Z86. flevflRo.
0 Unailiffll, p neđelio 17. decerntrn »22.
1 oti 13
^^^^^^^1              ^bBBO^H                  ^^^F^"^^^l       ^^^^^^^1     ^^^^^^^^^b       ^^BR^^^b                 ^^^^^^^^KPj^^^^b                       ^^^^I^^^B        ^^^^^^^V                 ^^^^^^^b    ^^^^^^^^^^^^^^b               ^b^b^b^bT         ^bbbbbbbbbh                bbbbbbbbbV ^bbbb^bbbbbk                         ^bbbbbbbbh                                                              bbbbbbbbT    bbbbej^bbbbbbbbI                   ^bbbbbbVS^^S^H^bT^E^bh                     bbbb^bbbbbV       ^bbi^bbbbbI                ^bbV^bb^E       ^PUi^3v                    wvjm^^»        ^»^ ■'^bT^
Izhafa vsaJt dan popoldno, tivzoaril nedaćo ta prasaiko«
Inserati: do 9 petit vrst š 1 D, od 10—15 petft vrst a 1 D 50 p, večji inserat! petit vrsta 2 D;  notice,  poslano, izjave,  reklame, prekiid   petit vrsta   3 D;
poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; zenita* poniđb« beseda 75 o. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratni davek posebcj.
Vpraianjcm glede inseratov naj se prilozi znam ka za odgovof.
VvtHTuištro „SIot- Naroda" In „Ifar+Aaa ttokara«** Kmaflova ollca žt 9, prlUlćao. — Tole'aa M. 334.
Vro4*UUo „Slov. Narod«" Kiatlova »lica šU  9,  U Badstrojrfo
Toto%n Mar. 34.
9«aUo spra|oma lo podttaais i a za i »stao lrsskovaaa* «OT   *•!•••>*••« »• ■»•   vraiau    "M
v JugoilaviH  tise dni po  Oin 1-— v Inozemstvu navalni diti Dl* 19 n#«l«lia Oftn 1*25
PošHnins plaSsna v gotovini«
-Slovenski Narod** velja:       j— ■    ■■—r-V— --'--------------j   v iseitnstvo w                                                                 *                  1      V   Ljubljani       !          po   posti          1 12 mesecev......        Din   130-—     Din   144—     Din  ?!S — 6        .             .......60—        .       72 —        .      10*-3        ........30-       .       36-       .       54-1        .......          .       10-       ,       12—       .       13--
Pri morebttaain poni««)a m im* da ;ia narofnlru ,lopla*oti.
Novi   narodniki   naj   pofljejo v prril  narodni no vedno    %^7"   P° iMiicamJd.
Na  <amo pismena  naro'iLi  brez poilfltve  clertarln  se n?   rtmr^tio  ^v>asi.
Rojstni dan kralja Aleksandra.
/6. decembra.
Jutri proslavi naš kralj svoj 34. rojstni dan. Najkrepkejša moška doba. Mlad, toda preizkušen vladar, ki je prestal mnogo Rorja in preživel bridke ure. V bejninstvu se je naro-dil, v težkih časili je prišel s svojim velikim očetom na domaća tla, šel junaško v boj proti turškemu in po-zneje proti nemškernu in madžarske-mu dušmaninu. Njegov kelih trplje- | nja je bil do vrha poln ali zavest sve- j tega boja za osvoboditev domovine j in vstvaritev juffoslovenske bodoč-nosti ga je spremljala po bojnih po-ljanah, mu vlivala v srce poj^ima ob najkritičnejših trenutkih, v temnih dneh umika pred zbesnelim sovra-i?om in v nepopisno kruti dobi rujeva divjanja po srbski zemlji pa ga je ta zavest bodrila in mu pripovedovala o povratku, poln em si ja ja in slave. Prišel je tak povratek, čestiti naš Osvoboditelj je šel utrujen k počitku, Osvoboditelj. nad katerim se bo ble-stelo na veke ncdosežno delo za ju-pr^slovensko vstajenie, in nastopil je vladarst\To Aleksander.
Nekaj svečaneg-a, nekaj, kar stoji visoko nad vsakdanjostjo, je združeno z osebo našega vladarja. Kjcrkofi se pojavi, vzbtija simpatije, pred plemenitim predstavnikom Jugoslavije beže v kraj tudl oni elementi, ki so napenjali svoje sile, da i7podkon!iejo prva in rahla tla naši državi, katerih elemetov pa je vedno manj in se po!agr>ma izsrubljajo.
Kralj Aleksander je ljudski mož, ki hoče svojemu ljudstvu dobro. Njegova volja se krije z ljudsko voljo, ali proti tej enotni volji nastopa le prečestokrat beo$rra»ska vlada. Zma??la pa bo kraljeva in ljudska voli*. Kakor se je naš kralj kot princ boril v jarkih proti sovražn?ku in se ni bal najljute.^egra bojne<ra ogrija, tako neustrašeno stoji sedaj v prvi vrst! v boju za konsolidacijo razmer v državi, za notranjo in zunanjo utrditev JtT^oslavije, da bo naša domovina silna in imromijoča, njeno prebivahhTo na zadovoljno. Toplo srce b*je kralju za ljudstvo. Bas te dni je pokazal to napram siroma-kom. Tn kako se je corko zavzel za potrebo, da se oživotvori    uradni^ki
in invalidski zakon! Kadar biva med nami v Sloveniji, proučava naš rod, katerega je posebno vzljubil, pono-sen je na Slovence in dela za njihovo srečo.
Okoli svojeca kralja se strnimo Jugrosloveni, on nam je zanesljiv vodnik v boju za zgraditev naše države, da bo velika, ponosna in sre-čna! 2ivel naš kralj Aleksander!
JANUAR - RESILI.'! MESEC?
16. decembra
Ćelo leto, od meseca do meseca, smo upali, da se resi reparacijsko vprašanje. Pa leta 1922. se ne spravi
j na čisto, marveč je odločcno na pri-
j hodnje leto 1923 .
I         Ministrski predsedniki, ki so se
i sešli v Londonu, so hitro končali svoje delo in objavili komunike, ki pravi, da so natančno premotrili položaj, na katerem se sedaj predstavlja vprašanje reparacij, kakor tuđi ono evropskih medzavezniških dol-gov. Preiskali so tuđi točno preliminarni nacrt za ureditcv reparacij, ki ga je predložil nemški kaneler, in se je soglasno priznalo, da ta nacrt ne podaja potrebne zadovoljfrve. Mi-nistrskim predsednikom radi »časa, ki so ga imeli na razpolago« ni bilo mogoče, da bi bili prišli do odločilnih sklepov o težkem problemu, ki zapleta to vprašanje. zato pa se je ob takih razmerah določilo, da bodo ministrski predsedniki nadaljevali svoje rararovore v Parizu dne 2. januar ja 1923.. tako da se bo moglo neposredno na to vršftl plenarno rho-rovanje pred 15. januarjem glede vseH vnraianj, ki so bila v razpravi v Londonu.
Dne 15. januar ja 1923. ima Nem-čaja odšteti svoj odškodninski obrok, ali tega ne stori, ker baje ne more plačati. Francija vztraja na-pram Nemčiji na svojem stalfsču, da ako ne plača, se jej dovoli moratorij, toda istočasno zasede Francija Ruhrsko ozemlje. Anglija hoče to preprečltl in ftalija je tuđi nroti vsa-ki nadaljnji franeoski zasedbi. B-^nar Law je pripravi jal tla za reparacijski sporazum s Francozi, predlajrajoč izpregled dolgov vsem zavezn:kom In naHaSajoč to zlasti napram Fran-cfjl. Nengoden potek londonske kon-ference razburja an«rle5ke vodilne krocre. ki nadevajo krivdo radf neus-peha Poincarein radi njeierove fntran-slgentnost! !n Bonar Lawtt radf ni'e-?ove   neodto^ro^fi.   Anvi??]   pr^v'jo.
da bi bil moral Bunar Law izjaviti čisto precizno: ako se naši pogoji ne sprejmejo, se dolgovi ne bodo mozli crtati. Moj prrdlog za odpusti-tev dolgov velja samo za ta trenu-tek. Torej se treba odločiti, ali se nemudoma sprejme ali odkloni. Bonar Law pa je hotel menda pridobiti Francorc na svoj dobrohoten način, kl se m« pa ni obnesel. Poincare je bil le še bolj trd in je svojo trdnost pokazal tuđi Mussoliniju, kl je po-dsl svojo posebno reparacijsko pre-sodbo. Potncare umevTio, z italljan-skim mnenjem ne soglaŠa, ker vse-buje samo 50 milijard od^kodnine za Francijo, Poincare pa je ob svojem nastopu dobil v zbornici mandat, da izposlnje svoto, kakor jo zahteva franeoski narod in ki se giblje okoh 130 mllljard. Angli'ja govori samo še o 35 milijardah zlatih mark! Bonar Law je izvajal na konferenci, da ako se zavezniki zjedfnljo za določftev in ureditev nemlkecra dolga, potem Angliji ne bo težko, da sistemlzira zavezniške dolgove, pa tuđi ako bi nri tem riskirala, da bi morala plačati Amtrflci več n«go dobi od zavez-nikov in Nemčije. Bonar Law ima tozade\Tio proti sebi močno opozicijo v zbornici in tud! industrilalci bi se mu itprli, ker Is^ejo v kredit'h plodonosne kirpčije. Bonar Law je mi-slH fcidi ra možnost, da bi Poincare odst^pll. Končno je računat z opozicijo in r>rena?litf %e ni hotel. Zato pa ie nredlac^l odflro^ttev konference np H^n 2. Janvprfa 1^23. PotK bo do-volj časa za potrebne razerovore ?n SDorpmrne. Mtissopni se je protivi! od«r«Hffi.'f in te znbtf»\^il, d^ na] se vT>ra*an*<* re%\ nf»Tr?r»do?r»^. To se ni vnofctevpln in tnk^ rv^aloimo nnve-^ sestanka ministrskih predsedni-kov.
Nek?t«r! mlstijo, Sa pomeni ne-usneh v Londonu skorašnji konec anf»nt<? in da se je bati katastrofalnih r>^slrd?c, ako bi Franciia res za-
sedla Ruhrsko ozemlje. Najbrže je to prevelika črnoglednost. Časa je dovolj, da priđe do veljave zavezni-ška volja in da se uredijo nemiki prtdlosi za stabilizacijo marke, za najetje notranjega in zunanjega po-sojila v kritje nemških obveznosti.
Francozi pač dobro poznajo Nemce, zato pa hočejo biti zavaro-vani povsem zaresljivo. Nnmcrava-na zasedba ni taka, kakor jo slikajo na N«mccm prijazni strani, marveč je sam Poincare izjavil, da bi se franeoska zissedba omejila na želez-n!5ke postaje Essena in Bochuma, dočim bi se v vscj pokrajini organizirala civilna kontrola. Francija hoče zadojtnega jamstva in želi doseći kolikor mogoče hTtro, kar jej gre iz vojne, ne da bi pri tem hotela uni-člti Nemčijo. Slabi pa se gotovo Nemčija z zavlačevanjem rei^it\Te reparacljskega vpralanja. Ali kdo bo pri tem verjel, da so anele-ški drža\-niki res tako spravljivi, miroljubni in pravični, kakor se srla-se njfhove izjave ob raznih prilikah? Da bi ne bilo tu vmes nič angleške pohlepnosti po prevladi v Evropi in v ostalem svetu! Francozi poznajo Nemce pa rudi AngleŽe, zato pa se najbrže motijo oni, ki mislijo, da Franci ja po londonskem sestanku vr-že Poincareja. Morda se njegova »intrans'srentnost« še ojači! Da bi pa AnsrlHa kar tako pnstila Francijo v današnjih razmerah, ko je tuđi ona nrav dobro potrebu je, ni verjetno. Ttalfja se tndf ne odkrhne od zveze. Je že tako, da povojni čas drži te države skupaj in iih bn $e držal. Tež-ke vojne posledice Jfh vežejo dru-??o na đrv^n in ako bi se trenotno ločile, bi jlh realno življenje zopet vrelo skrm. V slučaju franeoske za-sedbe ^uhrskecra ozemlja bi gotovo ne prišlo do nikake odcepftve. franeoska ođlrvčnost bi imponirala in nem$ka zvHačnost bi sla h kraju. Kdor ima Puhrsko ozemlje v svoj'h rokah, ta vlada v Nemčiji. 80 % premota prfnaJa s te^a oremlja in 85% sirovetra želera. Znsedbe se Nemči-''a ne more nbraniti. zadeb pa bi io t^ko, da H pač pričela rTedati na to, da se je čim nrei iVnebi. Ornehčarl hi se mnr^n NVm^Ma in uvideti. đa fr«*>a pfa^pti. Pot^m na bi se njeno renarpcMsk* vnm^flfiTe km^n snra-vfto n* nrnvi rir. »N>wvork Trfbtme*
odobruje franeosko stališce in izv&ja, da je okupacija Ruhrskega czemlja ključ vse situacije. Ako Francija dovoli komurkoii, da se vrže ta ključ proč v svrko, da se csvobodi Nemčija, ne bo nobene nade vcc. da se Nemci prisilijo h plaCilu. Ko so franeoski zastopniki zapusčaii London, so govorili novinarjem o mož-nosii sporazuma glede zasecibe, ka-tere naj bi se udeležili ludi An^lcžL Anjrleiki minisirski svet pa se drži stalilča, kaiero je zastopal Lloyd George in katero zastopa Bonar Law, da ostane Anjjlija dosleclno proti vsaki obliki sankcij. Seveda bo Evropa rajše videla, da se dne 2. januarja prihodnjega lera dožene tak dogovor, da ne priđe do zasedbo, Tozadevno pa treba nuđena pritiska na Nemčijo in ne da mislijo v Londonu izključno le na Francijo, ki naj popusti na vseh koncih in krajih!
Ministrskemu zborovanju o re-paracijskemu problemu 2. januarja bo sledilo za par dni drugo zborova-nje, katerega se udeleže: Jugoslavija, Češkoslovaška, Poljska, Romun-ska in Japonska. Ta knnferenca bo pretresala skupno reparacijsko vpra-Sanje in medzavezniske dolgrove ter tako lahko nadomesti nameravano bruseljsko konferenco. Ako se prva konferenca izjalovi, druge seveda ne bo. Nam je do tega, da bi uspeli obe in bi se Evropa vendar že en-krat napotila do obnove in normai-nosti!                                    ' :
Glavni del e\Topsk8gat irpan^S šega zopet po Ameriki in prtčakujc njene pomoči. »Chicagro Tribune« je; povedala te dni, da se je kabinetni s^'et v Washingtonu pečal obširno^ z evropsko situacijo in da se amerii ška vlada oprime novega nastopa-* nja napram Evropi, hoteč urediti sve-tovni položaj in pri tem trpoštevajoč v prvi vrsti reparacije, ki so vitalne potrebe za ves svet. Ameriska iz-prememba se zrcali rudi že v Har* dingovi poslanici, zasledujoč nov režim v mednarodnih odno^ajih.
Amerika je prišla, da je naredila konec vojni. N?] priđe zopet, da naredi konec tuđi sedanjemu nez-nosnemu povojnemu stanju! Ako sa v jantar ju 1Q2.^. ne izvohtje povoljna reJIrev vseh Perečih vnr?iUnj» potem t*tesme zpr>dovtna zapisati, da je svetovno vojno pravzaprav dobU hi Nemčf ia ...
^—■-------------------------------
M. Z.
Poglavje a „Idijofi".
(Kon«c.)
Putfata ja pa tuđi kot režiser sto-ril izredno mnogo, in ni ga igralca, iz katerega bi ne bil zrni izvabiti največ, kar je bilo mogoče. Duh ruske igralake umetnosti preveva predstavo. Glede dekoracije je ostal režiser pravilno le pri najpotrebnejšem označanju. Upo-rablja ia gotove prizore ćelo le desno ali levo polovico odra, dru*t polovica Offtaja zastrta.
Zvezo med prizori oskrbuje Čitalac s kratkimi pripovedovanji naipotreb-nejšega. L i p a h čita lepo in plastično.
»Idijota« kneza Mvškina igra Rogoz prekrasno. Nekoliko bal sem se te zasedbe, ker ima Rogoz, ta visokona-darjeni in izvrstni naš umetnlk, majhno rast in v glasu včasih nosno resonanco, ki kaže bolj na polje intrigantskih figur. Pa je bil s svoiimi iz čela počtsanimi plavimi Iftsmi in krotkim pofledom svet-losln.Uh oči tuđi na vnanie tako resni-čen Myikin, da mi >e čisto izzinfla slika, ki sem jo dotlej imel o My5kinu s Kristovim obličjem. V vsakem ozlru je morda to ntjpopolnejla nmetnlSka ustvaritev. kar nam Mh je Rogoz do danas pokazal. Moč igre mu je Užaia v bc-forsirani skromnosti.
P u t i a t a igra čutnega posvet-njaka Rogožina, človeka brez viije naobrazbe, dobreia v globini, a z nagoni
pračloveka, polneea strasti in žeje po užitku. Ker se kljtib svoji strastni Iju-beifii do Na^ta^ir F11?poTne ne more duševno dvlgniti do nie fn ra nna zani-čuie kakor psa, jo v obupu nar>osltd za-kolje.
Putjat« je po^tavil na oder seveda zelo pristntjct Rogožina, ^rnola^eta. plamtečih oči. brutalnega Jica. In ga je v tem slogu tuđi krasno ijrral. Skoda, da mu postane sHvsnščina, če je nekoliko ntrvozen, stisnjena in sikajoča, da se vokale te?ko izvzame. V nekaterih pri«orih zopet pa tovori Čisto ja^no. Ugotavl'am, ne da bi očita!; ker njegovo že izvrSano dalo in njegova vnema za nai slovemki oder nas morata navda-jati 19 z občudovanjam in največjo bva-Icžnostjo. Kdor pozna vti njegov tmd ia tuđi naum onu trud za čim najpopol-no5š# obvUdovtaje slovenŠčina in ajeae voka!Uaci}e. mbc bo ixpodtikal nad te-žavami. katere s« mu tu m tsum vCasfii le nekoliko aojavijo. Pntjata je v prvi vriti kotnedljai; |e pa dovelj velik umatnlk, da rmra je vstvarll tuđi Rogo-ibui  ▼ izkleMini  umatnllkl  obliku
Glavni ženaki vlogi sta Naataaja mipovna IH Aglaia. Prvo, y poldorasllh latlh oatudno zapeljano in zlorabliano viaoko isobražano dakle, hetaro s plemenitim srcam, ia Igrala kot gost R u tinja gospa Nablocka. Pritrdll mi bo najbrža vsakdo. kdor jo ja vidal, da je ta nmetnica dika in »ajvačfl sUaj taga vačara,               ^                      ^
§ele pred par meseci je prfSia iz Posije in mogoče o aksistenci ^loven-cev dotlaj sploh ničesar vedrla ni. Se-daj pa se Je naučila svojo velike vloge v tako dobri slovenščinl, da je to samo-posebi pravi čtidež. Ima seveda v izgovoru marsikak širok ruski glas; toda prav nič to ne ovira cizelirane jasnosti nfenega slovemkega govora, In sračal sam se z znancem ćelo v mnenju, da je škoda, da nima naš jezik sploh takega nekoliko ruskega timbra, kor b! mnogo pridobfl na milini in muzikalnosti. Seveda je Nablocka tuđi velika nmetnica vokalleacije in govora in ve, kako naj razdeli dihanje. Vrhutega ima kraaen, poln glas, pravi dramatski alt-glas.
In igrati zna! Komaj nastopi, začu-tHno. da Imamo opraviti z izborno gle-d!Iko umetnico. Pri tem jo njena moč ilasti temperament ki }€ pristen ia ma to prepričevalen. Kadar poseže v igro. pri-dobt celotni prizor na plastfki in barvi, kakor bi poaiialo solnce na livado.
Tn končno je ltpa £ona, kar je sa gltdilko itmatnleo v vaakom slučaja eiia glavnlk kraposU. če Ia oMcnim, da so njene okusite kr^tnie povzdiajovaJe afektne bi žalo alegantae toalaie, jo razumljiva, da je Nablooka B»ray ona Nftattsja riliporna, ka tore lapota Je lo na fotografi)! proaunila knez« Myikina in ki razpalja RogoItnoTo strastno Iju-bezen do brezumja. Sračno ao pri toj umernici spaia vte, kar jo trtba. da nam i je NajUsja verjataa.
Drugo glavno žensko vlogo, Agla-jo, ja imela goapa Sarićava. Po dol-gfti mcsaolb smo priljubljeno umetnico mogli zopet pozdraviti na odru. Ni to paradna vloga. kakor ona Nastasje, a zato morda tažja. zlasti Vo so Aglaja lovi mad svojo navsliino Uubeznijo in jezno žaniranostjo nad My8kinovo smašnostio. Psihologlčno flnočo te figure je Saričeva znala podati z ono naravno ljubkostjo, v katero se odeva njen močni talent in s katero ja od vse-ga početka zmagala na našem odru. Lahko račem, da sta si bili Nastasja in Aglaja enakovredni v svoji različni umetnocti. Kako mila ja bila Aglaja v mičnem prizoru v parku, ko bi rada na vse načine, v kolikor ji dopušča sra-melljlvoat, Uvabila iz Mylkina« taga »neumnega Partifalac, izjavo, da jo tuđi oa ljubi.
Izmed pomottftitojltit lanckfk vlog bodi omonjana goopa Rogozova. kl je dobroduino In lakoluco nt«mno go-Koralko JapAnčino dobro predstavljala z jaaično koraičnostjo, ta Q a b r i j e 1 -č i č a v o, ki jo s tvoj© Varjo ustvarila anamičan tip raane Im «od vadnimi do-mačlml skrbmi dostojno vzgojotie hčar-ko ronio bi propodlo ruske oficirske rodbine. MirJIm, da ima ratitar tukaj, kaVor tuđi pri vsek drugfa malih Ia najmanji ih vlogah mnogo zasluge za to, da nišo Izffinile, nago so z zadoatno nmotnilko vHino spajalo V ••loto.
Dečka Koljo je dost-Mno icrral.i Oor-Jnpova. Za to mladin tko vlo^o bi bilo treba posebncar^ dani. kr^ to ni nfkak rticat - otrok, ktkor piceolo v »Revi« zorju«.
Damo Tnvafiova, Pat^irUva, Mira Danilova in Zbor ilova so imele za stvar potrabne, a zelo skromne vloge.
Med mnSVlmi ima večjo vlogo io Železnik kot kniienvcd^a Oarja. Zeleznik jo dobro igral; vendar se mi je zdel niegov tip — vloj^i je tuđi te-žarna, kar ni čisto jasno, ia-lf ta Onrna pravzaprav vendar \n koliknr tol!Vo do-ber človek, disi • sobi «tmom n\ še na jasKem, a!i pa ie sploh cinik — od vseh najmanje izdela«. Mntfla me je morda sawr» vnapj^at. ki so va\ je sdela prair.U-doatna. Tega Oa»jo sesn imel pred 06-mi kot sicer m!ad*ga. a vordar žo po-polnaga mnža, morda s kratko, nezvano polno brado. 2tld«nik pn je izgledal kakor fantek.
Posebnost j« b!l a?i1^rflM^!»I \rAc\U gatit rordflčenko, original ki vprn$Mj*e, aM se rploa cW liv*« !>»di im snom r*er-dflčcnko In kt svari, naj se »« ufiVari ne posoja de*arM. ^o »a«ka — ©no veliko, aoo ira^ino cko -- in jpl^h vse fe tpow!n'fJo nn pedo^ca izboru? f'flrure na ruskih odrlh. To je jrotovo Putjatova zasluga. A je tv-li r»r.^.?l v C c s a r j u talentiraneia igralca. S svojim zaneslii-rim instinktom je Put jat« gotovo prav namattojm* Muti si Casarj* 2a to vlogo.
Stran 2.
»SIOVPNMvt    NAHMUL   dt.-  17. decembra  1922.
štev. 233
P. V. B.)
Ccrkev, države in škofje.
(Dopis iz Trsta.)
/Tržaški Slovenci imamo poleg arrOTtlh političnih bojev za uradni Jezik in sole za seboj tuđi boje s cer-kvenimi predstavniki. Pod bivšo Av-strijo so nam ti boji vzeli mnogo moči. Proti nam je delala avstrijska birokracija in njej so verno stali ob strani rimski papisti. Bilo je pač vse preračunano na to, da se nas iztrebl kplikor mogoče hitro in temeljito.
Aii naš narod je bil žilav. Do-KTval je sicer udarce in ćelo rane, a jih je prebolel. KakŠni so n. pr. bili naši boji s škofom Naglom neprijet-ne^a spomina! Nagla je dunajska vlada poslala med nas nalašč za to, da nas bo pomagral dusiti tam, kamor pod bivšo Avstrijo ni segla biričeva pest: v cerkvi. In Nag:! se je izkazal, da je vreden zanpanja, kl mu je bilo poverjeno. Delal je zfcago dokler je mosrel. Naposled — no naposled pa je šel, čas ga je pomel in njegovo 'delo se ni obneslo. Ostal je le spo-mfn za njim, nelep m nepriieten spomin nanj in na dunajske vladna kroge.
Po Naglovi smrti je bila tržasTca škofija delj časa nezasedena. Po-tem so jo podelili Slovencu Karlinu. Za nas tržaške Slovence je bilo Kar-linovo imenovanje nekako zadošče-nje in opravičilo. Dunajska vlada je indirektno priznala, da ni ravnala prav in se zato Karlinovemu imeno-.vanju ni upirala. Za nas je s Karli-nom nastala perijoda oddiha. Ni se nam več bilo bati, da imamo skrite-ga potuhnjenega sovražntka v ško-fijskem poslopju. Imeli smo nekako zagotovilo, da se če že ne nam v prilog, ne bo postopalo vsaj proti nam. Tako je tuđi bilo.
Pa je prišla Iaška okupacija, premirna crta, Snežnik. Lahi so se " jeli ozirati ne le po političnih admi-nistratorjih, marveč tuđi po zastop-nikih cerkvene oblasti. In so tam našli na važnem mestu škofa Karli-na. Trebalo £a je seveda odsloviti, zakaj slovenski škof v laškem Tr-3tu — to je bil greh, za katerega sam papež nlma odveze.
Zgodilo se je: Slovenec Karlin je moral ostaviti Trst, na njegovo mesto je prišel Lah Bartolomassi. (Toda i Bartolomassi je naposled postal krajevnim odrešencem premalo slavofob in italofil. Zato je fa-šistovska vjada Bartolomassija pre-mestila.
Zgođovlna tržaŠkih šTČofov Ifc «a Slovence v našem mestu malo srec-na. Njih delo je bilo — izvzemši Karlina — boli politično nego cerk-yeno in versko. Toda sadov ni obro-!dilo nobenih, izvzemši enega: od-tujilo tržaške Slovence papeštvu in vsem, ki so stali v njegovi službi.
Papeški Rim, ki podlega v cer-kvenih zadevah vladnemu Rimu* ne zasluži nič drugega nego naše preziranje. Spoštujemo cerkev za cerkev, toda le toliko Časa, dokler ne prekorači svojega delokroga. Cim pa stori to, kar se je sedaj zopet enkrat ponovilo, je in ostane naš klic: proč od Rima, od papeževih hlapcev, ki so le sluge fašistovske politike!
Saj je bila že parkrat opaziti Cesarja v sicer prav skromnih vlogah (tilapci, R. U. R.)f da zna iz njih napraviti neka! svojega in se ga zato zapazi. S tem FerdišČenkom si je pridobil resno pravico, da se gledišče zanj intenzivno briga in ga poskuša na razne načine.
Tuđi P e č e k je bil čisto dober, dasi ne hado močan, kot zapita 5ema pen-aijonirani general Ivolgin. Iz vloge bi se pa dalo še dosti izčrpati.
Lebedeva si ne predstavljam kot takega brbljača in nemirnega mahača In skakača, kakor ga je predstavljal L o č n i k. Pa je lahko seveda tudl tak. Samo to je, da mi je podobnost njegove-S& načina z onim Ločnikovim učiteljem v »Hlapcih« vsiljevala neprijetno misel da je Ločnik morda v vsaki vlog? tak.
T e r č i č e v general Jepančin je bil dostojen. dasi premalo značilen. Zdel se mi je v beloti svojih las in brade tuđi prestar — kakor Franc Jožef zadnjih 10 let življenja. Jepančin je morda Jestde-sstletnik, še trden, dela in je udeležen pri razmh poslovnih podjetjih, še uživa življenje. Osiveli lasje in komaj osivela kratka »cesarska« brada 6 la Aicksan-der II. bi bila bolja.
S m e r k o 1 j je imel utajimo vio*o Ptvcina, Kumar je kot bogati ostareli nenravstvenik TockiJ imel zelo srečno masko.
»Idifcta« naj bi obdržali stalno na repertoariu, ker je več nego dobro vprl-zorjeno delo cnega največjih genljev. Dosega tuđi daljnji avtorjev nametu da grabi vsakogar za lastno vest, .     '    ^
.    KONEC VLADINE KRIZE.
PASlC ŠfisTJtVl VOLITVENO VLADO. —  IZNENAĐENJE V PARLAMENTARNIH KROGIH
—  Beograd, 1(5. dec. flzv.) Včeraj-Šnfl dan je bil dan velikih političnih iznenade nj in dan splošne parlamentarne napetosti. Radikalci so bili ves dan po-polnoma rezervirani le tu pa   tam   so napovedovali konec   krize.   V   drugih parlamentarnih krogih pa Je proti večeru zavladalo sploSno iznenađenje. Vest, da Pašlć sestavi volilno vlado, katera vest pa le ni oficijelno do danes sju-trja ob 8. potr je na, je učinkovala kakor bomba. Razvoj političnih dogodkov   je bil včeraj v glavnem ta-le:
—  Beograd, 16. dec. (Izv.)   Demokratski klub je imel dopoldne sejo, na kateri je najpreje dr. Edo L u k i n i č po-jasnil svojo misijo, ki mu je bila prejšnjl dan poverjena od krone. Kratko je tuđi omenil sesianek s Pašičem in vstra-jajoče stališče radikalcev, da ne gredo v koalicijo z demokrati.   Dališa debata se je razvila med Pribičevičem in Ljubo DavidoviČem.   Pa   tuđi ostali elani kluba so živahno posegali v razgovore. Končno je   posl.   Večeslav   W i 1 d e r predlagal, da mora demokratski klub pa vsak način odgovoriti na komunike mi-nistrskega predsednika g. Nikole    Pa-šića. Odgovor demokratov se glasi:
Na komunike radikalnega poslan-skega kluba z dne 14. t. m. iz ja vi ja demokratski klub, da je solidaren glede stališ ča, da ima narodna skupščina spre-jeti invalidsku uradniški in potrebni agrarni zakon ter je pripravljen v tem oriru podpiratl koalicijsko vlado, o Čemer je že podpredsednik kluba obvestil mandatarja krone.
To jasno in enodušno stališče kluba demantira trditev omenjenega komuni-keja o njegovera dvoumnem postopa-nju.
Ta komnnfke ]• bil t klubu sprejet brez rsake diskusije In spremembt z velikim odobravanjem.
—  Beograd, 16. dec. flzv.)   Demo-kratje so skuhali na   dvoru   dosečl   na vsak način, da bi se sestavila poslovna v'lada, in dr. Edo Lukinič je v zadnji av-dijenci kralju % posebnim glasom omt-njal. da demokratski klub želi kompaktno in lojalno podpirati vlado, ki bi ime-ia reSiti znane tri zakone.   V političnih manevrih izurjeni PaSić pa je dosegel, da je prodrlo stališče radikalnega kluba in da se osnuje vlada po njegovih   na-črtih.
—  Beograd, 15. dec. (Izv.)   Danes dopoldne je imel tuđi ožji odbor    radikalnega poslansksga kluba sejo, kateri je prisestvoval od 11. do 11.30 dopoldne tuđi Pailč, ki je odboru odkrito in jasno poročal o uspehih razgovora,    ki ga jt imel prejSnji večer s predsednlkom narodne skupščine dr. Lukiničem. Ožjl odbor je kratko in kategorično izjavil, da vstraja pri svojem prvotnem sklepu še nadalje. To izjavo je Pašič vzel na znanje. Odbor je tuđi izrekel Pašiću zaupni-co in popolnoma soglašal   s PašiČevim nazorom, da ni mogoča absolutno nika-ka koalicija z demokrati, ker je politika demokratskega kluba nezanesljiva.
—  Beograd, 16. dec.    (Izv.)   Okoll 1230 je bil Pašić pozvan na dvor. Kroni j3 pojasnil    kratko    stališče    radikalne stranke, kl Je popolnoma   solidarna    z radnjo resolucijot da na more stopiti v koalicijo z demokrati In da je vsaka kooperacija z njlmi izključena.
Popoldne je imel radikalni klub važ*-no sejo. Na tej seji je vladalo bojno raz-položenje. Po seli okoli 6. Je bil Pasić* ponovno sprejet t avdljenco in krati mu je v Četrtlč poTerH mandat za sestavo nova vlade. Popreje je bil okoli 5. v av-dijenci dr. Lukinič, kl je le informativno poročal kralju o položaju.
—  Beograd, 16. dec. (Izv.) Vest, da je PaSić zopet dobil mandat za sestavo vlade, se je bliskovito raznesla   v vseh parlamentarnih krogih. Najpreje je bilo razštrjeno, da PaSič sestavi volimo vlado, druga verzija pa je nasprotno trdila, da Pašič sestavi pcslorno vlado.   Tuđi današnji jutranji beogradski listi ne so-glašajo popolnoma v tem oziru. Večina iistov naglaša, da se sestavi roltlna vlada, da Pa§!Č razp'jstl parlament   in da na spomlad razpISa volitve.
Glasovi beogradskih Iistov.
—  Beograd, 16. dec. (Izv.) DanaS-nj! Protičev »Radikal« javlja, da je Pašič snoČI ponovno od krone dobil mandat za sestavo poslovne vlade.    Pa$l£ je sprejel mandat, toda snoči se ni moglo doznati, s katerlml parlamentarnim! skupinami   namerava   PaSič     sestaviH nov kabinet. Z ozirom na stališče radikalnega kluba, da je vsako sodelovanje z demokrati nemogoče, pridejo v poStev muslimanska narodna skupina In seljački narodni klub, eventualno tudl klert-kalcl. Ce pa se vzame v obzir Korolče-va izjava dalmattnskemu »Narodu«, da je njih vstop v vlado zavisen od sporazuma s Hrvati, teda) ne prlhajajo   v po-Itev.   Dalje   »RadikaU naglaSa,   da je
J>a&£ od krone prejd šfc^pooW»Utai
med drugim omenja, da fređo ta po-oblastila tako daleč, da Pašič v slučaju neuspeha šesta vi ti novo poslovno vlado lahko razpusti narodno »kupšJino, raz-piše volitve, kl bi se Imele vršiti spo-mladi drufo leto.
Današnja »F.poha« pa prinaSa vest, da je bil snoči ob 6.30 g. Nikola Paštć na dvoru in da je prejel mandat*za sestavo volUveno vlade in to brez vsake omejitve. »Epoha« pa pristavlja never-jetno senzacijo, da se Pašič že danes predstavi parlamentu. Ta pristavek »Epohe« jasno kaže, kako je zbegana beogradska politična javnost v tej vlad-ni krizi.
Radikalni »Balkan« tuđi JavVa, da ie Pašič sprciel mandat za aestavo volitrene vlade.
Demokratski tisk danes ljuto napada Pašičevo politično taktiko. Denio-kratje so ogorčeni zaradi Pašičevih parlamentarnih trikov in zaradi njegove vloge. Tuđi ta tisk naglaša, da ie računati z Tolitvaml in da ]e PaŠIč fnrcici mandat za sestavo volltven© vlade.
K vsem tem vestern pa ie treba danes zjutraj Še pristaviti, da nUo oficijelno potrjene in kak^en mandat da je prejel Pašič, še ni definitivno gotovo. Vseka-kor je pričakovati tekom današnjega dopoldneva uradr.i komunike, ki bo izdan iz predsedstva ministrskega sveta.
Kombinacije glede sestave volitvene vlade.
—• Zagreb, 16. dec. (Izv.) Zagreb?^ tlstt danes objavila jo brez vsak ih daljših komentarjev suha dejstva o ponovnem mandatu PaSiČevem za sestavo vlade. »NovostU javljajo, da se je vest o sestavi volitvene vlade bliskovito razSi-rila In da je v vseh parlamentarnih vrstan vzbudila veliko iznenađenje, razen pri radikalcih, ki so veđeli o zakliučku krize že pred petimi dnevi, ko je bi^a se-stavljena radikalna ministrska lista. Vest je vzbudila v političnih krogih razne komentarje. »NovostU dalje poročajo iz Beograda, da je Pašič odposlal v Zagreb brzojavko bivšemu hrvatskemu banu A. M i h a 1 o v i č u In bivšemu velikemu županu G. S u p i 1 u z vpraša-njem, če želita vstopitl v njegovo volit-veno vlado. Beogradski dopisnik »Novosti« pa rudi javlja, da je zaznal o slični brzojavki na dr. T a v č a r j a v Ljubljani. Dopisnik pristavlja, da ie to izve-del iz radikalnih krogrov. Mihalovič je sporočil že pred tremi dnevi pismeno Paiiču, da «• 2eP stopUl ▼ vlado.
—  Beograd, 16. dec. (Tzv.) Nekateri listi javljalo, da se je snoči v prisotnostt ministra Krste Milrt!ča g. Nikola Pašič razirovarfal z voditeliema muslimanske desnice Karamehmedovičem   in Magljajičem.    Med    drugim ju je vprašal, Če želfta vstopitl v njegovo vo-litveno vlado. To vprašartie je oba zelo iznenadilo ter sta samo odgovorila, da morata popreje povprašatf svoj klub.
—  Beograd, 16. dec. (Tzv.)   Za slučaj, da bi radikalna stranka   ne mojrla pridobiti drugih skuofn za vstop v voHt-veno vlado, bo »estavlteno novo min!-strstvo taVo-le: Pred«;edr.ik ministrske?rn sveta Nikola Pašič; minister notranuli del Ljuba Jovan ovlć; minister zu-nanjlh del dr. Momčilo N i n č i ć, fin. minister dr. Vclizar   Ja nk ovlć;   minister za soc. politiko K. I v k o v 1 ć; pra-vosodni minister dr. Laza Marković, minister post  dr. Zorko  M i 1 a d i n o -v i ć; minister ver dr. Vojislav J a n j i č; minister prosvete Jovanović; polje-delski minister I. Tajsič; minister za narodno zdravje dr. Srskić; minister za rude C. K o s t i č; minister za izena-čenje zakonov    Marko   Trifković; vojni minister general Pešić; minister za javna dela V. V u k i Č e v 1 ć; trgovinski minister K. M i 1 e t i ć in min. za agrarno reformo dr. G a g i n.   Tuđi   v slučaju, da se sestavi   čisto   radikalna vlada, se pokličejo v kabinet po en Hrvat, Slovenec in Musliman in v toliko se spremeni gori navedena lista. Za Hrvate vstopi najbrže v vlado bivši veliki župan Šupilo.   Za Slovence se ponudi portfelj v prvi   vrsti pokr. namestniku Ivanu H ribar ju.  Ako  le-ta  odkloni, priđe v resno kombinacijo šef etnograf-skega oddelka Ilubljanskega muzeja dr. Niko 2 u p a n i ć.
KlerHcalci in voKtvena vlada.
*- Beograd, 16. decembra (Izv.) Ju-foslovcnski klub izjavlja glede sestave nove vlade:
»Ce nas kđo pozove v novi kabinet, ia moramo vprašati za program. Mi ne Tstoplmo v nobeno vlado, ki bi ne hotela tako| delovati u sporazum % Hrvati In Slovenci in ki n* bi bila volioa, da ta* koj razptte voUtre,
Zbirajte znamke ^ za,Jugostovensko Matico"!
Novi prezident Poljske republike.
Po burnih volitvah in velikih de-monstracijah proti iziđu teh volitev je poljska republika dobila novela prezi-denta, kl ga caka med vsemi sedanjimi prezidenti najtežja naloga držati v rckah krmilo države, ki je v politiCncm oziru najbolj izpostavljena vplivu dveh v ne-gativnem oziru močnih sosedov- sovjetske Rusije in Nemčije. Dr. Gabriiel Na-rutowicz, po pokliču profesor tehnob-gičnega instituta, kot politična oseba Evropi ni posebno znan. Sicer se je u-dcležil kot drugi delegat pol;ske vlade genovske konference in služil dalje časa v ministrstvu. Potencirana notranjepo-litirna borha, ki jo poznajo danes vsc države, ki pa poljsko republiko radi nje-nr geografične lege med dverra najbolj živalinima ognienikoma še bo!j razjeda, je kriva, da so bile de*ne poljske stranke prisiljene popustiti levim skupinam ii narodnim maniSinam in da je zasedel mesto Pi'sudskega mož, ki bo naibrž tuđi v Moskvi i« Berlinu bolj ugajal kot njegov predhodhik. Socialne razmere in gmoten položaj poljskoga naroda je sicer težak, vendar pa ni Še dosegel one stopnje, na kateri stoje danes mnoge druge države. In vendar je veter, ki ve-je na Poljsko od vzhoda in zapada pov-zročil, da je nastal velik prepad med d^sniml in levimi strujami. »Rzecz Po-spolita« je priobčila pogovor z znanim poljskim politikom, bivšim ministrom Glombinskim, ki je dejal, da med skupinami krščanske zveze narodnega ie-d'nstva prevladuje prepričanje, da je stvorjenle močne in enodušne poljske večlne v parlamentu pri današnjem položaju edino sredstvo, k: lahko prepreci finančno katastrofo in dvigne ugled Poljake v inozemstvu. Z ene strani ne-skončno tiskanje papirnatega denarja, neverjetno padanje poljske marke in na-raščajoča draginja. z druge strani zelo neugoden izid volitev na vzhodni meji države, vse to jasno dokazuje in obsoja sedanjo državno upravo in predstavlja strašen opomin za bodočnost, če odloč-no ne izpremenimo naše dosedanie politike. VeČlno parlamenta mora stvoriti kršćanska zveza narodnega jedinstva z onimi strankami, ki so pripravljene radi grozeče nevarrtosti na sodelovanie. Na vprašanje, da-li postoji v parlamentu verjetnost sporazuma med posamnimi strankami je Glombinski odgovoril, da slika sedanjepra parlamenta, kjer igrajo tako veliko vlego zastopniki takozvanih narodnih manjŠin, kakor tudt gospodarski in finančni položaj Poljske države nudi ugodno priliko za dosego poljske večine v parlamentu. Izrazim lahko samo upanje, je dejal dalje, da bo to prepričani« ,ki ga podpira glas ŠirŠe javnosti, poslužilo za zbližanje onih elementov v parlamentu, ki čutijo svojo odgovornost in žele prevzeti to odgovornost naše.
»Novoje Vrernn?a«e pra\i na to, đa faktični položaj ne odgovarja niti tem skromnim pričakovanjem. Finančni položaj poljske republike je zelo slab. Nedavno so poljski listi poročali o ogrom-nem deficitu v železniškem prometu, ki bo znašal v prihodnjem letu skoraj sto miljard mark. Ostavka Pilsudskega, ki je bil zelo priljubljen v armadi, bo nab-tcla na odpor vojaških krogov, ton n]e-govega poslovilnega govora pa priča, da tuđi sam ni preveč zadovoljen s to izpremembo. Možje kot Pilsudski z njegovo energijo in bujno naravo, ki ga je pripeljala v sibirsko prognanstvo in do franeoskega maršalskega žezla, so ne umikajo radi brez slave.
Za nas ni važna oseba, kajfi v današnjem času se menjajo vlade in držav-niki hitro in brez posebnih posledic, veliko bolj važen je proces politične borbe, ki je stopila v trenutku ko je bil Izvoljen novi prezident, v ospredje vseh drugih vpraSanj. Da stoje danes nižji in srednji sloji poljskega naroda pod neposrednim vplivom niske revolucije, da je poljski teren najbliži! in zato v veliki meri tuđi najprimernejšl za boljševičko agitacijo in da se je mentalitet narodnih mas od tfstega časa ko je stala rdeča armada pred Varšavo v marsikaterem oziru temeljito izpremenilo, tem jasno pričajo zadnji dogodkl, kakor tuđi volitve same. Mentalitet teh mas, ki jirn ne zadostuje poljska himna, je pa naše! plodovito polje za svoj razvoj med mnogoštevilnimi rarodniml manjŠinami, ki jih je poliski nacijonalni Sovinizem prtsilil. da se združilo v močan blok. In ta dva faktor ja tvorita danes parlamentarno silo, proti kateri se zaman bore ostale politične stranke. In v tem, da polagoma prevla- \ dujefo leve politične struje, kl se sicer v bistvu razlikuje jo od komunisti "nega naziranja, pa so vendar oni pionirji, kl lahko pripravijo pot po kateri bo stopala tretja internaciionala v Berlin, je iz-prememba v državnem krmilu PolKke zantmiva In pomembna. Nacijonalna poljska država kot neposredna zapreka na potl v Pvropo, je bila ie od nekdaj tin x J*ti MQikyo in R^tk jbo gotovft.
z veseljem pozdravll svoje jezikovne brate, kl so nastupili v notranjipoliti^ni konsolidaciji rakovo pot. Dr. Naruto-wicz, ki je prevzcl državr.o krmilo v ne preveč ugodnih okoliščinah, bo imel pač težko nalogo lavirati med valovjem, ki udarja od dveh strani in voditi čuln tam, kjer je največ;a nuvarnost, da se potopi.               __________   .„^
Prol. Maks Pirnat:
SHknr Anton Guuic.*
(Ob  prllikl  Djcsnve  kolektivne  razstave  » Mariboru.)
VerKOldcn, ja versoidcn mussen \sir dt-n Krauen Tag. Tecdor Stonn.
2iv!mo v dniJb! brezob2irnih mnterila-llstov in povodili razdivjancev. nemoralnih verižnikov in občudovanla vrcdr.ih umetnl-kov v Isknn'u in pridobivanju postransk:h zasluzkov. Gospod, kdaj že pošlieš moža. ki zavzdijne oster bič in izžcne iz narodnega ten-pla tis'.o l'.inavško rndolhibno svo:at, ki ponu;a ljudstvu rame^to kruha kamen, na-mesto sveže stuilcnčnice smrdečo Rnojnico!
Kako dr.bro ti de. ako pristrpi v :eh c* eh samcpridja, neiskrenosti in soljuflvo- . sti k tebi umemik božji izveljenec, in te za trenotek tiviene iz W;luže mnreče vsakda-n;os*.i na cveteče soln^re pnljane, ki se $1-rl.o v blaženem kraVestvu umetr.ostl. Fc n\\ bo ta umetnil; pesnik, ki ti zašcpctD na i;ho mehko pesem ali te razveseli z lepo po-vestjo o dobrih Ijudch, ali nnj bo Rlasbcnik, ki te omami s slad'-o melodi;o, ali nsj bo slikar, ki se igra z barvnmi na plativi in cara pred tebe solčne domaće pokrajine In božaioča tlhožitia.
NaS i^ri'ateli A. Gva|: je slikar. Zbrv.l je okroz sebe svoje otročlče in otroke, popijene teknm zadnjih desetletij, pa jih razsuvil v Mariboru.
V rarr.lh krnjih na5e drn^e dorraJi'e j!h Je rstvarii. Glej, tu šjml Kamni$ka Bistrica! Kolikokrat sem romal d^li pri Viru in Dom-žahh čez njo kct Student izpod Limb^rske jjore na potu v medeno LjubPano in ?e n-di vračai na počitnice v ljubo Moravsko dolino. Sladkl spomin:! Pa KamniSke planine! 2 vlšav pri Zapričah poleg Kamnika ml kaže umetnik vrhove plr.nin, ki sem jih že kot otroče cbČudoval izpred prajta domaje hi§e in se 2a vedno zaljubil van*e. Na dvčh treh slikah gledam koroSko planino Pečo. Pravdo da pod njo spi krali Matjaž. Da b! se že skoro predratni! In razvil svojo ima-gonosno zastavo ćori na Gosposvctskcm polju in na solnčnem Primorskem! In ta re-ka, ki se tiho vile pod skalnatirn psčev'cm! VipavSiica }e, in pora nad njo — Caven. Pod njim ima tuđi MatiaŽ svoi stan. Ako so skoro ne zbudi pod Pečo. nni pri^rrri val kmalu s silniml junaki lzpod Čavna in n:»i napravi red tam, k;er ga še ni. Nova slika. Grad Devin, pa Ijubkl Sisljan. Na cbre/.ju Jadranskesa mora ?no, nn obre;"jn, k;er ie med slovenskim! ribiči rir.blral nn§ ASkerc svo'e Jadranske bisere. Tam nekie je tu6t prala lepa Vida plenice In poslušala zape-liivca zamorca in mu verjela. Od Devina, te stare slovenske naselbine, nas povede sliknr na otok Krk. Posndi nas na ogromne kraške skale ob obrežja, ndkoder nam plove oko po sinj! morski gladini, tia v daljavo, kier leži mesto Reka. Krk! Tod ie fcospo-darll Prankopan. In ie z Zrlnjskim snoval iugoslovansko državo In moral ž n'irn vred dati rnlndo svoje življenje za veliko Idejo,
Alcd pokraline je umetnik porazvrsfi1 Ijubka thožitja. Tu ImaS na krožniku slad-ko goriško grozdje, ki nam daje opojno re-bulo in rezkesa ternna. Kar vpriznil bi člo-vek v te lepe debele Jagode. Oondi se ko-5ati mognčni morski rak. In to dehteče cvetje iz domaćega vrta! Utrgal bi jra Sopek pa vtaknil za  klobuk In zaukal  skozl vis.
FijTurativncga ni mnogo razstavil. Tu je portret Kiparja Zajcn. Vse se smeje na njem. Samo veselje ga je tistega prefrignne-ga mlađega fanta, ki so ga umetnikovi prijatelji prav dobro krstili z besedo »Kaj nam pa morefoJc Pa tlsta lepa deklica iz Grad-nikovih Brd! Z usten, fz oči ji bereš snnja-vo zamaknlenost, tiho hrepenenjc. In »hre-penenje« je tuđi prav dobro nazval slikar to sliko.
Gvajc le prllatelj solnea. Mehke poljube dihajo prvi solnčnl Jarki na drevje in trato tam ob KamniškI Bistrici. Radovedno prodi-raio skozi gosto vetcvje drevcs, med kate* rimi vodi pot na Kostanjevico pri Gorici. Kakor biseri se leskečejo na travnlku po dežiu. Tailnstveno se ti žarki Setajo ob vho-du v starodavni devinskl trrad in prijateljski se brattjo doli ob Krku z melikimi valovi naše Adrl'e. Z vso močio pripekajo nn tlak ulice v Renčah in čarobno obsevajo vrhove KamniSkih pbnin.
A da ne bi nas soJnJna svetloba le preveč utmdiia in da bi se slikar Izognil očlt-kom enoličnostl. nam prlčara na platno tudl nekaj slik. preko katerih plove tihi. dob-rodejni polmrak. Solnce zahaia In jemlje slovo. Na misel nam prihaja globoka narodna pesem
solnce Ie Žalostno, ker bo za goro 51o.
V Ovajcovlh slikah Je nekaj krepkega. zdrtvega, nekaj solnčnega. Globoko v do-mači zemlji koreninl njegova umetnost. Po raznih domačih krajih nas vodi nlegov Čo-Pi<5, često po krajih. ki so bili nekda) na§i. kl nam \\h je utrcal tuiec, pa nam jih bo mobo moral vrnltl, kadar priđe naS veliki dan.
Mnozo lepih kotičkov Ima še naša slovenska pokrajina. In Se bo sl;alo solnce pa teh kotlčkih. Prijatelj Anton Glajc, Se bo5 prl'el za Copič in nam poklonll lepih. veselih solnčnih slik v naše veselje in na Čast slovenski umetnostL
•) To oceno Ovajcove rarstave smo v
Ibumem volilnem času založili. Ker Je 5e vedno aktualna, jo priobčujemo z neznatnl-ml spremembamL UrednJStvo.          .       ..„ J
ćtev. 286
#S I. O V r N s Kl    NA^oiu   đ»v  17. decembra  i*Ti
Stran 3.
TroDvsko-cbrtna zbornica.
(Plenarna sela.)
(Nadaljevanje.)
Ljubljana, 14. dec
V nadaljevanju debate Je zbornica prešla nR.'preje k nujnim točkam dnevnega reda. Zbornica je odobrila in spreieki absolu-torlj zborni^nih računskih zakjjućkov za leti 1920 in 1921. na prcdlog računskih pregle-dovalcev.
Po debitl o raznih podporah, tekom katere so ćlani SLS zapustili dvorano, upajoČ, da s tem dosežejo nesklepčnost plenarne seje, je prešla zbornica v raspravo o
PRORAČUNU  ZiJORNICE  ZA  LETO   1923.
Uvodoma debate o tej glavni postavki dnevnesa reda je preds«dnik zbornice Ivan Knez ugotovil sklepćnost zbornice.
Proračun za leto 1923 izkazuje skupno potrcbšClno 1,406.311 D. pokritje 1,428.397 Din., s prcscžkom 76.5S6 Din. kot blagajnič-do rezervo.
Glede na dratinjske razmere so se morale zvišati postavke za osebne in stvarne pntrebSčine, kakor tuđi za podpore šolam itd.
Za trsovske in obrtne nadaljevalne Sole je  v  proračunu  postavljenih  125.000  Din.
V zakiad za višjo trgovskošo-I o se vrne 25.000 dinarjev ki so bili lani izplačaai iz njena kot prispevek za učila ^ ■:.; o v s k i akademiji, na novo pa p. .speva v ta zakla* 20.000 Din.
Za nepodržavljeno dvoraz-redno Trgovsko solo v Nov em mestu se proračuna prispevek 2500 Din. ustanove za učence in tičenke srednje teh-niške sole ter trgevske akademije se zviša-jo na štirikrarni znesek, za Ljubljanski veliki sejem in za cvent. man Še obrtne raz-stave se določi 37.500 Din, za prezidavo in razširjenie zborničneca poslopja se proračuna tozadevni stavbni sklad S7.500 dinarjev. Letos pa se naloži še 50.000 Din. tako da bo sklad v teku leta 1923 dosegel znesek 350 tisoČ  dinarjev.
Zborni^nc dckHde radi proračnnienlh večjih izdatkov ne bo treba zvišati, teinveč ostaneio sedanfl odstotki (25<~>).
Zbornica je ob sklepčnosti soglasno sprcjela  predloženi  proračun.
Na predlog tajnika dr. Fr. Wlndischerja je bil sprejet predlojr, da zbornica uvede intervencijo glede znižanjb izvrsilnih pri-»tojbln v  davčnem postopanjn*
PROMETNE RAZMERE.
Tajnik Ivan M o h o r i č, kakor smo vče-raj kratko omenili, je podal izerpno in stro-kovno poročtlo o naših prometnih razme-rah. Njegov nad uro trajajoči referat je vse-boval deistva in vzroke sedanji prometni kalamketi in vzroke katastrofalnernu. zastoju Železniškega prometa na progah državnih železnic. Navajal je med drugim razloge za postopanje zasrebške direkcije glede nravnave železniškesa prometa v območju te direkcije.
Posebno važnost je pola^al med sploš-nim odobravanjem navzočlb članov na enot-nost železniških tar'.for. ki se morajo izvesti, omenjajoč konstatacijo poročila zbornice, da se tarifni odbor že ni sestal v dogled-nem  času.
Poročevalec je s posebnim peradarkotn opozarjal na jadranske tarife, ki so iih skle-nile Češkoslovaška, Italija in Av«trija. Rei\-tev problema jadranskih tariiov ja anjno potrebna.
Končno je poročevalec med splošnim odobravanjem omenjal:
Naš posebni interes zahteva, da so pre-neha zavlačevanie tzvršitve Investicijskoga programa, ki je bil uzakonjen ob pril.k! naj«!ja nolranje^a 77* investicii^kega posolila odnosno ob pnliki najetja dolarskeca posojiua.
Slovenci potrebujemo direktno zvezo preko Dolenjske z resko železnico k morja in nujno potrebno je, da se tuđi prekmurska ieleznica po tolikih ohljubah enkrat v resnl-ci prične graditi ter da doblmo v Ljubljano dalavnico državnih železnic za popravilo deftktnih vagonov.
Na pndlagi gornjih izvajanj predlagani, da se sprejme ta
RČ3CLUCIJA:
a)   V   srrfldhenem   ozfm:   OPeztvtiamo felazniSko   direkcijo v    Zagrebu    da    takoj prične z zzndbo državnoželeznlškfh delav-nic v Ljubljani, za katere je bil preliminiran kredit  že v iHVttticijskem  posojjlu  z zakonom   z Juliji  meseca   1921,  kl  je  bil  tuđi že nakazan   železrvSki  direkciji   v  Zagrebu.
2.) Dirakclja za novo gradnjo železnic se pozivlja, da nemudoma prične z zzradbo prekniurske žo'eziicc in sicer na obeh detrh iz Ornoža v LJutomer, kakor tudl iz Ljuto-mera v Mnrsko Soboto.
3.) Zahtevamo čfmprejšnji pnĆetek gradbenih dcl za i»lez«:iko av«io Slovenije z inorjem, ki je zajamčena y zakonu o do-larskem poso]i!u in sicer potom poda!jšanja dol«njskih itltznlc preko Kočevja na naj-prlkladneiio  točko  reske  ieltznice.
4.) Predlara se. oa se i«v«sticijiki program 2a omrežje državne žtltznice v Za-gr«bu, predlnžf čimprtje skupi&lni In đolo-eijo v to svrho potrebni kradlti.
b)  V obrata«iehniČnem ot>«:
5.) Za popravo pokvarjenlh vagonov na državnože!«xniških pro»ah v ?lov«nl;i naj se pr! mirne rsa k«v!nska In ltsna ind«»trija, kl je t sr»n k»pacit«t! itnožu znatno prlpomedi k obnovjtvl naivca Tozn^tra parka.
6.) Promttn« omt'ttve naj se ladtjajo v sporazumu \u po zauHšanju mn«nja ra«ro-dajnfh trgovskih zbornfc in naj vtija kot načelo, da se da tuz?mik! produkciji prtd-vsem pa Industriji pri prtvozu prednost pred inozerrrkimi transporti, ki naj se pr+-vaiajo Sele potem, ko se je zadostITo suintin potrebam lokalnejra promtta. Mfniitrstv« saobračaa sa rraproša, da M Inditstrljsk« vlak« Iz SloveBfj3 pr«k» Zajreba Utmim Iz proa*+»;h om+!!lt*T.
7.) Mnfstrstvo snobračaja se naproSa, da labavi za dlrtkcijo Zagreb 90 9troi*r %m vUUaloc i«leznice.
c) V komercijelnem orim:
8.) Izdajo naj se čimprej osnovni enotni predpisi in pripomočki za komercijalno službo na jugoslovanskem jeziku posebno Železniška blagovna tariia del I. oddelek A in oddelek B enotno kilometersko kazalo in drugi potrebni enotni predpisi in instrukcije.
9.) V blagovni klasifikaciji naj se vpo-stavi zopet stanje, ki je vladalo v tem oziru pred vojno ter nai se razveljavijo vse spre-membe klasifikacije, ki so nastale vsled io tekom vojne.
li. IzdeU naj se zvezna tarifa za pre-voz blaga med progami državne žcleziiice in lokalnih zeleznic na eni strani ter progo južne želesnice na drugi strani za obmoćje ćele kraljevine
11.) Absolbtao potrebno je, da se sedaj votjivai dodani dobavni roki odpravijo, ker onemogccnl«.k> redno izmenjnvo tlaga, povzročajo korupcijo in nas &&kreditirajo v  vsem inozemtivu.                                             i
12.) Z oilrom oa kvarni vpllv avstro-jadranske in čenojaćra»§kd zvezne tarife za ; nago induttrtjo, se pozivlja minsrrstvo saobraćaja, da ukrene potrebno, da tud: naša trgovina In Industrija dobi podobne izvozna in uvoiBe olajsave.                                              !
13.)  Mlnlstržtvo saobračaM se pozivlja,   ' da posneii pronos tedežev   d«ln'ik h družb lokalnih i*l«zn!c. katerlh omraije se  nahaja   ; v   51o¥«alii  v  naio državo in da se Izvede delitov   skupnih   lokalk   in  izvril   likvidacijo   i bivth d«i«:nih lokalk.                                          |
14.)  M:nl*tr«tvo saobraćaja  se na prosa,   ' da Intervenira  v svrbo po«p«IHve d«fn tiv-ne raidtlitve   blv^ga   skupatga   voioegj parka.
d) V ada'n!strativnetn ozlru:
15.) Nu;no potrebno ie izjednačenje pre?em-kov žtlezni5k!h us!užb«ncev v vseh pokra-jinah in zboljSame njih gmotnega položaja, da se omeji odtok kvalificiranega osobja iz državnoželezniike službe.
16.)  Zakon  o državnem  računovodstvu  j je treba revidirati v smislu sedanjih poslov-   I nih in gospodarskih prilik in proračun sesta-viti z vpoStevanjera faktičnih sedanjih  materijalnih cen.
17.) Poskrbi naj se za to, da  se pri oć-da?! de!  m nabav    za    železnice    vpošteva predvsem domača industrija in obrt. i        Predlagane   točke  prometne    resolucije
so bile soglasno spreiete. Zbornica je nato prešla v razpravo o posameznih eventualnih predlojjih.
Plenarna seja je bila ob 2030 zaključena.
Boj med Nemčijo in Francijo.
AMER1ŠKI STRAH PRED POLOMOM NEMSKEGA GOSPODARSTVA. — NEMŠKI DR2AVM DEFICIT. — POINCARE PORO-CA NOVTNARJEM. — ANGLEŠKA MISIJA ZA AMERIKO. — POINCAREJEVO STA-LISČE  OMAJANO?
—  London, 15. decembra. (Izv.)  Mnogo se   komentira   izjava   ameriškega   poslanika v Berlinu o nesreći, kl bi zadela Nemčijo za slučaj franeoske zasedbe  Ruhrskega  ozem-  ! Ua, Posianik sodi da bi nemudoma sledJl po-  i lom  vsega  nemškega   gospodarstva,    česar  ! Amerika   ne  more  nikakor  pripustiti.   Zlasti   j ne, ker treba le nekoliko dobre volje, da se   ! nemški polom prepreci. Propast Nemčlje bi  j potegnila za seboj tuđi zaveznike In posle-  | dJce bi se ne raztegnite na Anglijo, marveč diče bi se ne raztegnile   samo   na   Anglijo,  ' marveč tuđi na Ameriko.                                    |
Lord Grey, ki velja za dobre^a prija- i telja Francije, je v svojem govoru prego-varjal Francijo, da naj se ne nikar ne spušča v nove teritorijalne zasedbe, ker to ne bi bila prava pot, da se dobi potrebno jamstvo za izplačilo nemikfh reparacij. Lord Orey misli ćelo na društvo narodov, Ici bi morda še  najbolje  uredilo te  razmere.                        |
—   Berlin, 15. dec.  (Izvir.)  Ob^artjen )e državni proračun za prro pofictje  te koče 8^ poslovnega leta t j. od ap!la do konca sept. ki se zaključuje z deficitom na   181  mfrhrd mark.   Dohodkov   bi   bilo   240.800   miljo nov, stroSkov   pa  423J00  mttfionov.                          j
—   Pariz,   15.  dec.  (Izvir.)   Poincarć   je po  svojem   povratku   takoj   govoril   z   novf-narji,  katerim  je  povedal   tole:  V  Londonu smo  grovorfli    poviom    fnJkrito»rČno,    brer   . strasti,  in   izgovorila   se   ni   nobena   boseda, ki  bi  razburjala   kogar  si  bod}.   Doseglo   se je   tuđi   povoPno   mnenic   fUde   7Pve7r?!8Vfh dolgov. Seveda ni prišlo do nikake  defi«t-tivne odiočltvc, m^rveč se bo o tem predmetu znova rarpravHalo v famiarjn. toda že to je mnogo,  da je bila   ideja  z  vseh  strani ugodno  sprejeta.   Gl*»do  nemlk-  note.  kl  Je n««prei*Ml|lTa, )e   vladalo p<i»o!ffo  »ovla^lc in nlkom-jr niti na  um ni priS'n. da bi hotel viđati  nemlkega   zastoprika   Rergniftnna   ali ćelo iskati pri n;tm kake  informacije. Tran-cosko  staHIče fledc  potr#bn«Mca  }«ff*<;fT-^  fe popotnoaia   r»jrl!*i»o  o4   artc!©^V«^a  »t»f'lfft. Razgovor z« Jamutva nipram Nem?lri pa se je  vršfl  med  menoj   In  Honsr  Lawom  pov-sem odkrlto In Iskrenn. Fz'avil *em pre'-i^Tio. da  ne moremo sprejtti  nikakega  moratorij brez   posebnih   »apistev.   Prepričan   sem,   da ako se tozedevno v jamtarru ne d^*eže sp*>-ratumt  v»i»rftr ne    nastopi    nikako    rčttno mivtkrUje   m%4   anclelkfmi   in     franonskimi dobrlmi  odnf>i»;l.  Tuđi v AnifH'i  m«r«'o  \t,-   i prcvidttl,   da   Trancija   ne   more   već   dolgo takatl Ma rcparaeije, do katerih  ima pravico.
V Londonu »e v pofovorfh ni nlkdar om«n*alo, kaka bodo )amstva. Pfikdar nlsem reket đa h»o««i zasestl K«hr N torfl dane« le nm rem natcaia«, baka limitra Izfcere-fflO, ako pa »i jfh vtdei, bf iih ne rnrkri-čaral javno. Naj bo akcija ktkrlw*lroH. gotovo je to. i!a p#d oroite ne pokl'demo niti Jednega meia. Prlpr»v!)tni smo. da te bo trtba. d« nat^oofmo tudl saaii, ne prfde pa do nikake odleftftve pred   15. januunem.
—  London«  15. decembra (Izv.) 27. t. m. odpotuje t Washinrton    pofbn* misija z nalogo, da bo z amerilVo vlado rarpravljaU o anglelkem dole« napram 7drui*n\m državan \u ga skuftal* urediti.                                                             I
—  Parim, 15. decembra (Irr.) Po!«- ; care je imel ▼ parlamentu »ovor, ▼ ka- j tertm je poročai o londonski konferenci. : Poda! Je svoje ie znano staliiče. s kate- '
Tim parlament v glavnem soshša. Ome-nial je londonske razgovore in obrazlo-žil, v katerih točkah viada doslej soglas-je, v katerih pa bo sele treba iskati so-glasja. Njegov govor je pohii dobro vse pretirane vesti, ki jih prinašajo po Ev-n»pi razni neir.Ški prijatelji z ozirom na zasedbo ruhrskeca ozemlja. Poincara isje v parlamentu Krepke (>~re za se-stanek 2. januaria in tako opiro za fran-cosko stalisće napram nemskiin repara-cijam tuđi sigurno dobi
w«i[i*;\.fc:8 Cl tu«
—g ?i> n«ki semnii v Ljubljani ustOv-lt9Hi. Radi rpasne^a širenja slinovke in parkljevke se žlvinski semnji — za konje, govedo in prtiiće — v Ljubljani do nađafj-neija  obustavi ja jo.
— g Ljubiji:ns!ii trg.    Protidraginj-ska  akcija  je  izgubila    s  padanjem  di-narja glavno podlago. Dvig cen nekate-rim  predmetom  zadržuje   trenotno    visoka izvozna carina.    Stanje    cen    živ-Ijenjskim  potrebščinam  v  bndoče  bo  v veliki  meri zaviselo   od   vrednotti  našega  denarja.  PriČakujemo, da bo  centralna vlada s pametno izvozno    carino zadržavala  najtanek  anarhije    cen    na domačem trgu. Goveje meso I. vrste 46 do 52 K; najviija cena S2 K za kg mtsa zadnji del; II. \r*U -10 do 44 K, III. vrste 30 do 36 K;    teletina    56 do f.0 K; svinjsko meso I. vrste £0 K,    II. 76 K; slanina trebušna 90 K, riba in sal 116 K; mešana slanina 110 K, na debelo 105 K. Amerikanska mast 112 do 118 K. domača 1^0 K, šunka 120 K, prekajeno meso I. vrste 110 K, II. 100 K. Drohnica 36 do 40 K. Perutninski trg se v Ljubljani ne more razviti vsled pomanjkanja dobre-ga   blagi.  Divji  zajec   200   K,   kg  srne ! 60 do 90 K. Pibe: krani 80 K, ščuke 80 do 100 K.   Mleko 14 K,   surovo maslo 200 K, čajno 260 K, jajce 8 K, kruh 28 kron kg belega, 24 K črncjja, kg žemclj 34 K. Sad je: jabolka I. vrste 14 do 16 K. III. vrste 4 do 8 K; hruSke I. vrste 20 do 28 K;  orehi 28 K. $pecerijsko  blago: kava Santos I4S K, Rio 128 K, Por-toriko  180 K. kristalni sladkor 72 K, v kockah 78 K, namizno olje 96 K, jedilno 72 K, riž I. vrste 36 do 40 K. FT. vrste 30 K, vinski kis 16 K, navadni 7 K, debela sol  12 K, drobna 16 K.    Pripomi-njam. da državna monopolska    uprava pogosto spravlja v promet izredno umazano sol, katera se    ne    more označiti | kot za Človeski konzum sposobna, tem-| več kot izrazito žfvinska sol. Testenine I. vrste SS do 60 K, TT. 46 K, moka št. 0 j je dospela na 28 K, bela krušna na 25 K. ! kg kaše 24 K, ješprenja 24 K,    otrobov | 8 do 10 K, koruzna moka 17 K, koruzni zdrob 20 K. pšenični zdrob 28 do 30 K, ajdova moka I. vrste 32 K, II. vrste 23 i kron, oves 14 K.    nova sušena    komza | 15 K, fižol ribničan 16, prepeličar 17 K; ■ q premoga 140 K.   ma trdih drv   600 K, I mehkih drv 180 do 240 K;    q sladkega sena IOOO K, tfame 700 K.
i —z Zaxrebfki trg. Zajrreb, 15. dec. Ce-ne v kronah za 100 kz. p^sta\-no bačka, odnosno vojvodšnska postaja, notirajo: Pšenica (76— 78 kc) lfi.io—1650, rumeno umet-no sušena koruza 1170—11110, nova napol suha koruza «.10—^50. knruza v storžfh 630—^50. rž (71 — 74 ke) 1350—1450. ječmen za pivovarne M00—1500. za krmo 12*0 do 1.150. oves 1100- 1150, pisani fi*ol 1450 do 1500. beli 1400—1500. panična moka -0« 2400 2450. »2« 2.1O0-2350. *4« 2?"O ??50. za krmo oorv- 1050, drobni otr^hi 750 -800. debelf f>00—1OOO.  Tendenca  neizpremenjena-
—2 7:?*rcHtfca bli»<yovna horra 15 .decembra. Fisrb ohi«V. Brez z^vijo^Va hi nc-l»?na tetidenca. Crne značijo v dfnarjih I Iskpnie in r^ntiffb^: ?rem«Va f^enica pariteta 7a*rr©b f77 7S k«r^ z 2 4* .1 z-» sto pri-m«f$i 42.S. p*en;^a po«*sii aHfČaj 425, knrvr.a za marec par. Zasrrcb 50 za 100 kasa ?56.?5. nova /a marec Par. Z«rrfb 240. _, nova par Pfčfj —, 2^0 nrvz far. 5fan !Wcj 5fi za 100 Vma —. 2?O. stmri plarsi*^ postavni vtjfon   B^^ffKV?   ^r^d  —,   737..*<V
—% B*H»rr»<f*?ta horra 15. d^r^rnhra. (čvrstu.) Pfvire* Borma fy>«'ov«wia *n $c v^dno v znamenin prm«p?V«wi» mPid-nih dev'z. katen'h potero ni. r»1!w» deviza Mllin ne ]e 7*kV}učttn po včerai<"jrm tečaju. K?kor ka7>. se v<e zappd*ff drvize u»ori»bMs»?o v svrhi arb'^aže. Hrkar^ita ni izeni»f*i1a. ker te^ai prn"^be po 50 ni k*m-c»m k^fivenirai. Pv^naj ie pcm^lnoma Irena-ten tar ^e ni-^a *rTaj dvift Wi im^ čvnt« ten^»ri'*». n«Hfp p» fi«na?»ti fn je Hara d**-v«f|. ?o!i<n ie «i»«twn faHcf, TftlcH: Na ef"k+nem trf!Wn je Mio ilvaNii jr^^-mafiie za 7 f>dt»o*nn posojflo Ni je bDo 9kl«nj«fifh ntkai   MkMnčknv.
—* Z*k«Mi o mifffl rfinnff«. l?atn! b#o-jrra'l^ki lf^*f fT^a'«, da ie vzrok ^Hfitfr« p^dra diner'a f5p-Wr1«rf«a, kt ^e iiftti'a z nj'm Pom-'^^Tk m'niitra ftw»nc r. PlavJH^ se Je iTrarfi nnprtm k#T*nT>o«de«+**w! mz-nfn H#f*rv. da te na^rt wiV«wa o kartici prr»_ H ntmnrflnemu mltft«t>fmi hi dev1«n#mii trirova^'o le ko'ot in w prrHodn'e dm" prtdl«H n»*-*»dnf ^kt»t?"*nj. Z«k©« »e h<% totiiVT«1: 7«Voii t«  nPft«) tftn«rhi.
— t Pr«f*afa prMivlr H«*«ThMi«*f1i 9k*t-fllc Ke*m**dn yo:ntfa ekr«r«: ▼ Vararfffmi b« »irodaU dne 19. decembra t. 1. #b 10. d»-poidne okolf 500t prtmmih p1oč«T»w^rH»i Iliati^c od preptČMtc« lm antanfli keam«rv. Predrrt^H ot;1*i »t t t>\**tu\ Irtnvtkt la obrtnfiV« 7 bor ni e« t Lftibliaml Inttr «•»■*•« tut vp>o}rf«d .
zlata »arUcta i« la trt »d 11. 4o M. 4««Mtt-bra določtaa na 14J30 kroit
—   g »Fiasko g. Ptav§lča.€  S tem  naslovom   je   prinesla   die   Rrtrse   di^najski   list >z«  5»^i«e vesoi]»o g©«pw'!rrsko žfvl}e«ie« z d*e 7.  t.  m. iz  Zagrtba  doposlani ćJanck. G.  PU\5ič se  sra  najbri  mi p sebno razve-selil, dasi ga je  krstil  za  »vsiutnega  cikta-torja.« ?lo«r pa se je na  te« petu prine«lo le  v širšo Javnost  vse,  kar \t že  »Jutranjl list^  predktatkim  naprtil  Z- P1av4Iću. kl mu je tnći te rd«ovar:al v  »Rtjeći«   Mi »c v te zaa?cbik»-dt Maj?ke     f>«l**uke   in     oćit«aja v^aj za <<«4aj ite ml»li»^ prav m\t umtiavati!   V««đ«r   s«   nam   zdi   a«iifbno   r««i^ da  se  tckiN  očirkov  ktkor  si   Jih   ie  dovrin »Jutraaji  Hat*   n»pra« f.  por«oč«ilrti  fi»r»e-neza    minrstrstva    i'tde    iape!j«vjm.*    n»4a iavnevi,  slede  dt bICka   xRiik*B?ke  Raakc« In    r>^l   milijom    delar}«v,   m#MJm«MF«*ffc    v i«i banki itd. n* di cdpravk4 s papra vid itd. Res so pi i nas prteli v nck*ko m«a« \n velja vo,   nimajo   pa   prave   dokazne   mcć{.   za širio  javnost   in   vestno   prtiojo.   In   tudl   s ćlanki   In   odgovori   po  ćiirpiaiii   v   obče   }« pravi na  cbramba  precej  iluzorna,   ker  5PA-da   na   druzo   me«to,   prad   druc   forum,   kf mora  biti g. Plaviičn j*ko dobro rtim.  Ta naj se   tikaie zlaitj, keliko resni^e >e v  huči   trdtivi,   da   je   intala   »Balkanaka   banka«, katere   predsadnik   je   bfl   poprej   %.   Plavilč, tako visoke  in  sploh  ka kine   dobMke.  in  hi nai   se  deiene,   s  kaklmi   naročiJi  je   latrjo-vani  odjK«!an»c   te   b&nke  dtlnval   r  Trata itd.   z   diuarjl   itd.,   te  je   spioh   kti   ra^iMce na   V3«*   teh   sker   preetj   konkretnfh   očita-njfh.   Po   nai«rn   mnenju   mora   pa   predrsem v   parUiMttHt«   pri?!   do  toz;d«vne   cnfgi**n tnterptiacije   »a  finančao   miniitritvo   glede njetovejra  napadeneca  prboCnika. Ne vemo sicer, ali naj  ^e  ima  ta zanimiva  in potrebna   interpelacija  stavfH  in   rešitf  prtd   izdajo ali po  razslagitvi noveta,  za  te dni obljub-Ijeneza   devizrega   pravHnfka   fn   itirih   valutnih  naredb.  Vemo pa tuđi  ml, da  PlavSI-čevsca  napađalca  t j.   =Ju?ranji  list«   financira  in  pcveljuje »Hrvat, eskomptns  banka« v   Zacrabuw   kj   naj   naii   Javnocti   izkaže   in dokaze,   kar   stoji   že   pisano   in   tiskano   v dunajskl   »Fiorse«.  Mi  se   za   sedaj  zđržfmo vsake sodbe. Edino to opazko si danes do-volimr,   da   smo   bančnih   tn     drugih     takih afer  do  grla   siti   in   da   se   pač   pri   nas   ne da   već   sbajatl   in   Živeti   —   brez   bančnih in finančnlh tragedij in komedij!
—  2 Zakon o obnovi ter reformi In Hnančnj program  Avstrije. PiŠejo  nam: Zakon o obnovi pomenja mejnik v no-tranji politiki Avstrije v času od razsula sem. S sprejetjem tega zakona si bo Av-strija v inozemstvu zopet pridobila za-upanje v  svoje finančno gospodarstvo, kaj ti ta zakon predstavlja nacrt sanacije, kakor si ga bolj učinkovitega ne moremo zlahka misliti Reformni in finančni program, ki naj Avstriji tekom dveh let omogoči trajno ravnotežje v    budžetu, predvideva: 1. dalekosežno reformo državnih obratov, in sicer pred vsem tr-govsko vodstvo monopolov in montani-stičnih obratov, prilagodenje železniskih, poštnih, brzojavnih in telefonskih    tari-fov obratnim stroškorru združitev post-ne, brzojavne in telefonske uprave, od-dajo industrijskih obratov, polno izrab-Ijanje delavnih moči v okvirju zakonite-ga delavnega časa in dalekosežno zniža-nje števila    nameščencev . 2.    Štedilnc ukrepe pri oblastni upravi, in sicer skr-čenje dela uradov in osobja, izkorišča-nje delavneca časa, odpravo    plačeva-nja nadur, naturalnih prejemkov in drugih  ugodr>osti,  zmanjšanje  števila  mini-strstev. združitev uradov. odpravo vseh nepotrebnih medinštanc, ra.tpustitev oz. združitev oblasti in uradov (n. pr. raz-pustitcv višjih dcžclnih sodišč. višjih državnih  pravdništev,    rudarskih    pogla-varstev itd.), uvrstitcv državne komisije za socialiracijo v drugo mintstrstvo. 3. ZvISanje dohodkov, in sicer med drugim pobiranje carine v polni zlati vred-nosti pcbiranie  izvotnih  pristojbin. posebno za les. zvišanje    potrošnine,    po-?cbno pri žgHnju. pivu in vinu, reformo davčne  tehnike,  npcljavo    davkov    na nzpečavanjc blajra. zviSanjc kolkovnih in  pravnih  pristojbin  itd.    4.    Odpravo obre«tno5trih po^ojil deželam    in obči-nam.ki jih   5anaci:5ki program  od janu-arja 1923 dalje več ne dopniča. Priavno prispevke k per^nnalnim    izdatkom dc-?el je odpraviti do konca leta  1Q24. Ta le  na  kratko  v  tzvlečku  navedeni  program  brdo  iirrjniČtH  legi^lativni  ukrepi zakona n obnovi. Na podlagi konkretnih zakonitih odredb bo mogočr. da se ti v zakonskem nacrtu predviđeni ukrepi \t-vtdcjo v okvirni programa tako, da bo koncem leta   1°24 v av«tri:«kem dr?av-ntm fotnodJirstvti do^až«*« budžetirno r«vnot»*jc. 5 stališ?« sosedni* ćtltl. kl stojljo z Avstrijo v živahnem gosp^dar-skem prometu, je rdkrito«-čno posdrav-liati. da ^e ie avstrijska ' Inda $ tako od-ločnostjo lotila gospodarske 5anacijo, ki kaže svoje utpahe že sedaj v stab;liia-cifl avstrii«ke    valute    vkljub    padanju marke.                                                        -
—K  Oo?^<?d«r5lMi   mmumm'ynefim   T«rr?a, Dne  5.  t.   m.  se   je   nmimvila   ▼   Carigradu tur9k«   tn©v«ka   ui»;ta.   Akci'ik«   kapital   je   i bale  pre«*t  vi»ck.   Zs  pradatdnrka  uvA'e  Ie   j lrv»P«n f1*!«r!n B«!, ki >e v sv»j«tw »«?r»-   i vrru  «a«^^l. da  H meri  Turila  po vo?a-   j !IWI   wm**i   prltor'ti   tvdl   t«tpod«rako.   2a-   j padne drfare  »<  kcčaro aaslftiratl    ■^K«5H   J vpllv  n«   fc*f»odnr»k?ni  polin  v  TarMJl.  Zato p»  )• tMrlka   triovska  amlia   rbrala okoll   j »«b« na'vafnt^le  •tebnoiti rurlVtia trgov-   i skcff«   I«  ln«>str('sk«fa   i\tta,  k«r  boie   r   j prvt vrsti cdpraviti, koilkor »« bo pač dalo,   j tujt  vptiv  im  tu riko  roaped^rak«  polje.          j
!          —  s  Zrpft^a   pvi**   a4uib«   nmd   Pmrt-   ,
»c^i-Prago-Varinvo-nana'arH-nudtifiptlto-   i
Dvkarast«   »n     Cnrifradom     Ja     nttav^Mi   '
i M  •«  04   iB,  DOV,   U I  (JO  1».  tftbc«   1PM, J
J         — g    Kanal    Dunav-Tica.    Mr.t!"=rsl#a
vlada   je   pedališala   za   k:a   dni   k»r.ce«fjo,
;  dano   madžarski   agrarni   bnrVt   za   rjjrraaco
•   tr.-insvcrsalneca   kanala     m*d      T>ynavo   ia I Tiso,,  ki   bi  sluzi!   tuđi   plovbi.   Pri   zsrr.dbl j je   interc^irana   madžarskn-jfait'.«n-ka   »<it>-; ka in  velik  ita!i,2inski kapital.  rl«;c ss  do-■; sotovlti   kanal   v   kar   naj^ra[še   m^^esni i  t:isu.   Zato   pa  se   že   ustanavlja   ti'či   paj c-|  brodna  dru<ibav ki  bi  na  n;em   viSiia  svojo ( plovbo.
I — K Priglasltev T2?2hnV.t ž;ib«©T k licenco vanJtL. Na podstavi zr.kraitih predpisov o  licencovsiiju    žrtbccv    s«
; razglala, da morajo lastniki žrc^cev. kl rameravajo v prihodr.ji plaincn'.ini debi ^puščati svoje žrebca za plemsr.itcv fe-jih kobil, prijrlasiti te žrebec najporrsja do  15.  dccerrbra  1922 pri orem okraj-
,  nem ^lavarstvu    (poiitićni    ekspraimri,
i mestnem rna^i^tTan:), v č'-z^t rkeiii:i /• žrehcc postavljen. Pri priglasUvi 7r«b-ca ki se izvrši pismerr* nli ust^neno. .<• mera obenem naznaniJ: a1* ime. primteK in bivaliičc žrcbčcves:a la^tniln, b) r«-
:  srne  in  rod, starost,  barvo, kakor  tuđi
•  kraj, v katerem stoji žrchec.    Opo7*t\rift 1  ^e,  c!a se  za žrebce toplokrvnih  r».Te-a
pod šiirimi leti in za mrzlokrvne žrebe« pod tremi leti ^plršno ne daic dopustilo za spulćanjc. Svnječasno ze b> ra^ala-•ilo. kje in kdaj bo prcsrl<*dova!a komisija priff'iaiene žrebne in daala dopuitila
i   (licenco).
j        —   k   Parli Zcrnu?»-Car*?r2d.     V     Po>
j njTad so pri^pc'i prediov*\\\ franoen"*«x*i I dr-.jštva za transpr,rt pos:c, prtrikov I ti blo-Z* po aeroplanu na črtl PariT-Crrrisrad. Prosili so avdience pri kralju. PtmSivo 5« že dalje časa zavzcma za to, da bi se *;©-jfovR letala dotikala rudi naše zeml'c. Raje ^c ured! rračna *!ufba tako, da bodo U tata   p-ula   preko   Zemuna.
Proslava praznika rarrtfncrja ujedinjenja v Parizu.
Poročali smo, da se je pra^nfk ujedinjenja slovesno praznoval v , franeoski prestoLci. Slavnost se je i vršila v veliki dvorani franeoske ' zemljepisne družbe in predseiloval ; ji je rektor pariSke univerze z. Paul j Appel. Imel je ^ovor, iz katerega i posnem«mo te-la stavke: j         »Od svojejra postanka Je bfl de~
I lavni in miroljuhni jujroslovenski na-; rod pris:ljen, boriti se za svojo svo-i bodo.  Ker  je bil majhen  narod,  so ' mu njegovi sovražniki odrekali pra-j vico do nendvisnosti.    Tisoč    let jd i slovenski del jecal pod  srerrnansklr* | larmom, osem stoletij je hrvatski dcl ; bil    pod    tiranstvom Hcnečanov afi | Avstro - Madžarov, srbski del pa so : zasledovali Turki od znamenite bitke na Kosovem do junaške pobune Sumadincev  pod  Karadjordjem.     Tn ; vendar narod ni pojrinil! Ce bi si ne ; mogli razlagati te odporne sile, ki ji ni enake, z življenjsko močjo jugo-slovensko in s čistim poštenjem njegovih narodnih idealov,    bi    morali . verjeti, da se je zgodil čudež. Tako . sestoji    prcteklost    Jugoslovenov iz osvobojevalnih bojev, iz brezkončne-ga   trpljenja,   iz   ncizrekljivih   žriev. Njegova zgodovina spomirja na z^o-dovino antičnih  narodov.  Morala bi se opevati, ne pa opisovati, kakor je pravilno omenil Lamartine v svojem . »Potovanju po orijentu*.
En jezik, j?sno zavedanfe enot-nosti naroda, izredna verska role-ranca, ki je izražena v pregovoru: »Brat je mio. koje vero bio«, to ]a resnienost položaja. Pravilo se nam je. da je ena polovica naroda pod nefzbrisTvm vplivom orijentske kulture in da se drvca polovica od nje p-prlnorra ra7Mk;ije po svojem zapadnem ćvhu. Z n?Trenom, ki je zelo prozorrn, %e je skušalo, staviti na eno stran Beograd, na na^protnn Da Zagreb in Ljubljano. To je pu. bila samo neresni-.^a bajka! Ni m\ treba pr'ststl na veliko nrdnbnnst med na-Jimi (t. j. frrncosk'n'i) prvimi rorr.a-ni in onirri. ki so bili pisari v starem srbskem jeziku, da re eovnrim o na-?! Hr'cn' d' An'^u, k; je bils srVska kraljica. Porrvslite samo, da je bil v Pen^rpdu prvi rrVtor iinivcrze, prvi rrlnMer rrnsvete nod KaraHfnrd:e^\ nnsffej Obrpd^vf^, p^?t Pariaa !n Londona leta 17?4, ki je citirs! — in kar pomeni več — prevajal n^.$c pi-satelje in nr«.5e filozofe. In prav'r> se n«m je... snloh vse, kar si more perfidna propaganda  izmisliti!«
Nato je rektor omenil delo dv!-lirtrije v zadnj'h letih nrše svo^od-ne kraljevine, med drugim trd\ us-trwov"tev lnTbli>.nske«:a v^fuč'l!"ča s atlrir^i  f»kulfetpmi  in  n?ds!jevi»1:
*K© je procesor T^ncst Penis Hftfiio^il In^tf^ut Jn s'nvanslci ?.Ui-d«i (imtH'it d' rti^de* ?!«ves) ▼ Pari0^, je Imel v^l«-di^«o rn oravlčno tdej9, snrfrnrnftl rn^e v«iii brat-5fv-o  ▼  trafno  !n  stalno  n^rovno  so-
oni, kl nadaljnjejo Prncat Henlsovo delo, povabilf. da prnTnT'ifmn danes slovesrto prarnik jugrrsl.ivenske^a narodne^a ujedinjenja, ća ^« 5t?oini-njamo pretek1r>$t' in se Iz nje libimo.« Oz Information Universitaire -«
Stran 4
»STJOVrNSKt    NAPOH*   dne  17. decembra 1922.
Stev, 286.
)    POLITIČNE VESTI,
= Pašttevi nacrti. Iz Beograda nam
poročajo: Pašiću se je končno posreči-Io s spretnim manevriranjem iztisniti demokrate iz vsake kombinacije pri šesta-vi nove vlade. A ne samo to, uspelo mu je tuđi kralja prepričati da ni dmgega izhoda iz sedanje politične situacije, ka-kor razpust narodne skupSčine in razpis novih voiitev. PaSić je krono pridobil tuđi za to, da je povcrila njemu t j. radikalni stranki Izvedbo novih ▼olitev. Pravijo, da je Paši<* predložil kralju ne-kak nacrt, kako se naj v bodoče vodi državna politika, da bo prišlo do notra-nje konsolidacije v drŽavL Ena izmed njegovih programnih točk je baje tuđi sporazum s Hrvati. Ta sporazum s Hrvati hoče Paššč izvesti že pred volitva-mi. Zato bo stopil v stike s hrvatskim! polltiki takoj, ko bo sestavljena nova vlada. Na ta način namerava Pašić izzvi-ti Davidoviću in Protiću iz rok glavno orožje, ki sta *a doslej uspešno lzrab-Ijala proti Pašlćevi politikl Govori se tuđi, radikalna stranka nič več ne stoji tako trdno na temelju vidovdanske ustave, kakor bi se dalo sklepati iz pisave njenih glasi!. Ni izključeno, da bo radikalna stranka baš pod Pašlćevim vodstvom revidirala svoje dosedanje stall-šče glede vidovdanske ustave in da bo sama dala v ugodnem momentu signal za revizijo te ustave. (?) Kdor pozna Pa-šSća kot pretkanega in z vsemi mazili namazanega politika, ve, da ni izmučeno, da bi Pašić ne postal iz političnih ozirov kar preko noči iz najdoslednej-šeza zagovornika ustav« prepričan re-fvizijonist.
= Kdo bo zastopal Slorenc« t rr>-Utveni vladi? Iz Beograda nam poročajo: Kakor zatrjuiejo radikalni postanci je ministrskemu predsedniku Pašiču mnogo ležeče na tem, da vstopi v njegov volitveni kabinet tuSi zastopnik Slovencev, V prvi vrsti je bil v kombinaciji pokrajinski namestnik v Sloveniji g. Ivan Hribar. Za slučaj, da bi le-ta od-klor.il ponudbo. prihajajo v poštev dr. Gustav Gregorin, dr. Rado KuŠej, vse-učlliškl profesor v Ljubljani, dr. Otokar Rybar, in dr. Niko 2upanič. Splošno se sodi, da bo sprefel ponudbeni portflej dr. Rvbaf, ako bi namestnik Hribar ne hotel zamenjati svojega mesta z ministr-skim portfeljem. Veliko Sans pa ima rudi dr. ŽupaniČ. ki je v notorično ozkih sti-kih z vodilnlmi krogi radikalne stranke.
= Beg iz Hlinkove stranke. Bivši tajnik slovaSke ljudske stranke Salo-mon, ki je več kot Štiri leta pri stranki deloval, je vstopil v opozicijsko krilo poslanca dr. Vrabca. 0 vzroku navede-nega koraka ja sporočil »Slovenskim Novinara«, da se je Hlinkova stranka zvezala s komunisti in Madžari In se več ne zanima za slovaško ljudstvo T vzhodni republiki. Voditelji Hlinkove stranke so se sami odtujilt stranki ter 5 ponosom govore o svojih somišljeni-kih. Opozicijsko krilo poslanca dr. Vrabca je pridobilo zase že 85 mestnih organizacij in ima v 160 podružnicah yečino med Člani.
= Nov HarđingoT konlerenčni nacrt Iz Newyorka poročajo, da so se v senatu po prečitani Hardingovi poslanici širile govoricc, da namerava ameri-sLca vlada sklicati novo mednarodno konferenco ali uvesti diplomatično iz-inenjavanje rr.nenja o dogovoru za vzdrževanje miru med državami ob Atlantskem oceanu. Tuđi poslanica že nekako napoveduje tak sestanek z be-seđami: Sporazum štiril sil. ki isključuje vsako verjetnost vojne v Tihem oceanu, je ojačil zaupanje v vzdrževanje miru in lahko si mislim, da bo služil za vzorec za enake zagotovitve, kjer prihajajo v poštev skupni interesi.
— Ku . Kltfx - Klan. AmerfSki y!ada ima velike skrbi radi organizacije Ku-Klux-K!an, ki je protlkatoliSka in protiži-đovska. Svoje delovanje razširja sedaj naj-vefi t državi Lujziiana, Predsednik Harding je ie izrekel besedo, da bi poslal v to državo rojaSke čete proti oni organ [zaci i i. To bi pomenilo skoro meščansko vojno. Organizacija je bila ustanovljena v Južnih drža-vah po emancipaciji črncev. To je združrtev belih demekratov, ki ne pripuJčajo enako-stl plemen. Ćlan! organizacije so y belih oblačIHh na crnih konlih rodili vojno proti crncem, jih trpinčili in llnčall ter se energično upirali zakonom med crnici (n belimt Na jugu je organizacija izginila, pa se je pojavila sedaj na severu, kjer ne preganja črncev, marveč kjcr hočc razSIritl evangelj-sko vero kot edino sredstvo za relftev republike. Neizprosen boj je napovedala or-ganfzacfia katolikom in zidom. Clani te organizacije so rudi nasprotni vsem tujcem In so dvlgnili parolo; »Amerika Amerikancem!«
= Ženska lica sa mir In srobodo.
Kongres mednarodne ženske liše za tnir in svobodo v Haagu je sprejel re-solucijo, v kateii se zahteva, da se zsrradi novi mir na med na rodni konvenciji. Nadaljni dve resoluciji priča-kujeta, da se na bodoči bruseljski kon-ferenci anulirajo mednarodni dolgovi in kompenzacijski računi ter naj se problem obnove opustošenih krajev izpre-&esu v mednarodno zadcvo»  j   -    ■*
Kultura/
REPERTOAR  NARODNCOA GLEDA* USCA V LJUBLJANL
DRAMA.
Soboia, 16, dece Svatbm KreOasiČifea. Red A.
Nedelja. 17. dec: ob I popoldne: KrojaSek-JunaČck. Izvcn.
Ob 8. ivečer: Kralj na Be taj novi. Svt-ćana predstava v proslavo rojstnefa dne NJctovcea Veličanstva Kralja Aleksandra. Irvcn.
Poaedeljek. 18 .dec: Ploha. Red a
OPERA:
Sobot«,  IfL dec: Zaprto.
Nedelja, 17. dec: Jenufa. SveCana predstava v proslavo rojstnefa dne Njecoveia Veličanstva kralja Aleksandra I Izvea.
PoncUcljdc, 18. dec: Zaprto.
—- Marfjoaetao t!«đalffe» t JHettne« domu ima v nedeljo, 17. t m. dvt predstavi in ticer prvo ob 15., drugo ob 18. Igrala se bo kot novost Poccijcvi dvodejanka »Tri želje« in burki v treh dejanjih »Začarani princ«. Predprodafa vstopnic kakor po navadi v soboto od 15. do 17. in v nedello od 10. do 12. pri blaeajni v Mestnem domu.
— Mladlnska predstava po znlža-nft cenah. V nedeljo. dne 17. t m. popoldne ob treh se uprizori v dramskem gledališču zadnji? v tej sezoni mladin-ska igra »Krojaček junačekc Cene to znatno zrriiane.
— »Kralj na Betafitovi«. Dramo m lm* H t' 4. smrtni obletnld Canktrjevi.    Skrbi n š e k Je icro vestno in prevdamo opr#-mil in vodil. Dt mortut) fiil  nisi beno — ne velja za umetnlSka tu znanstvena dela. Svet, kl Jih Je prevzel, imt pravico ifi ćelo dolžnost, meriti jih krttično. Cankar bo os-tal  velik v prvi vrsti  radi  svcjejra lezTka, ki daje slovenSčtal č!«to nov© možnnstl bla-?offlas}a In Jcdrnatega irražanja. Dalje nam kot   biseri   ostajalo   mno^I   nlecovi.     slasti manjSi   prc«asrn*si   in   njegovi     presenetljivi aforist!?ni domislekl. Fraparten Je tudl njegov veliki  c!ed!5ki    instinkt  za  učinkovito vodstvo prizorov !n za  surestlven  đialog. Toda kot umemik  dramatik?  AH  eksisttrn, ražen  morda  »PohujJanSt v dolini  Sentflo* rijanskis, ki ie satirična bajka, med Ca«kar« Jevimi  v  realistično  obliko odetimi  lc:rami ena. k! bi do konca ostala na viSini ali \rsaj cbdržala   notranjo   re?tn?čnost?   Ali   no   pri-haia  po  krepkem  začetku,  Čtrrb^l!  se  bil-žamo koncu, vedno več točk, kj?r postaja stvar Čedalie b^lj psihološko In ćelo po vnt-njih dofodTjajih neverjetna. včasih pa na-ravnost tako nemosoča, da izziva v cledai-ca najresnejše odklanjanje. Stj tahteva od njesra  včasih  z  vso  neženirarostjo  narav-nost sacrifiz;o deir Intelettr*. Za vse veme duSe za vsako ceno Je Cankar seveda tudl na takih mestih eni in isti genij. V »Kralja na Betafnovi« Je že tfsta svenea!M*ka scena v prvem aktu mučna in se ne sklada ne z Uudml, ne s tonem ©stališ dorođkov. Ce bi Maks sama prtseaetil mofočnera Kan-torja £ besei* »morilec« to bi se ■aslajal aa  peracnem  oCiaku b«t«de, bi bil  prizor 1 med estalimi  r«ali»tlč»imt  v«rj«tm ia jak« ! močen.     Toda     kratkomaU     k!p««tiser$km I predstava, to it &«okusao i» skoro smei-Bo.  Prizor  ]e  s  tr«tninw l\y\m  rt ali zrnom vsera  drutecm v protislovjn,  kvari  enotm" sloc Potem Je umor Maksa. Ce bi ia Kan-\ tor izvrSil tako neredno, bi illiali ujefovo i puško po vsei fari in bi ona vaška   zveda-vnost, ki že popotdne ve, kam bo £el zvečer i kdo vasovat in ki vodi kontrolo, kdo ni bil o tem ali tem času p on oči doma, povzročila, | da  bi   vsa]   eii   človek.   Će  ne   več,  zločin | opazoval  In bi  zjutraj  ves  svet s  prstom kara] na Kantori a. Kako daleč Je spi on mo-«el Kantor Iti. da ie morll, ko se vrne sko-i ro takoJ?Pa to bi se ie preneslo. Ali oni pri-' zor s sodnikom v zadnjem aktu I    KJe na ) svetu bi bilo mogoče, da bi četudi najome-jeneišl socinik, in naj šibo prijatelj zaslišan-ca,  ostal   ravnodušno  neumen   do  bebstva, | Cc vidi pred sebej čleveka, ki se groze stre-1 sa in ki  pod  pezo  vesti  sam  sebi  cbupno i izvije priznanje, da Je morllee? Vzemlmo na mesto šolanega In raznih presenećenj z ob-dolženci in pri čami vajenejra sodnika Cisto ! navadneea analfabeta z običajnim povpreč-| nim praktičnim razumom. Ćelo ta bi po prvem presenečenju planil kvišku in izpoved prijatelja,  da  js   morilec,  posluša!   z  grozo ia bi se peča! samo Ie z njo. Ta absolutno ncrr,020ci sodnik pa se  Ie ne  zzane, če§r kaj  pa  ti je  danes, da si  tako  »Spašene, daj x* no raje malo piti tn bodi tako JJo-bezniv In potrdi mi. da je Đemot vzel, ko je Sel zvečer od tebe domov, svojo puSko sebo]  In  Je Maksa ustrelil.  Ne gnjavi  me. In pri tem ostane ta rlnoceros, kakor se ni rodil, odkar stoji svet tn se tuđi ne mor*, ćelo ko mu Kantor pod največjo duševno muko svojo samoobtofbo ponovi ia ko pe-| IJejo mimo ht§e orožniki Bemota, zaklinla-; iočeza  se,   da  Je   nedoI2en.   Mene  Je  bilo ' za pesnika sram, da gledam tako glupost In ! končno: AH je s tem, da si je okrajnl sođ* ; nik napravil par beležk s svlnčnlkom tn so aretirali Bernota, Kantor fe reSen? Ali ne priđe Ie do zelo neprljetne prefskavc po Cisto drugem. zelo vajenem st)dniku, do se-stave obtožnice, do zagovornikov, do raz-prave pred poroto z bitko med pravdnikom In zagovornicom? AH ne bo prelskava boce! nočel dovedla na dan cei kup vaJnih okoltSčin? A mofočni Kantor je po odhodu »sodnika« naenkrat sopet stari; kamen se mu Je odvalii in vse gre sopet po njegovi ! volJL — Ko  sem bil  otrok. sem si  predstavljat,    da   morllee,    tatove   In   podobne zgrabiJo neki poticaji, )Th najprvo malo za-i pro na rotovfu, potem Jih pa isti poticali ! odvedo ne vem kam, da Jih malo obestlo, : malo ustrele ali malo ob glavo denelo. Pa ; mJma  Bosna.   AH   se  nt  bo  naSel   noben \ slovenski dramatik. ki bi Cankarjeve dra-I me očfstfl nemocočih stvari In v duhu tega, (kuta btt J»t*Qwi m* taUiPittral 4oMh
odatavkov vredne popolnitve? Take se mi zde te igre, kakor prekrasno jabolko, ki )e pa tu in tam gnilo. Ce ae odstraniš gni-lih delov, ga tuđi vživati ne merei. Će me Cankarjcvi za vsako ceno-vern ki radi tega spisa v mislio vtope v Ilici vrelega katrana, kaj zato! Resničnostl poveduiiega ne morejo odprtvitl. u mislim, da Je Cankar predeber In nam je zapustil preveč res ge-nljalnega, nego da bi ga obdajali z cpič]o IJubezniio, te trkali na prsa In vzklikali: Verujem, ker aočem misliti. Kdor pa se dr-sne misliti — anathema siti Igratsko je »Kralj na Betalnovi« seveda zelo hvaleien. Igrali so lako dnbro, vst. Glavne vloge so bile v rokah Skrbinika, VVintrove, Šarićeve, 2eleznika, L'paha in Pecka. Vse je pa pre-kašal Lipah, ki Je bil v svoll sladki oma-siljenostl tako pristen kranjski župnik in tudl v sivolasl maski tako presenetljiv, da bi ga lahko kar na faro poslal. Gibi pri jedi, tlsta sladkasta skromnost pri nastavljanju čaše k ustom, način sedenla za mizo, držanja rok in prstov, vse tisto poziranje bnžje^* namestništva, ki postane mnogim duhovnikom druga narava, bravo Upah! Oabrijcl-Čičeva, kl je že v -Idijotu« prkazala lep talent za predstavljanje deklic, ki tiho trpe, Je tudl brutalizirano poldoraslo Nino igrala lako pohvalno. — Prezreti ne smemo niti obeh 8—10 letnih fantov Peprka in rranceljn«. ki sta svoji niti ne premajhnl In precej važni vlo*i i velikim razumom in j ! selo naravno izvajala. (čifava sta neki? i Morda nada slovenske Tali je za priliodnjl | rod). Pri SkrbinSku, tem Izrbra^rnem in ve- j stnem umetniku, Je za nekal silno ?koda. | Samouk je. kakor vsl na?! doscdanjl itrral- \ ci In morda se Je tedaj, ko te Je i>oda1a! i v poklič, vsted m!ado«tno m?i2čl?Ceneffa I okusa zagleđal v k^keca pr«erfa na odru, j kl mu Je imponiral. Ce Je s svrlim Klasom, rekel bi, tako iz želodca orflial. Tuđi jaz sem bil uverlen, ko sem bil maturant, da )e tako orgllanle vi^ek trairične umetnosti. Ia morda se zdi rečlrii mladeničev tako. Skr-bln^ek bi dotejel mnogo veC uspeha, mnogo več stfka z du^pml ob?!nstva, Ce b! *o-voril s svojim naravnim flašom. Imam 2mo-raj občutek, da inu bo od napora kar neka) počilo v telesu. PrJ tem zapu^ča tsk patos vedno vtis ne-pristnosti In trp: T>o njem ver-Jetnost tudl najbn!]?^ igre. železnik !e Pk vCasih pretiho rovoril in se sa ni razmnelo. Tuđi Oabrijeičičeva ie bila mestom^ nre-malo gladna.                                       M. TL
—   Znanftretm  t»ru5tvo za  htsr^s^tJč-ne  vede  v  LJuMJanl,    po  svojem   ustroju enakovredno s fildoSko - h'storičnlm in filozofskim   razredom  akademij   znanosti,   je dne 12. novembra t. 1. imelo svoj redni let-ni   občni   zbor.   V   svojem   prvem   letu   je društvo  osredotočilo  svoje  delo  predvsem na pridobitev sredstev za izdajo znanstvenih publikacij. V to svrho se Je cbrnilo na državne ia pokrajinske obhistl in na doma-če   dename   zavode.   Ministrstvo   prosvete je doslej  Iz budžetamih razlogov ponovno > odklonilo kako podporo; dana pa je nada, j da bo  to v  prihodnjem  prora.unskem  letu ! mogoče. Z obžalovanjem je konstatirati, da  j se   domaći   denarni   zavodi,   nekateri   eelo  ! vkljub   osebii   iatervenctji   Ia   dani   obljubi, | aiso   eđzvall;   edino  izjemo   dela  Kmttska i posojilnlea   ljubljanske   ckolice,    ki   je   kot svoj  prvi prisMvek aakloaila druitvu  1000 kroa. Pač pm je pokraj laska uprava za Sio-veaijo   po   pokrajinske«   ataiestniku   gosp. aiinlstni Ivmau H ribari u, ki je pravilno oco-ail potrebno ia Idealno aalogo društva, da* rovala  zaesek   100.000  K.  oddelek  za  pro-sveto in vere pa je za početek poslvvnega obratovanja   naktonll   društvu   6000   K.   V  i zahvalo za naklonjenost je društveni občni zbor imenoval gospoda ministra Ivana Hri-barja za svojega Castnesa člana. Dru^U ki  ! je uvldel potrebo takeea druStva ter prihi-tel delu za občo in narodno kulturo na po moč, Je gospod knezo5kcf Anton  Bonavcn-tura   JejliC,  kl  Je  darova!  svoto   10.000  K. Tako je omogočen začetek izdajanja znanstvenih publikaci]  In bo društvo v prihod-njlh mesecih izdalo svoj prvi zbornik, ki bo na  13 tiskovnih  polah  prlnrsel  ckoll  deset prispevkov iz Jezlkoslovja.  literarne  in  do- j mače  zgodovlne  ter  filozofije.  Požrtvoval- | no delo j« storlla tudl  »Učiteliska tiskiirna«   | v Ljubljani, ki je naročila preko 250 p^seb-  1 nlh  diakritičnih Crk  za  l'ngvlstlčne  razpra- I ve. kl Jih bo odslei tuđi v Ljubljani možno i tiskati                                                               |
—  flirrv Sfietf: TNM rapeža    Lykf«c?1a Borgia, roman, po zapisklh Skota Burkada, talnika  papeža    Aleksandra  W.    Ljublian« 1922 str. 177. Cena 25 Din. vez. Din  30. po poiti 2 Din.   veČ. Znameniti  In  sploSno  pozornost vzbulaioči roman Uči p&peža. ki popisuje razuzdano in zločinsko delovsnle pa* peža Aleksandra VI. in n:«y >vega sina Ce-zar5a ter ljubezenske sp'etke in podatke Ie-pe hčere vročekrvne Lukrecle, je pravkar iziel   v   ponatlsu   In   se   dobiva   v   Narodni knifgarni Ia pri  Tiskovni zadruzi v Ljubljani
—   Veliki MrođaJ kalendar »Jagoslavl* |a«  sa  godina  1923.    U najskorije    vreme Izaće iz Štampe kalendar »Jugoslavijac koga izdaje  Save« Dobrovoljaca  u  Zagrebu. Kalendar   opseže   20  Štampanih   tabaka   sa 320 stranica, na finoj hartiji. Pored mnogobrojnih i još nigdje ne objavljenih slika iz  ! ratova za osiobodjenje, kalendar donosi ceo Jedan niz odličnih popularnih članaka naSih najistaknutijih Javnih radnika. Kalendar donosi veliki broj stvarnih podataka v  sva-
| kom nastojanju za našu Sto skori]u i Sto svestrani Ju konsolidaciju. Naročita Je pažnja poklonjena stanju 1 prilikama na*e brace a ropstva pnčevSl od one pod Talijanima, Nemclma, Madjarima i Rumunijama pa sve do onih na krajnem Jugu naSe države *• čiji ae opstanak i jade danas kod nas gotovo nllta I ne zna. Svi ovi članci pisani sa stvarno I stručna U kalendaru se ta-kodler nalaze i detaljni podaci o Životu I prilikama on« na*e braće Sto odofe u Ameriku I n Australija da tamo traže safrSnf kruh. Posle sveta ovora rneSena su u ka- ; lenđar i naSa oslobodilačka delatnost ta onih strana o kojima se do suda nl|e pisalo.
, OltoMj« B Unžtoi dobrovoljaca pokrtl n
Srbiji i Italiji, jer smo u lansko mizdanju kalendara opisali taj pekret u Americi i Rusiji. Konačno delazi I zabavni dco kalendara sa obilnom i odabranom sadržinom. Ne treba da bude i jedne jugoslavenske kuće, a naročito ne treba da bude ni jednog dobrovoljca, koji ne nabavi st bi kalendar »Jufoslaviliu za 1023. jod. Narudfbe I novac se Šalju na Savez Dobrovoljaca, Zagreb, Kipni trg, br. 9. Ccna ie kalendaru 18 dinara. Knji/arima I preprodavcima 15% popusta. Tko pošalje unapred 18 d>n3ra dobije kalendar sa plaćenom poštarinom.
Ola^eni vestnik.
Pr9s!aya 50 Mm „Ulaštene Malte".
Slavnosto predavanic dr. Jos. Man-
tuanija.
Včeroj zvečer se je vrSilo v Fi'har-monični dvorani kot uvod k jiibilejn'm svečanostim »Glazbene Mntice predavanje dr. Mantuanija. Predsednik dr. Vladimir Ravnihar Je pozdravil mnogo^tevilnc udeleženec in omenil bo-Eati jpored, kl ga je pripravila Glas-bena Matica za svojo proslavo, nakar je sledio naivno predavanje dvor. sv. dr. J. f^tintunnija o delovanju Giasbcne Matice in rjenem rnTn^Ti« za razvoj I sTovrn^ke j?'asbe. V prvem de'n pre- ! davnrta, kl je obsf^al zjfoćovins^e podatke in r?7voj na'e g!a5be do 1^48. 1. jn prerfavafHJ zrJtn^fveno iiteme!jiK da !*rs:a 5loven5ka rlasba v da\*no pre*e-klost. kur doka7ufe. c'a je trditev Nerrr-crv, če?5 da m! živimo na tern polju od nHhov'h du^evr^ darov, pono'^ma ne-imravi^cna. Nz^a rlasbcrta kuTtura je stara in se nada'jufe neprestano od davnih dni do danes. V dmjfem dc'u je narta5?1 pomen r?» Hur^fii le^a IP**. «<tanovM?ne?ra dn:xrvr?» »S'nven'ia«, ?!-jrar zas!ujj? je, jra je hMn OTa*^ena Matica ne po fm^mi, ps? pa r° bl^t^ti v%-tanovl?rr»a ?e istee:? leta. Po 1«-1S letu i* po.rtal?» n??i jjr!?cbi r*" <-rnn umr^nt-?\'O ponoTnej^j. m^rvec tiHi naro^rt^. Po infrlJarM Vn?*-^a Va!enfe je bV* O'asbena A'aMca 1*72. !efa uradrn pri-znnna Vot iTmftrii?k» ir»?t^uclia. ^>o «e-ćni je JzđaTa ta Institucija nad 6*> pu-bllkadi, v VsteHh ?o 7artcp?n! skoraf vs! slovenski skl^^ate^ji, deTnma tući cerk\reni, tako, da je na tej podlaci mo^oča ?l«!$bena izobrazba v«ai do gotove meje. Zan'miv je učinek G'as-brne Matice na Filharmonično družbo, ki je izvajn'a do ustanovifve poslednje 10 slovenskih pesem, po 1872. letu pa so skoraj pri vsakem koncertu zasto-pani ne 5amo slovenski, mnrveč slovan-sk! skladatrlil spToh. Glasbena Matica je za5čitnica rsake dobre jlasbe, četu-dl v prvi vrsti slovenske in slovanske, V svojem SOIetncm delovanju je prois« rajala 3?8 umotvorov različnih skladatelj ev. Nje«a bodočnost na eni stran! m preteklost ka drufci se epira na vzccjo naraščaja. Od 28 učencev, ki jih je imela v začetku In od ene sobice, ki jo je imela na razpolaco po ustanovitvi, se je povspela do skoraj stokratnega pr-votnega števiia učencev in do dveh hi§, ki pa še ne zadostujeta. Največji njen uspeh pa je ustanovitev konsen-atorija kot najvišje institucije za glasbcno vzjcjo. S tem seveda njena naloga Še ni končana, ona bo šla dalje, kajti zgradba, ki stoji na tako sotidnem, skozi stoletja z&rajcnem temelju, se ne da uničitl. Z željo, da bi oni, ki bi £0-voril ob prilikl drup:e SOletnice, lahko kon.^tatlral še več in lcp§ih uspehov v delovanju naše Glasbene Matice, je dr. Mantuani zaključil svoje predavanje.
—  Spo red slnlon'.čne«a koncerta orke-stralnega    društva    »Glasbene    Matice«    v Ljubljani s sodelovanjem 2.  Ivana Levarla in Članov Narodnesa gledaiišča v Ljubljani pvod vodstvom kons. prof. Karla Jeraja ob-sefca   s!ede<3«   točke:   Dr.   Ben'amin   Ipavic: I.  stavek  serenada    ea    modalni    orkester (APegro mod^rato). Stanko Premrl:  Božična suita, za veliki orkester:    a)    Preludij (Advent,    pričakovanje     Odresenika).     b) Nocl  (Gožlč,  rojstvo  Krfstusovo).    c)    Pa-storalrl Scherzo.    (PrvIC izvajano.)    Anton Lajovlc: Adaglo, z& veliki orkester      Kare! Jeraj: Lepa  Vida. Me'odramska  skladba r narodnem  tonu.  Deklamira  k.  Ivan  Levar. 5.) L. M. Skcrjanc:      Odlomkl iz jodbe k »Žlahtnemu  meSčanu«:    a)  Andante  molto, b) Pocco rnarziale, c) Lento, č) Tempo di Menutto, d) Oallop. Cmll Adamič: a) Tatarski ples iz »Tatarske suite«,   b)    »Mož    z medvedom«, Iz suite »Iz mole mladosti« c) Scherzo, Potrkaa ples. (Prvlč izvaiano.) — Predprodala  vstopnic  v  Matični    knjlgarni na Konrrcsnem trcu.
— Sinfonlčnl koncert li vi rn Ih ilorensklb «kladb    orkestralnoga    društva    Glasbent Matice, iđruieneza z orkestrom Narodnega gledališta, bo danes ivečer ob 8. uri v Uni-onu pod vodstvom kons. prof, Karla Jeraiu.
— II. simfonlčnl koncert muzike Dravske divizije se vrši sredi januarja meseca 1923. Za U koncert pripravlja kapelnik dr. Čerin veliko simfonijo če-škesa skladatelja K. B. JtrSka. Jirak je našemu občinstvu v najboljšem sporni-nu kot dirizenf slavnega češkeza me-šanega zbora »Hlahola«. Kot skladatelj spada k zastopnikom najmodernejše češke smeri; c moli simfonijo je izvršil leta 1916. Po obsecu in instrumentaciji {ia timfoni^ grandiozna ćelo* fio syoii
kompozični tehniki in tematičnem delu se lahko uvrŠCa med najbaljše umetni-ške  tvorbe  glasbenTja  slovstva.
—   Koncert   Z.kovccv  na   Vrhn.Ul.  Ob-činstvo z Vrhnike in okolice opozarjamo !• enkrat   na   koncert   kvarteta   »Zika«,   ki   s# vril v nedelio, dne 17. t. m. ob S. uri zvečer   v   dvorani   Rokrdclskcga   doma.   Program je nekoliko izpremcn.cn in gotovo Se lepši, kot je bil prvotno objavljen. Kvartet »Zika« si je  na svoji  turneji  po Nemčiii  in Ceškoslovaški.    zlastl pa pri    Donaucscliin-genskih clasbcr.ih slavnosiih priboril sveto-ven sloves in zato je dolžnost cbčinstva. da da napolni dvorano do zadnjega kotička.
—  Opcretni Librctl.   —    »Mclistofcles.« Pravkar je izšcl peti zvezek Opcrctnih Li-bretov:  »M c f I s t o fe 1 e s*.   opera v Stlrih deianjh s prologom in epilogom. Uesede in glasbo  zložll  Boito.  prcvedel   Ivo  Sorii.  4S strani, cena 3 D. Libreto te cpere, kakor tuđi drugih, dosedaj žc izišlih. se dobivajo v Zvczni  tiskarni v Ljubljani, \YoIinva ulica. Raprodajalcem   običajen  popust.  V   razpru-daii so tuđi pri blagajni v operi In pri opernih bil.'eteriih.
—  Pevski koledar za leto 19^.  Zveza pevskih zb^rov se je vkljub ogromnim stro-škom  odločila  letos  izdr.tl  koledar   »Pevski koledur«.   Po   vs^bini   in  obllki   upamo,  da smo postregH n-jšim pevcem in pevkam, kakor tuđi vsem  ljubiteljem slovenskih  pesmi. Poies: oti£a:ncr:a  ko!eć"iria   prina^a  koledar kratke In  markantne sestavke o Foer^^erJu, Villiar'u. o Steletu, o jubi'eju Gtasbcne Matice, t. Hubrtda in g. Dražila ter pregled dc-lovaira  »Zveze«. da se  vsak pcvec seznani z  namenom !n pravili Zveze, so ta ponatis-n'ena v koledar?'!. Posebnost »Pcvskega ko-ledarla pa so vrlo posrečene knrlknture ni-ših priznanih in poznanih pevskih delavcev: ZZ. Hubada. Dražila, Adimlča in Prelovca. ki jih je nari^al France Podrckar. Ccn.i ve-zanemn  kolcdarju je Din.   10 in Je iror^lna dolZnost vsakega zavednega pevca  In pev-ke, da si narnče ta koledar. V zvezi s k !e-dar;cm so izšle Karikature  zgorii Imenovanih Kg. tndi kot razglednice na -finem chrom paplriu in jih ceni. občinstvu prav toplo pri-poročarno v nakitp. Cena razg ednici 75 para. Pevskfm društvom priporočamo. da na-roče potiljke kolektivno. Vsa naročila spr^ jrma   za   koledar  ter  razglednice   razp°Šil;a »Zvezna knjisarna,  Ljnbliana  .Mari'in  trc 8.
Sckclslvo.
1. Ji!nc??Gvenski vsosoko!ski z!et v Ljiibliani.
L Jugoslovenskl vsesckolski zl^t ▼ Llub-
Ijanl.
(Prof. E. Gailllez. belgijski oficijelni delegat na I. Jugos'ovenskem vsesokclskem zletu v LUibtjani, je nnpisal v »Bulletin offiriel«, glasilu belgijskih gimnastikov, rbSirno in zanimivo poročilo o tem zletu. To poroiilo priobču'emo v prevodu.)
AH se ie mogoče spomniti na to Ime, ne da bi vzbudili v sebi množico Idej in ob-čutk'-v?                                                           !
Treba ti bilo cele kn'Ise za spomlne. ki se nanaSajo na sladko in barmonivno    ime. »Ljubljana«-                                                     \
Sedai, ko Je mednarodna tekma za na-m\. priznajmo, da so morali Imeti telovadd ćotti poguma in požrtvovalnosti za to veliko naloio, posebno če pomislimo, tfa Je bilo vse proti njim: n! bilo denarja; federalnu blagajna ni nič obetala; nekateri tova-rUl so nasprotovall.
K srečt je bila peŠČiea ljudi, med nMmi predsednik Cupćrus In tainik Devaleriola. ki so dejali: »To mora biti!« in ki so uve-rili o tem tudl druge. In bilo je.
Tem bolje, če Je dnnes žal onfm tovari-1 s>m, ki nlso sledili telovadski dolžnostl. ko Čitajo o tem zletu; drugič bodo ravnali dru-gače.      Vs! telovadci pa moralo biti večno; hvaležni cnim, ki so pripomogli, da smo se! udeležili  zleta.
V  ponedelleR   7. avptista ]t odpotovala belgijska grupa na dolgl pot; v niej so bili: de Lannie, de Wlntcr, Glbens. I. In J. Ver-boven,    Gyselmck,  Verstraten,    van     Lan-gendonek.   Gailliez   In   gospa   Gailliez.   Od-hod je bil  melanholičen. če se  pomisli, da nas fe pozdravi! na kolodvoru samo en član od desetti?oč članov, ki jih šteje Savez belgijskih  telovadcev...
Pot je bila monotona do Monakovega; edinega mesta, v katerem so se vpirali v nas antipatični pogledi in kamor smo do-speli v torek ob 16. uri. TovariS Wilmet nas ie tu dohitel. Krasno mesto.
V  sredo 9. avgusta  ob 8.35 odhod    v Salzburg,  na  avstri sko  me^o,  v  družbi  lu-ksembur5kih   tovarlšev.       Pregled   prtljage, nadpreglcd,   žigosanje   potnih   Ilstov,   napo-ved denaria. Kakor leta 1920. za Prago. tako bodo tuđi sedaj naiboljšl  potni  list  magične besede: »Telovadci za Ljubljano«. Boj za mesto v vagonu; vst vlaki so prenapol-njeni. Vozimo se skozi božanstveno Tirolsko. Tu je nepretrgana vrsta najlepStti  naravnih  krasot.  Nekoliko ur  se  vrste  pred našimi vshlčeniml očmi: gore, gozdovl, doline, vaši in rradovl, postavljeni na omoti6-nih viiinah. To je čarobna zemlja.
ZakaJ uživajo samo nekateri te krasote, ko se vendar na drugi strani trošijo dnevno ogromne svote za duševno in moralno degeneracijo človeka?
Ob 20. uri. — Jesenlce, jugoslovenska meja. Razvijemo našo troboinico. Evo dr. Janka Pretnarla, kl nam je prišel nasproti. In Osvalda. starosto jescntškega Sokola. Zdravo, Belgijcl, Zdravo! Povsod se oglaJa ta dobrodošlica. Končno dospemo ob 23.30. uri v Ljubllano. Zdravo, Belgijcl, Zdravo!
Ko stopimo )z voza, nas pozdravi dr. Ravnihar. starosta JSS., tu so še dr. Mur-nlk, načelnik, in Riko Fux, glavni tajnik JSS. v družbi Stevilnlh tovariSev. V avto-raobilih se nas je od pecalo v hotel.
V   četrtek,  10. avcusta, »Bc!a LJublia-na«. Zares bela. Ko jo je leta 1695. poruSfl Potres, so jo nanovo sezidaM  in od  tedaj trna novo lice. Vse hiSe so samo Iz beleza kamna.  Dosti   je  veličastnih   rgradb.   Ulico so tlakovane, prahu je včasih  toliko,    da U^kOajo nestot Uudjf ia toal^ bfli, ^cii^
*tev. 286.
»SLOVENSKI    NAROD«   dn« 17   decembra  1922.
5. stran.
Ml... Vijugova L}ub!jan!ca s kristalno vo-ć> in z lepimi bjegovi kot njeno ime, teče i>kozi mesto.
TcIovadiSče meri 150 : 100 m. Okoli te-!;vad!šča je postavljeno telovadno orodje. o vršeno izdelano v tovarni našega stare-?.i prijatelja Stancta Vidmaria. Nove tribune, kl spominjalo na Orijent, morejo spre-:zi\ 50.CUO gledalcev. Skozi 40 vhodov In iz-l'.*dov se Izprazni prostor v nekoliko minu-t>h. Pod glavno trlbuno Je ćela vrsta okrep-i.svalnic, pod ostaliml trlbunaml 30 oMa-cilnice za telovadce in telovadkinje. Dve-sto VV. C pošta, tesraf, telefon, soba ta :odnike, Rdečl križ itd. Vse je tuka}. Nlč se ni pozabilo, Ia to o prvem vsesoKclskera zle tu 1
Ob 20. ur! seja sodnlkov. Samo Pranco-zl manjkajo.
Zaradi odsotnostel M. N. J. Cupćrusa. •)redsednika mednarodne telovadne iveze, smo predlagali predsednikom v imenu belgijske telovadne tveze tovarlSa dr. Vanii-:ca, speštovanega načelnika COS.; p/edlog je bil sprejet soglasno in z odobravanjem. Nato se je sestavllo sodniško listo. Mednarodna tek ma,
Petek, 11. avsrusta. 2reb ie določfl sle-đečf red pri tekmovanju: 1. Cehi; vaditelj Czada, 2. Luksenburžanl; radiiel) Thom-mes, 3. Jugoslovcni; vaditelj Murnlk, 4, Belgijcij;   vaditelj  Lannie.
Ob 9. Je zazvonilo. Pri vhodu na teto-vadlšče so se pojavile štlri tekmovalne vrste. Ćchl, Impozantne postave; Jugos'oveni, rjavl od solnea in mirni Luksenburžrnl in 3elfiijcl, malo b!edl in vznemlrieni. Nastane liSIna. Potcm pa naenkrat: »Zdravo, rdra-vo!c Gledalci pozdravljajo stoje branike 2tastav  njihovih držav.
Solnce Žge.
Tekma se prične.
TakoJ se je opazilo, di bo borba za prvenstvo med Cehi in Jugoslovenl; premoč Oelglicev nad Uuksenburžanj  !e bila vidna.
Od prostih vaj se je prešlo na pred pisane in poliubne vaje na crdju.
Lep primer prisotnosti duha. — Čeh ie imel ob koncu vaje premalo koleba, da bi jo končal. Hipoma uporne nalahno lehti in se vrže naprej do spetne stoje s tem, da je opisal krasen polkrog. In vse to je bilo na-pravl'eno z največjo lahkoto, točnostjo 1d slegnnco.
Kaj naj so storlli Beljrfjci fn Luksen-buržani nasproii takim orjakom? Stori'.i so pač to, kar so mogli In na tem mestu mo-remn izreci našim telovadcem naJlskrenejSe priznanje nad nadčloveškim pogumom, s kakršnim so se borili proti vsakemu u po.
Med tem je 1. ura. Vročlna je neznosna, orodje žgoče. Luksenburžan začne veletoč, naenkrat zavple in pnde z droga; na obeh dlaneh ima kožo popolnoma odtrgano. Mora odstopitl. Tuđi trije drugi tovariši so ranjeni, a vstrajajo pri delu navzlic povezanim rokam.
Javijo nam prihod franeoske vrste, ki Želf nastopiti. Vodi jo tovarfš Đouchon, načelnik zveznesa zleta v Marseillu. Nasto-piii bodo cb 4. popoldne
Sobota, 12. avgusta. Po končani telo-vadbl na orodju Je rezultat sledeči: BelgiJ-c\ 554*75 točk. Francozi 545*75 točk, Luksen-buržani 4£0 točk. Skok v višno nas izenačl s Francozi, pri teku so Belgijci zepet za 6H  točke naprej.
Hudo je z metanjem krogle. Ranjeni možje morajo držati kroglo s konci prstov. Franciia je za 5K  točke pred naml.
Končno plavanje! Cehoslovaki in Jugo-sloveni nišo več ljudje, oni so ribe. Francozi plavajo dobro, slede jlm LuksenburžanL Za Bel^ljce je smrtni udarec: De VVlntera in Verstraetena prime krč.
KonČano je. Sedma mednarodna tekma pripada zgodovini.
Končni rezultat mednarodne tekme: Čehi 773 točk, Jugoslovani 764, Francozi 636, Belgfjci 627-75, Luksenburžani 559-75. Maksimum dosegliivih točk je bil 910. Prvo mesto je pripadlo vrsti, ki Je dosegla 8/1A (— 723 točk); drugo mesto je zahtevalo 7/in (= 637 točk) in tretje mesto «/tft (= 546 točk). Čehi in Jugoslovani so dobili po eno prvo darilo. Francozom, Belgijcem in Luksenburžanom, kl so dosegli po •/*« od dosegliivih toč, je pripadlo tretje darilo. K mednarodni tekmi se bomo še povrnili.
ZveCer tega dne Je bil veTičasten spre-jem v palači kraJJevejra namestnika.
—   Ljubljanski Sokol    opozarja    svoje članstvo na »SpominskI spis« o 1. Jugoslo-venskem vsesokolskem zletu v Ljubljani, ki ga začne januarja 1923 Izđajati Jugosloven-skl   Sokolski   Savez   v   Ljubljani.   Delo   bo obsegalo približno 20 tiskovnih pol četver-ke  in  bo  tiskano na    papirju  za   umetniSki tisk.  Med besedilom, ki bo izčrpno opisalo ves zlet od prvih prfnrav do sljajncsa zaključka, bo natisnjenih okrog 200 slik. Ce* lostranske  in   izredno  značllne  slike  bodo nat!snjene   na  posebnem  paplrju.   »Spomin-ski  spis«  bo  elegantno,  umetniško    okusno delo trajne  vrednosti.  Izhajal bo v meseč-nih  zvezkih, obsegajofi  po  dve poli.  Vseh zvezkov bo 10, zadnjemu zvezku bedo priložene   originalne   platnice.   Cena   vsakema zvezku s poštnino In odpravo Je dnločena 20 Din. Povpraševanje po spisu Je posebno od inozemcev veliko in smo prepričan!, da tuđi na5i bratje in sestre ne zamudijo prilike, da se naroče na spis, ki bo kras vsake knjižnice,   vsake   sprejemnlce.     NaroCila  se spreiemajo vsak delavnik od 18. do 19. ure v odborov! sebi v Narodnem domu do 20. t m.  Naroč'lo stopi v veljavo Sele tedaj. ko vsakdo plača polovico zneska naprei U ]. 100 Din. (sto dinarjev) •
—  Sokol L vabi vse člane tn članice, kl se zsnimajo za drsaliSče na Taboru, za nfe-*a vzdrževanie in ves obrat, da se udeleže sestanka v nedello 17. t. m. ob 10. dopoldne na Taboru. Udtležba drsaliSke komisije In vseh gospodarskih funkcljonarjev obeh odborov je nujna. — Druga čeSka ura )• v ne-deljo ob 14. na Taboru. — Starosta.
—  »Sokol« v Šiškl priredi danes 16. trn, rvečer v ljudski Soli predavanje »Kulturne in    socijalnem    institucije   na   Ćehoslova-itoP€^PrcdaY> $estra Engelmanoza.
Dnevne vesti.
V Uubiiani. dne 16. decembra 1922.
— »JugoslOTanska zajednica« In se-đanja politična situacija. Kakor smo se informirali, je imelo vodstvo »Jugoslo-venske zajednice« zadnji teden več seit na katenh je razpravLalo o politični situaciji. Na vseh teh sejah se je ugotovilo. da stoji »Jujoslovanska zajednica« sijJ kot prej neomajno   na   temelju   načcl, proglašenih v zagrebški resoluciji. Pred-vsem vstraja na zahtevi, da se v držav-nem In narodnem interesu čim najprejd spravi i sveta nesrečnl hrvatsko-srbskl spor in se sklene s Hrvati pošten sporazum. Dokler se tej kardinalni zahtevi ne ugodi,    bo »Jugoslovenska    zajednica« ostala dosledno v  najostrejšt    opoziciji proti vsakl vladi in naj je U poslovna ali volitvena,
—  Neresnfčna vest. Zagrebsice »Novosti« poročajo. da je p^slal ministrski predsednik Nikola Pašić brzojavno p> nudbo dr. Ivanu Tavčarju, da bi vstopil v njegov vrlitveni kabinet. Ta vest *e dacela izmišljena.    Pašić ni poslal. dr. Tavčar pa tuđi ni sprejel nobene takSne brzojavke.    Ves je torej tendencijozna, najbrže  gladko    izmišl;ena  v   redakciji »Novosti« ali pa Je bila podložena kot kukovičino iaice.
—  Rolstnl   dan   NJ. Vel. kralja Aleksandra. Ovcrni marSalat objav-lja program  glede  rojstnesra dneva NJ. Vel. kralja Aleksandra I. dne 17. t. m. Po svečani službi božji v saborni ccrkvf je na dvoru sprejemanje čestitk in svečana    avdijenca.    Ob 11.45 čestita    NJ. Vel. kralju diplomatski kor, za tern patrijarh    Diini-trijc, predsedstvo narodne   skup^či-ne, narodni poslane!, zastopniki kulturnih orgranizacij ter civilni    in vo-Jaški dostojanstvenik!.
—  Na kraljev rojstnl đ^n razo-besite znstave! Mcstri magistrat vabi vse h'šne pnsestnike tn prcNval-stvn, da okrali na rnfsfnf din našega kralja, dne 17. drccmhra 1°?? svoje hise in okna z drzavnimi ali narod-nimi zastavami,
—  RadJ |«b:ieine«ra K*ncerfrs  »OTsuben« Matice« > restavrar?;a Union otvoriena danes do '2. ure p«n^č!.
—  Iz zdravpT«1(e jTtižhe. TmerTovanl so: sefnmđnrii dr. A'eksnnder K fi h a r ?a  asistenta VfnirirffffTeffa oddelka !ep!"5r»e banice v L'«bT*anf.  sekT'nđ-trlfa  ?T)'o5ne bolnhe    v L'ubHanj dr. Ante Gorica r in  dr. Anfon C i z e I j pa ra asistenta bolnice za ženske bolezni v Lfnbl;anf.
—   Odlikovanje   prosvetnTh   defav-cct.    Na predlog ministra prosvete je Njeg. Vel. kralj pođpisal ukaz o odlikovanju javnih delavcev. Odlikovani bodo profesorji in ravnatelji iz   vseh   delov države.
—  StrossmayerfeT polk. 15. artTTertiskt polk v Os'eku si je na  predio* polkovtiika T. ŽIvkoviča Izbral za svoie??i pa trom rr>-kojneza vladiko Josloa Jurja Stros»mayer-Ja. Na  rojstnl  dan  Strossmaverev dne 4. februarja bo osječki polk prvič slavil svoje novo krstno Ime.
—  Pokojninskf zavod za name-
ščence. Volitev delegatov je razpi-sana na dan 5. februarja 1923. Ime-niki voUcev so razpoloženl od dne 19. decembra 1922 do 2. januarja 1923: reklamacijski rok Ie doloCen do vštevši 2. januarja 1923. Kandi-datne liste, ki so pri volilni komisiji na razpolago, ie treba vloziti do 2. januarja 1923 dopoldne do 10. ure. Razglas bo objavljen v Vradnem listu za Slovenjo in v Dalmatinskem Glasniku. Sicer se pa opozarja na knjigo »Pokojninsko zavarovanje nameščencev*, založila Tiskovna zadruga v Ljubljani, ki prinaša statut, pokojninski zakon in umesten komentar.
—  Auguste Gauvaln, znani fran-coskl publicist, je bil, kakor je poro-čalo   časopisje,   imenovan za člana akademije političnih in moralnih ved. To priznanje velike^a časnikarja ne bodo pozdravili   z   veseljem   samo Trancozl, ampak tuđi slovanski svet. Mnogo let že piše g. Gauvain uvodne članke v  »Journal des Dćbats«    In vod! tako Še danes zunanjo politiko najstarejšepra  franeoskegra   časopisa !n ravno njegov    vsakdćmjl    uvodni čianek velja kot smernlca franeoske-gra staro-liberalnega naziranja, kate-refca najvažnejši zastopnik je ravno »Journal des Dčbats«. Gauvain si je zbral vsako leto svoje članke v knjigo in te knjige« zbirke njegovih član-kov,  so postale  takorekoč politične ročne knjige sodobne zgodovine. Za slavnostno    š'tevilko    našega lista o prilikf kraljeve poroke smo priohčili čianek, ki ga nam je stavil g. Oau-valn    na razpolago.    Prepričanemu za ^topniku slovansko - franeoske^a prijatelistva kličemo    iz    srca:    Na mnoga ja leta!
—  Petdesetfetnfca.    Dr. Ivo    ša-belj» dvorni svetnik v p., slavi đanes na svojem domu v Kamniku svojo pet-desetletnico. Dvajset let je stuŽH v zu-nanjem tninistrstvu, v zaupnem depar-tementu za šifrirnnje in dešifriranje državnih .depeS jn je. zaradi   bolfiud lik
pred prevratom stopil v začasni po!čoj. Ob prevratu je stcpil na čelo Narod-nemu svetu v Kamniku in je r veliko energijo vodil politične in vojaške posle v prehodni dobi. Začetkom leta 1919 je bil član naše mirovne delegacije v Parizu, odkoder pa se je radi slabega zdravja vrnil prcdčasno. L. 1920. je z vso vnemo in njemu iastno vztrajnost-jo in odločnostjo delal v pldiiscitni komisiji v Velikovcu. Ko se mu je zdravje dovolj okrepilo, se je javil v Beogradu na službo, a — tam nišo reflektirali na edinega slovenskega iz?o!ancfa diplomata, moža bogatih izkuscnj in ogrom-nega, zlasti Jezikovnega znanja. Saj jrovorl nad deset jeziknv, med njim! franeosko in anglešKo kakor svoj materinski jezik. Med niimi ga ni človeka, kateremu bi bile vse tajne sp'etke, kl so vodile do svetovne vojne, tako znane kakor dr. Sublju. Tuđi naši miro\'ni delegaciji je dal drapocene informacije. Dr. SubeJj je z dušo in tetesorn Tugo-sloven, ki Ima vedno odprtc roke za vsa refnično koristna kulturna društva. Posebno pa se ga gotovo snnminja oh\-lica nekdanjih dunajc' ih viso!<o?o!cev, katerim je z radodarno roVo pnmnjral v zadrecri in sili. V nadeji, da priđe njegov veliki talent in njegovo ob*e?no znanje tudl v naši novi dr?avi $e en-krat do zasUi?ene veliave, mu kličemo ob njero^-1 ^A'etnici:  Na mropa  leta!
—  V Mozlrjn Ie v četrtrk  umri *. Anton   Gori Car,  oo?far  v  prk.. oče  zd'-av-nikov f. dr. .Irsfna OorlCarja 'n dr. A. Oori-farja. Prko)nrk fc dosr^cl rfdko sta»rst «1 let. Nlernva M'fi Ie bf!a znana po vsef  Sa-vifi«:kl đnlfnf.  Prk^'nik Je bfl  v s^d-mdrsr-tfb   in osemfte*;etfeHh  pr*^t. atH^tla  dn*a  na-rndneca   rfbanfa   v   Oorenli   F^vfn^ki   d^l'nf. 7   njegovim   sodeT^vanlem   Je   Ml   ustanovljen  v   Mo7lr!n   »S^k^U, kl   \r  eno  p^^+a-rel?ih s^Vrttklh drnStev v Sloveniji. Polira Ifta Ie hil Oorfčar p^d^farrs*n trm dn^vi,. 7a'Tnnje svojih srobfnnov fe p^k^hTc v*?-val   v p^lni   meri.   Zato  je  b"f   ?c  k^t   mT-"1 mož izvolicn za župana in Je županova! rod-nem« svojemu trgu skoral potnih 3f> let. Ko se  je   ustanovila   Gornjesavfnska   hranitn'ca In prsojilnica.    Je bil  OoriCar med  nicnimi ustan-vniki In Je ostal njen ođbornrk drljja desetletja. Opetovano Ie bil načelnik okra]-necra   zastopa  romjezradskera.  rbenem   pa tuđi   načelnik  ekrajnesra    lolsketra    sveta. Vrsa ta častna mesta Je opravljal  z rcdko požrtvovalnostjo in  z  največjo  vnemo.  Bil ie marljiv kot mravlja  in Je pesvetil    vsl svoje moči javnemu blagru. Ko se Ie pred drbriml   20  leti   pričelo  v  Gornji     Savin«;k? dolini napredno gibanje. Je pok. Anton Gorl-čar bil z vscml simpatfjami na strani onih. ki   so  skuSall   iticd  ljudstvom   pr'dobiti   tla naprednim idelam. Kcr Je bil  stric konzula dr.  Josipa  CjorlČarja. kl Je med volno Iz-stopll Iz avstrijske službe ter odSei nato v Ameriko. da se posveti propagandi za Jujfo-slovenske ideje, Je bil pokojnik med vojno pod   strogim   nadzorsrvoni   avstrijske   policije.  Pa  tudl   to  mu  ni  vzelo  pojtuma,   da bi z vsem preprlCanJem ne veroval v zma-zo pravične  Jusroslovenske stvari.  Kot so-rodnik  dr.  Josipa  in  Mlhaela  Vošnjaka  je bil na Staierskcm med prvlmi, ki so Jeli v Savinski dolini orati narodno ledino tn vzbu-jati  ljudstvo  iz  mrtvila.  Blaeemu  pekoini-ku, k! si je pridrbil velike zasluge za Cmr-njo    Savinsko  dolino,    bodi  ohranjen   blag spomin ,njcerovi spoštovani rodbini naše iskreno sočutje.
—  Razstava sllk. Z današnjim dnem je pri tvrdkl K. Tili na Kongresnem trgu 8 stalna prodajna razstava umo-tvorov  naših umetnikov.    Oglcdovanjc je brczplačno in brezobvezno. Ljubitelji umetnosti se posebno opozarjajo na to, da so umetniki   za   to otvoritveno prodajno razstavo določili za svoje proizvode najnižje cenc,    tako da je sedaj najugodnejša prilika    za    naktip  umet-nin. Tvrdka Tili bo dobavljala vse po-trebSčine za umetnike in tehnike ter je vse blajjo že na potu, katero bo pa mo-goče pri carinarnici prevzeti 5c Ie tak rat, ko bo  ukinjena prepoved uvoza.    Pač pa ima že sedaj v zalog! Mussinijeve in SchoenfeTdove   barvo    ter    prvovrstne pastele. Umetniki, ki so udruženi, dobe potrebSčine   z  znatnim   popustom.
—   Obč'nitro oporarjamo,    da  se  vrSI predprodala vstoprlc za Jubflel. koncerta in sicer za slnfonični koncert danes ob 8. zve-čer v Unionu In za vokalni koncert pev^ke-ga zbora »Glasbene Matice« Jutri y nedeljo ob 4. popoldne v Unionu, danes cei dan In futrl ▼ neđeljo dopoldn« od 8. do 12. ure v Matični  knjfgarnl fta  Konrresnem tr-u. po-slopje Fllharmonlčne družbe.     Za oha koncerta Je Ie dovolj sedeiev na razpolaieo.
—  »Maks Llnder« ▼ Unbljattl. V Kopl-tarjevi ulici je včeraj Izvajal najboil komične kino posnetke — namreč ne Maks Lln-dcr, glasovit! komik, temveč nlegov konkurent Makio štrukeli. Izvaial Je ob 6. zve-čer ne preveč bla^odoneC koncert, kl ga pa »trtžnik ni hotel postulati. Maks pa se je tako vjezfi, da se vlegel na sredo ceste. No strafnlk n Je nato t boljo pomočjo tpravil na neki voz in veselo so odrdrall na polfcf-jo. Maksu se pa vožnja ni dopidla ter )• skočil  z  voza,  prfletel  ▼  elecantnem  loku ravno  na sredi  Krekoveca  trea  na  cesto. Prizor je bil res diven za  »kino«  In če bi Maks Llnder vldel  ivojera  konkurenta  bf brezdvomno Izjavi!: »Ta zna več kot Jaz!« Struke!) je med tem dobi! spremstvo Se ene-Ka stra^nlka. kateresa se Je ffnjeno oklenl! In vzkliknfl: »S teboj pa že grem!« Repriza Štruklleve traelkomedijc pa se bo koočala prsd sodiKcoL                                 "              '
—  Zadnh prilika Je dnnes in jutri, dn si 1 o^edate »IndLski sn.bni spomenik* v »Kir.o   i Tlvrll*. ki  rriKazu;e  v  tem  filmu  ves   čnr  ; tajinsvenega   Ori enta   in   nadnaravna   dc!o   j fas^inirajoče  ludi ske  masi.'e.  IJrvi  <Icl   prikazuje   pr hod   svetovne^a   arhitekta   Row-
I nda v indljo, na povelje Ind jskcca rudže Csnap'.tra, da posiavi sp^iicnU «v i i rezve-9ti ženi na vise kl gori Tibeta. Arhitekt pa noče postaviti zivl ženi jr< bneca sp neni-ki, temveč se 7ave/e, da postavi sp^nicn k veCni IjLbivi. S tem končuje prvo dejunjc. Originalni posnetki Indije so nnMep^i d?! filma. V p fiedel.ck 18. t. in. drugi dcl. TorcJ samo Se dva dni!
—     Vloge na  tekeči  račun pri  V»c«tnl hran'lnki ljubljanski. Kakor se rt.m p^ r -.;>:», ie  mir.ls rstvo  trrrovire   in  Industrije   dovo-l|!o   Mestni   hrutiilnic!   Kubljin^ik,   da   S'^e potet  tiraniir.ih   vio*  sprejrniati   ti.dl  vl'se na tekoti račun.      Clcj inserat  v dan ^ijl itevi!i.\j  Ifsta.                                  (!ii.*45)
—  Koncert. Od danes nnprej vsnkr> sredo,   soboto   in   ned« I jo   k  necrt   salonfkcs« orkestra v kavarnl  »Tramik«  na  Sv.  Petra cesti št. 25. Zacetck rb po! 2\. čo p il  I. ure
i — čcvlja za zimsko vreme, rnočnl. to-I p!lt posebno priro:o:ijivi za ps. eficirje, ! l">vcc itd., se d bc na jJavn; zai.;xi tovarn i Pctcr Kozina & Ko., Lji.tljana. Brcg 10. K^puj.c   i:ii.  di Kler  Se  zahir.a  traja.
__ V kJno -IDLAL« predvoia se v pon«.
deljck, t^rek in sredo t. i- 13, 11A 2». dec t. i. ze!cj zurimiv lim »Na s:tu^j!» v švicarski:! a!pah.« f"i;m je prava d-.ivršenost pesnelkov narave in sm'.ičarskc?:a športa. f/.cJ prvovrstnln:! stmićaril zaf.opani so dr. liuaJer, bci.r.eidcr in dr. \ii;iii^cr. ter se cb.'sk prip^roča občinsivj, ki ss zaniir.a za naravno krasoto sploh, posebej pa še vsem 5ponni!-:crn. Predvaj'.njc vrši so kakor obično ob 4., pt»i 6. 0, 7. in pol 9. uri zveler.
— Otvorite? kleii v »ZvczJN. Kavar-nar in restavrater c. Fran Krapcž je v »Ka-z;:i!« prircuil kleti v (kusne vsem mi'dcr-l n"m z«htcvam i.s:rcz.ii- čc gosiilniske pro-s'"rc. Na n.vo ie ured.! in opremil tuđi kfsTKsČc. K^kor či:j.i;io r-dprc Kosliliiiika klet priliocinji četrtek ćnc JI. t m.
nar        o                            «o t*                                         tor «* 9*
poslnuno - ocsJLkSSE d
—  Beocrnd, /5. dec flzv. Sprcjefo ob   13.45.)    Tekom   današnjega   doj r>l-dneva se je situacija toliko razjasnila, da  je  sedaj  povscrn  pozitivno  gotovo, da je  snoči  g.  Niknta  Pašić od  hm ne prejel ponovno mandat za sestavo vicdc in to po moŠnostt po«lovne, v slučaju nemožnosti take vlade pa ima Paš'ć na-logo  testaviti oziroma poslovno sprc-meniti v volitvena.
—  Beograd. 16. dec. fTrv. Ob \r, a') Današnja, pravkar iz^la »Politika« javlja:
Snn?l ob 1R.W fe bil /r. N'ho'a Pa?ić na dvoru in je ponovno debil mandat za sestavo poslovne vlade. Ce v tem ne U-pc, ima g. Pabič cd kr^r.c poob-lastiio,  da  sestavi  vcliivcno  vlado.
»Politika* dalje pristavlja, da se je krona odločila za ta korak vsled neod-ločnega nastepa demokraiov.
—  Beograd, 16. dec. (Izv.) Vest o Pašićcvi »poslovno - volitveni vladi* je v vseh političnih krogih vzbudila sploš-no iznenađenje in presenečenje.  »Politika« dalje omenjz, da naincrava Pa^ić v  to vlado pozvati  tuđi  zastopnike iz-ven par.'  mentarnth sLupIn, pred vsem skupino Mihalovic" — Šupilo na Hrvat-skem in skupino Hribar — dr. Tavčar — dr. Zupanić,   dalje Pašić računa na muslimane - centraliste, ev. samostoj-ne kmete in narodne seljake.
VOLITVE.
—  Beograd, 16. decembra (Tzv. Ob 16.45) »Politika dalje omenja, da name-rava Pašić izvesti   volitvo   v   mesecu marcu prihodnjesa leta.
razne kombinaciji: o mimstr*
SKI L1STL
—  Beograd, 16. decembra (Tzv. Ob 13.45) 2e snoči, zlasti pa tekom današnjega dneva so se pojavile v parlamentarnih krogih razne kombinacije o ministrski listi. V demokratskiji kn s li vlaJa splošna   konsternacija.   Današnje   »Vrc-me« tuđi pntrjuje, da pozove g. Pašić v svoj kabinet politike  izvenpailamcntar-nih skupin, ki so radikalcem naklonjene.
Med imeni ministrov se poiavljajo ona imena, ki sem jih bil že danes zju-traj javil. V Pašićcvem novem kabinetu ostanejo vsi dosedanji radikalni ministri. Na novo vstopijo Ljuba Jovanović, dr. Vel. Jankovti, Grglć in drugi. Današnje »Vrcmet javlja, da bo bale Iz fzvenpar-larientarne skupine v Sloveniji pozvan v kabinet dr. Vladimir RAVNTHAR. (O-pozarjamo na današnjo dnevno »Jugo-slov. zajednica.)
Pašić je tekom današnjega chpnl-dneva imel dalše konference z voditelj radikalne stranke.
pravdi Izlije za {joj proti
[••nn-hvlli
VOJASK\   KONVENCIJA   MT.D   ITA-LIJO I.N .MADŽARSKO.              v
—   Dunaj,   16. dec.  (lvz.)  Tukajšnji *Ta£«  pr:o!jćuje   iz   Ccc^ra-Ja   datirano alarmantno vest o pripravan Italije za boj proti Jugoslaviji. Redakcija izrecno veli, da prevzrme  za to vest popoino odgovornost. Pi>robilo veli:
Ccogradska javnost je vzncmlrjc-na radi vesti iz Rima, iz katerih je po^neti, da oficirska s!:uplna fr.šistov pripravlja vojno proti Jugoslaviji. V nacrtu Je napad na Dalmacijo, ki jo hoće Italija anektirati. Priprave za to ?e vrše pcroTnomn javno, jugoslovcn-?'o poslanišivo v Rimu o tem rcc!no ob-vcšča Beograd. fl-.fenJena je vo.'ašKa k^nvcr:ciia med MussoITni.iem in M::d-žarslto. Po tcj konvenciji se Madžarska obvezuje, c\i na severni moji postavi proti Jugoslaviji osem divizij. Iz ita-Ujansk'h tovnrrn munic'ie so o^po^Ta-ne velf^e koMefnc na Madžarsko. Fa-?:<-*ov?;l;i krosri v Tvimu 7 nestrpno^tjo pr?n^-TM>.fo rb'^Va voditelja madžarskih fas:*tov Fr'ccfricha.
—  7ngroS, in   ćoc. (Tzv.) L!«t1 Jav-i T.i?;o \? PrH;TT»pcšte. c1? vod? mnd*nr?kf'• vojni    rr;nl«tor    7nup1lfvn  ro^Mnnl^  z 7.isfnpniVi opo7ic'je.    Mndžnrsk! Icjantl-nisfi  7rb+cvajo fntocrrito*o c!c?el krona Qv.  Stcfana.    Vn.ini  mini^fer vodi  evi- \ d^nro o vseh pojnvih nn  scvernl    meji r?n$e ćrfsvc in rn7rrotrivn nacrt o koncentraciji madžarske vojske.
Pcizvetibe.
—  Zgtibll se je 15. t. m. popoldne od jtnVIcjncga mostu d*> Sentpcterske vo-jaSnice  z!at prstan. Pošten nnjditclj ga naj odJa    pri    slugi Jcrneju Tomcu   v Sentpctcrski vojašnici (vrata 52).
Glavni urednik: RAS7O  PUSTOŠI FMSEK
Othnvnrrji urednik: Vulcntin  Kopitar.               •
Poslano.
»Zvestf narodnim načelom«. Pod tern naslovom  me  napada  današnji  jutranji   list,
kcr sem sonrđp'sal rklic po zdru^itvl vseh zasebnih nameščencev, brez razlike politične barve, povodrm volitev onih mož, ki bodo zastopali koristi zasebnih naincščenccv pri pfkrjninskcm zavodu.
Tu ne Kre ne za dc7e!ne prcdsedn'ke,. ne za cdgovorne urednike, tuđi ne rn »Na-rodovec«, »Jutrovcc« Itd., ampak edino za d^nar zasebnih namc?čcncev pri pokojnin-skem zavoda. Je torej stan^vsko združenlc VbČit: politiko in liste v tn zadrvo. je jako nr"-kvsnn. AVne narntlnjte kolik^r hoćete, »Slovenski Narod« pa pustite v miru.
Ljubljana,   16.  decembra   192?.
Kopftar.
In
pcćpfatt
^"v.  *■"«    oHranifo Obu"
^     elegantno ,&%jg\
Dobi sa po vseh boljših trgovmah z usnjem
ter na veliko prti                       i
,BersojtKaucuk d. ^ZaplJ/Lta ta lij
Su ati 6.
•SLOVENSKI    NAR O D«   dne  17. decembra  1^2.
Stev. 2S6.
te bolesne"
Malo Fellerf»v«9a prav««« Csaffnifta I«   pr«€ »a> bol«aln«.
Drfnmj« s Fellerjcvim Etaafinialom ao prava dobrodelnost! Um-. a-njc s Feiierjev'm Elzt-fluidom JaCa miS.evje in iivcel Deluje anti-septično H osvtžnjofe-Prežene nihod i■ naredi neobčutnefa proti mrzlemu zraku ! Za oći ifl uSesa ! Zobe in glavo 1 Za vrat In usta! Za hrbet in ude! Za ćelo tela itvratno Mino sredstvo in koametikam. Fellcrjev Elzafluid je veliko močnejši tn Iz-datnejJi ka kor iraneosko žganjc.
Eo potkm zađovtuje, da tuđi vi rt čete:
I    To jo najbolji«                        I
kar som kodoj okusal t       |
V vsali dotičnih p*tlov«f««iH rahttvaf+e aam* pravi Eza fluid od lokarnarja Follor. Pri naravni* nar« ćrtrti stane s pakova nj em m pottnia« čm a« poflje danar saprej ali po p^vMrju:
3 ivtinfe sE 1 startate tittfnici   H feafev     ' U fttjisa , 4 J»tn»itt sttktnto   M     . M     .      .1 MirijaUi aMturic 1«     . 3S     .       »12      .                      288     •         ;
KOT PRIHOTi E!za-«»TO ze-per   krnja očeša 2 di rta i ja in 3 dinarje; Etra-metolni črtniki 4 dinar}?; Elza-šved-ska   tinktura   za   2a oaec   10 dina'jcv; EJ za-za gorski prsni in kaStlini Bok 9 din Biza-rfb e elje 20 «*iaarj«v; Blra-veda z* u«ta 12 dtnarjev; Elza-ko!onska voda 15 dinarje?; Elza-5jmski miris  za sobo 15 dinarjev; GIycerin 4 dinarje in 15 din.; Lyzol,   Lvsoform    12 dinarjev;   Kinežk-    , čaj od 1  dinafja da!je; originalno Radi-   , li om iraneoske žganie vel ka stekenica 13 etfntrjev; Elia-inrčesni pia^ek 7 din., strup za podganj in  mili 7  dinarjev.        ' Z& primot se pakovanje ta postotna po-Sbbćj računa.                                                j
Na te cenese račtma«eđaj še 5°,'fl   j doplatka. Adresirati na natančno:
EV££B V. FELLER, leksniar, STU-   \
BIĆA DONJA, Eizatrg 238. Hrvatsko,   i
Na prodaj
je tri»«đstropna hiia z dvoriščem v sredini  mesta  Ljubljane.
Pojasnila daje hišni upravitelj Leon Lewicki,   Gorupova   ulica   4.         11006
Trgovci, touaraarll!
Trf«vski zastopnik sprtjema vssatranskB ,zastops:va, spre ema vse vrste bijgo v komisijo. Posreduje vse vrste trg. kup-ftje. Ponudbe pod .Zastopnik", po* no lažeče Lesce, Sic vt ni ja.__________11040
Saiilni krajac]
tremi in zanesliivi, dobro izvežbani (tuđi z deiele) dobilo za stalno proti kavcijl razno konfekeijsko delo na dom Vpraša se v Ljubljani, Emonska ce*t« st. t—I v pisanu.                           10901
icki,   C
ifjči
ivski za >ns:va.
BBB^B^aHEfiMMi^BlBBfaaBSiBiaBBBHEBBBflBlBHaBBBl^H^BBa
Inserirnitev 5Ioy.ttflfOtlll!
Ceno se proda
ielama feteftjna št f>. Naslov pove upr Slov. Naroda.                                  11052
Prodaše
dobro ohraaijen damski plašč, le nenošena zimska jopa in dve lepi svileni plosni toaleti, dalje moika zimska suknja in zimska obleka. kje, pore uprarniJtvo »Slorenakega Naroda«.             11046
Uorislinja
veša slovenske in ntmške stenografi je se v Ljubljani sprejme. Hrana In stanovanje v hiši. Ponudbe pod „Stenograf nji 11063*4 na upravo Slov. Naiod.
ISČEM STALNEGA
ZOBOTEHNIKA
o<l januar ja naprej, popolnoma s&* mostojnega, prvrovrstnega in po* Hamega. — Plača po dogororu. ^OBudbc pod ŠTAJERSKA/11047 na   upraraištvo   »Slov.   Naroda«.
Dražba „Ilirija« Ljubljana, Kralja Patrai traj •       Tckt   22j
Profoja buliavih drv
na debclai in drobao,  aagoajc  drv   4*-tUva na da«.                                  10144
Lepa soba
se  r>4da  boljšemu  gvp&đa. rmnudhc na:  »SREDINA MESTA B8/19#S6«   na   upr«v»i#two   »Sloven* __________akfga Nafda«._______
Hbadie ;
cigaretni papir in stiočnice z novo ban derolo monopolne uprave se dobi zopet pri glavni talofl A. Lamprat, Li b-!^ana,   Krckov trg 10     Uto am se dobi tuđi konerptni tn ovojni (Pack) pao r.
Veliki pili
doW oni, kdor ml preskrbi stanovanje s kuhinjo in eno sobo v pritlićju »U I, nadatr. sa takoj ali pa do 1. jan. 1923. Najemttfna poatranska stvar. Na)aibo«e v novi ali stari htii, Ponudfce pod „Stanovanje 11051" na upr. SI. Nar.    110^1
I                        Zahvala.                        I
PresTčna hvala vaem, ki ste našega prerano umrlega, nea^-domC5tl|ivcga in ljubljenoga soproga in očeta
Alolzija Kinka
spremfll na zadnji poti, ran darovali  cverja  In vencev kakor tu dl za geni;ivo petje. Posebna hvala vsem onim, ki so  nam na kate-rikoli način lajšali bol in konečno vsem, kateri so nam skozi ceM čas izkazovali iskreno sočutje, I               Ljubljana, dne 15. novembra 1922.                                        I
I                                   ialnjoia sopre^a in otrod
Potrtega srca javljamo  vsem  sorođnflcom,   znancem in prijateljem pretrestijočo vest, da je naš iskreno    I ljubljeni soprog, oče in stari oče, gospod                         I
po dolgem bolehanju, previđen s svetimi zakramenti za umirajoče, v visoki starosti 81 let, dne 14. decembra   ob   11.   uri  dopoldan  mirno   v  Gospoda   zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se vrši v soboto, dne 16. decembra ob pol 11. uri dopoldne iz hiše žalosti v Mozirju na famo pokopališče k Sv. Štefanu.
Sv. maše se bodo brale v farni cerkvt v Mozirjn.
Dragemu pokojnika bodi ohranjan čatten spo min.
Bfosiri«, dne 14. decembra 1912.                            ,
Žaln|o61 ostalL
CornletiTlalsiis  po«o!llaiitJ» ▼ M«ilr|m  sporoča tužoo  vest, da
I      je nje ustanovnik in dolgoletni načelnik, gospo4
i    Anton Goričar
v četrtek dne 14. decembra predpoldne po  dolgi   mučni   boleztii v starosti
82 let umri.                                                         ^                 _    .
Pogreb   blifegt   pokojnika se viši  v soboto   dae   1$. decembra  ob
I       11. uri predpoldne.
Zasluftnemu mitu blag spomial
V MOZIRJU, dne 11 4ccenbca 1922.   .
Na{«lstvo.

UUBUANA9 Karlovska csata Itav. 2 tvornica ploiavlaastih iadalkov.
Previena v izdelavo vsakovrstne Skatijice ia ploCtvine, kakor za kremo, sidol, barvo, ter tablice za trgovet i« Mrarovalnice. Solidna postrežba!                                    Konkurenčne cenc!
§**&*** m -#U fawlil|ilil MiHpalM.
(»eMTnma s«ba 2 tlektr. \uč)n. Paiiotfb« na upra^ 0 Siov. Naroda po4 .Mlad gospod 10OM-.                                    Io9-J3
"Pozor, trfioucl!
2a •••tava Mlanc, urtdittv trgov skih knjic in ra:unov ter druga podobna dtia ae prii oroča perf«kten UnjigovodJ«-b lan^nik. Gre tuđi na d«ielo. Ponudbe od .lllanćnik §§52* na upravo S'ov Naredi.                                              9052
Stavbenik
« tMti€f«i)o   tu dolgoletno   prakso   15če timi^bnika   iste   st »kc   s ka  i ta om   v -ftho u>ta*«v,t^e f adben-ga podjetja ■'•iKi^He  na) se poiljejo na Evgen Če-llgrj, g-.adiUij, »agieb. Prilaz 12.    10272
Klavirje
F »etef- ♦« ia po?rs-*ia so'.ihoa  in  ttvj«
ter gre tndi na •^ -~                deželo.
S?A^^^E' t^^-Hfc*''"*    Lfubija**
Biw*'t   & ^^v^^ Triaika  c. 44 1
•amUir«fio čiato b«i v^ake rrimta* pe-iilja rroti pla-Mlu po po^tl ali 2e>znici v plo#e»ina»T h posodah Adam Pc«tnrić, ZcUtnika (Boka Kotorska).             9318
DUOKOLESfl
mali   motorji,   otročji   vorkxki,   šivalai stroji  in rne* matika  najceneje.
„THIBUHS" L ufillonn
Karlovska cesta 4
Kupijo ss
t dokazom legitimacije stara tndi po-krarjeva dvnk'>lesa, motor i. pisalni in živalni stroji. F. Batjel, Ljubljana, Karlo v»ka ce^ta 4.                                 1056"
n. pt. srne, xajee, fazane, jerebice, divje rtee, sloke itd. v vsakem času po naj-boljših cenah kacuje E. VAJDA, vele-'rgovina z divjačino in perotnino, Ča-Kovec, Medjimurje. Brzoja-.ni naslov Vajda Čakovec Interurb.  ttt. 59.
tistemu, kateri mi rreskrbi stanovanje obstoječe iz 1 ali 3 sob in kuhinje, ako mogoče v mestu. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod .Tajnost 20.0O0-U064« I do 20. t. m.
Zaloga pohištva
izdelava vseh vrtt blazin, žiranic, pere-sn\c, divanov, otoman in vsa spada-oca tapttniSka dela po najugidnejS h cenah. V zal igi imam tuđi m rsL:o travo. Peter Kobal, zaloga pohlitva in UpetnJka delavnica, Kranj.                              10784
Stavbno in nortalno mizarstvo - JOSIP SENECA,
LJUBLJANA,  Dunajska  cesta.
Za Đeiigradom št. 6 se priporoca  za  vsa  v  to  stroko sr»«dajoča dola.        10918
F1«t, ff»PJ#nsW, 3 tonski, s polnoguma-5tim! rbr č\, v d«ar«m stanju, naprodflj. J; go-Avto, d. z o. z., Ljubljena.    10921
Prava turlka električno prtžena In mleta
zajamčeno popolnoma čina in odUko-vana 1 a'ato k«la)no, ta dobi vaak a*n-;tv«2a najcnt'e «an*o pii tvrdki Java R. Javanavlć, Tmla (e«ana). Kaa-roi'lj^mo v p© tn!« za vitkih od 6 kc naprej po povzetju.                        ^04«
LjBbliint, Židovska ul. 5
\N(M[na triovina in/ ^iVoajliiiiifiia/^
Preklic.
Podpisana prel-licuj<rn vs« žaljive
b«sede,  ki  sem   jih  izrekla   proti   gdč.
Franji    G O r j u p,    šivilji   ia   Vica   71.
F ran ja  Mfirinko,
11008        \                     iivilja.
Ceno na prodaj
nov,   temnomoder   modem   dam*
ski   plaše,   belu otrošV"«  po«telja,
velika kuhinja za punčke (ip^-ača).
GLEDAF.I.^KA  ULICA ST. 4t
III. nadstropje.
Utroška postelja,
še nerabljena, se zelo ceno
prodii. Naslov pove uprava »Slov.
Naroda«.            10985
lilacisfra farmacije
z enoletno prakso, išč? kondicijo,
event. sustentacijo v Ljubljani ali
drujiod. — Nastop po dogovoru,
Nablov  pove   uf^nvništvo   »SJov.
Na-Vuii*«.                11033
Gradbeno ps^'ctiS
Ing• Đuhlć ^ cSrng
LJnbrsna, Đofioričeaa ulico £f. 2?.
ie prlporofla za osa o to struka spadajc^ čzla.
E^^p^5^5p£B    Im? j fet ^ '<&& l i
Od 16. t. m. naprej (e v moji restavracii! otvorjena na novo opremljena „Lova"*© soba11, ki je izvršena po načrtih in lastnih umetniških slikah nšeja domačega umetnika in poznanega lovca g. P. Žmitka, na razno!a^o vsem lovcem, ki žele uživati i v mestu gozdno-lovsko razpoloženje«
PETER EIOŠAH
resiavraciia,  Ereko«  trg U
i Krnniska lirnnHnlca u liniji
i          cbrestuje od 1. januarja 1923 vse vloge po čistih
I   Rentni ia invalidski đavek plačuje hranilnica   sama  za i                                      vlagatelje.
SRANJ^KA CRANILNICA
Knallievs ulloa 9.
---------------------------    ■----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------———------------------------—-----------------------------------------------------------------------
W28 fci^yi?iffBB?^ flFf^^ffii^f?
aamAO     M^JKMllaM     Đefal  flai^fiS^iTLl^l
priporočazno na{!ineJ58 kvalitete ruma
ibyiiui illiiil, Lllluli lltlllh lilu^. iiUlii
Kupujemo
rabljene prazne steklenice ra konjak vsake velikosti po
najvišjih cenah,
uALHO"   veletrgovina igan]a družba z o> z* _______________Llabllana, (Kollzej)._________________
Francoska linija.
Najkrajsa in najuđobnejša vožnja v Ame^iko.
Gla\iio zastopstvo za Jugoslavije*
Slavenska banka d. d. v Zagrebu.
VOZNE  LISTKE  in tozadevna pojasnila za to progo daje
Ivan Kraker, zastopnik
Ljubljana, Kolodvorska ul.ca 41.          3300
je letos pridtiaU na Kran'skem po«pa JegHčeva na Trski gnri p-! K:5kem — in sicer tri vrite: belo, ideče in čtnino. Sedaj se toči crnina. B«Io in rdeče se mora še malo vltžati, predno priđe na rmzo. — Na pipi je scdai lansko Pfei-ferjavo vmo — jn?ni najbolii lanskl pridelek na Doienj?kem. — V za'ojji sa tadi znana rmverlenjska vfna Pctriče^ a iz Tušne^a dola pri ćrnomlju ia Ne-iič%va pltlivička kaplja. — Vse te specijalitete 50 na pokušnjo v znani
Kajfezevi gostllni
v Sentffiorjanski uHci Stev. 4
Vtak   producent  lahko  tam tuđi proJa po najLJgodnijiih cciiah svo)a — sijeda samo vzorna — vina.
Pri Kalfein se holle vs»k đrnffl dr+n đn^na. Ceu], ob-AlBstrvo se vabi na dobre klobtse ia demona viaa.
Kaj beliš si glavo!
kaj   bi   kupil   svojim   dragim   za   Bo235 in   novo   leto,   prazna   skrb,   pojdi  k:
JOSIP PETELINC-U
LJUBLJANA,  Sv.  P^lra nesip ittnr. 7.
Tam dob<5 vte, kar je koriiiRCfa tu dom in obrt.   Prljvib ene   hi   » y<i d   se■ li-LO-vane aVIvailn« atraijo   „(Br fcr^a?" v vel kl iibari i a d»oMč*  ■ obrtno r*b«. Vw potrcb^in- za kr^j««b«, ftivllj«, ievljarj«  In   ••allar]«,   galai»-t«ri;ska>v    tnmfšnm   In   t«>al«tf*a> fclst~*of   p« zaB«iai  ceni   mm   vaillko In naal«.
Stcv. 2S6
»SLOVPNSK1    NAROD«   dne  17. decembra  1922.
Stran 7
Akademik (jurist)
reven, želi primerne službe, da se mu omogoči obstoj v Ljubljani. — Naslov nove uprava »Slov. Naroda.«       11127
Njiva in travnik
SE VZAME V NAJEM.
Ponudbc pod »NJIVA/11129« nft upravo   »Slovenskoga   Naroda«.
Prodajo se
no   ugodni   ceni   3   zvezki   »Gotdcnc
Lcier« in 3 zvezki »Sang und Kl:ing«.
Tovprašati v »NOVI ZALO2BU.
1105S
AUTO
najnovejŠe vrste, z đvcmt ReđeJema,
3koraj   nov,   se   prodn   za 43.000 Din.
Dopise   pod   »ALTO/10947«   na
•"-"^.vništvo   »Slovenskoga   Naroda«.
Prevoznlštvo, Vegova uK12,
PREVZEMA STALNE, KAKOR TUĐI DRUGE VO2NJE
:—:     PO NIZKIH CENAH. :—:
11132
Otročja vrinarica
(STAREJSA)
se išče k trem otrokom v starosti od dveh in pol do pet in pol let. Naslov  nove  uprava  »Slovenskoga Naroda«.                 11041
PRODA SE
večja  množina   železnih  obročov
po ugodni ceni. Poizve  se  v  tovarnl
MILARNE IN SVECARNE d. d. ________NA GLINCAH.      11042
Tako) se oridasta v najem
v nnvi vili v blizini glcdali^ča 2 me* blirani sob! z veliVim balkonom in kopa!nico. Ona 50.000 Din za prvo leto.  Eventualno  3  sobe.  kuhinja  ter
souporaba   poselske   sobe. Naslov pove  uprava  »Slovenske?« Naroda«.                 1109S
Prijatelji vrtnarstva
se vabijo k pristopu v društvo
„VRTNARSKA ŠOLA".
11035
Proda se
jonski pralni aparat, 2 Štcdilniški gar* nituri, vinska preša (50 cm premera), navoj za vozove (vinta), 200 metrov traenic za polisko železnico, 2 kolut* na   vozova   (Rollwiigcn),   2 Boschova
magneta  in   bakrena  kopalna  peČ.
Naslov  pove  uprava »Slovenskega Naroda«.                 11099
Vsako soboto in nedeljo
se dobijo
domaće krvave in mesene klobase
v gostUni ŠTEPIC, SPODNJA SISKA.
10809
PRDDAJALKA,
izvežbana v manufakturni in Spe* cerijski stroki, s Štiriletno prakso, vešča slovenskega in ncmŠkega jezika, išče službe v večji trgovini. Gre tuđi na deželo. Vstop takoj. Ponudbp na upravo »Slov. Naroda« pod »M. O./11128«.
Kontcristinja,
ki je vcšča slovenske in event. tud! nemške stenografije ter strojepisja, se sprejme proti dobri plači. Reflcktan* tinje,   ki bi  zamogle nastopiti službo
*akoj, imajo prednost.
PomTdbe pod »KONTORISTIN.TA
L.UBLJANA/11130« na upravo »Slov.
Naroda«.
KUPIJO SE DOBRO OHRANJENE
steklenice
OD KOLINSKE VODE, PARFU. MOV ITD.
J. C. KOTAR, drogerija,
11134     VVOLFOVA ULICA 3.
Stalna prodajna razsfava umetnin pri
K. T! L L, Kongresni trg Za Božić izjemoma nizke :-:       cenel      :-:
Trgovskega vajenca,
14 let starega, z najmanj dobro dovršeno ljudsko Solo in
pisarniškega praktikanta,
absolventa trgovske sole,   steno* grafa, sprejme
l; forsager, radovljica.
......      .....              110»
Dr. ms. Miroslav Kasni
ob'.astveno poverjeni stavbai inženet in mestnl stavbenik
litiil'ni. icfltt tt. 13.
Stavbno podietie In teh-nSka piša na   za   betjn-ske, železo^etonske ln vo-   > dne zgradbe.  arhltektuo   * in    vs^kovistne    visoke itavbe.
zvrlttM.  —   Proitktlrialt.
Knjinovez in karfonaž
IŠČE SLU2BE ZA TAKOJ. Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«.                 11106
Trgovskega setrudnika,
boljŠa moČ. vešč popolnoma špecerij* ske stroke <*n groš in cn dctail, sprej*
me   večja   tv*^' i  ▼   Sa"«:*vTi.
Ponudbe   pod   »SARA TFVO 11074«
na upravo Slov. Naroda«.
Za Božič!
Proda se: 75 cm drl^a, krasna ludja, Mocca service. krasna t*«rnifura (žlica
in vilice za sohi to). Naslov pove ^r-ava  »Slovenskrr"* Naroda«.                 11073
Sprejmefa se takoj
trgovsT i pomoćnik manufakturne stro«
Ve,   dober   detailist   in  bla{?n?ni"nrka
Pi^rncne  ponudbe  n«   Anončni   ravnd
»Apolo«, Ljubljana, Stari trg  1^'TT.
11071
Mefelovano sobo
s separatnim vhodom v sredini mesta išče s 1. januarjem bančni
uraHnik. Ponudbe pod »SOBA  1000 i 1105« na
rnrsvo  »S1ovcrs':cT*a  Naroda«.
Išče se skizkinja
k dveletni deklici za Sombor. Biti mora Slovenka in t^'i ncr^'Vr-£a jezika. Vsa oskrba v hi^i. — Plača dobra. — Naslov pove uprava »51<p~v Naroda«.                 11104
Stenografinja,
ves'a slovrn^'e in !"••**■:«*<<? steno<?~!*-fije in »trojepisja z daljšo prakso, želi
službe. Ponudbe p<*d »Trenera'11110«
na  v.r.ravo >Slov.  Na"oda«.
Prcdasta se
DVA NOVA PLAVCA (eden
podložen s kožuhovino). Naslov pove uprava »Slovensk^rf* Naroda*.               11136
2C0.0CC S
posodim   takoj    proti   primernim
obrestim in zanes'jivemu jamstvu.
Pismene ponudbe pod »200.000
kron/11076* na upravo »Slov.
Naroda«.
Ribe za praznike!
Trgovka Ivana Florjančič, Vod# nikov trg. Ljubliana, ima na raz; polago od 19. decembra nadalje vsako množino ščuk in karpov najboljše kvalitete.     11070
Ženithena ponudba.
Zaradi pomanjkanja  čast frii  znanja boljša šivilia z nekaj premoženjem samo s solidnim p-»spodom v starosti od V) do 40 let.  Vdovci  nišo  isključeni Rcsn^   po->-tdbe   se   p'^si   pod   »BO* DOCNOST  145'1TO72« na  upravo »Slovenskega  Naroda«.
Prodam
radi rodbinskih  rtzmer
TRINADSTROPNO HISO.
skoraj   novo.   v   bl;r:in!   kolodvora   v
Ljubljani   za  2S0.000  Din  proti   go*o*
vini. — Pismene ponudbe pod »TRI*
NADSTROPNA/11069« nt upravo
»Slovenskega Naroda«.
Takojšnje stanovanje
Zaradi odpotovtnj* prodam novo enonadstropno hišo z vrtom v sredini mesta.  Kup^u  moderno stanovanje £
Stirimi   sobtmi   ♦«1-*>i   rn  MTT%ntajjo,
Ponudbe pod »HITRA KUPCIJA« na
Anončni zavod  Drago Beseljak,
Ljubljana, Sodna ulica 5.
11077
nrpcrpozoRr
Kupujemo po nijviSjih dnevnih cenah:
KOŽE USTC, KUN, DTHURJEV,
JA2BEČARJEV, VTDER IN
DIVJIH ZAJCEV.
Franc šraalc, Liubljana,
MARIJIN. TRG U    in»,
Na prodaj
nekaj   dobro  obranjenih   ncmških   *a* bavnih knji^. — Niilov  pove uprav.i »Slov.   Naroda«.          11075
Korespcndentinjo
za   irbičino   se  išče  ra  nekaj  ur
na teden. Plača po dogovoru. Dopisi na  upravo  »Slov   Naroda«
pod »st. m s nm«.
Perle in euh
C. J. Hamann, Ljubljena.          11135
Kupim
300 m* lepih bukovih hlodov Naslov pri upravi »Slov. Naroda«
11086
SOBA
se odda iivilji, katera ima svojo obrt. Naslov  pove  unrava  »Slovenskafi Naroda«.              11O0
Sprejme se prodajalka
PRI TVRDKT
M. Rosenherg, Ljutomer.
jlbsolvent eksp, aVaOera;jc
*če slo'be. ZmoŽen s1-*venJ*fne, nem-Ščina. franco5čine, delom* hrvaSčine. ifa*!j.in5fin-. ^onuib? poJ .Takoj »li poznete 10317* na upravo Slovmskeea Naro.i*.                                               10817
absol^ntinjo univerze
v Frtnciji daje privatni pouk iz f'-an* joščine otrokom, k«lor tndi odraslim
Ponudbe pod »M. B./11107« na upravo »S'..jvcn5'".'r!2*i  Na-«,tia«.
Prodam
dva    dobro    obranjena   moderna
ženska  plašča ze1^ poceni. Naslov pove vrava »Slovenskoj!« Naroda«.               1107$
Vijolino,
celo, staro, s pokrovom in stojalom za
note se proda.
Naslov pove uprava »Slovenske;** Naroda«.              11079
Kupim takoj
-nbtjeno, a d^bro ohranjeno želesno blagajno srednje vclikosti. Rcflekti* ram samo r.a zramki »\Vcrthcim« in »\\'icse. — Pla'ilo takoj pri odiemu. Ponudbe do 25. t. m. po^tno ležeče Ljubljana  pod   »\Vcrthcim«.
110S9
KAMENOLOM
2 orala, za industrijo ceraentt in grad' bene2a  kamenja*  bli*u  kolodrora,
se pred?..
Pojasnila daje pisama dr. Fleiio, Kočcvjc.             11053
Preda se
▼cli!:a dobro obranjena miza za jedil« no sobo z dvema vložkoma, dve kon* soli, stroj za čišćenje prepro« (amerikanski   sistem),    voiaški   plašč   in   več
knjig  strojnO'tchniške  stroke. Naslov  pove  uprava  »Slov.   Narrn^T.
11032
lilall!"
Ceno se proda s^onski prjrn'nir^. s*-'on^ko o?'e!a'o 3 m v"«o!:o fino br?!. :eno, Ictenec s 3 ram«mi za e'cktrTo rr^ Ima o'omani, d<*kor»t'ven divan, 2 ct»rodnvni fobeMnsM «l»ki in Mlićn^. Ojlcdfl «e lahlo od 7 do 4. pop. Nfl-sov pri upravi S'ov. Naroda.         1112G
Prota se sretna mno-žina Ia Mm
mošta
Ponudbe x navedbo cene je poslatf na đrž. upravite!jstvo vHepos^stva W n-discberaz. Planina pri Rakeku.     11123
Knjigovođa in biiancist
z večirtno prakso žeM premeniti raesto. Govori slov., ncmn hrv. in srbfko. Ponudbe rod „VcC jezi kov U12(r ni upr. Slov. Naroda.                                     11120
Ria đc Umićr Emil Pirh
tarofenA
Bukircit                   Metlika
V decembru 1922
ME   T   A    L   L   U    M
Zamenjam
vstika   bcrJo   (bas)   ra   malo. Poizve se   r>n   Jjjnac  Kovačcviću,  briv-cu, Spodnja Sfcka 160.     1106.^
Spaliiica in kuhinja,
kompletna,   skoro    nova,     zajamčem
t'ivs.   ?.r   radi   sclitv?   ct,o   p'< dn. Naslov pove uprava »Slovenskrm Naroda.«                    1112"
Akademik (tehnik)
išče  inštrukcij U realnih  predmetov Naslov pove uprava »Slovcnskcpn Naroda«.            11121
Mesečna soba
za t a k o j se orfda državnemu
uradniku.
Poizve se v trgovini VVeis,   2idovsVr stcxa6.                 llllf
zanesljiva prodajalka
katera je dobro izvezbana v deiL
katesni in špecerijski trgovini.
PonudHe rn im~nvn »S'nv. Naroda«
pod »DELIKATESA/11116«.
Knjisovcdja,
Tv*olvent  trjjovsVe   alcademiie   7.   vc' htno     p-akso     i!čc     rdgovarjajoCcpr mesta, Gre tuđi na drT:clo, ali mest
Ponudbe   pod* »DOBRA MOG/11124.
na   upravo  »Slov.  Nareda«.
Dobra naložim kapitala!
Sivnikov lom  (Torschicfcrbruch). pri praven za vsako industrijo, v obrat1 se  z inventariem  vrrd  prodt,   cver' pr?stor>   kot   kompanjon   s 500.0^0 K Naslov  pove  vrtrnva  »SIovcns'r'-^T Naroda«.           11100
GČDBEllK
na klavir in vio'ino,  išee  pos7a ^ večernih urah v kaki restavraci;i
Ponudbe    nn    i^-^T-r*  ^^T  v.   Varoda
pod »GODREN^/llllS«
I^CE SE
Ženitna ponuriba,
Vdovec v naibolj^ib letib. večji po sestnik na d^žcli, bi se rad poročil * samico ali vdovo s hišo ali posestvorr ker bi v tem slučaju svoje posestv. prođal. Hiti mora krepka, prijamna i ^c v dobrib letih. Tajnost 7ninm~cv? Pi^mrne ponudbe pod »POSESTN' CA/1I102« na upravo »Slov. Naroda
Preda se takoj
*«idi presclitvc leno posestvo. obstojc čc iz ve1il'efi sadncj*a vrta. n'iv, trav r.ikov, T>ai5ni.NOV in pozdrt v s\upni i-meri 7 ba, 6 a in 7m'. Hi?a je prcnr-v 'jcr.a, gosr>odars':o p^'l^-njc pa v d*~ brem stanju v 1-nem kr«i' nn Gorcnj
gVem. — Ccna 650000 kmn. Ponudbe   na   m^a^o   "Sl.^v.  Nnrnda pod »DOBRA  ZEMLJA/11005«.
Za prevažanje tovorov
z automobili
po zmernih cenah te prlporoči Jugo* Avtot d. s o. tt Ljubljana. Telrfor -tev. ?3fi.                                      109^
Vsled rarpustitve oddcika se pro* dajo— dokler traja zaToga
moški navadni čevlji po K 500.- ženski visoki čevlji po K 450.- in 160.-. Razni luksuzni čevlji po
lasf ni ceni.
H. KENDA. MTIBMANA. M«t. ^ -.   ai Ug it, 17.   ,    110S6
ii
Novo pohlšfvo
iz   trdega   in   mcbkcga   k,a   se   ceru
proda.
t'uizvc se  v Kolodvorski ulici St. 33
11C91
Nova degrajena hiša
z nad 4O0 mJ vrtn  v Soodaii  hiiki, na probaj.   —   Istotam   se   pr ><Ja   dobro obranjen klavir — N-^lov pove up'ti va   »Slov.   Naroda«.        11092
Javna dražba
se VT?i dne 18. t. m. oh 9. uri do^nl dne. Prodaj.-ilo se bo r<isi • rvo I i: ceta   Slu^c,   Drajjf.mcr   Št.   14,   p.   L.j
?o\ ioa. Poob'a.ščcnec    dra/bc:    F' ir.c    VoiJcl.
D-11 -ir.or  St.  27.
Žeri&ra foni^dba.
Mlad-.'nio, star 27 let, pcV. v poses'" mobiljc, invrnta^'* in s-'dstcv ra 7a Cctck pck.irne, ^^li znanja v svrh^ žz-nitve 7. gospodi."no ft!i mlado vdovo primerne ^'■(ir^sti, ki bi pnsedovalj prkarno ftli primerne pros*'»re ?\ to rbrt. l.r rc*ne pon'-dbe r^d »5XI:D-STVA, 11004« ni rp-ivo »Slovcn^hcga N'nrod a**.
Zameniam stanovanje
in sicer 2 sobi, predao I a, k'Mnja z clcktri'no rnzsvctljavo. v sr".!ir.i mc-r.ta, s stanovanjem z na-r-ianj 3 «^oba-mi in p-itiVlinami v me^tu. Od^kod-nina t'.di vico\a (po dorjovcrO. — Ravnotako p'a'am do 3° 000 K vsa kor'ur, V'ateri mi n-'-skrbi -— najsibo i stari ali n^vi hiši — i-fjodno sta^ novan:*. — Toradevne p^nrrihe rn; se vpcšl;!*:o rja t'n-avo »5'^v. Naroda«-pod ».\\4G/?-!.r5.-r/7'\»9*.
Jrv3nrednr? poir.Tvljanl  i
\ n w n ' i fi n 11 b \
prum>mo sn s'nni.c  Z.i^cb    f i  L;ubijana                   f
\ \Vo!f        H?        Wo:f        H?      f
lO^S       10'?0 (j  19!4       6.1 tfl    \
I \5r,$       15'25     1^0       7^ I )^ I
I  1M7       20.3,2      1913       8    10 5
I 1"!2       24'1')     lc»t2     K 0 lr>0 I
! lr^S       3 >5:) !   !U 3     1^° 15)
I io_>o      4 \f o 1  w-s     ro 2-; 3 }
i l '21      5! 75 i|  1916    35   4tO
J  Lir l       H *        Lanz        H?
3  IM 2      1<; ?0     1916      50 70
I  19U      l'i 25 |   \^l\      60 ^3
I    U17       .'   3    i 19*4       70 11
i  1   IH       :2 3-   i  iyO9       85/120
I   10'2       2fi 12     I"'3     '0:* l'-M
I   \\>\l       2-;/49     1921      \T<Ml'?h
\   IVU       28.5/ * iblO     2GU.330 j
i svih • c ič'".i. — L^' (me bi ko- 1
I rje t omi ko jnT s..o. F..oraz-  |
I ic^do    gen r* uo    pop avlieni,  !
g suVjCsn >    i5  uš -i . — Ložtnje  ]
I             sv-ak m goiivL m.               j
3       Zagreb, Pantovčak 5.       !
Fiačifna na!:!uri23,
ir'TJfna, z l^trimi irpričevali in naj« r«.)!jwmi rcFcrcncami. >:<1i mrs a ▼ br.ljšt, d-^bro idnri p^stilni, bod:.~i v Ljubljani.  Celju ali Ma^boru, cv^ntu*
n^o   tvdi   na   d^:"'Nli.
ron-'d:>c pod šifro »STAREJ?A
.VOĆVlir*)<?«   r.a   unravo   »5V?vcn.^:ega
'.MOČ'l 1 r'9T>'3c  r.a   upravo  »Slovenskoga
Doktor juriš trcrr>vs!;o popolnomi mobniri s prn\.;o ž^li vslo-piti  kot vodilna  a"i   zaupna   oseba v več;e
imlKlrii^ii $ \?m& ^f °^
v Ljubljani. Vslop lahko takoj. Ponudbe pod ,,S(.aa 20.000-11101" .
na upravo Slov. NaroJa.
Kupio bih već :  kc! či^u
nnraTR lil! IPIIOPIMI N^opni rjii
t       w                                                         **                                                      u>
Molim ponudu sa uzorkom uz oznaku  cene i količine 9. D. ia lelicvilo bile, VsHl.IbeSkereli, B^nat.           110S5
Inženlr        .   ■
z 10 letno prakso in velikim! sku^nJami v stnvbi m<ror;ev, stroiev, odnih naprav, elektrotehnički, kovino in železolivski široki fcc*i svofo Efdan'o službi pre*nRni(K Jrt tuđi pripravljen vstopiti » večjim kapitalom v dobro idoče tehnično podjCtje. Ponudbe pod nSiov;an  11104'* na upravo Slov. Naroda.                                   11103
Irgov. lokali, skladllia itd.
.akoj na razpolagro kupcu velike skoraj nove stavbe.   Hlia se   na-
3'a ca. 500 korakov   od   1:ubljanske   električne   cestne   železnice.
Potrebni kapital samo 250.000 Din. Ponudbe pod »Sciitcv 10034*
■ia upravo Slovenskega Naroda.                                              10j34
a bi bil pripravljen vložiti večji znesek v obliki posojila ali kot 'rr.žabnik v vpeljano kemično tvon:ico v svrho večje kapac'tcte. Dbrcstovnnje in gnr;inci:a dobra. Ponudbe pod „Ivipital14 na ■ nono.'no družbo ALOMA COMrANY, Ljubljana, Kongresni trg 3.
^B& T^J ^J&  WA2, U  ki '>4i.O            ta«->   ta    U b ii J 'a '^ariJš     Cd
Krv sem prcobložcn s posli osobito radi mmeravan ' grndbe
cČ-c clcktnrne prod.im prnv dobro vpclhn? podružnice (trgovine
: me anm blagom) na Bledu, v Goričah (z 2 hišama) in v Sončurju.
RcflcKtanti   naj su.ija  pisincnc  aii   ustmene  po.iu-ce  naiavuosL na mol aslov
EĐVARD DOLEKD,
Imotnik tvrdkc Franc Dolenc   Kran],
Žinounfčka Banka ^ Ocs^rcda
poirebnte za nooo znaarcaa'^o đraž'jj
DlftERTORJA - OBa liliZATOR JA
Rnđliisfl caj ĐpoSl^o sud]; c??rf2 nn^^inrfs đn ?\ đ^ cembra t.L naugdenl banfrf, Kralja miiana br. c?.
Brez kOiiliiz:z^~o      '
Na drobio!                                              Na deb^Sol
„Prva LHBifla mu lm I Mnir
Centrala i T.f(iut>na, Sv. Pctn ccst.i § . 31  Te!:f »n 411  htem bin. Podružnica i   Mar.rnir    Vrttinjs a ulicu šicv. 20 m   Gjs/jsUa ulica Stcv. 3 Kaii: ik, S ;tna    *t. 4.
je  bili odlikovana na PoVapnskl msh i v Milj'iora
za njene izdelke z  „2lalO  ko'alno" in diplomo
kar dokazuje da so njeni vrvar^ki izdc.ki prvovrstni in radi
tefta brez koiikurcnce.                              11037
Stran 8.
___»SLOVENSKI    NAROD«   dne  17   decembra 1922
ii\. 'Ab
111 POPRAVILA AfTOMOBlLOf.
PrsdalovaaJ* la li-dalamuM«   Mvlli karostrif, lsk(raa|e fin ponlklan]*.
Prodala Ipecllalttet:
$*eyr avtnnebfn, angleiKi B. S. A. motorji 1b  bicikli,   franeoske  atlafcalta) „•akte"  pnevroatike, amerik.   VaomiM   olje,   maat,   bentin   ia   garaluanja
avtomobilav. Strokovno sol dno delo ta  zmarne eene
JBffO-Avto d. % o. f,   L;nbl|aBa9   Dunajska cesta St  36.
Božična in novoietna darila!
Plavice in Alaski-lisite, otroške gtrniture i ovratnike, ima ntii r žalovi po najnižji caoi
O. SEMKO, krznar
LJUBLJANA,   Krl**>vni*ka   ulloa 7.
MARASKINO MORPURGO
Čailca teg« delikatnoga llkarja Je napoplsen nJHfakl
Priporotamol
COGMAC   OALMATIA   MBDICINAL   In   druga  izbrana
II kor je, žejania, afcstrakto In BiruĐa. PRVA ODLIKOVANA DALMATINSKA PAUNA
OKTILACIIA
V. MORPURGO, SPLIT
Zastopnlk: Adolf Kordln, Ljubljana, Beetttovnova 9.
Praktična darila w Božić!
Fino
perilo  za   dame
in gospode, žepne rute,                   g
namizne   garniture,  kompletne            o
opreme za ne veste, dobite najeeneje pri tvrtki
HEP. ŠARC fClEHBOMOgA ULICA ŽTEP. 5
Na;večji davki   __
katere plaćate Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kje nakupuiete, zgubite denar in imate poleg tega večkrat še sitnosti.
Poskusfte enlrrat i Hustrovanlm kislogom tvrdke N. Suttnor, ( metnik Henrl Malre), Ljubljana
at. 3. Ta Vam svtta|e rcanično eobre are, Specijalne znarake ,IKO' iz iartae tvornice v Svici, kakor tuđi druge deere itptie ve, taptttne, svetilne la fttnike wre, verilice, prsta n«, zapeatalce, u hane, aaatizno oro-dje, kfshia ia eirmsk a darila tor vae aru jo zlatnui« in srabrnino. Pa tadi poratne predmete lukor: ikarje, nože, britve, Uscstrilne in »riva ke stroj«, steklorezee, dozt za tobak, svalčiee In smotke, nažifače ia daaa*-■                                      ni#e kupite d«bf» in c«n« pri Ividki:
H. SUTTNER, (imetnik Msnri Malre), Ljubljana St, 3.

Ustanovljeno
s -
6 C J. H.
galoše sviter ga maše roka viče steznike nahrbtr-ke noćne srajec snežne čevlje vaceno   peri'o povejn.famaše damske   jopicr I volnene    jopice I otročje«blekcr I gvmhe za manitte J batstasto  p e r i 1 • I naramnice. p«dvezc I iportne   po rebičlne voineae tricot - hlače j otročje Tetra - p«rik> I molke športae etpicel Itahinjski predpaaaikil volnane  ia  svilene  Sale I ćele oprcaic za novarojeace!
mace čepiće brisače modre* ki dokolenke iepne robee nerje in poh vezrne  rebec tvfinate robee kopalne plaiče I j« oranje   čepiće I volnene    čepiće i •vrataike,iMfi4«te I koaibificiezadame flanelatte srajoe predpasnikt za dame I v*1a«ne trikot - krila j aoške volneac jopice [fine   #tr^je   vozičke [tvlltaa sp«4aja krila jvtlika izbira kravat I pristno Jlgtr-jeva parilo Ipradti*kai4ja za fviaa daU
Prepričajte se o cenah w mojih izloibahl
ProprUaJU •• • eenaa w sasjlh laUsbahl
CJ.HrmanD, Li ubi f asa. nBstni trg I
lUka taMra  afraina   vritom.   tnk*»i   a
F. UMI, LJIlLJIllTrTrUl IH Zf
laaaBaBaaBi tt 1 aaaal aaaaaal M BaaaaaaaVal I BSaaaH ai ^MiUK^Ia ^^^p^^^^^  ^ • p^^^  ^«*«   ^"  ^^^^^»^^^   ■   aaBjaai aj| peaRajBaJi
MTRIBUHA"
Tovaraa tfvokolea la otroiklh rot1(vov Utbrjau, britnki ctsti 4 — 2vtttnij ifoa 1.
Te od- Korn9 Ljubljani
Poljanska eaaaa Mtw. 8. RravaCi stavtol. aalaatarOaM ■ »krasu klesar
laaaa   taanaan.   laalaa  ■  aaani  um
aaaavvva)       aaaaavv^aaam«        saaaaaiaaai     bbj      aawaaBBj     HaTBfSV
lxd«lovanje potod ic rločavine za fir-a i, barvo, lak in aiad vsake v«hkr ati kafcor  tuđi potod (ik^lc) za kontarve.
Velika zaloga klobukov in slani nikov se dobi pri
Franc Cerar
totsraar v ttoam   pasta Domtjle
Prevzemajo se tuđi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Ko-vačevič i Tršan v Ljubljani, Pre-
šernova ulica št. 5.
8ara|amanja w arado.
Zaloga  v  Celju  Gosposka ul. 4
ADRIA
/Eca5
^Lsurfine^
Za BožK!
Vslfka Ublra raillćnth
»•■bobov, k«ksciTy tokolade,
obaskoT sa boiti«? drtvo
•4 BaipHpr*st«faih  fU  naj-
llnslilk vnt.
Ha aere delle   tp«elaltte-pri trrđM
JOSIP VITSE.
LJVBLJAIIA,   Kr«kev  trfr C (zraTMi Mcstsega dtKsa.)
Samo na debolol
Vam prsnovi in strokovno shrani
preko zime
ob tnalenkottni priftojbini tvrdka
J. BB. feunffi^i cesta»
^^^bbbi     aaaaaaaaaa\     aaaaaaaBk   aaaaa^aaaaal    Bal ^^ Laa!     ak^aW^JF%
prse ante
steže blago
povsem zrela
dobiva se povsod
I. hrv  tvtrrtmea
silamti sušenNi
mesa I« mtsti
N. Gavrilovic
sinovi* d. d-Pttrinji.____________
RraKii
BDBaCeii Beleinl u**.)
koledar
lelilai.
CERA U DOL IUro£a aa a tavani
I. BOnilC, »In, LJIISiJHnn. Caaaaa ti
wr —   — ^
[MCSl
I  10  i
Razno periio
ia   da»e.  0cST»eđo   In de*e
priporoča  tvrdka
L4 Hikuš
\ Ljubljin*. Kestnl trg it. 15. prporeča svojo zalogo
dežnlkov In sofruitkev >t§f sprttitiatah patic
atffavaa sa Htr"u«fe   toino in io'Hno,
I i F. JoržscH
w  L-ubrani We Ilova    12.
ivrlfljem ie!a?evaiifa ter ponravili fla-lOTirfef in barmonijav spaci,elDO strokov-ao( lo*do ia ceno
Prva fcgoslo*. barrarlfa, knnmntvo  in atrofarnioa
P.Semko, L!&b!jsca. Gl'mce 230
je   otvorila delavn'co in prodajalno v
Križevnažki   ul-   7,
Ha|stare]Sa slovenska
pleskorska in llčarsba
delavnica
IVAN BRICELJ,   Dunajak^ o. 19,
se priporroča. Uvi li ta v točna, eene imerne.                                             1001
Dr. Paenlk ord irra xa jetične \*vtn
orka in petka vsak dan v St. Jurjn ob
južni   Že'eznici   pri C«lju.   Otajte n;e-
p^ovc 3 knjige o jetikil                    7927
Trgovina zždezniao
„pri Zlati lupati"
Eriavec   &  Turk
(pr«j Hammcraehiniclt)
Uybli8fia,   VaSvazorie'i trg 7
ttasvrafi   križavnlftka   cerkve.
Zalega esmcnU ia karbida, j
ew*       e"""^
jb/ M£ g C^ rT!^ ,4*^> i^l
^B ^aat aaa\ ^9^ pri LJUSLiA^A, Maštat frg 10.
»Pri nizki tenf                             „Pri n!z!;i esni'1
K^naBJ      ^Bf     aaa7       ^BBBB^aBF         ^aaa^                     ^aw^»?3^^        ^aaa^^Br      ^av          ^F"^*. v^      *aSF
Ljubljanai Su. PcS/o cesta 3.
Priporoča veliko zalogo razne^a rfrlla posebna zlmaHIh  potrebfečJn jofiic,
srajc, hJač,  rok-vic,  nogavic, o»ročje  volnene  eW!e;<e,  kape ud.   po    zn^žaniK
eenah,  posebno  priporo^ljivo  za  božična  in   r.ovo etna   cUrlia.
Wa!bo!ifia za rodbino in   obrt   po   ugodnih   cen^h in   obroklis
pr* porota tvrtiha
IGSI. VGZ,
LJUBLJANA, Sodna ni. 7, pođrninlca No^onesto.      10485
nninn i Utx\i vA\ nuli ntrc-ta li-rOLUR i bini klstakav Iq tepk nć& ust
Modni sa!on
jlUCnif -riđSKB
Uubliana,
—   Židovska ulita 3.   —
-   Popravila   se sprejemajol  -
Žalni
klobuki
vedno v
zalog^i.
Creps da Chine obleke v vseh barvah.
PlaSči, volnene In svilene obleke, bluze.
Po natančcem naročilu se posije tuđi po pošti.
Znižana eene!
nasproti glavne pošte.

Največja zaloga vsakovrstnih oblek za gospode, dame in   otroke
Uliti & h^fti
LJUBLJAHA
OllaCiljiiil  IMl   flUlIIlIlaililli  liMilM?
Vaafc«vfl»atfia pr*i*t>+99 w I raattlh v«l!fcaatitiy kakar ftiali na mafra. Bagat« Is-bira isilara«! barvaailN In balili. — Posteljna aa-Hlav rj«h« bras &ivav gr«a1l aa žlmnloa in b!a* sina« nanklna aa parnaoav flanalasta In volnunt od«*«, alalja Šivana «f?«io %m klata, hr9~-mnm, valne hi avile. — Raalianl bell In barvaatl namlan! prti, kakar tu#1 ajarrtit««-e sa 0 In 12 oa«a, pl«tn«ne la frotir arlaada Kal.
Raallftno auVneno, volne-no in svileno blago za damske ebloke v selo boga« Isblrl dalja perllno blago  mn bluze, predoas-
81 ke In dantaee obleke.— rn9 H% tn«dno sukno v nsjnevejlflh viorclh aa aalonaka, pramenadne In aportno obleke, povri-nlke, pelarčno in ilmaka auknje. — Vaakevrsni sifoni, batistl In ceflrjl n apadnja perilo, In aicer aal naiea"«ej«a d» nnfvl-nojao vrste. — Svileni In volnenl s»llt osrlnaiko, roboi Itd.
Perilo za tfnmo In gospo« da, Irajoto^ljerso Iz na'fi-nej ega žifona ba^sta In oehrja. Otraš'to neriio za dečke dek!?oa In rioonš-ke. Predpaanlkl Ic kro-tona In kl* ta, blcize Iz 6vl!e In ©tnfMln*. t*^J-;eč« ja lakira fferrfitlh u«!ne-»29« Bn svCIeKih K^avb, dokelsnlo In g^nva^. Patentne nog-3vlo9 vse!i ve« llk*rtS, V9s':ovratro bzi :;o in gfiie« rs'invioe z» drma in goseeda. •vr.-.tr.Jka In kravate. Razno znm fee avlterjl,    sporina    perJa
_                                  apnaei                                                   --^^  ^.__                              T^
. LJUBLJANA, Mestni trg IO.
Srev   im
•M.ik TN>M    nai'iiii,   oik  17   decembra  iy^2.
s*ran. 9.
Sitofcrvdčina na naših šclah.
£r.4ska oblast je takoj po prevratu uvedla v slovenske srednje Sole pouk v srbolirvaščini, kar je pač vsak razsoden človck odobravah Gljde jezika nabili bratov onstran Sotle smo bili pre;e r,e 1c vsled razmer, temvcč — priznajmo odkrito — tuđi vsle£ la*tne tndolen-ce precej zaostali. Spominjani se n. pr. dobro, da sem, pisec teh vrst, grajal v *Slov. Nar.« prizadete faktorje. ker nišo uvedli v novoustanovljeno višjo de-škiiko solo v Ljubljani pouka v srbohr-vaščini — brez uspeha! Seveda. ta-kratne razmere pri nas! Saj sem kot iibsolvert ljubljanskoga ticitcljišča leia 1S91 dobil zrelostno izpričevalo izključ-no z nemr>kim besedilom in 1. 191S sem Kot osivel selski voditelj dobil od iste-gn zavoda v roke ravno t:\kj izpričc-valo z datumom 1. 191S. Omenjam pa, i'.a scrn v razdobju 1891—1918 v raznih iisli'i gra.ial našo tozadevno bojazljivost — brez ur.pcha! — Uvcđba pouka v sr-bohrvaščini v naše sole je torej davno potrebna stvar, a glede, recimo, tempa pri tem moram v interesu prizaJetih spraviti v javnost poseben slučaj.
Na naša učiteljišc'a je bila 1. 1919. uvedena srbohrvaščina z er.o tedensko uro, seveda Ie z namenom (zakasnim seveda) priučenja jezika za navadno rabo; za priučenje jezika v taki me-ri, da bi bili gojenci ueiteljišč pozneje kot učitelji sposobni učiti ta jezik kot predmet, za kar pač obseg ena te-denska ura pouka pač ne zadostuje. In to je šolska oblast tuđi spoznala ter začetkom šo!sk:£a leta 1921—22 raztegni-la pouk na dvetedenski uri ter cbeneni đoloeila. da je ta jezik tuđi predmet srelostnega izpita. Izvršitev te odredbe pa je imela neprimeren tempo in padla je žrtev.
Kdor pozna ustroj učiteljišč, ve, da je na teh zavodih uče jeziki v treh ob-segih: 1. kot ucni jezik sole. na kateri bo gojence pozneje deloval kot učitelj: 2. kot lični predmet sol. za katere vzga-ia iičitcljišče učitelje, in 3. kot kulturni jezik. Do prevrata je bilo stanje glede tega na učiteljiščih, kjer so Studirali Slovenci, različno po kraju in dobi. V stareiši dobi, posebno okoli let 1880 do 1S90 in še čez je v Ljubljani in Mariboru ter v še večji meri v Cclovcu veljal nazor, da naredi redoma vsak gojenec zrelostni izpit za slovenske in nemške liudske sole. Kdor te dobil izpričevalo samo za slovenske sole, je bil smatran za manjvrednega. Na Primorskem je bilo narodno diferenciranje — zaradi I ahov seveda — bolj izrazito, tam so bili učitelji z več nego enim učnim jezikom izjeme; razume se. da so bil i to Je Slovenci ter tu in tam kak Hrvat: Lahov pa v tej mnogojezični družbi učiteljev ni bilo. Z rastečo narodno zavest-jc* so se pa tuđi ti nazori izpremenili, in srzzr na Kraniskem in Štajerskom — Ko-roška je ostala 1 nadalje tužna — nam v l:orM, na Primorskim pa toliko v škodo, da so uvedli tuđi na tamošnja učite-!;:šči. posebno v Gorico, možnost. potezati tuđi izpit za nemške ljudske sole; v zvezi z nemškim političnim kurzom rb Adriji. Pribili moram po moji sodbi 7a nas značilno. a nikakor častno dej-stvo. da se posieđic teh razmer š* da-r?s nismo otre^li. Se danes se med ući-toVsHm naraš:a;em smatra za neko pr-vovrstnost, napraviti ražen slovenske^a tisdi š" nemški zrelostni izpit. Jaz smatram to za neumesten poklon in nepotrebno žrtev n»re:šn.iemu sistemu. S tem ras narastaj učiteljeva indirektno pri-znavi in odobrava še nadaljni obstoj rerrških Š'I v Jugoslaviji. Toliko g'ed? u č n c g a jezika, to je jezika, v katf-rem se vrši na normalno urejeni osnov-r.i š-^Ii ves pouk. Glede jezika kot učni li'cd-Tict. to je jezika, ki se na kaki šnli uči le samo na sebi kot predmet, srro so prej pač ravnali po razmerah. V Lu!blT..ni in Mariboru ter Cclovcu je vc-l.al za učitelja slovenskih sol kot tak ncmški, za Nomce pa slcvcns!:i jezik; v
zadnjih letih v LjubPani menda le prvi slučaj, kajti tam učeči se Kočevarji so ijni-li itak oba jezika kot učnl jezik. Na Primorskem so Slovenci polagali navadno izpit v tem oziru iz laščine in hrvaščine, v zadnjih letih tuđi iz nem-ščine; obratnih slučajev je bilo malo ali nič. — Kot kulturni jezik se je gojila na ženskih učiteliiščih še francoščina in na Primorskem giede onih, ki so imeli le en sam učni jezik, bodisi slovenski, hrvatski ali laški, ša nemščina.
Kako naj bodo te razmere urejenc na ućiteljiščih v Sloveniji sedaj v svo-bodni jugoslovenski državi? Mislim, da odgovor na to vprašanje ni težak. V Sloveniji imamo ter borno po ustavi imeli lc šob z narodnim učnim jezikom, in ker kompaktnega tujega naselje van ju rimamo, more biti tu narodni jezik le slovenščina; tuđi Kočevje glede tega ne more delaii izjeme. o drugih »nemških* kraj ih ni govora. Torcj čemu potem slo-venskemu učiulju izpit iz učnega jezika nemških šol? Ali bi sz dobil na dalmatinskih učiteljiščih gojence, ki bi smatral kot plus v kvalifikaciji narodnega učitelja, če bi se pridobil izpit (nagiašam: izpit, ne znanje) iz laškesa učnega jezika? Dvomim! Za lokalne potrebe, posebno ob severni meji, popolnorra zadostuje izpit iz nemščine kot učnega predmeta. Kdor pa niti na to ne reflektira, ta se lahko uči nemšjine le kot ka-Kega drugega kulturnega jez \a. Lašji-na in madžarščina niti kot učna prei-meta za slovenskega učitelia ne prihaja-ta v poStev. Glede kulturne vrednosti teh jezikov priđe sicer lahko v poštev laščina, a ravno v pedagoškem oziru ni-n;a tolike važne'V da bi se moglo govoriti o njeni s p 1 o §n i gDjitvi; posam-r.ik pa že dobi priliko, če ima potrebo znanja.
Drugače je s srbohrvaščino. Razvoj razmer sam kaže, da mora vsak naš na-obraženec jezik naših bratov onkraj Sotle in Drine razumeti; zamudili smo ze v prejšnjih generacijah v tem oziru dovolj; nič manj pa ne bratje Hrvatie in Srbi; drugače bi ne bilo mogoče, da sem naletel pred 15 leti, iščoč v hrvat-skem atlasu pravilnih krajevnih imen, na obliko »Vertersko jezero«. (Sicer smo mi ravno taki: drugače bi ne bilj raslo v najnovejšo čitanko osnovne šr>-le zemljepisno ime »Crez« za hrvatski »Cres«. Vpraša se pa samo, kako to dosežemo. Tu pripada naravno učitel.stvu osnovnih Šol prva naloga, zato pa je treba to učiteljstvo tega jezika tuđi v zadostni meri priučiti. To pa se ne da doseći v enem letu. In zdaj prihajam i do slučaja, ki je povod teh vrstic. Na nekem slovenskem učitelišču so koncem | minohga Š^lskega leta pri zrelostnem izpitu reprobirali neko gojenko iz srbo-hrvaščine, in ker tuđi pri ponavljalncm izpitu ni pokazala dovolj znanja, ni dobila izpričevala zrelosti. Edina rešitev bi bila ponavljanje četrtega tečaja, a ka- j kor v otežitev nenejodnega konea so se rodbinske razmere dotične izoitne kan-didatinje v takem oziru izpremenile, da na ponavljanje grudr'skcga leta niti misliti ne more. Spričo veljavnih odredb in slučajnih lastnih razmer torej ta bivša gojenka učit2l;iš:a ne more doseči svojega cil'a navzlic temu, da je, ražen iz srbr>hrvaš;in-, dobila iz vsch predme-tov uč'teliišča pri zrelostnem izpitu po-voljne ozirorra pozitivne rede. SI :Č*>J tnorda ni edin, ali vsaj v prihodniih dveh. trch letih ne estane edin.
Ali je mogoče to zabraniti? Da. Ali ( kako? S primerno izvrs'tvijo odredbe, I ki je uvrstila srb^nrvnš'-'no m^d obvezne prcd"^*e n?itcl:išč v Slovenri. (»dredba naj stopi brcznnsVno v vclja-vo s koncem SM«kc&a bta 1021—25, to je, ko pridejo do rrature oni gojenci. ki «o sVnzi vsa širi leta Solan'a na uCitc-l.iš:u bili dele/ni pouka v srb^hrvaScMii po dve uri na tcd^n. Le tako je mogoče učitcliskemu naraš^aui zasrotoviti pri-merno zranie srbohrvaščine, in b ob takih uredbah ie mogoće, go;ence četr-tega letnika učitcljstva uvesti    tuđi    v
prakso poučevama srbohrvaščine na osnovnih šolah. DjUler učiteljski kai-didat sam ne zna dovolj kakega učnega predmeta, toliko časa ga tuđi ne more ♦učiti v osnovni soli; za jezikovni pouk velja to še v večji meri, ker pravilan govor učitelja je najli ljše metodično sredstvo pri jezikovnem pouku.
Nastaja vprašanje, kako stvar urediti za prehodno dobo do konca Solske-ga leta 1924—25. Velja naj, da mora sicer vsak gojenec pri zrelostnem izpitu dokazati določčno mero znanja srbohrvaščine; pravico pa. pouče vati srbohrva-Ščinp na osnovni soli, dobi le oni, ki dokaže to sposobnost; kdor te zmožno-sti ne dokaže, zna pa sicer več ali manj srbohrvaSčine (razlikujem tu med znanjem jezika in zmožnostjo učiti ga na osnovni soli), ta dubi sicer izpri-čevalo zrelosti (seveda upoštevaje drugo znanje), ne more pa do doseženega izpita učne usposobljenosti (čez 2 leti) poučevati srbohrvaščine na osnovnih šolah. Od jeseni 1923—21 pa veljaj sr« hohrvaščina kot obvezen predmet izpi-tov učne usposobljenosti za osnovne sole, in sicer kot učni predmet. O tenu ali se noj uvel'avi za absolvcnte učite-liišč v Sloveniji srbohrvaščina tuđi kot učni jezik, to je, more li dobiti tak absolvent izpričevalo, da more poučavati tuđi na šclah s srbohrviškim učnirn jezikom, sodim, da je zJaj prezgodaj govoriti v sploŠncm. Za dosego takih ciliev je vsekakor treba na učiteljišču ražen dveurnega pouka na ted^n v je-zi':u samem Še drugih uredb. Obvladati Kak jezik v obsegu učnega jezika osnovne sole je sposobnost govoriti o vs^h predmetih — od verouka do telovadbe ii ženskih ročnih del — osnovne Sole v tem jeziku. To pa je precej obširno znanje, ki se more doseči le s smotreno urejenim studijem. — Ivan VrSČaJ.
Kemalisticna Turčija.
Korak za korakom stopa angorska vlada po precizno nacrtani poti in njeno stališče v mednarodni politiki Je posta!© že tako solidro, da vprašanje nove Turčije s faktično prcstolico v An-jrori ni več problematično, marveč definitivno rešeno. Pač pa postaja problematično drugo vprašanje in sicer bo li antanta v stanju zavzeti napram kema-listični Turciji dovo'J odTočno stališće in zadržati njene pretirane zahteve v gotovih mcjrh tako, da bo, kot pravi pregovor, volk sit in koza ćela. Prepustimo rešitev tega vprašanja evropskim diplomatom In uogodkom prihod-
1 njih dni in oglejmo si takozvano vlado, ki je danes gospodar položaja v Tur-
j čiji in merodajni faktor, s katerim računa jo vse evropske velesile.
Takoj ko je bila skitcana anjrorska narodna sktipščina Ie bila fprejeta nova konstitucija, ki je v bistvu podrla
j ceTo o^roc'je sultanove Turčije. Ta kon-
i stituc'je obstoia iz 23 č!cnov, od ka-terih priboja za mednnroc'ne odno^aje v po?fev le pr\rih 14, Ki obscrajo seda-njo nredbo turšVe države. Ostalih devet členov se nanasa na špe:ijelna vpra-Šanja notranje poetike. Tekst teh za nas važnih   14  členov    konstitucije se
glasi:
C'cn T. Normejcna suverenost pripada narodu. Vrši^cv te suverenosti tc-meTji ra neposrednem izražanju narodne vo'je.
Č'cn TT. TzvrFCvalna k^1 or tuđi ti^-tnvrdnfr«a v^a^a je združena v vch'Vi . narodni skupščini Turčije, ki v resnici ! predc<av1jn narod.
Č!cn Uf. V Turčiji vlada velika na-rodnn skupšeina, njena vlada re imenuje »vTada veTiT e nrrodne skrpTčine«.
ČTen TV. Velika narodna skup^čina obstoja iz članov izbranih po državlja-nih posamnih okrajih  (vilajetih).
C'en V. Ć'ani velike narodne skrp-ščine se volijo za dobo dveh let. Doba njihovega de'ovanja traja torcj dve leti. Č'ani so lahko izvoljeni tuđi ponovno. Volitve so veljavne tako dolgo, do-kler se ne zbere nova skupščina. V slu-
čaju, da bi bile volitve nemo^oče, se ! srne sezija stare skupščine podalj^ati samo za eno leto. Slchnii član velike narodne skupščine ne predstavlja samo svojega vilnjo'a, marveč je cbenem tuđi znstoprik celega naroda.
Člen VI. Redna sezfja velike narodne skupščine se začenja 1. novembra brez posehnera sklica.
Ćlen VII. Osnovna vprašanja kakor n. pr. zakonodajna, Izprcmemba ali raz-veljavljenjc zakonov, sk'epanie dopo-vorov in mirovnih pojrodb, vpoklic na zaščito države itd. spadnio v kompeten-co velike narodne skupščine. 7nVono-daja mora temeljiti na pravnički pod-!agi, pri'prodeni potrebam nnroda, njc-povim nbičajrm in nravnm. Pravice in do!frosti sveta po'n^močnih narodnih ministrov do'oča posebna ustava.
Clen VIII. Velika narodna skupščina upravlja svoje vladne departemen-te s pomočjo poJnrmočnih ministrov, izvo'jenih nd si up'čine in sporazumno z mc'odnmi, ki jih do'oča posebna ustava. VeTi>a rprodna skupščina daje po!-nomočnim m'nistrnm instrukcije v el^se-kutivnih NTJra^anjih in v slučaju potrebe z^rnenr rr*?n:sfrov.
člen IX. Predvodnik, izbrnn na plc-rarni «**m velike narodne skupščine, ie predsednik skupščine za ćelo medvo'il-no dobo. V tem pogledu je on polnomo-čen podpicovati in ratificirati odredbe polnomočnih ministrov v imenu skupščine.
Clen X. V gcoprnfi'ncm in etono-mičnem pogledu je Turčija razdcljcna na vilajete, vilajeti na kaze in kaže na nahijc.
Clen XI. V lokalnih zadevah je vilajet avtoncmna enota. Izvzcmši zuna-njepolitična vpra?5arja, vojnške zadeve, mednarodne gospodarske stike in med-vilajetne odnošaje, razpolajrajo uprave viJajetov s svojo administracijo na temelju ustave, ki jo določa velika narodna skupščina. V delokrog te administracije spadajo šolske zadeve, delavska vprašanja, javna dela in socijalna skrb.
Clen XII. Uprave vilajetov obstoje iz članov izbranih po držav'janih dotičnih vilajetov. Doba izvrševanja službenih dolžnosti teh uprav traja dve leti.
Clen XIII. Uprava vilajeta voli iz svoje srede predsednika in administrativni odbor. Administrativni odbor obstoja iz šefov administrativnih oddel-kov. Hksekutivna vlada v vilajetu je v rokah tega odbora, ki uraduje brez prestanka.
Clen XIV. Vali (neke vrste vladni komisar) zastepa veliko narodno skup-ščino v svojem vilajetu. On je dodcljen po vladi velike narodne skupščine in njegova dolžnost je vodstvo skupnih narodnih zadev v dotičnem vilajetu. Vali posreduje v administraciji vilajeta v slučaju konflikta med narodnimi in lo-kalnimi zadevami.
Kot vidimo, ta konstitucija ne ome-nja nikjcr vloge sultana, ki nTma več mesta v mednarodni po.itiki in je ostal samo še papež mohamedancev. Temelj, na katerem počiva konstitucija angor-ske vlade je nacijonalizem, ki je izražen v besedah: tam kjcr žive Turki, je tuđi turska država. Nrmen velike narodne skupščine je priboriti turski državi mesto med ostalimi državami kot cnakopravni med enakopravnimi. Ona niti re pomiš'ja o kakršnikoM kapitulaciji. To, kar se godi v današnji Turčiji Je le ustvarjerje programa, ki so ga iz-taknili mTadoturki že pred vejno in za-čeli izvajrti med vojno. Kakšcn bo ko-nec tepra m^doturškega nacijonaTncjra pribrrja 5e ni znano, vendar pa izgleda, da bo pntan^a primjena ugrizniti v ki-slo jaboTlo in pod pritiskom narodne samozavesti in sp'ošnega političnega položaja popustiti in dovoliti angorski vladi marsikaj, česar bi ne bila nikoli dovolila sultanovi Turčiji.
Spominjajte se Družili! sv Girila in Metoda!
Lj'J!j?.nske ceste in njihova lireditev v Istcšnjcin letu.
Za tlakov::n:e li:bl.anskih cest, peprp-vo Tubljanskih hodnikov in ureditcv novih čest ie sklcnil cb:insl-i svet po prevratu pod župr.n~m dr. Iv. Tavčr.rcm ra ct;c po-soila 20 mr:i:<-nov Krcn. Ta p^st.jvka ?e bila potrebni. Če bo pn ta svota 7ad^>s:ova!a za uredi:ev tr.di novih cest, ki bodo napcljano vs!cd novih zsrac!b v t::ko nastaMU novih ulirali, pa je veliko vpraSane, ker požro velilec svote dclavci ra drusi strani pa ma-teri;al. ScveJa za enkrat ne bodo vse tlako-v::nc, ali pn:rcbcn ;c tcn^cij — kamcn'e In gramoz pa pesek, ko zaCnc svoj posel cest-ni p.rni vaKar!
X      XX
S tlakovnn'cm cest v mestu se !e privelo na raCun 2) mili onske^a pcsojila prav za prav ^e larsko leto. IJrije!o se je s tla-kovan:em Sv. Petra ceste in letos nadalje« valo rdn. Knnčaln. Ta cesta je zdaj tlakova-n.i do kri.:.išća Šk(.f'e ulice. Toj je sledila \Yolriva uli;a, PrcSjmnva u'i:a, Marijin trj;, f;anc*ŠAanski mest, Pcl.'anskc ceste ne-rnuten del. Kcpi:ar]cva iili-a in slednjič Kongresni trg cd Kazinc do Gradišća. — Med t!aknvan]em cest se je bvrŠevala po-prava hoJnikov z asfaltom. Popravili so so dr> zdii; A^fallni ti :k v S^ler.b-.irs^vl ulij!. Hodnik pred realko, na Reslievt cesti, levl ob Duna;ski cesti In Gcsposvctski cesti, v Stritarjcv! ulivi, deloma v Slon-.Škovi ull^l, poprava kamcr.ite^a hodnka pred Škofijo ni Imena vredna. — tako da se je od pro-jektiranesa izvršil le mal del.
S tlakovnnjcm se bo nadaljevalo pr!-hodn'e leto in si:cr pridc na vrsto: Stari trg, Mestni trs, Pred Skofi.o, Poljanska cesta, Dalmalinova ulica. Metclkova ulica, Vi-dovdanska, Gosposvetska cesta in Gr^.dišćo Rimska cesta, Gcsprska ulica. Trg Tabor, škofa ulica. Razcn cest so radikalno popraviti odn. ni novo tlakova;! s plošcami ali asfaltom l.oćnikl po Starem trs'J, Pred Ško-fijo, na Krekovem trsu, m Sv. Petra In Pol.r.nski cest!, desni hodnik na R:sljcvi cesti, v Dalmatinovi ului na MiklcSičevI cesti v Gosposki ulici, v Flori^anski ulici, na Kar-lovski cesti Dunaskf cesti. Rimski cesti, MKšcr.Lvi uli^i. Pripomniti je, da si Imajo hodni'ce pred novimi liišioi (od I. 1S95. da-l;c) liišni posestnikl snml napraviti. Za tla-kovan"e par cest je kameniti materijal žo nape!;an. Dclo se bo prićelo takoj rnarca meseca.
Na novo ure'enih. nasutih In s ccstnlm valjarjem utr'cnih cest je bilo od jeseni 1921 do letešnje zime 13 cest v mestu. Da je z uredbo cest ozko v zvezi tuđi olepšava mesta, ni potreba  še posebej povdaratl.
Darila.
Uprava našeca lista je prejela za:
Jugoslov. akad. društvo Triglav n* Dunaju: O. Josip Zidar daruje 60 D v spo-mtn pokojne?:a medicinca Ivana Trdina.
Ubogo železničarsko rodb'.no: darujelo gg.: Neimenovana 10 D, Princ, viši revl-dent j. ž., 25 D, Neimenovana 100 D in Vode Iz Gline št. 267 nekaj drv, po katere ja pritl z vozičkom. Skupaj  135 D.
— Družba sv. Cirlla in Metoda v Ljubljani je prejela meseca novembra 1922 U sledeče prtspevke i. s.:
I.   Podružnice.   Ptul.   m.   1412.50   Din; Ptu'. ž.  1250  Din.;  2alec  ž.  93.50 Din.;  Št. Vid-Grobelno  179  Din.;  Kostanjevica  152.50 Din.;   liras'nik    m.   50  Din.;    Trbovlje    Ž. 1520.25  Din.;  Trbovlje  m.  8G0  Din.;   Cerk-nica   377.75   Din.;   Slovcn^radec   ž.   736.50 Din.; Velike Lašč"e  10C8.50 Din.; Ribnica na Pohoriu   3.49  Din.;  Gornigrad   m.  650  Din.; Novomesto   ž.   1C00   Din.:   KrSko   m.   2530 Din.:   Lubliana:   Šentjakcbsko-trnovska   m. 65 Din.; šcntpeterska ž. 4428 Din.; Šcntpe-terska m. 50 Din.; skupaj 15.196-39 Din.
II.    Nib'ralnkl:   m.     podružnica     Ptu) 70.   00   Din.;   dr.   Juro   HraSovec,   Celje    10 Pin.;   cost.  pri     Kantu,     Selo,  40.10    Din.: podruž.  R'bni:a  na  Pohorju  31   Din.:   post Medvcd Dolrko 4.75 Din.; gost. pri Mostič-ku, Rožna dolina 40.75 Din.; in pet ital. lir.; Skupaj  197.23 Din.
III.  Obrambni  sklad:   Zerjal   Anton, Lf-zlka, Tončck In Mimica. Lhibl'ana 40  Din.; Josipina  Blumaucr,  Ljubljana  50  Din.  Sku-> paj 90 D n.
IV.   Razni   darovh   Neimenovan,   L'rb-Pr.na  23.75  Din.;   V.  Zab1r.čnn,   Sv.  Trojica 3 Din.; Lmds!:a Šola v Cerkljah pri Kranju proslava   Kumanove   bitke   53   Din.;   dr.  F. P^ Laško, iz k?z. pnravnave V. — D. 125 Din.;   dr.   Fran   \Yindiscker,   Lji.blana   po-krovitcl'nina 50 Din.;  Jelka Windischcrjeva Luibl'ana   pokrovitelj.   50   Din.:   M.   Marfn-ček. Soštanj od koncerta 140 Din.; Sloven* skl  Narod,  Luibljana     475   Din.;     Hermina \'učina, L-ubljana 2 Din. Skupaj 91S.75 Dio, Vsola vseh prejemkov  16.402*34 Din.
Izprc^tfi po Ljubljani, i.
Ljutljančanje smo izredno diu-ža'-ra bitja. Dckaz za to, ki je neo-vrgljiv, so naše nc^tevilne krčme. Z.trcdovina naše bele Ljubljane je v pretežni rreri zgedovina naših vno-t'->rev, postilnic, restavracij in — ho-tclov. »Sveta vojska« in njeno slavno načelnistvo naj mi oprosti besede, ki se glase k°knr propaennda. čeprav to ne rrarajo biti, vendar re^nica ie t^-!e: T.juMjana — to so v veliki. vel;-li ireri njene ostnrije in vse materi-i-lno i'i di^evno in napol duševno in it-pv nič duševno »naprezanje«, ki je * niimi v naio-'ii zvezi. Pros'm! ](o\U V^ utr'nk^v duševnesra ?iv1?en'n. ko-lH:o pred^tav. misli, s'ntenj, čustev, iin^v. nr>d. koliko r^odii in nci^odfj, keliko docela poniznih in do vrha u-porrih naklepov in načrtov se je porodilo, ?e porafn dnevno in se bo po-rajalo in porodilo v okviru naših toli
ljubljenih in toli osovraženi'i ljubljanskih gostiiniških prostorov!
Ogromna R?lerija pravih prav-catih, pristnih in nepristnih r>sih;-skih doživi ja jev, k?kor bi rekel naš filozof dr. \Vebcr, ima svoje skromno realno ozadje in okrožje, v kolikor ta naš realni ljubljanski svet sploh l:iva nli eksistira ali eksistuje, med štirimi ali včas?h celo med tremi ste-nami ponizne ljubljanske krčmice v predmestju ali vzi ćelo v osredju našega belega Ljubljan — grada .
Tn to duševno divljenje, vsi ti pe-stri. nrstni in repristni doživljaji se odvMato v okolju nršetra cost?1ni*ke-era življenja z veliko ve'jo intenziv-nostjo in je torci njih psihološka eks-nktnost in živahnost veliko večja, ker njih notek In razvoj ni kakor psl-hiški doživljaj navadne mere in s'le, temveč se vse stopnjuje pod vplivom našega trtnega soka, toli prcklinja-nega in toli oboževancjra, da pravo-
verni kristjan na vse zadnje res ne
ve, kje je vera, kje nevera, kje res-nica, kje neresnica.
Ljubi mi someSčani! Samo en večer za časa zadnjih naših vol'tev bi vas rad spremljal od krčme do krčme, da bi videli, da bi slišnli in da h\ spoznavali n?ša srcdšča in žarišča kulturne«ra. političnega, socijnlneea in urretniško - gospodarske?:a življenja.
Tukaj se pojrvljajo naši glavni »borci*, če tuđi ne naši prvoboritelih ker ti kajpada ostajajo v ozadju, kokor se spodobi njihovemu ugledu: »glavni borci« pa pri svojih omizjih brez ozira na levo ali na desno brezobzir-no razv'jnfo vs^k svoj vr^irram. \T>e-r^afo ?e oštre c^e^a^ v nnjlcpri Httb-Ibrcici slovenš^inf. ki H sam Cankar v\ Ml p^D^i^orra kn«!. Hstrifo «e nof-v*\ o Havnih nr^^lih vse^a na^*^ *fv!?e"i*a tostrnn ?n onostr^n ^T^^a In krf^ejo s* r"?**1f rb n*fst». ća ffni navaden smrtne? k^ma}, komaj s'edl.
Eden redostrtek se mora pa javno priliti. Pri teh načelnih delatah ni
uikdar stenografa in niti ne navadne-
ga zapisnkarja. Kolika izguba! Naj-duhovitejše misli, najglobokoumnejši dovtipi, ugovori, dokazi se porazsrube v kratkem času v gostilniškem dimu, ker je ni rcke, ki bi jih s par strokov-nimi potezami chran'la našim zanam-cem, kakor v polni meri zaslužijo.
Pri tem nedostatku, ki je narav-nost kričeč, se naj upošteva še to, da bi Čestckrat dva nesprotnika rada še drugi dan ugotovila dejanjski stan včerajšnje imenitne pravde, da se stvar razjasni še z drugih vid kov, vendar to jima je povsem nemogoče, ker »zanesljivih« prič nav?dno ni. Naše geslo torej bodi: »Več stenoera-ffje '"n ve^ steno?rrafov v Časti tnko v?>^nih političnih debat v javnosti na-Ših krčem fn krčmfe! «
Ce so trdi vsi neobvezni nred-rr»et! v na^ih šolah rkinjeni, stenotrra-fija nam je nujna potreba, če hoče-mo rrzčJ*titf r?^ne 7avozlane pofnie n«1?tjrrne m vsake dni<re ni*vrf^nc krkovost' in nature. In sedaj, ljubi in potrpežljivi čitatelj tega podl'stka, kar v sredo ljudi in njiliovili debati
In medias resf (Tako so govo-r'li naši gimnazijski profesorji, ki jih nismo skoro ne peslušali.) Gospod urednik! Slučajno sem kos stenografa. In pred našimi občinrkimi volit-vami, med njimi in tuđi v času, ko so bile že končane in dovršene, sem si zapisal in zabcležil marsikatero krilatico, ki je vredna, da se ohrani tuđi nnšim potomcem! Prijatelj in sov-ražnik, somišljenik in nrsnrotnk, poštenjak in špekulant, misle:: in omotne/, značaj in šcnrtbk — vsi so pisali, govorili, vpili, kričali, zrnerjali in psoval«, da se je vse kruTilo in pra-šil^. ^tari naši ni^-i so r>T<rr|TT ;n v svet dnfnli Icpe 7^ irke svn.i'h in dr-^ih nrimernih izrckov. krit~tic, dovfnov, sodcb, s knterimi so ^i^^^ali, v živo zadcvr>p. oštro o~nn,VvaTi in o^sojnU, ^PT^ni ?n p^'cl:*cvnT». ^rn^'li in i1^!-jali. Eili so to često izraziti stavki 3 polnovrcdno vscMno. Nrši čaši nam ne nud jo več t~V\:c duševnih li"?erov v vspkdnnji človc"ki trrM. NekaJ srednjega blaga pa imamo!
Stran 10«
»SLOVENSKI NAROD* dne 17. decembra 1922
S'cv. ';C5
I    M EVESTE!
I Zaloga pohištva • tastna tapetniška delavnlca
Od navadne do naiflnelJe opreme- — Cene dnevnt. BRATA SEVER, Liubilana, Gosposvetska c 13 (KolizeO
Rkcijonarsko društvo za saobraćajne jn železniške potrebe
mu* Zignl    [\M\M. M\W\] (Ub 11   »itla. ftnim
fratalet zi normalne in poljske železnicc, za opekarne, gozđne
industrije in druge viste industrije.
transportni vozovi za les, zemljo, premog in prekucni voiiCki. BglbaUIoe In oHretalnlee. [lokomotive za normalne in poljske ieleznice. Dkolesi* xa poljaka itltznlco.
Vse promptno iz skladišča po najnižjih cenah.
„SUITU"
sploSna Cadnitrlisba In trgsoska drniba zd.l
LJUBLJfUlH, mihloSICeoa c. 15
I naSega skladišča v Ljubljani nudimo, dokler
traia zaloga:
PođUoe ta Hunte
„SffrlaM kaolns mllnChe
UHc, fekSene, s 4 roa!]l, t2M dolgs
Rladiua za gramoz iSchotterschlfleel)
Coebc ia pete, o zaDolIh po 90 ka
SolnEmke, zaanHe „Sfaedltr4*
„Pnch" feoteaa.
—— Cene zelo ugodne!
NITRA
WJhzsvelijava z ^H OsMmMfm -Jfamico. kđ/enaporahinčjmin/
O5RAM MITRA
I                                I
I        Objava.
Mestna hranllnlca ljubljanska nazna-nja, da vsleđ dovoljenja nadzorstvene oblasti sprejema poleg hranilnih vlog na knjižice, katere od I. januar ja dalje obrestuje
po čistih
5°lo
tadl vlogo v teko6em radnim,
kl |lh oHrestole proti odporedl tadl
vlšlOi Kakor za vloge na hranilne knjižice, jamči tadl za vloge ▼ takodem   | računu meato LJablJana s vsem svojim premoženjem in vso đav£no mofjo.    .
Stanle hranllnlli vlog 320  miuionov kron
Uestna hranitalea llatljanska
I                   rrtfcrmva uim m. a
Proda se
no t»to nlikl ceni dobro ohranftn avto fcsfttili. Nittov: VrbovCeva «ltc4 U ptltilftio deaa*.                              10936
PRODAJAMA
ItvtttMiM v manufakturni In ftpcetrf)ski • rokl Idi nesu ¥ mestn a I u deželi. Naalov povt upt. Slov. Nar.        II034
iiilBT
IWe kartinlka. Ponudi* no* »OrkMter —10937* na upravo SI. Nar.          10937
Redba prilika!
Prodam la gramofon, Oigmaf Engct t 43 plo&ami (C^mao. Sltaak 1. dr) En otroskl stol (Klappttuhl)b Sodna ulica *t I. IL           ___________________11048
Dehnmdja
'-orin*Ve «trokc, poina vse stroj« »a obdi-lovanje kovine in plo^evine. izdo# lovtlec orodja. icll prrmcniti il"*bo DopUc ac provi pod »DELOVOD'A« na upravo »Slov. Naroda«.          10885
Sl^nčaTiilčarsicl
pomoćnik
$fe dfta v ircstu ali na dc'eii   Nastop lahko Vkoj.   Porud*»*   pod MKI u<* v n Bt i:055'» na upr   SI. N»r.           11055
Proda se
>koraj nov, visok otroikl vcitlfck po zelo nizkl cen*. PoUv« ae Stun o V a-z-iv tff 4, pritl. desno, 4. vrati.    11030
Dcklica z Bežele
poštena, irll   »topiti kot učenka v «pc-
CC" ako trgovino, najrae tu 11 r« de-želo. Donial pod .Deklica 11038" na uptavo Slov. Naroda.___________U 38
Eojigovod;*
la koraspoflđeAt
x akademsko fzobraibo kot sumostojna mo€ ilCt primemega mes • pri leanem aii industr jsKem podjetjn. Ponudbr rod »2anetljtv 10994" na upavo Slovfn«^. Naro ia.______________________ 1099t
Kupim vilo
■U ertot^anovan'tko falto v Ljubljtfif.
Ponudb«: Ljubljana, fllvni pofttn, po-štni pred«! 135. — Prodam trgoveko hUo v L ubijam na Starem t'gu. Đrex Dosiedovalca. Vprašati na isti naslov.
~ Prodam tiuo
s vrtom na xe'o priia^ncm kraju, rred 12 leti nova. tepa, 3 aobe, od glavni* c^ste 80 ko ukov. a aen^netim vhodom. poleg koncesija z vinom te* u'fco. 5 minut do ko oćvvn. Cen*i 125.000. Naslov p^ve uprava Slov  N«r.         1(912
Z proioinlKl za krah
■e takoj tprtjmcta. Ena iamottojnat ka* tert te u pa aama voditi prodajnim) proti kom'a ii na naipiomenej) yld v LJub-liam. Drupa v glav I prod jalni, katara i€ vla itetl kruh za odjemaLc. Na* ttov pove unftiva SI. Nar.              11049
Pozor, ženini inneveste?
Radi pomanJKtnla prottom te tako) po ugodni ceni proda p'polnotna nova, le**o Izdelana masivna hrastova apal-nleai* OpUda m lahko vsak dan od 8.—13 Iti 1.—17. Naslov pove uprava Sto/. Naroda.                                 10820
Ištera korapaniona
p^dietneff«, • oscbnlm todelovtnfe« • ka^itn om od I 0 do 700 UtuC kron, u novtffln e, n« prometnem krajti Gorenj* ke t% ohstoteče trgovina a defe*nlml nridt'ki na drfelo In me^unlrn bljfom ni drobno. Ponudht na M^rfivo S ov. Naroda rod lif.o »VcCjl piomtt 11010*.
Porabijeni
MODELI
£• lidclovanje vtakovrstnih ce-rnentnih iidttkov, stresne, zidne opekt in ta kanalizacijo a c \ I C e I o . Ponudbe z nazna-nilom velikosti in cene vaakega modela poaebej na
IVAN MIRKOVIC, posterestante, Trbovlje,
pojestvo
v tepem kraja St a) trik« ne« a arc|-iefa uradnika Vclčtfa tloventu« m fiemikt piaiva, bot apravnlka (tadi kakega tmirovljeittfa motn ka, aa«h ca), kateri te rasiuM pri Uvinortj«, •vlnitf«)l. flilftkaraUu, t»oljcdeUlv« pri vath foapadarsklh atrojih ta tuđi pri toidara:vii PoKOJI ao trtzno^ tant-•1 Ivost poilenoit in mora MU nam k) Ponudo« na upravo Sluv. Na oda pod #Si^rtjtl uradn k 1(863*.__________
Odda se u nalem
vtt]t alrojno aniaarstw#. Naslov rov uprava Slov. N^ro *a.                    11011
froHa se njiva
2 i«*a v«l ka, mtter Din. 10. N^s'nv [»ove uprava Slov. Naroda.               U>()^9
Soho lite
meblovaa*. atfarirano, fntel:genlen aa-mec Ponudh« poU .Vp kojenec 109)0' na Hpravo Slov   Naroda                  10*J9
'Prodam
novo opravo
cpafna sobe, solidno, moderno izdt'Ano v oženo, svello, po) tirano. Josip Đn dr, muar, Sp. SMka. Sol ka ul. 1.      1    61
Strihnin
svež, aloapal. — Drogerija A. KaaOa Ljubljana, Židovska uiirn Stev. 1.__________________10860
Proda 5e
okrof 17 oralov atrje^epa bukiwepa lesa In nrkai imrtk teleće nedalek <d p«> aiaje. Pismene   ronudbe   r*od ,I!"O rt kupfija-10771* na upravo S ov. Narod'
Neverjetno
zniiano oeae
vaem« glmikemu bl'gu v novi modu trtovinl. — B, Vtielmovit li Komp. Maiibor, Cosposka 26.                   105(3
tštm •• Din. 1SO.OOO--
P O S O J I L A proti 16 %
obrtati In earanciji. Ponudbe pod .tlrrs-'ahlfft 10919* n* nnravn Srtv. Narodi
Odda ae
ta nfaarno ptimerna aoba 5X5 v neno-aedni bi I ni BlHwe sove ceste. nrltti?n » taltča • po ebnim  vhodom.   Ponudbe pod .Sobi  10927" na upravo Slovtn* Naro4a                                           10927
Išcem
nrvovrstno gostfinitartko kubirlco Pta-(a dobi a. Plamene ponudbe pod .Dobra kuharica H007*  na upravo SI. Naroda.
Smrckove rante (štange)
6 m dolllne, 6 cm na tanUem koncu debele, kupi po jako dobri ceni Kr ktt Trlan A G«rjane, Kranj.      1063^
xxxxxxxxxxxx
PnHkmtakoj
matlo poftatstvo v letovlMnem trgu Se nica .9. z vrtovi In Icpo njiva radi •lufbt. Natanfntjlc povt Ma ti ja Brat >• M, Sevnica 39.                                1O«47
xxxxxxxxxxxx
Druga
KUHARICA
popolnoma vešča v vseh prikuhah in mo-Čnatih jedilih se pod dobrimi pogoii za stalno sprejme. Reflektira se na res verzirane In *tarej$e moči. Ponudbe s propisi spri-Ceval na naslov
C1R1L   TRATNIK,
nalavraclja r»a drža\ncm kolodvoru. ZAGREB.           10918
Veletrgovina pSenlce. fco^uze in dsisinih
prideikoj                  -
Mandl i Rosaoiw3i9
NOVlSADt  podrui^ita RUMA
Đraojavna adiesai , FBiitilUJ-1.
«BHBM^^BI^B^P^^^^MBVHaiK^^^B^^^^HIB^i«iH^H4PlHl^Pm§JJHillllllll^Hi^B^^^i^K*Hi^r' -^ lili     * ■■ iPl-»p i« *4«wa4ivv f ^JVBVBBrV^MJ ■ ■ ■ ■ I— iF^ y   SUH
■^ tnk H M Eh Lai     MdJ m ^3S Saaaa mom ic
SP. SISKA, CELOVSKA CESTA ST. 72
PRODAJA drv in premoga  na drobno in debelo.
aaaaaiaBi^^MB^BBiMBWwarrarBt?iMTarwaaarBraanBTranrTii liifcjinrMBTrnii i*  agnumfnirTn
(VoTlp.^ttrO, Ž-Tne n.iprive   n   stroje  za   obde«
lovanja lesa  vsake  vrste,   nijnovejše   kon;<r k-
(JjC,   dcbavl   takoj   po   nnjnf^j h   cenah   I   j.jg.slo-
vansVcga sk!a1«šča
—   WELEZRWEaEC, VlltS XIII.   —
Bici e;.sceti-.uasic 56.                 105C6
SnulilUt: PeioEca tna        fr,\m n a:iiai)t.
Perilo za dame in otroke
priproste in najfinelSe kakovosti izde!u;e na;ceae]e
tvornica M. fllćšovec
L;ub!]ana» Cankarjevo nabrežje 1. Izrorrstss perflo ntt ? n'ctf.                      Prilltno u božična darlla.
■^■■■■■aHMaiMHHaHaMaBi^^MBBaaMBBaBaaiaaBHaaaaHaHBHBiB^HBBaiBiaaaBBaHBBaaK^fl
rUlilllil V HlllLlUllu, ruLull!
UNITED-AMERIK AN-LINES-INC
prelata potnik« i najnovojSiml brzoparnikl preUo i HAUĐUBOa-SOUTHAMPTONa InCHEHB0DRQavNEW TORU}
Vozne listke ter vsa potrebna pojasnila izdaja:
SIMON KMETEC,
sastopnik za Slovenijo,
6043                                         Ljubljana, Kolodvorska ulica 26*
GomiotipM MA oueKarnUKa nl& v klimi in BoreLii (m \n\ mesta Uri)
naznanjalo
da imajo pri svojem opekarskem podjetju v Borecih, postaja Križevci pri Ljutomeru na prodaj se večjo zalogo zelo dobro in trpežno izdelanih in ožganih raznih opekarskih izdelkov kakor:
Zarezno stresno opeko (Strangfalz)
bobrasto gladko stresno opeko
vse vrste žlebakov
izborno 2gano ročno in strojno zidno opeko
luknjasto   (zelo   lahko)   zidno   opeko,   pripravno   za  med- in
nadzidje
opeko za tlakovanje govejih hlevov (lasten patentirani izum) drenažne cevi v vsch potrebnih dimenzijah, kakor tuđi razne stresne nastavke in okraske
vse po zmernih dnevnih cenah.
V našem opekarniškem podjetju v Borecih, katero je eno tzmed najmodcrnej^h in najpopolncjših podjetij te vrste sploh v Jugoslaviji, se izdcluje opeka tuđi skozi ccio zansko sezono.
Pojasnila daje in sprejema za vsa naročila edino le
tentrata (Kh ttM]š psitlj v
Gornji Radgoni.
IBisernll
IGalallt
ta
[GUMBI
Košženi
Tovarna gnmbov — Slov. Bistrica.
jj»uiiM ia   Uak   aNuedo*   lisiuuoe«.