a£ damus&e obleke. Vso moško, dansko garderobo najhitreje ccHca, časti, tesnebko poesravi, totfi obrne VTALLET EXPRESS, LJUBLJANA, Stari trs $L 19. Za koncerte in drage prrreditrve takoj, isrto za cospode potn*e. Obrača-nfre 300 Din. 2613 ^jf «^ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i BREZPOSELNI! Posložite se najugodnejše prilike pietilnega stroja VVaJter, ki Van sa nadl F. KOS t UabJ]an% Žkfcvrsfca nI. S, s popoMm poukom in n«H|f ni!« eksistenco. Zaluziie lesenih tekstikrih rolet (dervo-nrtfci) rolete iz gradelna se dobe najceneje pri tvrdki PETER KOBAL Kranj — Slovenija Tel. mterurb. 32 IBBHHHMH rTTTTTJTTmiII3rja II II ■ ■ Vi ■ ■ '■"■3 Dražba posestva 9t 55 in 57 na Poljanski cesti v Ljubljani bo dne 20. novem, ob 10. dcp. na sodiiščii soba 15. Posestvo bo stoji iz dveh foš z gospodarskim poslopjem, z tfostiJno «i mesarijo ter vrtom, darje treh parcel za sUvfo&C-c na Ižanski cesti. XJLH ■ I M ■TlJ.MJLIJtJLIJLJU I tX>JT ' t_0 UroMe: Josip ZopanfiJ&. — Za »Narodno tiskarno«: Fran Jeseriek. — Za ■pravo to kteraini del lata: Oton Caristcf, — Vsi v UubijanL 88