Ï n¡r*k»nr NTÄRГ H o n J«»« CwovtPk	ŠT. 34 - LETO XLVII - CELJE, 26. 8. '93 - CENA 1 10 SIT Glavni m odgovorni urednik ini ргопко моте|с.с|
Cvet celjskih deklet
Miss Celja 93 je petnajstletna Nataša Dobelšek iz Letuša. Reportaža z Dobrne na strani 16.
Korak k
evropski
urejenosti
Mag. Franc Pangeri v intervjuju: "Povečan interes za sejem je tudi
odraz oživljanja gospodarstva."Stran 5.
IZ VSEBINE:
Reportaže
Kovnesrečinisisam.Stran17.
Modra cona
Dan "D" je 10. september. Stran 6.
Logarska dolina
Drugačnost skulpture kiparja Franca Purga. Stran 8.
Rokomet
Celje šampion-
v finalu v Golovcu rokometna fantazija. Stran 16-17.
Evropski pokal
in shopping
NaSkalnikletiničposebnega-zakajvdomačemtaboru
podcenjevanje? Stran 12.
Šola je pred vrati
Nov šolski koledar-Preklic stavke?-Za učbenike premoženje. Stran 2.
2
Avtocesta še ni
določena
Na žalskem sekretariatu
za varstvo okolja in ureja-
nje prostora še vedno ni-
majo točno določene trase
za cesto skozi Savinjsko
dolino.
Novo različico, predela-
no južno varianto, naj bi
v Žalcu prejeli že prejšnji
petek, vendar je do zak-
ljučka redakcije še niso
imeli. Sicer v Žalcu pravi-
jo, da v republiškem mini-
strstvu intenzivno delajo
na določanju avtoceste
skozi Savinjsko dolino,
najbolj sporen je še vedno
odsek med Šempetrom in
Polzelo. Različica je menda
v Ljubljani že pripravljena,
vendar jo morajo pregleda-
ti vsi odgovorni. Novo tra-
so so pripravili s pomočjo
študije vplivov na okolje,
to varianto pa bodo Žalča-
ni takoj predstavili jav-
nosti.
US
Elementarna
nesreča v Žalcu
V žalski občini so v torek
zaradi suše razglasili stanje
elementarne nesreče, saj so
dosedanjo škodo ocenili na
7 odstotkov družbenega proiz-
voda gospodarstva občine.
Skupna škoda znaša 1,37
milijarde tolarjev, od tega pre-
ko 500 milijonov SIT v zaseb-
nem in 851 milijonov SIT
v družbenem sektorju. Največ-
jo škodo ugotavljajo pri hme-
lju, travinji, jabolkih, silažni
koruzi in ribištvu. Gasilci
v žalski občini so prepeljali
kar šest milijonov litrov vode,
sedaj pa jim zmanjkuje sred-
stev za bencin in popravilo vo-
zil. Občinski IS bo iz proraču-
na namenil 3 milijone tolarjev
za sofinanciranje nakupa kr-
me in za oskrbo z vodo. Poleg
tega so sestavili občinsko stro-
kovno komisijo, preverjali bo-
do kakovost pitne vode, nekaj
predlogov za ublažitev posle-
dic suše pa bodo poslali na
kmetijsko ministrstvo.
US
Suša v Šentjurju
Do prve polovice avgusta je
suša v šentjurski občini pov-
zročila 388 milijonov SIT ško-
de, so ugotovili v torek na za-
sedanju občinskega IS.
Večina škode je v zasebnem
sektorju, najbolj prizadeti so
fižol, koruza, jabolka, krompir
in pšenica, škoda je tudi na
travnikih in pašnikih. Na seji
v torek so se člani IS dogovori-
li, da je izhodiščna cena za
prevoz pitne vode 2 tisoč SIT,
za vsak prevožen kilometer pa
je treba plačati dodatnih 150
SIT. Iz občinskega proračuna
bodo pokrili 60 odstotkov ce-
ne. Na seji so imenovali komi-
sijo, ki bo redno spremljala in
ocenjevala posledice suše, Jav-
no komunalno podjetje Šent-
jur pa bo pripravilo dolgoroč-
ni načrt za preskrbo občine
z vodo. Člani IS so se dogovo-
rili, da bodo posledice suše
spremljali še naprej v sodelo-
vanju z JKP Šentjur, ki je
v Podgorju našlo nadomestni
vir vode.
MP
Sola le pred vrati
Nov šolski koledar - RO SVIZ predlaga preklic stavke - Za učbenike tudi po
»zamrznjenih« lanskih cenah pravo premoženje
Kljub temu, da bo letošnji
prvi šolski dan (najverjetneje)
šele prihodnjo sredo, je v teh
dneh v večini šol na našem ob-
močju že pravi vrvež. Vodstva
šol namreč hitijo še z zadnjimi
vzdrževalnimi deli pred začet-
kom rednega pouka, v začetku
tedna pa so za mladostno ži-
vahnost po šolskih hodnikih
poskrbeli učenci s popravnimi
izpiti.
Nič manj živahno ni v knji-
garnah in prodajalnah šolskih
potrebščin, kjer ugotavljajo,
da se je tudi letos v drugi polo-
vici avgusta povpraševanje po
učbenikih in ostalih šolskih
potrebščinah precej povečalo.
Republiška vlada je lani avgu-
sta sprejela uredbo, s katero je
cene učbenikov vrnila na ra-
ven iz aprila lanskega leta,
vendar se »zamrznitev« kljub
vsemu v starševskih denarni-
cah ne pozna preveč. To velja
še posebej za družine z dvema,
tremi ali več šoloobveznimi
otroki, ki bi brez obročnega
odplačevanja le stežka pokrile
vse stroške ob začetku šole.
Spomnimo se le, da je samo za
učbenike, delovne zvezke in
ostale učne pripomočke — k če-
mur pa niso prišteti zvezki in
nekatere ostale šolske po-
trebščine — za sedmošolca letos
potrebno odšteti dobrih 38 ti-
sočakov ...
Nakup rabljenih učbenikov
oziroma organizirana izposoja
starih v tistih šolah, ki so to
tradicijo še ohranile, je torej še
kako pametna odločitev. Sicer
pa letos kakšnih posebnih te-
žav z založenostjo s posamez-
nimi učbeniki (še) ni opaziti,
če odmislimo cene, pa je prav
lepo pogledati. tudi po proda-
jalnah z ostalimi šolskimi po-
trebščinami. Glede na založe-
nost domačih prodajaln tudi
najzahtevnejšim kupcem po
''raznobarvne zvezke in bloke,
živo pisane barvice in fluma-
stre ter kar je še podobnih po-
trebščin za v šolsko torbico,
prav gotovo ni potrebno po
nakupih preko meje.
Odločitev o stavki
v ponedeljek
Republiški odbor Sindikata
vzgoje, izobraževanja in zna-
nosti Slovenije je 27. maja raz-
glasil stavko osnovnošolskih
in srednješolskih učiteljev,
v izvedbi stavke pa so se mu
pridružili tudi Svobodni sin-
dikati. Oba sindikata sta stav-
ko tik pred zaključkom šolske-
ga leta prekinila, tako da se je
lansko šolsko leto za učence
normalno zaključilo.
V ponedeljek so se v Ljub-
ljani sestali člani Republiške-
ga odbora SVIZ in razpravljali
o morebitnem nadaljevanju
oziroma preklicu stavke v os-
novnih in srednjih šolah. Veči-
na se je po pogovoru s šolskim
ministrom dr. Slavkom Ga-
brom zavzela za preklic stav-
ke, dokončna odločitev pa bo
znana v ponedeljek, 30. avgu-
sta. Takrat namreč poteče rok,
v katerem morajo odločitev
glede preklica oziroma more-
bitnega nadaljevanja stavke
sprejeti v šolskih kolektivih.
Nov šolski koledar
Ministrstvo za šolstvo in
šport je že v začetku julija ob-
javilo spremenjen in dopol-
njen Pravilnik o šolskem kole-
darju za osnovne in srednje šo-
le. Najpomembnejša novost, ki
jo pravilnik prinaša, so vseka-
kor jesenske počitnice, ki se
zdaj pridružujejo dvomeseč-
nim poletnim počitnicam ter
novoletnim, zimskim in prvo-
majskim pouka prostim dnem.
Datumsko gledano pa bodo
šolarji imeli letos počitnice
v jesenskem terminu od 31. ok-
tobra do 5. novembra, novolet-
ne počitnice bodo trajale od
25. decembra do zaključka no-
voletnih praznikov, eno teden-
ske zimske počitnice pa še na-
prej ostajajo v dveh terminih.
Za učence iz ljubljanskih, ma-
riborske in okoliških občin se
bodo začele tretji ponedeljek
v februarju, za ostale pa teden
dni kasneje. To velja za kole-
darska leta z liho zaključno
letnico, v letih z zadnjo sodo
številko pa bosta počitniški
obdobji zamenjani. Prvomaj-
ske počitnice se bodo začele
27. aprila, zaključile pa ob iz-
teku prvomajskih praznikov.
Čas poletnih počitnic pa ostaja
nespremenjen - od zaključka
pouka do 31. avgusta, torej.
Cenejši prevozi
z vlakom
V Slovenskih železnicah so
pred začetkom šolskega leta
1993/94 pripravili paket ugod-
nosti za nakup mesečnih, te-
denskih ali letnih vozovnic za
vožnjo z vlaki.
Za nakup dijaške ali štu-
dentske vozovnice na osnovi
mladinske izkaznice priznava-
jo 40-odstotni popust, s to iz-
kaznico pa lahko mladi kupu-
jejo tudi tedenske vozovnice.
Letna vozovnica omogoča
učencem, dijakom in študen-
tom neomejeno število voženj
v drugem razredu vseh vrst
vlakov, razen z Zelenim vla-
kom, InterCityem in EuroCi-
tyem. Ob tem velja opozoriti,
da ob enkratnem gotovinskem
plačilu letne vozovnice v Slo-
venskih železnicah zaračuna-
vajo le vrednost osmih name-
sto dvanajstih mesečnih vo-
zovnic, lahko pa se odločijo
tudi za nakup polletnih vozov-
nic. Dijaki in študentje, ki
v času šolanja ne živijo doma
in se z vlaki vozijo le ob koncu
tedna, pa imajo z mladinsko
izkaznico ob nakupu vozovni-
ce 30-odstoten popust.
Vse te ugodnosti veljajo le
•do konca avgusta, saj v Slo-
venskih železnicah napovedu-
jejo s 1. septembrom 10-odsto-
ten dvig cen. V tem času pa
bodo med kupci vozovnic or-
ganizirali tudi žrebanje pri-
vlačnih nagrad.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: EDI MASNEC
Suša povzroča bolečine
V Velenju so težave v kmetijstvu, pri prevozih vode in v vodovodnih sistemih
V	ponedeljek so člani ve-
lenjskega izvršnega sveta
pripravili novinarsko konfe-
renco, na kateri so največ
besed namenili suši, ki pesti
tudi velenjsko občino.
V	Velenju ocenjujejo, da je
suša v kmetijstvu doslej pov-
zročila že za 700 milijonov
SIT škode. V IS so k reševa-
nju težav dokaj hitro pristo-
pili, kljub temu da kmetij-
stvo ne predstavlja velikega
deleža. Velenje je namreč
med občinami, ki s to panogo
ustvari manj kot 4 odstotke
narodnega dohodka v občini,
torej jim država ne bo ravno
naklonjena pri razreševanju
težav. »Boli me, ker smo Ve-
lenjčani premalo prisotni,
tudi na ustreznih ministr-
stvih. Zna se zgoditi, da bo-
mo prepuščeni sami sebi,« je
omenil predsednik IS Srečko
Meh. »Slovenska vlada do-
slej še ni uvrstila suše na
dnevni red, nam pa bo
zmanjkalo denarja tudi za
prevoze vode, če se bo suša
nadaljevala. Pričakujemo,
prosimo in zahtevamo, da
slovenska vlada sprejme
ustrezne ukrepe.«
V velenjski občini ugotav-
ljajo, da imajo pri žitnih po-
sevkih več kot četrtino izpa-
da, približno četrtina izpada
je tudi pri koruzi, krmnih
posevkih, v vinogradih in ja-
bolkah zgodnje sorte. Krom-
pirja bodo v velenjski občini
nakopali kar tretjino manj,
vrtnin bodo pridelali pol
manj, na travnih posevkih
ugotavljajo polovico izpa-
da... Nekatere vrste trav iz-
ginjajo, razrašča se plevel,
jabolka so se začela prezgo-
daj barvati, hmelj so uničile
temperaturne razlike... Je-
seni bo zaradi pomanjkanje
krme potrebno nakupiti se-
no, suhe pesne rezance, ječ-
men, koruzo, del travnikov
bo potrebno posejati. Posle-
dice suše bodo v velenjskem
kmetijstvu trajale vsaj pet
let.
Prav tako kritično je v ve-
lenjski oskrbi z vodo, zato so
že pričeli preko noči zapirati
vodo iz centralnega vodo-
vodnega sistema Velenje-Šo-
štanj. Na Plešivcu so prak-
tično ostali brez vode, kritič-
na je podtalnica v Šmartnem
ob Paki. V občini so uvedli
3. stopnjo varčevanja z vodo,
torej je prepovedana preko-
merna uporaba vode. Nekdaj
so vodni viri v velenjski ob-
čini približno za polovico
presegali potrebe, danes pa
jim za zadovoljevanje osnov-
nih potreb primanjkuje pri-
bližno tretjina vode.
Gasilci s cisternami preva-
žajo vodo za tisoč 700 ljudi
in tisoč 900 glav živine. Do-
slej so v IS prejeli skoraj 600
naročilnic za vodo. Težave
pri prevozih nastajajo tudi
zaradi okvar avtomobilov,
škodo ocenjujejo na 3 milijo-
ne tolarjev.
Za oskrbo z vodo so v ve-
lenjski občini iz letošnjega
proračuna namenili 17 mili-
jonov tolarjev. Zaradi suše je
vse več KS, kjer bi želeli ure-
diti težave. V velenjskem IS
se zavedajo hudega proble-
ma, zato so skupaj z Javnim
podjetjem Komunala pripra-
vili srednjeročni program.
Tako nameravajo poiskati
nova zajetja, za kar bodo po-
trebovali 65 milijonov SIT,
za popolno ureditev vseh vo-
dovodov in vodnega režima
v občini pa bi potrebovali
325 milijonov SIT. Del teh
sredstev nameravajo prido-
biti z 32-odstotnim poviša-
njem cene vode za široko po-
trošnjo in industrijo, če se
bodo s predlogom strinjali
poslanci v velenjski skupšči-
ni na septembrskem zase-
danju.
URŠKA SELIŠNIK
0 suši tudi v Laškem
Podobno kot povsod drugod, se tudi v občini Laško v tem
času ukvarjajo s problematiko pomanjkanja vode oziroma suše,
ki je najbolj prizadela kmetijstvo.
O stanju in predvidenih posledicah zaradi suše je v ponede-
ljek razpravljal tudi laški Izvršni svet. Po podatkih, ki jih je
imel na voljo, znaša dosedanja škoda v zasebnem kmetijskem
sektorju okoli 366 milijonov tolarjev, v družbenem sektorju
kmetijstva pa dobrih 5 milijonov tolarjev. Škodo v gozdarstvu
so ocenili na 14 milijonov tolarjev, v ribištvu pa na dobrih 13
milijonov tolarjev. Stroški s prevozi pitne vode za živino in
gospodinjstva znašajo do sedaj dobrih 10 milijonov tolarjev
tako da skupna škoda, ki je nastala zaradi suše, v občini Laško
znaša skoraj 409 milijonov tolarjev.
M. A.
Hektolitri piva za
vroče poletje
LJUBLJANA, 24. avgu-
sta (STA) - Slovenske pi-
vovarne so v letošnjem letu
za potrebe domačega in tu-
jega trga proizvedle
255.732 hektolitrov piva in
2.785 hmeljskih napitkov.
Julijska proizvodnja piva
je bila večja za 72 odstot-
kov od lanskega celotnega
povprečja, proizvodnja
hmeljskih napitkov pa za
15 odstotkov.
Požari
LJUBLJANA, 24. avgu-
sta (STA) - V minulih dneh
je v Sloveniji izbruhnilo
blizu deset požarov večjega
obsega v naravnem okolju.
Med največjimi požari so
bili: gozdni požar nad Čav-
nom pri Ajdovščini, požar
na področju Slavnika - Se-
žana, požar pri slapu Boka
in v Suhi planini pod Vo-
glom. Pri gašenju so poma-
gali pripadniki vojske, ga-
silske enote, sodelovali pa
so celo aeroklubi iz Aj-
dovščine, Bovca, Postojne
in Portoroža.
Kam z jedrskimi
odpadki?
LJUBLJANA, 24. avgu-
sta (STA) - Občinske po-
družnice Slovenske ljudske
stranke Škofja Loka so
javno izrazile protest proti
načrtom za odlaganje jedr-
skih odpadkov v zapušče-
nem rudniku urana Zirov-
ski vrh. Slovenska ljudska
stranka v izjavi za javnost
poudarja, da se bodo po-
družnice omenjene stran-
ke, kot tudi njeno republi-
ško vodstvo najodločneje
zoperstavile vsakemu sa-
movoljnemu delovanju mi-
nistrstva za varstvo okolja
in urejanje prostora.
Stranka opozarja, da bo
pred vsako odločitvijo zah-
tevala občinski refe-
rendum.
Kdo bo koga?
LJUBLJANA, 24. avgu-
sta (Dnevnik) - Ali je di-
rektor kamniške Kočne pri
lastninjenju podjetja rav-
nal pravilno ali ne, bo
kmalu pokazala napoveda-
na revizija, čeprav to v spo-
ru, ki se je razplamtel
v pravi pravcati boj med
dvema sindikatoma, sploh
ni več pomembno. V ospre-
dje zdaj stopa povsem dru-
ga plat sindikalnega plura-
lizma, boj za prevlado,
v katerem je vsaj ena stran
z dobro zaigrano tragiko-
medijo podjetju in v njem
zaposlenim, povzročila že
dovolj škode. Na črepinjah
pa se utegne marsikdo po-
rezati.
i—NOVI TEDNIK—i
Glavni in odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Pomočnica odgovornega
urednika: Milena Brečko-
Poklič.
Uredništvo: Marjela Agrež,
Irena Baša, Tatjana Cvirn,
Janja Intihar, Brane Jeran-
ko, Edo Einspieler, Edi Mas-
nec, Urška Selišnik, Ivana
Stamejčič, Željko Zule. Teh-
nični urednik: Franjo Boga-
di. Oblikovanje: Minja Baja-
gič. Tajnica uredništva: Moj-
ca Marot.
Naslov uredništva: Trg
V. kongresa 3 a, Celje. Tele-
fon: (063) 29-431, fax
441-032.
Št. 34 - 26. avgust 1993
3
Ustvarjanje kalnih voda
Konjiški Demokrat! želijo zaustaviti nastajanje Divjega zahoda
Konjiški Demokrati želijo za-
ustaviti nastajanje Divjega za-
hoda Predstavniki občinskega
Demokratske stanke v Sloven-
skih Konjicah so se naveličali
čakati, da bodo red v vrhu ob-
čine naredili tisti, ki so za to
bolj poklicani: na primer po-
slanci občinske skupščine ali
velike stranke. Očitnih nepra-
vilnosti pri delu najodgovor-
nejših v občini po njihovem
mnenju ni mogoče kratko ma-
lo spregledati, še zlasti, ker za-
radi afer ostajajo glavni pro-
blemi (nezaposlenost je na pr-
vem mestu) na robu zani-
manja.
»Kar se dogaja v Slovenskih
Konjicah, ni v slovenskem
prostoru žal nič posebnega.
Demokrati mislimo, da bi se
z razčiščenjem nekaterih naj-
bolj žgočih vprašanj in resnej-
šim delom, dalo razmere nor-
malizirati,« je na novinarski
konferenci, ki so jo demokrati
sklicali prejšnji četrtek, po-
udaril predsednik občinskega
odbora Franc Vrečko.
Demokrati so po njegovih
besedah zaskrbljeni zaradi go-
spodarskih in političnih raz-
mer v občini in nezadovoljni
z delom občinske skupščine
- pa tudi posameznih poslan-
cev: »Marsikaj vedo, pa očitno
ne želijo, da bi se razmere raz-
čistile.« Ker torej pobude
s pravih strani ni, zastavljajo
demokrati nekaj javnih vpra-
šanj, ki jih bodo naslovili tudi
na občinsko skupščino.
Vedeti hočejo, ali je res, da
je županu Jožetu Baragi kot
direktorju komunalnega po-
djetja Slovenske Konjice man-
dat potekel 26. oktobra 1990 in
da tudi na pisno opozorilo ob-
činske kadrovske komisije ni
izvedel razpisa za direktorja.
Če je to res, in vse kaže da je,
potem nima nikakršnih poo-
blastil za opravljanje funkcije
direktorja. Poleg kazenske od-
govornosti gre tudi za politič-
no odgovornost, je poudaril
Vrečko, še zlasti, ker prejema
direktorsko plačo za poln de-
lovni čas, čeprav polovico tega
časa opravlja županske nalo-
ge. »Kdo prejema nadomestilo
za opravljanje funkcije župa-
na? Župan ali Komunalno po-
djetje? Logično bi bilo, da bi ta
denar občinske skupščine do-
bilo komunalno podjetje,« je
dodal eden ustanovnih članov
stranke, Anton Rus.
Demokrati hočejo tudi od-
govor, zakaj je obrambno mi-
nistrstvo nakazalo 20 milijo-
nov tolarjev kot plačilo doma
teritorialne obrambe v Slo-
venskih Konjicah na žiro ra-
čun Skupnosti za investicije
v družbeni standard, ki jo vodi
Jože Baraga, in ne na občinsko
skupščino. Po njihovem mne-
nju samovoljna razporeditev
denarja za izgradnjo telovad-
nice ni v skladu s pravili prav-
ne države, za katero se Baraga
tako glasno zavzema.
Zaradi, verjetno utemelje-
nih, govoric o nepravilnostih
pri lastninjenju podjetij bodo
demokrati dali pobudo za
ustanovitev posebne komisije,
sestavljene iz članov parla-
mentarnih in izven parlamen-
tarnih strank. Ta bi naj po-
drobneje pogledala predvsem
kaj se je dogajalo z lastninje-
njem v Kostroju, IMP-ISO,
Skali, pa tudi Konusu.
Regijski koordinatior stran-
ke Ivan Brglez, pa je spregovo-
ril o nezadovoljstvu stranke
z odnosom odgovornih v obči-
ni do reševanja gospodarskih
težav, še zlasti pa njihovega
dela pri pospeševanju razvoja
malega gospodarstva. Sami so
že ponudili izgradnjo manjših
obratov, pa to predsednika iz-
vršnega sveta ni zanimalo-
.Septembra nameravajo po-
novno ponuditi projekt za
ustanovitev invalidskega po-
djetja, ki bi dalo delo 30 inva-
lidom.
MILENA B. POKLIČ
Konjiški demokrati vabijo
v petek, 27. avgusta, predstav-
nike vseh političnih strank na
pogovor v hotel Dravinja. Že-
lijo, da bi se kot ljudje pogovo-
rili o političnih in gospodar-
skih razmerah v občini in se
dogovorili za konkretno poli-
tično delovanje, ki bi pripo-
moglo k rešitvi zapletov. Kot
poudarjajo, je to naloga poli-
tičnih strank. Po njihovem ni
razloga, da bi zaradi dveh lju-
di prišlo do vojne med stran-
kami, »takšne zdrahe pa služi-
jo zgolj ustvarjanju kalnih vo-
da, v katerih je lažje ribariti,«
ie dejal Anton Rus.
Tehnološki
center
v Velenju
V velenjskem izvršnem
svetu upajo, da bodo
8. septembra podpisali
sporazum o ustanovitvi
Tehnološkega centra Ve-
lenje in odprli energetsko
svetovalno pisarno.
Tehnološki center so
ustanovili velenjska
skupščina in nekatera
podjetja. Skrbel naj bi za
vodenje proizvodnih pro-
cesov v Velenju. V Tehno-
loškem centru naj bi po-
vezovali, koordinirali in
usmerjali razvojno razi-
skovalno delo gospodar-
skih subjektov. Poleg te-
ga se nameravajo povezo-
vati s podobnimi institu-
cijami v Sloveniji in po
svetu, omogočati razvoj-
nim skupinam racionalno
uporabo opreme in pro-
stora, veliko pozornosti
pa bodo namenili izobra-
ževanju. Center bo delo-
val kot neprofitni zavod,
pridružili pa se mu bodo
lahko vsi, ki bodo potre-
bovali hitre in kakovost-
ne informacije.
Energetsko svetovalno
pisarno, ki naj bi jo v Ve-
lenju prav tako odprli
v začetku septembra, bo
vodil energetski svetova-
lec Branko Caglič. Smisel
svetovanja je v pravilni in
smotrni rabi energije ter
pravilni uporabi ener-
gentov. Gre predvsem za
svetovanje za široko po-
rabo, pisarna pa je eden
izmed pogojev za prido-
bitev republiških sred-
stev za ustanovitev Eko-
loškega sklada.
US
Vrsta prireditev v Žalcu
6. septembra praznuje ob-
čina Žalec svoj praznik. Le-
tošnje praznovanje bo na Po-
nikvi. Pričelo se bo v nedeljo,
29. avgusta, ko bo ob 9. uri
pohod po obrobju krajevne
skupnosti Ponikva (zbirališ-
če bo pri Vodosteču). Praz-
novanje bodo zaključili v so-
boto, 11. septembra, z grafič-
nim bienalom v OŠ Peter
Šprajc-Jur v Žalcu, s slav-
nostno sejo zborov občinske
skupščine na Ponikvi ob
10. uri in odprtjem komunal-
nih objektov na Ponikvi.
Medtem se bo zvrstilo še
kup drugih prireditev in si-
cer bo v soboto 4. septembra
ob 14. uri srečanje borcev
občine Žalec in aktivistov
OF savinjsko-celjske regije
na Ponikvi, ob 20. uri pa na-
stop kantavtorja Adija Smo-
larja v domu II. slovenskega
tabora v Žalcu. Naslednji
dan, 5. septembra, bo ob
15. uri dan gasilca, z gasilsko
parado na Ponikvi. V pone-
deljek, 6. septembra bo ob
13. uri na Ponikvi turnir
v košarki, v torek naslednji
dan pa lutkovna predstava
v izvedbi Jane Stržinar za
učence OŠ Galicija, Pirešica
in Ponikva, ob 15. uri turnir
v malem nogometu na igriš-
ču na Ponikvi in ob 19. uri
pogovor z dr. Ljerko Godici
na temo Med šolo in zna-
nostjo, v Občinski matični
knjižnici v Žalcu. V sredo,
8. septembra bo lutkovna
predstava za učence OŠ An-
draž in Letuš, v četrtek,
9. septembra pa si bodo to
predstavo lahko ogledali
učenci OŠ Gomilsko, Orla
vas in Tabor. Ta dan, ob
15. uri, bo na igrišču na Po-
nikvi nadaljevanje turnirja
v malem nogometu, ob
19. uri pa bo v cerkvi sv. Ni-
kolaja v Žalcu koncert Celj-
skega godalnega orkestra.
V petek, predzadnji dan
praznovanja, bo ob 19.uri
odprtje razstave akademske-
ga likovnega umetnika An-
dreja Jemca v Savinovem sa-
lonu v Žalcu, ob 20. uri pa
gledališka predstava Zakon-
ci štrajkajo v izvedbi KD Po-
nikva v Slomškovem domu
na Ponikvi. T.TAVČAR
Preveč zaračunane
komunalne storitve
Konjiški tržni inšpektor
Bojan Fijavž je Komunalne-
mu podjetju Slovenske Ko-
njice poslal odločbo o zniža-
nju cen njihovih storitev.
Komunalno podjetje je
svoje cene povišalo s 1. ma-
jem letos za povprečno 80
odstotkov. Vlada republike
Slovenije jim je šele 28. juni-
ja odgovorila na njihov že
22. aprila poslan zahtevek po
povečanju cen, utemeljen
z naraščajočo izgubo v tem
letu. Dovolila jim je linearno
povišanje cen za 22 odstot-
kov in sicer od 1. julija dalje.
Predlog komunalnega po-
djetja za 30 odstotno podra-
žitev, poslan 7. aprila, je mi-
nistrstvo za ekonomske od-
nose in razvoj zavrnilo že
pred tem, saj je predvidena
podražitev presegala dovo-
ljene stopnje. Enako je bilo
že septembra lani, tako da je
imelo Komunalno podjetje
do zadnje, neupravičene po-
dražitve v maju, nespreme-
njene cene celo leto. Zanimiv
je podatek, da so se v tem
času materialni stroški na
enoto storitve povečali za
126 odstotkov.
Ne glede na upravičenost
zahtevka po povišanju cen
svojih storitev, Komunalno
podjetje tega ni storilo
v skladu z veljavno uredbo
in stališčem republiške vla-
de, ugotavlja tržni inšpektor.
Zato jih mora vrniti na staro
raven, povečano za 22 od-
stotkov od 1. julija naprej.
Tržni inšpektor bo podjetje
tudi prijavil pristojnemu or-
ganu za kaznovanje s pred-
logom, da se mu neupraviče-
no pridobljena premoženj-
ska korist odvzame.
MBP
j SVET MED TEDN®M
Konec bosanske
države
Bosanski zgodbi ni in ni
videti konca, to dejstvo pa
bo nedvomno razveselilo
tiste, ki »živijo« od vojne.
Črnoborzijci,	trgovci
z orožjem in oborožene tol-
pe, ki divjajo po Bosni, bo-
do imeli še dolgo časa pol-
ne roke dela, žepe pa polne
denarja. Ker, kot se razvi-
jajo dogodki v Bosni in
Hercegovini, o skorajšnjem
miru ne more biti govora.
Piše
Slaven Bosnie
Alija Izetbegovic je res
priznal v enem izmed in-
tervjujev, da je prisiljen
pristati na etnično delitev
Bosne in Hercegovine, za-
tem pa je to žalostno dej-
stvo zavil v fraze o »pri-
hodnjih generacijah, ki si
bodo prizadevale za inte-
gracijo države«. Pri tem pa
Izetbegovic pozablja, da
bodo »v času teh novih ge-
neracij« največji deli Bosne
in Hercegovine integrirani
v Srbiji in Hrvaški, od nek-
danje Bosne pa bo ostal sa-
mo še spomin. Izetbegovic
mora pristati na etnično
razdelitev Bosne in Herce-
govine, če ne želi, da bi bili
Muslimani, ki so sicer naj-
večja žrtev in, ki so v vojni
največ izgubili, na koncu
proglašeni za glavnega
krivca in agresorja v lastni
državi.
Bosanci so s tem, ko so
pokazali odpor veliko moč-
nejšemu sovražniku, pre-
križali račune tako Hrva-
tom kot Srbom. Niti ena
niti druga stran namreč ni
računala na tako močan
odpor. Vojska Bosne in
Hercegovine je postala re-
sen nasprotnik, v kar se je
prepričala predvsem hrva-
ška stran v zadnjih nekaj
mesecih. Bahavo obnašanje
funkcionarjev Bosne in
Hercegovine, ki so svojo
državno tvorbo nameravali
pretvoriti v novo hrvaško
državo, je najbolj drago
stalo Hrvate iz osrednje
Bosne. Torej tiste, ki so bili
najmanj krivi in, ki so naj-
manj zagovarjali hrvaški
separatizem v Bosni in
Hercegovini. Tudi v bosen-
ski vojni se je torej pokaza-
lo pravilo, da najbolj trpijo
tisti, ki so najbolj nedolžni.
Precej surovo vojaško pra-
vilo torej.
Ženevska pogajanja tre-
nutno prehajajo v najbolj
kritično fazo. Treba je do-
ločiti meje prihodnjih naci-
onalnih rezervatov, kar pa
sploh ni enostavno. Najbolj
oklevajo Muslimani, ven-
dar je razlog precej pre-
prost: dokler ne bosta za-
gotovljena izhoda na Savo
in na Jadransko morje,
Muslimani mirovnega spo-
razuma ne morejo podpisa-
ti. Brez teh dveh izhodov
proti svetu, bi bila musli-
manska država v Bosni in
Hercegovini obsojena na
počasno umiranje, ker bi
imeli Srbi in Hrvati mož-
nost kontrole vsega blaga,
ki naj bi prispelo v »Musli-
mani jo«, poleg tega pa bi
lahko zaplenili katerikoli
tovor bi hoteli.
Lord Owen je mirovni
načrt ponudil vsem trem
stranem v premislek. Srbi
so dobili levji delež plena
in zgodilo se je tisto, kar
smo prej lahko samo sluti-
li: agresija in genocid sta
obilno nagrajena. Zahod se
je deklarativno zavzemal
za različna moralna in hu-
mana načela, vendar takš-
ne iracionalne kategorije
v primerjavi z stvarnimi
interesi ne pomenijo mno-
go. Tisto, kar je v Owno-
vem načrtu najbolj domi-
selno, pa se naslanja na ne-
katere Karadžičeve vizije
o nadvozih in tunelih
v Bosni. Če bo res prišlo do
realizacije ideje o razdeli-
tvi Bosne in Hercegovine,
bo Bosna država z največ
tuneli in nadvozi na svetu.
Teritoriji enega naroda bi
morali biti povezani z nad-
vozi, če pa bi prehajali pre-
ko ozemlja druge države,
naj pri tem ne bi kršili su-
verenosti druge države.
Zveni sicer nesmiselno,
vendar je v bosenski vojni
takšnih nesmislov kar pre-
cej. Mesta, kot sta Sarajevo
in Mostar, bi naj bila raz-
deljena, tako da bi utegnilo
biti življenje Sarajevčanov
precej zanimivo. Do treh
popoldne bodo lahko služ-
bovali v svojih podjetjih,
potem bodo prišli domov
na kosilo, se poigrali
z otroci, okrog štirih pa bo-
do odšli v boj. Ko bodo na
fronti oddelali svojih se-
dem, osem ur, pa se bodo
vrnili domov spat, da se
odpočijejo za nov delovni
dan. Vsekakor bo življenje
bolj zanimivo in dinamično
kot v Bejrutu.
Lord Owen pa, za kate-
rega trdijo, da je trenutno
v stanju kroničnega po-
manjkanja denarja, je iz-
vlekel iz balkanske vojne
nemalo koristi. Njegov ho-
norar za mirovno posredo-
vanje je do zdaj menda do-
segel višino 360 tisoč do-
larjev. Njemu torej ni rav-
no v interesu, da bi se vojna
v Bosni in Hercegovini pre-
hitro končala, saj bi tako
ostal brez dnevnic in hono-
rarja. Kakorkoli že, lord
Owen je bil precej radoda-
ren do Srbov in si je zaslu-
žil, da mu v kakšni srbski
prestolnici zgradijo spome-
nik ali pa vsaj kakšno ulico
poimenujejo po njem. Srbi
se mu vsekakor morajo od-
dolžiti za velikodušnost.
Praznik Šentjurčanov
V Šentjurju bodo 24. septembra praznovali občinski praznik.
Praznovanje pà se bo v okviru Ipavčevih kulturnih dnevov
zavleklo tja do 10. oktobra. V tem času bodo pripravili številne
kulturne, športne in gasilske prireditve.
Osrednja proslava bo 24. septembra, ko bodo podelili prizna-
nja in plakete prizadevnim občanom in učencem. Takrat bodo
tudi uradno odprli tržnico. V okviru Ipavčevih kulturnih dne-
vov bodo pripravili razstavo slikarja Jožeta Ipavca, 25-letnico
obstoja bo praznoval ansambel New Swing Quartet, ki bo v ta
namen pripravil koncert v farni cerkvi Sv. Jurija v Šentjurju.
Na relaciji Grobelno-Rogatec bodo 9. oktobra praznovali 90-
letnico vožnje vlaka. V Šentjur se bosta pripeljala muzejski,
malo kasneje pa še turistični vlak. V program bodo vključili tudi
srečanje na Rifniku, kjer bo ob prazniku vode maševal šentjur-
ski dekan.
M. PODKRIŽNIK
Št. 34 - 26. avgust 1993
4
Blagoslov ali jok neba?
V nazarsklh Malih gospodinjskih aparatih, last BSHG, položili temeljni kamen
Prejšnji četrtek so v podjet-
ju Mali gospodinjski aparati
v Nazarjah položili temeljni
kamen za objekt, ki bo služil
kot regalno skladišče. Staro
skladišče bodo usposobili za
proizvodnjo sekljalnikov. Po-
djetje MGA je od marca 100-
odstotna hčerinska družba
Bosch Simenes Hausgerete
(BSHG), ki namerava v Nazar-
jah zgraditi evropski center za
razvoj motorskih malih apa-
ratov.
Temeljni kamen, bolje reče-
no kaseto, v katero so shranili
slovenski tolar, naslovnico
Dela in prospekt sekljalnika,
je položil predsednik poslo-
vodnega odbora BSHG Her-
bert Wörner. »Postavitev te-
meljnega kamna kaže, da se ne
bomo omejevali le na zagotav-
ljanje obstoječega, temveč bo-
mo firmo v Nazarjah krepili in
jo nadalje izgrajevali. Prevze-
to firmo nameravamo razviti
v evropski center za razvoj in
proizvodnjo motorskih malih
aparatov, kar pomeni, da bo-
mo tukaj razvijali proizvodnjo
in delali tudi druge proizvode,
ki smo jih doslej dobivali
drugje. V tekočem letu bomo
v tovarno investirali 15 od-
stotkov vsega prometa, kar je
veliko v primerjavi s 5 odstot-
ki, ki smo jih v BSHG lani
vložili v osnovna sredstva,« je
med drugim v slavnostnem na-
govoru omenil Wörner.
Slavnostnemu polaganju te-
meljnega kamna so poleg
predstavnikov MGA in BSHG
prisostvovali tudi drugi go-
spodarstveniki, predstavniki
vodstva velenjskega Gorenja,
poslovni partnerji iz tujine in
kooperanti, ki sodelujejo z na-
zarsko tovarno. Slavnostni go-
vor pa je imel tudi podpred-
sednik slovenske Gospodarske
zbornice Josip Škoberne, ki je
omenil, da ga veseli, da se je
BSHG v tako kratkem času
odločil za investicijo. Poleg te-
ga je v govoru omenjal dobre
gospodarske stike med Slove-
nijo in Nemčijo ter poudaril
pravilnost odločitve za inve-
sticijo. »Projekt tujega vlaga-
nja v Sloveniji ni osamljen, jih
je že preko 300, Slovenija pa
bo srednjeročno postala po-
memben partner vrsti držav
v bivši Vzhodni Evropi. Stališ-
če GZS je, da morajo biti po-
goji poslovanja slovenskih po-
djetij enaki, če ne boljši kot
pogoji poslovanja naših kon-
kurentov. Slovenska država
bo tudi v bodoče skrbela za
liberalne in konkurenčne po-
goje poslovanja vseh podjetij
in vlagateljev ne glede na iz-
vor,« je povedal Josip Ško-
berne.
Podjetja ne bomo
usmerjali iz Nemčije
Po slovesnosti pri polaganju
temeljnega kamna so v podjet-
ju MGA sklicali še novinarsko
konferenco, na kateri so poleg
direktorja MGA Jožeta Kudra
sodelovali še Herbert Wörner,
Herman Nestler, pri BSHG
odgovoren za produktno po-
dročje, in Bernhard Brink-
mann, direktor divizije malih
gospodinjskih aparatov.
V MGA izdelujejo plastične in
metalne rezalnike, sekljalnike,
kavne mline in ročne mešalni-
ke, trenutno pa zaposlujejo
približno 500 delavcev. V pri-
hodnje nameravajo ustvarjati
približno 100 milijonov mark
letno, 90 odstotkov vseh proiz-
vodov pa bodo izvažali.
»Letno v BSHG ustvarimo
približno 7 milijard mark pro-
meta, izdelujemo pa le visoko
kakovostne gospodinjske apa-
rate. V 20 letih sodelovanja
s podjetjem MGA smo se pre-
pričali o njihovi kakovosti, že
od nekdaj pa smo visoko cenili
vse delavce v podjetju,« je
Herbert Wörner pojasnjeval,
zakaj so se Nemci odločili za
nakup nazarskega podjetja, ki
se je z razpadom jugoslovan-
skega tržišča znašlo v hudih
finančnih težavah. »Podjetje
bo tudi v naprej vodilo sloven-
sko vodstvo z direktorjem Ku-
drom na čelu, tudi direktor
razvojnega centra motorskih
gospodinjskih aparatov bo
Slovenec. To je najbrž dokaz
za veliko zaupanje, ki ga ima-
mo do ljudi, njihovega dela in
sposobnosti. Prepričan sem,
aa bomo z ugodno kombinaci-
jo vseh načrtov in pogojev lah-
ko poskrbeli ne le za 500 de-
lavcev, sedaj zaposlenih
v MGA, temveč bomo zaposlo-
vali tudi nove delavce.«
Največje možnosti za razvoj
podjetja vidijo nemški part-
nerji v povečanju produktiv-
nosti. »To je zelo lahko storiti
v majhnih in preglednih tovar-
nah. Zagotavljamo, da poslo-
vanja nazarskega podjetja ne
bomo urejali le v Münchenu,
temveč bomo vsaj enkrat letno
zagotovo prihajali v Nazarje,«
je obljubil Nestler.
Na novinarski konferenci so
med drugim še povedali, da
naj bi bilo skladišče končano
v treh mesecih. Prostore stare-
ga skladišča nameravajo že
v enem mesecu usposobiti za
proizvodnjo sekljalnikov. Na-
ložba za gradnjo skladišča naj
bi veljala 7,5 milijona mark.
»Še posebej se bomo potrudili
za iskanje sposobnih sodelav-
cev. Tako nameravamo poi-
skati najboljše kooperante
v mozirski občini, predvsem
.takšne z izkušnjami. Model
kooperantov je silno dober,
poskusili ga bomo uvesti tudi
v Nemčiji,« so poudarili na no-
vinarski konferenci.
V MGA imajo desetletno po-
godbo z Gorenjem za uporabo
njihove blagovne znamke, ki
jo bodo uporabljali predvsem
na področjih vzhodne Evrope
in bivše Jugoslavije. Poleg te-
ga pa so se predstavniki BSHG
v petek mudili še na obisku
v velenjskem Gorenju, kjer so
se pogovarjali o možnostih
medsebojnega sodelovanja.
URŠKA SELIŠNIK
Med polaganjem temeljnega kamna so je po dolgem času vlil
dež. »Nebo se je vseskozi smejalo, sedaj pa se ne smeje več. Dež
pa lahko pomeni tudi, da bodo tla medsebojnega poslovanja
zelo plodna,« je omenil Wörner med polaganjem kasete.
Sejmi v septembru
Na celjskem sejmišču bo na-
slednji mesec še posebno živo.
Od 10. do 19. septembra lahko
obiščete 26. mednarodni obrt-
ni sejem, na katerem bodo so-
delovali kovinarji, lesarji, pla-
sticarci, elektronika, gradbe-
ništvo, kozmetičarji, tekstilci,
gostinci in še mnogi drugi.
Mariborčani pripravljajo
v dvorani Tabor mednarodni
sejem Gost-tur 93. Na sejmu
bodo predstavili celovito turi-
stično ponudbo, vključno
s spremljajočimi dejavnostmi.
Sejem bo odprt od 30. septem-
bra do 4. oktobra.
V Ljubljani pripravljajo po-
pularni mednarodni vinograd-
niško-vinarski sejem, ki bo od
30. avgusta do 4. septembra,
slovenski sejem Moda pomlad
- poletje, pa bo med 22. in
25. septembrom.
V	Kranju bodo odprli
23. septembra svoj že tradici-
onalni jesenski sejem. Odprt
bo do 28. septembra.
V	Brnu na Češkem si lahko
ogledate od 15. do 22. septem-
bra dve prireditvi: mednarod-
ni sejem strojegradnje in med-
narodno razstavo obrti
SIMET.
V	Milanu pripravljajo Itali-
jani več prireditev. Od 10. do
14. septembra lahko obiščete
sejem damske mode Dona Ita-
lija, ob tem mednarodni pri-
kaz damskih kolekcij ter raz-
stavo mode in pribora za neve-
ste. Od 16. do 19. septembra pa
si lahko ogledate razstavo že-
leznine in orodja MITECH.
Madžari bodo naslednji me-
sec v Budimpešti zelo aktivni.
Od 2. do 4. septembra bodo od-
prta vrata mednarodnega
modnega sejma.
V	Varšavi bodo Poljaki od-
prli vrata mednarodne razsta-
ve naprav in postopkov za
kmetijsko industrijo. Razstava
bo odprta od 6. do 9. septem-
bra. 20. septembra pa bodo od-
prli mednarodno razstavo go-
spodinjskih predmetov, hišne
tehnike in kuhinjskih apa-
ratov.
V	Münchenu bo od 24. sep-
tembra do 1. oktobra svetovni
sejem tehnike pijač, v Kölnu
od 6. do 19. septembra medna-
rodifi sejem koles, v Düssel-
dorfu od 17. do 20. septembra
sejem čevljev in v Nürnbergu
od 15. do 26. septembra razsta-
va mesarske obrti.
J.K.
PONUDBA fIN POVPRAŠEVANJE I
Ponudba:
-	Podjetje Inpo d. o. o. Lju-
tomer nudi kompletno livarno
za vlivanje velikih odlitkov.
Sestoji se iz dveh strojev
znamke Buhler (avtomatiziran
in kombiniran). Možna je tudi
nabava peči. Za postavitev in
proizvodnjo je potreben pro-
stor ca. 100 m2. Informacije:
tel. 069/82-487 in fax 069/82-
593 (Silvo Potočnik).
-	Podjetje Eurogen d. o. o.
Ljubljana nudi Mini Roll pale-
to - lesena površina na ležaj-
nih kolesih različnih dimenzij,
nosilnosti od 50 do 200 kg.
Uporablja se kot dodatna
oprema v trgovinah z mešanim
blagom in diskontih (za depo-
niranje prodajnega blaga).
Kombinirana s kovinskimi ko-
šarami je primerna tudi za ak-
cijsko prodajo izven trgovine.
Informacije: tel. in fax 061/
445-146 (Evgen Pavšič).
-	Romunsko	podjetje
S. C. Baxter nudi rafinirano
sončnično in olivno olje z nazi-
vom »Mark«, proizvedeno in
polnjeno v Grčiji. Pakirano je
v litrskih plastičnih stekleni-
cah, 1 zaboj vsebuje 15 stekle-
nic, rok uporabe leto in pol,
minimalna količina dobave je
20 tisoč litrov. Informacije:
tel. 0040-96-141-186 in fax
0040-96-119-434 (Cristurean
Dan).
-	Prodajni agent iz Španije
želi zastopati slovenska po-
djetja - proizvajalce pohištva
(lesenega in kovinskega) na
španskem tržišču. Informaci-
je: tel. 9934-62-20-01-67 in
fax 9934-62-20-16-26 (Valen-
cia Espana).
Povpraševanje:
-	Ameriški proizvajalec ce-
vi, tankov, kontejnerjev ipd.
za zbiranje, hranjenje in pre-
delavo odpadnih in nevarnih
snovi išče v Sloveniji zastopni-
ka. Informacije: Informacijska
pisarna GZS, tel. 061/150-122.
-	Ameriški proizvajalec in-
dikatorjev onesnaženosti od-
padnih komunalnih in indu-
strijskih voda išče v Sloveniji
poslovno sodelovanje ali uvoz-
nika. Informacije: Informacij-
ska pisarna GZS, tel. 061/150-
122.
-	Ameriško podjetje za raz-
voj in dizajn izdelkov v medi-
cini, avtomatiki, kontroli izde-
lave, računalništvu ipd. (CAD,
ASIC tehnologija) išče v Slo-
veniji poslovno sodelovanje in
nudi licence. Informacije: In-
formacijska pisarna GZS, tel.
061/150-122.
-	Ameriško podjetje - pro-
izvajalec vizualno informacij-
skih sistemov (zunanji in no-
tranji sistemi za uporabo
v transportu - letališča, indu-
strija, komunikacije med za-
poslenimi, trgovina, igre na
srečo idr.) išče v Sloveniji po-
slovno sodelovanje s podjetji
s tega področja. Informacije:
Informacijska pisarna GZS,
tel. 061/150-122.
Informacije:
-	Gospodarska zbornica
Slovenije je iz Slovaške preje-
la ponudbe in povpraševanja
njihovih podjetij, zainteresira-
nih za sodelovanje s slovenski-
mi (za različna področja). Vse
podrobnejše informacije na
tel. 061/150-122 in fax. 061/
219-536 (CIS GZS, Tanja
Lončar).
Center za
informacijski
sistem
Gospodarske
zbornice
Slovenije
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centru za Informa-
cijski sistem Gospodarske
Zbornice Slovenije, telefon
(061) 150-122 interno 290, 292,
293 ali direktno 215-631.
PO ČEM SO DEVIZE?
Tečaji deviznih valut na dan 25. 8. 1993
Sejemske nagrade
Na Kmetijsko-živilskem
sejmu v Gornji Radgoni so
za nosilca kakovosti v le-
tošnjem letu na področju
kmetijske mehanizacije in
inovacije razglasili SIP
Šempeter. Zlati plaketi Po-
murskega sejma sta prejela
tudi rejca konj Barbara
Lorber iz Celja ter Janez
Oset iz Drešinje vasi.
Letno 600 čeških
traktorjev
Podjetje Gorenje Trgovi-
na, ki je generalni zastop-
nik češke tovarne traktor-
jev Zetor, so ustanovili la-
ni. Letos so s Čehi sklenili
dolgoročno pogodbo za
prodajo in servisiranje, let-
no nameravajo prodati 600
traktorjev. V podjetju ima-
jo urejena prodajna mesta
in pooblaščene servise po
vsej Sloveniji, nenehno pa
je pripravljen tudi leteči
servis. Direktor podjetja
Gorenje Trgovina je Alojz
Kovše, v prihodnje pa naj
bi nekje v Sloveniji pričeli
z izdelavo sestavnih delov
za češke traktorje.
Plače v juniju
Junijska povprečna neto
plača je bila 44 tisoč 789
SIT. V gospodarstvu je bila
2 tisoč 500 SIT nižja, v ne-
gospodarstvu pa približno
9 tisoč SIT višja. Bruto pla-
ča v juniju je v povprečju
v gospodarstvu znašala 68
tisoč 126 SIT, v negospo-
darstvu pa 89 tisoč SIT,
ugotavljajo v državnem za-
vodu za statistiko. Pov-
prečna slovenska junijska
bruto plača je bila za 2,7
odstotka višja kot v mesecu
maju. V gospodarstvu se je
povišala za 3,6 odstotka,
v negospodarstvu pa je bila
junija bruto plača v pri-
merjavi z majem višja le za
0,2 odstotka. Za neto plače
to pomeni, da se je v nego-
spodarstvu plača v primer-
javi z majem celo znižala
za pol odstotka.
Za drobno
gospodarstvo
Velenjska občina se bo
vključila v republiško mre-
žo za razvoj drobnega go-
spodarstva, saj bi radi do-
bivali hitre informacije iz
prve roke. Pri tej mreži so
pomembni razni informa-
torji, pospeševalci, organi-
zatorji in predavatelji, vse
te strokovnjake pa v ve-
lenjski občini imajo. Stro-
kovnjaki že svetujejo pri
ustanavljanju novih podje-
tij, sedaj bodo v Velenju to
tudi uradno organizirali.
Del nalog bo prevzel tudi
velenjski	Tehnološki
center.
US
Št. 34 - 26. avgust 1993
5
Korak k evropski urejenosti
vPovečan Interes za sejem Je tuđi odraz oživljanja gospodarstvameni direktor Celjskega sejma mag.
Franc Pangerl
»Na sejmu se srečujeta ponudba in povpra-
ševanje, gre za dejanske tržne odnose, ki jih
lahko primerjamo tudi s tržnico,« je plastično
opisoval pomen sejma za razstavljalce direktor
Celjskega sejma mag. Franc Pangerl. Medna-
rodni obrtni sejem, letos že 26. po vrsti, bo
vsekakor v vseh pogledih prerastel tudi naj-
večjo tržnico, saj se bo na 55.000 m2 razstavnih
površin predstavljalo preko 1.600 razstavi jal-
cev iz 17 držav, organizatorji pa pričakujejo
v devetih sejemskih dneh preko 250.000 obi-
skovalcev.
Prihodnjo sredo bo v okviru Celjskega sejma
otvoritev nove dvorane, ki bo s konferenčno
dvorano za 300 udeležencev pomembna prido-
bitev že za letošnji sejem, v podjetju so ponosni
na podvojitev števila telefonskih priključkov,
ki bodo letos na voljo razstavljalcem, v Celj-
skem sejmu pa so že sredi načrtov, kako še
bolje pripraviti in urediti sejmišče...
Priprave na 26. MOS sicer tečejo že vse od
zaključka lanskega, jubilejnega sejma, a kako
ocenjujete trenutno pripravljenost organiza-
torjev na začetek sejma čez slabega pol me-
seca?
Sejem gledam kompleksno in za nas se je
praktično že začel. 10. septembra bo res urad-
na otvoritev, takrat bodo prišli tudi obiskoval-
ci, a mi delamo v sejemskem vzdušju že nekaj
časa, do same otvoritve pa bo to le še bolj
pospešeno.
Za lanski sejem smo zapisa-
li, da je bil po razstavnih do-
sežkih, številu razstavljalcev
in obiskovalcev sejem rekor-
dov. Za letos pa je spet slišati
napovedi o novem sejmu re-
kordov ...
Mislim, da so te besede o re-
kordih že malce obrabljene ali
pa vsaj preveč športno obarva-
ne. Letošnji interes, ki je izka-
zan za sejem, je skorajda iznad
pričakovanj. Res bo več raz-
stavljalcev, sam sejem smo
razširili in imamo več pokritih
ter zunanjih razstavnih povr-
šin. Mislim pa, da ta povečan
interes odraža gospodarski
položaj oziroma rahlo oživlja-
nje našega gospodarstva. Se-
jem je mesto, kjer se srečata
ponudba in povpraševanje, na
sejmu lahko posamezni raz-
stavljalec doživi to, česar
v svojem lokalu oziroma svo-
jem poslovnem krogu, ne mo-
re. Za letos z zanesljivostjo na-
povedujemo preko 250 tisoč
obiskovalcev in poslovni efekt
za razstavljalce je v takšnem
primeru gotovo neprimerljivo
večji.
Na zadovoljstvo razstavljal-
cev gotovo precej vpliva tudi
sama sejemska opremljenost,
infrastruktura in predvsem
vse tiste servisne službe, ki jih
sejem, kakršen je MOS, mora
imeti na voljo...
Na servisno-tehnični del
smo se še posebej pripravili.
Zavedamo se, da cena razstav-
nega prostora - usklajena je na
ravni slovenskih sejemskih hiš
- ni ravno nizka, pa tudi glede
na pomebnost MOS-a smo ta
del pripravili še bolje kot obi-
čajno. Zavedamo se, da raz-
stavi j alci na sejmišču preživijo
12 ali še več dni, da sejem
obišče veliko obiskovalcev, ki
potrebujejo takšno ali drugač-
no pomoč oziroma servisno
storitev. Nekaj pohval je bilo
slišati že lani in lahko trdim,
da smo letos upoštevali izkuš-
nje preteklih let ter ta del sej-
ma še toliko bolje pripravljeni.
S ciljem, da se bodo razstav-
ljalci in obiskovalci v Celju
čim bolje počutili, seveda.
V obdobju od lanskega sej-
ma ste precej denarja vložili
tudi v nakup nove telefonske
centrale, koliko telefonskih
priključkov to pomeni za
sejem?
Menim, da smo z nakupom
Siemensove telefonske centra-
le rešili problem telefonije za
nekaj let vnaprej. Letos ima-
mo 400 internih telefonskih
priključkov ter nekaj direkt-
nih linij, kar je nedvomno
Uspeh za nas in zadovoljstvo
za razstavljalce. Ob tem smo
v večjem številu kot lani zago-
tovili še energetske in vodne
priključke, saj se »zavedamo,
da moramo razstavljalcem po-
nuditi tehnično čim bolje
opremljen razstavni prostor.
Radi se zgledujemo po Evropi
- a Evropa ni samo zunanji
blišč, je tudi tehnična in ser-
visna opremljenost na visoki
ravni, ki ju sicer moraš plača-
ti, a pomembno je, da ju dobiš.
Temu poskušamo slediti tudi
mi.
Lani in prejšnja leta je bilo
slišati precej pripomb na po-
stavitev sejma in to, da je pre-
malo prostora. Bo glede na
večje razstavišče letos kaj
bolje?
Bo! Hoj nie pod 3 metre letos
ne bo, najmanj tolikšen pro-
stor med razstavnimi prostori
bo namenjen obiskovalcem. To
seveda ne pomeni, da pripomb
ne bo, a vzeti jih je treba dobro
namerno, kot sugestijo, kaj
moramo storiti za naprej. Pri-
pombe, ki bodo rešljive takoj,
bomo reševali sproti. Tudi pri
sami postavitvi smo imeli ves
čas v mislih željo, da bi bil
sejem prehoden, prepusten,
»zračen« kot tudi pravimo
v žargonu.
1. septembra bo otvoritev
nove sejemske dvorane...
Osebno sem zelo vesel, da
nam je v tem letu uspelo po-
staviti dvorano. Menim, da je
to tudi v primerjavi z ostalimi
sejemskimi hišami največja
investicija. Teden pred uradno
otvoritvijo lahko trdim, da je
dvorana gotova. To je naš ve-
lik uspeh, glede pridobivanja
dokumentacije pa tudi občine
in ne nazadnje Ingrada, ki je
pri gradnji pokazal izredno
fleksibilnost in učinkovitost.
Dvorana je najbolje sejem-
sko opremljena, zunanji videz
pa se tudi odlično vklaplja
v podobo sejemskega kom-
pleksa. Pomeni to tudi nada-
ljevanje zaokrožanja sejemske
podobe v prihodnjih letih?
Ob prevzemu funkcije di-
rektorja, sem pripravil tri pro-
grame: za tekoče leto, srednje-
ročnega in razvojno vizijo pri-
hodnjih 10. let. Ze iz tega je
razvidno, da bomo v okviru
svojih finančnih možnosti ak-
tivno investicijsko politiko na-
daljevali. Mislim, da bomo
v dveh letih dogradili še nov
vhod in s tem obstoječi kom-
pleks zaključili. Tudi pri vho-
du, ki je še kako pomemben
del sejmišča, bomo obdržali
arhitekturno podobo osnovne
zgradbe. Že danes lahko tr-
dim, da imanfb sejmišče, ki mu
po prostorskih zmogljivostih
in zgrajeni sejemski infra-
strukturi v Sloveniji ni para.
Pa naj ne zveni kot hvala, saj
so to dejstva.
Letošnje naložbe so vas sta-
le več kot poldrugi milijon
mark, kako, ocenjujete, bo
Celjski sejem za naprej odmer-
jal naložbeni denar?
Za vse investicije bomo letos
odšteli okrog 2 milijona ali še
nekaj več nemških mark, saj
sta nova dvorana in telefonska
centrala le dve vidnejši nalož-
bi. Vlagali smo tudi v ostalo
infrastrukturo, v vodovodne in
elektro vode, precej je šlo za
investicijsko vzdrževanje, saj
imamo objekte stare dobrih 15
let, ki so bili grajeni v času
blaginje in nam prav takšen
način gradnje zdaj povzroča
visoke stroške. Za naprej pa je
težko reči.
Vprašanje je vezano na to,
da MOS že drugo leto zapored
vodi poslovni odbor, ki ima
funkcijo nekakšnega upravne-
ga odbora oziroma direktorja
v podjetju. S podpisom memo-
randuma v začetku poletja so
zdaj urejeni tudi odnosi med
Celjskim sejmom in občino ter
Obrtno zbornico Slovenije in
njenim podjetjem Step, zato bi
pričakovali, da je dogovorjen
tudi finančni delež, ki naj bi se
iz sejemskih prihodkov vračal
nazaj v izgradnjo samega
sejma.
Projekt MOS je interdisci-
plinarno zasnovan, v njem so-
delujemo občina, Celjski se-
jem, Obrtna zbornica Sloveni-
je in podjetje Step, na vrhu
vseh štirih partnerjev pa je po-
slovni odbor, ki na nek način
organizacijsko in finančno
spremlja celotno zadevo. Levji
delež priprav odpade na Celj-
ski sejem in tudi sam sejem se
odvija na našem sejmišču - ta-
ko da ga ne postavlja in vodi
nihče od zunaj. Pripravili smo
finančni plan, zadeve okrog
deleža Obrtne zbornice v tem
projektu pa bo obravnaval naš
upravni odbor, ki aktivno dela
od letošnjega maja. Deleži bo-
do pravični, takšni, kakršni
odpadejo na dejanske vložke.
Vedeti pa je treba, da je Celj-
ski sejem v 100-odstotni lasti
občine, v poslovnih knjigah do
tega trenutka ni nobenega
drugega delničarja.
Kakšna tri leta nazaj so bila
še kako živa razmišljanja, da
Celje ne prenese tako velike
prireditve kot je MOS, da
MOS poka po vseh šivih in da
je treba za prihodnost uspeš-
nega sejma poiskati novega
gostitelja. Zdaj tega ni več sli-
šati, a vseeno — kaj imate v na-
črtih, da bi sejem sčasoma tudi
dejansko zaživel z mestom in
občino Celje?
Meni je bilo od vsega začet-
ka jasno, da sejem ni vreča
krompirja, ki bi jo lahko selili
sem in tja. Šlo je bolj za poli-
tične igrice, izjave posamezni-
kov, ki so se zaradi odmevno-
sti sejemske prireditve poten-
cirale in hitro širile. Selitev ni
mogoča tudi zaradi tega, ker
ustrezne nadomestne lokacije
v Sloveniji preprosto ni. Sam
sem že nekajkrat poudaril, da
razstavljalci želijo sejem na
urejenem prostoru, z zgrajeni-
mi, trdnimi objekti z vso pri-
padajočo infrastrukturo. Izja-
ve »Bomo pa naredili sejem na
travniku!« razstavljalcev ne bi
prepričale — pri današnjem se-
jemskem standardu nihče več
ne bi šel v montažne hale brez
potrebne komunikacijske in
ostale infrastrukture. Vse to
pa Celje nudi.
V celoti ali pa bo vendarle
treba še kaj storiti? Glede na
vse kar ste pravkar povedali,
bi lahko sodili, da ima Celje
nekakšen monopolni položaj
in mu v sejem ni treba več vla-
gati ...
Za kaj takšnega bi me seve-
da lahko kdo potegnili za je-
zik. A kar se tiče prostorske in
funkcionalne ureditve objek-
tov, z ustreznim številom par-
kirnih mest na tej lokaciji, ima
Celjski sejem nedvomno mo-
nopolni položaj. Tu ni nobenih
drugih variant. Dopuščam
možnost igric in prepričevanj,
vendar so to zgolj verbalni po-
segi v našo politiko in razvoj-
no strategijo projekta MOS.
In za konec, kako bosta
v času 26. MOS izgledala pro-
metni režim in parkirne mož-
nosti?
Prometni režim bo urejen po
lanskem modelu, ko smo zabe-
ležili 250 tisoč obiskovalcev.
Dnevno pomeni to preko 5 ti-
soč vozil, vendar v tem času
prometnega infarkta ni bilo.
V	izogib letošnjemu pa smo
pripravili še nekaj dopolnitev.
V	Žalcu naj bi se v trenutku,
ko se cesta proti Celju na nek
način zapolni, ustavil promet
in vsa vozila bodo preusmerili
na avtocesto, tako da bodo
v mesto in na sejmišče vstopa-
la iz severne strani. Dodatno
smo pridobili še parkirišče pri
Klimi, pa športni poligon ob
vojašnici, ki je za nas še pose-
bej velikega pomena. Sejem ni
lokalni, gre za pravi medna-
rodni sejem z velikim številom
udeležencev iz tujine in reči
moram, da od nas razstavljalci
in obiskovalci pričakujejo vsaj
približno takšen odnos kot
v tujini. Samo primer - v Ce-
lovcu, pa tudi drugod, dajo na
razpolago parkirna mesta tudi
pred zasebnimi hišami. Res, da
za denar, a tudi v Celju nihče
ne pričakuje, da bi bilo vse za-
stonj. Le ob urejenosti se vsi
dobro počutijo in se nazaj tudi
vračajo.
Verjamete, da se bodo obi-
skovalci v Celju dobro poču-
tili?
Moram verjeti!
IVANA STAMEJČIČ
Foto: EDI MASNEC
. NOVO NA BORZI
Več delnic na borzi
Piše Irma Kovačič
Sedanjim trinajstim koti-
rajočim delnicam na Ljub-
ljanski borzi se bo v četrtek
pridružila nova delnica, to je
redna imenska delnica Ter-
me Čatež d.d. (oznaka
TČTR). Osnovne značilnosti:
velikost vpisne in vplačane
emisije znaša 10 mio DEM,
sestavlja jo 1 milijon delnic
po 10 DEM, en lot je 10 del-
nic, minimalna količina za
trgovanje je 10 lotov, torej
100 delnic. Delnice niso ti-
skane, investitor - delničar
prejme certifikat - potrdilo
o lastništvu. Trgovanje s po-
trdili o lastništvu delnic Ter-
me Čatež d.d. se bo lahko
odvijalo samo preko registri-
ranih borznih posrednikov
v Republiki Sloveniji. Pre-
nose lastništva bo izdajatelj
delnic opravljal brezplačno.
Četrtkov začetni tečaj bo 10
DEM v SIT protivrednosti,
trenutna tržna cena pred
uradno kotacijo pa znaša 17
DEM. Nekateri so mnenja,
da je ta cena že previsoka in
zna se zgoditi, da bo v začet-
ku kotacije padla (podobno
kot delnici Hipotekarne
banke Brežice) zaradi velike
ponudbe tistih, ki so jo ku-
povali še po 10 do 12 DEM.
Karkoli se bo že zgodilo, je
nova delnica ena tistih na
Ljubljanski borzi, ki dolgo-
ročno gledano vzbuja zaupa-
nje, kajti trenutni poslovni
rezultati in načrti za prihod-
nost so zelo obetavni.
Promet na LB je še vedno
dokaj nizek, saj znaša le
okrog 2 mio DEM dnevno,
s tem da raste zanimanje za
obveznice. Še vedno sta naj-
bolj prometni (visoka var-
nost in likvidnost) obe repu-
bliški obveznici, katerih ce-
na se je ustavila na okrog
92% za R1 (kupon 30. 12. 93)
in 93% za R2 (kupon 1. 10.
93). Od ostalih obveznic je
najbolj prometna obveznica
'Gorenja (cena okrog 98%),
medtem, ko je za ostale ob-
veznice kljub nizkim cenam
in zato visokim donosom še
vedno majhno zanimanje.
Promet na delniškem trgu
se je zelo zmanjšal, cene ve-
čine delnic pa so na zadnjem
borznem sestanku v torek
padle. Ravno zaradi padcev
tečajev pa lahko pričakuje-
mo novo povpraševanje (zaz-
nano že v torek), saj je npr.
delnica SKB banke pri ceni
okrog 18.000 SIT poceni,
enako velja za obe delnici
Hipotekarne banke Brežice
(4.985 SIT prednostna in
5.028 SIT redna) in delnico
Nike, ki je v enem tednu
padla z 88.000 SIT na 79.600
SIT in je tako zopet zanimi-
va za nakup.
Najmanj prometa je bilo
na torkovem sestanku z del-
nico Probanke (10 lotov po
minimumu 43.646 SIT) in
delnico Dadas (9 lotov po
389.000 SIT). Pri delnicah
Dadas je po novem 1 lot enak
1 delnici (prej 10 delnic) in
s tem bo omogočeno lažje tr-
govanje s to delnico.
Minister Andreatta
na Bledu
LJUBLJANA, 23. avgu-
sta(STA) - Na krajšem de-
lovnem obisku v Sloveniji
se je mudil italijanski mi-
nister za zunanje zadeve
Beniamino Andretta, s slo-
venskim zunanjim mini-
strom Lojzetom Peterletom
pa sta se sestala na Bledu.
Obisk naj bi pripomogel
k boljšim odnosom med dr-
žavama. Podpora Italije je
namreč za slovensko stran
pomembna predvsem pri
vključevanju Slovenije
v Evropsko skupnost in
Zahodnoevropsko unijo.
Sogovornika se nista mogla
izogniti nekaterim »vročim
temam», kot so: okrepljen
vojaški nadzor na meji,
vprašanje globalne zaščite
slovenske manjšine v Itali-
ji, odškodnine za premože-
nje Italijanov in podobno.
Spor Janša-Kozinc
LJUBLJANA, 23. avgu-
sta(STA) - Spor med mini-
stroma za obrambo in pra-
vosodje, Janezom Janšo in
Miho Kozincem je razdelil
slovensko javnost, eni ver-
jamejo prvemu, dirugi pri-
segajo na drugega. Na jav-
nost pa se je obrnilo tudi 14
slovenskih kulturnikov iz
kroga Nove revije v izjavi
z naslovom Opredelitev.
Podpisniki izjave opozar-
jajo, da je samostojnost
slovenske države nenehno
ogrožena s podtalno poli-
tično dejavnostjo neokr-
njenih struktur bivšega re-
žima, ki jo razodeva niz
afer in deviacij v družbi.
Pretirani
optimizem?
LJUBLJANA, 22. av-
gust(Delo) - Direktor Slo-
venskih železnic je napove-
dal, da bodo Slovenske že-
leznice v desetih oziroma
petnajstih letih najboljše
v Evropi. Prvi koraki so si-
cer res že narejeni, pred-
vsem povezovanje s kopr-
sko luko, prilagajanje spre-
menjenim tovorom in pro-
metnim tokovom in iskanje
rešitev za presežne delavce.
Še vedno pa ostaja precej
tržnih zamisli in storitev,
ki bi jih železničarji lahko
ponudili potnikom in go-
spodarstvu, neizkorišče-
nih. Tuja posojila, na kate-
rih najverjetneje temelji
optimizem direktorja Re-
karja, pa najbrž le ne bodo
dovolj, da bi lahko tekmo-
vali z japonskimi in fran-
coskimi vlaki.
Nazadovanje
industrije manjše
kot lani?
LJUBLJANA, 23. avgu-
sta (Delo) - Industrija
v Sloveniji je julija izdelala
za 7,1 odstotka manj kot
v mesecu juniju. Glede na
to, da je bila že junijska
izdelava na sorazmerno
nizki ravni, je tolikšno se-
zonsko nazadovanje pre-
cejšnje, vendar pa manjše
kot je bilo v podobnem ča-
su lani. Lanska julijska
proizvodnja je bila namreč
v primerjavi s povprečno
mesečno v letu 1991 manj-
ša za 18 odstotkov, medtem
ko je letos julija zaostajala
za povprečno lansko me-
sečno za 9,8 odstotka.
Št. 34 - 26. avgust 1993
ó
Dan »D« je 10. september
Projekt Modra cona predstavljen Javnosti - S septembrom mestna straža tudi
popoldne In ob sobotah - Nekaj sprememb prometnega režima - Parkiranje na
robu mestnega Jedra brezplačno, v območju Modre cone pa omejeno
»Projekt je zasnovan tako,
da bi moral biti sprejemljiv za
vse. Z njim želimo doseči, da
postane Celje prometno ureje-
no, poslovno živahno, zdravo
mesto, privlačno za obiskoval-
ce in prijazno za stanovalce,«
je v uvodu javne predstavitve
projekta Modre cone, ki je
v Celju nastajal zadnji dve leti,
zaživel pa bo 10. septembra,
v ponedeljek dejal predsednik
IS Jože Zimšek. Prav včeraj (v
sredo) so o projektu razprav-
ljali še na seji IS, pravna osno-
va za njegovo izvajanje pa je
določena z novim Odlokom
o prometni ureditvi, ki so ga
pred meseci sprejeli poslanci
celjske občinske skupščine.
Območje Modre cone, ki je
na severu omejeno z Gregorči-
čevo in Levstikovo ulico, na
vzhodu z železnico, na jugu
z reko Savinjo in na zahodu
z Jurčičevo ulico, bo pod po-
sebnim komunalnim režimom,
zanj pa bo veljala tudi poseb-
na prometna ureditev. Za to
območje bodo določene štiri
vstopne oziroma izstopne mit-
nice, ki bodo sprva opremljene
še z mobilnimi zapornicami,
kasneje pa naj bi po vzoru za-
hodnoevropskih držav zadoš-
čale zgolj vizuelne označbe.
Po besedah projektantke
Alenke Kocuvan Polutnik so
pri izdelavi projekta uporabili
interdisciplinaren pristop, saj
ne gre zgolj za prometno ure-
ditev, ampak za vzpostavlja-
nje znosnega reda v mestni ur-
bani shemi. »V mestnem jedru
ni osnovnih možnosti, da bi
obstoječ promet uredili na-
tančno po prometnih predpi-
sih, saj bi to pomenilo širjenje
nekaterih cest in rušenje posa-
meznih stavb. Dejstvo pa je,
da je del prenove mestnega je-
dra in celostnega urejanja
mestnega središča tudi uredi-
tev prometa,« meni Polutniko-
va, ki poudarja, da so ves časa
priprave projekta v Razvoj-
nem centru dobro sodelovali
s stanovalci mestnega jedra,
Krajevno skupnostjo Center in
občinskim IS.
Poseben komunalen
nadzor
V območju modre cone, ki
bo omejeno s štirimi mitnica-
mi, bodo vsa parkirna mesta
na javnih površinah namenje-
na kratkotrajnemu parkira-
nju, časovno omejenem na
2 uri, v tem delu pa bodo lahko
nemoteno parkirali svoja vozi-
la le stanovalci, ki imajo ob
stanovanjskih hišah dovolj
primernega funkcionalnega
zemljišča.
Kontrolne točke oziroma
mitnice bodo nameščene pri
gostilni Ob Savinji za vstop
v Zidanškovo ulico, pred go-
stilno Ojstrica na Ljubljanski
bo vstopna in izstopna mitni-
ca, na zelenici ob zahodni
strani Gledališke ulice izstop-
na za enosmeren promet iz
smeri Ljubljanske ulice ter
vstopna in izstopna mitnica na
Gubčevi ob stiku s Cankarjevo
ulico. Pri tem zapišimo, da bo
po končani prenovi Cankarje-
ve ulice (obojestransko parki-
ranje) in z uvedbo Modre cone
Cankarjeva v celoti enosmerna
iz vzhodne v zahodno smer,
prav tako pa bo enosmeren
promet (z menjaj očim eno-
stranskim parkiranjem) tudi
po Vodnikovi do križišča
s Kocbekovo ulico.
Prometni režim po Zidan-
škovi ostaja • nespremenjen
(enosmeren!), zato pa se spre-
minja režim prehoda po Mu-
zejskem trgu. Z uvedbo Modre
cone do na Muzejski trg dovo-
ljen uvoz iz Zidanškove po
Ulici Ivanke Uranjekove, iz-
voz pa na Trg svobode. Promet
po Trgu svobode postaja eno-
smeren iz smeri Zidanškove
oziroma Muzejskega trga do
konca trga, kjer bo mogoče za-
vijanje v levo na Ljubljansko
oziroma v desno na Trg
V. kongresa.
Parkiranje na obrobju mest-
nega jedra bo z uvedbo Modre
cone brezplačno, znotraj Mo-
dre cone pa bodo štiri vrste
parkirnih mest. Parkiranje na
za to predvidenih javnih par-
kirnih površinah (Trg V. kon-
gresa, Zidanškova,...) bo ča-
sovno omejeno na 2 uri, pri
čemer bo prve pol ure brez-
plačno, nato pa se bo parkirni-
na obračunala ob izstopu iz
Modre cone. Za invalide bo na
voljo 16 parkirnih mest, za
taksiste pa 8 na Titovem trgu.
Novost bodo bela parkirna
mesta, za katere bo mogoč ča-
sovni zakup oziroma najem,
namenjena bodo tudi tistim
uslužbencem oziroma zasebni-
kom v mestnem jedru, ki brez
vozila v neposredni bližini lo-
kala ne morejo opravljati svoje
dejavnosti, vsekakor pa bo to
najdražji mogoč način parki-
ranja v središču mesta. Beli
parkingi bodo označeni s ko-
lički, predvidoma jih bo okoli
30, lokacije se bodo določale
glede na potrebe, trenutno pa
je zanje predvidena Kocenova
ulica ter območje pred hote-
lom Turška mačka.
Stanovalci mestnega jedra,
ki ob stanovanjskih hišah ni-
majo dovolj prostora za parki-
ranje na funkcionalnih zem-
ljiščih (v atrijih srednjeveške
pozidave parkiranje vozil ne
bo mogoče!), bodo lahko svoja
vozila parkirali na javnih po-
vršinah skladno z določili Mo-
dre cone. Sicer pa bodo zanje
ob parkiriščih na obrobju me-
sta na voljo še parkirna mesta
na Muzejskem trgu, ob južni
ograji mestnega gradu ter
v delu Okopov.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: ALJOŠA VIDETIČ
S 1. septembrom bo v Celju mestna straža opravljala svoje delo
tudi v popoldanskem času (od 13. do 20. ure) ter ob sobotah od
7. do 12. ure. Z reorganizacijo in kadrovsko okrepitvijo mestne
straže, ki jo vodi Vinko Andolšek, si v mestu obetajo več reda
v stoječem prometu, naloge štirih stražnikov (na fotografiji le
trije v novih uniformah) pa so seveda z občinskim odlokom
zastavljene dosti širše. Stražniki si želijo čim manj kaznovalni
pristop, a brez tega, poudarjajo, zaenkrat ne gre. Tako so samo
v obdobju od aprila napisali 3.100 lističev z mandatnimi kaz-
nimi — a tudi iz 375 tolarjev v začetku leta povišane kazni na
5.000 tolarjev še ne zaležejo — a v učinkovitosti kaznovalne
politike je pomemben člen izterjava mandatnih kazni, ki pa ni
urejena niti na državni ravni.
Bodo Konjicam oprali kisli sadež?
Rešitve za tiste, ki so obljubljali, In tiste, ki nočejo živeti v nezdravem okolju
Volitve pred tremi leti so že
zdavnaj za nami. V tem času se
je zgodilo veliko drugih stvari,
ki prevečkrat povzročajo, da
politiki in volilci zanemarja-
mo dane obljube. Nekatere iz-
med teh so bile res previsoko
leteče, druge pa bi z malo tru-
da in dobre volje lahko vsaj
deloma uresničili. Še posebej,
če upoštevamo, da so stranke,
ki so obljubljale, sedaj na
oblasti.
S pomočjo Jožeta Kuzmana
iz LDS, sicer poslanca DPZ
v občinski skupščini Sloven-
ske Konjice poglejmo, kaj so
lokalni politični veljaki ob-
ljubljali o okolju.
»Okolje je del človeka, zato
je potrebno z njim tudi tako
ravnati. Narava ni stvar le na-
še generacije, zato jo moramo
ohraniti tudi zanamcem.
V Sloveniji nobene umazane
tehnologije več,« se je pridušal
Rudolf Petan iz SDSZ Sloven-
ske Konjice, sicer sedanji iz-
vršnik v občinski vladi. »Pod-
piramo takšen razvoj krajevne
skupnosti, ki bo zagotavlja
človeka vredno in varno oko-
lje, tekoče urejanje komunale
in vodnega režima ob upošte-
vanju vseh ukrepov za zdravo
okolje,« je menil predsednik
konjiške podružnice SKZ An-
ton Juhart.
»Odločno se bomo zavzema-
li za varstvo narave, to je
ohranitev slovenskega ozem-
lja. Zavzemali se bomo za vla-
ganje v odpravo virov onesna-
ževanja. Predvsem regulacijo
Dravinje, očuvanje narave, iz-
gradnjo smetišča in namestitvi
filtrov na vire onesnaževanja
zraka,« je v imenu SDZ pred
tremi leti obljubljal Jože Bara-
ga, sedaj konjiški župan. Slo-
venski krščanski demokrati pa
so zapisali: »Naše pokrajine so
doživljale onesnaževanje in
brezupno pozidavo. Zavzema-
mo se za čimprejšnjo odpravo
glavnih žarišč onesnaževanja.
Tukaj vidimo možnost nado-
mestitve individualnih kurišč
z ogrevanjem na zemeljski
plin. Želimo pospešiti dela za
izgradnjo čistilne naprave in
čimprejšnjo rešitev pitne vode.
Zavzemamo se za izdelavo ce-
lotnih razvojnih in urbanistič-
nih načrtov v občini ob upo-
števanju arhitekturnega izro-
čila in varovanja kmetijskih
zemljišč. V energetskem go-
spodarstvu je potrebno okre-
piti varčevalno usmeritev in
spodbujati gradnjo majhnih
hidroelektrarn. «
Rešitve tukaj in zdaj
Tako so torej obljubljali, na-
črtovali .. .v konjiških stran-
kah, katerih predstavniki da-
nes sedijo v občinski skupšči-
ni. In kaj se je zgodilo na po-
dročju varstva okolja? En ve-
lik nič. V Slovenskih Konjicah
obstaja cel kup nerešenih te-
žav in problemov.
Najbolj kritični so pitna in
odpadna voda, komunalni in
industrijski odpadki ter zrak.
Jože Kuzman meni, da bi mo-
rali najprej preučiti, koliko
vode se načrpa ter za kakšne
namene se porabi. Poleg tega
bi bilo potrebno spregovoriti
o izgubah, ceni in kakovosti
vode. »Rešitve so v obnovi vo-
dovodnega omrežja, nadomeš-
čanju pitne vode za tehnološke
namene z manj kakovostno
vodo, določitvi rezervatov za
izkoriščanje podtalnice, obno-
vi strug in studencev,« meni
Kuzman. Ln sredstva? Krajev-
ni samoprispevek, točno dolo-
čeni deleži iz cene vode ter ne-
katere finančne olajšave.
V Slovenskih Konjicah se
letno nabere preko 33 tisoč
kubikov odpadkov. Ob tem
imajo neustrezno smetišče,
brez uporabnega dovoljenja in
že celo večnost »začasno«. Iz-
cedne vode se iztekajo v Dra-
vinjo, odpadki niso sortirani,
na smetišču pa odlagajo tudi
nevarne odpadke. Teh se letno
nabere od 3 do 7 kilogramov
na prebivalca. »Rešitev je v sa-
naciji sedanje in gradnji nove
deponije, ločenem zbiranju
odpadkov, sanaciji divjih od-
lagališč ter zbiranju nevarnih
odpadkov. Pri tem bi moral
stroške za odvoz in deponira-
nje odpadkov nositi tisti, ki jih
je proizvedel. Z javnimi deli bi
morali sanirati divja odlaga-
lišča,« pravi Kuzman.
Za rešitev težav z odpadni-
mi vodami bi bilo potrebno
zgraditi kolektor in centralne
čistilne naprave ter povečati
nadzor nad večjimi in znanimi
onesnaževalci. Gradnjo čistil-
nih naprav in kolektor j a naj bi
plačali onesnaževalci, delno
tudi s pomočjo krajevnega sa-
moprispevka. Poznalo bi se že,
če bi Konus, ki ima predčistil-
ne naprave, te tudi vzdrževal,
tako da bi služile svojemu na-
menu. Za rešitev težav v Vita-
nju pa naj bi poskrbela celjska
občina. »Zrak bi lahko očuvali
z nadzorom večjih onesnaže-
valcev, (Konus, Comet), goriva
pa bi nadomestili z okolju pri-
jaznimi gorivi,« meni Jože
Kuzman. Sicer pa se trenutno
v občini še največ dogaja rav-
no ßri zamenjavi okolju nepri-
jaznih goriv s prijaznejšim pli-
nom. »To je sicer krasno, a bo-
jimo se, da se bo občinska vla-
da izčrpala samo ob tem, za
občino pravzaprav še naj-
manjšem problemu, skrbi
Kuzmana.
Vse skupaj se sliši dokaj
preprosto, potrebno je le nekaj
energije in kupček denarja.
Bodo v Slovenskih Konjicah
tisti, ki so nekdaj obljubljali,
zagriznili v kislo in umazano
jabolko?
URŠKA SELIŠNIK
Zakaj so zaprli cesto?
V torek so vaščani Žusma
zaprli cesto Volčja Jama-Lo-
ka, Volčja Jama-Žusem — to
nam je pismeno sporočil Sreč-
ko Jurjevec iz krajevne skup-
nosti Loka pri Žusmu. Pred-
sednik krajevne skupnosti
Tinsko Franc Namurš pa nam
je povedal, da so cesto Volčja
jama-Žusem zaprli že v sobo-
to. Da bi izvedeli kaj več, smo
poklicali na šentjurski Izvršni
svet in Podjetje za opravljanje
poslovnih storitev (DOPS).
Po besedah podpredsednika
šentjurskega izvršnega sveta
Simona Zdolška je do zapore
makadamske ceste Volčja Ja-
ma-Žusem prišlo zaradi preo-
bremenjenosti ceste pod težo
tovornjakov, ki vozijo iz bliž-
njega kamnoloma. Kamnolom
je last omenjene krajevne
skupnosti, izkorišča pa ga
šentjursko Podjetje za oprav-
ljanje poslovnih storitev
(DOPS). Povedal je, da prevoz
poteka v skladu s pogodbo
med krajani in podjetjem.
»Kaže, da je nekaj narobe med
partnerjema. Krajani hočejo
asfaltno izvedbo ceste,« je do-
dal Zdolšek.
Peter Centrih iz DOPS-a, ki
zadevo vodi, je povedal, da
med podjetjem in krajani ni
nobenega spora, saj kamnolom
izkoriščajo že šest let. Zakaj so
se krajani odločili za zaporo
ceste, mu ni znano. »Verjetno
želijo krajani asfaltno izvedbo
ceste. Vzrok zapore ni kamno-
lom, problem je drugje. Pro-
blem je denar.«
Simon Zdolšek pa je še do-
dal, da občina po programu ne
namerava nameniti iz letoš-
njega proračuna denarja za
asfaltiranje ceste Volčja Jama-
Žusem. »Zapora ceste je po-
skus izsiliti asfaltno cesto,
a mi se bomo ршгасипа vse-
kakor držali,« je aodal.
Ko smo poklicali nekaj kra-
janov Loke pri Žusmu, jih ve-
čina ni vedela, zakaj je do za-
pore sploh prišlo, Franc Na-
murš pa potrjuje, da je v zvezi
s cestami še precej nejasnosti
in da je potreben predvsem te-
meljit pogovor vseh vpletenih.
MIMI PODKRIŽNIK
Kakovost sadnih
sokov
LJUBLJANA, 23. avgu-
sta (Delo) — Slovenski pro-
izvajalci zaradi slabše pro-
daje svojih izdelkov, ki so
v resnici dražji od uvože-
nih, zahtevajo strožji nad-
zor na meji in enako zašči-
to, kot jo ima konkurenca
v Evropski skupnosti. Pro-
izvajalcem sokov je, po
večkratnih opozorilih slo-
venske vlade na dejstvo, da
se v Slovenijo uvažajo so-
kovi, ki so brez deklaracij,
in ki po kvaliteti ne ustre-
zajo našim standardom,
dokončno prekipelo. V Vi-
pavi pa so poudarili, da se
proti tujim proizvajalcem
težko borijo, ker imajo le ti
prednost zaradi večjega tr-
ga, cenejših proizvodov in
nižjih stroškov proiz-
vodnje.
Polemika v Adrii
Airways
LJUBLJANA, 23. avgu-
sta (Dnevnik) - Pri sloven-
skem letalskem prevozniku
Adrii Airways je zaposle-
nih 116 pilotov, od tega 26
tujih državljanov, ki so si
priskrbeli delovna dovolje-
nje. Ker je na Zavodu za
zaposlovanje prijavljenih
kar 14 kapetanov letal, ki
so slovenski državljani, se
je zadnje čase razvila pole-
mika, ali morajo Adriina
letala res upravljati tujci.
Ti so lahko namreč člani
posadke le izjemoma, če
dobijo dovoljenje ministr-
stva za promet.
Ihanska farna na
zatožni klopi
GORNJA RADGONA,
23. avgusta (STA) - Škan-
dal z okuženimi prašiči
Ihanske farme je na
31. Mednarodnem kmetij -
sko-živilskem sejmu v Gor-
nji Radgoni doživel priča-
kovani epilog. Ihanski hlev
na sejmišču so izpraznili,
vpleteni pa bodo skušali
zaplet razjasniti s pritož-
bami. Na sejmu so predsta-
vili novo strokovno kmetij-
sko revijo Kmetovalec, po-
delili pa so tudi nagrade
z ocenjevanj mesa in mes-
nih izdelkov, mleka in
mlečnih izdelkov, izdelkov
sadja in vrtnin, ter kmetij-
ske mehanizacije in ino-
vacij.
Mračna statistika
LJUBLJANA, 23. av-
gust(STA) - Slovenskeceste
v zadnjih dneh terjajo velik
krvni davek, s čimer se
uresničuje napoved Sveta
za preventivo in varstvo
v cestnem prometu, da bo
v juliju in avgustu v pro-
metnih nesrečah umrlo do
120 oseb. Slovenija je glede
na mračno statistiko nesreč
med vodilnimi v Evropi,
čeprav je stanje malo boljše
kot pred akcijo »- 10 od-
stotkov«, ko je letno na slo-
venskih cestah umrlo 700
ljudi. Najnižjo raven ne-
sreč smo dosegli s 460
smrtnimi primeri in 6000
huje ranjenimi, številko pa
bi bilo treba zmanjšati še
vsaj za 200. Po evropskih
merilih bi Slovenija neka-
ko »smela« imeti le do 250
človeških žrtev prometnih
nesreč.
Št. 34 - 26. avgust 1993
7!
Ogroženi so otroci
lyilkrosporUa se širi po celjskem območju - Glavni prenašalei mačke In psi
- Ogroženi otroci
Na Zavodu za zdravstveno varstvo
v Celju so zabeležili 25 primerov obolenj,
ki jih povzroča okužba z gljivico mikro-
sporium canis. Največ obolelih je zaen-
krat na območju Vitanja, Nove Cerkve,
Šempetra, Levca in Zabukovja. Ker bo-
lezen prenašajo predvsem mačke in psi,
so najbolj ogroženi otroci. Zaradi inku-
bacijske dobe, ki traja od 10 do 14 dni, je
po besedah direktorja zavoda mag. Ivana
Eržena mogoče v kratkem pričakovati še
veliko več obolelih. Čeprav bolezen ni
huda, pa je potrebno zdravljenje s precej
toksičnimi (strupenimi) sistemskimi an-
tibiotiki, zato je preprečevanje širjenja
obolenja še toliko pomembnejše. Objav-
ljamo priporočila Zavoda za zdravstveno
varstvo.
Znaki bolezni
Bolezen se običajno začne z majhno,
okroglo spremembo na koži, najpogoste-
je na lasišču. Kasneje, ko bolezen napre-
duje, se sprememba na koži širi navzven.
Nastane luskava krasta, pogosto pa sledi
začasna plešavost. Okužene dlake posta-
nejo krhke in se hitro lomijo. Občasno se
pojavi še gnojna okužba kože.
Način prenosa bolezni
Rezervoar povzročitelja okužbe so
predvsem psi in mačke. Medtem, ko so
pri psu spremembe podobne kot pri člo-
veku, pa mačke pogosto povzročitelja sa-
mo prenašajo, same pa nimajo nobenih
težav.
Bolezen se prenaša ob stiku z okuženo
živaljo ali pa ob stiku z okuženim člove-
kom. Od človeka na človeka se lahko
prenese direktno koža — koža ali z indi-
rektnim kontaktom, zlasti preko skupne
uporabe različnih predmetov, toaletnih
potrebščin ali obleke, frizerskega pribo-
ra, ipd.
Od okužbe do pojava prvih bolezen-
skih sprememb preteče običajno 10-14
dni. Bolnik pa lahko okuži druge ves čas,
dokler so prisotne in vidne spremembe
na koži.
Najbolj občutljivi za okužbo so otroci
pred puberteto.
Zdravljenje bolezni
Zdravljenje bolezni je dolgotrajno.
Bolnik dobiva ustrezne tablete (Grise-
ofulvin) vsaj 4 tedne. Hkrati pride včasih
v poštev še uporaba protigljivičnih sred-
stev, ki se nanesejo na obolelo mesto.
Ukrepi za preprečevanje
širjenja bolezni
V primeru, ko se obolenje pojavi v dru-
žini ali v kolektivu, je potrebno vse člane
skupnosti preiskati z UV svetlobo, ki
omogoča hitro diagnozo obolenja. Prav
tako je treba iskati majhne spremembe
na koži lasišča.
Zelo pomembno je, da čimprej najde-
mo vir okužbe. Psi in mačke, s katerimi
je bolnik prihajal v stik, morajo biti vete-
rinarsko pregledani. V primeru, da so
živali bolne, jih je potrebno zdraviti ali
pa žrtvovati.
MBP
Smetana brez jagod
V Velenju je bil prejšnji teden že šesti najbolj znani slovenski
VIP turnir. Na teniškem turnirju dvojic za pokal Ballantines-M
Club lahko sodeluje le »smetana od smetane«, letos je tekmovalo
108 igralcev. Zmagovalca turnirja sta dr. Ciril Ribičič in šef
premierovega kabineta Marjan Kramer.
Foto: LOJZE OJSTERŠEK
Minister Miha Kozinc je bil v Velenju brez skrbi. Janez Janša se
turnirja ni udeležil.
D E LO - vièi® v sredScu Лцфц
Zmagovalca Kramer in Ribičič. V drugačnih navezah zaenkra
še ne nastopata, kljub temu, da je Kramer »pihal«, ko je soi
gr alca v finalu pičila osa.
Desetletje za življenje preživetega
Vrsta prireditev ob jubileju laškega društvenega gibanja
Deset let mineva, odkar je
bil pri Zvezi kulturnih organi-
zacij Laško ustanovljen odbor
za obujanje in ohranjanje sta-
rih ljudskih šeg in delovnih
opravil.
Pred desetimi leti so v Šmi-
klavžu pripravili prvi društve-
ni prikaz starih ljudskih šeg in
opravil. Takrat je sodelovalo
osem društev, v letih, ki so sle-
dila, pa od osem do deset dru-
štev iz krajev v kozjanskem
delu laške občine, kjer je to-
vrstno ohranjanje postalo pra-
vo gibanje in tradicija.
Prireditve, na katerih so do-
slej prikazali več kot petdeset
najrazličnejših šeg in kmečkih
delovnih opravil, so vsako leto
v drugem kraju, v sklop to-
vrstnih prizadevanj pa sodijo
tudi aktivnosti na posameznih
osnovnih šolah: kulturni dne-
vi, ki so etnološko obarvani,
raziskovalne naloge s področja
etnologije ipd.
Da bi deset let društvenega
obujanja in ohranjanja ljud-
skih šeg in delovnih opravil
kar najbolj celovito prikazali,
je odbor pri ZKO Laško pri-
pravil vrsto prireditev. Tako
bodo v soboto, 28. avgusta ob
18. uri, v Laškem dvorcu odpr-
li avtorsko razstavo fotografij
Edija Masneca, ki je obenem
prikaz desetletnega društve-
nega ustvarjanja, strokovno in
poljudno literaturo s področij
etnologije pa je za to razstavo
prispevala laška občinska
knjižnica. V soboto je na spo-
redu tudi okrogla miza, ki jo
laški odbor pripravlja skupaj
z Zvezo kulturnih organizacij
Slovenije. Na okrogli mizi bo
sodelovala vrsta najuglednej-
ših slovenskih etnologov, et-
nografov in zgodovinarjev, po-
govor, ki bo od 14. ure dalje
potekal v Zdravilišču Laško,
pa je namenjen širši slovenski
javnosti. V nedeljo, 29. avgusta
ob 15. uri, bo v Reki pri La-
škem deseti, jubilejni prikaz
starih ljudskih šeg in delovnih
opravil. SodeloValo bo devet
skupin oziroma društev iz de-
vetih krajev. V jubilejnem letu
pripravljajo tudi posebno bro
šuro in avdio kaseto z ljudski
mi pevci in godci iz Laškega ii
okolice.
M. agre;
Zadnje vožnje laškega Veselega avtobusa
Otroke iz občine Laško je
v času počitnic vsak dan čakal
Veseli avtobus, ki jih je pope-
ljal novim dogodivščinam na-
proti. V poprečju je na tak na-
čih dnevno počitnikovalo oko-
li 150 otrok, ki so krenili na
Pot v treh, štirih in celo šestih
avtobusih.
Predzadnji dogodek iz po-
čitniškega programa Veselega
avtobusa bo v petek, 27. avgu-
sta. To bo zmajarski dan na
Lisci, zadnja vožnja tega pri-
ljubljenega otroškega avtobu-
sa pa bo v soboto, 28. avgusta.
Že po tradiciji se ta zadnji dan
imenuje družinska olimpijada,
ko se otrokom pridružijo nji-
hovi starši in ko skupno preži-
vijo dan v tekmovalno-dru-
žabnem vzdušju. Družinska
olimpijada bo na Šmohorju,
kjer bodo tudi Čudežna polja
iz Maribora. Avtobusi, ki bodo
tega dni vozili na Šmohor pa
bodo iz Radeč krenili ob 8. uri,
iz Rimskih Toplic ob 8.30 in iz
Laškega ob 9. uri.
M.A.
Živeti s cvetjem
V Savinjskem gaju v Mozirju dokončujejo zadnja dela pri
gradnji kapelice sv. Valentina. Slovesen blagoslov kapelice
z mašo bo prihodnjo nedeljo v okviru prireditev, s katerimi bodo
slovesno počastili 15 let Savinjskega gaja.
Ob obeležitvi obletnice bodo v Mozirju pripravili medna-
rodno razstavo cvetja. Razstavo so organizatorji naslovili Živeti
s cvetjem. Uradno bodo razstavo odprli prihodnji petek, torej
3. septembra ob 17. uri. Razstava bo na ogled do ponedeljka,
6. septembra, ko bodo vsem otrokom omogočili brezplačen
ogled Savinjskega gaja. Ob tem bodo pripravili še nastop občin-
skih pevskih zborov na različnih mestih, festival slovenskih
pokrajin, etnografsko razstavo, čebelarsko razstavo, likovno
kolonijo, razstavo malih živali, prodajah bodo okrasno cvetje...
Mozirjani obljubljajo še veliko drugih prireditev, s katerimi
bodo slovesno obeležili obletnico obstoja štajerskega bisera,
Savinjskega gaja.	US
Skupaj v dobrem
in slabem
V okviru praznika krajevne
skupnosti Griže praznujeta
tudi zlatoporočenca Angela in
Kari Zelič svoj jubilej. Ob tem
se spominjata skupnega živ-
ljenja ...
Poročila sta se v vojnem ča-
su, leta 1943. Angela je bila
šivilja, Kari pa rudar. Ko sta
se poročila, sta lahko vse svoje
imetje spravila v eno samo
nočno omarico, nato pa sta
s skupnimi močmi omogočila
mladost brez pomanjkanja
vsem svojim štirim otrokom.
Pri tem pa jima niso pomagala
le materialna sredstva, marveč
iskrena ljubezen in spoštova-
nje, ki ga še dandanes gojita
drug do drugega.
Kljub temu, da so že vsi nju-
ni otroci preskrbljeni, jima de-
la ne manjka. Angela gospodi-
nji in vrtnari, Kari pa se uk-
varja s fotografijo, slikanjem,
kiparstvom in glasbo. Med
drugim pa Kari izdeluje tudi
bezgovo vino, ki je v naših
krajih zares posebnost. Sam
pa je izdelal tudi sončni kolek-
tor, ki se vrti skupaj s soncem.
Zakonca sta svoj praznik
praznovala v družinskem
krogu.
Mnogim že izrečenim čestit-
kam pa pridružujemo še mi
svojo in jima želimo, da bi
ostala še naprej tako čila in
zdrava kot sta sedaj.
INGRID MASTNAK
Foto: EDI MASNEC
Št. 34 - 26. avgust 1993
8
Ko ljudje »zaštekajo«...
... spoznajo drugačnost pomnika, skulpturo kiparja Franca Purga v Logarski dolini
Skoraj tik pred zaključkom
Logarske doline, v varnem za-
vetju Alp, Savinje in Doma
planincev PD Celje, nastaja
svojevrstno umetniško delo.
Celjski kipar Franc Purg
ustvarja spomenik Frischaufu
in Kocbeku. Prejšnji teden sta
bili skulpturi iz brona še pri
livarju, na mestu spomenika
so stale le mini Alpe. Sedaj je
skulptura že dokončana, urad-
na predstavitev pa bo 11. sep-
tembra.
»Pobuda prihaja iz vrst Pla-
ninskega društva Celje, ki je
tudi naročnik. V PD so zbrali
denar, mislim, da predvsem po
zaslugi Edvarda Stepišnika.
Izvedba, ki je malce drugačna
od ustaljenih kiparskih form,
pa je moja,« je razlagal Purg,
medtem ko je listal novi NT.
V	Logarski dolini ne prideš do
časopisa. »Formalno je to spo-
menik dvema planincema, ki
sta odkrivala Kamniško-Sa-
vinjske Alpe. Pri delu me je
zelo spodbujalo dejstvo, da se
slovenski nacionalni ponos
vedno veže z gorami. Kar po-
glejmo na primer Triglav.«
Spomenik v Logarski dolini
ni od včeraj, saj je od ideje in
pričetka dela minilo približno
leto in pol. »Najprej sem si
s pomočjo helikopterja ogledal
Logarsko od zgoraj. Tu vidiš,
da je celotna dolina praktično
samo melišče. Potem smo do-
ločali lokacijo. Za to pred Do-
mom planincev, sem se odločil,
ker me je fascinirala kulisa.
V	ozadju so namreč gore: Pla-
njava, Ojstrica, Kamniško
sedlo, kulisa se odvisno od
svetlobe nenehno spreminja.
Stene Alp so mi dale osnovno
idejo, da sem v to dolino, prak-
tično tik poleg gora, na sto
kvadratnih metrih postavil
majhne Alpe,« je razložil Purg
pomen belih kamnov, nabra-
nih z melišča.
Pri tem umetnik poudarja,
da ne gre za maketo Alp, dru-
gačni sta tudi figuri Frischa-
uf a in Kocbeka, ki bosta neka-
ko bdela nad tem kamnitim
vrtom. »Skulpturi nista nare-
jeni polnoplastično, temveč
reliefno. Uporabil sem foto-
grafijo iz 19. stoletja, ki je bila
osnova za figuri, ki sta izdela-
ni v tipični planinski drži,
s palico... Pri oblikovanju fi-
gur sem uporabil reliefno sil-
hueto. Tako rešena figura v ki-
parstvu še ne obstaja, sploh pa
ne v spomeniški plastiki. Pla-
ninca sta izdelani v velikosti
dveh metrov in pol.«
Konkurenca naravi
Spomeniku, ki nastaja v Lo-
garski dolini, pravzaprav tež-
ko rečemo spomenik, sploh pa
tega ne moremo uporabljati
v klasičnem pomenu besede,
saj predstavlja neko drugačno
obliko. »Ime ima pri ljudeh ne-
gativen predznak, povezan
s polpreteklo zgodovino. Sicer
so se spomeniki v evropski
kulturi pojavili zelo zgodaj, že
v gotiki. V slovenskem prosto-
ru je malo spomeniških plastik
dobro rešenih, razmišljal sem
predvsem o tem, kako se izog-
niti povprečju. Vedno sem po-
udarjal, da je to le formalno
kip. Skulptura v Logarski je
postavljena v prostor, kjer mo-
raš povrh vsega konkurirati še
naravi.«
Seveda ljudi zanima, kaj na-
staja v osrčju Alp. »Na prijaz-
no vprašanje prijazno pojas-
njujem, vendar se sedaj v zak-
ljučni fazi del nerad pogovar-
jam. Bil bi kot kustos! Pravza-
prav me kar malo skrbi, prese-
netljivo je, da je izdelek toli-
kim ljudem všeč. Sicer jih lah-
ko celo prepričam, da bo tu
plavalni bazen, pristanišče ali
pista za pristajanje NLP. Veči-
na jih takoj »zašteka«, kaj bo,
in čemu bo spomenik v osnovi
namenjen. Pravzaprav ni po-
membno, če je ljudem stvar
všeč ali ne, pomemben je nek
odnos, energija, ki jo ima
skulptura.«
V Logarski so veliko časa
posvetili tudi končni ureditvi
okolice. »Brez zveze bi bilo na-
okrog posejati travo, če je to
melišče. Sicer sproti improvi-
ziram, vendar na osnovi teme-
ljitih priprav. Dejstvo je, da bo
spomenik stal tu, ne moreš ga
kar pospraviti, če ti ni všeč,«
se je pošalil Purg.
Pri tem je umetnik opozoril
še na posebnost slovenske fol-
klore v spomeniški umetnosti.
Neredko se namreč zgodi, da
pri uradnem delu predstavitve
spomenikov pozabijo predsta-
viti avtorja, oziroma kiparja.
Primerov je veliko. Že iz Can-
karjevih časov, podobno se je
dogajalo meni ob odprtju Spo-
menika svobode v Slovenskih
Konjicah, Drevu, ki je izdelal
Slomška v Mariboru...
Uradna predstavitev skulp-
ture v Logarski dolini bo dru-
go septembrsko soboto. »Zav-
zemam se, da bi skulpturo
predstavil »ta prav« planinec.
Ne maram nekih prosociali-
stičnih variant, kot na primer
Tuđman odpira vsak kilome-
ter ceste. Po vsej verjetnosti bo
tisto septembrsko soboto pri-
soten tudi slovenski predsed-
nik Milan Kučan. No ja, bomo
še videli,« je zaključil Franc
Purg, obsijan s soncem v osrč-
ju Alp. Takšnih in drugačnih.
URŠKA SELIŠNIK
Ob delu v Logarski dolini je
Purg hkrati pripravljal razsta-
vo v Razstavnem salonu v ma-
riborskem Rotovžu. Konec
septembra se bo v okviru izbo-
ra sodobne slovenske likovne
umetnosti v Stockholmu pred-
stavil v Osrednji galeriji so-
dobnih umetnosti, v galeriji
Equrna bo pripravil samostoj-
no razstavo... »Sploh ne vem,
kdaj bo čas za morje,« je po-
tarnal umetnik.
na celjskih PlatniH
Nespodobno povabilo, ZDA, 1992
erotična drama
Režija: Adrian Lyne, scenarij: Amy Holden Jones (po
romanu Jacka Engelharda); igrajo: Robert Redford, Demi
Moore, Woody Harrelson, Oliver Platt, Seymour Cassel
Mlada zakonca John in
Diana Murphy sta v fi-
nančnih škripcih, zato se
odpravita v Las Vegas, da
bi priigrala denar, ki ga
potrebujeta za plačilo hiše,
toda sreča ni na njuni stra-
ni. Kmalu namreč izgubita
ves denar - in ko sta že po-
vsem obupana, se kot strela
z jasnega prikaže priletni
bogataš, ki jima v zameno
za noč z Diano nudi milijon
dolarjev. Zakona pristane-
te, toda ta noč se sprevrže
v pekel ljubosumja, lažnih
čustev, erotike in prevar.
Adrian Lyne, režiser
uspešnic Flashdance, De-
vet tednov in pol in Usodna
privlačnost, je spet posnel
film v svojem slogu - izziva-
len, erotično nabit, vzne-
mirljiv, napet in škandalo-
zen. Film, ki obravnava so-
dobna razmerja in posledi-
ce moralnih kompromisov.
In kot sam komentira: »Ta
film se ukvarja z izzival-
nim vprašanjem: bi spali
ali ne z nekom za milijon
dolarjev... Privlačijo me
zgodbe, o katerih ljudje
razpravljajo. Nespodobno
povabilo raziskuje ljubo-
sumje, čustvo, ki me je od
nekdaj privlačevalo. Film
govori tudi o ljudeh, ki se
naučijo razumeti ranljivost
in šibke točke drugih.«
Upoštevajoč domnevo,
ki je temelj romana Jacka
Engelharda iz leta 1988, je
avtorica scenarija Amy
Holden Jones ustvarila ro-
mantični trikotnik z znača-
ji, čigar čustva in dejanja
bodo gledalcem omogočila
vpogled v teme, za katere
Jonesova meni, da so pove-
zane »z vrednoto ljubezni
in njenega preživetja, ki je
dlje časa izpostavljena
skušnjavi.« Jonesova tudi
ugotavlja: »V širšem pome-
nu gre za tisti trenutek
v neki zvezi, ko so življenje,
resnica in medeni mesec
končani in zakonski par
začne živeti v resničnem
svetu: kako skušata ugoto-
viti, koliko pomenita eden
drugemu, ko začneta delati
napake in eden drugega
prizadevata.«
Brskanje v globinah
Zanimive najdbe v vodnjaku na
velenjskem gradu
V Velenju so se intenzivno
lotili izkopavanja 700 let sta-
rega vodnjaka na mestnem
gradu. Z deli so pričeli kljub
temu, da niso vedeli, kaj se
v vodnjaku skriva. Strokov-
njaki v velenjskem muzeju pa
so upali, da bodo našli marsi-
kaj vrednega.
Prva izkopavanja kažejo, da
se njihova pričakovanja ures-
ničujejo. »Seveda je stvar gle-
danja, kaj se komu zdi zanimi-
vo in vredno. Nam veliko po-
menijo ostanki starih grajskih
peči, ki pričajo o tem, kakšne
peči so imeli v različnih prete-
klih obdobjih. Izkopani ostan-
ki >naših< grajskih peči segajo
v renesanso,« je povedal zgo-
dovinar Tone Ravnikar.
Po mnenju zgodovinarjev
sta posebej zanimivi dve sred-
njeveški sulici. »Kako sta se
znašli v vodnjaku, je velika
uganka. Vemo pa, da je bila na
gradu pred vojno velika zbirka
srednjeveškega orožja, ki je
preprosto izginila. Očitno je,
da sta bili sulici iz te zbirke in
sta v vodnjak nekako padli ali
pa sta bili tja vrženi. Kdo ve,
kaj se vse tu dogajalo,« je raz-
mišljal Ravnikar.
Vodnjak na velenjskem gra-
du so izkopali približno v glo-
bino enajstih metrov. Že sedaj
so našli mnogo predmetov iz
pretekle in polpretekle zgodo-
vine Velenja. »Na gradovih
ljudje navadno mečejo v vod-
njak denar. Nekaj časa je samo
denar prihajal ven,« se je po-
šalil Ravnikar. V vodnjaku so
našli tudi žepno uro, stare vrče
in drugo posodo. »Gre za ma-
lenkosti, ki so pomembne, ker
govorijo o nekdanjem življe-
nju ob vodnjaku. Najdeni
predmeti pričajo o tem, kaj so
ljudje prinašali na grad«.
Na gradu kopljejo vsak dan
globlje in globlje v zemljo.
Vsak dan prinese nekaj nove-
ga, najdeni so novi ostanki,
porajajo se nove izkušnje in
nastaja nova zgodba. In bolj
ko kopljejo v globino, bolj
kopljejo v preteklost, najdeni
predmeti pa so vedno bolj za-
nimivi m seveda vredni. Kopa-
li bodo še približno tri mesece.
MIMI PODKRIŽNIK
KINO METROPOL:
26. do 30. 8.
ob 18.30 in 20.30
JEAN CLAUDE VAN
DAMME
V FILMU
UBEŽNIK
(Nowhere to Run)
zapisovanja
Lubiana je bulana
Piše: Tadej Čater
Da se na kulturnem področ-
ju te dni prav nič ne dogaja je
povsem jasno. Gledaliških
predstav ni, v kinodvoranah
vrtijo drugo in tretje razredne
filme, tu in tam z uredniške
mize pricurlja kakšna knjiga
oziroma knjižica, ki se utegne
kar fino spajati s splošnim živ-
ljenjskim utripom koncem po-
letja; skratka, toplo in vroče
poletje, ki je zaradi odsotnosti
najrazličnejših dogodkov,
s katerimi bi si lahko osvežili
in okrepčali duha, še bolj toplo
in še bolj vroče, predvsem pa
suho. Edini, ki še kolikor toli-
ko delajo, so organizatorji raz-
noraznih glasbenih dogodkov,
ki pa so v glavnem vsi po vrsti
(velja za vso Slovenijo) precej
vprašljivi. Kakšnih velikih in
zvenečih imen to poletje Slo-
venija ni gostila. Žal.
Ljubljana kot glavno mesto
novo nastale državice tujim
turistom nima kaj ponuditi.
Seveda je razlika med turisti,
ki obiskujejo prestolnico in
med tistimi, ki pridejo v Slo-
venijo kazat svoje obledele
trebuhe in celulitne noge ter
ovenele joške - kratko in malo
- očitna. Med tem, ko slednje
zanima samo sonce, žarki, ki
jih to oddaja, hladno pivo in
kakšni čevapčiči, bi tisti, ki
pridejo v glavno mesto neke
države, radi tudi nekaj videli.
Tudi nekaj doživeli. Žal, ni-
majo niti kaj videti niti kaj
doživeti. Ljubljana, kot tudi
ostala slovenska mesta, te dni
spi. Kot da je bolna. Ja, Lubia-
na je spet bulana. Če je pred
štirinajstimi leti, ko sta Gre-
gor Tome in Peter Lovšin spi-
sala ta famozni komad, ki so
ga potem leta in leta poleg
Pankrtov preigravali tudi dru-
gi kao punk bendi, še premo-
gla tako živalski vrt kot cir-
kus, potem je danes od te dvo-
jice ostal le dom za živali, ki
utegne zanimati le kakšnega
kratkohlačnega šolarja na
kakšni šolski ekskurziji. Lu-
biana je bulana.
Naj bomo torej še tako po-
nosni na pridobitve nove de-
mokracije, kamor šteje tudi
urejen vrt v atriju Strgarjeve
mestne hiše, kamor sodijo
cvetlice v lončkih, ki stojijo na.
robovih pločnikov, kamor so-
dijo konji, ki po tlaku Stare
Ljubljane »odmetavajo« svoje
iztrebke, taista nova demokra-
cija je uničila nekaj ustaljenih
prireditev, ki so mesto naredi-
la dokaj znosno. Teh danes
ni... in mesto je postalo nez-
nosno. Dolgočasno in pusto.
Kot vsa slovenska mesta,
skratka. Vendar, ostala slo-
venska mesta kljub vsemu
imajo nekaj, kar Ljubljana ni-
ma. Imajo dušo, ki je ne spu-
stijo niti v največji vročini in
sopari. Ljubljana te žal nima
oziroma drugače, Ljubljana jo
je lahkomiselno in prepoceni
zapravila; na račun prestolni-
ce, ki mora biti urejena kot se
za prestolnico spodobi, je pro-
dala svojo dušo.
Pa, da ne boste mislili, da se
mestne oblasti tega ne zaveda-
jo. O, pa se zavedajo, ampak
kaj, ko je oblast tako sladka.
Pa čeprav brez duše.
Slikar Janko
Kastelic na
Topolšici
Slikar srednje generacije
Janko Kastelic razstavlja
v hotelu Vesna v Topolšici.
Razstavljenih je 12 barvnih
jedkanic večjega formata.
Slikar, ki se je izpopolnjeval
zagrebškem akademskem sli-
karju Marinu Tartagliji, je
razstavljal že na 23. samostoj-
nih razstavah doma in v tujini.
Prejel je že devet različnih na-
grad in priznanj.
V. K
Voda v Celju
Potujoča razstava Voda, ki so jo pripravili
v dunajskem Tehničnem muzeju, se je prejšnji
teden ustavila v Celju pred Muzejem novejše
zgodovine.
V razstavnem avtobusu so predstavili stare
vodne modele, posamezne objekte in načrte iz
zbirk dunajskega Tehničnega muzeja. Temo
Voda so v 12 vitrinah predstavili na dva nači-
na: vodo kot pomembno sredstvo za življenje
in vodo kot energetski nosilec za industrijo,
promet in gospodinjstvo. Dve vitrini pa sta bili
namenjeni avstrijskemu izumitelju turbin Vik-
torju Kaplanu.
Pri otvoritvi razstave v Celju so sodelovali
Wolfgang Knoetig z Ministrstva za znanost in
tehnologijo, Hellmut Janetschek iz dunajskega
Tehničnega muzeja, Walter Simon, svetnik za
kulturo z avstrijskega veleposlaništva v Ljub-
ljani ter celjski župan Anton Roječ.
Potujoči avtobus, ki bo ostal v Sloveniji do
oktobra, se bo ustavil še v Rogaški Slatini,
Ptuju, Ljubljani, Murski Soboti in Mariboru.
M. P
Št. 34 - 26. avgust 1993
9
Plesni Forum
odpira vrata
V prostorih Plesnega Fo-
ruma Celje v Stanetovi uli-
ci se v ponedeljek, 30. av-
gusta začenja gledališka
delavnica Milade Kalezič,
ki bo priprave za mlade
igralce, kandidate za vpis
na AGRFTV, vodila vse do
5. septembra.
Že to soboto, 28. avgusta,
ob 18. uri pa pripravljajo
avdicijo za plesalke s ples-
nim predznanjem. Po od-
hodu Estele Žutič in Kseni-
je Steblovnik na šolanje
v Amsterdam, ostajata na-
mreč v Plesnem Forumu
nezasedeni dve mesti, kar
se še kako pozna v zased-
bah posameznih predstav.
Sicer pa v teh dneh
v Plesnem Forumu ob red-
nih, obnovitvenih vajah za
predstavo Misterij muzinih
pisem Save Malenšek vse
do 6. septembra v svoje vr-
ste še vpisujejo nove člane.
Plesna vzgoja pa se začenja
že za malčke z dopolnjenim
4. letom, ki imajo veselje in
kanček volje za plesno
ustvarjalnost.
IS
Drugačna Ipavčevina
V starem delu Šentjurja,
v Zgornjem trgu, so pred dnevi
začeli obnavljati Ipavčevo
hišo.
Ipavčevino, ki jo je že pred
skoraj desetimi leti Kulturna
skupnost kupila od takratne
lastnice Pepee Krtin, so začeli
obnavljati že pred dvema leto-
ma. Takrat so začasno zame-
njali strešno opeko in okna, la-
ni so obnovili kamnit portal.
Letos so se obnove lotili zares.
»Pred obnovo smo se spraše-
vali, kaj naj iz te hiše naredi-
mo. Ali komercializacija
v smislu gostinske ponudbe ali
nekaj drugega,« je povedal Si-
mon Zdolšek, podpredsednik
šentjurskega izvršnega sveta.
Odločili so se za »drugo«. Že
lani so v okviru Ipavčevih dni
predstavih načrte in se odloči-
li, da bodo te tudi izpeljali.
Obnovljena hiša bo imela
več prostorsko ločenih celot.
Eno nadstropje bodo preure-
dili v poročno dvorano (Šent-
jurčanom se tako ne bo več_
treba poročati na občini), ure-"
dili pa bodo tudi majhen bife
s kuhinjo za hladne prigrizke
in pijačo ter sobo za matičarja.
V hiši bo tudi nekakšna sejna
oziroma »party« soba. Pod-
strešje bodo preuredili v gale-
rijo, klet pa v vinoteko.
»Za obnovo smo letos iz ob-
činskega proračuna namenili
7 milijonov tolarjev, 3 milijone
tolarjev pa smo dobili iz repu-
bliškega proračuna. Po grobih
ocenah bodo gradbena, insta-
lacijska in obrtniška dela, brez
notranje opreme, stala približ-
no 12 milijonov tolarjev,« je
povedal Zdolšek. Dela izvaja
preboldsko podjetje Pluton.
Koliko bo stala celotna obno-
va, še ne vedo.
»Ob imenovanju Šentjurja
v mesto je pomoč za obnovo
Ipavčevine obljubila občina
Celje. Takrat so se šli botre,
sedaj pa..., morda se jih lahko
malo pobara,« se je še pošalil
Zdolšek. V hiši je ostalo še ne-
kaj starinske opreme, pohi-
štvo, omarice, stari predmeti
in tiskovine, zelo lepe lončene
peči... Po obnovi hiše bodo
uredili tudi okolico, obnovili
vrt in že pred leti delno obnov-
ljeni Plečnikov vodnjak. Pri
obnovi Ipavčevine sodeluje tu-
di celjski Zavod za spomeni-
ško varstvo.
MIMI PODKRIŽNIK
Foto: ALJOŠA VIDETIČ
Slike na tekstilu
V	likovnem razstavišču
v pritličju hotela zdravilišča
na Dobrni, razstavlja svoja de-
la slikarka Alica Javšnik.
Slikarka, tudi članica sku-
pine Februar, ki združuje li-
kovnike amaterje s širšega
celjskega območja, se že dalj
. časa ukvarja s slikarsko umet-
I nostjo. Preizkušala je različne
I tehnične postopke, od bolj do
manj zahtevnih, s katerimi je
I vizualizirala svoje zamisli ter
izdelala več opaznih in zani-
mivih slik.
V	najnovejših delih, raz-
I stavljenih na Dobrni, je prika-
! zan njen interes za slikanje na
tekstilu. Gre za tehniko, ki se
pri nas ne uporablja pogosto
in zahteva poznavanje speci-
fičnega materiala, poleg tega
pa tudi posebno izurjenost.
Svet, ki priteguje njeno pozor-
nost, je izvirna narava, tudi
takšna, ki je običajno očesu
nekoliko bolj prikrita, pred-
! vsem kadar motive izbira iz
zastrtih morskih globin, kjer
imajo svoj življenjski prostor
nenavadno rastlinje in živali,
ki se kažejo v tisočerih obli-
kah, skritih, a mnogokrat nam
sploh nikoli vidnih. Slikarki
so ti motivi blizu tudi zaradi
tega, ker bolj kot na stvarno
okolje spominjajo na nadreal-
ne, sanjske like, v katerih lah-
ko poljubno sprošča svojo do-
mišljijo. Te nenavadne podobe
so grajene s pretehtano izbra-
nimi in aktivnimi barvnimi
nanosi, s čimer dodatno dose-
ga ravnotežje in stabilnost
z vidika kompozicijske zas-
nove.
Iz razstavljenih slik Alice
Javšnik je razvidno, da ji
uspeva doseči boljše rezultate
takrat, ko se načrtno oddalji
od mimetičnega, posnemoval-
nega odnosa do tematike in
pušča čopiču proste ter nepri-
siljene poteze z vzpodbuja-
njem abstraktnih in fantazij-
skih shem. Njena dela pa si je
na Dobrni mogoče ogledati še
do konca avgusta.
BORIS GORUPIČ
The Scholars v Laškem
Predzadnja predstava iz
programa letošnjih Grajskih
poletnih prireditev v Laškem
je ponovno navdušila ljubite-
lje glasbene umetnosti. Tokrat
so imeli priložnost videti in
poslušati slovito angleško sku-
pino The Scholars.
Le malo evropskih ansam-
blov s področja komorne glas-
be se lahko pohvali z gostova-
nji v najmanj petdesetih drža-
vah in z okoli 1700 koncerti
v elitnih evropskih in svetov-
nih koncertnih dvoranah ter
opernih hišah. Nastop v La-
škem je zato že samo s tega
vidika za laške organizatorje
velik uspeh in priznanje, ki
Grajskim poletnim priredi-
tvam dviga ugled oziroma
status.
Uspeh skupine The Scho-
lars, ki je nastala pred dvajse-
timi leti, ni le v izjemni kvali-
teti ter profesionalizmu, am-
pak tudi v sposobnosti, da pre-
našajo svojo lastno zabavo ter
užitek na poslušalce. Osnova
njihovega programa je glasba
zlate dobe evropske renesanse,
obenem pa so ТЋе Scholars tu-
di ambasadorji angleške vo-
kalne glasbe iz obdobja kla-
sike.
Zadnja prireditev Grajskih
poletnih prireditev bo v petek,
3. septembra. To bo nastop
svetovno priznanih umetni-
kov: Stanka Amolda (troben-
ta), Branimira Slokana (po-
zavna), Radovana Vlatkovića
(rog) in Wolfganga Wagenhae-
userja (klavir).
M. A.
PRIREDITVE
Na celjskem Starem gradu bo Slovensko ljudsko gledališče
skupaj s Festivalom Ljubljana in svetovnim slovenskim kongre-
som zaradi izjemnega zanimanja danes, v četrtek ponovilo
predstavo Herman Celjski, avtorja Antona Novačana. Predstave
bodo še jutri, v petek, 27., soboto, 28. avgusta ter 4. in 5. septem-
bra ob 20. uri in sicer za izven. Avtobusi bodo s postaje na
Glaziji vozili brezplačno, pol ure pred pričetkom vsake pred-
stave.
V	Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo danes, v četrtek ob
20. uri koncert Slovenskega okteta iz Ljubljane, pod vodstvom
Antona Nanuta.
V	Glasbeni šoli v Velenju bo danes, v četrtek ob 20. uri prvi, jutri
v petek pa drugi koncert udeležencev mednarodne poletne kla-
virske šole Jacoba Lateinerja iz New Yorka in Dubravke Tomšič
- Srebotnjak.
V	Muzeju grafične umetnosti v Rogaški Slatini je do 5. septem-
bra na ogled razstava del z mednarodnega grafičnega bienala.
Predstavlja se 17 italijanskih grafikov.
V	avli Zdravilišča Laško si lahko do konca avgusta ogledate
razstavo fotografij s podobami Laškega.
V	hotelu Vesna v Topolšici bo do konca avgusta odprta razstava
slik Janka Kastelica iz Sežane.
V	avli Zdravstvenega doma v Celju je do konca avgusta na ogled
samostojna razstava slik Oskarja Rotovnika.
V	Osrednji knjižnici v Celju bo do srede še na ogled razstava
Gornji Grad na starih fotografijah.
V	avli hotela Dobrna si lahko do 6. septembra ogledate razstavo
slik Alenke Viceljo.
V	upravni zgradbi Etola bo do srede na ogled razstava likovnih
del Ljubana Šege, član likovne sekcije Februar.
Celje: Union 26.8. ob 18. uri Sramota - angleški film, ob 20.30
premiera ameriškega filma Nespodobno povabilo, od 27.8. dalje
ob 18. in 20.30 ameriški film Nespodobno povabilo; Mali Union
26.8. ob 19. uri Havana - ameriški film, od 27. do 30.8. ob 19. uri
Sramota - ameriški film, od 31.8. ob 19. uri pa ameriški film
Vonj po ženski; Metropol od 26. do 30.8. ob 16.30 Ostanite še
naprej z nami - ameriški film, ob 18.30 in 20.30 predpremiera
Ubežnik - ameriški film, od 31.8. dalje ob 18.30 in 20.30 pa
ameriški film Nina. V letnem kinu bodo 26.8. ob 21.30 vrteli
ameriški film Žlahta.
Kino Žalec 27. in 29.8. Sostanovalka - ameriški film.
Kino Dobrna 28.8. ob 20. uri ameriški film Prepovedan prehod.
V	Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo v soboto ob 20-uri
mednarodni plesni turnir v standardnih in latinsko ameriških
plesih parov iz Avstrije, Hrvaške, Italije, Madžarske, Nemčije,
' Velike Britanije in Slovenije.
Na velenjskem gradu lahko jutri, v petek ob 20. uri prisluhnete
predavanju Vikija Grošlja z barvnimi diapozitivi z naslovom
Vsi moji osem tisočaki. V primeru slabega vremena bo predava-
nje v Domu kulture.
Na vrtni terasi Name v Velenju bo v sredo, 1. septembra priredi-
tev z Matejo Koležnik z naslovom Prvi šolski dan.
V	Laškem bo v soboto okrogla miza o 10-letnem delovanju
skupin za obujanje in ohranjanje starih šeg in opravil ter pro-
mocija brošure, v nedeljo pa bo na Reki pri Laškem tudi deseti
jubilejni prikaz starih šeg in opravil.
Kako pišejo
Založba Mihelač, ki pri iz-
dajah svojih knjig daje pred-
nost predvsem domačim av-
torjem, je v zadnjem paketu
izdala pet leposlovnih del ter
obsežno knjigo intervjuje^.
Pesnik Lev Detela je v pre-
teklih treh desetletjih izdal se-
dem pesniških zbirk, vendar
vse v tujini, zato je tokratna
Duh in telo prva, ki je izšla
v Sipveniji. V ciklih Atentat,
Sladkor in bič, Metaelement,
Legende o vrvohodcih in me-
sečnikih ter Café noir je raz-
poznaven bogat in razgiban
jezik z metaforami in ekspre-
sivnim izrazom.
Ustvarjalnosti slovenske
emigracije donedavno prak-
tično nismo poznali. Zato eno
od vrzeli zapolnjuje tudi Zar-
devanje angelčka pisatelja To-
neta Brulca, ki živi v Argenti-
ni. V dvanajstih zgodbah se
vrača v svoje domače okolje, ki
ga je zapustil, prav tako pa
v usodni čas druge svetovne
vojne.
Matjaž Zupančič je po po-
klicu režiser a hkrati piše lite-
rarne predloge za gledališče.
Naslov njegove nove knjige je
Izganjalci hudiča, v kateri sta
poleg istoimenske zajeti še
drami Slastni mrlič ter Nemir.
Njihova zgradba temelji na
tradiciji drame absurda in ne
manjka jim napetosti, zaple-
tov in komičnosti.
Ena od najslikovitejših regij
pri nas tudi v kulturnem po-
gledu je območje Istre. V tem
okolju že dalj časa živi Marjan
Tomšič, ki je zbral večje števi-
lo avtentičnih pravljic iz tega
okolja ter jih sestavil v zbirko
Glavo gor, uha dol.
Gora čakajoč preroka je na-
slov proznega prvenca Igorja
Likarja. Serijo kratkih zgodb
je avtor postavil v nenavadno,
nadrealno in fantastično oko-
lje z dvoumnimi situacijami,
a kljub temu tekočim, pripo-
vednim ritmom.
Marjeta Novak Kajzer je in-
tervjuvala mnoge najvidnejše
domače literate ter intervjuje
zbrala v knjižno obliko pod
naslov Kako pišejo. Avtorji
pojasnjujejo način svojega de-
la in ustvarjalni proces od za-
misli do nastanka posamezne-
ga dela. Intervjuji so še ilustri-
rani s fotografskimi portreti
pisateljev in pesnikov, ki jih je
posnel Joco Znidaršič.
BORIS GORUPIČ
DELO
vedno
v središču
d o g a j g n j
Št. 34 - 26. avgust 1993
IC
Šmihel v znamenju
pastirjev
Med tradcionalnimi zgor-
njesavinjskimi prireditvami,
ki jih prirejajo v posameznih
krajih, so bili tokrat na vrsti
turistični delavci v Šmihelu
nad Mozirjem. V Šmihelu so
namreč že 17. pripravili Ov-
čarski praznik.
Kot že ime prireditve pove,
v Šmihelu že dolga leta pozor-
nost namenjajo ovcam, ovčar-
jenju, predenju... Letos so se
Šmihelani odločili, da bodo
poleg že uveljavljenih običajev
prikazali še nekdanje pastir-
sko življenje. Na prikaz so se
temeljito pripravili, postavili
pravo kolibo, zakurili ogenj
v njej, skuhali masovnik, seka-
li smrečje, strigli ovce... Do-
brote iz svoje kuhinje so obi-
skovalcem ponujale članice
aktiva kmečkih žena, največ
zaslug za pripravo Ovčarskega
praznika pa imajo v Društvu
podeželske mladine Šmihel.
Šmihelani so tistemu, čemur
navadno rečemo kultura, pri-
merno zadostili. Sicer so s ča-
som prireditve malce zamuja-
li, vendar to ne prevelikega
števila obiskovalcev ni ravno
motilo. Lepo pripravljen pri-
kaz pastirskega življenja je bil
prava poslastica za vse ljubi-
telje in nepoznavalce življenja
v šmihelskih strminah. Poh-
valno je tudi, da so kulturni
del pripravili gostobesedno,
z veliko informacijami in da
niso zavlačevali. Tudi drugače
ni bilo ravno veliko obiskoval-
cev, ki bi jih motila malce
»preveč nova« noša pastirjev,
ali mogoče mleko iz pločevin-
ke, ali že spet nekaj neprimer-
nih stojnic. Ne smemo pozabi-
ti, da so Šmihelani v pripravo
svojega praznika vložili veliko
truda in zato jim lahko le za-
želimo, da bi prihodnje leto
obnovili svoj praznik in mogo-
če poskrbeli še za nekaj ma-
lenkosti.
Sicer pa več o nekdanjem
življenju pastirjev, njihovih
navadah in običajih priprav-
ljamo za naslednjo številko
Tednikove Petice.
US
KOM EN'TIRAMO
................................................
Na svidenje
prihodnje leto
Več ali manj so končane tra-
dicionalne zgornjesavinjske
turistične prireditve. Rečica,
Gornji Grad, Ljubno, Luče,
Šmihel, v vsakem kraju so le-
tos ponovno pripravili svoj
praznik. Skupni imenovalec
teh prireditev, vse se ponašajo
s številko nad deset, je oživlja-
nje starih običajev.
Pravzaprav bi morali vse or-
ganizatorje, ki so se trudili,
kar enostavno v en glas pohva-
liti. Silno težko je leta in leta
pripravljati te prireditve, jim
brisati patino, dajati vtis no-
vega in drugačnega, ter pri
tem poskrbeti za vse zahtevne
obiskovalce. Vsako leto lahko
najdemo pri vsaki prireditvi
kakšno napako. Priprava tra-
dicionalnega praznika zahteva
ure in ure napornega dela, na-
črtovanja, priprav, predvsem
pa nagovarjanja za sodelo-
vanje.
Danes, ko so prireditve za
nami, bi lahko potegnili skup-
no črto. Pri tem je treba strogo
razmejiti med kulturo oziroma
kakor koli že imenujemo tisto,
kar te prireditve loči od na-
vadnih veselic, in zabavnim
delom. Pri slednjem so skoraj
vsi prireditelji zatajili. Očitno
nikjer niso pričakovali tolikš-
nega navala žejnih in lačnih
ljudi. Najbolj so pri veselič-
nem delu zamočili Rečičani, ki
so kulturni del z izbiro naj-
boljših zgornjesavinjskih že-
lodcev speljali skoraj brezhib-
no. Topla pijača in pomanjka-
nje toplih jedi na Rečici je bila
dobra šola za vse kasnejše or-
ganizatorje. Na Ljubnem je
Flosarski bal in nedeljsko po-
poldansko flosarsko prireditev
že res preveč pokrila pajčevi-
na, resno bodo morali pomisli-
ti na kaj novega. Lučki kon-
cept prireditve so na žalost
pokvarili umetni štanti, ki ni-
kakor niso sodili v njihov pri-
kaz nekdanjega življenja.
Šmihelani imajo to smolo, da
so kar precej oddaljeni od sre-
dišč, da so imeli malo obisko-
valcev, in da so si privoščili
nekaj manjših spodrsljajev
med pastirjevanjem. Še najbo-
lje sojo očitno odnesli Gornje-
grajci, ki so se na prenovo nek-
danjega čebelarskega prazni-
ka temeljito pripravili. Po od-
zivih sodeč jim je to uspelo.
Kljub vsem kritikam, ki so
bile v večini primerov zelo do-
bronamerne, lahko prihodnje
leto stavimo na vse tradici-
onalne prireditve v mozirski
občini. Sicer pa se bodo prire-
ditelji morali nekako dogovo-
riti (goli entuziazem je vsaj
glede na poznavanje ozadja
priprav propadel). Obstaja ce-
lo nekaj takšnega, kot je Zgor-
njesavinjska turistična zveza.
Najbrž bi bilo dobro, ko bi se
sedli skupaj in pošteno pre-
mleli svoje prireditve. Prizna-
vanje napak in njihovo od-
pravljanje ter izmenjava izku-
šenj še ni nikomur škodovala.
Mogoče pa se bo enkrat ures-
ničilo tisto, čemur rečemo
skupni nastop.
Vendar v imenu vseh obi-
skovalcev in v dobro krajev
upamo, da se bomo prihodnje
leto srečali na prireditvah Od
lipe do prangerja, V petek in
svetek, na Flosarkem balu, Od
štanta do štanta in Ovčarskem
balu. Torej na Rečici, v Gor-
njem Gradu, na Ljubnem,
v Lučah in Šmihelu.
URŠKA SELIŠNIK
Že orjejo
krompir
Počasi, toda vztrajno mine-
va poletje in se bliža jesen,
s tem pa čas, ko bodo kmetje
enega za drugim pospravili
poljske pridelke. Obiranje
hmelja gre počasi h koncu in
začenja se izoravanje krom-
pirja. Dobovičnikovi hmelja
nimajo, zato so suho vreme iz-
koristili in krompir, ki je že
dozorel, izorali. Povedali so,
da so s pridelkom prav zado-
voljni, saj je bilo krompirja
vsem črnim napovedim navk-
ljub izredno veliko. Na sliki:
Pri spravilu krompirja.
T.TAVČAR
Ostale so umazane ulice
Prejšnji vikend so v Rogaški Slatini pripravili tradici-
onalno prireditev Rogaška noč. Po popoldanskem kultur-
nem programu je sledila zabava. Zjutraj je bilo zabave
konec, ostale so nepočiščene ulice, ki jih nihče ni počistil
do ponedeljka.
Zakaj odvrženih tetrapakov, papirčkov in drugih od- '
padkov niso počistili takoj, smo povprašali na Krajevni
skupnosti Rogaška Slatina.
Tajnik mestne uprave Andeljko Bendelja je povedal, da
je bilo v okviru prireditve Rogaška noč vključeno tudi
čiščenje, vendar ga je bilo zaradi nedeljskega vetra nemo-
goče izvesti. »Močan veter je sproti odnašal odpadke,
zaradi vetra je bil nemogoč tudi prenos klopi in stojnic,« je
povedal. Bendelja je še povedal, da se zaveda nevšečnosti,
ki jo je povzročila prestavitev čiščenja ulic Rogaške Sla-
tine. »A tokrat nismo bili krivi mi, tokrat jo je zagodlo
vreme,« je dodal. M. PODKRIŽNIK
Življenjski jubilej
Prejšnji teden je svoj devet-
deseti rojstni dan praznoval
eden najstarejših krajanov
Žalca, Ivan Antloga iz Lož-
nice.
Ivan se je rodil v precej pre-
možni družini s šestimi otroki.
Zaradi krize in povojne naci-
onalizacije zemlje so se otroci
razkropili po svetu. Doma so
ostali le trije, dva brata, ki sta
si na domačiji zgradila nov
dom, in Ivan, ki s svojo ženo
živi v domači hiši.
Ivan, ki je že od minule jese-
ni privezan na bolniško poste-
ljo, je tudi eden redkih še živih
Maistrovih borcev za severno
mejo.
Ob visokem jubileju je Ivana |
obiskalo vseh osem otrok z 12
vnuki in 8 pravnuki. Obiskali
so ga tudi predstavniki mestne
skupnosti, ki so mu ob tej pri-
ložnosti izročili darilo.
Pri Antlovih bodo še praz-
novali. Spomladi bosta z ženo
praznovala biserno poroko, 60
let skupnega življenja. Upa-
mo, da bosta dočakala tudi ta
visok jubilej. Še na mnoga
leta!	I.JURHAR
Rušenje Aškerčeve
Minulo soboto in nedeljo so v Aškerčevi ulici v Celju začeli z rušenjem dveh, že pred časom
izpraznjenih stanovanjskih stavb. Hiši št. 10 in 12 sta naslednji v nizu stanovanjskih stavb ob
vzhodnem delu Aškerčeve, ki jih je potrebno porušiti zaradi načrtovane prenove in razširitve te
ulice. v začetku poletja so v Celju porušili hišo št. 14, še vedno pa se v občini dogovarjajo s tremi
dediči družine Rebeušek o morebitni sklenitvi predpogodbe za objekta Aškerčeva 2 in 4. Če bi
bilo doseženo soglasje in podpisana predpogodba, bi namreč kljub moratoriju na objekte, ki so
predmet denacionalizacijskih postopkov, obe stavbi lahko porušili že letos.
IS, Foto: ALJOŠA VIDETIĆ
PLANINSKI KOTIČEK
Na Vrtačo, Creto Grauzario in Poliški Špik
Planinsko društvo Zlatarne Celje vas 4. septembra vabi na
2180 m visoko Vrtačo.
Odhod bo v soboto, 4. septembra ob 5. uri zjutraj s posebnim
avtobusom s parkirišča na Glaziji. Prijave sprejemajo do
30. avgusta na telefon 35-359.
Od 11. do 12. septembra pa organizirajo pohod na 2066
m visoko Creto Grauzario in 2753 m visoki Poliški Špik. Odhod
bo v soboto, 11. septembra ob 4.30 s posebnim avtobusom s par-
kirišča na Glaziji. Za ta izlet pa sprejemajo prijave pri predsed-
niku PD Zlatarne do sobote, 4. septembra.
mojca t.:arot
Št. 34 - 26. avgust 1993
Il
Tudi v Žalcu suhi rezervoarji
Tako kot povsod po Sloveniji, tudi v žalski občini suša iz
dneva v dan manjša zaloge pitne vode. Izviri se sušijo drug za
drugim, tako da v višjih predelih marsikje že ni vode. V tej
občini skrbijo za oskrbo s pitno vodo tudi na ta način, da jo
dovažajo gasilci s posebnimi cisternami. Kot je povedal povelj-
nik GD Žalec, Franci Naraks, žalski gasilci že nekaj časa dova-
žajo vodo v sistem komunale v zbiralnike javnega vodovoda.
Poleg žalskih gasilcev pa jim pomagajo še gasilska društva
Griže, Letuš, Braslovče, Drešinja vas, Vinska gora, ki prepeljejo
na dan povprečno po pet cistern. Do sedaj so v kraje, kjer
nimajo vode, prepeljali okrog 6 milijonov litrov. Na sliki: Cveto
Poznič, šofer cisterne žalskih gasilcev, pri natakanju vode za
zbiralnik Studence v KS Ponikva.	-p TAVČAR
Hotel Vesna se uveljavlja
Prejšnji vikend so v Zdra-
vilišču Topolšica gostili vod-
nike skupin upokojencev iz
avstrijske Koroške in Štajer-
ske. Skupino 70 vodnikov je
vodil gospod Poganitsch, de-
želni sekretar združenja
upokojencev.
Vodja marketinga Janez
Šisernik je povedal, da so
avstrijskim vodnikom pred-
stavili načrte in programe
Zdravilišča Topolšica za no-
vo sezono. Organizirali so
izlete in jim predstavili dru-
ge zanimivosti Šaleške doli-
ne. Tako so jih popeljali na
Kavčnikovo kmetijo v Za-
vodnjah, ogledali so si cer-
kev Sv. Jakoba na Topolšici,
zbirko masnih oblačil v Rad-
mirju, z gondolo pa so se po-
peljali na Golte. Vodniki iz
Avstrije so obiskali so tudi
Mozirski gaj.
Pred hotelom Vesna, ki
praznuje letos desetletnico
uspešnega delovanja, so
v soboto prikazali kmečke
običaje in etnološke značil-
nosti te pomembne turistič-
ne točke Slovenije.
Gosti iz Avstrije so oblju-
bili, da bodo jeseni pripeljali
na Topolšico deset skupin
z 80 upokojenci, v februarju
in maju pa še 20 skupin.
VIKTOR KOJC
Med prijatelji
V soboto so si v Varpo-
ljah v mozirski občini svoj
praznik privoščili hišni
ljubljenčki. Tako jim na-
vadno rečemo, vendar
psom, ki so se predstavljali
na poligonu v Varpoljah, že
težko rečemo ljubljenčki.
Množica ljudi, ki je sprem-
ljala tekmovanja v raznih
veščinah, je spoznala 17
pasem psov, njihove nava-
de in njihovo življenje. Or-
ganizatorji, Kinološko dru-
štvo iz Mozirja, so s sobot-
no prireditvijo zagotovo
poskrbeli, da se bo v domo-
ve v mozirski občini naseli-
lo še več takšnih hišnih
ljubljencev. Tekmovalnih
in takšnih čisto navadnih.
US
Popravek
V zadnji številki Novega
tednika se je v prispevek
Krompir velikan prikradla ne-
ljuba napaka. Objavljeno je
bilo, da je upokojenec Ivan
Ograjšek na svojem trideset
arov velikem vrtu izkopal 300
kilogramov krompirja. Takšen
pridelek seveda ne bi zaslužil
hvale. V resnici je njegov vrt
velik tri are, omenjeno količi-
no krompirja pa je nakopal
v vsega šestih vrstah. Bralcem
in gospodu Ograjšku se opra-
vičujemo.
Praznik
v Grižah
V tej krajevni skupnosti
žalske občine bodo v tem
tednu številne prireditve
ob letošnjem krajevnem
prazniku. Tako so do sedaj
pripravili rokometni turnir
generacij RK Minerva, vče-
raj je bil šahovski turnir za
pokal KS Griže, jutri, v pe-
tek, 27. avgusta ob 16. uri
se bo pričel turnir v tenisu,
v prostorih doma upoko-
jencev pa bo tradicionalno
srečanje starejših kraja-
nov. V soboto, 28. avgusta
ob 10. uri bo svečana seja
sveta KS in otvoritev ko-
munalnih objektov (kana-
lizacije, pločnika, ceste).
T. TAVČAR
Čaščenje »žalostne matere božje«
Pri kapelici gospoda Leljaka na Proseniškem so prejšnjo
nedeljo počastili »žalostno mater božjo«. Obred, ki ga priprav-
ljajo vsako leto, sta vodila dekan iz Šentjurja in župnik iz
Sv. Duha iz Celja. Po obredu je igral ansambel Celjskih 5.
M. P, Foto: A. V.
Uspela holcarija v Vitanju
Letošnja največja vitanjska prireditev — 5. holacarija, je k ogledu gozdarskih veščin in zabavi
pritegnila številne obiskovalce. Izvolili so tudi miss holcerije. Prepričljivo je zmagala 18-letna
Vlasta Praunseis iz Pake nad Vitanjem.
Miss Slovenskih Konjic
Tudi v Slovenskih Konjicah so v petek izbirali najlepša dekleta, ki se bodo potegovala na
Nadaljnjih tekmovanjih za Miss Slovenije. Med 16 tekmovalkami (samo tri so bile domačinke) je
Zmagala Vlasta Jevnišek iz Žalca, prva spremljevalka je bila Mirjam Poterbin iz Ljubljane, druga
spremljevalka pa Tamara Kovše iz Zreč. Tekmovanje in prireditev Noč s starih Konjicah, ki je
Pritegnilo številne obiskovalce, je na Starem trgu pripravilo uredništvo Konjiških novic.
Foto life
Sonja Kamplet iz Polžanske gorče nam je po
dolgem času zopet poslala nekaj »sladkih« fo-
tografij. Za objavljeno fotografijo bi lahko re-
kli, da gre za izredno uspel posnetek, saj ji je
uspelo osvetliti poletni life s »proti« svetlobo,
ki je lepo izrisala tudi balončke.
Vsi, ki ste imeli objavljeno fotografijo v naši
akciji, boste v teh dneh prejeli lepo majico.
Glavne nagrade pa še čakajo in upamo, da nam
boste poslali veliko uspelih posnetkov na raz-
pisano temo »Človek in prosti čas«.
Št. 34 - 26. avgust 1993
12
Evropski pokal in shopping
Evropski pokal v nogometu na Skalni kleti: nič posebnega - Zakaj v domačem taboru podcenjevanje In primerjave z nakupi
na Ponte Rossi
Evropska nogometna pre-
miera je minulo sredo na Skal-
ni kleti navdušila le redke. Ev-
forija se je začela (in tudi kon-
čala) nekaj deset metrov pred
štadionom, ki je bil polovično
zaseden, za zgodovinsko tek-
mo evropskega pokala pa je
bilo prodanih vsega 1850
vstopnic.
Zakaj komorno
ozračje?
Novinar mariborskega Ve-
čera in dober poznavalec no-
gometnih dogajanj Slobodan
Pejič je dan po tekmi z naslo-
vom Zakaj komorno ozračje?
zabeležil celjski evropski no-
gometni utrip.
»Ko smo se sprehajali po
celjskih ulicah in se pogovar-
jali z mimoidočimi, da gostuje
na Skalni kleti danski pokalni
zmagovalec, ni nihče kazal po-
sebnega navdušenja za »zgo-
dovinsko prelomnico« celjske-
ga nogometa. Nekaj mimoido-
čih mlajših ljudi nam je dejalo,
da si bodo ogledali zvečer tele-
vizijski posnetek, drugi so me-
nili, da je najbolj pomembno
asfaltiranje ceste v bližini ki-
nematografa Metropol, tretji
pa so se le muzali, ko je mimo
tega kinematografa »paradi-
rala« skupinica mladeničev, ki
jih poznajo kot »celjske gro-
fe«,« je najprej zapisal Pejič.
Napis prek Stanetove ceste
je bilo edino znamenje in vabi-
lo za ogled tekme, ki je rezer-
virana le za najboljše klube
evropskih držav. Vabilo, ki se
je bohotilo še nekaj dni po
evro-sredi. Nikjer plakatov
(nič drugače ni niti med pr-
venstvom), v vitrini na Stane-
tovi pa so slike s tekme s Slo-
vanom (13. septembra 1992!)
po skoraj letu dni le zamenjali
s prizori s finala pokala med
Publikumom in Olimpijo. Odt-
lej sta sicer minila že dva me-
seca in pol, a...
Glazija, Kladivar in
rokomet
»In če smo prej omenili
»celjske grofe«, skupinico
kakšnih 50 navijačev, so bili ti
fantje edini, ki so včeraj spod-
bujali nogometaše Publikuma.
»Komorno ozračje«'s celjskih
ulic je bilo tudi na Skalni kle-
ti. Hote ali nehote so nam misli
»odpotovale« za tri desetletja
nazaj na dobro staro Glazijo,
ki je žal ni več, v čase, ko se je
včasih najpopularnejši celjski
nogometni klub imenoval Kla-
divar. Takrat bi bilo celjsko
občinstvo Dance »požrlo« že
pri prvem ostrejšem prekršku,
včeraj pa je bilo vse nekako
v slogu »bo ali ne bo«. Celje bo
še dolgo čakalo, da bomo lah-
ko o njem govorili kot o nogo-
metnem mestu. Vsa čast last-
niku Publikuma Darku Klari-
ču, ki si že dve leti prizadeva
predramiti »celjski nogometni
dremež«, toda kot kaže, bo no-
gomet v Celju še lep čas v senci
rokometa,« je nadaljeval svoj
zapis Pejič.
Igra? Pubikum-Odense. Goli
—	0:1. Razmerje v strelih na gol
-	3:11 (vsi trije celjski v prvem
polčasu: Prelogar dvakrat
v živi zid, tretjič mimo gola).
Streli s kota - 1:4. Nedovoljeni
položaji - 4:4. Prekrški 16:30.
Rumeni kartoni - 2:3.
Zidarski odri in Trst
»Finalno srečanje sloven-
skega pokala z Olimpijo je bilo
na Skalni kleti pravi magnet
za gledalce. Zakaj ni bilo tako
včeraj, nam še dolgo ne bo jas-
no. Menda tudi gostom v novi
betonski častni loži, ki so se
dolgočasili s klepetanjem, no-
vinarji pa smo na nekakšnih
»zidarskih« odrih morali pazi-
ti, da ne bi padli na trda tla.
Drugače je bilo vse odlično.
Predvsem vreme, pa tudi ozvo-
čenje ni bilo preglasno, kot na
rock koncertih,« je končal svoj
zapis novinar Večera.
Kakorkoli že, organizatorji
so zadostili vsem strogim pra-
vilom UEFA in predvsem na
igrišče ni padel nobeden pred-
met. Za nekatere pa se je tek-
ma očitno končala že po zad-
njem sodniškem žvižgu in so si
na obvezni tiskovni konferenci
dovolili pobalinsko potegavš-
čino. »Ostajam realist. V Evro-
po se ne pride s shoppingom
v Trstu in kupovanjem >čigu-
mijev< kave in kavbojk,« je
z resnim obrazom dejal eden iz
celjskega tabora.
Ali se je potemtakem minulo
sredo v Celju sploh igrala tek-
ma pokala pokalnih zmago-
valcev?
ŽELJKO ZULE
Foto: ALJOŠA VIDETIČ
Publikum-Odense 0:1 (0:0);
gledalcev 2000, sodnik Phil-
lippoz (Švica), strelec: Neder-
gaard (82). Publikum: Zupab,
Turk, D. Romih, Žilnik, G.
Blatnik, Pranjič, Štancar
(Cugmas), Prelogar, B. Romih,
Pevnik, Goršek.
P.S.: Prisegam, s poklicnim
kolegom Pejićem sem minulo
sredo izmenjal le pozdrav in
ničesar več. Pisanje je v celoti
njegov izdelek, čeprav sem po-
dobno tematiko v minulih me-
secih že večkrat izpostavil in
so me zato na Skalni kleti gle-
dali postrani.
Ko so vstopnice (700, 900 in 1200 tolarjev) predrage: Evropski
pokal z zunanje strani Sklane kleti.
Domače je hujšega poraza rešil vratar Branko Zupan.
V zadnjih dvajsetih minutah je bilo pred domačimi vrati večkrat zelo nevarno.
Edina napoved iz Šentjurja
V uvodnem kolu stavnice Golding loto
s športnimi pari je bil najbolj trd oreh nogo-
metno srečanje v Rogaški Slatini, saj je le šest
od skupaj 85 udeležencev napovedalo zmago
gosto«. Pravilno kombinacijo vseh petih tipov
j« izpolnila samo Duška Kovač iz Šentjurja, ki
je tako dobitnice prve nagrade (5000 tolarjev)
in jo bo dobila po pošti.
Pravilna napoved l.kola: Pivovarna Laško-
Veszprem 1, Publikum-Primorje 1, Gorica-Ru-
dar 1, Era Smartno-Dravinj a 1, Steklar-Nafta
2.
V naslednjem kolu bo nagradni sklad zaradi
prenosa druge in tretje nagrade 15.000 tolar-
jev, za sodelovanje pa bomo upoštevali kupone
s poštnim žigom sobote, 28. avgusta, ali če bo-
do v soboto najkasneje do 12. ure oddani v na-
biralnik pri vhodu v našo stavbo. Naslov: Novi
tednik, Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje, s pri-
pisom Golding loto.
Velenje: razbijali sveži asfalt
Pri obnovi velenjskega štadiona je zaradi malomarnosti med asfaltiranjem atletskih tekmova-
lišč na južnem delu objekta prišlo do zapleta, ki bo atlete in nogometaše še za nekaj časa
prikrajšal za vadbo na štadionu.
Zaradi površne asfaltne preplastitve je predstavnik nemškega podjetja odklonil nanos tartana
in na koncu so asfalt razbili (na sliki) ter ga z dvanajstimi tovornjaki odpeljali na nasip
velenjskega jezera. Precejšnja je tudi škoda, saj kvadratni meter asfalta stane 1500 tolarjev.
Foto: LOJZE OJSTERŠEK
Št. 34 - 26. avgust 1993
13
V Bitoliu na zmago
Alvaro Načlnovlć s Pušnlkom že na rokometnem Mount Blancu - Krožni napadalec
in eden najboljših obrambnih Igralcev nasploh
Drugačne napovedi pred
tekmo seveda tudi nismo pri-
čakovali. Letošnja želja pivo-
varjev je evropska liga in zato
bo potrebno preko treh ovir.
prva bo makedonski prvak Pe-
lister, ki po zadnjih podatkih
le ni našel pravih okrepitev za
letošnjo sezono.
A Makedonci znajo pasti
v trans, ko jih ponese občin-
stvo. Alvaro, kakšne so tvoje
izkušnje z njimi?
»Mojstri so za vzdušje, s ka-
terim te pravzaprav hočejo
prestrašiti in če jim podležeš,
to takoj izkoristijo s stopnje-
vanjem. Imamo takšno kvali-
teto, da se jim lahko upremo,
kar na začetku z željo, da zma-
gamo. V mojih prvih štirih se-
zonah pri reškem Zametu smo
vseskozi igrali skupaj s Peli-
strom v bivši prvi jugoslovan-
ski ligi. Ko je bil trener Zame-
ta Josip Sojat, smo celo zma-
gali v Bitolju z golom razlike.
Večjih neugodnosti nismo do-
življali, vendar...« je začel
najvišji igralec Celjanov (194
cm).
V lanski sezoni si igral z Za-
metom proti Celjanom v pred-
kolu pokala prvakov. Malo je
manjkalo, pa bi pivovarjem
bilo na povratni tekmi na Reki
premalo osem golov prednosti
z velenjske tekme. Zakaj?
Dvorana na Kozah nam je
nudila odlično vzpodbudo,
moji sedanji soigralci pa so
preveč bojazljivo začeli. Mora-
li bi igrati kot na domačem
igrišču, na zmago, tako da na-
sprotnik takoj začuti določeno
mero spoštovanja in je prese-
nečenje težje uresničljivo.
Torej bo v Bitolju drugače.
Kaj napoveduješ glede izida;
kolikšen zaostanek ste v po-
vratni tekmi še sposobni nado-
knaditi?
Če bi izgubili z razliko petih
golov, jo lahko doma tudi na-
doknadimo. Vendar ponav-
ljam, gremo na zmago. In bo-
mo tudi zmagali.
Moštva Pelisterja igralci ne
poznate, v Celju pa je že v so-
boto bila video-kaseta njegove
tekme s turnirja v Strugi. So-
jat je priznal, da je ob ogledu
zadremal!
Mislim, da tudi to nekaj po-
ve o njihovi kakovosti, vsega
prav gotovo ne.
V celjski klub si prišel kot
velika okrepitev; kot medite-
ranski in mladinski svetovni
ter evropski klubski prvak.
Kakšen je bil sprejem?
Ni fraza, če povem, da sem
več kot zadovoljen z odnosi so-
igralcev. Manj kot mesec dni
sem tukaj, pa imam občutek
da smo dobra klapa. V klubu
nasploh vlada zdravo vzdušje,
brez velikih pritiskov. Podpi-
sal sem za dve sezoni, vendar
si že v prvi želim vstopa
v evropsko ligo osmerice. Za to
bo potrebno tudi nekaj sreče.
Turnir prvakov je pokazal, da
že spadamo med deset najbolj-
ših v Evropi, a vedno ne odloča
le kvaliteta na igrišču.
DEAN ŠUSTER
Foto: ALJOŠA VIDETIČ
Ženska košarka preživela
Najtežji položaj ženske košarke v Rogaški Slatini, ko je
že vse kazalo, da bodo klub enostavno ukinili, je začasno
rešen. Klub je tik pred začetkom sezone brez uprave,
ekipe, trenerja in nazadnje še pokrovitelja, na izredni
skupščini pa je krmilo naposled prevzel Rudi Krebs, ki je
bil pred leti predsednik moškega kluba.
Funkcijo je pogojeval z garantnim pismom izvršnih
svetov občine Šmarje in mesta Rogaška Slatina o dvome-
sečnem financiranju ZKK Rogaška. Po številnih sestankih
vseh organov mesta in občine sta bila pogoja izpolnjena in
Krebs je že sestavil delno predsedstvo, s preostalimi igral-
kami (sestri Jezovšek, Pešič, Germ, Kokolj, Potočnik) pod-
pisal pogodbe in za trenerja pripeljal Milana Bastašiča.
Prvi ekipi je priključenih pet pionirk in vse so že na
pripravah na Rogli. Predsednik zdaj išče marketinško
skupino in se dogovarja s potencialnimi pokrovitelji.
Ekipa se nadeja dveh okrepitev iz območja nekdanje SZ in
prve poteze novega predsednika napovedujejo izhod iz
hude krize.
J.T.
Vaš intervju: Tanja Gobec
V naslednji številki Petice
bo na vprašanja bralcev odgo-
varjala kegljaška reprezen-
tantka Tanja Gobec, ki je
v konkurenci 18 športnikov
dobila prepričljivo največ
glasov.
Med predlogi so bili še atle-
tinja Renata Strašek, hokejist
Tomaž Vnuk, kegljača Màrika
Kardinar in Stane Nareks, ko-
lesarja Valter Bonča in Iztok
Melanšek, košarkarski trener
Janez Drvarič, nogometaš
Darko Valek, rokometaša Sil-
vio Ivandija in Rolando Puš-
nik, nekdanji asi Roman Le-
šek, Stanko Anderluh in Mate-
ja Svet ter Brita Bilač, Miro
Kucuvan in Franci Petek, ki so
že gostovali v rubriki Bralci
intervjuvajo.
Med bralci, ki so svoje vpraša-
nje zastavili rokometnemu
vratarju Boštjanu Strašku,
smo razdelili tri darilne bone
s skupno vrednostjo 6000 to-
larjev. Nagrajenci: Milan Ar-
banas iz Celja, Maja Kos iz
Celja in Irena Povh iz Pristave
pri Mestinju. Nagrade bodo
dobili po pošti.
KUPON
Vprašanje za Tanjo Gobec:-
Predlog za naslednjega gosta: --
Ime in priimek:-
Naslov:___
Kupone do 15. septembra pošljite na naslov: Novi tednik,
Trg V, kongresa 3a, 63000 Celje, s pripisom Vaš intervju.
Jović namesto Ritlopa
Odboj karice Abes Tradea bo v novi sezoni treniral Boro Jović,
ki je s seboj pripeljal dve ukrajinski igralki in Celjanke zdaj
napovedujejo celo enakovreden boj za naslov državnih prva-
kinj. Močno so se okrepile tudi igralke Gornjega Grada, kamor
sta se iz Branika preselili Rusinji Ba j đakova in Bogdanova.
Reprezentantka za Comet
Pred mini-prestopnim rokom so košarkarice konjiškega
Cometa dobile pomembni okrepitvi. Enoletni pogodbi sta pod-
pisali reprezentantka Simona Sekrbinjek (29, 183) in Alenka
Virant, z njima pa povratnice med prvoligaše pričakujejo uvr-
stitev v zgornji del lestvice.
Devet dni do Logarske
Prihodnjo soboto, 4. septembra, bo tradicionalni, 9. slovenski
maratonski pohod Celje-Logarska dolina. Prireditelji optimi-
stično pričakujejo okoli 1000 pohodnikov, med prvimi pa so se
prijavili gostje iz Češke. Proge bodo dolge 75 (do Logarske
doline), 60 (do Luč) in 35 km (do Mozirja), časovna omejitev pa
je 16 ur.
RAÑQRAMA
Rokomet
Turnir prvakov
Celje - finale: Pivovarna La-
ško-Zagreb 32:28 (15:15);
strelci: Serbec 12, Čater 6, Na-
činovič, Pungartnik 4, Franc 3,
Šafarič, Bilbija, Ivandija 1; za
3. mesto: Veszprem-Nimes
23:22 (10:11); za 5.mesto:
Amicitia-West Wien 27:25
(13:14).
Predtekmovanje - skupina
A: Zagreb-Nimes 26:25
(13:11), Nimes-Amicitia 23:21,
Amicitia-Zagreb 22:22; skupi-
na B: Pivovarna Laško-West
Wien 21:18 (10:9); strelci: Šer-
bec 6, Načinovič, Ivandija,
Pungartnik 4, Leve 3; Vesz-
prem-West Wien 26:17 (13:7);
Pivovarna Laško-Veszprem
21:18 (12:6); strelci: Ivandija
5, Šerbec 4, Čater, Pungartnik,
Načinovič 3, Šafarič, Jeršič 1.
Nogomet
Slovenska liga
l.kolo: Publikum-Primorje
3:0 (0:0); v prvem polčasu na
vsaki strani po ena vratnica,
po odmoru pa premoč Celja-
nov. Strelci: Goršek (60), Pre-
logar (71), B. Romih (83). Gori-
ca-Rudar 1:0 (0:0); Velenjčane
je hujšega poraza dvakrat re-
šila vratnica.
II. slovenska liga
1. kolo: Era Šmartno-Dravi-
nja 4:1 (2:1); na vsaki strani po
ena izključitev (Žurej in Va-
sic), za domače štirje, za goste
pa sedem rumenih kartonov.
Strelci: Delameja (43, 66), Žu-
rej (2) in Druškovič (88) za do-
mače, Kuk (10) za goste. Ste-
klar-Nafta 0:3 (0:0); favorizi-
rani gostitelji so povsem razo-
čarali, gledalci pa igrišče za-
pustili že sredi drugega pol-
časa.
Košarka
Pokal Slovenije
Moški - 1. kolo: Rogla-Šent-
jur 82:76, Podčetrtek-ŽKK
Maribor 66:91.
Hokej
Letna liga
Bled -1. kolo: Celje-KAC4:5
(3:2, 1:2, 0:1); strelci: Hrušov
2, Vnuk, Povečerovski 1.
Streljanje
Pokal Rečice 93
Vojaška puška: 1. Celje (Ma-
lee 184, Jager 180, Sluga 170)
534, 2. Moris Krim 524, 3. Bra-
slovče 517 ... 5. Kovinar Štore
509, 6. Žalec, 11. Slander Šem-
peter, 12. D. Poženel, 15. PP
Laško, 16. Sedraž, 17. Comet,
18. Rečica; posamezno: 1. Mr-
kun (Kr) 187, 2. Malee (Ce)
184, 3. Dečman (Kov) 180, 4.
Jager (Ce) 180, 5. Lavrinc (DP)
180, 6. Cehovin (Žal) 177, 8.
Kralj (Brasi) 176, 9. Kotnik
(Žal) 175.
jPOSE^
Nogomet
Krka - Publikum	4 3 0 1 6:4
Novo mesto:	2 2 0 0 5:3
Celje:	2 1 0 1 1:1
1990/91: 3:2, 0:1; 1992/93: 2:1, 1:0.
Rudar-Naklo	6 2 1 3 9:11
Velenje:	3 1 1 1 4: 4
Naklo:	3 1 0 2 5: 7
1990/91: 3:1, 2:1; 1991/92: 1:3, 2:3; 1992/93: 0:0, 1:3.
Beltrans - Steklar	2 0 0 2 1:3
Veržej :	1 0 0 1 0:1
Rogaška Slatina:	1 0 0 1 1:2
1988/89: 0:1, 1:2.
Dravinja - Korotan	4 1 1 2 6:10
Slovenske Konjice:	2 1 1 0 3: 2
Prevalje:	2 0 0 2 3: 7
1991/92: 1:0, 2:3; 1992/93: 2:2, 1:5.
Triglav-Era Šmartno	16 6 2 8 23:32
Kranj:	8 5 0 3 11:10
Šmartno ob Paki:	8 12 5 12:22
1977/78: 0:1, 0:4; 1979/80: 2:1, 3:1;	1980/81: 0:2, 1:3;
1981/82: 2:4, 1:1; 1982/83: 2:1| 1:3;	1983/84: 2:1, 4:4;
1984/85: 2:1, 0:2;1992/93:1:0, 2:4.
ŠF^RTNI
KOLEDAR j
Četrtek, 26.8._
Košarka
Radenci: Radgona-Comet,
Zreče: Rogla-Pivovarna Laško
(2. kolo kvalifikacij pokala
Slovenije za moške, obe 19).
Petek, 27ñ 8.
Atletika
Celje: državno prvenstvo
veteranov; ženske nad 35, mo-
ški nad 40 let (od 18. ure).
Hokej na ledu
Ljubljana: Olimpija-Celje
(3. kolo letne lige, 18).
Sobota, 28.8._
Atletika
Ljubljana: ekipno državno
prvenstvo (od 17.ure, še jutri).
Lokostrelstvo
Celje: tekma slovenskega
pokala (Skalna klet, od 9. ure).
Nogomet
Novo mesto: Krka-Publi-
kum (2. kolo SNL), Radeče:
Papirničar-Dravograd, Mari-
bor: Kovinar-Žalec (l.kolo III.
SNL, vse 16.30).
Nedelja, 29.8.
Karting
Ljubečna: dirka državnega
prvenstva, od 14. ure.
Nogomet
Šmartno ob Paki: Rudar-
Naklo (2. kolo SNL, 16.30;
Slovenske Konjice: Dravinja-
Korotan, Kranj: Triglav-Era
Šmartno, Veržej: Beltrans-
Steklar (2. kolo П. SNL, vse
16. 30).
Rokomet
Bitolj: Pelister-Pivovarna
Laško (prva tekma predkola
pokala prvakov, 18).
Šah
Žalec: spominski turnir
Lužnik-Utavnik, Habe za in-
valide in slepe (od 9. ure
v mestni skupnosti).
Sreda, 1.9._
Nogomet
Odense: Odense-Publikum
(povratna tekma pokala po-
kalnih zmagovalcev, 20).
Št. 34 - 26. avgust 1993
14
•	V ponedeljek, 16. avgu-
sta, je bil splošni preplah
v muha baru v Celju. Zoran
S.,s katerim se bomo v na-
šem cvetličnjaku še srečali,
je s svojim nespodobnim
početjem močno vznemir-
jal tamkajšnje barske go-
ste. Ko so ga hoteli možje
postave umiriti, jo je še
pravi čas pobrisal.
•	V ponedeljek so za poli-
cijsko posredovanje zapro-
sili tudi občani s Pucove
ulice. Tam je imela svoj
show program gospa Ivan-
ka, ki je po prihodu polici-
stov svoje zoprne mali-
gančke odganjala v pro-
storčku za alkoholno očiš-
čevanje.
•	Isti Zoran Š. se je v po-
dobnem zanosu okoli pol-
noči znašel v bližini bazena
pri hotelu Merx. Tokrat je
imel družabnika Janeza P.
Ta duet je tam počenjal sa-
me oslarije, se telesno ruval
in vznemirjal očividce in se
prav nedostojno upiral ro-
kam postave. S strokovni-
mi prijemi sta bila nočna
tiča obvladana, jutro pa sta
dočakala tam, kjer je pre-
nočevala tudi Ivanka iz
prejšnje cvetke. • V četr-
tek, 19. avgusta, so pokli-
cali vznemirjeni občani iz
Bukovžlaka. Potem, ko so
pozaprli vsa okna, jim je
glasna muzika iz soseščine
še vedno vdirala v stanova-
nja in jim ni dala spati. Ve-
seljak Igor A. bo šel k sod-
niku za prekrške.
•	V nedeljo pa je gospa
Marija prijavila svojo sose-
do, ki ima menda to nava-
do, da svojega napadalnega
psa namerno spušča nad
miroljubne občane. Pes je
menda ubogljive sorte, kaj
je z njegovo lastnico naro-
be pa nam zaenkrat še ni
prišlo na ušesa.
•	Zvonko iz Zagrada, ki se
je pojavil v eni od cvetk
v prejšnji številki, ima
s svojimi sokrajani menda
zdaj težave. Povzročil pa
mu jih je naš škratek, ki je
iz Zorana naredil Zvonko-
ta. Nad hišno zabavo se je
torej pritoževal Zoran in ne
Zvonko. Se opravičujemo.
M A
Gorelo
v prekajevalnici
V sredo, 18. avgusta dopold-
ne, je prišlo do požara v preka-
jevalnici mesa na podstrešju
stanovanjske hiše v Globočah
št. 7. Do požara, v katerem je
nastalo škode za okoli 5 tiso-
čakov, je prišlo zaradi vžiga
saj v dimniku. Ogenj se je po-
tem razširil v prekajevalnico,
kjer so se vžgala lesena vrata
in strop.
Delovna nezgoda
Minuli petek zvečer je prišlo
do nezgode pri delu v obiralni
hali oziroma na obiralnem
stroju za hmelj v ZKZ Mozirje.
Delavec Janez Prislan (38) iz
Savine pri Ljubnem je čistil
obiralni stroj v času, ko je bil
le-ta v pogonu. Med tem opra-
vilom je polž obiralnega stroja
zgrabil Prislanovo levo roko in
mu jo potegnil v notranjost ter
jo zlomil.
Požar zaradi ogorka
Minulo soboto popoldne je
prišlo do požara na stanovanj-
ski hiši v Gotovljah 86. Do po-
žara je prišlo zaradi cigaretne-
ga ogorka, ki je padel na fotelj,
prekrit z oblačili. S fotelja in
oblačil se je ogenj razširil na
celotno podstrešje hiše. Škode
je za okoli 800 tisoč tolarjev.
Za varno pot v šolo
V občinah so so na prve šolske dneve dobro pripravili
Po statističnih podatkih se
število otrok, ki so žrtve pro-
meta, iz leta v leto povečuje,
zlasti so zaskrbljujoči letošnji
podatki, še posebej mesec av-
gust, ko se je število nesreč,
v katerih so bili udeleženi
otroci, izredno povečalo.
Samo v treh tednih avgusta
je bilo v prometnih nezgodah
na našem območju udeleženih
dvajset otrok in mladoletni-
kov. Ker pa se bliža pričetek
šolskega leta, je ob teh zaskrb-
ljujočih podatkih razumljiva
povečana skrb za varno pot
naših otrok v šolo. Zato so
v občinskih svetih za preventi-
vo in vzgojo v cestnem prome-
tu pripravili vrsto aktivnosti,
da bi bili prvi šolski dnevi
čimbolj varni. Pri tem so mi-
slili zlasti na prvošolčke.
Tako bo v teh dneh poostren
policijski radarski nadzor na
cestah, v prvem tednu šole pa
bo za varnost skrbelo okoli 70
policistov. V akciji so, poleg
občinskih svetov in policije,
vključene še avtošole, cestno
podjetje, komunalna podjetja
in drugi. Na najbolj prometnih
cestah v bližini šol bodo v tem
času dodatne hitrostne omeji-
tve vozil (40 km na uro), na
pomembnejših cestnih vpad-
nicah bodo izpostavljeni tran-
sparenti, ki bodo opozarjali na
pričetek šole, posebne tablice
bodo opozarjale na šolske poti,
v najbolj nevarnih križiščih pa
bodo naloge varovanja otrok
prevzeli inštruktorji avtošol.
V preventivno ukrepanje sodi
tudi pregledovanje jasnosti
obeležb na cestah in po potre-
bi njih obnova. Če bo vsakdo
opravil dogovorjene naloge ta-
ko, kot je treba, se tudi letos ni
bati nesreč, povezanih s pri-
četkom šole. Zadnjih nekaj let
nas namreč prvi šolski dnevi
niso neprijetno presenetili.
Največ pa lahko za varnost
otrok v prometu naredijo star-
ši. Zlasti starši prvošolčkov
naj bodo v prvih šolskih dneh
spremljevalci svojih otrok na
poti v šolo in nazaj domov. Za
otroka naj izberejo tisto pot, ki
bo potem skozi vse leto zanj
najbolj varna. Pri tem naj ne
pozabijo na rumeno rutico, ki
'naj bo vsakodnevno obvezno
»oblačilo« prvošolčka na poti
v šolo. Seveda bodo svoje na-
redile tudi šole, ki bodo, v so-
delovanju s policisti, v prvih
dneh pouka pripravile razgo-
vore s starši in šolarji. Seveda.
pa največ posluha pričakuje-
mo od voznikov motornih vo-
zil, ki naj imajo v mislih pred-
vsem varnost otrok in ne zgolj
policijske radarje in druge
kontrole na cestah.
MARJELA AGREŽ
PROMETNE NfZ-GODE
Smrtna v Brezovcu
Na magistralni cesti v nase-
lju Brezovec pri Rogatcu se je
v torek, 17. avgusta zvečer,
pripetila smrtna nezgoda.
Ljuban Jurič (28), hrvaški
državljan, je vozil osebni avto-
mobil iz smeri Podplata proti
Rogatcu. V kraju Brezovec je
v desnem nepreglednem ovin-
ku vozil preko vzdolžne preki-
njene črte. V tistem trenutku
je iz nasprotne smeri pripeljal
voznik motornega kolesa, 23-
letni Slavko Uršič iz Rogaške
Slatine. V trčenju med vozilo-
ma je voznik Uršič na kraju
umrl, njegova sopotnica, 17-
letna Marina U., državljanka
R Hrvaške, pa je utrpela hude
telesne poškodbe.
Brez čelad
Na lokalni cesti v kraju
Strensko (Laško) se je v sredo,
18. avgusta ponoči, pripetila
nezgoda, v kateri sta bili dve
osebi telesno poškodovani.
Aleš Gregorin (18) iz Laške-
ga je vozil kolo z motorjem iz
smeri Laškega proti Rimskim
Toplicam. V blagem levem
ovinku je voznik izgubil oblast
nad vozilom, tako da je padel
po cesti skupaj s svojo sopot-
nico, 16-letno Špelo H. iz Ce-
lja. Voznik in sopotnica nista
uporabljala varnostnih čelad.
Trčenje v križišču
Na mestni ulici v Rogaški
Slatini se je v petek, 20. avgu-
sta zvečer, pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba hudo
telesno poškodovana, materi-
alna škoda pa znaša okoli 40
tisoč tolarjev.
Franc Čeček (38) iz Tekače-
vega je vozil osebni avtomobil
po mestni ulici skozi Rogaško
Slatino v smeri Rogatca. Ko je
pripeljal do križišča s stransko
cesto (proti steklarni), mu je
s te ceste pripeljal pred avto
voznik kolesa z motorjem, 41-
letni Mirko Štruklec iz Roga-
ške Slatine. Vozili sta trčili,
Štruklec pa je padel po voziš-
ču in se hudo telesno poško-
doval.
Zapeljal s ceste
Na regionalni cesti v kraju
Bezina na Konjiškem se je
v soboto, 21. avgusta zjutraj
pripetila nezgoda, v kateri sta
dva udeleženca utrpela hude
telesne poškodbe, gmotna ško-
da pa znaša okoli 400 tisoč to-
larjev.
Stanislav Korošec (34) iz
Slovenskih Konjic je vozil
osebni avtomobil iz smeri
Oplotnice proti Konjicam. Ko
je v naselju Bezina pripeljal
v oster levi ovinek, je zapeljal
z vozišča, pri tem pa se je vozi-
lo obrnilo na desni bok in se
začelo prevračati po travniku.
Med prevračanjem je iz vozila
padel sopotnik, 25-letni To-
maž Zlodej iz Slovenskih Ko-
njic, ki je utrpel hude telesne
poškodbe, hudo poškodovan
pa je bil tudi voznik Korošec.
V jarek
Na regionalni cesti v Mlačah
(Konjice) se je minulo soboto
zjutraj pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba hudo
telesno poškodovana, materi-
alna škoda pa znaša približno
70 tisoč tolarjev.
Vinko Javornik (30) iz Mlač
je vozil osebni avtomobil iz
smeri Mlač proti Ločam. Ko je
pripeljal v blagi desni ovinek,
je zapeljal na levo čez cestišče
in čez odcep stranske ceste
v dva metra globok jarek, kjer
je vozilo trčilo v nasip. Voznik
je utrpel hude telesne po-
škodbe.
Trčenje v Rečici
Na lokalni cesti, izven nase-
lja Rečica ob Savinji, se je
v nede'jo, 22. avgusta dopold-
ne, pripetila nezgoda, v kateri
je bila ena oseba hudo telesno
poškodovana, gmotna škoda
pa znaša okoli 40 tisoč to-
larjev.
Jure K. (15) iz Rečice ob Sa-
vinji je vozil kolo z motorjem
iz smeri Poljan proti Rečici.
Ko je pripeljal do križišča, mu
je s stranske ceste pripeljala
voznica osebnega avtomobila,
20-letna Metka Atelšek iz Po-
ljan pri Mozirju. V trčenju je
Jure K. padel po vozišču in
utrpel hude telesne poškodbe.
Poškodovana oba
voznika
Na magistralni cesti, izven
naselja Šoštanj, se je v nedeljo,
22. avgusta popoldne, pripeti-
la nezgoda, v kateri sta dve
osebi utrpeli hude telesne po-
škodbe, materialna škoda na
vozilih pa znaša okoli 450 ti-
soč tolarjev.
Vinko Lampret (33) iz Vele-
nja je vozil osebni avtomobil
po magistralni cesti iz smeri
Šoštanja proti Velenju. V des-
nem nepreglednem ovinku je
zapeljal na levo stran ceste
v trenutku, ko mu je nasproti
pripeljala voznica osebnega
avtomobila, 51-letna Jožefa
Bovha iz Raven pri Šoštanju.
V trčenju, ki je sledilo, sta hu-
de telesne poškodbe utrpela
omenjena voznik in voznica.
S kolesom v jarek
Na lokalni cesti v Dobravi
pri Slovenskih Konjicah se je
minulo nedeljo zvečer pripeti-
la nezgoda, v kateri je bila ena
oseba hudo telesno poškodo-
vana.
Aleksandra F. (17) iz Prelog
se je peljala s kolesom po lo-
kalni cesti iz smeri Zreč proti
Konjicam. V Dobravi je v bla-
gem levem ovinku zapeljala
pretyizu desnega roba vozišča,
zaradi česar jo je zaneslo v ob-
cestni jarek, kjer se je pri pad-
cu hudo poškodovala.
F	M. A.
Pod drobnogledom traktoristi
Minuli petek popoldne je bila na območju UNZ Celje
prometna akcija, katere cilj je bil, ugotoviti v kakšnem
tehničnem stanju so vozila na naših cestah. Ker je v tem
času v prometu tudi veliko traktorjev (obiranje hmelja), je
bila posebna pozornost namenjena prav tem vozilom.
Pri nadzoru traktorjev so policisti ugotovili, da jih je
bila kar tretjina tehnično neizpravnih. Ta podatek pa
podkrepljujejo številke o prometnih nezgodah, v katerih
so udeleženi prav vozniki traktorjev in podatki o razme-
roma velikem številu traktorskih delovnih nezgod. Sled-
nje se najpogosteje pripetijo izven cest, predvsem v gozdo-
vih in na travnikih. Policisti so sodnikom za prekrške
podali v postopek 23 voznikov traktorjev, mandatno
kazen so izrekli 21 traktoristom, en voznik pa je vozil
traktor v vinjenem stanju.
I mini KRIMIĆI
Kradejo krompir
V noči na 16. avgust je nez-
nani storilec na njivi v Polžah
pri Novi Cerkvi izkopal in od-
peljal okoli 400 kilogramov
krompirja. S tem je Marijo O.
iz Višnje vasi oškodoval za
okoli 12 tisoč tolarjev.
Izginili tudi lignji
V	noči na 17. avgust je nez-
nani tat okradel skladišče go-
stinskega lokala pri Ribiški
koči v Šoštanju. Odnesel je 359
škatlic različnih cigaret, 4 litre
namiznega belega olja, dva za-
boja piva in 5 kilogramov lig-
njev. S tem je lastnico, Zlatko
L. iz Velenja, oškodoval za do-
brih 45 tisoč tolarjev.
Ukradena gora
cigaret
V	noči na 19. avgust je nez-
nani storilec vlomil v Market
Dravinjskega doma v Sloven-
skih Konjicah. Ukradel je naj-
manj 230 zavitkov s cigareta-
mi vseh vrst, in okoli 20 tisoč
tolarjev gotovine. S tem je
povzročil za okoli 250 tisoč to-
larjev materialne škode.
Cigarete in pijača
Noč na 20. avgust je neznani
storilec izkoristil za vlom v sa-
mopostrežno prodajalno Mer-
cator v Ljubnem ob Savinji.
Odnesel je večjo količino ciga-
ret in steklenic z alkoholnimi
pijačami. Škode je za okoli 100
tisoč tolarjev.
Televizor, video
V	času od 18. do 20. avgusta
je neznani storilec vlomil
v stanovanjsko hišo v Galiciji.
V hišnih prostorih je premetal
omare in preiskal predale, od-
nesel pa je televizijski spre-
jemnik, video rekorder in del
satelitske antene. Lastnika je
s tem oškodoval za okoli 200
tisoč tolarjev.
M.A.
Kje bodo
radarji?
Operativno-komunika-
cijski center celjske UNZ je
postregel s podatki o cest-
nih radarskih kontrolah
v občinah našega območja.
V	četrtek, 26. avgusta
dopoldne bodo kontrole
v občinah Velenje in Mo-
zirje, popoldne pa na ob-
močju občine Šentjur.
V	petek, 27. avgusta do-
poldne, bodo radarji v ob-
činah Laško in Šmarje.
V	ponedeljek, 30. avgu-
sta dopoldne, bodo kontro-
le v občinah Celje in Vele-
nje, popoldne pa v občini
Žalec.
V	torek, 31. avgusta do-
poldne vas bo radar čakal
v občinah Šmarje, Šentjur,
Celje in Laško.
V	sredo, 1. septembra
dopoldne, bodo radarske
kontrole v občinah Žalec,
Mozirje, Celje in Slovenske
Konjice, v popoldanskem
času pa v občinah Velenje
in Žalec.
V	četrtek, 2. septembra
dopoldne, bodo radarji
v občinah Šmarje in Šent-
jur, popoldne pa v občinah
Velenje, Žalec in Celje.
Štirje ranjeni
Na regionalni cesti v Velenju se je v soboto,
21. avgusta zvečer, pripetila nezgoda, v kateri
so bili štirje udeleženci hudo telesno poškodo-
vani, materialna škoda pa znaša okoli 600 ti-
soč tolarjev.
Petar Mijatovič (31) iz Velenja je vozil oseb-'
ni avtomobil iz smeri Šoštanja proti Velenju.
Pri odcepu Partizanske ceste za TGO Gorenje
je iz neznanega vzroka zapeljal v levo na na-
sprotni vozni pas po katerem je iz velenjske
pripeljala voznica osebnega avtomobila, 28-
letna Stanislava Rajh iz Podgorja pri Letušu.
Med voziloma je prišlo do oplaženja, po tem pa
je voznik Mijatovič nadaljeval vožnjo po na-
sprotnem pasu in trčil v osebni avtomobil,
s katerim se je (za vozilom Raj hove) pripeljala
Jožica Šlebinger (38) iz Šoštanja. V trčenju so
se voznik Mijatovič in njegova sopotnika, 30-
letna Mijatovič Radijka in triletni otrok M.D.
(vsi iz Velenja) hudo telesno poškodovali, hude
poškodbe pa je utrpela tudi voznica Šlebinger-
jeva.	Foto: ALJOŠA VIDETIČ
Poskus umora
V sredo, 18. avgusta po-
poldne, je Janez P. iz Slo-
venskih Konjic poskušal
umoriti svojo ženo Lidijo.
Dejanje je nameraval ures-
ničiti z vrvjo, na srečo pa je
takrat v stanovanje vstopi-
la hčerka, ki je o tem obve-
stila policijsko postajo.
Preiskovalni sodnik je za
osumljenega storilca odre-
dil pripor.
Oboroženi ropar
z masko
V neko stanovanje v Škapi-
novi ulici v Celju je 18. avgu-
sta popoldne vdrl zamaskiran
oborožen moški, ki je od pre-
senečenega in prestrašenega
oškodovanca zahteval, da mu
pokaže pastorkovo sobo, ker
naj bi mu bil fant dolžan nekaj
denarja. Ker so bila vrata sobe
zaklenjena, je storilec posku-
šal vlomiti, a mu to ni uspelo.
Potem je storilec, ki je grozil
s pištolo, odšel. Dejanja je
osumljen 31-letni E.R. iz Celja
zoper katerega je preiskovalni
sodnik celjskega Temeljnega
sodišča odredil 30-dnevni
pripor.
Št. 34 - 26. avgust 1993
15
Mikrofon je erogena cona
portret napovedovalca Thea Bostica
Že dobrih sedem let Theo
Bostič poslušalce našega radia
razveseljuje s svojim žamet-
nim glasom in zborno izreko.
Nekatere že prav zgodaj pre-
buja v našem jutranjem pro-
gramu, prebira poročila, v ra-
zličnih kontaktnih oddajah
klepeta s poslušalci, predstav-
lja glasbenike in njihovo delo,
vodi lestvico zabavnih melo-
dij, ob praznikih pa preko ra-
dijskih valov ponese čestitke
in pozdrave v številne domove.
»Kardinal nisem mogel po-
stati, ker sem bil pregrešen.
Zato sem svojo srečo prišel po-
iskat na radio. Takrat sem bil
še precej mlajši...« smeje pri-
poveduje Theo Bostič, napove-
dovalec in moderator celjske-
ga radia, dela pa tudi za Radio
Maribor, Radio Slovenija, vča-
sih pa priskoči na pomoč tudi
ljubljanskim televizijcem. Na
celjskem radiu pa tudi skrbi za
izobraževanje novih kadrov.
Napovedovalec ne more po-
stati vsakdo, čeprav je zani-
manje za ta poklic zelo veliko.
»Ljudje, ki nastopajo pred mi-
krofonom, so skoraj brez izje-
me morali opraviti avdicijo.
Ponavadi se prijavi množica
ljudi, kriteriji za sprejem pa so
zelo zahtevni. Le redki uspejo,
včasih pa tudi nikogar ne vza-
memo. Pri avdicijah upošteva-
mo naravne danosti, se pravi
primeren zdrav glas, pa tudi
govor brez narečnih posebno-
sti. Tisti izbranci, ki jim uspe
priti skozi rešeto, nadaljujejo
z izobraževanjem, ki lahko
traja nekaj mesecev, tudi
kakšno leto, postopoma pa tu-
di več let.«
Bodoči napovedovalci se
morajo naučiti pravilne izreke
samoglasnikov in pravilne go-
vorne interpretacije. Tekst je
namreč treba smiselno upove-
dovati. »Teksti so lahko po
svoji sporočilnosti zelo različ-
ni,« strokovno razloži Theo, ki
ga v naši radijski hiši poznamo
predvsem po njegovi včasih
skoraj pikolovski natančnosti,
pedantnosti in profesionalno-
sti. »Čestitke je namreč treba
brati drugače kot kakšen po-
ljuden tekst, reportažni tekst
pa spet drugače. Seveda pa za
napovedovalca ni pomemben
samo primeren glas. Napove-
dovalec mora biti zgrajena
osebnost, široko splošno raz-
gledan na področju politike,
gospodarstva in kulture.«
Sodobni napovedovalec da-
nes ni več samo bralec nekega
besedila, ki ga je nekdo drug
napisal. Je tudi sooblikovalec
vsaj delčka programa in vodi-
telj specifičnih programov, kot
je na primer jutranji ali nočni
program. »Napovedovalec je
ponavadi tudi zaščitni znak
neke oddaje in vanjo vnaša ne-
kaj svoje osebnosti.«
Delo napovedovalca se ne
zaključuje v radijskem studiu.
Profesionalni napovedovalci
tudi povezujejo različne javne
prireditve razvedrilnega tipa,
pa tudi kulturne prireditve.
Tudi radio se nenehno raz-
vija. »Gre za zdrav razvoj
v tem smislu, ki je na zahodu
že precej uveljavljen, namreč,
da se določeni programski
sklopi bolj avtorizirajo.
V enem sklopu pa je seveda
lahko več voditeljev.«
GRETA SENIČ
Četrtek, 26. avgusta, 14.00
JACK POT
Tudi danes boste lahko tako
kot vsak dan od srede do srede
prisluhnili priljubljeni melo-
diji, ki jo poslušalci kot popev-
ko tedna izberejo v sredini od-
daji Pop loto med predlogi
glasbenega urednika Staneta
Spegla.
Četrtek, 26. avgusta
GLASBENE NOVOSTI:
Skupina Objem
Tokrat bodo gostje mladi
glasbeniki iz Novega mesta, ki
bodo predstavili nekaj svojih
skladb. S člani skupine Objem
se bo pogovarjal Aleš Lednik.
Petek, 27. avgusta, 16.15, 18.30
SATELITSKE NOVICE
NA RC
Poleg lastne produkcije in-
formativnih oddaj in prevze-
manja osrednjih informativ-
nih oddaj Radia Slovenija,
uvršča RC v svoj dnevno-in-
formativni program vsak dan
od ponedeljka do petka tudi
satelitske novice iz Londona,
ki jih pripravlja slovensko
uredništvo BBC in iz Kolna ■
slovenske redakcije Deutsche
Welle.
Sobota, 28. avgusta, 19.30
ŠP0RTN0-ZABAVNI
VEČER
Za zabavni del večera bo ta-
ko kot vedno skrbela voditelji-
ca Maja Šume j z zanimivimi
pogovori in koktajlom želja,
ne gre pa prezreti tudi stalne
rubrike Femme fatale. Šport-
no uredništvo pa bo poskrbelo
za pregled najzanimivejših
športnih dogodkov.
Nedelja, 29.avgusta, 8.30
VERSKA ODDAJA:
Luč sveti v temi
Oddajo vsako nedeljo pri-
pravlja kaplan celjskega žup-
nišča Franci Trstenjak ob po-
moči napovedovalca Thea Bo-
stica. Po uvodni evangelijski
misli bo predstavljena verska
tema, potem pa še aktualne in-
formacije iz življenja rimoka-
toliške verske skupnosti na
Celjskem.
Nedelja, 29. avgusta, 10.30
NEDELJSKI GOST:
Jani Žilnik
Pred povratnim srečanjem
pokala pokalnih zmagovalcev
v Odenseju bo nedeljski gost
res prava oseba: kapetan no-
gometašev celjskega Publiku-
ma Jani Žilnik, ki ima od vseh
igralcev največ evropskih iz-
kušenj, saj je v moštvu island-
skega prvaka že igral v evrop-
skem tekmovanju. Jani Žilnik
bo spregovoril o svoji doseda-
nji nogometni poti, pričakova-
njih pred povratnim sreča-
njem na Danskem in perspek-
tivi celjskega nogometa.
Nedelja, 29. avgusta, ob 17.00
VEČERNA ŠPORTNA
NEDELJA: Prenos
rokometnega
srečanja
Prenos rokometne tekme
našega in makedonskega pr-
vaka iz Bitole z reporterjem
Deanom Šusterjem, ki se bo
začel ob 18 h, bo osrednji do-
godek nedeljskega večera, po-
leg tega pa bo športno uredni-
štvo pripravilo še vrsto aktu-
alnih prispevkov.
Nadškof dr. Alojzij
Šuštar o glasbi
Zadnji teden v avgustu je,
čeprav po vremenu in vročini
sodeč, poletja še ne bo kmalu
konec. V naslednji naši oddaji
Glasba je življenje pa bomo
v nagradni akciji Sola izžreba-
li srečneža, ki bo s svojo naj-
dražjo osebo odpotoval na te-
denske počitnice v Španijo, na
Costa del Sol. Torej imate še
teden dni možnost, da se
vključite v nagradno igro Sola
in sodelujete pri žrebanju.
Tedenski žreb pa je določil
tako:
-	uro Sola dobi Ivan Zorko iz
Laškega,
-	po dve majici Sola pa: Ani-
ca Stanovnik iz Škofje Loke,
Jožica Kavšek iz Novega me-
sta, Rudi Tomo iz Lendave in
Marjeta Jerman iz Radovljice.
Čestitamo!
V sobotni oddaji Glasba je
življenje bomo po glasbeni
plati predstavih nadvse zani-
mivega in prijetnega gosta,
nadškofa, metropolita, dr. A-
lojzija Šuštarja.
Gospod nadškof nadvse rad
prisluhne koncertom v cerk-
vah in tudi drugod. Lani sta
imela v Frančiškanski cerkvi
božični koncert New swing
quartet in Hit kvartet Big ben.
Cerkev je bila nabita. Gospoda
nadškofa sem vprašala, če ga
je motilo, da so prišli tudi ne-
verujoči. »Nasprotno,« je od-
govoril, »naj pridejo, da poslu-
šajo in spoznajo glasbo ter pri-
dejo v stik z bogoslužnim pro-
storom, če spoštujejo kraj,
v katerega prihajajo, nimamo
nobenega pomisleka.«
V sobotni oddaji pa boste iz-
vedeli še mnogo mnenj in raz-
mišljanj v zvezi z glasbo, ki
nam jih bo posredoval nadškof
dr. Alojzij Šuštar.
SIMONA H20
Radijci na izboru za Miss Celja 93
Celjska radijska ekipa se je odločila, da minuli petek podaljša program pozno v noč. K temu je
radijske šefe navdahnila desetina celjskih lepotic, ki so se potegovale za naslov Miss Celja. Pa se
je izkazalo, da je bila odločitev kar pravšnja, saj je bila prireditev dobro organizirana in je bilo
zato veselje poročati z nje. Za zveze je skrbel tehnik Sašo Matelič, ki ga na fotografiji vidite
z mikrofonom v roki, slednjega pa je predvsem uporabljala Nataša Gerkeš s sogovorniki. Kamilo
in Aljoša v studiu sta skupaj s poslušalci izvedla radijsko nagradno stavnico in ugibala, katera bo
najlepša, nekateri radijci pa so si prireditev privoščili v živo. Na primer, Matjaž Marinček in Aleš
Lednik, ki ju vidite na sliki, pa glavni in odgovorni urednik Mitja Umnik, ki je sedel v žiriji. Časa
za fotografiranje in posedanje pa ni imel Franček Pungerčič, ki je imel v rokah organizacijske niti
in je bil gotovo najbolj zaposlen mož na Dobrni. Seveda niso imeli časa tudi Bojan Kranjc, pa Ida
Baš in Theo Bostič, ki so »nastopali« na odru.
RADIJSKI SPORED
od 26. avgusta do 1. septembra
RADIO CELJE
četrtek, 26.8.: 5.40 Jutranji pozdrav, 6.00 Poročilo OKC Celje,6.30
Poročilo OKC Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS),
7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25
Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.05 Pokličite in vprašajte, 10.00
Novice, 10.15 Minute za zdravje, 10.30 Mali O, 11.05 Glasbeni center
predstavlja, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13-tih (pre-
nos RaS), 13.30 Turistični kažipot, 14.00 Jack Pot, 15.00 Zvočna raz-
glednica, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.15 Deutsche Welle
novice, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Disco glasba, 18.30 BBC novice,
19.00 Zaključek sporeda.
Petek, 27.8.: 5.40 Jutranji pozdrav, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30
Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika
(RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 10.00 Novice, 10.15 Filmski
sprehodi, 10.30 Petkove štengce, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00
Danes do 13-tih (prenos RaS), 13.30 Šport ob koncu tedna, 14.00 Jack
Pot, 15.00 Zvočna razglednica, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS),
16.00 Deutsche Welle novice, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Vroči CE
(Bojan Krajne), 18.30 BBC novice, 19.00 Zaključek sporeda.
Sobota, 28.8.: 5.40 Jutranji pozdrav, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.45
Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (prenos RaS), 7.20 Tečajnica,
7.40 Pregled tiska, 8,05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 10.00
Novice, 10.15 študentski servis, 12.00 Novice, 12.10 Teen-val, 13.00
Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.00 Jack Pot, 14.05 Glasba je življenje,
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00
Kronika, osmrtnice, 17.30 Vročih 20, 19.30 Večerni program - o ženski
urejenosti, koktajl želja, časovni stroj, 23.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 29.8.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Verska
oddaja (Luč sveti v temi), 9.00 Horoskop, 9.10 Inšpektor Martinček, 10.00
Novice, 10.30 Nedeljski gost, 12.00 Time out za šport, 12.30 Iz domačih
logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.05 Čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 30.8.: 5.40 Jutranji pozdrav, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika
(RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.15 Za lepše okolje, 10.00
Novice, 10.30 Športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00
Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.00 Jack Pot, 15.00 Zvočna razgled-
nica, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.15 Deutsche Welle
novice, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Domača glasba (Tone Vrabl),
18.30 BBC novice, 19.00 Zaključek sporeda.
Torek, 31.8.: 5.40 Jutranji pozdrav, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30
Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika
(RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 10.00 Novice, 12.00 Novice,
12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.00 Jack Pot,
15.00 Zvočna razglednica, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.15
Deutsche Welle novice, 16.25 Inšpektor Martinček, 17.00 Kronika, osmrt-
nice, 17.30 Zimzelene melodije, 18.30 BBC Novice, 19.00 Zaključek
sporeda.
Sreda, 1.9.: 5.40 Jutranji pozdrav, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30
Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika
(RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Radio Celje se skriva,
poiščite nas, 10.00 Novice, 10.15 S knjižnega trga, 12.00 Novice, 12.10
Tečajnica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.00 Jack Pot, 15.00
Zvočna razglednica, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.15
Deutsche Welle novice, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pop loto, 18.00
Brane Rončel na Radiu Celje, 18.30 BBC novice, 19.00 Zaključek
sporeda.
Radio Celje oddaja od 5.40 do 19.00 od ponedeljka do petka, ob
sobotah do 22.00 ure, ob nedeljah pa od 8.00 do približno 17.00 ure,
na UKV frekvencah 95.1. 95.9 In 100.3 MHz - stereo.
Glavni in odgovorni urednik: Mitja Umnik
Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc
Uredništvo: Nataša Gerkeš, Nada Kumer, Vesna Lejič, Mateja
Podjed, Janez Vedenik, Tone Vrabl
Glasbeni urednik: Stane Špegel
Vodja tehnike: Bojan Pišek
Naslov uredništva: Radio Celje, Trg V.kongresa 3a, Celje.
Telefon 29-431. Fax: 441-032
Studio: 441-310,441-510
Št. 34 - 26. avgust 1993
Cvet celjskih
deklet na Dobrni
Miss Cella 93 Je petnajstletna Nataša Dobelšek Iz Letuša
Na Dobrni, v hotelu Toplice,
je v petek zvečer vrvelo. Vse je
hotelo videti deset finalistk, ki
so se uvrstile v zaključni izbor
za Miss Celja 93, akcije Nove-
ga tednika in Radia Celje, ki je
nastala na pobudo Bojana
Kranjca v njegovi zelo poslu-
šani oddaji Vroči CE. Missice
je Bojan po radiu izbiral že
lani, zaključna prireditev pa je
bila kar na dvorišču naše časo-
pisno - radijske hiše. Letos smo
se odločili, da lepa dekleta so-
dijo v lepo okolje, zato smo
zaključno prireditev prestavili
v hotel Toplice.
Dvorana je bila mnogo pre-
majhna za vse, ki so želeli vi-
deti deset finalistk, toda naj-
bolj vztrajni so se prebili
v dvorano in stoje opazovali,
kaj se je dogajalo. In dogajalo
se je marsikaj.
Najprej je občinstvo ogrela
celjska skupina Oliver Twist, h
nato pa sta Ida Baš in Theo
Bostič odprla izbor za Miss
Celja. Deset deklet se je naj-
prej sprehodilo po modni pisti
v dnevnih oblačilih. Iz dvora-
ne, kjer je bilo vzdušje sproš-
čeno, se je ob nastopu vsake
razleglo ploskanje, neumnih
pripomb ni bilo slišati, dekleta
pa so bolj ali manj vešče ob-
vladala oder in dokaj samoza-
vestno zakorakala pred toli-
kim občinstvom. Tega jih je
v štirinajstih dneh skušala na-
učiti Inge Priganica, ki je po
prireditvi dejala, da so dekleta
redno hodila na vaje in poka-
zale veliko mero volje, da na-
svete po svojih močeh upošte-
vajo.
Da bi bilo v-dvorani veselo,
je poskrbel tudi Tomaž Domi-
celi, ki je s skupino Triglav
prepeval svoje stare in nove
uspešnice, povedal kakšen do-
miceljevski štos in nato zopet
prepustil oder finalistkam za
Miss Celja. Te so občinstvo
očarale v drugem nastopu, ko
so se predstavile v zares izjem-
no okusno sešitih oblekah stu-
dia Zlati D iz Žalca. Vse oble-
ke so bile narejene po meri, za
vsako drugačen kroj in vse, od
prve do zadnje, so bile takšne,
da bi se lahko brez sramu ko-
sale s tistimi, ki visijo na obe-
šalnikih kvalitetnejših buti-
kov v tujini.
Seveda so se tekmovalke
sprehodile po pisti še v kopal-
kah generalnega pokrovitelja,
podjetja Miroteks iz Celja, na-
to pa je petčlanska žirija,
predsedoval ji je Roman Gra-
cer, direktor podjetja Miro-
teks, v njej pa so sedeli še no-
vinarka Vida Petrovčič, glavni
in odgovorni urednik Radia
Celje Mitja Umnik, direktor
Celjskega sejma Franc Pangerl
in predstavnica Zdravilišča
Dobrna Nataša Okrožnik, sta-
knila glave.
Vmes je zagodel še Jan Ple-
stenjak, ki glasbo študira
v Združenih državah Amerike
in ki je zagotovil, da so mu
slovenska dekleta mnogo bolj
pri srcu kot ameriška, potem
pa je za mikrofon prijel Bojan
Kranjc in razglasil rezultate
žirije. Za Miss Celja je bila iz-
brana 15-letna Nataša Dobel-
šek iz Letuša, za njeno prvo
spremljevalko Celjanka Ser-
geja Stefančič, za drugo
spremljevalko pa Lidija Prat-
nemer iz Slovenskih Konjic.
Ker pa naj bi se tri od finalistk
udeležile tudi polfinalnega
tekmovanja za izbor Miss Slo-
venije, ki bo v začetku septem-
bra, za tja pa je potrebno, da je
dekle staro najmanj 17 let, je
morala žirija določiti še tri
tekmovalke, ki bodo potovale
v Portorož. Odločili so se za
Lidijo Pratnemer ter za dve
Sentjurčanki, Sandro Andra-
šič in Marjano Kolar.
In potem je zopet zagodel
Oliver Twist, nekatere fina-
listke so se zavrtele s starši,
druge so takoj odpotovale do-
mov, največ medijske pozor-
Zaključna prireditev za izbor
Miss Celja 93 je bila izjemno
kakovostno pripravljena, kar
so na svoji koži kot balzam še
posebej občutile finalistke, ki
niso bile izpostavljene ne-
umestnim pripombam, sumlji-
vim tipom in primitivizmu, ki
spremlja tu in tam tovrstne iz-
bore. V dvorani je bilo sicer
precej vroče, in nekateri so
menili, da bi bilo morda bolje,
če bi bila prireditev na pro-
stem. Toda to bi hkrati pome-
nilo, da ne bi bilo selekcije ob-
činstva, zato bi prireditev go-
tovo izgubila blišč in visoko
raven, ki jo je imela v hotelu
Toplice. V tem se je tudi bi-
stveno razlikovala od mnogih
podobnih, ki jih pripravljajo
v diskotekah in še kje in kjer
so dekleta mnogokrat izpo-
stavljena posmehu.
Žirija je odločila, gledalci pa so zaploskali: Miss Celja 93 Nataša Dobelsek, njena prva spremlje-
valka, na desni, je Sergeja Štefančič in druga spremljevalka, na levi, Lidija Pratnemer.
Finalistke izbora za Miss Celja 93 so se zgrnile okoli priljubljeneg
kot so prihajale na oder: (od leve) Lidija Pratnemer, Anita Zi
Strašek, Sandra Andrašič, Nataša Dobelšek, Marjana Kolar in S
Fotoreporteji so navdušeni fotografirali Miss Celja 93, 15-letno
Natašo Dobelšek. Pravijo, da je izjemno fotogenična.
Celje šampion
Na turnirju prvakov v Golovcu prvi gostitelji - V finalu rokometna fantazija
Premagati evropske prvake ni kar
tako, če pa jih še nadigraš in osvojiš
naskok štirih golov, kot je to uspelo
pivovarjem z Zagrebčani, potem je
to velik podvig. Česa takšnega pa so
v slovenskem prostoru v športih
z žogo sposobni le igralci Celja Pivo-
varne Laško, kar se nam je zapisalo
že lani.
Več kot tisoč gledalcev je videlo
v velikem finalu šestdeset golov
(32:28), od tega je bila petina Serb-
cevih ob komaj verjetni popolni
učinkovitosti. Odsotnost poškodo-
vanih Levca in Jeršiča, ter Načino-
viča, ki ga je vratar Matoševič, prav
tako Rečan, trikrat zapored »preči-
tal«, so presenetljivo zelo uspešno
nadomestili fantje, ki kljub letošnji
blazni konkurenci niso obupali: Ča-
ter, ki v zadnjem času izpušča večer-
ne obroke, ïYanc, ki je pridobil na
moči, kar se je videlo takoj ob prvem
dotiku z žogo in silovitem strelu, ter
Šafarič, ki že tako dosti igra le
v obrambi.
»Purgerje« sta enakovredno
v obup spravljala vratarja Pušnik in
Strašek (šest in sedem obramb), ki
jima je trener Šojat dokazal, da je
prostora za oba. Ivandija je le proti
Avstrijcem prepočasi vodil igro,
proti Veszpremu in Zagrebu pa je
žoga potovala tako hitro kot vest
o zmagi do Trsta, saj je njegov zadnji
klub, italijanski prvak Principe, že
povabil Celjane v goste. Pungartnik
je bil z Načinovičem drugi strelec
pivovarjev na turnirju, njegovo
opravičilo po nenamernem strelu
v glavo pa je za razliko od Valenčiča,
če se še spominjate, zagrebški vratar
sprejel, čeprav je moral zapustiti
igrišče. Bilbija je v prvem moštvu
debitiral kar z golom s sedmih me-
trov evropskemu prvaku; novi Andi?
Trener Avstrijcev Vinko Kandija
je na tekmi s Celjani pretiraval
s protesti nad sodniki (Šojat:»Vinko,
pa vi se obnašate kot v Nišu!«), izgu-
bil motiv po porazu in doživel še
dva.
Švicarji s(
bolj presenei
čeno z Zagi
Stefan Laszl
renči dejal, <i
izgubil s Pivi
tel pokazati
Francoz L
od treh odli
pa na zadn;
igral Sarače
dovan. Najpi
tem pa še pr<
trenerja Mai
Veszprem;
z Gyurko so
napadu, sicei
ko so skrivali
na sodnike.
Zagreb je
Tomljanović
bonia. Puc i
Kaj je pričak
Rože, zato ki
žvižge in tud
dinec desne !
ski grb«. Lj
baje odgnal
»Turbo* Šerbec (z žogo) je v finalu proti dvakratnim evropskim prvakom poletel do ducata golov,
zmage in naslova najboljšega strelca.
Naveza Silvio Ivandija (z žogo)-\
v napadu, oba pa že na seznamu
Št. 34 - 26. avgust 1993
116,17
ga CE Bojana Kranjca po takšnem vrstnem redu
>1stein, Narcisa Sušnik, Polona Vodeb, Alenka
[eležna 15-let-
3 Nataša Do-
se presenetila
tjo in samoza-
om. Nataša ve
embra bo pri-
srednjo eko-
Celju, nato bo
idij ekonomije,
bo spremljalo
ivljenje mu že-
>raj sto odstot-
, da ji bo uspe-
e zida gradov
da v Sloveniji
fotomodeli ni-
so ravno priznan poklic, še po-
sebej to občuti na lastni koži
v domačem Letušu, vendar
meni, da bo tudi ta miselnost
v Sloveniji odpravljena. Rada
bi uspela v tujini, toda manj-
kajo ji centimetri, ki pa jih bo
morda še pridobila. Umirjeno,
a veselo je sprejela na znanje,
da je postala Miss Celja 93,
obenem pa je na vprašanja, kaj
od tega naslova pričakuje, re-
alistično odvrnila: »Nič poseb-
nega.«
NATAŠA GERKEŠ
Foto: EDI MASNEC
še naj-
\eodlo-
tanicitie
I konfe-
pmerno
»j ni ho-
lil Puca,
iNimesa
[žari ni
poško-
tmo, po-
tt izjave
: forme;
cijskem
ši. Veli-
i krivdo
Klovanih
udi Peri-
edraviti.
publike?
pko?! Za
Özal sre-
I »bosan-
'izijce je
»sedami.
razočaral v več pogledih. Pa tudi TV
Slovenija, ki ji bolj pristaja prejšnje
ime. Vsaka beseda je odveč in za-
man: kriteriji so izgubljeni!
Nedeljsko popoldne je minilo
v prijetno-grenkem »pijuckanju« in
sladkih komentarjih. Veselemu Šo-
jatu je v avtu na poti do Zagreba
družbo delal novinar Sportskih no-
vosti. Banjalučan, ki je najprej gle-
dal, kako je Borac postal evropski
prvak, potem pa še spremljal Zagreb
na njegovem pohodu, v celjsko sre-
dino pa se je kar hitro vklopil. »Šoj-
ka« ga je tolažil za poraz, »dečko« pa
mu je odvrnil: »Ne se prevzeti!« Za-
enkrat je imel' prav.
DEAN ŠUSTER
Foto: EDI MASNEC
Najboljši strelec: Šerbec 22 golov;
najboljši igralec: Banfro (Amicitia);
sedemrka turnirja (glasovanje tre-
nerjev): Pušnik (PL), Smailagić (Ni-
mes), Serbec (PL), Gudelj (Zagreb),
Lathoud (Nimes), Čavar (Zagreb),
Načinovič (PL).'
(temni dres, 6) je nova udarna moč celjske igre
hrvaško reprezentanco.
Ko v nesreči nisi sam
Tisti dan je bilo v delu Vrbja,
kjer živijo Cokanovi, kot v peklu.
Ogenj, ki ga je povzročil samovžig
žagovine, je hipoma zajel kozolec,
hlev in sušilnico. Rdeči zublji so
že segali po hiši, ki se je držala
kozolca. V dobre pol ure je razen
hiše zgorelo malone vse, tudi dva
traktorja s skoraj tridesetimi
priključki. Živina je panično be-
žala iz hleva, potem ko so jo pri-
sebni ljudje osvobodili verig.
Šestnajsti marec je tisti vražji dan
pisalo na koledarju. Bilo je malo
pred 16. uro, na suh in sončen dan.
Majdi in Janku Cokan se je
v nekaj minutah porušil svet. Ti-
sto kar sta zgradila ona in njuni
predniki, se je sesulo kot grad iz
peska. Težko je bilo tudi hčeri Ur-
ški in sinu Gregi.
Majdi se v vročih avgustovskih
dneh, potem ko njen dom že dobi-
va podobo lepe slovenske kmetije,
na obrazu še vedno vidijo bolečine
minulih mesecev. Še nekaj minut
pred marčevsko katastrofo je od-
šla po opravkih. Ko je ob povrat-
ku zagledala gost dim, ki se je
valil iz njihove domačije, ji je bo-
lečina v trenutku zalila telo. Jan-
ko je bil v službi. Takrat je bil še
varnostnik v Agrini, sedaj pravi,
da ima možnost v celoti živeti od
kmetije. Ko so mu prišli naznanit
požar, sprva ni verjel. Šele ko je
hitel proti domu in v daljavi videl
črn dim, je doumel, da je res. »Saj
to ni mogoče,« si je govoril. Toda
bilo je, še kako je bilo mogoče.
Konec, konec vsega. Morda. Če
ne bi...
V majhni vasici v osrčju Savinj-
ske doline se je pokazalo nekaj
zelo pomembnega, morda kar pre-
senetljivega za čase, ko človek
človeku vse bolj postaja volk, kot
je nekoč izjavil velik znanstvenik.
V Vrb j u in širši okolici Savinjske
doline se je znova zgodil dober
človek. Po požaru se je namreč
odvrtel film poln solidarnosti, po-
žrtvovalnosti, humanosti in dobre
volje. V filmu je nastopila požr-
tvovalna družina Cokan, ki je mo-
gla pokazati veliko spretnosti in
pridnosti. Predvsem pa so bili
z nesebično pomočjo glavni igral-
ci sosedje, sorodniki in mnogi vaš-
čani, zavarovalnica Triglav, Kme-
tijstvo Žalec, Hmezad KZ Gotov-
lje, Agrina, Slovenska ljudska
stranka, župnijski urad iz Žalca
in mnogi drugi. »Če je kdo izpuš-
čen, naj ne zameri«, me je prosil
Janko.
Vrbenčani so takoj po svojih
hlevih razporedih Cokanovo živi-
no. Jože Turk, Ivan Mastnak in
Edi ter Bogdan Cokan so šli takoj
v akcijo zbiranja denarja in mate-
riala in nabrali skoraj 10 tisoč
nemških mark. Iz zavarovalnice
Triglav so že dan po požaru naka-
zali prepotrebni avans, kajti zave-
dali so se, da kdor hitro da, dva-
krat da. Kasneje so dali še ostalo.
Prišli so poznani in neznani lju-
dje, predvsem kmetje, in pomagali
z materialom ali denarjem. Coka-
na skoraj nista mogla verjeti.
Kljub dejstvu, da časi niso najbolj
rožnati, so vsi, prav vsi, ki so pri-
šli, hoteli pomagati. Tako ah dru-
gače, po svojih zmožnostih.
Ravno solidarnost ljudi in zelo
pohvalen odnos Zavarovalnice
Triglav, je družini Cokan dal ne-
verjetno življenjsko energijo, ki jo
lahko začutijo samo tisti, ki so
pretrpeli nekaj hudega. Cokanova
sta začela kovati železo dokler je
bilo še vroče. S pomočjo mnogih
prostovoljcev sta pospravila po-
gorišče. Zatem so začeh tovornja-
ki dovažati gradbeni material.
Nastajala je nova domačija. Niko-
li sicer ne bo več, kot je bilo. Tako
je vedno. Morda bo še bolje? Sta-
rega lesenega kozolca ne bo več.
Toda v novem zidanem poslopju
bo dovolj prostora za vse potreb-
no. Projektant Ivan Korent je mo-
ral Cokane spustiti preko vrste,
kajti živina spet potrebuje dom.
Še nekaj tednov in notranjost hle-
va bo končana. Kupili so tudi že
nekaj pripomočkov. In tisto kar je
najpomembnejše: pri Cokanovih
se je naselila velika gora optimiz-
ma, ki prinaša upanje v lepo pri-
hodnost. Bodo tudi Cokani nekoč
pomagali nekomu?
Če poskušam vzeti primer Maj-
de, Janka, Urške in Grege Cokana
iz Vrbja pod drobnogled razmi-
šljanja o človeškem značaju, lah-
ko ugotovim, da se v ljudeh ven-
darle skriva tudi tisti dobri angel.
Škoda je le, da iz človeških globo-
čin pogostokrat pobegne šele ta-
krat, ko se zgodi nekaj hudega.
Ali pa nikoh !? Če se motim, naj mi
vsi dobri ljudje oprostijo.
VOJKO ZUPANC
Zavarovalnica Triglav je v prime-
ru Cokanovih nastopila kot dober
partner. »Toda nič ne bi bilo od
ustrezne odškodnine,« pravijo
v Zavarovalnici Triglav, »če pre-
moženje ne bi bilo pravilno zava-
rovano.«
Pri Cokanovih je to k sreči bilo,
za kar gre zasluga tudi zastopniku
zavarovalnice, ki je uspel Cokane
prepričati, da brez nič ni nič. Pre-
moženje je namreč potrebno zava-
rovati za vsoto, kolikor je vredno.
Sicer je lahko po katastrofi še
hujše.
Lepo urejena kmetija pri Cokanovih pred davnimi devetimi leti. V ozadju kozolec, ki ga je požar uničil v nekaj
minutah.
Takole je izgledal kozolec takoj po požaru. Pod njem sta zgorela dva traktorja in vsi kmetijski priključki.
Pet mesecev po požaru, je pri Cokanovih vse drugače. V hišo seje vrnilo veselje in upanje. Predvsem pogoji, da
bodo lahko delali. Že čez nekaj dni bodo živino iz tujih hlevov preselili v svoje.
Št. 34 - 26. avgust 1993
18
ODMEVI
Referendum za
oslovo senco
Dne 12.8.1993 ste v vašem
tedniku v rubriki Vroča tema
objavili članek z naslovom
»Referendum za oslovo senco«
novinarja g. Braneta Piana,
katerega namen nam je docela
nerazumljiv in ne vemo čemu
služi? Ali objektivni informa-
ciji javnosti? Ali zavajanju
javnosti? Ali interesom IS ob-
čine Celje? Ali interesu »zna-
nih Celjanov, ki hočejo zlato
jamo zase«?
Prav gotovo nimamo nič
proti raziskovalnemu, svobod-
nemu pisanju, objektivnemu
informiranju javnosti, tudi ne
proti naročenim člankom ka-
terega koli političnega lobija,
vendar ne dopuščamo, da
z lažmi, obrekovanjem, near-
gumentiranimi trditvami in
nepoznavanjem objektivne
resnice blatite ugled Zdravi-
lišča Dobrna in imenovanih
posameznikov v objavljenem
članku.
G. Brane Piano bo dobil
možnost trditve, ki jih je po-
stavil v članku, dokazati
v sodnem postopku pred pri-
stojnim sodiščem.
Vodilna ekipa Zdravilišča
Dobrna namreč nikakor ni
prejudicirala odločitve o kriv-
di bivšega direktorja, saj toza-
devno postopek vodijo pristoj-
ni organi. Od 8.3.1993 dalje se
poslovanje, vodenje in spreje-
manje kakršnih koli odločitev
vrši skladno s pozitivno zako-
nodajo in se nikakor ne »eski-
virajo predpisi«. Sindikalna
zaupnika korektno zastopata
interese delavcev, vsi delavci
s posebnimi pooblastili imajo
v pogodbah o zaposlitvi zajeto
konkurenčno klavzulo sklad-
no z zakonom in splošnimi ak-
ti Zdravilišča Dobrna.
Znotraj Zdravilišča Dobrna
ne obstajajo lobiji, pač pa je to
enoten in trden kolektiv, ki
ustvarja v sedanjih gospodar-
skih pogojih odlične rezultate,
ki bi si jih želeli v prenekateri
organizaciji.
Skladno z doseženimi po-
slovnimi rezultati se izvaja tu-
di politika izplačevanja plač,
ne pa podkupovanje delavcev.
Odločitev o razpisu referen-
duma je bila sprejeta na zboru
delavcev, sklicanem na pobu-
do, sprejeto iz dogovora med
predsednikom in podpredsed-
nikom IS občine Celje ter de-
lavskim svetom in sindikatom
Zdravilišča Dobrna zaradi
izraženega dvoma IS o objek-
tivnem in celovitem informi-
ranju delavcev v zvezi s sta-
tusnim preoblikovanjem in
možnostmi lastninjenja. Žal so
razlagalci preoblikovanja
Zdravilišča Dobrna v zavod
kot predhodno obliko, udelež-
bo na nedavnem zboru delav-
cev zadnji dan, kot vam je zna-
no, odpovedali.
Referendum o preoblikova-
nju Zdravilišča Dobrna se po
sklepu zbora delavcev ni izve-
del za »oslovo senco«, pač pa
kot najbolj demokratična obli-
ka osebnega izjavljanja vseh
zaposlenih. Izid referenduma,
izvedenega 20.8.1993, jasno
izkazuje opredelitev delavcev
z 79,5 odstotki ZA delniško
družbo.
Novinar pa očitno ne pozna
vsebine Ustavnega zakona za
izvedbo Ustave Republike
Slovenije (Ur.l.RS št. 33/91)
in Ustavni zakon za izvedbo
temeljne listine o samostojno-
sti in neodvisnosti Republike
Slovenije (Ur.l.RS št. 1/91-1),
ki določa rok veljavnosti ZZD
do konca leta 1993, za vse tiste
organizacije, ki žal še niso pre-
oblikovane skladno z novimi
statusnimi zakoni.
Vzrok, da Zdravilišče Dobr-
na še ni preoblikovano, pa tiči
v blokadi postopka, ki ga izva-
ja IS občine Celje že več kot
leto dni.
Novinar tudi ne ve (?), da
rešuje denacionalizacijske
zahtevke za vračilo premože-
nja pristojna komisija na obči-
ni Celje in ne vodstvo Zdravi-
lišča Dobrna, kakor tudi ni ni-
komur skomandiralo kredita
za rešitev stanovanjskega pro-
blema v letu 1993.
Glede investicijskega vzdr-
ževanja v Zdravilišču Dobrna
pa sledeče; v prvi polovici leta
1993 smo plinificirali in teh-
nološko obnovili kuhinjo
Zdraviliškega doma, načrtno
obnovili letno kavarno (ki ni
bila v funkciji že 7 let); obnova
vinske kleti pa je končana in
manjka le še oprema (promo-
cijska otvoritev je bila izvede-
na ob prireditvi »Noč pod ko-
stanji«); izvršenih je še vrsta
nabav delovnih sredstev in na-
prav, kar je vse razvidno iz
polletnega poslovnega poroči-
la za leto 1993. Slednji doku-
ment izkazuje tudi, da ni nika-
kor »poniknil« nikakršen de-
nar, niti niso prisotni niko-
garšnji interesi znotraj Zdra-
vilišča Dobrna po zmanjševa-
nju vrednosti. Novinar pa ne
ve (?) ali pa noče vedeti, da se
otvoritvena bilanca za lastni-
njenje veže na stanje per
31.12.1992 in s tem na zak-
ljučni račun za leto 1992 in je
ravno zaradi tega Zakon
o lastninjenju tudi omejil in-
vesticije in nabave osnovnih
sredstev v letu 1993.
Podjetje, ki posluje tako kot
sedaj Zdravilišče Dobrna, je
ponosno na doseženi rezultat
in se ne boji nobenih revizij in
inšpektorjev.
S takšnimi članki, ki na os-
novi laži, klevetanja, obreko-
vanja in blatenja sejejo dvom
v javnosti o zakonitosti poslo-
vanja, pa pomagajo le zniževa-
ti uspešnost še tistih redkih
podjetij, ki dobro poslujejo.
Komu je to v korist?
V. d. direktorica
Zdravilišča Dobrna
VANJA STRNIŠA
Referendum za
oslovo senco II.
Z ozirom na tendencioznost
in neresmfnost trditev gospo-
da Piana, objavljenih v članku
{Novega tédnika dne, 12. avgu-
sta, moram odkriti še drugo
plat medalje.
Referendum ni bil izveden iz
zgoraj navedenega vzroka, pač
pa zaradi očitkov vodilnim* da
hočejo proti volji delavcev iz-
siliti delniško družbo, kot bo-
dočo obliko organiziranosti
podjetja. Menimo, da je refe-
rendum najbolj demokratičen
način izražanja volje.
Članstvo Svobodnih sindi-
katov Zdravilišča Dobrna ni
večinsko, kot to trdi avtor
članka. Šteje 9S delavcev,
članstvo v sindikatu Zdrav-
stva in socialnega skrbstva pa
predstavlja 120 delavcev.
Trditev, da so delavci prejeli
dva poračuna je neresnična,
prejeli so enega.
Naslednja neresnica je trdi-
tev, da so za prvo polletje pre-
jeli delavci še eno plačo. Preje-
li so le poračun, v višini pri-
bližno 80 odstotkov OD. Pri-
bližno zato, ker so bih kriteriji
za izplačilo stimulativni.
Delavcu, ki je stanoval
v Unionu, nismo »skomandi-
rali« posojila za nakup stano-
vanja.
Trditev, da vodilni Zdravi-
lišča nadaljujejo s podkupova-
njem delavcev, je za vse žaljiva
in ponižujoča. Avtor delavcem
s tem posredno dopoveduje, da
si tega denarja nikakor niso
zaslužili. Stvari podrobneje ne
razlaga, verjetno pa meni, da
je bila podkupnina plačana iz
posebnega fonda. Morda kar
z denarjem, ki je bil namenjen
za vinsko klet in je poniknil,
saj se takim stvarem le tako
streže. Dejstvo, da so inšpek-
torji na Dobrni že kar domači
in ga avtor navaja ob zaključ-
ku članka, je zanj prava sreča.
Takoj bodo namreč odkrili
fond in v kratkem boste lahko
brali nadaljevanko. Delavci pa
menijo, da bo to prvi primer
podkupovanja delavcev z de-
narjem, ki so si ga morali pred
tem sami zaslužiti.
Sprašujem se, od kod avtor-
ju toliko napačnih podatkov.
Tu in tam se mu morda pri-
kaže dobra vila in mu na uho
tudi kaj zašepeče. Pravijo, da
je to ob vročini, kakršna vlada
zadnje dni, kar pogost pojav.
Dejstvo, da delavci lani niso
dobili niti trinajste plače, letos
pa že kar »dva« poračuna, av-
torja osupne. Ta »resnica« je
zanj višek podkupovanja in
zavajanja delavcev. Dejstvo,
da je bilo izplačilo izvedeno po
predhodni konsultaciji SDK,
o čemer obstaja dokumentaci-
ja, avtorja ne zanima. Raje so-
deluje z dobro vilo, ki po mo-
jem le ni tako dobra, saj se je
edina zavedala, da prejema
podkupnino. Delavci so spričo
svoje zavednosti to izvedeli še-
le iz članka. Joj, pa sem verjet-
no tudi sam naiven. Vila je bila
podkupnino prisiljena spreje-
ti, sicer bi jo delavci takoj raz-
krinkali, da si je nadela člove-
ško podobo. Ustno izročilo na-
mreč pravi, da domuje pod Pa-
škim Kozjakom in je na plačil-
nem seznamu zdravilišča.
Pa naj bo dovolj šale. Na seji
sindikata Zdravilišča Dobrna,
dne 18.8.1993 je bilo izraženo
enotno mnenje, da s takim pi-
sanjem povzroča gospod Piano
kolektivu ogromno moralno
škodo. Zato delavci terjamo
takojšnje javno opravičilo, si-
cer bomo prisiljeni civilno to-
žiti.
Na koncu naj povem, da sem
komentiral le neresnice sindi-
kalnega področja in to le tiste,
ki so kot take z obstoječo do-
kumentacijo takoj dokazljive.
Za ostale neresničnosti v pri-
meru takojšnjega javnega
opravičila sindikalni popust
ne velja. Ogorčenje je preve-
liko.
Kakšnemu namenu takšno
pisanje služi še nisem uspel
ugotoviti, kajti vpliv članka na
referendum je bil prav gotovo
kontraproduktiven.
Za sindikat
Zdravilišča Dobrna
VLADIMIR MAGANJA
prejeli
SBO
Poletje
Poletje je vroče, prišel je av-
gust, najlepši čas za pravi do-
pust. Rad šel bi na morje, me
srce boli, saj z malo denarja
pač nikjer nič ni.
Adijo morje ti prelepo, od
tebe se bomo poslovili in
v druge kraje napotili. Saj
upamo na to, da mogoče drugo
leto boljše bo.
Agenciji Dober dan, Nove-
mu tedniku in Radiu Celje se
bomo priporočili, da kakor
prejšnja leta skupaj na izlete
bi hodili in se z vami v veseli
družbi veselili in na težke čase
pozabili.
VIKTORIJA TOVORNIK,
Vodice
Rože izginjajo
v noč
Noč - jasna in topla - vsa
poletna, spokojno prekrije do-
lino. Mežikajo zvezde na svo-
du in zadnji krajec počasi plu-
je v zaton. Redka so okna
z medlo svetlobo. Dolina poči-
va. Nekam znana senca je huš-
knila v noč. Zamudil se je fant
pri dekletu, le kdo bi mu za-
meril.
Vse se vidi, vse se izve, vsi se
poznamo, včasih celo preveč.
Ničesar ni moč skriti v tej naši
ljubi dolini. Ne ljubezni, ne
bogastva, ne revščine, ne
stranpoti, ne sovraštva, ne ne-
voščljivosti. Potrpljenje je
»božja mast« in prav ta rek nas
največkrat rešuje.
A zmeraj, veste, ni noč spo-
kojna. Parkrat na leto se tudi
v naši dolini odločimo noč pre-
živeti v družbi z znanci in pri-
jatelji, ponavadi začenši z ga-
silci, pa s pevci, pa z »olcarji«,
pa spet z gasilci in še s kom.
Tradicija je že taka, da so to
ponavadi prijetne in burne ve-
selice s številnim obiskom in
prav je tako. »Kdor dela, ta
tudi greši,« zopet pravi prego-
vor in tako grešimo tudi v naši
dolini. Poglejmo naslednji pri-
mer. Ljudje so pri nas, zgleda,
zadovoljni, nekateri celo pre-
več. Hvala bogu! Kaj pa če si
kdo zaželi kakšen spominek
ob slovesu? Želje so ponavadi
»tako različne«. In na stojni-
cah in srečolovih ne ponujajo
nobenih cvetličnih korit z buj-
nim cvetjem. Takim, ki ga zna
vzgojiti samo skrbna roka, ta-
kim, ki pade v oči. Skrivnost-
nemu vsakoletnemu obisko-
valcu tako globoko, da se ne
more in ne more ločiti od nje-
ga. In tako ga, glej ga zlomka,
vsako leto ob vi tanj ski gasilski
veselici kar sname iz vrtne
ograje bifeja g. Tinke Pogorevc
in odnese s seboj.
Za rože ne smeš reči hvala,
sicer ne uspevajo. »Ljubitelju«
bodo gotovo cvetele nekaj ča-
sa, le pogled nanje najbrž ne
bo vzbujal pristnega užitka.
Gospa Pogorevc pa bo na-
slednje leto gotovo s težkim sr-
cem okrasila vrtno ograjo.
A kolikor jo poznam, vem, da
bo storila tako.
Le noč, tisto burno noč,
v kateri itak ni spanca, bo pre-
živela ob oknu s pogledom na
vrt - mi je zatrdila ob najinem
nedavnem srečanju.
SLAVKO VETRIH
Svečanost in
srečanje na
Tomažu nad
Vojnikom
Dobrotinškova domačija je
bila ena prvih postojank osvo-
bodilnega gibanja na vojni-
škem območju. 29. oktobra
1941 se je na tei domačiji spo-
čil in nahranil Štajerski parti-
zanski bataljon, ki je prodiral
na izselitveno območje ob Savi
in Sotli, z nalogo, da prepreči
izseljevanje in da zavaruje
prebivalstvo.
Okupator je trdno slovensko
družino Dobrotinškovih hudo
preganjal. Mater in hčer so
ubili v Auschwitzu, trije sinovi
so bili ustreljeni v Starem pis-
kru, najmlajši sin pa je padel
v NOV. Iz taborišča sta se vr-
nili le dve hčeri.
Vsakoletno srečanje na Do-
brotinovem postaja že tradici-
onalno. V soboto, 14. avgusta
se je zbralo okoli 170 borcev in
drugih udeležencev iz mnogih
krajevnih organizacij celjske
občine in številni gostje, med
njimi delegacija Zveze koro-
ških partizanov, v kateri so bi-
li predsednik Janez Wutte-
Luc in podpredsednik Lipej
Kolenik, nadalje predsednik
slovenske borčevske organiza-
cije Ivan Dolničar, podpred-
sednik Bojan Škrk ter celjski
župan Anton Roječ.
Po uvodni pesmi pevskega
zbora France Prešeren iz Voj-
nika in pozdravu ravnateljice
Osnovne šole Vojnik, ki je do
nedavnega nosila ime Dobro-
tinškovih, je spregovoril Ivan
Dolničar. Njegova razmišlja-
nja so se lotevala predvsem
problemov, s katerimi se bor-
čevske organizacije spopada
v sedanjem času, ko želiio ne-
katere revanšistične sile pre-
vrednotiti pomen narodnoo-
svobodilnega gibanja in mu
dati etiketo državljanske voj-
ne. Zlasti na Štajerskem ni bi-
lo kakršnekoli primesi držav-
ljanske vojne, pa tudi duhovš-
čina je bila večji del na strani
upora zoper okupatorja ali pa
je bila preganjana. Umazani
strankarski boji in afere slabi-
jo notranjo stabilnost Sloveni-
je, še bolj pa njen ugled v sve-
tu. V obmejnem območju je
Slovenija vse bolj izpostavlje-
na in ogrožena in se bo morala
vse bolj spopadati z ozemelj-
skimi težnjami sosedov. »Ce
nekateri gospodje z doktorati
in magisteriji oporekajo legi-
timnost prejšnje države in nje-
ne ureditve, ki jo je priznaval
ves svet, tedaj naj izvolijo vr-
niti svoje diplome, ki so jih
v >neligitimni< državi dobili«,
je dejal. Povabil je navzoče, da
se udeleže nekaterih pomemb-
nih prireditev, ki so posvečene
dogodkom pred 50. leti: Ko-
čevski zbor, osvoboditev Raba
in Conarsa, ter osvoboditev
Primorske in ustanovitev IX-
. Korpusa.
Celjski župan Anton Roječ
je izrazil svoje zadovoljstvo
nad korektnimi odnosi z bor-
čevsko organizacijo in dal po-
novno priznanje izredni kul-
turni vsebini programa od
Dnevu upora, ki je vsebovala
poudarke vseh pomembnih
obdobij osvobodilnega giba-
nja: leto 1918, 1941 in 1991.
Predsednik Zveze koroških
partizanov Janez Wutte je
pozdravil navzoče in se zlasti
zavzel za še večjo sodelovanje
med Slovenci na obeh straneh
meje. »Slovence onkraj meje
zelo bolijo zdrahe in afere
v Sloveniji in slabijo položaj
Slovencev na Koroškem in
istočasno podžigajo Heimatdi-
enst, da zbuja sovraštvo zoper
nas«. Poudaril je še, da imajo
Slovenci na Koroškem več
opore v dunajskih državnih
krogih kot pa pri oblasteh na
Koroškem.
Še dolgo v noč je bilo slišati
petje slovenskih in partizan-
skih pesmi.
R.G.,
Celje
»Napad« na
sodstvo in
njegovo
neodvisnost
Zadnje čase spremljam raz-
pravo o odkritem orožju na
mariborskem letališču. Pri
tem sem opazil prizadevanja
nekaterih novinarjev, kakor
v pismih bralcev, da bi prika-
zali g. J. Janšo kot človeka
z zlobnimi nameni in celo kot
načrtovalca državnega udara.
Pozabljajo pa dejstvo, da Jan-
ša in njegova stranka sodelu-
jeta v koalicijski vladi. Zato
me čudi, da nekateri novinarji
iz vladnih kot iz opozicijskih
strank poskušajo vnesti dvom
v iskrenost in poštenost mini-
stra za obrambo.
Tak primer se je zgodil ob
pisanju o mariborskih sodnih
— pravnih organih. Kolikorvem
jaz o tem iz poslušanja TV in
branja časopisov, je Janša kri-
tiziral samo delo preiskoval-
nega sodnika in morda še ene-
ga delavca pravne stroke, nik-
dar in nikjer pa ni omenil pra-
vosodja kot celote. Ob tej pri-
ložnosti sem se spomnil stare-
ga pregovora o mački, ki se
v tem primeru uresničuje.
Jaz in verjetno mnogi držav-
ljani, si zastavljamo nekaj
vprašanj:
Zakaj preiskovalni sodnik
ni takoj ukrepal, ko je bil ob-
veščen o zadevi? Dopustil je,
da se je glavni osumljenec lah-
ko umaknil v svoje delovne
prostore, kjer je imel do 5 ur
časa in možnosti, da skrije ali
uniči obremenjujoče dokazne
listine. Zakaj izpustitev osum-
ljenca?
Zakaj je osumljence - priče
izpustil pred koncem preiska-
ve in jim s tem dal možnost
medsebojnih posvetov in orga-
niziranja sestanka - posveta
z najvažnejšim obtožencem, ki
je še na begu (menda na Mad-
žarskem ali Hrvaškem).
Preiskava teče že cel mesec
po odkritju orožja, pa javnost
še ni seznanjena z dognanji
preiskave (vsaj delnimi). Su-
mim, da so ti zelo piškavi in,
da bodo taki tudi ostali. Vese-
lilo me bo, če se bo zgodilo
obratno in učinkovito.
Iz dosedanjega poteka prei-
skave, pa sem dobil vtis, da
preiskava želi odkrite vire in-
formacij g. Janše o orožju, sko-
raj v istem slogu kot pri pri-
sluškovalni aferi, kjer so bili
krivi prisluškovalci, ne pa ti-
sti, ki so izdali državno skriv-
nost tujim državljanom in
s tem posredno ogrožali naše
osamosvajanje.
Upam, da bo Janša ostal po-
šten in ne bo odkril ljudi, ki so
njega obvestili, saj bi s tem
kršil osnovna načela obveš-
čanja.
Neučinkovitost in neodvis-
nost pravosodnih organov pa
smo imeli možnost spremljati
v zadevah: Elan, Hit, Videm in
še nekaterih podobnih, ko bi
organi pravosodja (tožilstva)
morali ukrepati po službeni
dolžnosti, pa niso.
Ob tej priložnosti izražam
ogorčenje nad nekaterimi na«
vedbami v prejšnji prilogi De«
la na str. 32 priloge, kjer novi-
nar Marjan Sedmak med dru-
gim piše: »... in obrambni mi-
nister se nonšalantno vtakne
v delovanje sodstva, kot da bi
šlo za pododdelek v njegovem
zasebnem ministrstvu. Sever-
no in zahodno od Celovca bi
takšna predrznost sprožila
zahteve po >obnovi< vlade.«
S tem je odkril, kakšen je
cilj spreminjanja izjav g. Janše
in ostalim stalnih napadov
nanj, ki so vsa prekrita z mi-
rovniškimi gesli, skrbi za oko-
lje in podobnimi.
Ob tej in drugih omenjenih
aferah pa ugotavljam, da se je
poznano načelo vztrajnosti iz
tehnike smiselno preseUlo tudi
na področja: psihologije, go-
spodarstva, sodstva, novinar-
stva itn.
CIRIL KNEZ,
Laško
Kako preživeti?
Najprej prav lepo pozdrav-
ljeni. Ura je 1.30. Ker mi skrbi,
kako preživeti naslednji me-
sec, niso pustile spati, sem se
odločila, da vam pišem. Ne
vem, komu bi potožila, saj je
človek danes tako malo vre-
den. Zato se mi zdite vi najpri-
mernejši. Mogoče boste pa na-
šli odgovore na vprašanja, ki
se mi motajo po glavi. Kje je
človek kot posameznik zašči-
ten? Zaupala vam bom zgodbo
naše družine, pravzaprav res-
nični položaj, ki pa gotovo ni
osamljen v današnjih časih.
Smo štiričlanska družina,
v družini pa prejemam osebni
dohodek še samo jaz. Dohodek
je tudi manjši zaradi že kar
več kot polletnega bolniškega
staleža. Sinova sta se izšolala
in iščeta zaposlitev. Mož je se-
daj, po 32. letih dela, brezpo-
seln, prijavljen na Zavodu za
zaposlovanje. Od aprila pa do
danes ni prejel nobenega de-
narja. Tovarna »Bor« mu dol-
guje, kot vsem ostalim delav-
cem, OD za tri mesece. Sedaj
vam bom pa napisala tisto kar
me najbolj boli. Jaz sem imela
KM kartico banke Merx. Z njo
sem v redu poslovala vse do
-takrat, ko je naša družina
ostala brez moževega OD. Ta-
krat se je zataknilo, ker raču-
nov nismo mogli več plačati
v določenem roku. O tem sem
obvestila Merx banko, jih pro-
sila za odlog plačila, ter jim
vrnila kartico. Ker pa mož še
vedno ni prejel zasluženega
denarja, mojega OD pa je ko-
maj za sproti, seveda računov
še nismo mogli plačati. Zave-
dam se dolga, ki ga imam pri
tej banki in ne mislim, da bi mi
ga morali odpisati. Sedaj so od
Merx banke poslali dopis meni
v službo. Imam administrativ-
no prepoved na plačo. Seveda
moram dolg poravnati
z obrestmi. Sedaj je moj že ta-
ko majhen OD še manjši.
Sprašujem se, kam se pa naj
pritoži moj mož ter vsi ostali
delavci »Bora«, da bodo izter-
jali svoj zasluženi denar, seve-
da brez obresti. Kako to, da
tovarna lahko tako dolgo dol-
guje zasluženi denar delav-
cem, nek posameznik pa je
prisiljen plačati in se mu vza-
me še tisto malo kar ima? Kje
je zaščiten človek kot posa-
meznik? Mi mogoče lahko vi
najdete ta odgovor?
L.R.,
Laško
Uredništvo: Napisanega je
marsikaj, tudi o zaščiti člove-
ka posameznika in njegovih
pravic. Ampak kaj nam (vam)
koristi, če vemo, kje vse to pi-
še, če pa od tega ni nobene
koristi. Da pa je dolgove treba
plačati, tudi vsi vemo. Vedno
bolj pa nam je tudi jasno, da to
staro pravilo pri nas ne velja
za vse v enaki meri. Pri tem pa
vam razen razumevanja ne
moremo ponuditi nobene dru-
ge tolažbe. Žal, pravice je na
tem našem svetu vedno manj.
Št. 34 - 26. avgust 1993
19
20
SPIN se razvija
v TOP SPIN
Ko smo Čudežniki snemali
skladbe za kaseto in lasersko
ploščo, je pri tem sodeloval
kitarist Slavko Lebar, ki ga
v Ljubljani vse bolj poznajo.
Povedal mi je, da namerava
z znanimi ljubljanskimi
glasbeniki zaigrati v novi
pop-rock skupini. Imena so
mi povedala, da je to lahko
nekaj dobrega.
Na lanskem jubilejnem
koncertu v Mariboru je sode-
loval tudi Slavko, kot gostje
pa so bili prisotni tudi ostali
člani benda. Andrej Gumi-
lar, vokalist, mi je takrat
predstavil načrte za prihod-
nje leto, klaviaturist Matija
Krajnik pa je pristavil, da se
bodo imenovali SPIN. Kas-
neje sva se z Andrejem več-
krat srečala v Country clubu
ali Žitu v Ljubljani, kjer se
najdemo tisti, ki se ukvarja-
mo z glasbenim šovbiznisom.
V maju smo celo skupaj zai-
grali na Koncertu v Rade-
čah, ko se je v živo snemala
oddaja slovenskega radia
PRŠ (pop, rock, šoder).
Od takrat se SPIN vse bolj
vzpenja. Pričelo se je
s skladbo Srce mi gori, ki je
dalj časa kraljevala na Le-
stvici popularnih 20. Sledila
ji je skladba Objemi me,
s katero so sodelovali na Pop
delavnici. Obe pesmi sta po-
stali popevki tedna na Valu
202. Po prvih bliskovitih
uspehih se pravo delo komaj
pričenja. Sedaj končujejo
material za svojo prvo kase-
to, ki bo izšla v sredini okto-
bra. Takoj za njo bo izšla tu-
di kompaktna plošča.
Trenutno so vsak dan
v studiu Metro, saj snemajo
najzahtevnejšo skladbo. Pri
snemanju sodeluje mojster
Mojmir Sepe s simfoničnim
orkestrom. Želijo, da bo
stvar zvenela tako, kot je
treba. Ob vikendih nastopa-
jo in se pripravljajo na »veli-
ki met« v januarju 1994, ko
bodo nastopili na Medna-
rodnem festivalu v Cannesu
v Franciji. Tam bo zbrana
svetovna zvezdniška elita.
Upajo, da bo tudi slovenska
glasba z njimi našla svoj
prostor. Tega bi bili veseli
seveda tudi mi.
Vse več je poskusov slo-
venskih pop bendov v tujini,
zato upajmo, da bo vsaj ne-
komu uspelo ponesti sloven-
ske pop note v svet. Slavkov
brat, bas kitarist Marjan Le-
bar, in bobnar Tomaž Ferenc
se ob vsem tem samo skriv-
nostno nasmihata. Kdo bi
vedel, kaj imajo za bre-
gom ... Vsekakor, veliko
uspeha na nadaljnji poti in
morda se bodo nekoč res
imenovali TOP SPIN.
SLA VC L. KOVAČIČ
Rekordna udeležba na Ptuju
Na letošnjem 24. festivalu
domače zabavne glasbe na
Ptuju bo nastopilo rekordno
število ansamblov in sicer
kar 31. Nekaj bo starih
znancev s prejšnjih festiva-
lov, nekaj pa novincev, ki so
se na festival uvrstili v dveh
predtekmovanjih.
Festival se bo začel v pe-
tek, 3. septembra, ko bodo
nastopili za zlatega, srebrne-
ga in bronastega Orfeja ter
druga priznanja naslednji
ansambli: Rokondo Dravo-
grad, Planika Kranj, Blegoš
Gorenja vas, Domžalski od-
mev, Jože Skubic in Slapovi
Grosuplje, Bistriški odmev
Slovenska Bistrica, Sloven-
skogoriški kvintet Videm ob
Ščavnici, Fantje s klančka
Kamnica, Zlate strune Roga-
ška Slatina (prvič), Rubin
Novo mesto, Slovenski od-
mev Radeče, Comet Zreče,
Edi Potrč Maribor, Mladi
prijatelji Pesnica, Sedmi raj
Zreče, Robert Praprotnik
Ljubljana, Boris Razpotnik
Domžale, Fantje izpod Rogle
Zreče, Dan in noč Velenje,
Glas Slovenije Škofja Loka,
Jože Šeruga Ptuj, Vrtnica
Nova Gorica, Šaleški fantje
Velenje, Adria kvintet Obči-
ne, Primorski fantje Piran,
Podkrajski fantje Velenje,
Jože Šumah Velenje, Bratje
Poljanšek Kamnik, Spomin
Novo mesto in Tržaški na-
rodni ansambel Trst. Največ
ansamblov bo iz Velenja (4)
in Zreč (3).
V soboto, 4. septembra,
bodo poslušalci v prvem delu
slišali 22 novih skladb an-
samblov, ki so na prejšnjih
festivalih osvojili zlate Orfe-
je. Te skladbe so napisali
Franci Zeme (lani prva in
tretja nagrada), Irena Vrč-
kovnik (lani druga nagrada),
Edvin Fliser, Damir Tkavc,
Franc Žerdoner, Peter Fink,
Zoran Kobal, Boris Rošker,
Tulio Možina, Franc Korbar
in Marjan Rus, skladbe pa
bodo izvajali ansambli Fran-
ca Zemeta Vojnik, Vesna Ve-
lenje, Mak Slovenska Bistri-
ca, Ptujski instrumentalni
kvintet Ptuj, Franc Korbar
Ljubljana, Šaleški fantje Ve-
lenje, Peter Fink Novo me-
sto, As Cerklje, Mariborski
kvintet Maribor, Tržaški na-
rodni ansambel Trst in Pre-
rod Ptuj. V drugem delu pa
bodo nastopih še najboljši
s prvega dne festivala.
Strokovna komisija je le-
tos dobila novo vodstvo, saj
bo predsednik Vinko Štrucl,
člani pa Bojan Adamič, Ivo
Ciani, Urška Čop, Tomaž
Tozon in Kajetan Zupan.
TONE "VRABL
Zlati rog z večnimi
melodijami
Razvedrilni program Radia
Slovenija, Turistično društvo
Laško in Pivovarna Laško so
organizatorji nove glasbene
prireditve, ki se bo bržkone za
stalno zasidrala v Laškem in
prispevala še en delček v mo-
zaiku kulturnega poletnega
dogajanja v mestu, ki nedvom-
no postaja nov center sloven-
ske kulture. Festival večnih
melodij Zlati Rog Laško 93 bo
letos na sporedu drugič zapo-
r vrstjo, dogajal pa se bo v sobo-
to, 28. avgusta ob 19.30 uri na
občinskem graščinskem dvo-
rišču v Laškem. Če bo slabo
vreme, bo prireditev v nedeljo.
Zlati rog naj bi bil nadalje-
vanje pred leti uspešnega to-
vrstnega festivala na Vran-
skem. Kot že ime samo pove, je
namen festivala obuditi naj-
lepše slovenske (in tudi tuje)
melodije s področja zabavne
glasbe. Ker so to tudi najbolj
kakovostne skladbe, so ostale
zelene in postale večne. Poseb-
nost tega laškega festivala je
v tem, da bo v celoti potekal
v živo, na sporedu pa so pesmi,
ki so večinoma stare dvajset
trideset in celo še več let.
Izbor nastopajočih in festi-
valskih skladb je bila precej
zahtevna naloga. Redaktor
Lado Leskovar se je odločil za
osem pevcev, ki so nas razve-
seljevali v minulih desetletjih
(nekateri nas še vedno), dva
izvajalca pa bosta sveža obra-
za s slovenske zabavnoglasbe-
ne scene. Od »veteranov« bodo
na sobotnem Zlatem rogu
v Laškem nastopili Lidija Ko-
drič, Branka Kraner, Betty
Jurkovič (v Laškem bo v Slo-
veniji pela prvič po desetih le-
tih molka), Oto Pestner, Stane
Mancini, Matija Cerar, Janko
Ropret in New swing quartet.
Od »mlajših moči« bosta na-
stopili Irena Vrčkovnik in
Alenka Godec. Letošnji častni
gost festivala bo Mojmir Sepe,
ki bo tudi vodja festivalskega
ansambla, povezovalec pro-
grama pa bo Vili Vodopivec.
Festival Zlati rog sicer nima
tekmovalnega obeležja, je pa
kljub temu pripravljena na-
grada, ki jo bo podelilo občin-
stvo. Nagrada za občinstvu
najbolj dopadljivo skladbo
oziroma izvajalca se imenuje
zlati rogec.	M A
Kažipot od
tam do tod
Piše Aleš Jošt
Citroensko mehko smo smu-
kah po serpentinah sem ter tja
in je sonce že bog ve kdaj pad-
lo za visoke gore. Za nami je
ostala Idrija, čudovito rudar-
sko mesto v stečaju, kjer imajo
mladinski klub še vedno zape-
čaten in mladina ob vikendih
beži pred ljubljanskimi turisti
vedno globlje v divjino okoli-
ških gozdov na piknike. Sre-
čen sem bil, da sva ta dan
s Sanjsko ponovno odkrila
Novi svet, Uroš na zadnjem se-
dežu pa je nabijal po činelah
in mojem naslonjalu, kot to
verjetno počnejo vsi strgani
bobnarji.
V gozdičku pri izlivu Tol-
minke v Sočo je okrog lesene
barake brlelo nekaj medlih
žarnic, ki so ustvarjale očem
prijetno svetlobo. V njej se je
ležerno valjalo vzdušje novo
priborjenega in atraktivnega
prostora, ki ga je od Soških
elektrarn dobilo v najem tol-
minsko Društvo za dobro vo-
ljo. Spremembe žejna mladež
je hlastno zgrabila za ponuje-
no kost in tja rada prihaja, še
posebej, če jih društvo časti
s kakšnim koncertom. Večini
občinstva, ki se je oni večer
zbralo na nastopu naše Javne
traje, so se poznale žalostne
posledice prekomernega uži-
vanja preparatov kot so šunk
rok, najt džamp in ostalih
konzerviranih sladil. Prihod-
nost društva je torej trnova in
nemajhna je nevarnost, da se
vse skupaj konča v duhu suho-
parnega gostinstva z odbojko,
kakršno se je razpaslo po vsej
tej katoliški provinci kot ta
prava trava.
Pa smo odtrajali na razpad-
lih bobnih in krastavem ozvo-
čenju ter hitro pozabili dobro
brezmesno mineštro, na krat-
ko po vojaško prespali na Fe-
otovem seniku v Sužidu in se
pobrali proti morju, ko so kos-
ci ob poti že južinali. Kilome-
terske kolone na mejnih pre-
hodih v Istri so nas preseneti-
le, tako da smo potem morali
prav v notranjost in napadli
smo preko Buzeta. Osvežili
smo se v morju in vstopili v tu-
ristični raj Rovinj. Sem smo
prišli na povabilo Francija
Blaškoviča, ki je sprejel orga-
nizacijo celovečernega kon-
certa na enem izmed odrov
Rovinjske fešte. Nastopilo je
precej mladih skupin, tako iz
Pule kot iz okolice in bilo je
super. Izvedeli smo nekaj pa-
priciranih podrobnosti v zvezi
z nastopom Laibachov, ki bo
to soboto v Labinu. Novi dan
se je svetlikal, ko smo se vra-
čali skozi prelepo Istro in
v Kopru smo si želeli samo
spanja. Naužili smo se ga ne-
kaj ur, potem še enkrat javno
povadili v MKCju in švignili
diagonalno via Krško do
doma.
Precej novega smo izvedeli,
vendar danes nimam več časa
razpredati saj me v uredništvu
že čakajo. Pa prihodnjič, ko bo
govora tudi o Novem roku, ki
se pripravlja v začetku sep-
tembra. In ne sprašujte mene,
kje ste zapravili počitnice. Lep
pozdrav!
Kajakaška noč
v Celju
Društvo za šport na vo-
di Nivo Celje bo v soboto
na Špici pri Čolnarni na-
sproti celjskega bazena
pripravilo glasbeno-dru-
žabno prireditev Kajaka-
ška noč.
Na prireditvi bo nasto-
pila skupina Parni va-
ljak, poskrbljeno bo tudi
za hrano in pijačo.
Celjski kajakaši priča-
kujejo, da se bo na prire-
ditvenem prostoru, ki bo
v celoti ograjen, zbralo
preko 3000 obiskovalcev.
M. P
Št. 34 - 26. avgust 1993
»
21
Pri založbi Warners je izšel
live album z zadnjega nastopa
legende j azza in improvizirane
glasbe MILESA DAVISA, ki
ga je uprizoril v švicarskem
Montreuxu. Na albumu, ime-
novanem preprosto »Live At
Montreux«, je trinajst skladb,
vse pa so iz njegovih zadnjih
albumov »Miles Ahead«, »Por-
gy And Bess«, »Skatches Of
Spain« in »Boplicity«.
Z novim basistom so vetera-
ni heavy metala SCORPIONS
posneli že šestnajsti studijski
album, imenovan »Face The
Heat«. Klaus Maine in njegovi
se po njihovi dosedaj naju-
spešnejši plošči »Crazy World«
spet vračajo k »pravemu« he-
avy zvoku, kakršnega smo bili
pri njih vajeni iz začetkov nji-
hove kariere.
THE BREEDERS so se po
polomu z v letu 1990 izdanim
albumom »Pod«, v spremenje-
ni zasedbi ponovno zbrali in
posneli odlični EP »Cannon-
ball«. Konec meseca pa bo iz-
šel dolgo pričakovani drugi al-
bum z naslovom »Last
Splash«. Album je producirala
pevka in idejna voditeljica
benda, Kim Deal (ex-Pixies),
edina preostala članica origi-
nalne zasedbe izpred treh let.
The Breeders odslej nastopajo
kot kvartet, Kim Deal pa so se
pridružili še dvojčici Kelly in
bobnar Jim MacPherson. Po
nastopu na Reading festivalu,
29. avgusta, californijska če-
tverica pripravlja veliko
evropsko turnejo.
Koncerti skupine MEGA
CITY FOUR so v večini raz-
prodani že nekaj dni vnaprej,
saj veljajo za enega izmed
boljših britanskih live bendov.
Več težav imajo s prodajo
plošč in založbo Big Life, ki
jim grozi s prekinitvijo pogod-
be. V zadnjih dveh letih, kar
sodelujejo s to založbo, je pro-
daja njihovih plošč precej
upadla. V tem času jim je
uspelo posneti le eno uspešni-
co, komad z naslovom »Stop«,
pa še ta je prilezel le do 36. me-
sta angleške lestvice Top 40.
Po (pre)dolgem premoru se
na sceno vrača kultna ljub-
ljanska zasedba NIET. Skupi-
ni kljub veliki popularnosti ni
nikoli uspelo izdati plošče.
Igor Dernovšek, edini član iz
prvotne zasedbe in sedaj pevec
namesto Primoža Habiča, pre-
minulega zaradi prevelike do-
ze heroina, pa obljublja sko-
rajšni izid kasete oz. CD-ja.
Niet so že odigrali nekaj kon-
certov, njihov psihadelični
pop-rock pa je, kot v starih
dobrih časih, tudi sedaj naletel
na navdušen odziv publike.
Hit letošnjega poletja bo
prav gotovo komad »What's
Up« skupine 4 NON BLON-
DES. Ta kalifornijska četveri-
ca, sestavljena iz treh deklet in
fanta, na evropskem tržišču
odlično prodaja tudi svoj al-
bum »Bigger, Better, Faster,
More«.
Eden izmed letošnjih naj-
večjih rock festivalov, RE-
ADING '93, bo od 27. do
29. avgusta, za razliko od ne-
katerih prejšnjih pa bo letos
poudarek na izvajalcih alter
ročka. V treh dneh so bo na
štirih prizoriščih (Main stage,
Melody Maker stage, Comedy
stage in Subterania Dance sta-
ge) zvrstilo skoraj sto izvajal-
cev. Nosilci posameznih veče-
rov pa bodo; v petek, PORNO
FOR PYROS, Rage against
The Machine in Ned's Atomic
Dustbin, v soboto, THE THE,
Siouxie And The Banshees in
Therapy (na sliki), zadnji dan,
v nedeljo, pa NEW ORDER,
Dinosauros Jr. in Lemon-
heads.
STONE TEMPLE PILOTS
so trenutno najbolj vroči ame-
riški grungerji. Njihov prve-
nec je že presegel naklado
2 mio kopij, ameriški del sve-
tovne turneje je razprodan,
pravkar pa je izšel tudi njihov
drugi single »Wicked Garden«.
PIDGERIDOO pa se imenu-
je hit instrument leta. Gre za
na novo odkriti inštrument, ki
so ga pri lovu, in seveda na
zabavah po njem, včasih upo-
rabljali avstralski domorodci.
Ta instrument se v zadnjih ne-
kaj mesecih pojavlja na števil-
nih posnetkih zvezd, kot so
Nina Hagen, The Levellers,
Drum Club in pa, seveda, Ja-
miriqoai.
Šesta kaseta DON MENTO-
NO BAND bo izšla oktobra, na
njej pa bo poleg morske melo-
dije »Marjetka« predvidoma še
devet skladb, od tega (naj-
manj) dve priredbi; lanska
uspešnica Janka Ropreta
»Mestna punca« in predelava
velikega hita »Achy Breaky
Heart«, ki ga v originalu izvaja
country zveznik Billy Ray
Cyrus.
Murskosoboška skupina
ROYAL FLASH bo večino
septembra preživela na turneji
med našimi zdomci v Južni
Ameriki, drugače pa fantje po
slovenskih vaseh na veliko
promovirajo svojo prvo in do
sedaj tudi (upamo) edino ka-
seto.
STANE ŠPEGEL
Pop loto
Spet ni nihče napovedal
pravilnega vrstnega reda
skladb, nagrada je sedaj
vredna 9000 SIT. Za sklad-
be, ki jih je izbral Stane Špe-
gel, glasbeni urednik radia
Celje, lahko glasujete, v sre-
do, 1. septembra.
Kupone pošljite na naslov:
Radio Celje, Trg V. kongresa
3a, Celje.
Št. 34 - 26. avgust 1993
22
Petdesetletnik
BBCjev oddelek za poučeva-
nje angleščine po radiu BBC
English je 4. julija praznoval
50. rojstni dan. Zamisel za po-
učevanje tujega jezika po ra-
dijskih valovih se je porodila
med drugo svetovno vojno
- Britanci so se odločili, da po-
slušalce v okupiranih državah
naučijo angleščine ali pa jih
spodbudijo, da jo izboljšajo,
da bi tako laže sledili angle-
škim radijskim oddajam za-
vezniških sil.
Oddelek se je v pol stoletja
svojega obstoja precej raz-
mahnil — poleg programov
v angleščini pišejo in izvajajo
tudi dvojezične tečaje angleš-
čine v skoraj vseh 37 jezikih,
ki so zastopani v BBCjevi sve-
tovni službi in se zatorej upra-
vičeno imenujejo »največja
učilnica na svetu«.
Oddelek sestavlja okrog 20
producentov, v glavnem učite-
ljev angleščine, ki vsako leto
napišejo in posnamejo štiri ti-
soč ur lekcij angleščine po ra-
diu. Pa to še ni vse — uveljavili
so se tudi s televizijskimi pro-
grami (njihova je na primer
otroška risanka Muzzy in
Gondoland, ki so jo pred leti
predvajali tudi na slovenski
televiziji), video in avdio kase-
tami ter učbeniki. BBC En-
glish izdaja mesečno tudi isto-
imensko revijo za poučevanje
angleščine, lani pa so izdali
tudi svoj lasten slovar, nepo-
grešljiv pripomoček vsakega
poslušalca BBCjevih oddaj
v angleščini.
Nekoč in danes
Programi za poučevanje an-
gleščine po radiu so se v pol
stoletja bistveno spremenili.
Za prva leta je značilna zelo
angleška angleščina, ki zdai
učinkuje precej zastarelo in
celo smešno. Angleščina je pač
tako zelo razširjen jezik, da je
postala last tudi drugih, nean-
gležev, zato se na oddelku
BBC English trudijo, da bi jo
predstavili kot svetovni jezik
z več različnimi akcenti. Toda
pri tem morajo biti skrajno
previdni. Poslušalci z različ-
nih koncev sveta namreč ra-
zlično gledajo na angleščino in
njene akcente: čudovito staro-
modni stil priljubljenega Pro-
fesorja Grammarja je prav za-
radi svoje preživelosti očaral
poslušalce po Evropi, v Afriki
pa ga na primer nočejo niti
slišati, ker jih zoprno spomi-
nja na kolonialne čase.
Na oddelku BBC English tu-
di poudarjajo, da so njihovi
programi dostopni izredno ši-
rokemu krogu poslušalcev ter
da učenje po radiu prav nič ne
stane — če seveda že imate krat-
kovalovni radijski sprejemnik.
Poletna šola
BBC English že vse od leta
1952 organizira tudi redno po-
letno jezikovno šolo, ki se je
udeležuje skoraj sto petdeset
tečajnikov iz več kot petdese-
tih držav sveta. Tri tedne se
seznanjajo z zankami in ugan-
kami angleškega jezika in
spoznavajo Britanijo z lepe in
morda tudi malo manj lepe pa
zato toliko bolj resnične plati.
Poleg obveznih ur pouka lah-
ko tečajniki izpopolnjujejo
svoje jezikovno znanje v labo-
ratoriju, s številnimi predava-
nji pa poskušajo organizatorji
svojim obiskovalcem iz tujine
približati britanski način živ-
ljenja in mišljenja. Pestra izbi-
ra predavateljev pri tem vse-
kakor zagotavlja, da študentje
spoznajo državo gostiteljico
z različnih zornih kotov. Velik
poudarek je še vedno na jeziku
in politiki - udeleženci tečaja
so v veliki meri tudi poslušalci
BBCjeve Svetovne službe in
jih ta tematika zanima.
Nikoli ni prepozno
Pogosto se zgodi, da se odra-
sli, ki se učijo angleščine, ne
udeležijo tečaja v tujini, ker so
prepričani, da so za to že pre-
stari. Udeleženci BBCjeve po-
letne šole vsekakor niso tega
mnenja. Letos je bil najstarejši
med njimi 78-letni Francoz, ki
se je vpisal na tečaj splošne
angleščine, učiteljski tečaj pa
je obiskovala 74-letna gospa,
ki še vedno poučuje anglešči-
no. Prav tako so nekoliko sta-
rejši udeleženci na posebnem
tečaju za ljubitelje gledališča
- v treh tednih si ogledajo šest
kvalitetnih predstav in se v šo-
li o njih temeljito pogovorijo
(ob tem pa se nehote naučijo še
angleščine) — povprečna starost
v tej skupini pa je okoli 50 let.
In še to: tritedenski poletni
tečaj angleščine morda res ni
primeren za vsak žep, dobro
pa je vedeti, da v BBCjevi Sve-
tovni službi vsako leto nekate-
rim izmed svojih poslušalcev
omogočijo brezplačno udelež-
bo. Posamezni jezikovni od-
delki (mednje sodi tudi Slo-
venska sekcija) zastavijo spo-
mladi nagradno vprašanje in
med pravilnimi odgovori iz-
žrebajo srečnega dobitnika ter
mu/ji poravnajo šolnino in bi-
vanje v Londonu. Letos se je
poletne šole na ta način udele-
žila poslušalka Mateja Jesen-
šek iz Krškega. Morda bo dru-
go leto izžreban kdo iz
Celja...
Piše Mojca Belak
TRTA ŽIVLJENJA
Slovenija, vinorodna dežela
Piše: Drago Medved
Sopotnik skozi
zgodovino
Že ko sem pisal o vinski kul-
turi, sem opozoril na to, kako
tesno je bilo vino povezano
s človekom, odkar ta pozna
vinsko trto. Toda z vinom smo
povezani na različne načine,
tudi tako, da se tega niti ne
zavedamo.
Marsikomu so privzgojili
predsodke do vina. Zaradi al-
koholizma in surovih časov
v družinah, kjer so alkoholiki
uničevali vse ob sebi, so že
otroci poslušali svarila, naj ni-
kar nikoh ne pijejo vina. Mno-
gi so takšno predstavo o možni
pogubnosti vina ponesli iz sve-
ta otroštva v svet odraslosti in
jo odložili v stereotip, da je
vino pač zato, da se ga napiješ.
No, vsi ne mislijo tako in na
srečo se tudi tovrstni stereoti-
pi počasi, a vztrajno spremi-
njajo. Je pa še kar precej ljudi,
ki o vinu ne vedo drugega kot
to, da bomo, če ga popijemo
določeno količino, veseli in
razpoloženi, če ga spijemo še
več pa bomo že evforični in na
koncu seveda pijani.
Vino nas spremlja že od
prazgodovine. V tem času sta
se človek in vino drug na dru-
gega navadila. Tam, kjer so
izrazite vinogradniške in vi-
narske države ali bolje rečeno
dežele in območja, so ohranili
vse do danes vrsto navad, ki
pomagajo človeku ohranjati
tradicijo v določenih obredih,
praznikih pa tudi praktičnih,
delovnih opravilih. Vse to izvi-
ra iz naravnih danosti, pod-
nebja, geografskih razmer in
iz načina življenja ljudi sicer,
ki je neločljivo od tradicije.
Ob vinski kulturi je človek
spoznaval tudi sebe in zaradi
nje ter svojih interesov razvi-
jal nove dejavnosti v zvezi
z vinom. Tako se je porodila
tudi selekcija vinskih trt, tako
se je razvilo kletarjenje in tam,
kjer so bile ugodne razmere,
predvsem pa znanje, se je to
razvijalo hitreje in z večjimi
učinki. Človek je izdeloval
ustrezno posodo, razvijale so
se različne obrti, razvijala sta
se trgovina in promet, zakono-
daja, industrija z vrsto dejav-
nosti od kemije prek sredstev
za varstvo in pospeševalnih
sredstev, sodarstvo, steklar-
stvo in še vrsta drugih.Človek
je postajal vedno zahtevnejši,
razvijal je okus, pisal literatu-
ro, kultiviral zemljišča, razvi-
jal se je tekmovalni duh. Že
v geografsko majhni Sloveniji
vinarji iz poameznih pokrajin
ljubosumno zagovarjajo svoja
vina in njihove znamenitosti
in le mislimo si lahko, kako se
gledajo med seboj Madžari in
Italijani, ki so si tekmeci v to-
kaju, pa Francozi s svojimi
znamenitimi bordojci in cha-
bliji, ki so tekmeci Nemcem
z zlatimi vini iz Porenja in Mo-
zele, če giti ne omenjam še
Špancev, Italijanov in vse bolj
agresivnih Američane, Av-
stralcev in vinarje iz Južne
Afrike in Juže Amerike. Ob
vseh teh tradicionalno zname-
nitih imenih ljudstev in pokra-
jin pozabljamo tudi na Rusijo
in druge dežele nekdanje Sov-
jetske zveze, ki ne pridelajo
ravno majhnih količin vina.
Človek se z vinom poisti in
to postane celo del njegovega
nacionalnega ponosa, čeprav
so »pravemu pivcu« glede vina
meje in ideologije le malo mar
in ga bo zanimalo le vino kot
tako. Vino in človek si s skup-
nim sprehodom skozi zgodovi-
no nekako delita tudi usodo.
Če gre slabo ljudem, se tudi
vinu piše slabo. Pa naj gre za
naravne nesreče, vojne ali dru-
ge nadloge - skupaj trpita in
skupaj sta oškodovana. Ce člo-
vek ravna ekološko neozaveš-
čeno, bo ogrožal tudi vinogra-
de in vinsko trto, torej dober
pridelek.
Vino ima veliko
imen
Mislimo si: če bi potovali po
svetu, bi lahko z besedico »vi-
no« ali »vin« ah »wein« povsod
dobili želeno. Toda temeljitejši
vpogled v to, kako so posa-
mezni narodi poimenovali vi-
no, pove, da stvar ni tako pre-
prosta.
Slovenci smo povzeli ime za
vino po grški besedi oinos, to
je starogrški izraz. Danes pra-
vijo v Grčiji vinu krasi. V Me-
zopotamiji, prastari domovini
vina, pravijo vinu kara nu. Na
Irskem so vino poimenovali po
stari obliki, in sicer fin,
Islandčani pa mu pravijo vin.
Pri nas rečemo vinu vino,
tako kot Italijani, Španci, Sr-
bi, Hrvati, Slovaki. Ukrajinci,
Poljaki, Bolgari, Makedonci,
Rusi, pišejo wino. Albanci mu
pravijo vens, Anglosaksonci
win, Arabci nabith, Armenci
gini, Bretonci gwin, Burmanci
sapy'yei, Kitajci imajo tri izra-
ze in sicer za območja Hokkien
phu-tu chiù, Kanton p'ot'o
tsau in Mandarin jiu. Visoka
in srednja nemščina pišeta
win, sedanja pa Wein, Angleži
wine, Finci viini, Francozi vin,
Furlanci vin, Škoti fion.
Nadaljevanje prihodnjič
SREDNJA ŠOLA BORISA
KIDRIČA
CELJE
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
V šol. letu 93/94 na SŠBK Celje
vpisujemo v sledeče programe izobraževanja odraslih:
1.	Srednje tehniške šole:
a)	program TEKSTILNI TEHNIK, poklic - konfekcijski
tehnik
b)	program PROMETNI TEHNIK, poklic - prometni
tehnik
2.	Poklicne šole:
a)	program TEKSTILEC, poklic - šivilja-krojač
b)	program FRIZER, poklic - frizer
c)	program MEHANIK VOZIL IN VOZNIH SREDSTEV,
poklic - avtomehanik
d)	program VOZNIK, poklic - voznik
Informacije o programih, načinu izobraževanja in pogo-
jih za vpis dobite v tajništvu izobraževanja odraslih
(soba 2B) ali po telefonu na tel. številko 26-715.
Osnovna šola Prebold
razpisuje delovno mesto
tajnice šole
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Nastop dela: 1. oktober 1993.
POGOJI;
-	ekonomski ali administrativni tehnik
-	opravljen tečaj za uporabo računalnika
-	2 leti delovnih izkušenj pri administrativnih delih
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite
v 8 dneh po izidu razpisa.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh.
Javni zavod
Osnovna šola Dobrna
63204 Dobrna
(Celje)
razpisuje delovno mesto
učitelja nemščine
za določen čas (1 šolsko leto) s polnim delovnim časom
od 1. 9. 1993 do 31. 8. 1994.
Vzamemo tudi absolventa ali študenta, ki pavzira.
Ugodne prometne zveze s Celjem.
Telefon (063) 778-063.
Vloge pošljite na upravo šole.
Prodajni center Leveč d. o. o.
razpisuje prosto delovno mesto za
vodjo nabave in prodaje
Za razpisano delovno mesto morajo kandidati izpolnje-
vati naslednje pogoje:
-	da imajo srednjo ali višjo izobrazbo
-	da imajo 5 let izkušenj za delo v trgovini
Izbrani kandidat bo izbran za nedoločen čas.
Poskusno delo traja 3 mesece.
Prijave naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa
na naslov: Lesnina LGM Leveč, 63301 Petrovče.
O izbiri bomo kandidate obvestili v zakonitem roku.
IGM Gradnja Žalec
objavlja
javni natečaj
za prodajo počitniške hišice v gradnji na
Golteh
Izklicna cena 4.500.000 SIT.
Prometni davek, vse druge dajatve in prispevke v zvezi
s sklenitvijo pogodbe plača kupec.
Javni natečaj bo 2. septembra 1993 ob 12. uri na
sedežu podjetja v Latkovi vasi.
Udeleženci morajo pred začetkom natečaja vplačati
10% varščino od izklicne cene.
Kupec mora kupnino plačati v treh dneh po pravno
veljavni sklenjeni kupoprodajni pogodbi.
Podrobnejše informacije glede nakupa lahko dobite po
telefonu (063) 701-011._
Št. 34 - 26. avgust 1993
23
Št. 34 - 26. avgust 1993
24
So long...
Ne bom vam pokvarila konca počitnic. Kar pomeni, da
. ne bom težila o tem, da se bliža čas, ko bo šola odprla
svoja vrata. Sploh pa - le zakaj bi morala o tem še težiti
- glede na to, da so že gola dejstva tako zelo grozna???
September bo in listje bo začelo odpadati in tudi te
počitnice bodo kmalu le še oddaljen sen ...Do naslednjih;
če boste potrpežljivo čakali.	NINA M.
paúl McCartney
No More Lonely Nights
I cant wait another day until I call you
You've only got my heart on a string and
everything a üutter
But another lonely night might take forever
We've only got each other to blame
It's all the same to me love
'cause I know what I feel to be right
No more lonely nights
No more lonely nights
You 're my guiding light
Day or night I'm always there
May I never miss the thrill of being near you
And if it takes a couple of years
To turn your tears to laughter
I will do what I feel to be light
No more lonely nights
Never be another
No more lonely nights
You 're my guiding light
Day or night I'm always there
And I shan't go away until you tell me so
No I'll never go away
Yes, I know what I feel to be right
No more lonely nights
Never be another
No more lonely nights
You're my guiding light
Day or night, I'm always there
Yes, I won't go away until you tell me so
No I'll never go away
I won't go away until you tell me so
No I'll never go away
No more lonely nights, no, no,...
Yesterday
Spomin se mi vrača v poletje
1989. Kdo ve, kako je sploh
zašel v moj svet in me prepla-
vil z doslej še neznanimi ču-
stvi? Pravzaprav ni bil nič po-
sebnega; skodrani rjavi lasje,
modre oči, cigareta v ustih.
Ne spominjam se, kateri dan
je bil takrat. Po kosilu sem se
odpravila na plažo, kjer smo se
sestajali s prijatelji. Tam sem
ga prvič zagledala. Christian
se mi je predstavil kot novi
frajer klape. Na prvi pogled mi
je bil zoprn, potem pa mi je
postajal vedno bolj všeč. Tako
se je dogajalo vedno in vedno
se bo.
»Vrgli« smo se v debato in
čisto pozabili na uro. Šele ko
je sonce potonilo v morje, smo
se odpravili proti domu. Med
potjo smo se še vedno vneto
pogovarjali. Hodila sem ob
njem. Najine oči so se srečeva-
le in vsak minuli trenutek mi
je postajalo bolj vroče. Ne
vem, kako se je zgodilo... Za-
pletla sem se med njegove no-
ge in padla. Rdečica mi je pre-
krila obraz. Nisem si upala
vstati. a on, kot da se ni nič
zgodilo, mi je ponudil roko.
Pomagal mi je vstati in takrat
se je nekaj zgodilo. Obdržala
sva se za roke. Med potjo mi je
šepnil »Pospremil te bom do-
mov.« Nasmehnila sem se. Ko
smo se poslavljali, sem na sebi
občutila besne poglede prija-
teljic. Vso pot sva molčala. Ču-
tila sem, da se bo nekaj zgodi-
lo. Namesto k meni, sva zavila
v njegov šotor. In takrat sem še
verjela v ljubezen na prvi po-
gled. Vzel me je tiho, brez be-
sed. Ni mi obljubljal neba in
zvestobe, ni mi govoril o lju-
bezni in lepih trenutkih. Ni-
sem ga razumela. Vedela pa
sem, da ga po tem večeru ne
bom nikoli več videla. Dolgo
sva strmela drug v drugega,
kakor da bi nekaj iskala. Nje-
govi prsti so drseli po mojih
laseh, božal me je po telesu.
Mehko me je poljubljal po
licih, čutila sem njegovo sapo
na mojih licih, na vratu. Vonj
po pivu me je omamljal. Zapr-
la sem oči — sledili so dolgi,
vroči, strastni poljubi. Zdelo
se je, da najina telesa lebdijo
v zraku. Nemo sva se obdržala
za roke in ležala na odeji. Vzel
je kitaro. Glasovi so mi zazve-
neli v srcu...
Čutila sem njegovo boleči-
no, njegovo veselje in želje. Pe-
la sva o ljubezni srečnega hre-
penenja in sanj. O ljubezni, ki
je bila in ki še pride. Bilo je
vroče poletje.
Slovo. Zadržane solze, skri-
ta bolečina, molk. Nisem žele-
la, da bi videl moje objokane
oči, bolečine in rane, ki mi jih
je on storil v nekaj urah tistega
poletja. Rane, ki so za seboj
puščale dolgo in bolečo sled, ki
je še ostajala. Nisem vedela,
kaj naj storim, da bi prekrila
bolečino, ki jo je izžareval moj
obraz. Po tihem sem si želela
le, da bi še enkrat zaigral Ye-
sterday. Slišal je to mojo neiz-
govorjeno prošnjo. In spet...
topli, utripajoči glasovi kitare,
komaj slišni, nato spet glasni
in bučni kot orkan. Zdelo se
mi je, da naju kličejo zvezde.
Kitara je utihnila. Z dlanmi
sem si zakrila obraz, on pa me
je počasi prijel za roke in jih
tiho poljubi. Vstala sem in od-
šla iz šotora. Počasi sem hodila
stran v upanju, da me bo po-
klical nazaj. Potem sem se vr-
nila sama. Stal je pred šoto-
rom. Ker je bila tema, njegove-
ga obraza nisem videla. Stala
sva tam, in strmela v neznano.
Vroče solze trpljenja so mi
polzele po licih. Stopil je'k me-
ni in me prijel za brado. Gle- 1
dala sva si v oči. »Nisi mi po-
vedala, kako ti je ime.« Na- j
smehnila sem se: »Mislila sem, I
da te to ne zanima.« »Kako ti
je ime?« Ostala sem tiho. Niti
besedice nisem mogla izgovo-
riti, saj sem v grlu začutila ve-
lik cmok. Objel me je in me še
poslednjič poljubil na lase. Ko
sem odhajala, sem mu še rekla:
»Tanja sem.« »Tanja,« je po-
novil.
Izginila je bolečina. Vso me
je preplavila svetloba prve lju-
bezni. Tudi njegovega šotora
ni bilo več. Odšel je in mi vzel
najlepši del mladosti. Pesem
Yesterday pa ostaja; zdaj glas-
neje, zdaj tiše, komaj slišno...
a nikoli ne utihne, ne izz-
veni ...
damjana b.
Spomini
NA riÜCI IMA ChAI I INA
Q Prevaja: Tina Huremovič
7. del
V Angliji so bili časopisi
polni stolpcev o njem. »Ta
mali mož s svojimi smešnimi
čevlji,« so pisali.
Na prvi strani nekega ča-
sopisa sta bili zapisani samo
dve besedi — »Naš sin!«.
Le ena oseba ga ni čakala.
Na postaji je Charlija priča-
kal Hettyjin brat. »Hetty je
umrla, veš?!« je rekel.
Charlie je nesrečen hodil
od Anglije do Francije. Še
vedno nesrečen je odšel
v Nemčijo, od tam pa spet
v Pariz. Na koncu se je vrnil
v Ameriko — k delu.
Njegov naslednji film je
bil A Woman in Paris. To ni
bil smešen film - bil je film
o ljubezni. In prvič se je zgo-
dilo, da Američanom film
Charlija Chaplina ni bil
všeč.
Nato je naredil The Gold
Rush - morda svoj najuspeš-
nejši film. Iskal je igralko, ki
bi igrala dekle.
Našel je Lito Grey - pet-
najstletnico s temnimi lasmi
in temnimi očmi, ter se z njo
poročil. Kmalu je dobila
otroka, tako da je Charlie
dobil novega igralca za svoj
film. V dveh letih je Lita
imela dva otroka, toda pre-
den se je končalo leto 1926,
se je končal tudi njun zakon.
Charlie se je zaljubil v Litino
lepoto - v resnici je bila to
lepota Hetty Kelly. Še en-
krat, tako kot z Mildred
Harris, je ugotovil, da se
s petnajstletnim dekletom ne
more pogovarjati.
Kot farmer z dobro kravo,
je Lita od Charlija iztržila
veliko denarja. In zgodbe
o njunem zakonu je dala
v časopise - tako da so le-ti
v tem času začeli o Charliju
ponovno pisati.
Št. 34 - 26. avgust 1993
Golf kabriolet in variant
Frankfurtski avtomobilski
jalon, ki je letos na avtomobi-
lističnem koledarju v začetku
geptembra in o katerem smo
pekaj že pisali, bo po sedanjih
„apovedih v znamenju števil-
nih novosti.
Med pomembnejše bi smeli
Iteti vsaj dve: Volkswagen, ki
je nedvomno v velikih škri-
pcih, bo na ogled pripeljal gol-
fa kabriolet in karavan oziro-
ma variant. Golf v kabriolet-
glci različici (na sliki) bo nado-
mestil - končno, pravijo nem-
ški avtomobilski novinarji
- dosedanjega golfa zgoraj
brez, ki se po svetu vozi že
skoraj 14 let. Avtomobil bo za-
radi ojačitev karoserije in ne-
katerih varnostnih dodatkov
za 120 kilogramov težji od
kombijevsko-limuzinske izve-
denke, pa hkrati opremljen
z varnostnim lokom. Pri VW
bodo avtomobilu namenili tri
motorje (vse bencinske, in si-
cer z močjo 75,90 in 115 KM),
po sedanjih napovedih naj bi
osnovna različica stala od 40
do 45 tisoč mark. Golf kabrio
bo serijsko opremljen z zavor-
nim sistemom ABS in zračno
varnostno blazino pred vozni-
kom, za doplačilo pa bo na vo-
ljo tudi streha, ki jo bo odpira-
la in zapirala elektrika.
Druga pomembna novost iz
tega nemškega avtomobilske-
ga velikana je golf variant ozi-
roma karavan. Avtomobil bo
za 32 centimetrov daljši od
običajne različice, medtem ko
bo prtljažni prostor ob podrti
zadnji sedežni klopi dolg kar
164 centimetrov. Po prtljažni
razsežnosti se bo golf variant
precej približeval passatu va-
riant. Podatki o morebitni ceni
novega avtomobila — in prvič
doslej se je zgodilo, da se VW
z golfom poskuša tudi v tem
karavanskem razredu — so do-
kaj skopi, vendar naj bi bila
osnovna izvedenka na voljo za
, 27.000" mark. Vsekakor drži,
da si bo skušal Volkswagen tu-
di s tema novima izvedenkama
najbolje prodajanega evrop-
skega avtomobila izboljšati
svoje poslovno zdravje, ki le-
tos ni najboljše.
Za praznik mustang kabriolet
Letos praznuje ameriška av-
tomobilska tovarna Ford de-
vetdesetletnico.
Slovita trojica iz ZDA - Ge-
neral Motors, Ford in Chrysler
- se v zadnjih letih ne more
pohvaliti z izjemnimi poslov-
nimi rezultati, čeprav prav
v teh mesecih iz ZDA prihaja-
jo novice o okrevanju ameri-
ških »treh velikih«. No, Ford si
je za počastitev častitljivega
jubileja omislil forda mustan-
ga v kabrioletski podobi. Z av-
tomobilom, ki ga poganja ben-
cinski osemvaljnik z gibrto
prostornino 4,9-litra, se je po-
peljal tudi William Clay Ford,
bratranec slovitega Henryja
Forda II. O jubilejni izvedbi
forda mustanga kabriolet sicer
ni prav veliko podatkov, tako
da tudi ni jasno, ali bo napro-
daj tudi izven ZDA. Konec
koncev se za jubilej spodobi
tudi nekaj, kar ne bo na voljo
vsakomur in za vsak žep.
Ob tem pa pri Chryslerju,
tretji ameriški avtomobilski
tovarni ugotavljajo, da jim gre
po§el dokaj dobro od rok tudi
v Evropi — in to se doslej ni
dogajalo zelo pogosto. Na
eyropskih avtomobilskih trgih
se je namreč prodaja chrysler-
jev letos povečala za spodbud-
nih 28,9 odstotka, zgolj junija
pa za 34,7 odstotka. Zelo do-
bro gre v promet letos pred-
stavljeni grand jeep Cherokee,
saj se je nad tem avtomobilom
doslej navdušilo skoraj 5.000
kupcev. Spodbudne vesti pri-
hajajo tudi iz nekaterih
vzhodnoevropskih držav, de-
nimo iz Bolgarije. Tam so pred
nedavnim kupili 115 plymout-
hov sundance. S temi avtomo-
bili so opremili bolgarsko pro-
metno policijo, ki bo avtomo-
bile uporabljala na nadzor
prometa. Ob izročitvi avtomo-
bilov je bil navzoč tudi ameri-
ški veleposlanik v Bolgariji,
kar je eden od dokazov, da pri
Chryslerju temu poslu name-
njajo ustrezno veliko pozor-
nost. Glede na to, da je to prva
večja kupčija s temi ameriški-
mi avtomobili v eni od držav,
ki so jo še do nedavnega šteli
, za komunistično in so bili
ameriški avtomobili na tam-
kajšnjih cestah bolj redki kot
ameriški turisti, je vse skupaj
dovolj razumljivo. Toda Chry-
sler je v primerjavi z ameriški-
ma tovarnama vsaj na evrop-
skih tleh v ozadju. Razlog: ta-
ko GM kot Ford imata na stari
celini lastne tovarne.
Evropa: slaba prodaja
osebnih avtomobilov
Evropski avtomobilski in-
dustriji se še naprej pišejo hu-
di časi, kajti krivulje so vse
bolj upognjene, statistika pa
vse neprijetnejša.
V letošnjih šestih mesecih so
na 17 evropskih avtomobilskih
trgih prodali 6,1 milijona no-
vih osebnih vozil oziroma za
17,5 odstotka manj kot lani
v tem času. Največji minus
v tem času beležijo v Grčiji,
kjer je bilo kupcev za 28,4 od-
stotka manj, pa v Španiji, kjer
se je kupčija z novimi avtomo-
bili zmanjšala za 21 odstotkov,
medtem ko je bila prodaja
v Nemčiji doslej manjša za
20,3 odstotka. Po sedanjih na-
povedih naj bi letos na evrop-
skih trgih prodali skupaj 11,83
milijona osebnih avtomobilov
ali za 14,8 odstotka manj kot
lani.
Seveda gre dokaj slabo tudi
avtomobilskim tovarnam. Pr-
vo mesto je glede na tržni de-
lež in število prodanih vozil
obdržal nemški Volkswagen
(17,1-odstotni tržni delež),
drugi je GM Evropa (12,7 od-
stotka), tretji francoski PSA
(11,9 odstotka) itd. Japonske
avtomobilske tovarne imajo
na trgih stare celine 12,5-od-
stotni tržni delež, kar je pri-
bližno toliko kot lani v tem
času. Po svoje je zanimivo, da
je nemški Mercedes Benz v le-
tošnjih šestih mesecih zaostal
za britanskim (in deloma ja-
ponskim) Roverjem, saj je trž-
ni delež slednjega 2,8-odsto-
ten, medtem ko si je slovita
stuttgartska avtomobilska to-
varna priborila 2,7 odstotka
evropskega avtomobilskega
trga.
NOVO! NOVO!
Novosti za vaše jeklene
konjičke ni nikoli dovolj.
V podjetju
AVTO ČATER,
ZAGRAD 73, CELJE
vam poleg kleparskih uslug
in popravil invalidskih pripo-
močkov
ponuja novost:
VSE VRSTE IZPUŠNIH CE-
VI (2x dekapirane ali alumini-
rane)
z brezplačno montažo.
Telefon: 28-476.
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Sejem rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec v Celju je
tokrat uspel zbrati 750 avtomobilov, ki so se tudi dokaj uspešno
prodajali. Uradno število prodanih vozil je 37, ko najpogosteje do
sedaj pa so se najbolje prodajali avtomobili srednjega razreda, nekje
do vrednosti 12.000 DEM.
Organizatorji opozarjajo, da v času Mednarodnega obrtnega
sejma avtosejma ne bo, torej bo prireditev odpadla dvakrat.
Št. 34 - 26. avgust 1993
2t
VETERINARSKA DEŽURSTVA
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar-
jev na veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambu-
lanta za male živali je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in
praznikih) od 8. do 10. ure, vsako popoldne od 16. do 17. ure,
sicer pa je dežurna služba za nujne primere organizirana
v popoldanskem in nočnem času. Tel.: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je od
7. do 15. ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah.
Dežurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski
postaji Laško, telefon 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja
v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo-
varne, tel.: 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure
zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na
veterinarski postaji: 754-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Redni delovni čas
veterinarjev je od 6. do 14. ure, neprekinjeno dežurstvo za celo
občino pa je od 14. do 6. ure naslednjega dne. Dežurstvo je tudi
ob koncu tedna in ob praznikih. Telefon na veterinarski postaji:
714-144.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas
veterinarjev je vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 15. ure,
redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure. Do nedelje,
29. avgusta bo dežural dr. vet. med. Drago Zagožen, telefon 841-
769, od 30. avgusta dalje pa dr. vet. med. Marjan Lešnik, telefon
831-219.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 15. ure vsak dan, od 15. ure
do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo.
Danes, v četrtek, 26. avgusta dežura dr. vet. med. Janez Hrovat,
telefon 27-695. Od petka, 27. avgusta do četrtka, 1. septembra
pa bo dežural dr. vet. med. Marjan Drešček, telefon 741-660.
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENIH
DOMOV
CELJE: Redni delovni čas
Lekarne na Stanetovi ulici
v Celju je od ponedeljka do
petka od 7. do 20. ure, ob sobo-
tah od 7. do 13., od 13.ure da-
lje v soboto, do ponedeljka do
7.	ure zjutraj pa je organizira-
no neprekinjeno dežurstvo.
Enako velja tudi za praznike.
ŠENTJUR: Redni delovni
čas lekarne je od 7.do 18.ure,
ob sobotah pa od 7. do 13. ure.
LAŠKO: Lekarna je odprta
od ponedeljka do petka od
7.30 do 18. ure, ob sobotah od
8.	do 12.
MOZIRJE: Redni delovni
čas je od 7. do 19. ure, ob sobo-
tah pa je lekarna odprta od
7. do 12. ure.
ŠMARJE PRI JELŠAH:
Redni delovni čas med tednom
je od 7.30 do 18.30 ure, ob so-
botah od 7.30 do 13.ure.
ZDRAVSTVENI DOM
SLOVENSKE KONJICE:
Redna zdravstvena služba je
organizirana od 7. ure zjutraj
do 21., od 21. do 7. ure zjutraj
pa je na voljo redno nočno de-
žurstvo. Telefon 754-522.
SLOVENSKE KONJICE je
med tednom odprta od 7.30 do
13. ure in od 14. do 20., ob so-
botah od 7.30 do 13. ure, ob
nedeljah pa redno dežurstvo
traja od 9. do 12. ure.
VELENJE: Od ponedeljka
do petka je lekarna odprta od
7. do 20. ure, ob sobotah od
7. do 14. ure, ob nedeljah in
praznikih pa imajo organizi-
rano dežurstvo, z enourno pre-
kinitvijo od 12. do 13. ure.
ŽALEC: Redni delovni čas
med tednom je od 7.30 do
19.30 ure, ob sobotah od 7.30
do 14. ure, vsako nedeljo pa je
lekarna dežurna od 8. do
11. ure.
i DEŽURSTVA
i LEKARN j
ZDRAVSTVENI DOM CE-
LJE: Zdravstvena služba je
organizirana v dopoldanskih
in popoldanskih ordinacijah,
prav tako imajo organizirano
neprekinjeno 24-urno dežur-
stvo. Dežurna ambulanta dela
ob delavnikih od 13. do 7. ure
naslednjega dne, ob sobotah,
nedeljah in praznikih pa ne-
prekinjeno 24 ur. Zdravnika
za obisk na domu lahko naro-
čite kadarkoh, vendar bodo
nenujni hišni obiski ob delav-
nikih opravljeni po 13. uri.
V primeru življenjske ogro-
ženosti kličite telefonsko šte-
vilko 94, sicer je telefon 441-
142 ah 27-721, za nujne inter-
vence na 94.
ZDRAVSTVENI DOM MO-
ZIRJE: V Mozirju je organizi-
rano redno ambulantno delo
od 7. do 13. ure, popoldan od
13. do 20. ure pa imata vsak
dan redno delo po dve ambu-
lanti in sicer ob ponedeljkih
Mozirje in Ljubno, v torek Na-
zarje in Gornji Grad, v sredo
Luče in Nazarje, četrtek Mo-
zirje in Nazarje, ob petkih pa
le Mozirje. Telefon v Mozirju
831-421.
ZDRAVSTVENI DOM
ŠENTJUR: Redni delovni čas
ordinacij med tednom je od
7. do 19.ure, od 19.ure dalje
do 7. ure zjutraj pa je organizi-
rano neprekinjeno dežurstvo.
Telefon 741-511.
ZDRAVSTVENI DOM VE-
LENJE: Redno obratovanje
ordinacij je od 7. do 20. ure, od
20. ure do 7. ure zjutraj nasled-
njega dne pa je organizirano
dežurstvo. Telefon 856-711.
ZDRAVSTVENI DOM
ŠMARJE: Delovni čas med
tednom je čez dan od 7. ure do
21., zatem pa je od 21. ure da-
lje do 7. ure zjutraj organizira-
no nočno dežurstvo. Dežurna
služba je organizirana tudi
v Rogaški Slatini, izmenoma
pa je po tedenskem razporedu
organizirana dežurna služba
tudi v Bistrici ob Sotli, Koz-
jem in Podčetrtku. Telefon
v Šmarju je 821-021.
ZDRAVSTVENI DOM ŽA-
LEC: Redni ambulantni de-
lovni čas je vsak dan od 7.30
do 13.30 ure, neprekinjeno de-
žurstvo pa je organizirano od
15.do 7.30 ure naslednjega
dne. Telefon 711-251.
ZDRAVSTVENI DOM LA-
ŠKO: Zdravstvena služba je
od 7. do 20. ure, nočno dežur-
stvo je organizirano od 20. do
7. ure zjutraj od ponedeljka do
petka in sicer za vso občino.
Dežurstvo je med vikendom
organizirano tudi od petka od
20. do ponedeljka do 7. ure
zjutraj, vmes je v soboto odpr-
ta redna ordinacija od 7. do
15. ure. Telefon 731-233.
ROJSTVA
Celje
Od 16. 8. do 21.8. se je v celj-
ski porodnišnici rodilo 28 deč-
kov in 27 deklic.
шш
Celje
Poročilo se je 5 parov, od teh
Andrej JELEN in Katja KO-
LAR iz Celja ter Zdenko GAJ-
ŠEK iz Šentjurja in Milena
ROZMAN iz Štor.
Šentjur pri Celju
Poročila sta se dva para, od
teh Igor MUŠKOTEVC iz Bu-
kovja pri Slivnici in Ivanka
GORJUP iz Vodul.
Velenje
Poročila sta se dva para in
sicer: Damjan LIPNIK iz Škal
in Danica OŠTIR iz Velenja ter
Jožef GRIL iz Janškovega sela
in Jožica VIDEMŠEK iz
Prelske.
Žalec
Poročila sta se dva para in
sicer Aleš MEH in Bernarda
POTOČNIK oba iz Brega pri
Polzeli ter Drago VASLE in
Vlasta BALUH prav tako oba
iz Brega pri Polzeli.
Celje
Umrli so: Marija ZUPAN-
ČIČ, 72 let iz Loke pri Zagor-
ju, Urška VIPOTNIK, 5 let iz
Polžanske vasi, Gabrijela
TREBIČNIK, 74 let iz Celja,
Ana DEČMAN, 72 let iz Osen-
ce, Ljudmila GAJŠEK, 76 let
iz Prožinske vasi, Karel KOS,
80 let iz Dobrne, Martin BE-
LAK, 90 let iz Arclina, Oskar
KOCJANČIČ, 78 let iz Žalca,
Franc ŽGAJNER, 66 let iz La-
škega, Jožef LEGAT, 79 let iz
Ljubnega ob Savinji, Marija
JUNEŽ, 74 let iz Rogaške Sla-
tine, Kristina SMOGA VC, 53
let iz Dobriške vasi, Leopold
LESKOVŠEK, 63 let iz Kozja,
Jure TOPLAK, 86 let iz Celja
in Vladislava GORIŠEK, 64 let
iz Sevnice.
Šentjur pri Celju
Umrl je Friderik DROB-
NAK, 37 let iz Boletine.
Velenje
Umrli so: Ivan UTRAN-
KAR, 69 let iz Celja, Janez
GROBELNIK, 53 let iz Zabu-
kovice, Franc RAČEV, 85 let iz
Šentjanža in Martin KOTNIK,
43 let iz Velenja.
Žalec
Umrli so: Dragutin MLINA-
RIČ, 50 let iz Prebolda, Marti-
na ZABUKOVNIK, 20 let iz
Založ, Jožefa PLESNIČAR, 87
let iz Polzele, Angela BOKAL,
62 let iz Miklavža, Antonija
RAZPOTNIK, 54 let iz Pon-
dorja in Kristina JELEN, 67
let iz Pernovega.
BORZA DELA
Dražji smetana
in skuta
Te dni sta se ponovno po-
dražili smetana, ki zdaj stane
280 tolarjev, in skuta, za kate-
ro boste po novem namesto
300 odšteli 340 tolarjev za ki-
logram. Masla pa na celjski
tržnici že lep čas ni moč najti,
zato tudi cena ni znana. Sicer
je ponudba še vedno velika,
sadja in zelenjave je kljub suši
dovolj, pa tudi cene zaenkrat
še niso tako visoke, da bi mo-
rali biti plat zvona. Kaj bo pri-
nesla jesen, pa se seveda še ne
ve. Ostale cene so razvidne
v tabeli:
Št. 34 - 26. avgust 1993
27
Št. 34 - 26. avgust 1993
28
Št. 34 - 26. avgust 1993
291
Št. 34 - 26. avgust 1993
30
Št. 34 - 26. avgust 1993
31
Št. 34 - 26. avgust 1993
|32
Pohvala broj Jedan
Turisti v hotelu Vesna na
Topolšici so tu in tam kar
malo zbegani. V avli hotela
visi zemljevid Jugoslavije,
z označenim telefonskim
omrežjem, in s cenikom za
pogovor v dinarjih. Pohva-
ljeno vodstvo hotela in PTT,
saj so navodila za uporabo
tudi v tujih jezikih. Turisti
imajo probleme le v toliko,
ker se ne morejo odločiti za
katere dinarje gre.
Pohvala nummer
zwei
Ob slovesnosti so delavci
MGA prejšnji teden strumno
stali pred nemškimi partner-
ji. Ob pripravljenem scenari-
ju so brez težav uporabili
bogate izkušnje iz preteklo-
sti. Polaganje temeljnega
kamna, godba na pihala,
himna, govori — je treba še
kaj dodati? Delavcem so po-
zabili povedati le to, da se
lahko tudi v kapitalizmu
ploska govorom.
Pohvala trećikrat
Velenjčanom se obetajo le-
pi časi, vsaj kar se tiče po-
javljanja v slovenskem me-
dijskem prostoru. Na zadnji
novinarski konferenci ob-
činskega izvršnega sveta je
bilo razmerje med člani IS in
novinarji približno 1:3,5. Za
izvršni svet. Tisto odvečno
polovičko pripisujemo kar
tako. Tudi v IS bi se našel
kdo, ki je fant in pol.
O tebi se mi sanja
Zgornjesavinjčani mrzlič-
no preverjajo, kdo od doma-
čih odvetnikov ima oprav-
ljen pravosodni izpit. Ob
imenih žensk, ki se najbolj
pogosto pojavljajo v igri za
novega občinskega sodnika
za prekrške, gredo ljudem
lasje pokonci.
»Kot Kugonič sem imel na velenjskem VIP turnirju več sreče,« je tarnal novo
pečeni Oto Kugovnik, v časih z —ič tudi direktor konkurenčnega turnirja v Dom-
žalah. Mogoče je notranjemu Bizjaku ob tem jamranju kaj šinilo v glavo?
Delovna ministrica Jožica Puhar je nehvaležno bitje, so spoznali organizatorji
velenjskega teniškega turnirja. Ne le, da ni koristila velenjskih nočitvenih
zmogljivosti (prespala je na Rogli), tudi med tenisom je kar nespodobno veliko
časa posvetila pogovoru o lokostrelstvu.
Nemški veleposlanik Günther Seibret in slovenski notranji
minister Ivo Bizjak. Se dogovarjata, kdo bo v Velenju skrbel za
varnost?
STRAN(KA) SALJIVCEV
Naša nagrada potuje ta teden v Rogaško
Slatino, saj ste največ glasov pripisali šali
Kupite medvedka, ki jo je spisala Cilka Lip-
nik. Izžrebali pa smo tudi Sonjo Ocvirk,
c. Kozjanskega odreda 8, Štore.
Šala tedna
Kupite medvedka
Sinček zaloti moškega
v omari. Oceni situacijo in
predlaga: »Ali kupite med-
vedka, sicer bom kričal!«
Čez nekaj časa se vrne in
sklene kupčijo: »Če mi ne vr-
nete medvedka, bom kričal!«
To se še ponovi.
Kasneje mami prizna, kako je prišel do
denarja in mora k spovedi.
Župnik: »Kaj te muči mali?«
Sinček: »Medvedka bi prodal.«
Župnik: »O, Jezus Kristus, že spet!«
Pozdrav iz Izole
Miha je z dopusta v Izoli poslal prijatelju
kartico, na kateri sta bila naslikana dva
osla.
Napisal je: »Kaj nista posrečena? Priznaj,
da sta ti podobna !«
Nekaj dni zatem je dobil odgovor: »Hvala
za lepo razglednico. Tebe sem takoj spoznal,
kdo pa je oni drugi?«
Fanta ne
Francelj in Anica sta se s pomočjo časo-
pisnih oglasov seznanila in se poročila. Po
poroki vpraša Francelj svojo ženkico: »Ani-
ca, ali si imela pred menoj kakšnega fanta?«
Anica: »Fanta ne, ampak punčko!«
Vedno Je tak
Moški čaka pred šolo svojega otroka. Pa
pride mimo učiteljica in ga vpraša: »Priča-
kujete otroka?«
»Ne, jaz sem pa vedno tako debel.«
Med malico
»Šef je zopet šel na malico domov.«
»Ne sekiraj se, sedaj ga gotovo dve uri ne
bo, pa stori še ti tako.«
Pa se sodelavec res odpravi domov in ko
odpre vrata spalnice, zagleda šefa na poste-
lji s svojo ženo. Hitro se vrne nazaj in pove:
»Veš, da sem našel šefa z mojo ženo na moji
postelji. Sem jo komaj popihal, da me ne bi
dobil.«
Nepismen
Dva nepismena prideta po opravljenem
delu po plačo, katere prejem je potrebno
s podpisom potrditi. Prvi napravi križec,
drugi pa nariše zvezdo.
Prvi ga debelo pogleda in nato vpraša:
»Zakaj pa ti nisi naredil križa, saj si tudi ti
nepismen?«
Drugi mu odvrne: »Od kdaj se pa midva
enako piševa?«
Šale so prispevali: Viktorija TOVORNIK iz
Dobja pri Planini, Irena KRAMPRŠEK iz Lo-
ke pri Žusmu, Štefka KRAJNC iz Kozjega,
Olga NARAKS iz Žalca in Ivan LEBEN-
SLAVC iz Celja.
Kupon
Najbolj sem se nasmejal šali:
Moj naslov:_
v
NAJ MUZIKANTI POVEDO
Prvi je nastopil na Ljubečni
Ko je bilo Jožetu Stepišniku iz Šmiklavža
pri Ljubečni 13 let je naredil življenjsko
kupčijo. Bicikl je zamenjal za harmoniko in
oče ga je takrat zelo pohvalil. Vsa vas je bila
vesela, saj ni bilo dolgo, ko je fantič že igral
po raznih furežih, kožuhanjih in vaških za-
bavah.
»Pušn šanki so bili takrat v naših koncih
zelo moderni, saj so kmetje iz svojih velikih
kleti zelo radi kakšen liter prodali. Običaj-
no smo se zabavali pod kozolci. Vozove smo
potegnili ven in plesalo se je, da se je kar
kadilo. In ni bilo malo slučajev, ko so se
fantje na koncu stepli za kakšno deklino. Če
smo kožuhali je tisti, ki je našel tri rdeče
storže, lahko takoj zaključil z delom. Ven-
dar pa je imel to nalogo, da je zabaval ljudi,
pravil vice in podobno.
Preko 200 ohceti je tudi za mano. Pa ne
samo v Šmiklavžu, poznal so me v Dram-
ljah, Frankolovem, Šentjurju, po Savinjski.
Muzikant mora na ohceti vse potrpeti in ni
bilo malo slučajev, ko so mi kuharice pri-
pravile npr. ogromno porcijo kurjih šišk in
jih še dobro začinile. Vse sem moral >požret<,
da so se ljudje zabaval. Včasih smo za kra-
tek čas tudi bike ubijal. Nekoga smo napra-
vili v bika, mu poveznili lončen svinjski
pisker na glavo, ter mu pripravili v usta
rdeč sok - podoben krvi. Potem pa smo bika
prodajali. Gospodar in kupec nikoli nista
prišla skupaj s ceno in zato je gospodar
jezno udaril bika po piskru, tako da se je
razletel na tisoč koncev, vlila se je kri (sok).
>Ga že rajši ubijem/ je rekel in bik je padel.
Nekateri so se tako ustrašili, da so bili čisto
trdi in vse skupaj je na koncu prešlo v ne-
skončen smeh.«
Zaradi frajtonarjev kakršen je Jože se je
v Ljubečni »rodila« prireditev Zlata harmo-
nika. In zelo je ponosen, da je na prvi tovrst-
ni prireditvi prav on prvi stopil na oder.
Danes še rad zaigra veseli družbi, tudi s ko-
lesom in harmoniko se poda večkrat na ce-
sto in napravi kakšno reklamo za Ljubečno.
EDI MASNEC
Ena iz Jožetovega rokava
K hiši se je pripeljal pleskar s tovornim
avtomobilom in v hipu je bil pri njem doma-
či fantič in se hvalil:
»Moj oči ima pa dva taka. Enga za materi-
al furat, z enim se pa v nedeljo peljemo na
izlet.«
Pa si delavec vzame iz torbe klobuk in
fantič je spet glasen: »Moj oči ima pa dva
taka. Enga za v službo, enga za praznike.«
Nato delavec stopi do grma, da se nekoli-
ko olajša in fantič je bil spet za njim. Dela-
vec ga začudeno vpraša: »Pa menda ne boš
rekel, da ima tvoj stari tudi dva taka.«
»To ne. Ima pa enega za dva vaša.«
Št. 34 - 26. avgust 1993