Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 27. oktobra 2022 - Leto XXXII, št. 43 stran 2 Svetek spominanja, kak ga poznamo na Slovenskom Vse je bilau po starom stran 3 »Djabke mi sploj radi mamo« stran 6 Gda več nega stran 8 2 Svetek spominanja, kak ga poznamo na Slovenskom Na konci oktaubra v naturi kralüje tüuča, vse je mérno na naši cintoraj tö. Kak pa se približavata vsisvecovo in düšen den, na graubiščaj srečamo furt več lüdi, šteri nosijo friške rauže in vužigajo svejče na grobaj. Gorpoiškemo slejdjen dom svoji stari starišov, starišov pa žlate, in malo premišlavamo o tom, ka so naši pokojni že gvüšno v bližini Stvoritela Bogá, v njegvom neskončnom méri, brezi vsega trplenja. Vüpamo, ka se gnauk – mabiti na ednom drügom mesti – pá najdemo s tistimi, od šteri smo dosta lübezni dobili. Če rejsan nas boli, ka naši libleni pokojni več ne morejo biti z nami, se donk trauštamo s tejm, ka vse vörne düše čaka goristanenje. Takše misli nam kraužijo v glavej, gda 1. in 2. novembra – na najbole žalosten svetek v leti – stogimo pred grobami. Venak pa ne vejmo vsi, ka mata vsisvecovo in düšen den trnok indašnje korenjé. V antični rimski časaj se je krščanjska Cerkev sprvoga spominala samo na mantrnike, v cajti casara Dioklecijana pa je telko Kristošovi vörnikov mrlau, ka je nej bilau zavolé dni v kalendari za vsakšoga svetca. Vsisvecovo so donk samo kisnej, v 8. stoletji vpelali, tau pa na datum 13. majuša, gda so nekda poganski rimski tempelj Panteon posvetili v Marijino cerkev. Brž se je pa vöpokazalo, ka na té dén v Romi nega zavolé gesti za vse prauškare, zatok je leta 835 pápa Gregor IV. svetek prejk na 1. november postavo. Kak dosta je znamenüvo té praznik za prausne slovenske pavre, nam pokaže, ka so se ništerni že od 14. stoletja dale na té dén sploj sigurno postili. Kauli Celja so na priliko šegau meli gučati, ka če se nekak takšoga ipa ne posti, de mogo tau delati pred vsakšim svetnikom ejkstra. V Bejloj krajini pa so mlajšam gučali, ka je baukše, če se vküper postijo na té dén, kak liki bi se mogli Nej je bila samo slovenska je tisti pokriu, gda so ga nakvsi poseba postiti v purgatori- šega, ka so vertinje mlajšam in le djali. Srmacke so je sišili za umi (vicah). V vesnicaj pau- srmakom na vsisvecovo v dar zimau tö. leg Ljubljane so po litanijaj takše krüjeke davale, štere so Med viskimi bregami, v dolini vsej svetcov na cintoraj – gde spekle z večféle mele. Na niš- Trente so mlinarge na vsisveso že goreli posvejtke – držali terni gazdijaj so je napravile covo spekli kolač krüja vsaprocesijo za pokojne, zmejs so več stau falatov in po starom kšoma, šteri je v mlin prineso pa zvonili edno cejlo vöro. V vörvanji so je mogle vse raz- sildje mlet. Na Taljanskom, v krčmau je niške nej üšo. talati, ovak bi prišo pauv v Beneškoj Sloveniji pa so delo Vseposedik po krščanjskoj nevarnost. Mesto mrtvecov vertinj pomalek prejkvzeli Evropi so vörvali, ka se na so kaulivrat ojdli srmacke kak peki, ki so pekli »panjote«: té vsisvecovo večer povrnéjo »poslaniki pokojni düš«. so mele štiri ali osem talov, düše s purgatoriuma in so do Na Gorenjskom so ženske z štere so leko ejkstra vtrgnili. drügoga zranka rejšeVsakša držina je mogla ne trplenja. Že indašnji poslati nekakoga po té poganski človek je dau krüjeke, zvekšoga so tau valati, ka pokojni nazajbile ženske. Mogle so odijo, v krščanjskoj vöri gorpoiskati vsakšo ižo, pa je grato sam Jezoš ka bi ovak svaja bila: tisti, šteri se spisti doj v razžalili bi mrtve, nej pa vice in vöpüšča düše. žive. Eške k tistoj držini Na Slovenskom so na so tö mujs mogle titi, s dosta mejstaj nastrgašterov so bile svadjene. vali svejče: če posvejt Takšoga ipa so po poštimérno gori, je prej pojaj ojdli mlajši, ženske kojni že v nebesaj; če pa in kaudiške, sami ali pa nemérno plajuta, more šest-sedem lüdi vküper. eške pokauro delati v Na avstrijskom Korošvicaj. Tau so tö gučali, kom so za vsisvecovo peka prej düše sedijo na kli krü s kukarce ali žita, grobaj in gledajo, što depa takše »ajdovce« tö, je gorpoiške. Lüstvo je štere so napravili z dine, vörvalo, ka pokojni na V našom Porabji so vertinje na vsisvecovo »za mlejka in maka. Talali véčer pridejo na svoje düšice« spekle repovi zaunik s tikvinimi koškicami so je srmakom, šteri so v – nalekle so jim edno posanco vodé tö nekdešnje dome, zatok dugom redej sejdli pred se je do drügoga zranka farofom ali pauleg cernej pokisilo smejati. Na dosta dinske ali žitne mele pekle kve. V pomurskom Ljutomeri mejstaj so düšam na sto po- »prešice«, štere so mele formo pa je na svetek eške pastér stavili svečano vodau in kolač krüja. Na več mejstaj so kau- zapüsto pašnjek in s košarov v krüja (v goricaj edno posanco diške na vsisvecovo vküppo- rokej odo od iže do iže. Proso vina tö) in vužgali eden lam- brali telko prešic, ka so meli je pogačo, žir, djajca, sir; kakopaš na oli. Vörne düšice so si gesti za en par mejsecov. V li so ma dali. prej z vodauv ladile žareče varaši Železniki pa so mlajši V našom Porabji so vertinje rane, posvejt jim je opro za- in srmacke ojdli k kovačom, na vsisvecovo »za düšice« prejte oči, od gesti pa so mauč šteri so jim mesto krüja davali na sto nalekle repove zaunidobile. peneze, indrik na Gorenjskom ke (krapce), v štere so razZaman so domanji zrankma pa so dobili djabka, grüške in droblene tikvine koškice tö na stoli vse tak najšli, kak so krumple tö. Na Dolenjskom so djale. Ništerne so pri pekaj tamnjali, so gučali, ka so bile srmacke klantivali z veukimi küpüvale vrganjike, kuste za düše z darom zadovolne. Sle- žakli in se za prešice zavalili: dva prsta, štere so zvali »hajdik so vse sami spili pa zeli, ka »Baug plati vam in vörnim ligeštricli« (z nemške rejči jim je prej prineslo zdravdje. düšam v vicaj!« »heilige Striezel«). Pauleg Vino na stoli so dostakrat verti Na Notranjskom so vsisveco- toga so düšicam nalekle eške sami gutnili in svojim mlajšam vo zvali »vahti«, krüjekom, posanco vodé tö, štero šego pripovejdali, ka so tau napra- štere so na té dén pekli z dine je našo starejšo lüstvo do nej vile düšice. V Goriški brdaj pa in ovsa, pa so dali ime »vah- davnik gordržalo. so gazde med zadvečerašnjim tiči«. V bregaj kauli varaša 2. novembra svetimo düšen zvonenjom flajsno koštavali Idrija je bila šega, ka so mogli den, ali kak ga v Sloveniji vino po zamenicaj z rečami, ka za vsakši krüjek zmoliti telko zovéjo, »den vörni düš«. Kak prej »za vörne düše pigéjo«. očanašov, kelko travini betv spominski den katoličanjske Porabje, 27. oktobra 2022 Cerkve ga poznamo od konca 10. stoletja, prva so se lidgé spominali na svoje pokojne tak, kak je tau bila šega več gezero lejt. Dali so valati, ka se düše povrnéjo z drügoga sveta in je je trbej potrauštati z aldovi (žrtvami), spraviti je je trbej v dobro volau. V odjen, šteri očisti grejšnike, so v prvi stolejtaj po Kristoši vörvali samo po klauštraj. Leta 998 je opat Odilon v francuskom Clunyni zapovödo, ka morejo vsi benediktinci 1. novembra večer moliti za pokojne, drügi den pa mešüvati za njini düšni mér. Po leti 1006 so tau prejkvzeli posvejtni dühovniki tö, šteri so želejli s svojimi molitvami pomagati »trpečim vörnim düšam« priti v nebesa. V vesnici Motnik na Gorenjskom so vörvali, ka na düšen den pridejo pokojni vö s purgatoriuma, depa če jim vörniki na zemlej ne sprosijo milosti, se morejo drügi den povrnauti. V Bejloj krajini so brodili, ka leko vörne düše za en den pridejo v nebesa. Tam leko ostanejo tö, če se jim konča čas trplenja, ovak pa morejo nazaj v vice. V krajini kauli Gorice so se na té večer nej vüpali vö z ramov staupiti, ka prej düše v procesijaj s cintora do cerkve pa nazaj odijo. Konec naturalnoga gazdüvanja je pripelo do toga, ka so začnili pavri mesto krüja srmakom peneze davati, té so se pa tak zavalili, ka so molili za njine pokojne. Gnesnedén več ne odijo kaudiške po vesnicaj, pokojnim pa venak tö ne pečéjo zaunike. Cintori so ostali mesto tüje molitve, depa tüjoga premišlavanja o žitki in smrti ranč tak. Vej nam pa düšen den dá misliti, ka se – kak koli živémo – naša zemelska paut gnauk gvüšno skonča. -dmilustracija: Marija Kozar 3 Trejzino senje - drügo najvekše senje v Murski Soboti Vse je bilau po starom 15. oktobra, tau je na den, gda goduje sveta Terezija Avilska, v Murski Soboti pripravlajo Trejzino senje. Pauleg tisti, steri so z muziko pregnali meglo. Prva sam se stavila pri Jožici Celec, stere držina se že duga leta z Letos je na senje pa prišlo dosta lüstva Miklošovoga senja je tau drügo najvekše senje v glavnom varaši Prekmurja. Obe senji mata že trnok dugo tradicijo. Zavolo epidemije nauvoga koronavirusa je leta 2020 senja sploj nej bilau, lani pa je bilau, samo dosta na menše. V etom leti je bilau pa vse po starom, tak ka je cejli center varaša biu eno velko senje, na sterom je svoj pauv in izdelke odavalo 250 sejmarov. Znamo, ka je inda svejta nej bilau baut, tak ka so bila senja tista, na steraj so si lidge vse tisto, ka so nej doma pripauvali ali napravili, te leko tam küpili. Senja pa so nej bila samo mesto, gé se je odavalo in küpüvalo, fontoška so bila tüdi zavolo drüženja lidi. In ške gnesden je tak. Mogauče je ške té drügi tau, zdaj ka se vse v bautaj da küpiti, bole fontoški od prvoga. Ovak pa so pauleg süje robe, se pravi iz lesa napravlenih izdelkov za dom, künjo in gračenek, lidge leko küpüvali ške gvant, cipele pa štrümpfle, süjo sadje, medenjake, rauže pa ške kaj drügoga, vej pa je zdaj že nekaj lejt tradicija, ka se na senji predstavljajo tüdi rokodelci in majstri domanje obrti. Letos je 15. oktober spadno na soboto. Gda sam se okauli 12. vöre tüdi sama napautila v center varaša, je dosta lüstva bilau tam. Zamidila sam velke goslare, Prekmursko godbo Bakovci, steri pa so bili mogauče te medičarstvom spravla. Kak je že pred leti za naše novine raztolmačila, je ona prava Goričanka, čiglij je velki tau svojoga žitka preživela v Murski Soboti, prva leta pa sploj daleč kraj od Prekmurja, vej pa sta si njeni oča, Jože in Lea Vogrinčič steri je biu doma v Kraščaj, mati pa v Kuzmi, kak mladiva človeka šla svoj vsakdanešnji krü iskat v Kočevje. Leta 1980 se je oženila z Danilom, steroga držina se je spravlala z medičarstvom. Po tistom ka je firma, v steroj je delala, propadnola, se je ške sama s tem začnila spravlati. Leta 1995 se je te s svojo držino odselila v Ratkovce, gé so si napravili medeni raj. Čiglij je Jožica pred šestimi leti šla v penzijo in je meštrijo te prejkdala sini Damjani, je ške furt fejst aktivna. Za svoje delo, za tau ka pomaga ohranjati staro staro rokodelsko obrt in kulturno dediščino, so se ji v Občini Moravske Toplice nej dugo toga nazaj tak zahvalili, ka so jo vörazglasili za častno občanko. »Vsakšo priznanje in pohvala je velko zadovoljstvo, vej pa ma te človek ške volau naprej delati in živeti,« mi je pravla po tistom, ka sam ji prva čestitala za tau visko priznanje. Čiglij je v penziji, ške furt dosta pomaga: »Na Trejzinom senji sam že 32. leto. Dosta lüdi me pozna, tak ka je včasik malo žmetno, vej pa bi vsakši malo rad z menov tüdi gučo. Ovak morem povedati, ka je lepau, vej pa je tau lejpa tradicija in tüdi lüstva je gnes dosta prišlo v Soboto.« Nej daleč vkraj od Jožice je svoje dobrote ponüjala Sonja Kološa, stera pod imenom Figaro odavle pecivo in pogače. Na Trejzinom senji ste leko küpili njeno prekmursko gibanico, posolanke, idinjače pa vsefele kekse. »Ges rada dem na tau in drüga senja, vej pa sam inači dosta v svoji delavnici v Andrejcaj sama dojzapreta. Tü bar te en den med lidi pridem,« je povedala sogovornica, stera svoje dobraute tüdi v več bautaj, največ v Prekmurji, odavle: »Meni je kovid nej napravo velkih nevol, vej pa so se lidge bole navadili, ka küpüjejo bole domanje gesti, pa sam mela furt zadosta dela.« Na eni od stojnic pa sta med odavala Jože Vogrinčič in njegva čerka Lea iz Krašč. Gorički fčelar je prva pravo, ka je sobota po njegovom glij nej najbaukši den za senje, vej pa nega telko busov kak med kednom, zatau so eni, steri nemajo autonov, nej mogli priti v Mursko Soboto. »Mogauče bi bilau baukše, ka bi, da se tak zgodi, te Porabje, 27. oktobra 2022 senje preselili na petek ali pondelek,« je zanimiva ideja Jožeta Vogrinčiča, steri ma malo več kak 50 fčeljih Sonja Kološa držin: »Letošnje leto je bilau kar vrejdi. Tak gé, ka je tau ene fajte loterija, včasi nam narava pomaga, včasik pa nej. Eno leto dobiš, drügo pa zgibiš, za fčele pa moreš furt skrbeti. Inači pa mamo pet fajt meda, Jožica Celec daleč najbaukši je akacijov.« Čüla sam, ka vas je eno par prišlo tüdi iz Porabja, samo ka sam sama nikšoga poznanca nej srečala. Vüpam, ka se v Murski Soboti vidimo 6. decembra na Miklošovom senji. Tekst in kejpi: Silva Eöry 4 PREKMURJE Občina Puconci Občina Puconci je 25. paut proslavila svoj občinski svetek. Za datum so vöodabrali 13. oktober, tau pa zatau, ka je biu 1781. leta na te den vödani tolerančni patent, steri je biu fundament za enakopravno delovanje vsej cerkvenih skupnosti. Zbrane goste je v kulturnom domi v Puconcaj prva nagučo podžupan Jožef Ficko. Izpostavo je neka fontoških projektov, med sterimi sta tüdi nauvi vrtec v Puconcaj in izvedba sistema za odvodnjavanje in pucanje odpadne vode na Vaneči. V preminaučih dvej lejtaj je bila obnovljena poštija med Lemerjom in Gradom, ške naprej se obnavla Dom borcev na Vaneči, steri de grato hostel. Za razgledni törem v Bodoncaj je idejni projekt napravleni, samo ka de trbelo počakati na baukše cajte, v Strukovcaj pa naj bi napravili ram prekmurske rejči. Ficko se je ob konci svojoga guča zahvalo ške župani Ludviki Novaki za njegvo dugoletno delo, vej pa on novembra na lokalnij volitvaj več nede kandidero za župana. Slavnostni guč je meu evropski poslanec Franc Bogovič. Po njegvi rečaj se puconska občina dobro razvija, fontoško pa je, tüdi zavolo evropskih kohezijskih penez, ka občine sodelüvlejo. Sledila je podelitev priznanj in nagrad. Priznanje občine so daubili: Športni klub Triglav Predanovci, Evgen Kuhar iz Puževec za dugoletno delo v lokalni skupnosti in ške firma Denis Trans iz Moščanec za prispevek h gospodarskomi razvoji občine. Velka zahvalna listina je šla v roke Tanji Marič iz Beznovec za njene fontoške dosežke v drüštvenom in krajevnom delovanji. Nagrado občine v višini gezero evrov je daubo Nogometni klub Kema Puconci, županovo priznanje pa je za delo na področji lokalne samouprave daubo Daniel Pelc iz Bodonec. Silva Eöry Spomin na poletno romanje župnije Gornji Senik Zdaj, ko se dnevi krajšajo in je že hladneje, z veseljem pomislimo na doživetja naših poletnih dni. Tako se želim s tem člankom v Strunjan in v naše prav posebno prenočišče Stella Maris (morska zvezda). Tukaj so že pred 800 leti benediktinke uredile samostan, zraven ka- dobili prosta mesta. dilo slovo od morja. Na poti domov smo se ustavili še v Lipici in si ob vodenem ogledu pogledali prečudovite bele konje. Po ogledu kobilarne nas V cerkvici ob domu smo imeli v naslednjih dneh naše jutranje sv. maše. V soboto smo se podali v Piran na ogled znamenitosti. Med njimi so minoritski samostan, cerkev sv. Jurija, Tartinijev trg itn. Za mnoge pa je bilo veliko doživetje vožnja z ladjico. Njen lastnik je poskrbel za okusno hrano in pijačo. Najbolj Gornjeseniški romarji po maši na Brezjah pogumni so bili otroci, ki so pospomniti našega poletnega terega je bila že takrat Mari- skakali v vodo in romanja župljanov Gornjega jina cerkev. Ta mala cerkvica se tako prijetno Senika. Med 8. in 10. julijem je bila že od nekdaj romarsko hladili. Barka 2022 se je pisana druščina središče Istre. Še danes ob- nas je odpeljala Vesela vožnja s pletno do Blejskega otoka romarjev podala na pot v staja običaj na predvečer Ma- do Portoroža in Slovenijo. Ob spremstvu gor- rijnega vnebovzetja. Takrat nekateri romarji so si kar od- je čakalo še podzemlje Posnjeseniškega župnika Tiborja namreč Marijino podobo z dahnili, ko so stopili na trdna tojnske jame. Najprej z vlakTótha nas je pot najprej vodila ladjo v spremstvu več ladjic tla. cem in potem peš smo si oglev slovensko narodno svetišče peljejo v Piran k cerkvi sv. Ju- Strunjan nas je pričakoval z dali to čudo in se tudi dodobra – Brezje. Z uvodno sveto mašo rija. Gre za staro tradicijo. V nekdanjimi solinami in kras- razhladili. Pod zemljo je bilo in zapeto pesmijo smo se du- nekdanjem samostanu je ško- nimi sprehajalnimi potmi. Ne- samo 10 stopinj Celzija. Nestrhovno pripravili na pno smo pričakovali skupne dni. Potem prihod na sonce. nas je direktorica Seveda še postanek svetišča Andreja Erna Trojanah ni smel žen Firšt popeljala manjkati in tako po muzeju jaslic, ki smo končali naše je tudi v poletnih mepotovanje, ki smo secih vreden ogleda ga načrtovali že in hrani jaslice z vsepred dvema letoma. ga sveta. Direktorica Takrat iz znanih razsvetišča je kot mlada logov nismo mogli študentka preučevana pot. la porabsko narečje Romanje z župljani in se je takrat mudila Gornjega Senika je v Porabju. Lepo je vibilo tudi tokrat zame deti, kako se življenjdoživetje in v veliko ske poti združijo. veselje mi je bilo, da Do Bleda smo prišli smo skupaj odkrivapo manjšem zastoju li lepote slovenske Vožnja z ladjico je bilo veliko doživetje posebej za otroke in se potem v kar vePrimorske. Kraji, ki likem številu s pletno popelja- fija Koper uredila pastoralni daleč od našega prenočišča je smo jih obiskali, so nas napolli na Blejski otok. Tudi blejska dom, ki je kot nalašč za sku- ob velikem križu lep razgled nili z novo močjo in nam dali »kremšnita« – kremna rezina pine, kot je bila naša. Zavzeli na edini in hkrati najvišli zagona za nove podvige. Že ni smela manjkati. Nekatere smo vse sobe in razpoloženje klif na slovenskem Jadranu. zdaj se veselim novega romaromarje je pokrajina pod Tri- je bilo naravnost družinsko. Pogled je segal vse do Trsta nja z Gornjeseničani! glavom tako očarala, da so le Kraj odseva energijo stoletij in in Karnijskih alp. Nekateri stežka našli pot do avtobusa. bila sem hvaležna, da smo kot iz skupine so se podali peš v Lidija Vindiš - Roesler V večernih urah smo prispeli skupina v moji organizaciji še Izolo. V nedeljo pa je že sle- Porabje, 27. oktobra 2022 5 Ka de z nami brezi drejv po varašaj? Drejve po varašaj trnok dobro ladijo luft vsikdar več od nji de se spakivalo v varaše. Drejvam po varašaj ne škaudi samo vrejv najvekšoj vročini ranč tak, donk pa so V tej mejstaj de vročina eške vekša gratala men, liki vse kaj takšoga, šteroma so une une tö v veukoj nevarnosti zavolo klimat- kak indrik, zatok bi bilau trnok potrejbno, nej včene v naturi. Zavolo autonov se na ski sprememb (klímaváltozás). V Australi- aj drejve žive ostanejo. Ne smejmo pa po- priliko vsikdar kla trausijo, tau pa vküperji so gorprišli, ka prej do leta 2050 vsakša zabiti, ka v ici une tö nazajdržijo vodau, stučé zemlau kauli korenjá, s štere po tidrejva pa grmauvdje v njinom rosagi leko ne spiščavajo vö paro, tau znamenüje, ka stom drejve samo trnok žmetno vodau pa vömrgé zavolo globalnoga segrejvanja. ne ladijo več luft kauli sébe. Če ne morejo svojo gesti vöpotegnejo. V slejdnji desetTau pa tö brodijo, ka do srejde našoga sto- trpeti nauvo klimo, ne morejo pomagati lejtjaj je veuki problem gratalo tau tö, ka letja takši žalosten konec čaka dvej tretjini lidam: betežne gratajo, dojličijo svoje list- se cevi pa kabli pod zemlauv vrnau tam vsej drejv po svejti. ke in mrgéjo. vlečéjo, gde drejve korenjé majo. Zatok se Rasti, gostanji, lipe so nej samo na gausti zgodi, ka delavci prejkprausne držence prauti sunci. Isvrejžejo té korenjé, drejva se pa tina je, ka v njinoj senci ne čütine more več rániti in stabilno mo tak fejst ico, depa po drügom stati v zemlej. Leko od znautra tali tak tö ladijo luft, ka paro vösprné, ka je nevarno za tiste lidi spiščavajo. Donk moremo pred tö, šteri nimo njé dejo. K sreči pa očami držati, ka nam samo tak gnesnedén že bole skrb majo na leko pomagajo, če zdrave ostanedrejve, tau na Vogrskom zakon jo. Tau de pa na žalost v bodaučtö naprejspiše. nosti vsikdar žmetnejše. Zavolo klimatski sprememb so Profesorge na Univerzi v Sydgratale drejve po naši varašaj neyni so prejkpoglednili 3129 mlajše: stare so tamrle, posadili drejvni fajt po 164 varašaj v 78 so nauve. Strokovnjaki pa dosrosagaj. Na pamet so vzeli, ka Po varašaj na cejlom svejti je temperatura vleti vsikdar višiša, dugi ta premišlavajo, kakše sorte bi polonje od té sort že zdaj trpi kedni minéjo brezi deži – zavolo toga trpijo drejve tö, štere brezi vodé ne bilau potrejbno saditi, kakše bi zavolo vrejmena, od veuke vronajbole zdržale gnešnjo situacimorejo laditi luft čine ali premalo deži. Té drejve jo. Najti morejo takše, štere dose cejli čas mantrajo, ka bi žive ostale, vej Čednjaki majo en par idej, kak bi leko bro trpijo žitek po varašaj, donk pa na ulipa na takši mejstaj stogijo, gde več dugo obranili drejve. Priporačajo na priliko, aj caj lepau vögledajo tö. V Budimpešti se na nedo zdržale klimo. deževnico ne spiščavamo v kanalizacijo, priliko zdaj največkrat odlaučijo za ginkoAustralija je tisti rosag, v šterom lidgé liki na korenjé drejv; aj je posadimo eške ne (páfrányfenyő), koprivovce (ostorfa) klimatske spremembe že na svojoj kauži več, ka bi ladile luft in s tejm branile drüge in javore (juharfa), šteri bole ladajo ico in čütijo. Eden za drügim prihajajo vročinski rastlike; aj ne sečémo vö žive drejve, vej pa pomanjkanje deži. vali, graube süuče in odnji po gauškaj. stare dosta bole ravnajo klimo kak mlade Zavolo klimatski sprememb in globalne Drejvam najbole škaudi tau, ka skor nik- cepike. trgovine (kereskedelem) vsikdar bole na dar néde dež, in vrnau zavolo toga prej Tau se vej, ka se vsega toga mi na Vogr- gausti vövdarijo epidemije med drejvami do srejde 21. stoletja več kak 90 procentov skom tö ne moremo rejšiti. Vsikdar bole na tö, na Vogrskom je vse več takši betegov, vsej sort vömrgé. V tom dalečnjom rosagi gausti nas zadeneta ekstremna vročina in štere so naše drejve prva nej poznale. premišlavajo, ka bi začnili varaške drejve süuča, dež pa dobimo naglo in na gnauk. Zatok moremo fejst skrb meti na té svoje polejvati ali pa jim napravili ovaško mik- Gda je takša »povauden« po varašaj, voda lesene padaškinje, vej pa brezi nji bi se nej roklimo, za tau bi pa nücali sploj dosta po betonski poštijaj drejkt doj v kanali- mogli potegniti v senco. Ali pa, ka je eške energije. Ica je vsikdar üša, furt menje je zacijo stečé. Falijo pa takši deži, šteri bi üše, brezi nji bi nam leko sfalilo lufta na slatke vodé, štero pa voditeli raj za lüstvo pomalek močali drejvine korenjé. Zavolo toj vsikdar bole vraučoj Zemlej. šparajo. toga cejlo leto süučo trpijo, če rejsan nega -dmSituacija je z dneva v den slabša. Leta 2030 menje deži kak v preminauči lejtaj – samo ilustracija: de na svejti živelo že 8,5 milijarde lüdi, ga gnauk preveč, gnauk premalo dobimo. Szilveszter Bartkó Misel tedna »Tudi če bi vedel, da se svet konča jutri, bi še danes zasadil svojo jablano.« Tako se glasi slavni stavek duhovnega očeta protestantske reformacije, nemškega teologa in profesorja Martina Lutra (1483–1546), ki je 31. oktobra 1517 na vrata katedrale v Wittenbergu izobesil slovitih 95 tez, s katerimi je zahteval prenovo tedanje cerk- ve in poudaril pomembnost branja Svetega pisma v maternem jeziku. Njegovo misel bi lahko doumeli tudi kot glavno dimenzijo prihodnosti, to je upanje, človekova odprtost v prihodnost in drevo kot načelo človekovega obstoja. Človeštvo opozarja, naj v svojih zmotah in pohlepu ne pozabi na naravo, kajti drevo in sadeži drevesa so simbol življenja in simbol greha (Adam in Eva) ter simbol rasti (duha). Naj nam to drevo predstavlja upanje, vztrajno delo in neomajno veselje do življenja. Porabje, 27. oktobra 2022 ŽELEZNA ŽUPANIJA Vsikši ovak špara V Železni županiji dosta goščé mamo pa tau je z več tala fejst dobro. Gnauk zato, ka dober luft redijo, tak pravijo, ka edna petdeset lejt stara drejva na den 50 kg kisika (oxigén) naredi pa 70 kg CO2 sčisti. Zvün toga letno še 4200 litrov vode se spara v luft, ka fejst vpliva na dobro klimo. V velki vročini sejnco redi, gde se leko malo dolarazladimo. Pa še dosta pa dosta vse haska mamo z drejv. Zdaj gda je ta kriza, zdaj najbola vsikši samo drva vidi v drejvaj, ranč ne misli na tau, ka zvün tauga kelko dobroga mamo od drejv. Na Vogrskom zdaj tak vögleda, ka rešitev za energetsko krizo so drva, depa tau se že zdaj vidi, ka cejne za kubik drv se ranč tak začnejo zdigavati kak vse drügo. Zaman je državna, regulirana cejna za kubik lesa 30 tisoč forintov, s taši drv samo deset mejterov dajo eni držini, za drüga drva vse že 60 tisoč forintov trbej plačati. Pri nas v Porabji še vejn tak kak dobra situacija, zato ka dosta družin, najbola po vasaj, ma svoje goščé. Depa sto nejma ali tisti, steri v bloki živejo, samo tak leko šparajo, če je v rami nižeša temperatura. So pa taši tö, steri so se ovak znajšli, tau so tisti, steri v ramaj živejo, steri centralno peč ali kale (lončeno peč, špajet) majo. V več železnožupanijskij vasaj se taužijo, ka sta velki dim pa smog, pa ne vejo, zaka. Za par dni se je rejšo te problem, bola povedano, zvedli so za koga volo sta smog pa vonjilo. Tau se je zgaudilo, ka v več vasaj so z namesto drv gvant, plastiko pa vse drügo smetje, ka se pri rami najde, nalagali. Že dotejgamau je problem bijo s tejm, ka edni so plastiko v kalaj pa v centralni pečaj nalagali, depa zdaj tak vögleda, ka še več, dosta več baude tašoga. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... V drugi krog Logar in Pirc Musar Prvi krog predsedniških volitev še ni prinesel zmagovalca. 13. novembra se bodo tako volivci znova odpravili na volišča, kjer bodo izbirali med Anžetom Logarjem in Natašo Pirc Musar, ki so jima namenili največ glasov. Po večini preštetih glasovnic v prvem krogu predsedniških volitev je zmagal Anže Logar s skoraj 34 odstotki glasov, sledi Nataša Pirc Musar s slabimi 27 odstotki, na tretjem mestu pa je Milan Brglez s slabimi 16 odstotki glasov. Na četrtem mestu je Vladimir Prebilič, ki je prejel dobrih 10 odstotkov glasov. Zadnja tri mesta so zasedli: Sabina Senčar (slabih 6 odstotkov glasov), Janez Cigler Kralj (dobri 4 odstotki) in Miha Kordiš (slabi 3 odstotki glasov). Prvega kroga volitev se je po neuradnih podatkih udeležilo nekaj več kot 51 odstotkov volivcev. Po praznikih, 2. novembra, bodo prešteli še glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz tujine. Anže Logar je po zaprtju volišč dejal, da verjame v zmago in da gre s tem občutkom v drugi krog. »Kampanjo sem delal od spodaj navzgor, od državljank in državljanov je bil odziv dober,« je še dejal Logar, ki namerava tudi drugi del kampanje voditi podobno kot prvega, torej nekoliko oddaljeno od stranke SDS. Nataša Pirc Musar je vesela, da so volivci prepoznali vrednote, za katere se zavzema, pa tudi, da so prepoznali njeno nestrankarskost. »Tu se bo pokazalo, kako različno levi in desni pol gledata na človekove pravice in vladavino prava. Prepričana sem, da bo levo volilno telo prepoznalo, kaj je prihodnost Slovenije,« je še dejala. Obeta se ji tudi podpora premierja Goloba, ki pravi, da ni tako pomembno, kdo zmaga, če le prihaja z leve sredine. Novi predsednik ali predsednica republike bo petletni mandat nastopil oz. nastopila 23. decembra. Penzionisti so djabke brali na Gorenjom Seniki »Djabke mi sploj radi mamo« Rejsan je lepi oktober biu, dosta lepši kak je biu preminauči mesec. Tau je cajt, gda trbej pospraviti ške zadnji letošni pauv. Slovenska vzorčna kmetija na Gorenjom Seniki, stera je slavnostno gorodprla svoje dveri leta 2015, ma na Jano- je ške dosta ostalo.« Na moje pitanje, če so jih navčili, kak trbej brati, pa je etak odgovorila: »Zdaj nam malo bole pomalek dé, vej pa moremo paziti, ka prvi klas moremo ejkstra brati, zatau morem prva dobro poglednoti, če bili ške veseli, ka je tüdi lejpo vrejmen bilau, nej prevrauče, nej premrzlo, pa sunce je fajn sijalo, tak ka je človek ške več vole za delo meu. V drügom redej so djabke brale Marijana Kovač, podpredsednica drüštva porabski slovenski penzionistov, pauleg nje pa ške Marika Kürnjek in Eržika Soós iz Varaša in Eržika Szabó z Židove. Znamo, ka so penzionisti sploj flajsni gé, vej pa sami tüdi tikvi pauvajo, pa te goškice lüpajo, ka naj se ta tradicija ta ne pisti. »Tüdi mlajše probamo cuj privlečti, naj vidijo, kak se je inda svejta tau delalo. Lani smo zatok zavole meli, vej pa smo v Števanovcaj lüpali, pa so njihovi šaularge prišli pomagat lüpat,« je ške pravla Marijana Kovač. Ančika Kovač (na srejdi), njeni mauž Štefan pa Marika Mešič šovom brejgi tüdi dva hektara velki sadovnjak (gyümölcsös). Polonje je travniški sadovnjak, drüga polovica pa intenzivni, steri je zdaj star približno deset lejt, v njom pa so djabke sort idared, jonagold in topaz. Takši drejv je vsevküper tri ge- je djabka za prvi ali drügi klas. Prvi klas so samo takše djabke, ka so čiste, stere so nej nika vdarjene ali bi kakšo drügo falingo mele.« Vsi trgé so pravli, ka je dobro, če človek vsakši den kakšo djabko pogej. »Zdaj, Štiri vesele porabske penzionistke, dvej Eržiki, Marika in Marijana »Radi smo, ka so nas poiskali, vej pa v etom leti rejsan dosta pauva ge, tak ka je fajn brati,« je prva povedala Marijana Kovač in cujdala, »ka so tak penzionisti ške bar neka vrejdni gé. Fajn je, ka leko neka djabok tüdi domau Tamaš Grebenar, steri na vzorčni kmetiji skrbi za njen paverski tau, pa mi je na konci ške raztolmačo, ka je letos letina trnok dobra bila, tak ka so pripauvali več kak 30 ton djabok, stere so zdaj več ali menje že skor vse odali, neka pauva Tamaš Grebenar zero. In v té sadovnjak sam se napautila preminauči keden, ka vidim, kak flajsni penzionisti djabke berejo. Ančika Kovač, stera je vküper z možaum Štefanom in Mariko Mešič, vsi so doma v Trauščaj, prišla na Gorenji Senik djabke brat, mi je prva pravla, ka so oni že preminauči keden tü djabke brali, »zdaj pa smo nazaj prišli, vej pa ka tau beremo, jih tüdi neka dobimo, tak ka mo jih te leko doma geli. Djabke mi sploj radi mamo. Zdaj tü tüdi vidim, kakše berem, pauleg toga so nam pravli, ka so jih nej dosta šprickali, tak ka tau tüdi dobro gé,« je ške povedala Ančika Kovač in raztolmačila, ka doma pri rami tüdi neka djabok majo, samo ka je tau malo gé. Vsi trgé so Takše so prvi klas djaboke nesemo, ali mi bi tüdi brezi toga prišli pomagat, vej pa smo radi, ka smo leko vküper gé. Že smo letos dosta vsega napravili, vej pa smo grauzge tüdi že odili brat v Slovenski vesi pa v Sakalovcaj.« Porabje, 27. oktobra 2022 pa so predelali tüdi v sok, steroga v svoji bauti odavlejo in ponüjajo gostom, steri k njim pridejo v restavracijo. (Kejp na 1. strani: V etom leti so na Slovenski vzorčni kmetiji pripauvali 30 ton djabok). Tekst in kejpi: Silva Eöry 7 Kranjski zborovodja in prvi (dunajski) rezidenčni škof JURIJ SLATKONJA (1456–1522) – 500 let po smrti Jurij (Georg) Slatkonja se je rodil v Ljubljani 21. marca 1456. Pred odhodom na Dunaj je študiral v nemškem Ingolstadtu, na dunajsko artistično, filozofsko, umetniško in nato »obrister Capellmeister.« Po njegovih živel na Dunaju ter tam uspel, umrl in je v prizadevanjih je prišel na dunajski dvor H. stolnici sv. Štefana tudi pokopan, je ves čas Isaac. Sledil mu je L. Senfl. Oba, Isaac in ohranjal tesne stike z rojstno deželo. SpoSefl, sta skladala v slogu nizozemske šole, mini nanj še kar trajajo: njegov grb danes torej v slogu glasbene gotike in v vsem krasi novoustanovljeno škofijo Novo mesto pomagala do ciljev, ki jih je za dvorno (2006 →), po njem se imenuje Konservakapelo Slatkonji postavil cesar. V roko- torij za glasbo, ki deluje v okviru novomepisu, ki vsebuje veliko mašnih proprijev škega Zavoda Friderika Ireneja Barage. Po iz monumentalne tiskane zbirke Cho- Slatkonji se imenuje nagrada za novo liturralis Constantinus, je Slatkonji pripisa- gično glasbo, ki jo od leta 2000 podeljuje no avtorstvo moteta Ego vos elegi de dunajska nadškofija. V Novem mestu pa mundo. Njegova skladba naj bi bila tudi so prav v letošnjem jubilejnem letu izdali pesem Ach Gott, wem soll ich's klagen spominsko knjižico o Slatkonji, ki jo je urev rokopisu iz leta 1510. Trdnih dokazov o njegovih delih še vedno ni. Kljub temu pa bi Slatkonjo lahko Slatkonja, portretna slika, razstavljena v galeriji označili za sploh proštov na hodniku škofije Novo mesto. prvega skladatelja (Foto: Marko Pršina) z znanim opusom, ki prihaja s slovenmodroslovno fakulteto se je vpisal z 19 leti. skega ozemlja. Leta 1477 je šolanje sklenil z akademskim V (prvem) dunajnazivom baccalaureus svobodnih umetno- skem zboru takrat sti. Dodobra se je spoznal s teorijo in filozo- in dandanes pojejo fijo glasbene umetnosti, saj je med obvezne dečki v starosti od dele kleriškega izobraževanja sodilo tudi 11 do 14 let. Zdaj Zbor Dunajskih dečkov/Wiener Sängerknaben danes. (Vir: splet, koralno petje. ga sestavljajo štirje Wikipedia) (Dunajski) Cesar Maksimilijan I. mu je (enakovredni) zbori, podelil veliko nadarbin na Kranjskem. ki redno gostujejo in potujejo po svetu v dil dr. Janez Gril. V Ljubljani sta Slovenska Med drugim je bil novomeški in ljubljanski značilnih mornarskih uniformah. Eden matica in Znanstvenoraziskovalni center upravnik ter oskrbnik Pičenske škofije (v od številnih Slatkonjevih trajnih sledov je SAZU priredili znanstveni posvet 15. sepIstri). Leta 1498 ga je cesar postavil za vod- torej zbor Dunajskih dečkov/Wiener Sän- tembra, naslednji dan pa smo na koncertu jo dvorne glasbene ustanove. Na Dunaj je gerknaben (1498→). V njem je na začetku odličnega nemškega glasbenega ansambla privabil več takrat najboljših glasbenikov. prepevalo le sedem dečkov. Še po dobrih Singer Pur iz Regensburga in našega MusiLeta 1513 je Slatkonja postal (prvi) dunaj- 520 letih delujejo in so znani po vsem sve- ca cubicularis po dolgem času, nemara po ski škof in še naprej vrhovni vodja glasbene tu – kot neke vrste refleksija nekdanjega in skoraj 500 letih, spet slišali dvoje njegovih kapele. Kot prvi »Singermeister« glasbene tedanjega duha Jurija Slatkonje. del: motet in pesem. kapele je postal leta 1500 »Capellmeister,« Čeprav je Slatkonja velik del življenja preFranc Križnar 3. srečanje Sakalovčanov in Andovčanov Tako kot že v preteklih dveh letih sta tudi letos sakalovska slovenska narodnostna samouprava (SNS) ter Kulturno in turistično društvo Andovci organizirala srečanje, tokrat v Andovcih. Skupina iz Sakalovcev je v soboto, 22. oktobra, ob pol dveh krenila na pot po gozdni poti približno 7,5 kilometra daleč do simbola slovenstva, do Malega Triglava v Andovcih. Porabski gozdovi, ki zdaj žarijo v prekrasnih barvah, so polni tudi z darili narave, zato so pohodniki našli veliko jurčkov. Kljub slabemu vremenu in dežju smo čez 2 uri in pol prispeli v Andovce, kjer so nas čakali predsednik in člani SNS ter Turističnega društva večerjo, ki je bila zelo okusna. Del skupine se je preizkusil tudi v sobi pobega, pri čemer Andovci. Na porabski domačiji so nas domačini pogostili z so bolje spoznali svet ljudskega verovanja. Po veselem po- poldnevu, ki je bil namenjen druženju in klepetanju, smo z avtobusom prostovoljnega gasilskega društva Sakalovci prišli domov z lepimi doživetji. Na koncu srečanja smo se vsi strinjali, da je pomembno ohraniti stik s svojimi sosedi. Ni nam treba potovati več sto kilometrov, da si ogledamo lepe znamenitosti, saj živimo v najlepšem delu sveta, ki je poln čudežev. Andovčanom še enkrat najlepša hvala za prijazen sprejem – čakamo vas na naše prireditve v Sakalovce. Porabje, 27. oktobra 2022 Noémi Illés ... DO MADŽARSKE Madžarska misije ni podprla Medtem ko so zunanji ministri članic EU 17. oktobra v Luxembourgu potrdili vzpostavitev misije urjenja ukrajinskih vojakov, Madžarska misije, katere namen je okrepiti zmogljivosti ukrajinskih oboroženih sil, da se bodo lahko še naprej učinkovito branile pred rusko agresijo, ni podprla. Zunanji minister Péter Szijjártó je izjavil: »Menimo, da ni dobra nobena ideja, ki bi lahko pripeljala do eskalacije vojne, kar bi lahko vodilo do nevarnosti, da bi se osrednji ali zahodni del Evrope vpletel v ta konflikt.« Dodal je, da bo Madžarska posebej ocenila vsak primer, ali bo transporte oziroma vojake, povezane z misijo, pustila čez ozemlje države. »Madžarska kot sosednja država zavzema stališče, da mora čim prej priti do prekinitve ognja in do mirovnih pogajanj, v interesu tega je nujno ohraniti komunikacijske kanale, kajti brez njih ni nobenega upanja, da se konflikt lahko reši po diplomacijski poti,« je izjavil madžarski zunanji minister. Cene živil se bodo dvigale vse do februarja prihodnjega leta Znani profesor agrarne ekonomije György Raskó meni, da se bodo cene živil v državi dvigale vse do februarja leta 2023. Pri tem niti dejstvo, da je popraševanje po živilih vse manjše zaradi draginje, ne bo pomagalo. Med vzroki draginje je naštel letošnjo sušo, ki je kmetovalcem povzročila za 1000 milijard forintov škode. Drugi vzrok pa je v tem, da kmetijstvo kot panoga potrebuje veliko energije. Za jesensko setev kmetje kupujejo plin in plinsko olje ter električno energijo po zelo visoki ceni, vsi ti vzroki pa vplivajo na to, da je pridelava osnovnih surovin predraga. 8 Gda več nega Laci Bajzek na Dolejnjom Seniki žive na tistom tali, steri se tak zove ka Tanya (Pristava). Sploj lejpo pa mirno mesto je tau, gde njegva rojstna hiša stoji, niže lesa, nej daleč kraj od vretine, odkec so si gnauksvejta vodau nosili domau. Laci je fejst ponosen na ženila. Tau zato vejm, ka je eden zdavanski papir, na steroga so tau vse lopau dolanapisano.« - Kak so ta ženska v Meriko prišli? »Oni so najprvin v 1910. lejtaj odišli v Meriko, potistim ka sta se z možaum, steri je iz Matjaševec Laci Bajzek ešče večkrat v roke vzeme kosau, gnešnje generacije tau več ne vejo svoje slovenske korenine, na jezik, na slovensko kulturo, stero aktivno ohranja pa se trüdi, aj se ne pozabi. Rad spejva, že od mladi lejt je član Mešanega pevskega zbora Avgust Pavel, steroma je že več lejt predsednik. Depa zdaj se ga nej od tauga spitavo, proso sem ga, aj iz svojoga fotoalbuma par kejpov vöodabere pa aj od tisti nam malo pripovejda. valaun biu, spoznala. Par lejt sta tam delala pa te sta gnauk domau prišla na en kratek čas. Gda sta drügo paut nazaj odišla, te je mauž mrau, Šulič Marca - ka tak so se zvali – so pa s hčardjauv za stalno domau prišli.« - Kama so šli? »Na Seniki so živeli do konca, oni so Boslin rod bili, steri so doma žganjarno meli, moja stara mati Lacijova generacija je trno rano začnila spejvati v Mešanom pevskom zbori Avgust Pavel - Laci, eden fejst stari kejp maš, steri je z edno drügo tehnologijov na lemez (ploščo) poslikani, gde se je te redo pa sto so na kejpi? »Tau je na lemez poslikano, depa s kakšno tehnologijov, tau ne vejm, depa kejp se je v Meriki v Pittsburghi naredo leta 1924, gda se je od moje stare matere sestra so tü odtistec valaun bili. Je eden taši kejp, gde so moj oča, stari oča pa njeni šogor vküper dolavzeti, tau je tü pred Boslinim ramom bilau. Mi dosta stari kejpov mamo, zato ka pri Boslini je biu en fotoaparat, steroga so iz Merike prinesli. Gda so Rusi prišli, mašin so nut v kale skrili, depa djeseni, gda so nutzakürili, so po- zabili pa te je mašin vrag vzejo.« - Tvoj oča so kelko bratov pa sestre meli? »Njij je pet bilau, Francli, Trejza, Micka, naš Djauži pa Gusli.« - Tvoj oča so doma ostali? »Tak je, mati so prišli sé, ge sem pri očinom rami doma gé. Gledo sem stare seničke zemljevide (mape) od leta 1858, tam je naš ram že gornamalani. Ge brodim, ka tau je še nej te ram biu, zato ka sledkar so še kaj obnavlali pa cujzidali, depa te je že tü stau ram.« - Na dobro mesto so zozidali vaš ram zato, ka paulak je bila vretina.. »Prvin so vsigdar tak zidali, aj paulak voda bauda, zato ka tau je fejst potrejbno bilau. Dobro se spomnim, ka do osemdeseti lejt smo iz vretine nosili vodau za pit pa za küjat, za vse drügo pa iz mlake, stera je niže bila, stera je ranč tak iz vretine mejla vodau. Sledkar, gda smo naredli kopalnico, smo najprvin iz stüdenca, sledkar pa že iz vodovoda meli vodau. Depa še gnesden ta vretina, cürek ma vodau, dobro vodau ma, gdakoli leko pije iz nje. Ge tak mislim, ranč tak kak prvin, pride še taši svejt, ka de mejla voda velko vrejdnost, najbola pa taše vretine, stere pitno vodo majo, zato ka vsigdar menje baude te vode.« - Gda si piu iz te vretine? »Kak zdaj že večkrat, letos je naša družina mejla srečanje, steri se Kaucini, Vrnjini pa Tošini zovemo. Nas je šest, štirge podje pa dvej sestre, tak ka mi, če se vküpnajdemo, te smo že fejst na velke. Zdaj, gda smo meli tau srečanje, te smo z edno kantlov po vodau šli na vretino pa te smo pili pa koštavali našo vretinsko vodau.« - Gda je bilau tau srečanje? »Nejmamo stalnoga datuma, ranč kak vöpride. Tau je fejst veselo, zato ka ovak tak nega prilike za tašo družinsko srečanje. Tak brodim, tau srečanje najbola zavolo krepke družinske vezi funkcionera, radi se srečamo, veseli nas, če smo leko vküper. Zato ka ovak raztrošeno živemo po cejlom rosagi, eden tü, drügi tam, brezi tauga bi se samo rejdko leko srečali. Zvün tauga se zato še večkrat srečamo, depa nej v tašom velkom kraugi. Zato ka pujčke krmim pa gda je masarija, te štirge bratje vküper vse sami tanaredimo, nikoga lüdckoga nej trbej zvati.« - Kelko lejt star si biu, gda si v pevskom zbori začno spejvati? »Ge sem te šestnajset lejt star kak zdaj vse tadoj dé. Ge sem še s kravami orau, zato ka moj oča je rano mrau. Nas, mojo generacijo so še navčili delati, dočas ka so se drügi čopkali v potoki, dočas smo mi na njivi, na mazevaj delali ali krave smo pasli. Mi smo še tak gorrasli, nas so navčili, ka moraš Zdavanjski kejp iz Amerike, steri je biu napravleni na lemez biu, iz tisti lejt mam en kejp, gé smo Köleš, Labricz, Bajzek Karči, Mukič Agi pa ge dolavzeti. Depa mam taši kejp tö iz te časov, gda z zborovodkinjov Marijo Trifus plešem na Gorenjom Seniki pri Cifri.« - Maš taši kejp tö, gda si s kosauv dolavzet, tašo človek že rejdko vidi. »Ge znam kositi, depa mena že delati pa tau, ka iz dela leko živeš. Ranč tak so nas navčili na tau tö, ka moraš ceniti svoj jezik, svojo kulturo. Ge tak mislim, ge sem se v tau nutnaraudo, ge sem tau daubo, ge tau moram tadale nesti. Ge se tauma radüjem, mena je tau lejpo pa dobro. Ge sem se tü naraudo, ge sem odtec nikdar nej mogo kraj titi, sir sem doma Laci z nekdešnjo zborovodkinjo Marijo Trifus na veselici pri Cifri košaline nej trbölo kositi, bola že samo za krave travo pa če kakšne šance je trbölo kositi, zato ka mi smo te že meli kosilnico.« - Tvoja generacija je tista, stera je še vidla pa vej, kak trbej gazdüvati. »Zdaj se je že dosta vse spremenilo kak pri deli tak pri lüstvi, tak pri slovenstvi. Kak je tagor šlau pa Porabje, 27. oktobra 2022 sto ostati, zato ka tau meni dobro bilau. Leko ka sprvoga človek tau ranč ne ceni, ka dosta vse lejpoga maš kauli sebe, samo te, da več nega. Pa tau vala za vse, kak za lejpo krajino, za lüstvo, tak na našo slovensko kulturo tü. (Kejp na 1. strani: Stariške z Lacijovim bratom Guslinom). Karči Holec 9 Od inda v gnešnji čas Pripovejsti o slovenski krajinaj Nazadnje smo po Cerkniškom jezeri ojdli, plavali, ribe lovili pa eške kaj smo vidli pa delali. Jezero je ménje po malom varaši Cerknica daubilo. Cerknici pa je cerkev ménje dala, tri v njoj stodjijo. Dokumenti nam pripovejdajo, ka od prve njive fare leko že od leta 1040 tadale gučimo. Depa, na brgaj kaulak gnešnje Cerknice so eške bole stare grobe najšli. Nin 2000 lejt nazaj so že lidge svoje pokojnje tam pokapali. Tau v čas antike spadne, že 600 lejt po tejm so skrak tej grobov arheologi od naši stari Slavov grobe najšli. Ja, od toga pripovejdamo, kak je krajina lidam že od inda leko vse tisto davala, ka njim je za živlenje trbelo. Gnes je Cerknica nej samo po svojom rejsan atraktivnom jezeri poznana. Že od inda se v njoj pa kaulak nje na fašenski čas dosta vsega godi. tau velko šalo pa veseldje med lidi nosi. Vse indašnje se je gnes v Cerknici v velki karneval vömi- zakoga volo se tak zové? Mi gnes vejmo, ka tau fizika nam tumači. Iz te jame v zimi, v velkom mrazi topeu zrak vöpride. Zavolo čaralic, coprnic, stere kaulak Cerknice »živejo«, na njinom karnevali brezi toga nejde. Vsikšo leto se na mekli po varaši coprnica Uršula pela. Una je najbole stara figura na cejlom karnevali. 12 m je duga pa skur 4 m visko je zrasla. Ranč una je tista, stera se po »diplomatskoj pauti« z drugimi fašenki zguči, ka vküper z njenimi padaškinjami nede lagvoga vrejmena Ta fotografija je 1925. leta bila napravlena. Na njej se leko vidi, ka za nekšno gostüvanje dé. Moški je nut v mladoženko (snejo) zravnani. Po njinoj tradiciji se je skur neka takšnoga godilo, kak se pri nas na borovom gostüvanji vej goditi. Depa, v Cerknici pa kaulak nje se tau malo ovak godi Pust v Cerknici trno staro tradicijo ma. Prva na tau paut po časi staupimo, neka drugo trbej poglednoti. Fašenek iz nemške rejči pride. Slovenska rejč za té čas je pust. Ka una zaprav znamenüje? Po tradiciji se včasin za »naurim« torkom na pepeunico post začne. Indasvejta so v nisterni slovenski krajinaj tomi časi »mesopust« prajli. Mesau-püsti ali mesa-post tau leko tumačimo. Iz vsega toga je gnes pust ostano. Poganjači so njine tradicionalne fašenske, pustne figure. Uni kaulak lejčejo, mlade ženske naganjajo, stere so se eške nej zdale pa bi za tau že dun čas biu. Na vrata ali stene rama, v steri živejo, »pojace« gor namalajo. Tak aj se vej, v sterom rami ženska sramota živé. Zavolo toga moškoga nut v žensko zravnajo, aj se un ženi. Aj un tau naredi, če tau »prave« ženske neškejo. Vse tau je eške iz poganski časov k nam prišlo. Pustni ali fašenski čas že sprtolejt k nam zové. Vse de začnolo roditi, vse na nauvo zaživé. Ženski »pauv« se tö nin mora nilo. Na njem zavole rejsan dobro napravleni figur leko vidimo. Vse več se takšnoga leko najde, ka že od politične satire pripovejda. Depa, že lejta pa lejta se zvün toga vsigdar leko eno pa isto vidi. Zatoga volo se megla začne delati, strera se doj v dolino spisti. Lidgé so tau indasvejta ovak razmeli, zaprav, so si tau po svoje tumačili. Tam nut copr- S tejm so škeli čaralice pri njinom deli dojstaviti. Depa, tau eške nej vse! Zgodilo je je tau tö, ka so krepki moški lüknjo z velko skalo zaprli, aj vö iz nje več toča pa vijer ne prideta. Tak več čaralice vö iz nje ne pridejo, po tejm več nedo mogle plesati pa tak lagvo vrejmen vküper napelati. Pa tau tö eške nej vse! Lidgé so odili tagor pa nut v jamo dare metali, aj čaralice zmirijo. Po nisterni pripovejsti aj bi se takše eške 150 lejt nazaj godilo. Vse vküper se na karnevali s »pokapanjom« zgotovi. Na pepeunico Pusta gorvužgejo, nauri čas miné, naprej trbej broditi, kak de tadale šlau. Ta šega za najbole staro vala. Dosta poganskoga v sebi nosi. Ogen že na tüčen četrtek ranč iz jame čaralic prinesejo, vse do konca na njega skrb majo. Na konci z njim »nauroga« Pusta gorvužgejo. Vse stare šege, stere so od inda živele, so dostakrat dojzapo- Čaralice Od čaralic se v Cerknici pa v vasaj kulak nje že dugo, dugo pripovejda. Više Cerknice brejg Slivnica stodji. Na srejdi njega Na pokapanji Pusta vse tak vögleda, kak bi najbole za istino šlau. Depa, vse vküper ne odide v zemlau. Voda, potok je njegva »zemla«, kama ga nut spistijo, ka tadale v Cerkniško jezero pride. Tam eške po svojoj »smrti« mora »dela« obrediti. Ranč tau pokapanje aj bi jezero varvalo. Ga varvalo, ka do kraja v zemlau ne odide, ka dun za lidi zavole rib ostane Brezi povodnoga moža v Cerknici nejde. Ranč un je njino Cerkniško jezero naredo, tak nam legenda pripovejda. Zvün njega leko eške dosta drugi takšni figur se vidi, stere nam od stari, indašnji časov pripovejdajo. Kelko časa pa dobre volé za vse tau trbej meti, samo domanji lidgé vejo videti, steri na svejt iz nje pride. Če nega mlajšov, vse je zaman gé. Indasvejta so naši stari tau najbole za istino delali, gnes je ena velka lüknja, velka jama. Tam čaralici coprnica pravijo. Toj jami na Slivnici so Coprniška jama ménje dali. Depa, nice, čaralice živejo. Ranč une vrejmen majšajo, takše delo lidam nika dobroga ne prinese. Ja, v tau se je vörvalo. Tak globko vörvalo, ka so eške plebanoši mogli svoje delo obrediti. Vej se, ka so nin 300 lejt nazaj delali. Na risauski pondejlek je za plebanošom cejla procesija iz Cerknice gor na brejg Slivnica šla. Stavili so se pri jami, tam molili, plebanoš pa je s posvečeno vodau svoje delo obredo. Porabje, 27. oktobra 2022 vedali. Cerkev je indasvejta nej rada šege vidla, stere v sebi dosta poganskoga nosijo. Ranč tak so tihinci tö, steri so slovenske krajine prejk meli, takše nej škeli videti. Vejmo, stare šege slovensko rejč gordržijo, tihinci pa so škeli, aj se domanja rejč ne čüje. Kakoli, v Cerknici cejlo leto za tau delajo, ka se njini Pust vsikšo leto leko gorvužge. Miki Roš 10 CVETOČA POT GROFICE MARIJE AUERSPERG ATTEMS Lepota in cvetje sta si vedno v za razvoj podeželja in Republika zgodovini podajala roke. Tudi Slovenija v okviru Programa radanes to ni izključeno, a je na zvoja podeželja RS 2014–2022. žalost manj cenjeno. Cvetje, ki je Marija Rosalija Auersperg Attems zelo raznovrstno, nas zna nago- (Gradec, 1816–1880) se je leta voriti na mnogo načinov. Že zapisi in spomeniki iz najstarejših časov pričajo o človekovi občutljivosti za govorico cvetja, ki se prav tako neposredno zrcali v razvoju cvetlične in vrtnarske kulture v starih civilizacijah. Na samo simboliko določene cvetlice pa vpliva mnogo dejavnikov: izraz oblik, barv, dišav, ki pa se prepletajo še s svojimi značilnostmi v času rastí in cvetenja ter nas Marija R. Auersperg Attems prikrito nagovarjajo na tisto, kar z besedami težko označimo. 1839 poročila z Antonom AlekOktobra 2022 so v Malem avdito- sandrom grofom Auerspergom, riju Posavskega muzeja Brežice znanim pod imenom Anastazij odprli gostujočo razstavo Cveto- Grün. Živela sta na današnjem ča pot grofice Marije Auersperg ozemlju Avstrije (Dunaj) in Slo- Del razstavljenih slik Attems. Razstava na slikovit način predstavlja življenje in delo slikarke grofice Auersperg Attems (1816–1880). Njena likovna dediščina postane bolje razumljiva, ko jo postavimo v kontekst dosežene vrtne kulture, arhitekture, dogajanj v habsburški monarhiji in živega zanimanja za novosti v širšem evropskem prostoru. Razstava sodi v projekt Cvetlična kultura podeželja, ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada venije – na gradu Šrajbarski turn v Leskovcu pri Krškem in v dvorcu Dornava. Podatkov o življenju slikarke je malo in še ti so dosegljivi le prek življenja njenega moža. Slikala je cvetlična tihožitja in interierje manjših formatov, v poznih letih pa se je ukvarjala tudi s fotografijo. Njena cvetlična tihožitja poleg slikarskega znanja kažejo izreden čut za opazovanje in naturalizem ter temeljijo na botaničnnem znanju, ki ga je uporabila tudi pri na- črtovanju vrtov na Šrajbarskem turnu in v Dornavi. Njena dela, priljubljena med plemstvom in meščanstvom, so hranjena tako v Sloveniji (v Narodni galeriji, Narodnem muzeju in Slovenski akademiji znanosti in umetnosti) kot tudi v Avstriji (Neue Galerie Graz) ter v zasebnih zbirkah. Risanje in slikanje sta bili v prvi polovici 19. stoletja del temeljne izobrazbe mladih plemkinj. Učne ure so praviloma potekale na domu, le v redkejših primerih pa v slikarskih delavnicah. Zasebnih inštrukcij pri uveljavljenih slikarjih je bilo tako deležnih več kranjskih in štajerskih plemkinj, nekatere so inštrukcije dobivale tudi pri znanih dunajskih slikarjih. Med njimi je bila tudi Marija Auersperg Attems. Znano je tudi dejstvo, da ženskam slikanje živih (moških) modelov ni bilo dovoljeno. Ker so bile s tem omejevane pri izpopolnjevanju slikanja figuralnih motivov, so se večinoma usmerile v slikanje tihožitij. Tudi umetnica Auersperg Attems se je posvetila tej vsebinski zvrsti, znana pa je bila po svoji prednosti, da je bila ves čas na tekočem s sodobnimi tokovi v vrtnarjenju in je slikala rastline tako natančno, da je mogoče prepoznati njihovo botanično vrsto. Rože različnih oblik in barv so venomer harmonično razporejene bodi si v vazah bodisi ob sadežih na mizah. Vse rastlinje pa je pogost element dunajskega tihožitja prve polovice 19. stoletja, ki ga je sleherni slikar, ljubitelj vrtnarstva in botanike, dobro poznal. Marija Auersperg Attems ni stremela k poklicnemu slikanju, kaže pa, da je bila ves čas tesno povezana z likovno umetnostjo in deležna kakovostnega izpopolnjevanja v slikanju in risanju cvetja. Domnevamo lahko, da je Attemsova spremljala sodobno umetnostno produkcijo, zlasti delo bidermajerskih slikarjev tihožitij na bližnjem Dunaju. Vrste cvetja, ki se pojavljajo na njenih cvetličnih aranžmajih, zlasti vrtnice, okrasni slak, spominčice, tulipan, španski bezeg, snežna kepa, so del »stalnega repertoarja« že na delih slikarskih mojstrov 18. stoletja, nepogrešljive pa so bile tudi v opusu drugih bidermajerskih slikarjev. Kar na treh od osmih tihožitij v treh slovenskih javnih zbirkah je grofica Auersperg Attems mizo s cvetjem upodobila v krajini oziroma pred ozadjem na prostem. Na nekaterih njenih delih se ob rožah pojavlja še sadje. druge polovice 19. stoletja. Zagotovo lahko rečemo, da floralna tihožitja grofice Marije Auersperg Attems izžarevajo nežnost in tankočutnost umetniške roke in obenem verodostojno prikazu- Detajl z otvoritve razstave V tem kontekstu je izbrala finejše sadje, in ne jabolk in hrušk. Zanimivo pa je, da kljub vinorodni okolici na obravnavanih slikah ni grozdja, ki je pogost motiv na sočasnih in starejših tihožitjih, ampak je izpostavila breskve, slive, orehe in fige. Med slikarkami, ki so v prvi polovici 19. stoletja delovale na Slovenskem, je grofica Marija Auersperg Attems ena redkih, ki so bile že v prvih desetletjih prejšnjega stoletja deležne pozornosti slovenskih umetnostnih zgodovinarjev in poznavalcev. Ob tem, da je (kot jo je brez negativnega prizvoka poimenoval Stele) kot »amaterska« slikarka zvrst tihožitja razmeroma dobro obvladovala, je razlog za to tudi dejstvo, da se cvetličnim tihožitjem ni resneje posvečal nobeden od tedanjih slovenskih poklicnih slikarjev. Da je cvetje slikala z obilico talenta in z ljubeznijo, dokazujejo dela, ki obiskovalcem še danes vzbujajo občutek intimnosti in spokojnosti ter tako dosegajo ključno vsebinsko komponento bidermajerskega tihožitja. Čeprav se je ohranila le peščica njenih tihožitij, so danes priljubljeni eksponati v redkih javnih zbirkah. Z eleganco, ljubeznivostjo in mirom nagovarjajo današnji čas, tako drugačen od »podaljšanega« bidermajerja Porabje, 27. oktobra 2022 jejo realni rastlinski svet. Njene upodobitve prikazujejo strast do botaničnih podrobnosti in željo kar se da natančno ujeti trenutek s srčnostjo naslikanih šopkov. S trenutnim projektom Cvetlična kultura podeželja v Malem avditoriju Posavskega muzeja Brežice želijo razširiti sodelovanje z drugimi ustanovami ter pri- Cvetlice s kosmuljo praviti interdisciplinarni projekt, ki bi bil zanimiv za strokovno in splošno javnost. Organizatorji bi povezali znanje s področja umetnostne zgodovine, vrtno-arhitekturne in stavbne dediščine ter hortikulture. Vodilna nit projekta pa je cvetje s slik Marije Auersperg Attems. Mojca Polona Vaupotič 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 28.10.2022, I. spored TVS 6:20 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 V vrtincu ljubezni, 11:05 Vem! 11:45 TV-izložba, 12:00 Tarča, 13:00 Prvi dnevnik, Špor, Vreme, 13:25 Tajkuni: Kitajska, 14:30 Prisluhnimo tišini: Biti mama otroka s posebnimi potrebami, 14:45 TV-izložba, 15:00 Mostovi – Hidak, 15:45 Mulčki, risanka, 15:50 Osvežilna fronta, 16:20 Infodrom, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Ah, ta leta! 17:50 Družina Jazbečjak, risanka, 18:05 Šef doma, z Mašo in Petro, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Proslava ob dnevu reformacije, 21:05 V petek zvečer: Izbor, 22:00 Odmevi, Šport, 22:45 Kinoteka: Sprehod, 0:30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura,Vreme, 1:50 Napovedujemo PETEK, 28.10.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 9:10 Videotrak, 10:10 Dobro jutro, 13:00 Ugriznimo znanost: Otroške bolezni, 13:50 Šef doma, 14:15 O živalih in ljudeh, 14:45 Na vrtu, 15:30 Migaj z nami, 16:20 Otoki svetlobe, 17:50 Vrhovi, koncert Neishe z gosti, 18:55 Kongo: Milijonarji kaosa, 19:55 Panorama, 20:15 Gospodarstvo, 20:35 Magnet, 20:55 Obtožujem! 23:10 Ogenj, rit in kače niso za igrače, 0:10 Videonoč SOBOTA, 29.10.2022. I. spored TVS 6:20 Odmevi, 7:00 Otroški program, 10:25 Infodrom, 10:40 Skoraj nikoli, 11:20 TV-izložba, 11:40 Ah, ta leta! 12:15 Duhovni utrip, 12:30 Ozare, 12:35 Kaj govoriš? = So vakeres? 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 O živalih in ljudeh, 13:55 TV-izložba, 14:15 Podjetno naprej, 14:45 Prisluhnimo tišini, 15:10 TV-izložba, 15:30 Rojaki, 15:55 Ambienti, 16:30 Na vrtu, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Luka in Lučka, risanka, 17:30 Sobotno popoldne, 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Utrip, Šport, Vreme, 20:00 Popevka 2022, 21:40 Ujet, 22:40 Poročila, Šport, Vreme, 23:10 Sedmi pečat: Za vsako ceno, 0:55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:20 Dnevnik, Slovenska kronika, Utrip, Šport, Vreme, 2:15 Napovedujemo SOBOTA, 29.10.2022. II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 7:00 Najboljše jutro, 8:30 Spomini: Metka Skušek, 10:20 Začnimo znova, 11:35 Alpsko smučanje (M): Smuk, svetovni pokal, 13:00 Šport in špas, 13:50 Avtomobilnost, 14:30 Avsenik s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, 16:10 Pred SP v nogometu, 17:20 Rokomet (Ž): Slovenija - Hrvaška, prijateljska tekma, 19:05 Ozadje švedskega modela, 20:15 Pavza, 22:00 LP film Laibach, 23:00 Koncert skupine Laibach na Ljubljanskem gradu: Svoboda vodi ljudstvo, 0:50 Videonoč NEDELJA, 30.10.2022, I. spored TVS 7:00 Otroški program, 10:50 TV-izložba, 11:20 Ozare, 11:25 Obzorja duha, 12:00 Ljudje in zemlja, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Frišno: Dan nove slovenske glasbe, 14:40 TV-izložba, 15:05 Vesela vojna, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Bacek Jon, risanka, 17:30 Nedeljsko popoldne, 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20:00 Genialna prijateljica, 21:10 Intervju, 22:05 Poročila, Šport, Vreme, 22:35 Antigona - Kako si upamo! 0:05 Simfonični orkester RTV Slovenija, 0:20 Sebastian Bertoncelj, Simfonični orkester RTVS in En Shao, 0:55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:25 Dnevnik, Slovenska kronika, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 2:15 Napovedujemo NEDELJA, 30.10.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 7:00 Duhovni utrip, 7:15 Ugriznimo znanost: Otroške bolezni, 7:40 Weronika Partyka, Simfonični orkester RTV Slovenija in En Shao, 8:00 Policijski orkester, 9:45 Začnimo znova, 10:50 Žogarija, 11:35 Alpsko smučanje (M): Smuk, svetovni pokal, 13:00 Barkolana 54, 14:20 Po Severni Ameriki s Simonom Reevom, 15:45 Ambienti, 16:20 Popevka 2022, 18:15 Jadralke, 20:00 Arena, 21:05 Žrebanje Lota, 21:15 Pompejski živi mrtveci, 22:05 Preko trupel, 23:10 Nedeljsko popoldne, 0:45 Videonoč PONEDELJEK, 31.10.2022, I. spored TVS 6:20 Utrip, Zrcalo tedna, 7:00 Dobro jutro, 9:00 Počitniški Izzivalci: Glasbeni polet, 9:30 Bi se gnetli na tej metli? risanka, 10:00 Dan reformacije, prenos evangeličanskega bogoslužja iz Murske Sobote, 11:15 Vem! 12:00 V vrtincu ljubezni, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Brata Champollion in skrivnost hieroglifov, 14:30 S-prehodi, 15:00 Dober dan, Koroška, 15:40 Odvratne rime: Prvi del, risanka, 16:10 Z kot Zofka: Detektivka, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Podjetno naprej: Misija Mlada kohezija/Koželj, pridelava in predelava zelišč, 17:50 Zvit in Zaja: Slika, 18:05 Šef doma, z Mašo in Petro, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:05 Heretik, 21:50 Arena, 22:50 Poročila, Šport, Vreme, 23:15 Pisave, 23:45 Richard Strauss: Tako je govoril Zaratustra; Simfonični orkester RTV Slovenija, 0:20 Dan Zhu, Simfonični orkester RTV Slovenija in En Shao, 1:15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 2:35 Napovedujemo PONEDELJEK, 31.10.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 7:45 Videotrak, 8:40 Prisluhnimo tišini, 9:00 Dobro jutro, 11:20 Intervju, 12:30 Šef doma, 13:10 Obzorja duha: »Pravični bo živel iz vere«, 13:50 Ljudje in zemlja, 15:00 Sobotno popoldne, 16:40 Proslava ob dnevu reformacije, 17:55 Protestantizem, 18:55 Nekaj lepega je ostalo za njimi, 19:55 Panorama, 20:15 Črna kronika, 20:35 Magnet, 20:55 Frišno: Dan nove slovenske glasbe, 22:15 Skok v neznano: William Friedkin o Izganjalcu hudiča TOREK, 01.11.2022, I. spored TVS 7:00 Dobro jutro, 9:00 Počitniški Izzivalci: Kje je dom? 9:30 Dunja, 10:00 Nenavaden teden s Tess, 11:20 Vem! 12:00 V vrtincu ljubezni, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Pompejski živi mrtveci, 14:20 Duhovni utrip: »Lubi Slovenci«, 14:45 TV-izložba, 15:00 Kanape/ Kanapé, 15:40 Odvratne rime, risanka, 16:05 Firbcologi: O zombijevski noči čarovnic, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Alpe-Donava-Jadran, 17:50 Niki Vrum, risanka, 18:05 Šef doma, z Mašo in Petro, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Žarenje, 21:00 Zadnji avtobus, 22:25 Poročila, Šport, Vreme, 22:55 Pričevalci: Anton Murgelj, 0:55 Dnevnik Slovencev v Porabje, 27. oktobra 2022 OD 28. oktobra DO 3. novembra Italiji, 1:20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 2:15 Napovedujemo TOREK, 01.11.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 10:30 Videotrak, 11:40 Dobro jutro, 14:00 Avtomobilnost, 14:40 Šef doma, 15:00 Pisave: Aleš Šteger, Jedrt Maležič, 15:45 Memento Mori, 16:45 Gurmanski klub, 18:20 Panorama, 18:35 Koda, 18:50 Magnet, 19:00 Šport, 19:30 Športna gimnastika (Ž): Ekipna tekma, svetovno prvenstvo, 22:10 Dirigentka, 0:35 Kaj govoriš? = So vakeres? 1:10 Videonoč SREDA, 02.11.2022, I. spored TVS 7:00 Dobro jutro, Poročila, 11:20 Vem! 12:00 V vrtincu ljubezni, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Prvaki: Skrivnost preživetja, 14:35 Osmi dan, 15:05 Mostovi – Hidak, 15:45 Male sive celice, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine: Gorske bukve, 17:50 Kumijine živalske zgodbice, risanka, 17:55 Knjižni molj: Na odru, 18:05 Šef doma, z Mašo in Petro, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:05 Film tedna: Sadeži pozabe, 21:35 Bik, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Panoptikum, 23:40 (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine: Gorske bukve, 0:15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 1:35 Napovedujemo SREDA, 02.11.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 9:30 Videotrak, 10:45 Dobro jutro, 12:50 Kanape – Kanapé, 13:40 Šef doma, 14:20 Rojaki, 14:50 Vöra bije, Mladinski pevski zbor RTV Slovenija z glasbo iz Prekmurja, 16:10 Alpe-Donava-Jadran, 16:40 Ambienti, 17:15 Nedeljsko popoldne, 18:55 Okužba, 19:55 Panorama, 20:15 Zdravje, 20:35 Magnet, 20:50 Volilno soočenje, 21:40 Žrebanje Lota, 21:45 Za vsako ceno, 22:55 Športna gimnastika (M): Ekipna tekma, svetovno prvenstvo, 1:05 Videonoč ČETRTEK, 03.11.2022, I. spored TVS 6:20 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 9:45 Krdelo, 11:20 Vem! 12:00 V vrtincu ljubezni, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Prvaki: Družina šteje, 14:30 TV-izložba, 14:45 Slovenski utrinki, 15:15 Pod drobnogledom - Nagyító alatt, 15:50 Sobotni krompir, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Ugriznimo znanost: Naši refleksi, 17:50 Niki Vrum, risanka, 18:05 Šef doma, z Mašo in Petro, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Tarča, 21:00 Izginula trojanska mesta: Ruševine, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Osmi dan, 23:15 Dediščina Evrope: Prigode mladega Voltaira, 0:10 Ugriznimo znanost, 0:45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 2:05 Napovedujemo ČETRTEK, 03.11.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 10:00 Videotrak, 11:10 Dobro jutro, 13:20 Šef doma, 14:00 Arena, 15:30 (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine: Gorske bukve, 16:10 Panoptikum, 17:10 Dokumentarna oddaja, 18:05 V petek zvečer, 19:00 Razkrita skrivnost Einsteinovih možganov, 19:55 Panorama, 20:15 Znanost in tehnologija, 20:35 Magnet, 20:50 Volilno soočenje, 21:40 Avtomobilnost, 22:15 Ambienti, 22:55 Športna gimnastika: Mnogoboj, svetovno prvenstvo, 1:05 Videonoč Pod Srebrnim brejgom … ... so nisterni vcejlak glavau zgübili. Od koga pripovejdamo? Od toga, ka streja više glave je eške nigdar nej tak draga bila, kak je na tau gesen gratala. Nej tista streja, stero lidge na svoji ramaj majo. Od tiste streje gučimo, pod sterov lidge živejo, ka za tau plačati morajo. Tomi se po slovenski najemniška stanovanja (bérlakás) pravi. Lidge, steri v takši stanovanjaj živejo, so v tom časi rejsan lagvo obodili. Leko povejmo, ka od rekordov pripovejdamo, kelko plačati trbej. Gvüšno, ka v tom metropola Ljubljana na prvom mesti stodji. Cene so tak gorskaučile, ka njim že astronomske leko povejmo. Pomalek do nji lidge eške samo tam med zvejzdami s teleskopom leko gledali. Poglednimo, kelko tau človeka po žepki vdari. Za živlenje v nauvi garsonjeri, velki 27 kvadratov, trbej tö do 900 evronov plačati. Plačati tistomi od steroga je gé. Dobro, nut v tejm je vse drugo kak eletrika, voda pa komunala. Ovak pa za malo bole stare garsonjere polonje menje trbej pejnez na sto djasti. Za eden mejsec, ka se razmejmo. Tau nin 30 % plače na mejsec znamenüje. Sto pa šké v dvej sobaj živeti pa že več kak polonje plače mora tadati. Depa, kcuj trbej segrejvanje, vodau, komunalo pa eške kaj plačati. Depa, mi od plače pripovejdamo, stero ranč polonje lidi v Sloveniji ne dobi. Rejsan je vse ta gor do zvejzd odišlo. Na, do mejseca pa gvüšno ka je že prišlo. RAZPIS ZA DODELITEV ŠTIPENDIJE ZVEZE SLOVENCEV NA MADŽARSKEM ZA PORABSKE ŠTUDENTE V ŠTUDIJSKEM LETU 2022/2023 Predmet javnega razpisa Dokumentacija Zveza Slovencev na Madžarskem na podlagi Vlagatelj mora predložiti: sklepa predsedstva objavlja razpis za dode- - življenjepis, litev štipendije za porabske študente. S tem - motivacijsko pismo želi poskrbeti, da se slovenski narodnostni - v celoti izpolnjeno in podpisano prijavnico, intelektualni potencial v Porabju ne izgubi in - potrdilo o vpisu na fakulteto in kopijo indeksa, razprši, temveč utrdi in okrepi, kar je poveza- - opis aktivnega sodelovanja v slovenskih organo s sposobnostjo pritegovanja in vključeva- nizacijah, društvih, klubih, krožkih ipd., iz kanja manjšinske študentske populacije v delo- terega mora biti razviden časovni in vsebinski vanje slovenskih manjšinskih organizacij na obseg delovanja. Madžarskem. Na razpis se lahko prijavijo slovensko govore- Izbirni postopek či madžarski državljani iz Porabja, ki študira- O vlogah kandidatov bo odločilo predsedstvo jo na univerzah v Sloveniji oziroma študirajo Zveze Slovencev na Madžarskem. Štipendijo slovenski jezik na madžarskih univerzah ter lahko pridobita hkrati 2 kandidata za eno leto se aktivno vključujejo v življenje slovenske (10 mesecev). narodnostne skupnosti na Madžarskem. Rok in način prijave Višina štipendije Rok prijave je 18. november 2022. Vlogo odVišina štipendije za študijsko leto 2022/2023 dajte osebno ali jo v zaprti ovojnici naslovite na znaša skupno 400.000 forintov oz. 40.000 fo- naslov: Zveza Slovencev na Madžarskem, 9970 rintov mesečno. Monošter, Gardonyi ulica 1. Pogoji javnega razpisa Informacije Kandidat mora biti vpisan na eno od fakultet v Vse druge potrebne informacije najdete na spleSloveniji ali na smer slovenski jezik na Madžar- tni strani: www.zveza.hu skem. Štipendija se dodeli za eno šolsko leto. TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács Glavna in odgovorna urednica Nikoletta Vajda-Nagy Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB Blok TEŠ 6 v žutoj sveklini je svoje finančno »požejranje« pejnez eške nej zgotovo. Njegva eletrika je dosta drakša, kak je obečano bilau. Zvün toga pa se cejli čas kvari, že skur 30-krat se je automatski dojstavo, nej delo. Cejla zgüba samo eške bole raste. Lidge iz cejle Slovenije pa se eške tadale v Ljubljano rijvajo, tam škejo živeti. Zakoga volo, se leko pitate? Leko zatoga volo, ka bole do se visko nosili. Ali pa samo zatoga volo, ka tam slüžbo dobijo. Neka nauvoga pa slovenske občine dobijo. Nauva povprečnina se je vözračunala. Povprečnina je tisti pejnez, steroga občine za svoje lidi dobijo. Država njim od porcij tau vöplača. Ranč v tej dnevaj so se za tau »bojnali«. Tak je zdaj povprečnina na 700 evronov vöprišla. Telko vsikša občina po človeki dobi. Po človeki, steri v Sloveniji porcije plača. Gvüšno, ka občine so več škele dobiti, depa, kriza pri tejm finančne perauti tö bole na kračiše rejže. Leko povejmo, ka od pejnez se spodkar Srebrnoga brejga skur telko pripovejda, kak od toga, sto se na stolec predsednika R Slovenije dojsede. Od vsej tej numer se človeki leko v glavej vse kaulak obrne. Zatoga volo tö, ka vse bole nauve numere na den pridejo, v stere zamanjske investicije so pejnezi taodišli. Od tisti investicij gučimo, ka so zablaudile. Od tisti investicij, stere so prekleto preveč pejnez koštale, kak pa je vse vküper vrejdno bilau. TEŠ 6 se skur tak čüje, kak bi stoj koga prekuno. Ta termocentrala v varaši Šoštanj se je dugo kotila, dun se je skotila. Depa, za kakšne pejneze? Niške ne vej vözračunati, kama je kaj šlau. Najprva aj bi cejla investicija »samo« 602 miljonk evronov koštala. Depa, eške prva so vse vküper začnoli delati, se je vedlo, ka tak nede šlau. Na konci je cejli projekt 1,4 miljarde evronov vrejden biu. Je rejsan telko vrejden? Tak so se lidge spitavali, začnila se je policija tö spitavati, na konci je vse vküper na birovijo prišlo. Je komi poznano, ka je korupcija, ka je tisto »ge tebi, ti meni« pa vse takše? Ranč tau se je kaulak nesrečne TEŠ 6 godilo pa eške kaj drugoga tö. Deset lejt je trbelo, ka se je birovija dun malo genola. Pa ranč deset lüdi je tisti, sterim aj bi té cejli projekt žepke pa bukse napuno. Sto de za najvejkšo lüknjo v slovenskoj investiciji po plejčaj daubo? Naš brejg si svoje brodi. Steri svoje perauvnosti ne more dojstaviti, aj od krüja pa vode živé. Vej pa zavolo toga kriminala pošteni lidge vse bole žmetno živejo. Iz njini pejnez se je fantom TEŠ 6 tö gorpostavlo. Miki Roš