Slovenski Poročevalec
1ET0 X I L, ŠTEV. 244
Ljubljana, sreda 17_. oktobra 1951
POSAMEZNA ŠTEVILKA 5 DIN
Kdor uporablja ceste, naj zanje tudi prispeva
Minule dni smo prav na kratko poročali o republiški konferenci, kjer so med drugim razpravljali, kako bi v Sloveniji čim bolje vzdrževali okrog 7517 kilometrov cest /., II. in III. raz-reda. Toda kritično stanje naših cest ni bilo edino vprašanje, ki so ga pretresali na tej konferenci.
V novem finančnem sistemu bo pomagal vzdrževati naše ceste tudi tisti, ki jih uporablja. Vzdrževanje cest bo po sprejetju novega finančnega sistema *J marsičem odvisno od lastnikov naj-razltcnejsih vozil: biciklov, motociklov, vprežnih vozil, avtomobilov in traktorjev. Ta novost gotovo podrobno zanima širok krog prebivalcev. Ti bodo gotovo imeli tudi kakšne svoje predloge, ki nas zanimajo.
Najemnino za ceste, ki jo v marsičem lahko primerjamo z najemnino za stanovanja, bodo lastniki vozil plačevali vsako leto ob registraciji. Najemnina, ki jo bodo plačevali lastniki motornih vozil (privatniki in državna podjetja), nai. bi služila za vzdrževanje cest I. in II. razreda. Teh imamo v Sloveniji okrog 44C0 km. Ceste III. in IV. razreda — spadajo pod mesta in okraje — pa naj bi se deloma vzdrževale iz najemnine, ki jo bodo plačevali lastniki vprežnih vozil in biciklov.
Lastnik tovornega avtomobila naj bi p.ačal 2C.000 din letne najemnine, lastnik avtobusa 300.000 din letno, lastnik osebnega avtomobila 5000 din, lastnik motocikla 2000 din, lastnik traktorja
15.000	din itd. Tako računajo, da bodo tamo lastniki motornih vozil prispevali Ta vzdrževanie cest okrog 150 milijonov din letno. Seveda bo ta znesek zdaleč premajhen, da bi v kratkem času popravili vse naše slabe ceste.
No, naj nihče ne misli, da bo država v novem finančnem sistemu prepustila skrb za ceste le tistim, ki jih uporabljajo. Ne, kajti za dobre ceste bo država tudi v bodoče skrbela mnogo bolj — kar je razumljivo — kakor lastniki vozil. Zato bo država slejkoprej dajala finančna sredstva iz proračuna, toda v nekoliko manjšem obsegu kakor doslej.
Velika avto prevozniška podjetja in tovarne, ki uporabljajo za prevoz surovin in izdelkov večje število kamionov, bodo za obnovo naših cest plačevala največji delež; či'io razumljivo, kajti čim boljše Ceste bomo imeli, tem manj stroškov bodo imela ta podjetja s popravilom svojih motornih vozil. Dobre ceste so eden izmed glavnih pogojev za rentabilnost takšnih podjetij. Mimogrede bodi povedano, da označujemo pobiranje prispevka lastnikov motornih voz'1 za vzdrževanje naših cest tudi avtofinan-siranje. T o je samo bolj učena, manj razumljiva, a krajša beseda za načelo, ki smo ga že zgoraj razložili. Zato naj bralce ne moti.
Ako bodo nekatera podjetia prekomerno uporabljala posamezne cestne odseke, bodo morala te ceste vzdrževati iz lastnih sredstev in jih redno popravljati. T o velja p-edvsem za naše gozdne ceste, za cesto Idrija—Logatec in druge.
O podjetjih, ki bodo v novem finančnem sistemu vzdrževala in gradila naše ceste, bomo spregovorili posebej. Pripomnimo le, da je bila na republiški konferenci večina za predlog, naj bi imela ta podjetja značaj ustanov s samostojnim finansiranjem, ki ne ustvarjajo dobičkov. Doslej so cestno-gradbcna podjetja skušala doseči čim večji dobiček, kar ni bilo pravilno. Tudi o bodočem načinu dela cestno-vzdrževalnih podjetij bi bilo vredno, da pr.zadeti povedo svoje mnenje.
Načelo, naj za naše ceste prispevajo tudi koristniki, bo verjetno zelo pospešilo popravilo cest, saj bodo vsi tisti, ki bodo dajali prispevek, lahko pritiskali, da se bodo naše ceste v resnici obnavljale.
Prav gotovo bodo vsi, ki bodo plačevali najemnino, gledali najprej na cestarje. Gledali bodo, kje so in ali -es delajo. Nasploh se bo od cestarjev v novem finančnem sistemu zahtevala mnogo večja prizadevnost in strokovnost, zato pa je konferenca naših cestnih strokovnjakov soglasno predlagala, nai se cestarjem popravijo dosedanje krivice in se jim zvišajo plače. Z nečim pa se ne strinjamo. Na konferenci 'f nekdo izmed inženirjev predlagal, naj bi dobili dežne plašče, škornje in drugo le tisti cestarji, ki so pri delu posebno prizadevni. T oda kdor na cesti v dežju ne bo oblečen, pri najboljši volji ne bo mogel pokazati tistega, kor zmore.
Imenovanje v ministrstvu za zunanje zadeve
Dosedanji pomoćnik zveznega ministra za zunanjo trgovino Bogdan Crno-brnja je imenovan za pomoćnika ministra. za zunanje zadeve vlade FLRJ. dosedanji minister LR Srbije ^ Miloš Carević na za pooblaščenega ministra v ministrstvu za zunanje zadeve vlade FLRJ.
Ali je boj za samoodločbo narodov — zločin?
(Ob procesu v Lucci)
S sprejema pri maršalu Titu na čast generala Collinsa. Na sliki s leve na desno:	Leo Mates,
pomočnik ministra 7.a zunanje zadeve, maršal Tito, genera! Collins, veleposlanik Allen
Minister Svetozar Vukmanomć v Nišu
¥ socialistični državi se dviga
življenjska raven le s povečanjem
proizvodnje
Na proslavi 10-letnice osvoboditve Niša je govoril zvezni minister Svetozar Vukmanovič o našem boju za osvoboditev in o naših najvažnejših gospodarskih nalogah.
Osvoboditev Niša je oznaćil kot tisto poglavje v zgodovini našega osvobodilnega boja, ki se najboij potvarja v Sovjetski zvezi in v satelitskih deželah. Tam se razširja velika laž, da so bin južni kraji Srbije osvobojeni od sovjetske in bolgarske vojske. Dejal je:
Izkušnje, ki jih imamo s Sovjetsko zvezo, govorijo dovolj jasno, da nam je prišla sovjetska armaua na »pomoću, ne da bi nam pomagala pri osvoboditvi od nemškega okupatorja, kajti će bi nam hoteli pomagati, bi imeli za to dovolj časa v štirin letin, temveč zato, da bi moskovski vednelji laže izvedli svoje hegemcnisticne nakane proti naši državi. Bolgarska armada pa je prišla na »pomoč« samo zato, da bi pomagala sama sebi. Bolgarske armade sploh ni nihče kBcal na pomoč, temveč je novo boigarsso domovmsko-Irontovsko vodstvo prosilo, da bi njeni vojski omogočili sooeiovanje v vojni zoper nemškega okupatorja ter iako olajšali Bolgariji položaj na mirovni konlerenci. Najboljši dokaz, da sovjetska in bolgarska armada nista lmeii odločilne vloge pri osvoboditvi Jugoslavije, pa je dejstvo, da Jugoslavije danes ne vodijo sovjetski guvernatorji, temveč sami njeni narodi.
Nadalje je v svojem govoru poudarjal, da bolgarski narod po tej vojni ni dobil svoje neodvisnosti, temveč da so prišli na oblast agenti iz moskovskega vodstva bolgarske partije. V Boigariji se ni razvilo množično partizansko gibanje, Bolgarija se ni osvobodila z lastnimi močmi, njena osvoboditev je bila prinesena na bajonetih sovjetske armade. Nekdanji bolgarski partizanski borci so danes še boij preganjani, kot so bili nekdaj od fašistične policije’ Borisa Koburškega.
Naše najvažnejše gospodarske naloge je minister Svetozar Vukmanovič očrtal s poudarkom, da je naša država v zadnji fazi bitke za dovršitev ključnih objektov petletnega plana in da lahko rečemo, da smo najtežje naloge izpolnili, čeprav nas še čakajo precej težke naloge tudi v letu 1952. Z izpolnitvijo petletnega plana izpolnjujemo pogoje za nadaljnjo industrializacijo naše države. Dosedanji razvoj naše in-
VREME
dustrije je značilen zlasti zaradi tega, ker se je močno razvila naša predelovalna industrija, medtem ko sta zaostali industrija energetike in goriva ter industrija surovin in polizdelkov. Ko pridejo v obrat ključni objekti, bo likvidirana ta disproporcija.
Z izpolnitvijo petletnega plana, bo r.sša država po svojih močeh tudi pomagala ublažiti sedanje pomanjkanje surovin v svetovnem gospodarstvu, ki je posledica izčrpavanja surovinskih rezerv v industrijsko razvitih državah in zaostalosti mnogih drugih držav. Sedanje kritično pomanjkanje surovin v svetovnem gospodarstvu je seveda tudi posledica sedanjih vojnih priprav in kopičenja vojDih surovinskih rezerv. Pri taki situaciji ne drži trditev, da vodi naša država nekakšno avtarkično politiko. Ko oskrbujemo svojo indu. strijo z domačimi surovinami, pomeni to, da zmanjšujemo potrošnjo osnovnih surovin na svetovnem trgu, poleg tega pa tudi surovine izvažamo in tako ublažujemo pomanjkanje surovin v svetovnem gospodarstvu.
Z izpolnitvijo plana bomo likvidirali kolonialni položaj našega gospodarstva, dediščine stare kapitalistične Jugoslavije, ki je predvsem prepuščala tujim kapitalistom svoje rude, potem pa od njih po desetkrat višjih cenah kupovala izdelke iz lastnin rud. Prav tako so nekdaj domači kapitalisti po nizkih cenah izvažali les, potem pa po desetkrat višjih cenah uvažali papir, celulozo in razne druge izdelke iz našega lesa. Takega polkoionialnega položaja naše države nismo mogu takoj likvidirati, čeprav smo vzeli podjetja tujim in domačim kapitalistom. Mo. rali smo še nadalje izvažati rude in les in bo šele sedaj z izpolnitvijo našega petletnega plana naša država prišla v glavnem iz takega polkoionialnega po. ložaja, ker se gradijo nove valjarne, nove železarne in jeklarne, nove tovarne papirja, celuloze itd. Seveda to ne pomeni, da bo konec vsega izvoza surovin iz naše države. Konec bo samo izvoza, tistih surovin, ki so potrebne za nemoteno obratovanje naše predelovalne industrije, in s tem bo konec tudi uvoza raznih izdelkov iz drugih držav, ker bomo take izdelke izdeiovali v lastni industriji.
Z izpolnitvijo petletnega plana bo naša država tudi definitivna uravnala plačilno bilanco z inozemstvom, ker
1200 demubiiizirance? iz Slovenije je odšlo na pomoč graditeljem mladinske proge
bo z izvozom presežka surovin, ki ne bo majhen, iz z izvozom izdelkov krila svoja potrebe uvoza, tako pri materia !u za reprodukcijo, kakor tudi pri na. bavah opreme, ki je ni mogoče izdelovati doma.
Z izpolnitvijo petletnega plana pa sc bo v naši državi tudi znatno dvignil življenjski standard delovnih ljudi, ki se v socialistični državi ne more dvig. niti z zmanjšanjem dobička kapitali, stov, ker kapitalistov sploh ni več, temveč samo s povečanjem inđustrij’-ske in kmetijske proizvodnje.
Ne samo s čisto pravnega gledišča, tudi v luči zgodovinskih dejstev predstavlja proces v Lucci proti italijanskim partizanom — garibaldincem, pripadnikom bivše italijanske partizanske divizije »Natisone«, grobo potvarjanje resnice in brezobzirno teptanje načela o samoodločbi narodov, ki je bilo na ladji »Potomac« postavljeno kot eno glavnih gesel osvobodilne vojne zasužnjenih narodov in ki so ga napisale na svoje zastave tako naše partizanske enote kakor enote italijanskih garibaldincev, borcev za
gajcnj, kakor se je odvijal po kapitulaciji Italije v Furlaniji in Beneški Sloveniji; tu so številne priče, ki so imele priložnosti priti v stik s severnoitalijanskim odporniškim gibanjem in točno ocenti vlogo raznih struj, ki so se v tem gibanju prepletale. Tako imam tudi jaz ohranjen v svojem partizanskem dnevniku med drugim tudi zapisek o tkim. »miting zedinjenja«, ki so ga priredili poleti 1944. leta v furlanskem mestecu Ahten (Attimis) skupno pripadnik} garibaldinske divi. zije sNatisonea in ozopovske divizije
resnični internationalize«. Kako jasno I in kamor so povabili tudj nas, sloven.
in nedvoumno se izraža po eni strani
16.	člen mirovne pogodbe z Italijo, ki jo je bila le-ta podpisala ter se svečano zavezala, spoštovati njene določbe: »Italija ne bo preganjala niti vznemirjala italijanskih državljanov, zlasti še pripadnikov vojaških sil, če so v času od 10. junija 1940 pa do dne uve. Ijavitve te pogodbe izražali simpatije za stvar zavezniških združenih sil ali podvzemali akcije v korist te stvari.« Tako jasna je ta določba, da se zdi. da jo je nemogoče tolmačiti kakor koli drugače, kakor je mišljena in kakor je tudi napisana. In vendar skuša visoki sodni tribunal v Lucq tudi to nedvoumno določbo zavijati po svoje ter prikazati italijanske garibaldince kot izdajalce dom.ovine, češ da so sc borili skupaj z jugoslovanskimi partizani za priključitev Julijske krajine tar Beneške Slovenije k Jugoslaviji. Im še to jim očita obtožnica, da so se borili proti pripadnikom italijanske »odporniške* divizije »Osoppo« (imenovane po kraju Oscppo.Osof v dolini Tagliamenta) ter v tej borbi likvidirali določeno število pripadnikov te divizije- In konec koncev Izzveni vsa stvar tako, kakor da so ttli edino pripadniki divizije »Osoppo« pravi in resnični patrioti ter borci proti okupatorju, garibaldinci pa veleizdajalci in sluge tujega — seveda Jugoslovan, skega — imperializma.
Takega nasilja nad dejstvi pa seveda zgodovina ne more prenesti- Tu je zgodovinsko točno določeni tok do-
ske partizane. Ta miting nam je točno razkril politično linijo enega in drugega odporniškega gibanja ter nam prikazal v jarki luči bistvo, cilje in metode dveh povsem različnih struj-Sred, avgusta 1944. leta je kulturno-propagandna skupina IX. korpusa NOV in POJ skupno z II. bataljonom briško-beneškega odreda potovala po Beneški Sloveniji ter prirejala mitinge za beneško-slovensko prebivalstvo, ki že dolgo ni čulo književne slovenske besede. Iz Rezije smo preko planine Krnice ter Breškega Jalovca prispeil v Tajpano, to je v srce zahodne Be» nešfce Slovenije. Tam smo zvedeli, da bo v nedeljo v mestu Ahten na robu furlanske nižine velik miting italijanskih partizanov, kjer bodo prvič nastopile skupaj slovenske, garibaldinske in ozopovske enote. Zvedeli smo še, da naj bi bil to nekak spravni miting v znak sporazuma med garibaldinci in ozopovci, ki so dotlej delali vsak zase ter — vsaj natihoma — tudi drug proti drugemu.
Zanimalo me je, kdo so in kakšni so, kakšne cilje in kakšno politično ter vojaško taktiko imajo ozopovci. Z garibaldinci smo se namreč že cd prej dobro poznali, saj so prihajale njihove posamezne enote tja v naša Brda In smo se srečavali z njimi na neštetih pohodih ter številnih mitingih širom Brd in Beneške Slovenije. Z njim nas Je družila tudi skupno prelita kri, ko so pozneje prešli Sočo Nadaljevanje na 2. strani
'O
ANGLOEGIPTOVSKI SPOR
Morrison še ni izgubil upanju
Zahodne velesile in Tttrčija ne bodo opustile svojega načrta o obrambi Srednjega vzhoda
Greenford, 16. okt. (Reuter); Britanski zunanji minister Herbert Mor. rison je izjavil, da Velika Britanija nima nikakih namenov, da bi na kakršen koli način nadzirala zunanjo politiko egiptovske vlade, vendar pa je najgloblje zainteresirana na strateških potrebah Srednjega Vzhoda, zlasti pa na obrambi življenjsko važnega področja Sueškega prekopa pred sieher. nim morebitnim napadalcem.
Govoreč o povezovanju sudanskega vprašanja z vprašanjem nadaljnjega zadržavanja britanskih čet na področju Sueškega prekopa, je Morrison dejal-da Velika Britanija nikakor ni pripravljena, n« da bi upoštevala voljo Sudancev, odstopiti Sudan kot ceno za sporazum glede obrambe
Srednjega vzhoda. Ako pa »e želi sudanski narod združiti z Egiptom-ga Velika Britanija ne bo ovirala, če bo sam odločil o tem.
Morrison je poudaril, da je sedaj na Veliki Britaniji in njenih zaveznikih-da odtočijo o nadaljnjih korakih, ki jih je treba napraviti in je na koncu izrazil upanje, da ho zmagal razum.
Kakor sporočajo ameriški poučeni krogi, nimajo ZDA, Velika Britanija Francija in Turčija namena, da bi opustile svoj načrt o obrambi Srednjega vzhoda ne glede na to, da Je Egipt odklonil udeležbo. Ameriški funkcionarji izjavljajo, da bodo ZDA podpirale Veliko Britanijo, če se bo odločila obdržati svoje čete ob Sne. škem prekopu in bo skušala navezati
©dfiičsie ameriške osebnosti prijavile svoj prihod v Zagreb
vremensko POROČILO hidrometeorološke sldzbb
Stanje dne is. oktobra ob 7: Področje
isokega zračnega pritiska nad Poljsko a Belo Rusijo še vedno vzdržuje hladno a Jasno vreme na kontinentu. Danes je ■ S’oveniji pretežno jasno vreme. Naj-ližia temperatura je bila v Planici in Slovenj Gradcu —5» C. V Ljubljani je lanes ob 7 znašal zračni pritisk 746,9 mm, »ritisk raste, temperatura zraka —0.9« C, tajnižja temperatura —1.3« C, relativna riaga 94?4.
Napoved za sredo, dne 17. oktobra 1951:
»retežno lepo vreme. Popoldne delna »blatnost. Ponoči najnižja temperatura lO —4® C.
Graditelji mladinske proge Banja, luka—Doboj so sprejeli velik sklep — dograditi progo še v letošnjem letu. Ko so za ta sklep zvedeli naši fantje v vojski, so se kaj hitro odločili: »Jeseni, ko bomo demobilizirani, jim gremo na pomoć.« V svojih enotah so se začeli prijavljati za mladinsko progo. Vsak dan je bilo _večje število prijav-ljencev. V zadnjih dneh pa se je število prijavljencev podvojilo. Nobeden ni hotel izostati. V Postojni so prvotno nameravali fantje, ki letos zapuščajo vojsko, ustanoviti samo eno brigado, v ponedeljek zjutraj jih je bilo prijavljenih 300, opoldan že 350, včeraj pa že nad 450. Ustanovili so štiri brigade, ki nosijo imena naših slavnih proletarskih brigad, iz katerih so tudi prišli demobilizirani borci. Včeraj popoldne so imeli v Postojni slovesni miting, na katerem so izbrali svoja brigadna vodstva ter se poslovili od tovarišev, ki še ostanejo v vojski. Nato so v povorki odšli čez Postojno in se odpeljali proti Ljubljani. Iz Kopra se jim je pridružila še brigada Koče Popoviča z 260 demobiliziranimi borci.
S petjem, zastavami in nasmehom so prihajali demobilizirani borci včeraj popoldne in zvečer z vlaki v Ljubljano. Vagone so prepisali s številnimi gesli in okrasili s cvetjem. V Ljubljani
so se zbrali na peronu ter skupaj zaplesali kolo, nato pa so s posebnim vlakom nadaljevali pot v Doboj. V Zidanem mostu se jim je pridružilo še 205 demobiliziranih borcev-prosto-voljcev iz Maribora in nekaj iz Celja. Tako je odšlo včeraj zvečer iz Slovenije na progo Banja Luka—Doboj 8 brigad s 1200 demobiliziranimi borci.
Huda prometna nesreča pri Kopru
Včeraj zjutraj, nekaj minut po 4. uri, se je na še nepojasnjen način pri. Strunjanu zgodila huda prometna nesreča, Avtobus retine potniške proge Portorož—Koper je zdrknil s ceste ka_ kih 20 m globoko ter se nekajkrat prevrnil. V avtobusu je bilo 25 potnikov. Ivan Bastelič iz Šempasa pri Gorici je biil takoj mrtev, R man Bartole iz Pirana pa je umrl po prevozu v bolnišnico. Ranjenih je 12 potnikov, ki so zdaj vsi v bolnišnici v Portorožu. Pre. skovalni organi, ki so porišli takoj na kraj nesreče, so šoferja Miheliča, ki je bil doslej znan kot zelo vesten šofer, pridržali v zaporu, dodder komisija ne ugotovi, kako je prrišLo do hude nesreče.
CENTRALNI KOMITE LMS VABI NA PROSLAVO 32. OBLETNICE SKOJ, KI BO DANES OB 20. URI V VELIKI UNIONSKI DVORANI. VSTOP PROST.
Beograd, 15. okt. (Tanjug) Na zagrebško zborovanje za mir in mednarodno sodelovanje pride iz Združenih držav Amerike več zastopnikov javnih ustanov in organizacij ter osebnosti, ki aktivno sodelujejo v javnem življenju ZDA. Dosedaj so prijavile svoj prihod na zborovanje naslednje osebe:
Silvija Bacon, podpredsednica ameriškega nacionalnega študentovskega združenja; Francis Diddle, predsednik organizacije »Americans for Democratic Action«; bivši javni tožilec v Rooseveltovi administraciji in znani javni delavec Spencer Coks; zastopnik mirovne organizaci'e ameriških kvekerjev »American friends Service Committee« v Ženevi De Lina; član izvršilnega odovra ameriškega združenja za Združene na-


W1
Novi proizvodi iz polivinila
Komaj 6 mesecev je preteklo, odkar so v Splitu odprli prvo prodajalno proizvodov iz polivinila, danes pa se polivinilni proizvodi prodajajo že v 70 mestih in industrijskih središčih v naši državi. Sprva je surovino iz tovarne »Jugovinil« predelovalo samo nekaj podjetij v Zagrebu in Splitu, danes pa je v vsej državi že 42 tovarn in nad 120 delavnic, ki izdelujejo iz polivinilnih surovin razne potrošne in druge predmete. Na trgu so se pojavili še novi polivinil izdelki, kakor kovčki, gramofonske plošče, otroški vozički in pohištveni predmeti, prevlečeni s polivinilom.
V tovarni »Jugovinil« pri Splitu pri_ pravljajo proizvodnjo novih polivinil-nih surovin. V decembru bodo odprli nov oddelek, kjer bodo izdelovali spe. cialne polivinilne lake, barve In lepila, odporna proti kislinam. V tem oddelku že montirajo stroje. Izdelovati bodo začeli tudi tkanine za dežne plašče, prevlečene s potivimilno maso, razen tega pa cevi iz trdega polivinila, ventile, pipe itd. V tovarni montirajo tudi naprave za tiskanje barvästih vzorcev na folije iz polivinila, tako da bodo lahko Izdelovali barvaste na_ mizne prte, zavese in podobne polivi-mlR« izdelke.
rode Gertrude Ely; javna delavka na področju mednarodnih otroških organizacij iz Filadelfije Lilian Evanti; koncertna umetnica iz Washingtons Ira Hirchman; javni delavec in pisatelj, član organizacije »Han World Award Commence« Joseph Johnson; profesor W11-liamskega kolegija in predsednika znane Ciir.egiejeve ustanove Milton Mayer; profesor čikaške univerze Eduard James Sperling; predsednik Rooseveltove' ga kolegija v Čikagu in predsednik vse-ameriškega foruma za dobre sosedske odnose Adam Clayton Powell, član kongresa in pisatelj.
Protest proti sojenju bivših borcev proti fašizmu v Italiji
Na protestnem zborovanju, ki Je bilo sklicano na zahtevo in željo biv. ših borcev in partizanov ter aktivistov na Primorskem, se je včeraj zvečer zbralo v dvorani Doma sindikatov v Ljubljani nad 1000 ljudi. Na zboro. vanju so govorili bivši borci proti fa. šizmu v Italiji, med njimi tudi Martin Greif in Mile Vižintin. Vsi so ostro obsodili šovinistično in imperialistično kampanjo, ki jo vodijo reakcionarni krogi v Italiji proti naši državi ter so ji v zadnjih dneh priključili še sodni proces proti »garibaldincem«, bivšim borcem proti fašizmu. Vsi navzoči, med katerimi je bilo mnogo Primorcev in članov Zveze borcev, so ostro obsodili dejanja Italijanskih oblasti, ki sodijo bivše borce samo zato, ker so se borili na strani naših par. tlzanov.
Gostovanje dunajskega delavskega orkestra
Delavski simfonični orkester z Dunaja se je podiai na turnejo po Jugoslaviji. Svoj prvi koncert je že Imel na Reki, obiskal pa bo še razna druga naša mesta. Člani tega orkestra »o bili pred meseci v naših krajih na počit, nfcah in takrat so sklenili, da bodo
E*te«SUi
stike z drugimi narodi Srednjega vzhoda, vštevši Izrael, da se izvede obrambni sistem na tem področju. Poudari jajo pa. da Egipt ne bo dobil pomoči, ki Jo namaravajo ZDA nuditi državam Srednjega Vzhoda, če bi vztrajal še nadalje na sedanjem stališču.
ZADNJE VESTI
i Kairo, 10. okt. Danes je prišlo do težjih nemirov v Kairu, Aleksan. driJi, Izmajliji in Port Saidu. V
Kairu je 20.000 oseb sprejelo ministrskega predsednika Nahas pašo, ko se je z vlakom vrnil iz Aleksandrije. Prišlo je do protiangleških izgredov. V Aleksandriji so demon, stranti napadli britanski konzulat. Egiptovska policija je intervenirala in je 50 demonstrantov aretirala. 40 oseb je bilo ranjenih.
V Izmajliji ob Sueškem prekopu so demonstranti zjutraj napadli new ko britansko vojaško kantino In jo zažgali. Red je vzpostavil bataljon britanskih vojakov. Promet med Izmajlijo in okolico je bil za eno uro prekinjen. Popoldne je bil od. poslan v Izmajlijo polk egiptovske, ga vojaštva, da vzdržuje red. Demonstranti so tudi zažgali 3 britan. ske vojaške avtomobile, obmetavali s kamenjem kamion z britanskimi otroki in ubili nekega britanskega vojaka. Egiptovski železničarji so stopili v stavko in io morali bri. tanski vojaki prevzeti njihova me-sta na železnicah ob Sueškem pre-kopu. V stavko je stopilo tudi vež tisoč egiptovskih delavcev na bri. tanskih letališčih.
Po zadnjih poročilih so nemiri doslej zahtevali 14 smrtnih žrtev in sicer 12 Egipčanov in 2 Angleža. 80 oseb je bilo ranjenih.
Zvečer je britansko zunanje ministrstvo sporočilo, da je britanska vlada zaradi številnih incidentov sklenila poslati v območje Sueške, ga prekopa vojaške okrepitve.
• New York, 16. okt Podpredsednik perzijske vlade dr. Fatemi je da-nes na tiskovni konferenci izjavil, da Perzija odklanja novo britansko resolucijo Varnostnemu svetu glede petrolejskega spora, prav tako pa odklanja posredovalne predloge. Dejal je, da bo perzijska delegacija zapustila zasedanje Varnostnega sveta, če ta sprejme britansko resolucijo, ali pa če sprejme druge sklepe, ki bi potrdili, da je Varnostni svet pristojen reševati petrolejski spor. Izjavil je, da Varnostni svet ne sme svojih interesov žrtvovati interesom zasebne petrolejske družbe.
Bonn, 15. okt. Kancelar Adenauer je sporočil v zahodnonemškem parlamentu, da so trije zahodni visoki komisarji pismeno sporočili, da bo. do predložili predlog zahodnonem-ške vlade za izvedbo svobodnih nemških volitev skupščini OZN. Predlo* določa, da naj posebna ko-misija OZN prouči možnost svobodnih volitev s Nemčiji.
Ali je boj za samoodločbo narodov-zločin
{Nadaljevanje s 1. strani) tn se organizacijsko vključili v sestav IX. primorskega korpusa NOV in POJ-Za ozopovce pa smo vedeli samo to, da so to neka posebna zvrst nazovi-partizanov, Id imajo dobre zveze z BsdogUem jn Nemci in da čakajo vsaj ■nekaj tretjega«, če že ne naravnost povratka na staro.
Res smo v nedeljo, 20. avgusta 1944. zavarovani s četo briškoJoeneškega odreda, v jasnem sončnem Jutru brzeli iz Prosnida pri Platišča na velikem vojaškem kamionu — ki so ga gari-baldinci šele nedavno tega uplenili ne. kje v Furlaniji — po strmih serpentinah navzdol v dolino. Nad kabino je vihrala slovenska zastava z zvezdo, poleg nje je potuhnjeno ždel budni puškomitraljezeč. Minili smo docela požgano vas Subit. pozdravili zadnjo slovensko govorečo vasico Metine tik nad robom Furlanije ter po približno enourni vožnji pristali v belem, ličnem furlanskem mestecu Ahten. Uvrstili smo se v strumno povorko z godbo na čelu ter med prepevanjem borbenih slovenskih partizanskih pesmi prikorakali pred stolnico, kjer sta nas že čakali postrojeni — druga proti drugi
—	če*a garibaldincev in četa ozopovce v. Ogledam si na hitro ene |n druge
—	in nekaj značilnih podrobnosti mi takoj pade v oči- Pred garibaldinci vihra italijanska trobojnica z rdečo zvezdo, pred ezopovci gola trikolore brez zvezde. Garibaldinci z rdečimi! ovratnimi rutami, ozopovci z zelenimi. Gariba’dinci z rdečimi, partizanskimi disiinkcijami na rokavih, ozopovej s starimi italijanskimi. Torej že na zunaj značilne razlike, ki smno poočitu. Jejo različno politično orientacijo.
Ustavimo svojo četo ter zapremo z nio tretjo stranico štirikota. Pozdravim se najprej z garibaldinskim komisar-, jem Vani šem, nato pa stopim še do ezopovskega komandanta, ki se je bil pripeljal na proslavo z luksuznim avtomobilom: »Smrt fašizmu! Morte a! frscismola
In glej, kaj mi Je odgovoril debelušni. skrbno zlikani komandanti) »Per. chg morte al fascismo? II fascismo e caduto, e giä morio. Ferche tale salute?« (Zakaj smrt fašizma? Fašizem je pade!, terej je mrtev. Zakaj torej tak pozdrav?).
Aha — si mislim — tej sorti »parti-Eäaova ni všeč naš borben, pozdrav! Zanikajo, da bi bil fašizem še živ, že’.eč si na tihem, da bi se čimprej ponovno obudil ter pomagal uresničiti njihove želje. A te želje — bral sem jih v ciničnem nasmehu, v prezirljivem pogledu ezopovskega komandanta: zatreti prebujajoča se ljudske sile, čakati v varnem zavetju konca vojne vihre in osvoboditve po zaveznikih. medfem pa čim bolj škodovati ter po možnosti uničiti pravo iaternacionali-stično italijansko partizansko gibanje, goribaldinstvo.
Kljub temu, da je bil ta miting na. zvan »miting zedinjenja«, je iz njega vendarie vedno znova izbijalo na ton to temeljna nasprotje med obema sme. rema italijanskega odporniškega gibanja. A tisoči tam zbranega ljudstva
Budimpešta, 16 okt. (Tanjug): M8-džaroka vlada je razglasila vse kolektivne pogodbe med delavci in deleda. jaki za neveljavne- Kot obrazložitev tega sklepa navajajo, da so bile dosedanje kolektivne pogodbe »napačno sestavljene«. Teda prav do razveljavljenja kolektivnih pogodb so na Madžarskem poudarjali, da so z uvedbo kolektivnih pogodb rešena mnoga važna vprašanja proizvodnje, kot povečanje storilnosti, določanje delovnih učinkov in izpolnjevanje načrtov pred rokom ter urejanj« pravic delavcev in delodajalcev. Namesto dosedanjih kolektivnih pogodb se bodo v prihodnje s pismenimi obveznostmi delavcev ugo_ tavljali provizorni načrti slehernega delavca posebej, ne pa delovnih brigad, kakor je to bilo doslej.
Madžarska vlada je naslovila pismo na sindikate, v katerem ostro graja dosedanje delo sindikatov in naglasa, da sindikati greš«, ko še vedno mislijo, da zastopajo interese delovnih ljudi in da imajo nalogo od delodajalcev izposlovati večje mezde. V pismu zahteva madžarska vlada od sindika-
so sodili po svojem srca ln svojem bistrem razumu: na mitingu so dali daleč največje priznanje našim, slovenskim partizanom, a hladno, skoraj sovražno so bile sprejete ozopovske točke, kakor bi ljudje slutili njihove temne, protiljudske naklepe.
Ko smo odhajal, spet nazaj v naše gorsko kraljestvo, smo si bili na jasnem, da ta umetno skovana enotnost garibaldincev in ozopovcev ne more trajati dolgo. In res — kmalu nato je završala preko vse Beneške Slovenije silovita nemška ofenziva ter zdesetko-vala vrste garibaldincev; a poleg okupatorskih čet so v tej ofenzivi skočile v hrbet garibaldinskim partizanom tudi ozopovske enote, misleč, da je že prišel čas za obračun s pravim ljudskim odporniškim gtbanjem-
Tckfo, 16. okt. (AFP): Poveljnik oboroženih sil OZN v Koreji general Rideway je danes rekel, da Združeno poveljstvo želi, da bi bilo premirje sklenjeno na način, ki bi ustrezal sedanji bojni razvrstitvi. Po njegovih besedah je poglavitni namen Združenega poveljstva, da bi onemogočilo napadalnost in končalo sovražnosti na črti, ki bi bila vojaško primerna za obrambo.
Ridgway je poudaril, da je poglavitni vir nesoglasij pri sedanjih raz-
Flushing Meadov, 16. okt. (Tanjug). Pod predsedstvom brazilskega delegata Muniza se je včeraj začela seja Varnostnega sveta, posvečena britansko-perzijskemu sporu. Delegat Velike Britanije Gladwyn Jebb je predložil načrt, ki poziva obe prizadet, stranki.
Ustanovljena bo nova mednarodna novinarska organizacija
Pariz, 16. okt. (Tanjug). Na mednarodni konferenci novinarjev, ki se je te dni končala v Parizu, so sklenili, da bo od 4. d 10. maja 1952 v Bruslju kongres, na katerem bodo proučili temelje za novo svetovno organizacijo novinarjev. Določili so tudi smernice i- smotre nove organizacije. Poleg popolnoma stanovskih vprašanj bi se nova organizacija zavzemala za večjo svobodo tiska na svetu ter vzdrževala bi čim ožje stike z OZN. Udeleženci konference v Parizu so ugotovili, da je treba ustanoviti novo mednarodno organizacijo novinarjev, ker se Je pokazalo, da je postala dosedanja mednarodna federacija novinarjev samo orodje v rokah Informbiroja ln slepi izvrševalec ukazov lz ZSSR.
tov, da morajo mobilizirati delovno silo ln neprestano nadzorovati delavce, če izpolnjujejo svoje plane-
ZDA so še vedno za pogajanja z ZSSR
Washington, 16. okt. Predsednik ZDA Truman je govoril na. študentovski slavnosti v Salernu (Severna Karolina). Rekel je, da je Amerika tudi še nadalje pripravljena začeti s Sovjetsko zvezo in drugimi dTŽavami pogajanja za zmanjšanje oborožitve in zagotovitve miru. Izrazil je prepričanje, da bi zahodne države in ZSSR lahko v miru živele druga ob drugi, obenem pa je poudaril, da morajo imeti zahodne dr_ žave močno obrambo, če naj se to uresniči- Predsednik ZDA je dodal, da bo ZSSR v tem primeru morda pripravljena začeti razpravljanje o obveznem zmanjšanju oborožitve in o kontroli atomske energije.
Ko se je dotaknil mnenja, da tri moralo ustvarjanje obrambnih sil nujno privesti do vojne, je Truman rekel, da postaja z ustvarjanjem teh sil vojna čedalje manj verjetna.
■Perchfc morte »1 fascisrao?« — Pravi smisel teh besed se nam odkriva danes, ko se ponovno oživljajo v Italiji stare fašistične, imperialistične sile. Hkrati pa jasno vidimo, kam bi utegnil pripeljati razvoj pri nas, ko bj že v samem začetku, zlasti pa ob kapitulaciji Italije temeljito ne uničili prvih resnejših manifestacij belo -in plavogardizma, ki sta v Turjaku ln v Grčaricah pognala že precej globoke korenine. In v luč! tega spoznanja ni čudno, da vsf naši partizanski borci, z njimi pa vsa naša javnost, odločno zavrača pačenje zgodovinske resnice, teptanje mednarodnega prava ter temeljnega načela o pravici do samoodločbe narodov, ki Je prišlo do tako drastičnega izraza na sramotnem procesu v Lucci.	Dr. L. S.
govorih med zveznimi častniki obeh strani vprašanje določitve mej nevtralne cone. Združeno poveljstvo želi ožjo nevtralno cono, predvsem zato, da bi se zmanjšala možnost incidentov.
General Ridgway Je tudi sporočil, da bodo ,v nevtralni coni montirali radarsko in reflektorsko omrežje, da bi bile tako preprečene nadaljnje letalske kršitve v tej coni. Piloti Združenega poveljstva so že dobili ukaz-da naj ne letajo nad tem odsekom.
naj začneta razgovore, predsednik perzijske vlade pa naj ne zavzame napadalnega in izolackraistiönega stališča, marveč sprejme konstruktivno rešitev.
Predsednik perzijske vlad« Mosadik je izrazil prepričanje, da bodo razglasili Varnostni svet za nepristojen, da proučuje britansko pritožbo in da bodo tako okrepili zaupanje, ki ga. imajo vanj mali narodi. Mosadik j« pozval Varnostni »vet, Organizacijo združenih narodov, ka_ kor tudi svobodoljubne narode, naj pomagajo Perziji, da bo zagotovila socialno blaginjo svojega ljudstva.
Ko je ponovil, da žffH njegova vlada
nadaljevati pogajanja z Veliko Britanijo, da bi se določila odškodnina An-gio-iranski petrolejski družbi ln orga. nizirala prodaja petroleja, je Mosadik poudaril, da bo položaj v Perziji čedalje hujši, če ne bodo kmalu začeli izkoriščati petroleja.
Za Mosadikom je član perzijske delegacije Alahjar Salek Izjavil, da je Britancem z vojaškim udarom uspelo vzpo taviti v Perziji diktatorski režim kateri je 20 let strahoval državo. Prav ta diktatura je pospešila sklenitev nepravičnega sporazuma, ki je bil leta 1936 vsiljen perzijskemu narodu.
Za Salekom, ki mu je kratko odgovoril britanski delegat s poudarkom, da je njegova vlada predlagala konstruktivno rešitev, je bila seja zaključena.
Zahodni visoki komisarji predlagajo anketo o splošnih volitvah v Nemčiji
Bonn, 16. oktobra (Reuter). Visoki komisarji treh zahodnih velesil v Nemčiji so poslali kanclerju Adenauerju noto, v kateri mu sporočajo, da bodo ZDA, Velika Britanija in Francija v kratkem predlagale Organizaciji združenih narodov izvedbo ankete v vsej Nemčiji, da bi se videlo, ali so dani pogoji za izvedbo splošnih svobodnih volitev.
Ponesrečena vstaja v Venezueli
Washington, 16. okt. (Un. Pr.). Levičarska stranka demokratične akcije je organizirala v Venezueli vstajo proti vladi, ki je trajala 2 dni. Med vstajo je bilo 8 ubitih, 100 ranjenih in aretiranih več kot 300 oseb. Stranka demokratične akcije je bila postavljena izven zakona.
'Predsednik pakistanske vlade inrtev atentata
Pariz. 16. okt. (AFP): Po poročilu indijskega radia je Pakistan sporočil, da je bil pakistanski ministrski predsednik Ltakat AH Kan danes smrtno zadet, ko Je govoril na javnem zborovanju v Ravallpindlju. Prepeljali so
ga takoj v bolnico, kjer je dobil transfuzijo krvi, vendar pa Je lcmaln potem
izdihnil. Ravalpindi leži v Fendiabu (Severni Pakistan) zahodno od kašmirske meje. Mesto ima približno
100.000	prebivalcev in je znano po bombažnih predilnicah.
Po poročilu lz London« je bil Lia-kat Ali Kan star 56 let ln Je postal predsednik vlade v novem dominionu
15. avgusta 1947.
Vprašanje nemškega premoga
Bonn, 16. oktobra (Reuter). Francija je zavrnila angloameriški načrt, po katerem bi v prihodnje uprava za gospodarsko sodelovanje v Parizu namesto ruhrskega oblastva v Diisseldorfu določala višino zahodnonemškega izvoza premoga, V Franciji se bojijo, da hi ta sprememba pravzaprav lahko pomenila konec ruhrske oblasti, čeprav bi ta še nadalje imela pravico, potrjevati sklepe uprave za gospodarsko sodelovanje. Francoski krogi izražajo tudi bojazen, da bi tako nastal preveč velik časovni presledek med odpravo pristojnosti ruhrske oblasti in začetkom učinkovite kontrole, ki bi jo izvajali » Schumaoovim načrtom določeni organi.
Boemska vlada Je dvakrat brezuspešno zahtevala, naj se zmanjšajo nemški izvozni kontingenti premoga. Glede na pomanjkanje premoga v Evropi so nemške dobave velikega pomena posebno za francosko industrijo,
V nehaj vrstah
London, 16. oktobra (Reuter), Zaradi
goste megle, ki je zmanjšala vidnost na 10 m, so morali sinoči zapreti londonsko letališče. Letala, ki obratujejo med Veliko Britanijo in Indijo ter Južno Ameriko so morala ponoči pristati v Rimu. Ves letalski promet med Londonom in ostalimi mesti v Evropi so morali ponoči ustaviti.
Dunaj, 16. oktobra (Reuter). Pred kratkim je bil sklenjen trgovinski sporazum med Madžarsko in Avstrijo, ki doioča avstrijski uvoz iz Madžarske v vrednosti 21 milijonov dolarjev, Avstrija pa bo dobavila Madžarski razne izdelke v vrednosti 18 milijonov dolarjev. Razlika 3 milijone dolarjev bo služila za pokritje madžarskega trgovinskega dolga Avstriji.
Washington, 16. oktobra. Po uradnih podatkih, ki jih je objavila pomorska komisija ZDA, je dobila ameriška trgovska mornarica septembra 31 novih ladij, tako da je v aktivni službi sedaj 1868 enot. V ameriških ladjedelnicah grade še 26 ladiij, od teh 10 za račun tujih držav. Poleg enot v aktivni službi imajo ZDA veliko rezervno trgovsko ladjevje, ki so ga zgradile med drugo svetovno vojno.
London, 16. okt. (Reuter). Delegaciji
Zahodne Nemčije in Iraka *ta sklenili v Londonu trgovinski sporazum, ki obsega tudi določbo največjih ugodnosti. Pričakujejo, da bo mednarodna trgovinska zamenjava dosegla v prihodnjih 12 mesecih 3—4 milijone funtov šter-lingov. Irak bo dobavljal Nemčiji ječmen, volno, bombaž,' surove kože v zameno za jeklo, železo, stroje, tekstilije in kemikalije.
huiidiiL&ii na Madžarskem
so postali pravi birič za delavce
Vse kolektivne pogodbe med delavci in delodajalci razveljavljene
Razgovori v Pan Rinn Jono
Maaasiefltev newtralaie cone
poglavitni vir nesoglasif
Anglofranski petrolejki spor pred Varnostnim svetom
Predsednik perzijske vlade Mosadik zavrača pristojnom Varnostnega sveta
DR. D. SAVNIK
Moj za Nemčijo
(Konec)	■
Na sedanjo taktiko vzhodnonemških ln sovjetskih okupacijskih oblasti ka- | žejo tudi poteze, s katerimi naj bi se ublažila napetost med obema cona. ma: sovjetske oblasti v Berlinu so dale čez noč podreti vse ulične ovire, ki so doslej zapirale prehode iz enega dela Berlina v drugi; Grotewohl je razglasil amnestijo 20.000 zapornikov, kar je seveda naletelo na močan odmev v Zahodni Nemčiji; in slednjič — z veliko lahkoto je bil sklenjen trgovinski sporazum o izmenjavi blaga med Zahodno in Vzhodno Nemčijo, problem, ki se je dolgo časa zdel nerešljiv.
Nasprotja med zahodnimi in vzhodnimi nemškimi politiki So prišla še enkrat do izraza 6. oktobra, ko sta v Berlinu (vsak v svojem sektorju) govorila dr. Adenauer in Grotewohl. Kancler zabednonemške vlade je k svojim 14 točkam dodal še dva pogoja: zahteval je vrnitev nemškega ozemlja, ki leži vzhodno od črte Odra — Nisa tri je sedaj pod poljsko — in deBosna rusko upravo, pri tem pa je izjavil, da združena Nemčija ne bi smela biti ne razorožena ne nevtrali. rirana. Te Adenauerjeve izjave so pirogi ocenili kot potezo store* tekiji«
in političnega smisla, češ da kancler Adenauer kot bivši kölnski župan sploh ne pozna razmer v vzhodnih delih Nemčije. Jasno je tudi, da bi Sovjetska zveza le težko privolila v spre. membo meje na Odri in Nisi. čeprav ni izključeno, da bi ob določenih pogojih privolila tudii v razpravo o tem vprašanju. Problem »nevtralizacije« Nemčije pa je prav tista točka, okrog katere se suče ves sedanji sovjetski načrt. Toda oba dodatna predloga nista bila podana uradno in je Grotewohl tri ure pozneje govoril samo v smislu komentarjev, ki so o »nemškem vprašan ju« izšli v moskovski »Pravdi«, t. j. napadel je Adenauerjev načrt 14 točk, češ da prepušča »tujim rokam« ureditev nemškega vprašanja. To je Grotewohl ponovil tudi štiri dni pozneje, ko je pred vzhodnonemško Ljudsko zbornico urad. no odgovoril na Adenauerjev projekt. Toda tu se je že poznalo popuščanje, kajti večina zahodnih predlogov je postala za Grotewohla sprejemljiva. Vzhodnonemška vlada predlaga le takojšnji sestanek med zahodnimi to vzhodnimi predstavniki. Za »protiutež« pa je tudi Grotewohl navedel dva nova predloga: prvič, da bi nadzorstva nad volitvami v Nem-üji S» «Vejali Zdpiža&i HäiWdJ, Sf&
pa štiri okupacijske sile. In drugič, da I mora dr. Adenauer takoj prenehati s ‘ svojimi pogajanji z zavezniškimi visokimi komisarji, kar z drugimi besedami pomeni, da naj obme hrbet zahodnim velesilam. Ta zsdnji predlog je sicer zelo pomemben, toda Grotewohl Je »previdno« pripomnil, da a je to le želj* to ne pogoj«. Ob tej priložnosti pa Je Grotewohl še enkrat poudaril svojo prvotno zamisel, da je potrebno, da pride najprej do združitve vse Nemčije to šel« potem do splošnih volitev, nekaj, na kar p* ra. bodnonemškl politični krogi bržkone ne bodo nikoli ’privblili.
Zadnji Grotewohlov predlog, ne gleda na privolitev v večino 14 Adenauer, jevih točk, je bil v Bonnu sprejet s precejšnjo skepso to nekateri so ga komentirali, kakor da hoče vzhodnonemška vlada s svojo taktiko r »neskončnost zavleči razgovore«. Čeprav doslej ni bila dana še nobena uradna izjava, so vendar v nemških političnih krogih mnenja, da ni izključeno, da ho v kratkem prišlo do sestanka m«d vzhodnimi to zahodnimi nemškimi predstavniki.
V tej zvezi Je značilno omenili, da so prav na dan zadnjega Grotewohlo-vega predloga (10. oktober) tudi zavezniški visoki komis*»-ji za Nemčijo
—	Me Cloy. Kirkpatrick to Poncet
—	sporočili kanclerju dr. Adenauerju,
k tast» iiwptej pxšBca.yiU tekst
sporazuma med Zahodno Nemčijo in vladami zahodnih velesil to to po štiri, dnevnih razgovorih, ki so Jih visoki komisarji imeli med seboj. To kaže, da je akcija sovjetske diplomacije vznemirila zahodne diplomate, ki so se potrudili na hitro razčistiti medsebojna nesoglasja, da na ta način preprečijo možni uspeh nasprotnikov.
Iz dobro obveščenih krogov ▼ Ws-shingtonu pa je hkrati prisila vest-da se v Moskvi pripravljajo, da v primeru uspeha sedanjega Grote. wohlovega predolga sami sprožijo zahtevo po sklicanju konference »velikih štirih«, kjer naj bi bil v še bolj konkretni obliki predložen načrt o **. dlnjenju obeh nemških con, o podpisu mirovne pogodbe z Nemčijo in s tem v zvezi tudi zahteva po umiku tujih čet z nemškega področja ter o razorožitvi in »nevtralizaciji« Nemčije.
Težko Je napovedati. * kakšnim rezultatom se bo končal «ostenji diplomatski boj za Nemčijo. V vsakem primeru p* bodo morale — ne glede as želje to težnje samih Nemcev — zsdnjo besedo povedati velesile: marsikateri politični to vojaški načrt, ki ga Imajo sedaj bodisi Sovjetska «veza bodisi ZDA z Anglijo ta Francijo, bi se moral spremeniti. Toda morda bi takšna »sprememba« olajšala sedanjo napetost med Vzhodom to Zahodom tn vprašanje ohranitve miru bi s tem do-bila lovkretoei&s oblika,
BODOČI SISTEM PLAČ
uslužbencev v državni upravi
Kakor je razvidno iz samega naziva osnutka uredbe o plačah delavcev in uslužbencev v gospodarstvu, ki je že mesec dni v diskusiji, se ta uredba ne nanaša na uslužbence državne uprave to državnih ustanov. Hkrati z novim sistemom plač v gospodarstvu pa bodo uveljavljene tudi nove plače uslužbencem državne uprave, ki bodo urejene s posebno uredbo, prav tako bodo posebej z uredbami urejene plače uslužbencev v prosvetno znanstvenih ustanovah uslužbencev v zdravstveni stroki itd’.
O plačah uslužbencev državne uprave in ustanov govori poseben člen osnutka zakona o plačnem fondu gospodarskih podjetij, ki poudarja, da se po strokovni to šolski izobrazbi določijo najnižje osnovne plače posameznih kategorij uslužbencev v enakih zneskih, ne glede na to, ali so uslužbenci zaposleni v gospodarstvu, v državni upravi to javnih ustanovah ali pa v družbenih in zadružnih organizacijah. V kolikor pa bi se v gospodarstvu fond spremenljivih plač (ki izvira iz udeležbe na dobičku) v primeri s plačami v državni upravi in ustanovah povečal ali zmanjšal za več kakor 10%, bo zvezna vlada izvršila potrebno izenačenje.
Po podatkih ki jih Je navedel generalni sekretar Zveze sindikatov Jugoslavije Ivan Božičevič pred dobrim tednom na kongresu y Zagrebu, bodo plače uslužbencev v državni upravi in v posameznih družbenih službah predpisane v točno določenih zneskih po razredih, razen tega pa bodo še položajni dodatki. Z novim sistemom plač bodo povečane razlike med plačami najnižjih to najvišjih kategorij uslužbencev, kar bo omogočilo pravilno nagrajevanje po delu in bo dalo tudi uslužbencem več pobude, da se strokovno usposobijo to izpopolnijo ter ob večji strokovnosti napredujejo. Sedaj znaša razlika med najvišjimi to najnižjimi plačami, če Izvzamemo nekatere najvišje funkcionarje, v posameznih strokah le 1:2.5 do 1:3.8; dejansko pa je razlika med plačami še manjša, če vzamemo v račun tudi prejemke v obliki bonov za garantirano preskrbo, tako da so danes plače v državni upravi skoraj izenačene. Se večja pa je neskladnost v primeri s plačami večine kvalificiranih delavcev, ki so v mnogih primerih precej večje kakor plače najvišjih kvalificiranih uslužbencev v državni upravi. Zato predvideva novi »istem, da bo plača uslužbenca z nepopolno srednjo šolo v bodoče približno ustrezala plači kvalificiranega delavca, plača uslužbenca s srednjo šolo bi bila le nebistveno manjša od plače visoko kvalificiranega delavca, medtem ko bi plače uslužbencev naj-višjih kategorij s fakultetno izobrazbo presegale plače visoko kvalificiranih delavcev.
Pomanjkljivosti sedanjega sistema, ki so prišle do izraza v skoraj izenačenih plačah, so v državni upravi skušali zadnja leta odpraviti s funkcijskimi to osebnimi dokladami, kar pa je sčasoma vneslo neenakost to neenakomernost v sistem plač. To neenakomernost je še povečalo dejstvo, da so bili kriteriji za napredovanje uslužbencev preveč subjektivni to prepuščeni prosti oceni oziroma mnenju organov, pristojnih za dajanje višjih nazivov. Vse te pomanjkljivosti so zmanjševal' pri uslužbencih materialno pobudo za dosego višjega zvanja. Praksa je pokazala, da se višja zvanja in osebni dodatki v večini primerov ne dajejo zaradi dejansko večje sposobnosti to večjega prizadevanja, marveč zgolj zaradi povečanja plače, ker sedanji sistem za to ni nudil druge možnosti.
Ena izmed osnovnih značilnosti, po katerih se bo razlikoval novi sistem pHč od sedanjega, so pogoji napredovanja. Uslužbenci v državni upravi bodo napredovali na dva načina: po zva-njih oziroma po položajnem sistemu ▼ državni upravi in pa po letih službe v okviru posameznih nazivov. Za pridobitev zvanja bosta merodajna šolska izobrazba in izkazana sposobnost, ki ju ocenjujejo posebne komisije. Da se višja zvanja ne bi dajala zgolj zaradi povečanja plače, oziroma da posamezniki, ki nimajo pogojev za višje zvanje, ne bi izgubili perspektive za napredovanje. bo uveden sistem napredovanja po letih službe v istem zvanju. Novi sistem plač uslužbencev v državni upravi bo torej kombinacija napre-dovanja po šolski izobrazbi, sposobno^ sti in službenih letih.
Sistem plač uslužbencev v državni upravi se bo razlikoval od sistema plač v gospodarstvu tudi po tem, da bo država določila znesek skupnih plač uslužbencev in ga razporedila na določeno število plačilnih razredov. To bo ponekod terjalo znižanje dosedanjih stroškov uprave in zmanjšanje državnega aparata; zato pa bo moral nai državni aparat imeti strokovne, spo-sobne in delovne uslužbence, ki bodo stalno zboljševali kakovost svojega dela. Sindikalne organizacije državnih uslužbencev so doslej v mnogih primerih zavestno prikrivale nedelavnost in nepotrebno kompliciranje poslov da bi opravičevale potrebo sedanjega uslužbenskega aparata. V bodoče se bodo morale mnogo bolj zavzemati za to, da se razvija pravilni odnos do dela. Vztrajno se bodo morale boriti proti ostankom starega načina dela, U izvira še iz birokratskega državnega aparata stare Jugoslavije in se opaža pri določanju števila uslužbencev, medtem ko drugi zavestni to požrtvovalni uslužbenci vnašajo v svoj« delo vse svoje sile to sposobnosti.
Za 80% vež hercegovskega, tobaka kakor lani
Čeprav je suša sredi poletja ▼ Hercegovini slabo vplivala na razvoj tobačne rastline, bo po cenitvi tobačnih postaj v Hercegovini letošnji pridelek za 80°/o večji, kakor te bil lani pri približno enaki posejani površini. Kvaliteta letošnjega tobaka pa bo odlična in vsaj za 60°/o boljša, kakor je bila lani. V začetku letošnjega odkupa, ko še niso bile splošno znane odkupne cene, so se pojavili privatni kupci — tihotapci. Tihotapstvo pa je hitro popustilo, ko so pridelovalci zvedeli za letošnje odkupne cene, ki omogočajo pridelovalcem, da za vsak prodani kilogram tobaka lahko kupijo povprečno 10 kg žita.
Naša domača proizvodnja pribora za avtomobile
V okviru letošnjega programa so v Industriji precizne mehanike v Beograd« uspešno izvršili vse priprave za serijsko proizvodnjo raznega pribora za avtomobile, zlasti termometrov za vodo z avtomatičnim kazalom, pokazateljev rezerve bencina, ohišij za manometer, ki kaže zračni pritisk v gumah, ia črpalk za mazanje. Ta pribor je namenjen predvsem tovarni avtomobilov ■* Mariboru. Proizvodnja karburatorja za motorje se je nekoliko zakasnila, vodar računajo, da se bo ob koncu leto lahko začela serijska proizvodnja. Pripravili so tudi večino ogrodja za serijsko proizvodnjo razdelilnika za vžiga-nje šestcilindrskega motorja. Serijska proizvodnja tega razdelilnika se mora prav tako začeti še letos.
Odbori obdelovalnih zadrug
bi morali pogumneje gospodariti
V nedeljo je v Ljubljani zasedal fcadružni »vet »klada za mehanizacijo In Investicijsko graditev v obdeloval, nih zadrugah okraja Ljubljana — okolica. Bilo je to njegovo četrto letošnje zasedanje Posvečeno je bilo razpravljanju o proizvodnem in finančnem planu za L 1952 ter nekaterim manj pomembnim predlogom. Udeležba članov zadružnega sveta ni bila polnoštevilna. Kakor kaže, so nekateri izo-»tali neopravičeno. V bodoče bi bilo pravi da bi svet take svoje člane poklical na odgovornost.
Obdelovalne zadruge ljubljanske okolice se zaenkrat ne morejo pohva. Uti s prav posebnimi uspehi v svojem gospodarjenju, čeprav so med njimi častne izjeme, kakor na primer zadruga v Pirničah, Črnučah, Vrbljenih in morda še kje. V številnih zadrugah »e ni prišla prav do veljave volja-da bi vso svojo zemljo izkoristile, kolikor mogoče izdatno, In da bi redile čim več živine. Ne smemo pa misliti-da zadruge morda nimajo pogojev za to in da imajo prav tisti zadružniki — nekdaj veliki kmetje — v Brestu, ki so podpisali izstopne Izjave, češ da ne »vidijo v zadrugo razvoja«. Nedeljsko zasedanje je jasno pokazalo-da so prav taki špekulanti marsikje vzrok, da se ne gospodari dobro. Na drugi strani pa je tudi bilo očitno, da je večina zadružnih cd borov premalo odločna in da se preveč boji zamere, kadar gre zato, da se Izvede ukrep, ki bi zadrugi koristil.
Pa poglejmo nekaj primerov! Zadruge so za prihodnje leto planirale 8 hektarov žita več. kakor so ga posejale lani, čeprav se obseg površin ni prav nič spremenil. Vodstva zadrug prav dobro vedo, da z žitom ne bo posebno izdatnih dohodkov. Prav tako vedo, da si bedo v bodoče lahko nabavljale manjkajoče žito na prostem trgu in da za tako trgovino ne bo nobenih ovir. Kljub temu svoje pro. izvodnje ne preusmerjajo ter bodo še Vedno 51°/|> vseh svojih ornih površin zasejale z žitom. Cernu torej toliko žita. če bi s krompirjem, vrtninami-z industrijskimi rastlinami in krmnimi rastlinami bolje zaslužile? Ali bi ne za. dostovalo le 30 do 350/0 žita, kolikor ga potrebujejo za lastne potrebe?
Člani zadružnega sveta so priznali, da je res tako, pri tem pa tudi ugotovili. da je letos za tako preusmerjanje prepozno, ker je ozimina že večinoma v zemlji. Treba pa je ugotoviti še nekaj drugega. Namreč to, kako more do takih stvari priti. Iz razgovora je bilo vidno, da v nekaterih zadrugah odbori še vedno samo registri, rajo to, kar pravzaprav »planirajo« posamezni zadružniki-nekdanji lastniki posejane zemlje. Posamezni odbori so že pogosto sklenili, da bodo združili majhne parcele, ker pa se odborniki bojijo zameriti na levo in desno, je še vedno ostalo le pri sklepu. Odbori ne najdejo moči. da bi rvoje sklepe uresničili, zato ,so v marsikateri zadrugi še vedno samo registrator}’.
Bo podobnih ugotovitev pridemo, če pogledamo stanje živinoreje v zadrugah. V januarju in februarju se je število živine zaradi pomanjkanja krme znižalo. Kasneje pa, ko je bilo krme zopet dovolj, pa se ni ponovno dvignilo. Na ohičnicah redijo zadruž. piki toliko živine, da bi jo morale imeti vse zadruge skupaj, če bi zadružno zemljo enako intenzivno izkoriščale. okoli 1500 do 1600 glav. Imajo Jo pa le 894. Število konj se je v zadrugah proti 1. 1950 znižalo le za 10 čeprav so zadruge v tem času dobile 9 traktorjev. Odbori so pogosto ugotavljali, da je mnogo konj odveč-ker zadrugam ne donašajo toliko, kolikor stane njihovo vzdrževanje. (V Pirničah so na primer izračunali, da »o njihovi konji izkoriščeni le 27°/i>!) Kljub takim ugotovitvam pa je marsikje dovolj, da se nekoliko energičnejši špekulant ali zadružnik stare misel, posti, ki je bil nekoč lastnik konj, pa še danes skrbi zanje, upre prodaji, pa odbori popustijo, ker se bojijo zamere. V takih odborih ni človeka, ki
bi zadružnikom s »vtnčnlkom ▼ roki dokazal, da so odvečni konji ismo breme, ki znižuje višino delovnega dneva oziroma zaslužka.
Na nedeljskem zasedanju je zadružni svet sklenil, da se bo število konj v zadrugah znižalo od 234 na 194. Sprejeta je bila tudi koristna pobuda, naj Barjani začnejo rediti plemenske kobile, od katerih bodo imeli več koristi kakor od voznih konj. Dober je bil tudi predlog, naj bi se mislilo na združevanje konj in skupno opravljanje tistih opravil, ki jih danes izvršujejo zadružna gospodarstva vsako zase in zato terjajo, naj ostanejo konji v nekdanjih hlevih. Zal pa je svet o tem predlogu premalo razpravljal in prehitro šel mimo njega.
Velikokrat je vzrok premajhnega napredka v živinoreji tudi nepodjetnost nekaterih odborov. Zadružniki na Skofljicli ao na primer prosili za. družn-ike pod Mokrcem, naj vzamejo poleti na pašo njihovo živino, ki se bo v gorskem zraku okrepila. Čeprav so jim v plačilo ponudili več krme, ka-
kor jo pokosijo na svojih košenlcah, predloga niso »prejeli. Na zasedanju
pa Je njihov zastopnik izjavljal, da števila živine ne morejo povečati, ker imajo premalo krme in se skliceval na to, da kosijo samo enkrat na leto.
Svet je ob koncu razprave, katere sta se udeležila tudi sekretar okrajnega komiteja KP in predsednik izvršnega odbora okraja, sprejel proizvodni in finančni plan za 1. 1952, nakar so člani izvolili svojega zastopnika za konferenco Glavne zadružne zveze Jugoslavije, ,ki bo v kratkem v Zagrebu. Nadalje so ugotovili, da so z izvozom letos zaslužili že 812.639 deviznih dinarjev in da so za ta denar dobile zadruge 5 novih traktorjev. Ker je zdaj fond deviz izčrpan, se bodo zadruge morale potruditi, da ga z no. vim izvozom zopet okrepijo in tako omogočijo nabavo drugih strojev. Za uspehe v tretjem trimesečju medza-družnega tekmovanja so prejele priznanja zadruge v Pirničah, Vrbljenih. Pijavi gorici. Sostrem in ekonomija v Dragomeru.
Poškodba velike motorne ladfe „£rna gora“
Na našj velffcl motorni ladji »Črna gora«, ki je bila šele letos zgrajena na Nizozemskem, je 22. avgusta na povratku iz Amerike v domovino prišlo južno od Azorov do poškodbe v stroju, kjer je počila ročična ojnica, tako da je ladja postala nesposobna za nadaljnjo plovbo. Štiri dni pozneje je ladjo prevzel švedski vlačilec »Herakles«, ki jo je privlekel do Gibraltarja, odkoder je te dni ladjo privlekel neki nizozemski remnorker v Šibenik. Potem ko bo izkrcan ves tovor, bo nizozemski remorker spravil ladjo v ladjedelnico v Amsterdam
Ladja »Črna gora« Je najnovejša
naša prekooceanska ladja, zgrajena v inozemstvu. Po tipu in velikosti spada v isto skupino kakor ladja »Slovenija«. »Srbija« in »Makedonija« ter ima 9000 ton nosilnosti. Motorno ladjo »Cma gora« je naša trgovska mornarica prevzela šele pred nekaj meseci in je bilo to njeno potovanje iz Jugoslavije v Ameriko in nazaj. Do poškodbe je prišlo na rdprtem Atlantiku in je bila vse sreča, da je tedaj vladalo mirno vreme, sicer bi ladjo veter odnesel s poti. Tovor na ladji zaradi poškodbe ni trpel in tudi nihče od posadke ni bil poškodovan.
K novemu hišnemu redu
Izšel Je novi, tako potrebni hišni red, obešajo ga po hodnikih hiš. Zal so se marsikje nerednosti, nehigiena, zlorabe stanovanjskih prostorov tako zelo razpasle, da kljub opozorilom na predpise hišnega reda po hišnih upraviteljih, lastnikih, hišnih svetih in pri stanovalcih nerednosti v enaki meri trajajo naprej:	hodniki so n. pr. zadelani z
drvmi, z vozički, zaboji itd., hodnikov ne snažijo, da so stalno polni prahu in nesnage ter se ondi koti najrazličnejši mrčes. Celo Člani hišnega sveta so ponekod tako nemarni, da pospešujejo take nerednosti ali vsaj ničesar ne stOTe, da bi jih odpravili.
Ne kaže drugače, kakor da bi ustanovili leteče zdravstvene komisije, ki bi nenapovedano prihajale v hiše. Pregledale bi in presodile nedostatke, imele oblast zahtevati odpravo nedostatkov, ugotavljale bi odpravo napak, v negativnem primeru pa bi nepoboijšljivce javile stanovanjskemu uradu. Slednji pa naj bi imel skrb, da takim odpove stanovanje ali Jih vsaj kaznuje.
Treba pa je ukrepati v teh stvareh naglo in odločno, sicer bo hišni red ostal samo na papirju.
Zakaj kmetje ne prinesejo na trg krompirja
Včeraj so na ljubljanskem trgu prodajala državna posestva na štirih stojnicah krompir po 10 dinarjev. Pri vseh stojnicah so bile dolge vrste in velik naval, toda vsakemu so dajali samo po 20 kg krompirja. Gospodinje so letale po trgu od stojnice do stojnice, toda noben kmet m pripeljal krompirja na prodaj. Na vseh stojnicah si lahko videl lepe jurčke po 80 do 90 din, tudi jajc je bilo precej po 18 din, lepih jabolk po 25 do 30, češpelj po 35, zelja po 10, grozdja po 45. nobeden od kmetov pa ni ponujal krompirja. Ne vemo, na kaj čakajo naši kmet je. Najbrž bo dTžalo to, kar smo ugotovili že včeraj o ponudbi kmetijskih pridelkov.
Strokovna komisija Je takoj ugotovila, da gre poškodba v stroju na breme ladjedelnice, ki bo morala sedaj stroj popraviti. Ladja je bila zavarovana in je po ocemS Lloydiovega registra dobila najvišji razred zavarovanja. Zaradi poškodbe ne bo Jugoslovanska linijska plovba kot lastnica ladje utrpela škode. Popravilo v amsterdamski ladjedelnici pa bo mogoče jzvršiiti v razmetoma kratkem času.
Zakaj vozi avtobus Iz Logatca v Idrijo neredno
Zelo pomanjkljiva je avtobusna zveza iz Idrije do najbližje železniške postaje Logatca. Ce avtobus ni pokvarjen, pa ti jo popiha že pred prihodom vlaka. Ne zdi se mu da bi čakal, če trna vlak pol ure zamude, naj raje potem potniki čakajo in zmrzujejo na postaji Se 11 ur na prihodnji avtobus. Cas bi že bil, da bi podjetje SAP v Ajdovščini poskrbelo, da se take nerednosti na tej avtobusni progi ne bi več dogajale ln se potniki, ki tmaio opravke v Postojni ali Sežani ne bodo več s skrbjo spraševali, češ, Jih bo avtobus čakal ali ne. Tudi trditve, da je večkrat avtobus že prenapolnjen, ne držijo, ker se vsakokrat že na prvi postaji Hotederšici precej Izprazni, saj Je rečeno, da Imajo prednost potniki, ki se peljejo do zadnje postaje.
Še o kulturnem prevozu potnikov
Na kočevski progi vozita že dober teden le dva osebna vagona, ostali pa so živinski. Zato morajo dijaki in delavci, ki se vozijo v Kočevje prezebati v odprtih vozovih, ker so osebni vedno prenatrpani. Čeprav za drugi razred prodajajo vozovnice, ni o njem ne duha ne sluha. Za dijake, ki se vozijo v kočevsko gimnazijo, bi lahko železniška direkcija preskrbela tako, da bi se ti lahko vračali z vagonom, kt bi ga priključili na tovorni vlak. Takega priključka se poslužujejo že dijaki iz Ribniške gimnazije. Dijaki in starši se sprašujejo, zakaj bi tega voza ne priključili že v Kočevju. Zato so tudi vložili že dve prošnji, toda do danes še niso dobili odgovora. Kako dolgo bodo morali še čakati?	T.
Zaradi vlomov štiri In pol leta zapora
Preteklo soboto se Je pred Okrožnim
sodiščem v Novi Gorici zagovarjal zaradi vlomov 43 letni mizar Anton Gorjup iz Pristave. Zaradi vlomov Je bil že za časa Italije obsojen na več let zapora. Ko je ob priključitvi Slovenskega Primorja FLRJ prišel lz Stare Gorice na pristavo v Jugoslavijo, Je večkrat menjal zaposlitev. Ker bi rad živel na lahek način, Je pričel z vlomi. V noči od
14.	na 15. april letos Je vlomil skozi okno v delavnico JDZ-Gorica In odnesel iz nje za 15.000 din mizarskega orodja. Zadnje dni aprila Je vlomil v prostore trgovine splošne kmetijske zadruge v Oseku. Tu Je v vrečo naložil tekstil in razno drugo blago. Težko obložen je hotel Izginiti v noč. To pot pa mu sreča ni bila naklonjena, budni sosed ga Je videl, kako je vdrl v zadrugo, poklical vaške lovce, ki so šli na čudnega lisjaka z lovskimi puškami. Na poziv lovcev naj se ustavi, Je začel bežati, nakar so lovci streljali ln ranjenega ujeli. Sodišče ga Je obsodilo na štiri in pol leta zapora.	J. P.
Dnevne vesti
KOLEDAR
Sreda, 17. oktobra: Mira, Beno. Četrtek, 18. oktobra: Luka, Adolf.
SPOMINSKI DNEVI
17. X. 1849. — Umrl v Parizu poljski skladatelj in klavirski virtuoz Frederic Chopin.
17. X. 1861. — Rojen v Ljubljani pripovednik in novinar Miroslav Maiovrh. 17. X. 1901. — Umrl pisatelj Jakob Ale-šovec.
17. X. 1929. — Ustreljen od italijanskega vojaškega sodišča istrski rodoljub Vladimir Gortan.
Dr. med. E. Jenko — Groyer ne ordinira od 17. oktobra do 25. oktobra 1951 zaradi sanitarnega čiščenja ordinacijskih prostorov, Miklošičeva 18-11.	2845-n
Dne 20. oktobra bo v Celju tradicionalni Urškin sejem. Bogata izbira vsakovrstnega blaga. Prodajajo trgovska in proizvodna podjetja mesta in okolice. Istočasno bo tudi živinski sejem. 2813-n Okrajni komite LMS Ljubljana-okolica bo v nedeljo 21. oktobra ob 14. uri odkril spominsKO ploščo v Tacnu pod Šmarno goro, kjer je bila meseca februarja 1941 zadnja vseslovanska kon. 3renca SKOJ. Svečano odkritje spominske plošče bo združeno s pestrim kulturnim sporedom in zabavo. Vabimo mladino in vse množične organizacije, posebno pa nekdanje člane SKOJ. Pripravljalni odbor.	2822-n
Planinsko društvo Ljubljana - matica priredi v nedeljo 21. oktobra skupinski Izlet: Trbovlje—Mrzlica—Laško (kopanje). Odhod v nedeljo ob 5, povratek ob 23. Cena izletu 110 din. Prijave v društveni pisarni do petka.	2848-n
Planinsko društvo Ljubljana - matica obvešča planince, da sta koča pri Triglavskih jezerih in triglavski dom na Kredarici od 15. t. m. dalje zaprti.
Umetnostno zgodovinsko društvo priredi v nedeljo 21. oktobra četrto poučno ekskurzijo — ogled umetnostnih spomenikov škofjeloške okolice (Godešče, Suha, Crngrob, Škofja Loka, Gosteče) s strokovnim vodstvom. Prijave (avtobus) sprejema do vključno petka dnevno od 10 do 12 tajništvo, Tomanova ulica 1, pritličje levo. Odbor.	2847-n
Dovozna cesta k železniški postaji Vuzenica bo od 17. oktobra 1951 zaradi nujnih popravil mostu Čez Dravo za ves promet zaprta in to . predvidoma do 23. oktobra 1951. Podjetje za vzdrževanje oeet »Cegrad« — Maribor.	2846-n
Gledališče
Šentjakobsko gledališče
MESTNI DOM
Sobota, 20. oktobra ob 20: I. Tavčar: »Cvetje v Jeseni«. Ljudska Igra z godbo in petjem.
Nedelja, 21. oktobra ob 20: L Tavčar: »Cvetje v jeseni«. Ljudska igra z godbo in petjem.
Predprodaja vstopnic od petka dalje pri gledališki blagajni v Mestnem domu od 10 do 12 in od 15 do 17 in eno uro pred pričetkom predstave. — Občinstvo obveščamo, da sta to zadnji predstavi.
MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Sreda 17 okt. ob 19.30: M. Labich: »Florentinski slamnik«.
SLOVENSKO NARODNO
GLEDALIŠČE MARIBOR Četrtek, 18. oktobra ob 20: Robiča: »Mon-serrat«. Red C.
LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
Petek, 19. oktobra ob 20: Peclja P. Petrovič: »Ploha«. Vesela vaška igra v treh dejanjih. Prva repriza.
Kino
LJUBLJANA — UNION: Zaprto! — MOSKVA:: ameriški film: »Morja široka cesta. Kratki film: Filmske novosti 40. Predstave ob 16, 18.30 in 21. — SLOGA: ameriški film: »Naš Villl Je junak«. — Kratki film:	Mesečnik JA 28. —
Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 15. ure dalje. — TRIGLAV: ameriški film: »Bil sem vojna nevesta«. Kratki film: Slike iz Loškega pogorja- Predstavi ob 18 in 20. — SISKA: ameriški film: »Major in frklja«. Mesečnik JA 27. Predstavi ob 18 in 20. — VEVČE: avstrijski film: »Prijatelja«. Filmske novosti 30.
Radio
SPORED ZA SREDO Poročila ob 5.40, 6.30, 12.30, 15.00, 17.00, 19.30 in 22.00. — Ob 12.40 Pregled tržnih
cen. — 5.30 Jutranji pozdrav. 5.50 Jutranja telovadba in pregled dnevnega sporeda 6 00 Zabavna solistična glasba.
7.00	Pregled jugoslovanskega tiska, radijski koledar m poročilo trgovinske agencije. 710—7.30 Nekaj opernih fantazij. 12.00 Koroške narodne pesmi ln plesi. 12.45 Zabavna glasba, vmes objave. 13.00 Iz predalov pionirskega uredništva. 13.20 Simfonični plesi in baleti.
14.00	Šahovski pregled. 14.10 Pisan spored lažje solistične In orkestralne glasbe — Sodelujejo: saksofonist Srečko Dražil, prt klavirju Dana Hubadova. 15.10 Zabavna glasba, vmes objave. 15.30 Želeli ste — poslušajte! 16.00 Odlomki iz Mozartovih ooer. 17.10 Kaj Je to: preludij? 17.25 Šolska ura za višjo stopnjo — Dr. Janko Gollas: »Marko Polo«. 18.00 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana p. v. Mihe Gunzka. 18.30 Ena od posledic dosedanjega načina trgovanja — ne idoče blago. 18.45 Skladbe Jugoslovanskih avtorjev poje baritonist Marcel Ostaševskl. pri klavirju Marjan Vodopivec. 19 00 Diskusija o sodobnih vprašanjih 1915 Vesele slovenske narodne.
19.40	Zabavna glasba, vmes objave. 20.00 Mollčre: »Tartuffe« (slušna Igra). 21.20 Mirko Polič — skladatelj in dirigent (spominska oddaja). 22.15 Lahko glasbo Izvajajo orkestri, ansambli, zbori ln solisti (na valovih 202.1 in 212,4 m). Oddaja za Inozemstvo Radia Jugoslavija na valu 327.1 m: 22.15 Oddaja v nemščini. 22.30—22.45 Oddaja v italijanščini. 23.00 Zaključek oddaje.
PREDAVANJA
CENTRALNA LJUDSKA UNIVERZA V sredo, 17. t. m. bo predaval profesor Anton Polenec »O vlogi živali pri razmnoževanju rastlin«. Naše cvetje ln cvetje tropskih predelov. 2uželke-opra-ševalcl cvetja. Kakšno Je bilo prvo cvetje. — Predavanje spremlja najboljši jugoslovanski poljudno znanstveni film •Od semena do semena«, katerega avtor ‘e predavatelj. Film prikaže biološki nastanek rastlin, razvoj semena preko vseh faz, do končne zoritve. Predavanje bo v Domu sindikatov, Miklošičeva c. ob 20.
OBLETNICA NAPADA NA LOŽ
V Ložu pri Starem trgu na Notranjskem bo dne 21. oktobra dopoldne odkrit spomenik padlim borcem NOV ob 10-Ietnici partizanskega napada na Italijane v tem kraju. Vabimo borce, aktiviste in člane organizacij, da obiščejo Lož, ki je mnogim poznan iz ljudske revolucije. Počastimo zgodovin, ski dan. — Prevoz je zagotovljen z avtobusi iz železniške postaje Rakek.
OOZB - NOV
Iz nadih krajev
«. Izkoristimo pot prirodnega
pogozdovanja
Po osvoboditvi smo pogozdili več tisoč hektarov goljav. Deset tisoči frontovce v in šolske mladine so pri torn sodelovali požrtvovalno, ne pa vselej s polnim uspehom. Ni lahka stvar nevešči delovni sili doseči pri pogozdovanju zadovoljiv uspeh. Sadika ni palica ali kamen, temveč živo bitje, močno občutljivo tako za prenos kakor za saditev. Draga reč je pogozdovanje s saditvijo. Stroški za sadike v drevesnici znašajo do 6000 dinarjev, sama saditev pa do 10.000 dinarjev za hektar posajene površine. Pri tem pa uspeh še vedno ni zagotovljen.
Pa so gozdarji le uvideli, da Je včasih bolj enostavno izkoristiti sile v prirodi in njej predati nalogo pogozdovanja. Ker pa ona tega vselej ne zmore, ji človek z malo prizadevanja prav lahko pomaga. Tako so v zadnjih dveh letih pri mnogih gozdnih upravah in okrajih Izrabili lepo priliko bogatega semenskega obroda gozdnega drevja. Z motičicami a!i z grabljicami so pregra-bili steljo ali plevel ter na ta način priredili tla za prirodno nasemenitev v razredčenih starih gozdnih sestojih. Seme je naletalo z dreves na pripravljena tla, dočakalo pod snegom pomladi in vzklilo, bogato in gosto kakor rž. Z najmanjšim trudom in skoro brez stroškov, čeprav so delali s plačano delovno silo, so na Kočevskem, Postojnskem In drugod uspešno na opisani način pogozdili lansko Jesen več sto hektarjev s
prirodnim naletom Jelovega semena. KO
bodo čez nekaj let preostala debela dre« vesa postopno izsekali, ne bo več go-ljave, temveč bujen mlad gozd. Kjer pa slučajno ni bilo obroda, so nabrali seme drugod in ga sejali na krpice, na prav plitko razgrabljeno zemljo.
Letos se vrhovi smrek v naših gozdovih upogibajo pod težo storžev, od žira se Šibijo bukove veje, obrodile pa so druge drevesne vrste. Ta obrod Je treba izkoristiti in omogočiti prirodno obnovo naših gozdov na način, ki je za 90*/« cenejši, poleg tega pa še uspešnejši kakor zasajevanje s sadikami. Tudi nevešča in najšibkejša delovna sila prida tukaj do prave veljave. Delo je igraja lahko, storilnost dela velika, uspeh pa zagotovljen.
Škoda öi bila, če bi izpustili lepa priliko bogatega semenskega obroda. kakor ga žo zlepa ni bilo. V lepih jesenskih dneh lahko z malo truda opravimo veliko in koristno delo in si prihranimo mnogo stroškov, ki bi sicer bili nujno potrebni za umetno pogozdovanja a sa^ dikami.
Tudi šolska vodstva se bodo rada od» zvala povabilu gozdarjev, kjer bo njihova pomoč potrebna, šolarjem pa, ki jim majhna motičica ne bo v težko breme, bosta lep sprehod in lahko delo T veselje ln zadovoljstvo. Inž. V. B.
Tudi na Pohorju se letos krivijo smreke pod težo izredno bogatega obroda storžev. 6 puščico označene smreke 6e upogibajo pod težo storžev
Odločba o prevozu žita sezonskih delavcev
Celje. Te dni je delovni kolektiv gozdarskega avtopodjetja v Celju prejel kot najboljši med vsemi gozdarskimi avtopodjetji v Sloveniji prehodno zastavo vlade LRS. Poleg prehodne zastave je delovni kolektiv prejel tudi diplomo in 20.000 din nagrade.
Cerkno. Učenci elektrogospodarske šole v Cerknem pri Idriji, skupaj s svojimi Inštruktorji pridno pomagajo pri elektrifikaciji Primorske. 28 učencev pomaga pri elektrifikaciji 40 manjših vasi v krajevnih odborih Cajnarje, Sv. Vid in Otave v postojnskem okraju. Druga skupina pa gradi daljnovod od hidroelektrarne Fužine do Savodenj in Ota-leža v idrijskem okraju. Tretja skupina pomaga v elektromehaničnih delavnicah v Črnučah pri izdelavi opreme za transformatorske postaje za novo elektrificirane kraje. Pri vseh delih so učenci zelo pridni in požrtvovalni ter jih imajo ljudje povsod radi	F- p-
Tržič. Med ljudmi krožijo razne govorice o cesti, ki so Jo med okupacijo začeli graditi Nemci in ki bi naj peljala od zvezne ceste Kranj—Jesenice do predora pri Sv. Ani pod Ljubeljem. Od Tržiča naprej proti Sv. Ani pa za nas Tržičane cesta ni tako važna, pač pa bi bila dograditev ceste do Tržiča velikega gospodarskega pomena za naš kraj. Ker so od Podbrezij do Bistrice pri Tržiču zemeljska dela na omenjeni cesti že skoraj končana, bi lahko dobil Tržič z malenkostnimi stroški sodobno moderno cesto ki je dolga samo okrog 7 km. Sedanja cesta skozi Duplje ne ustreza več potrebam Tržiča, samo od Dupelj do Pristave trikrat prečka železniško progo. ob deževju pa je bolj podobna hudourniku kot cesti. Upamo, da bo v bližnji bodočnosti dobil Tržič cesto, ki Jo že vsi težko pričakujemo ln bi njeno gradnjo z vsemi silami podprli. Novi regulacijski načrt Tržiča bo nedvomno računal s preusmeritvijo cestnega prometa na omenjeno novo cesto. an-ža
V	Mestinju v poljčanskem okraju Je nakladalna postaja lesnoindustrijskega podjetja, kjer Je zaposlenih 18 delavcev. Poleg tega je v tej vasi tudi okrajno lesno podjetje, v katerem dela 70 delavcev. Toda v vasi nimajo nobenega gostišča, kjer bi dobili delavci in službeni potniki okrepčila. Sindikalna podružnica pri okrajnem lesnem podjetju je že na svojih sestankih sklenila, da odprejo v vasi potrebno gostišče. Krajevnemu ljudskemu odboru Šmarje pri Jelšah so zato poslali že več prošenj, ta pa je vse prošnje odstopil okraju, ki pa jih je zavrnil Včasih sta bili v Mestinju dve gostilni. Eno od teh bi sedaj lahko odprli, toda sindikalna podružnica je ugotovila, da zavira otvoritev gostišča v Mestinju poverjenik za gostinstvo pri okrajnem ljudskem odboru Tvo Tomažič «aradi neke osebne mTŽnje in se zato izgovarja, da je plan za otvoritev novih gostišč že izčrpan. Ce je tako. pa naj v sosednjem Podčetrtku, kjer Imajo tri gostilne, ukinejo eno ln Jo odprejo v Mestinju, ki Je Industrijsko prometni kraj z železniško postajo.
V	Gornji Radgoni so že lansko pomlad
začeli s prvimi deli pri gradnji zadružnega doma, ki je največji v okraju. Prostovoljnih ur pri gradnji doma so doslej opravili okrog 3000, precej materiala so zbrali graditelji tudi iz lokalnih virov in tako gradbene stroške znatno .pocenili Sedaj urejajo že notranje prostore in bodo še pred zimo v novem domu odprli trgovino, skladišča, točilnico in nekaj uradnih prostorov. Z dograditvijo zadružnega doma bo dobila Gornja Radgona moderne trgovske prostore. Zgledu gomjeradgonskih graditeljev bi morali slediti tudi v ostalih vaseh; v Podgorju. Apačah, Črncih, Benediktu, Segovcih, 2epovcih, Stogovcih. Radencih, Janževem vrhu, Cerkvenjaku in Policah, kjer stojijo zadružni domovi še danes v takem stanju kot so Jih pustili pred tremi leti.
SMRTNA KOSA MED ROJAKI V AMERIKI
V	Clevelandu, O Mo, 90 umiril: Jack Selan, star 81 let, lz Crne vasi ipri Ljubljani; Franic Zupančič iz Cigcmcev na Dolenjskem, Anton Krese, star 86 let, iz Toplic na Dolenjskem, Avgust Me-serko, star 69 let, lz vasi Tihoboj, Sv. Križ pri Litiji. Marija Ulepdč roj. Mikolič. stara 63 let, iz Loškega potoka pri Beli vodi na Dolenjskem, Martin Lesar, star 71 let. Iz Kota pri Ribnici, Ana Škufca roj. Klopčar, stara 77 let, lz vasi MraSevo pri Novem mestu, Ana Zadravec roj. Bogdan v vasi Velika Poljana v Prekmurju, Josip Zaletel, star 60 let, doma iz Vrha pri Žužemberku, Jostpina Vrhove roj. Gregorčič, «tara 82 let, iz Družinske vasi pri Beli cerkvi, Franica Debeljak roj. Mraz. stara 61 let, lz Pod-lesja na Štajerskem, Neža Štraus roj. Cerar, stara 70 let, is Polja prt Ljubljani.
V	Duluthu. Mlnn., Ja umri Frank Rich ar iz Horjula.
V	Kemmereru, Wyo.f J« urni Janez
H.	Kržišnik, star 61 let, lz HotovCIJ prt Poljanah.
V	Milwaukeeju, Wise., sta umrla Andrej Juvan, star 65 let ln Janez Terškan, star 67 let, oba iz Sostrega piri Ljubljani.
V	Chacagu. lil., Je umrla Marija Vid-mayer lz Podnarta.
Svet za blagovni promet vlade FLRJ Je sporazumno s Svetom za kmetijstvo in gozdarstvo vlade FLRJ izdal odločbo o načinu, kako bodo sezonski kmetijski delavci prepeljali žito, ki so ga zaslužili na državnih kmetijskih posestvih.
Po tej odločbi morajo vsi sezonski kmetijski delavci, ki so zaslužili določeno količino belega žita in koruze, dobiti od direktorja državnega kmetijskega posestva, kjer so delali, posebno potrdilo. V potrdilu mora biti navedena količina in vrsta žita, ki so ga posamezni delavci ali skupine delavcev zaslužili. Na podlagi tega potrdila bodo sezonski kmetijski delavci Izročili zasluženo žito najbiiž-ji podružnici podjetja za promet z žitom (državnega žitnega fonda). To podjetje bo delavcem izplačalo izročeno žito po odkupnih cenah in brez bonov ter jim izdalo skladiščna potrdila, iz katerih se mora videti, da Izvirajo izročene količine žita iz zaslužka sezonskih delavcev v naravi.
S temi skladiščnimi potrdili o izročenem žitn se bodo sezonski delavci v svoji ljudski republiki zglasili pri podružnici podjetja za promet z žitom (državnega žitnega fonda), ki je najbližje njihovemu stalnemu prebivališču. Podjetje Jim bo dalo isto količino in vrsto žita, kot so ga delavci izročili v kraju, kjer so ga zaslužili. Prodali jim ga bodo po cenah, ki bodo formirane na podlagi kupnih cen ln stroškov za prevoz po nižji tarifi in drugih stroškov podjetja za promet s žitom.
Slikarska razstava Nikole Graovca v Beogradu
V beograjski galeriji ULU3 (Udruže-nj« likovnih umetnikov Srbije) je odprta slikarska razstava Nikole Graovca. Na razstavi, ki bo odprta do 14. oktobra, je 1(6 olj, med katerimi so pejsaži, portreti, figure in tihožitja z motivi iz Like, Beograda, Prizrena, Bosne ter z Jadrana. Nikola Graova« je razstavljal na vseh povojnih skupnih razstavah. Sedanja razstava je kolektivna.
Glede prevoza koruze» zaslužene pfrš
trganju v LR Srbiji, veljajo predpisi odločbe o določanju tarife za storitve pri trganju in prenosu koruze letine 1951« ki je bila objavljena v »Službenem glasniku« LR Srbije št. 31/51.
Če bi tako hitro gradili, bi bilo na Jesenicah kmalu dovolj stanovanj
Na Jesenicah in v okolici Je bilo v zadnjih letni zgrajenih lepo število stanovanjskih hiš, a vendar ne toliko kot so jih narekovale potrebe z ozirom na izredno velik dotok nove delovne sile od drugod. Zdi se, da se ni s pridobitvijo 200 lepih, svetlih in prostornih stanovanj stanovanjska stiska prav nič omiiiia, ampak še bolj zaostrila, ker gradnja novih stanovanj ni šla vzporedno z dotokom nove delovne sile.
Vzrok temu je v veliki meri pomanjkanje stavbenega materiala, pomanjkanje delovne sile na gradiliščih, in tudi to, da delo m bilo tako učinkovito, kakor bi moralo biti. Tako so novo poštno poslopje gradili »samo« štiri leta, javno stranišče v središču Jesenic več kot eno leto in transformator ob Javomiški poti eno leto, medtem ko so minulo zimo in pomlad obmetavali in belili dve montažni hišici skoraj tri mesece.
Nedavno je začel brivski mojster Jož« Hudrič graditi hišo na Jesenicah ob Prešernovi cesti. Najel je nekaj tovarniških delavcev in dva ali tri upokojence, star« od 65 do 70 let, ki so v rekordnem času izkopali poidrug meter globok izkop za vse kletne prostore, napravili 2 in pol metra visok betonski zid in betonsko ploščo nad vsemi pritiklinami s površino IGO kv. metrov. Med kopanjem temeljev in med zidavo so šoferji sproti dovažali pesek, gramoz in cement, tako da je šlo vse delo kakor na tekočem traku. Ta način dela, ki ni nikoli zastajalo, naj bo zgled vsem graditeljem, kako je treba prijeti, da delo res nekaj zaleže in da se prihranjeni denar graditelju ne razblini v nič. Tu velja stari pregovor, da je pridna in dobro plačana moč še vedno najbolj poceni.	(.^
0b?estila
IZREDNI TEHNIČNI PRHOLKB
MOTORNIH VOZIL
Lastnike ln upravitelje avtobusov, av-totaksijev in tovornih avtomobilov, ki imajo stalna dovoljenja za prevažanje ljudi opozarjamo na izredni strokovni tehnični pregled, ki bo v času od 20. do 30. oktobra 1951.
Tehnične preglede bodo opravile komisije pri poverjeništvih za notranje zadeve OLO (MLO) v Ljubljani, Kranju, Celju, Mariboru, Murski Soboti, Novem mestu, Postojni ln Gorici.
Kdaj in kje bodo tehnični pregledi, bodo obvestila prizadete pristojna poverjeništva za notranje zadeve.
Po 30. oktobru 1951 ne bo smelo voziti v javnem prometu nobeno vozilo, ki bi moralo biti izredno pregledano, če ne bo tehnično pregledano ln sposobno za vožnjo. — Ministrstvo za notranje sadeve LRS.
OPOZORILO
Uprava cest MLO Ljubljana ponovno opozarja vse koristnike mostu čez Ljubljanico v Zalogu — od Ljubljane do Litije — da bo promet zaprt od 17. oktobra od 7 do 19. oktobra do 15 za ves promet. Koristniki tega mostu lz področja Gostince, Laz itd. naj uporabljajo te dneve brod čez Savo v Lazah ln dalje St. Jakobsko cesto.	3607-a
POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM
Trgovsko podjetje Okrajni magazin Trebnje Je prešlo 1. oktobra 1951 v likvidacijo. Pozivamo vse upnike ln dolžnike, da do 15. XI. 1951 prijavijo avoje terjatve odnosno poravnajo svoje dolgove. Pozneje prispele terjatve ne bomo upoštevali, dolžnike pa sodno izterjali. Likvidacijski odbor.	3605-a
MALI OGLASI
ZENSKO KOLO, dobro ohranjeno prodam. Opekarska c. 23.	10747-4
PE”, nemški ovčar, zgoraj 6m, apodaj rumen, svetlih oči, Je ušel. Najditelj dobi nagrado. Naslov v oglasnem oddelku.	10760-11
KUPIM nekaj pletilnih strojev, predvsem grobih v dobrem ali slabem stanju. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Pletiljstvo«.	10721-5.
PRODAM fotelj — posteljo. Ogledati Celovška cesta 42 — dvorišče, delavnica. Vincek.	10722-4
IZGUBILA SEM zapestno uro 11. t. m. od trgovine bivši Stupica do postaje. Sem sirota ln prosim najditelja, da Jo vrne na naslov v ogl. odd. 10723-10 NA VLAKU 18. septembra od Sevnice do Krškega sta ml zamenjala zakonca s hčerko Marijo In brat v zeleni obleki pomotoma kovček, katerega pošljite na Zajc Franc, Gradis, Zenica, Bosna. Ker vas dobro poznam, ne dovolite, da vas na podlagi slike v legitimaciji na notranjem odseku pokličem na odpore«.	10724-10
POZOR INDUSTRIJSKA PODJETJA!
Opozarjamo vsa industrijska podjetja in ustanove, da do 22. t. m. javijo vse svoje želje glede nabave elektromateriala za leto 1952 s posebnim ozirom na nabavo elektromotorjev, translormatorjev ter ostalih izdelkov tovarne »Rade Končar«, Zagreb,
»ELEKTROTEHNA«, elektrotehnično podjetje Ljubljana, Gosposvetska c. 3
SPALNO ZOFO ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku.
PRODAM krojaški šivalni stroj. Naslov v oglasnem oddelku.	10725-4
SAMOSTOJNO KUHARICO veščo vseh gospodinjskih del sprejmemo k 5-član-ski družini na Gorenjskem. Ponudbe na ogl. odd. pod št 110.	10732-1
IZGUBIL SEM Ustnico po Aškerčevi c. Najditelj naj za nagrado odda na na-naslov osebne Izkaznice.	10727-10
KAUC zelo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	10728-4
TRODELNA OKNA, nova ln kompletna prodamo. Naslov v ogl. odd. 10730-4 KMEČKO DEKLE, ki ima veselje in Je vajeno opravljanja živine (4 kom.), dobi dobro ln stalno zaposUtev v bližini Kranja. Ponudbe: Dolenc, pošta Škofja Loka.	10731-1
MEDICINSKA VISOKA SOLA v Ljubljani sprejme v službo dve samostojni kuharici. Javite se v personalnem oddelku, Zaloška cesta 2.	10720-1
LIP Novo mesto transportna skupina, sprejme 2 avtomehanika, 1 avtoelektri-karja, 1 varilca za avtogeno in elektro varenje, 1 železostrugarja in 5 prvorazrednih šoferjev. Za družinska ln samska stanovanja preskrbljeno.	10519-1
PRODAM omaro, posteljo s peresnlco, '■ nočno omarico, vse dobro ohranjeno, po nizki ceni, tudi na bone. IUrska 26, visoko pritličje, levo.	10680-4
ENO ali dvostanovanjsko MSo kupim v Ljubljani ali predmestju. Ponudbe na oglasni odd. pod »Komfort«. 10774-7 PREKLICUJEM neresnične besede, ki sem Jih govoril proti Gosar Antonu in njegovi ženi. Obenem se zahvaljujem. da sta odstopila od tožbe. Kavčič Valentin.	10771-11
DVOSOBNO stanovanje v strogem centru zamenjam za enosobno s pritiklinami. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Sončno«. ___________________________ 10783-9
VESTEN ŠTUDENT išče sobo. Ponudbe M ogL odd. pod »Nagrada«. 10785-9
ZLATO PLETENO zapestnico sem izgubila 25. septembra na mostu v Mostah pri Žirovnici ali: pred jeseniško železarno, v valjarni Javornik na grobovih talcev v Dragi, v jeseniški bolnišnici. Pošten najditelj prejme dobro nagrado. Javiti na Proiokol PVLRS, — Ljubljana.	10784-10
ZAMENJAM dvosobno komfortno stanovanje ob Tyrševi cesti za enosobno kjerkoli v mestu. Hubadova 3-1. 10761-9 ZAMENJAM veliko sobo s posebnim vhodom v centru za enosobno stanovanje. Naslov v ogL odd. 10766-8 ZAMENJAM lepo enosobno stanovanje s pritiklinami za dvosobno. Ogled od 11 do 14, spodnji zvonec. Naslov v ogl. oddelku.	10770-f
ben. Ponudbe poslati na ogl. oddelek pod »Star«.	10769-9
KUPIM elektro motor 4 do 5 in pol KS. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Dobro ohranjen«.	10768-9
KUPIM krznen plašč. Ponudbe na ogL odd pod. »Z opisom in ceno«. 10772-9 PRIKOLICO trnonsko za traktor kupi Kmečka obdelovalna zadruga Ivanjkovci.	10777-9
PRODAM štiri kože severnih skunksov. Dve naravni, dve črni. Naslov v oglasnem oddelku.	10782-4
PRODAM 3000 kom. zidne opeke in orehovo, pleskano, novo posteljo. Naslov v oglasnem oddelku.	10781-4
PRODAM otonamo ln omaro za obleko.
Kolodvorska 28-IL, levo.	10780-4
ŠTEDILNIK, nov, za vzidavo na 2 piošči (kompleten) ugodno naprodaj. Ponudbe
na oglasni oodelek pod »Štedilnik _____
nov«.	10765-4
PRODAM električni sesalec za prah — znamke »Eiektrolaks«. Naslov v oglasnem oddelku.	10764-4
IZ V’E ZB AN O šiviljo za obleko ln perilo vzamemo na dom. Prijatelj, Ciglerjeva ulica 2.	10767-1
OTROŠKA VOLNENA JOPICA Je bila včeraj izgubljena na Miklošičevi cesti. Najditelja prosim, naj jo odda v uredništvu »Slovenskega poročevalca«, — Knafljeva ulica 5.
TAKOJ SPREJMEMO več izučenih kovinostrugarjev, strojnih in orodnih ključavničarjev. Samcem nudimo stanovanje. Tovarna tekstilnih potrebščin »Utensilia«, Ljubljana, Rudnik 24. 10775-1 DEKLE srednjih let želi sprejeti službo kot natakarica kjerkoli takoj ali pozneje. Pod »Zanesljiva moč«. 10776-1 SPREJMEM v stalno službo dva slikarska pomočnika. Tvrdka Vojska Drago, TyrSeva 58, Ljubljana.	10786-1
PRODAM dober klavir znamke »Dunaj« ali zamenjam za petvrstno Aromatično harmoniko, sedem cevni aparat pa prodam. Vodnikova 49, Šiška. 1973T-4 PRODAM 180 kg jeklenih vzmeti (avto-f ederschtal) — dimenzije od 55 x 6 do
100 X10, predvojni nemški izdelek. ____-
Naslov SP Celje.	10TM-4
PRIKOLICO za motorno kolo (leva stran) poceni prodam. Ivellč Ivan, zobar. — Vodnjan, Istra.	10745-9
Dokumenti slave na veliki razstavi
narodnoosvobodilne borbe v Beogradu
i (Od našega posebnega dopisnika)
1.	septenaora je oiia na js.cuemeg-da.nu v ±>eograou ooprta venita raz »tava naroonoosvoboonne borne, ki jo vsak aan omsce vec tisoč obiskovalcev iz vse Jugoslavije m stevuni iaozemci.
Razstava na Kaiemegdanu ni navadna razsisrva, kot snio I'm navajeni gledati- mo je zgcuovma. to je pn_ kaz (najslavnejše t^peje našm narodov«, je zaipi.-ai neki ODiskbvaiec v knjigo vtisov, nato »e razstavo, ki bo oaprta ao konca oktobra, izpiaca ogledati.
Jkdo ni obiskal čudovitega Kalemeg-dana ce se je mudil v beogiaauV Ogledal si je venko, 2000 let staio trdnjavo ter prav gotovo tudi vojni muzej, čupavi i rimski vodnjaK. ±ve-bojsmo kino ter piuge znamenitosti te starodavne trdnjave. V mali b Ogelru zgradbi je tanko videi grob generališiaia turške vojske Damata An paše — slavnega osvajalca Aloreje. ki počiva tu na vrhu Kaiemegdana že dva in pol stoletja. O. IVlb ga je pri Petrovaraciinu zaavlo srbsko svinčeno zrno v sredino čeia. Njegovo truplo so prenesli 'iurki v Darm dihat, kot bo tedaj imenovali Beograd, irokopan ga na vrhu Kaltmegaana, oa bi ko od tam gieaai tok dveh veli-istnih rek; Save m Donave ter sledil s pogledom truplom, katere je on sam, a tudi njegovi preohodniki in nasledniki zmetali v hiaoue valove, ki so jih nosili s seboj naprej po donavski ravnini kot svarilo nepokornemu ljudstvu.
Toda. ko so brezbožnikj «pet zav. seli Daru! Cihat... so izgrizii s svojimi zobmi, kot da bi bil sladkor-kamen njegove krste... Tako je zapisal pesnik na turban mogočnega ge-neralisima ki ni mogel pokoriti junaškega ljudstva.
Zgodovina se ponavlja. Na Kaiemegdanu vidimo velike avione zarite v zemljo, zaplenjene težke tanke, topove z razbitimi covmi. razcefrane zastave nekdaj modernih junaških divizij in armad. Vse to nas spominja na nekega drugega, še nedavnega osvajalca. Tudi ta se je varno zasidral na mo. Kočni trdnjavi in na zemlji okrog nje, tcda niegova usoda ni bila nič boljša cd usode Damata Ali paše. Osvajalec je bil pregnan- kot zmagovalec pa je vedno ostalo ljudstvo.
Slavne strani naše nedavne zgodovine se odprejo ko vstopiš skozi težka trdnjavska <vrata na Kaiemegoanu v veuk, lepo urejen razstavni prostor. Zmagoslavnim proletarskim zastavam sieoijo dokumenti nase težke zgodovine. Tu so tri velike vitrine v obliki kraljevske SRS krene in tisti mračni, znani kraljevski dokumenti; Obznana. Zakon o varstvu države. Besiojanuar-ski manifest...
Nato se vrsti dokument za dokumentom iz let, ko so nad Komunistično partijo in r^ad ivsem ljudstvom stražili paragrafi in bajoneti. Toda stavke so se širile, ljudstvo ki je živelo v bedi. je dvigalo pesti. Na velikem fotografskem posnetku vidimo z naočniki suhega Josipa Broza našega Maršala, ko je junaško odgovarjal pred sodniki v Zagrebu. Nato vidimo zidove beograjskih zaporov, na njih so na_ slikani ljudje v progastih Oblekah s številkami. Po zidovih so napisi kot ta: »Zbogom tcr.-ariši«. Ob povečanih fotografijah, nsredbah in ukazih ljubljanske in banske policijske uprave za aretacijo tovarišev Kardelja. Marinka. Leskoška. Tomšiča in številnih drugih komunistov ljudi, ki so bili »nevarni« državi, se posebno radi ustavljajo Slovenci ter pazijivo od VTSte do vrste prebirajo te. doslej še marsikomu neznane dokumente.
Dokumentov, velikih fotografij, maket. slik ter umetniških del in reliefov je toliko, da si težko vse ogledaš v enem dnevu. Kaj še le, da bi o vsem pisal. Komaj prehodiš prvi del razstave ki govori o stari Jugoslaviji, že se odprejo nove strani zgodovine.
Razvaline bombardiranih hiš z veli. kima razpokami, skozi eno vidimo črne krste- za razvalinami sledijo ve. šala, orožje, verige in druge mučilne naprave iz taborišč smrti, makete okupatorjevih vojakov, kako streljajo nedolžne žrtve. Če gledaš po znakih na mrkih lesenih postavah najdeš tu. kaj vse. ki so prizadeli zlo našemu ljudstvu. Nemce. Italijane, skupno z madžarskimi in bolgarskimi okupatorji
Glavni del razstave na kaže slavne dni štiriletne borbe. Kar težko se na tem kraju prerineš, da si ogledaš orožje prvih partizanov — vile. nože. pri-mitftvne puške — kremenjače s katerimi so se naši narodi dvignili k uporu. Razstavljeni uničeni sovražni tanki t-epovi m orožje pa nam povedo. kako moderno vojno tehniko so premagali neustrašni junaki narodnoosvobodilne borbe-
Obiskovalci razstave se premikalo od razstavljenega predmeta do predmeta- starejši se spominjajo slavnih dni ljudske revolucije, za mladino pa je vse to novo. zato si še vse podrobneje in natančneje ogleduje. V baraki, ki povsem sliči oni iz drvarske pečine si težko priboriš pot. vedno je polna ljudi. Vsak obiskovalec razstave hoče videti barako, v kateri je delal tovariš Tito in predmete, ki so mu takrat «lužili. Mlajši kar ne moreio odmaknit} oči od Titovega daljnogleda, busole, čutare, zemljevida, »mašince« in radijskega aparata kopije njegovih originalnih naredb ter z odprtimi usti po. «lušajo majorja ki jim razlaga nemški
padalski desant na Drvar, ki ga je tudi
sam doživel.
Tudi v partizanski bolnišnici se vrste kar ne premaknejo naprej. Bivši borci si ogledujejo partizanske bolniške knjige in iščejo svoja imena. Mala pristna bosanska koča. ki je po. vsem slična tisti iz Drača pri Foči. kjer je v četrti sovražni ofenzivi vodil maršal Tito junaške borce, je vsa v dimu. Na odprtem ognjišču se kuha kosilo v velikem bakrenem loncu. V sosednji sobi so po stenah in mizah veliki zemljevidi, tu so razstavljeni tudi ukazi in naredbe, ki jih je pisal sam Tito. Na kosu papirja je napisa! Tito ukaz Prvi diviziji: »uanjenceiv ne pustite tam. Mi bomo šli daleč morate iih prenesti čez Milinište in Gla-moško polje. Od tam pa nato naprej.«
Na posebnem delu razstave je naša vojna mornarica razstavila prvo par-
tizansko ladjo, ob njej pa vidimo moderno opremljeno veliko bojno ladjo, raznovrstne mine. torpede, topove. Na drugem koncu so naši letalci uredili pravo malo letališče. Kdo se ne bi ustavil ob modemih šolskih in lov. skih letalih, ob letalskem motorju na reakcijski pogon, ob modernih bom. bah in drugih letalskih napravah. Okrog letal pa naletiš na vsakem koraku na moderno orožje, s katerim danes razpolaga naša armada. Tu ne najdeš več tankov kot je tisti prevrnjeni. stari jugoslovanski tank. ki ga lahko vidiš že v začetku razstasve in se premika največ 6 km na uro, tu so modemi težki oklopniki, minometni topovi, tu je moderno opremljena armada, kJ je sposobna, da se
napadalcu.
(Je.)
postavi v bran slehernemu
Številni obiskovale! razstave si z zanimanjem ogledujejo velik kip — delavca, ki poziva na upor ter poziv naše Partije na vstajo, ki je vklesan na visokem tovarniškem dimniku. V zraku pa ves čas kroži velik balon z državno zastavo.
Atletska zveza Slovenije o zadevi Žerjal
Glede na različna mnenja, objavljena zadnje dni v jugoslovanskem časopisju v zvezi z zadevo Danila Žerjala, daje Atletska zveza Slovenije naslednjo izjavo:
1.	Atletski Savez Jugoslavije (ASAJ) Je dne 30. avgusta 1951 suspendiral Danila Žerjala, eiana AD »Kladivar« iz Celja m člana atletske reprezentance FLRJ, ker Žerjal dne 26. avgusta t. 1. ni nastopil na' meddržavnem dvoboju proti Veliki Britaniji.
2.	To svojo odločitev je disciplinski odbor ASAJ z dopisom Br. Discp. 4 z dne 30 avg 1951 sporočil Atletski zvezi Slovenije z naslednjim navodilom: »Izvedba disciplinskega postopka je poverjena disciplinskemu odboru Atletske zveze Slovenije, ki mora po končani preiskavi dostaviti celoten predmet v odločitev disciplinskemu odboru ASAJ Po prejemu te odločitve mora disciplinski odbor Atletske zveze Slovenije suspendirati atleta Žerjala Danila v smislu čl. 73 disc, pravilnika ASAJ.« Za disciplinski odbor podpisan dr. Ivan Bauer.
3	Na osnovi te pismene zahteve ASAJ Je Atletska zveza Slovenije dne 4. sept. t. 1. prenesla suspenz ASA J. Danilu Žerjalu, disciplinski odbor Atletske zveze Slovenije pa je izvedel osebno zaslišanje Žerjala m zbral potrebno dokazno gradivo v celotni zadevi ter po končani preiskavi dne 8. okt. t.. 1. priporočeno poslal v Beograd.
4. Dne 6 oktobra t. 1. je Žerjal nastopil v Celju in ob tej priložnosti dosegel v metu kladiva rezultat 58.80 m, kar je boljše od obstoječega službenega jugoslovanskega rekorda. V zvezi s tem Zer-jalovim uspehom se je Jugoslovanski tisk
ZVEZNA KOŠARKARSKA LIGA
razpisal o stvari z deljenimi mnenji: Ali je bilo pravilno, da je Žerjal tekmoval, češ da suspenz že traja, oziroma da je suspenz že potekel in je imel imenovani pravico nastopa. Ker je del tiska zaradi nezadostne informiranosti izrazil mnenje, da v času trajanja Zerjalovega suspenza Atletska zveza Slovenije m ničesai pokrenila, da bi se preiskava zaključila i.i izrekla kazen, smatra Atletska zveza Slovenije za potrebno poudariti, da to sploh ni bilo njej poverjeno, razen kolikor je že razvidno z navedbo točke 2 te izjave, t. j., da samo zbere dokazno gradivo in ga pošlje disciplinskemu odboru ASAJ v odločitev.
5.	Ne glede na nalogo, ki jo je imel disciplinski odbor Atletske zveze Slovenije v tej zadevi po naročilu ASAJ, je Izvršni odbor Atletske zveze Slovenije še pred tekmovanjem v Beogradu pod-vzel potrebne korake, da bi Žerjal nastopil v reprezentanci, ker smo zvedeli, da je bolan in da obstoja verjetnost, da ne bo mogel nastopiti na tako važnem meddržavnem tekmovanju. Ker Žerjal ni pravočasno odpotoval v Beograd, je Atletska zveza Slovenije poslala na lastno iniciativo svojega zastopnika na Žerjalov dom v Dutovlje, da bi se prepričal o njegovem zdravstvenem stanju in ga tudi v primeru njegove bolezni prepričal, naj odpotuje v Beograd, čeprav tam ne bi mogel nastopiti. Žerjal se je zastopniku Atletske zveze Slovenije opravičil, da ne more odpotovati, ker je pri poizkusnem metanju ponovno občutil takšne bolečine v kolku, da ni misliti, da bi se podal v Beograd. Pri tem je posebej poudaril, da se je tri dni prej, t. j. 20. avgusta 1951 itak pismeno
Crv. zvezaa na prvem mesta
NOVICE in zanimivosti
Dober zgled. Ves Melbourne se smeje na račun treh ljud^ ki so bili nedavno kaznovani s 70 funti globe, ker so se izmikali plačevanju davkov. Smejejo Pa 6e zato, ker so vsi trije po poklicu davčni svetovalci na županstvu.
Razstava tehničnih iznajdb ▼ Turčiji. V Turinu so odprli mednarodno razstavo tehničnih iznajdb, na kateri je zastopanih 16 držav z najmodernejšimi iznajdbami s področja mehaniziranega Janetijstva, plastičnih snovi, kinematografije, fotografije, elektrotehnike, letalstva in drugih tehničnih strok. Razstava kaže med drugim nova sintetična tekstilna vlakna, ki so odporna proti vodi in kislinam, plastične mase, ki so petkrat lažje od železa, kljub temu pa priv toliko odporne, trodimenzionalni film, za katerega niso potrebni specialni naočniki najmodernejše elektronske aparate za raznovrstno uporabo kakor tudi televizijske kamere in električne aparate za domače potrebe.
Letala iz plastičnih me*. Znanstveniki v oddelku za letalstvo na britanskem ministrstvu za preskrbo mislijo, da bodo z uporabljanjem plastičnih mas v proizvodnji letal zmanjšali proizvodne stroške na polovico. Znanstveniki so namreč odkrili novo plastično maso, ki je nenavadno močna in ki se vliva v kalupe. Novi model letalskega krila v obliki grške črke delta iz plastične mase, je bil razstavljen septembra meseca na razstavi britanskih aeronavtičnih konstruktorjev. Kaže. da bodo plastične strukture uspešno konkurirale materialu, iz katerega so sedaj izdelovali letala. Ne samo da so te mase zelo poceni in da jih je lahko izdelovati, ampak jih je tudi lažje zgladiti, kolikor to zahteva aerodinamika pri ’ veliki hitrosti. Po-
* vsega sveta
leg tega Je takšna plastična masa ne_
gorljiva in jo zato lahko uporabljajo za izdelavo vdelanih letalskih bencinskih rezervoarjev. Plastične mase tudi odlično izolirajo toploto in zvok.
32,000.609 rojstev v 10 letih ▼ ZDA.
Po ljudskem štetju iz leta 1950 je bilo v ZDA v zadnjih 10 letih 32 milijonov rojstev. Višek so dosegli leta 1947, ko je bilo rojenih 3.9 milijona otrok. Število rojstev š« vedno zelo hitro narašča, tako da računajo letos statistiki z novim letnim rekordom. Odkar se je začela korejska vojna tudi število porok neprestano narašča. Sedaj je 67 % vseh žensk in moških poročenih, medtem ko je znašalo pred petimi leti število vseh poročenih 53 %. Prvikrat v zgodovini ZDA j® sedaj več žensk kot moških, V nekaterih mestih je bilo pri volitvah izvoljenih več žensk kot moških, ki so zaradi te$a tudi zasedle ustrezna upravna mesta namesto moških.
Muzej igralske umetnosti bodo odprli v Beogradu in v njem zbrali vse gra. divo in vsa spričevala o razvoju gledališča pri Srbih. Razvoj bodo ponazorili s kiparskimi, slikarskimi in grafičnimi deli iz gledališč, z arhitektonskimi skicami gledaliških zgradb, z maketami prizorov iz gledaliških del, z gledališkimi rekviziti, ostanki, spominskimi predmeti in fotografijami prizorov, s portreti umetnikov, z gradivom iz gledaliških arhivov, z rokopisi in z drugim. Muzej bo urejen tako, da bo služil potrebam gledaliških strokovnjakov, bo pa ponazoril tudi drugim obiskovalcem rej razvoj srbskega gledališča.
Derby telema zvezne košarkarske lige med Partizanom in Crveno zvezdo se je končala neodločeno 36:36 (18:11). Izid tekme je dal Crveni zvezdi največ možnosti. da letos ponovno osvoji naslov državnega prvaka. Moštvo Crvene zvezde bo moralo zadnji dve resni tekmi odigrati v Ljubljani proti Železničarju in ASK, Partizan pa se bo v Beogradu pomeril z zagrebško Mladostjo, ki se bo skuša1» revanžirati za spomladanski poraz.
V	zelo živahni ln zanimivi tekmi Je Partizan skoraj ves čas vodil in je težko razumljivo, kako je mogel zmago izpustiti iz svojih rok. Najzanimivejši del tekme je bil 'zadnjih pet minut igre. Ko je Demšar iz prostega meta izenačil re-
Prvensfvo Maribora p tenisu
V	nedeljo je bilo končano tretje odprto teniško prvenstvo Maribora, ki so se ga udeležili razen Mitiča in Petroviča vsi naši najboljši igralci. Skupaj je sodelovalo 124 tekmovalcev, in sicer 56 članov. 14 članic, 40 mladincev in 14 mladink.
V	igrah članov sta se v finale plasirala Branovič z zmago nad Milojkovičem 6:1. 6:3, 4:6, 8:6 in Palada, ki Je premagal Laszla 6:1, 6:2, 6:1. Finalna igra se je končala z zmago Branoviča 6:0, 6:3, 6:2.
Med članicami je osvojila prvenstvo Cmadakova, ki je v polfinalu premagala Leovičevo 6:2, 6:2, v finalu pa Bačkor-jevo 6:3, 6:1. Bačkorjeva je v polfinalu premagala Zamanjevo 6:4, 6:3.
V	skupini mladincev je prvo mesto zasedel Jagec, ki je v finalu premagal Nešiča 6:3, 3:6, 6:1.
Med mladinkami sta Imeli končno besedo Winterhalter jeva in Lovrečeva. Igra med njima se je končala 6:1, 3:6, 8:6.
V	konkurenci moških parov sta osvojila prvenstvo Branovič in Palada z zmago nad Milojkovičem in Laszlom 6:2, 4:6, 6:4. 6:1. Pri mladincih sta si Jagec in Tužilovič priborila zmago nad dvojico Tomljanovič - Mijuškovič 6:2, 6:3. Prvo mesto v konkurenci mešanih parov je pripadlo Cmadakovi in Brixiju z zmago nad Bačkorjevo in Legensteinom 6:4, 6:4.
Dvoboj v bolestt Triglav : V SV 8:8
V	nedeljo dopoldne Je bilo v Ljubljani boksarsko srečanje med moštvom Triglava in tekmovalci VSV iz Beljaka. V obeh moštvih je sodelovalo nekaj gostov. Dvoboj se je končal neodločeno 8:8. Posamezni rezultati so bili naslednji: mušja kategorija: Mikluš : Urschitz 1:1, peresno lahka: Cigir : Christoph 2:0; lahka: Mencej : Erberhardt 0:2, poiwelter: Erste : Melcher 1:1; welter: Vivod : Sommer 2:0; polsrednja: Vilhar : Schreiber 0:2: srednja: Ažman : Prenitzer 2:0; pol-težka: Milič : Oschgan 0:2; v bantam in težki kategoriji gostje niso imeli tekmovalcev.
Zmaga zagrebških sabljačev
NA TROBOJU V ZAGREBU V Zagrebu Je bil troboj sabljaških reprezentanc Zagreba, Beograda in Duna ja. Zmago si je priborila zagrebška re prezentanca, ki je v konkurenci moških zmagala v borbah s floretom in sabljo, medtem ko so v tekmovanju žensic s floretom z-magale Dunajčanke.
Končni vrstni red udeležencev je tale: MOŠKI:	floret:	Zagreb I, Beograd,
Dunaj; sablja:	Zagreb I, Dunaj, Za
greb n; ZENSKE: floret: Dunaj, Za greb I, Beograd.
Danes nova številka NOGOMETA kupujte, dopisujte
zultat na 36:36, je čas do konca potekel samo v podajanju pred enim in drugim košem, tako da je bila žoga poldrugo minuto pri enem moštvu.
Železničar : Proleter 80:29 (45:21)
Včerajšnja tekma v Ljubljani med Železničarjem in Proleterjem iz Zrenja-nina je bila značilna po tem. da so Ljubljančani dosegli rekordno število košev v ao-sedanjih tekmah zvezne lige. Moštvo Železničarja je prevladovalo na igrišču m zasluženo beležilo visoko razliko v koših. Vrstni red udeležencev tekmovanja se po včerajšnji tekmi ni spremenil. Biubljanska zastopnika Železničar in AšK sta na petem in šestem mestu.
OSTALI REZULTATI
Zadar : Jedinstvo 38:33 (17:18)
Proleter : Jedinstvo 58:49
Zadar : Mladost 19:17.
ZVEZNA LIGA V ODBOJKI
Trije zaporedni porazi Krima
‘V soboto so odbojkarji ljubljanskega Krima potovali v Zagreb. Popoldne sta ženska in moška vrsta igrali proti Mladosti. Zenske so po slabi igri tekmo odločne v svojo korist 3:2. moški na so bili kljub dobn igri proti Mladosti poraženi 1:3. Pri Krimu je bil odličen Skrbi-nek, podajal pa je dobro Punčoh.
Naslednji dan sta obe vrsti Krima doživeli še po en poraz. Zenska vrsta je kljub boljši igri kot v soboto izgubila pTOti Lokomotivi 3:2. z istim rezultatom pa se je končala tudi tekma moških-Igralci Krima so igrali slabo in mlačno. Tudi sodnik dr. Pec je bil slab. Rezultati tekem so bili:
Moški: Mladost : Krim 3:1 (15:12, 7:15. 15:12. 15:8).	— Lokomotiva : Krün 3:2
(15:13, 9:15. 15:5, 7:15, 15:10). — Krka : Železničar (LJ) 1:3.
Ženske:	Krim • Mladost 3:2	(15:11,
8:15, 15:6, 11:15, 15:13). — Lokomotiva Krim 3:2 (4:15, 15:13, 15:13, 14:16, 15:4).
Drobne zanimivosti
Na uličnih kolesarskih dirkah v Mariboru je zmaga! član Branika Oskar Rozman pred svojim klubskim tovarišem Podmilščakom, Curkom (Šlander) itd.
V derby srečanju beograjskih boksarjev je zmagal Partizan nad Radničkim 13:7. V poiwelter kategoriji sta se pomerila Sovljanski in Hladni, ki je tokrat že petič izgubil borbo s Sovljanskim.
BSK : Vojvodina 4:2 (4:1), V prijateljski tekmi v Novem Sadu so zmagali beograjski nogometaši.
Na etapni kolesarski dirki po Makedoniji Je na 712 km dolgi progi zmagalo moštvo Hrvatske v postavi Bat, Cmo-bmja ln Gosarič v času 84:57:76. V konkurenci posameznikov Je zmagal član Partizana Petrovi6 s časom 27:26:26.
Na prvenstvu Bosne in Hercegovine v kegljanju je med osmimi moštvi zasedla prvo mesto Romanija iz Sarajeva. Med posamezniki je bil najboljši član Romanije Mato Erič s 320 podrtimi keglji.
Nogometna B-reprezentanca Avstrije
je na Dunaju premagala reprezentanco Saarske oblasti 4:1 (2:0).
Svetovni boksarski prvak srednje kategorije Ray Sugar Robinson je po wash! ngtonskem radiu izjavil, da bo v kratkem zapustil ring in se znova posvetil varieteju, kjer je začel svojo kariero.
Alex Jany je na Sredozemskih Športnih igrah v Aleksandriji zmagal v plavanju na 100 m s časom 58.9 pred Italijanom Pederzolijem 59.3 in svojim rojakom Boiteuom, ki je progo preplaval v eni minuti.
Bivši svetovni rekorder črnec Jessi Owens preteče danes kljub svojim 37 letom starosti 100 m v 10.6 sek. Treba je poudariti, da je danes v Evropi samo 15 sprinterjev, ki imajo isti. rezultat na tej I progi.
opravičil ASAJ s tem, da Je sekretarja ASAJ Djukiču poslal pismo in priložil zdravniški izkaz oziroma recept, izdan od zdravnika dr. Ambrožiča v Postojni, kjer je bii 18. avgusta 19d1 na pregledu. Kasnejša preiskava je ugotovila, da j« bilo to pismo oddano nepriporočeno in Žerjal o njem nima potrdila. Naslovljenec izjavija. da tega pisma ni prejel in da je bil zau» ASAJ tik pred tekmovanjem v negotovosti g^ede Žerjalovega nastopa. V teku preiskave je disciplinski odboi Atletske zveze Slovenije zaslišal tudi tekmovalca Janka Milerja, ki je nastopil na tem dvoboju v državni reprezentan i. On je izjavil, »da je ob svojem prihodu v Beograd dne 23. avgusta povedal po naročilu Žerjala funkcionarjem ASAJ da Žerjal zaradi bolezni verjetno ne bo mogel nastopiti.« Žerjal je v teku zaslišanja predložil disciplinskemu odboru Atletske zveze Slovenijo v celoti štin zdravniška potrdila o pregledih v zvezi z njegovo boleznijo, kar vse je disciplinski odbor Atletske zveze Slovenije skupno z zapisniki zaslišanj Žerjala in Milerja ter z ostalim gradivom poslal ASAJ v Beograd.
6. Glede na namigavanja dela tiska, da je Atletska zveza Slovenije hote ali nehote zavlačevala celotno preiskavo, pripominjamo, da je suspenz izrekel disciplinski odbor ASAJ dne 30. avgusta 1951 po čienu 74 disciplinskega pravilnika in je Atletska zveza Slovenije to samo prenesla na Žerjala preko njegovega društva. Izrečeni suspenz traja en mesec oziroma največ tri mesece, če j® pravočasno podaljšan Disciplinski odbor ASAJ. ki je postopek uvedel, bi moral suspenz podaljšati, če je to smatral za potrebno. ASAJ pa tega ni storil. Službena trditev ASAJ, priobčena v »Našem športu« dne 33. oktobra 1351, da j« Atletska zveza Slovenije izrekla Žerjalu suspenz z dostavkom, da ta traja »dokler ne bo kazen izrečena«, ni resnična. Vodstvo Kladivarja je iz vsega navedenega sklepalo, da je suspenz potekel 4. oktobra (pravilno celo 30. septembra) in ker ni bil podaljšan, je dovolilo Žerjalu nastop.
Atletska zveza Slovenije Predsednik: Krese Le or o o r.
SAH
Žensko prvenstvo Jugoslavije
V	nedeljo se je pričelo v Zagrebu žensko prvenstvo Jugoslavije, na katerem sodeluje 14 šahistk :z petih ljudskih republik. Žreb je tekmovalke razvrstil takole: 1. Pongrac (Sl.). 2. Nadj (Voj.),
3.	Osterc (Sl.), 4. Velimirovič (BiH.), 5. Kozakova (M.), 6. Suturovič (Sr.), 7. Jovanovič (Sr.), 8. inž. Delak (H.), 9. Cven-kel (Sl.), 10. Tiir.ofe.ieva (Sr.), ll Lazarevič (Sr.), 12. Bačič (Sr.), 12. Vinceljak (H.) in 14. Bertok (H-).
Prvo kolo je đa’o naslednje izide: Kozakova — Timotejeva 0:1, Osterc — Bačič 0:1, partiji Pongrac — Bertok in Velimirovič — Lazarevič sta končali remi, medtem ko so partije Suturovič — Cvenkel. Nadj — Vinceljak in Jovanovič — inž. Delak prekinjene.
V	II. kolu so bili doseženi naslednji
rezultati:	Timotejeva — Suturovič 0:1,
Lazarevič — Kozakova 0:1. Bačič — Velimirovič 0:1. Pongrac — Nadj 0:1. Bertok — inž. Delak remi, a partiji Cvenkel — Jovanovič in Vinceljak — Oster® sta bili prekinjeni.
Vodi Velim i rovi čeva z V* točke pred Nadjevo in Suturovičevo 1 (1). Kozakovo.^ Timofejevo, Bačičevo in Bertokovo 1 itd.
Polfinalni turnir za državno prvenstvo
V	Vin .kolu polfinalnega turnirja za državno prvenstvo v Somboru so bili doseženi naslednji rezultati: Inž. K:n-dij — Bogdanovič 1:9. Levačič — TameŠi 1:0, Janoševič — Zavila 1:0. partije Božič — Trampuž. Sokolov — Kozomara in Smedereva c — Rajec so končale remi, a partije dr. Trifunovič — Ivkov. Bertok — Cetkovič. dr. Trolman — Molero-vič in Nikolovski — Nikolac so prekinjene. Longer je bil prost.
V	nadaljevanju prekinjenih partij ii
VII.	kola je Nikclac premagal dr. Trol-mana. a Sipederevac Moleroviča.
Po VIII. kolu je stanje na tabeli na* slednje: Ivkov 5 in pol (7). Kozomsra in Janoševič po 5 in pol. Longer* in Bertok» po 4 in po! (1), Sokolov in Smeđe-» revac po 4 in pol. Cetkovič 4 (1), inž, Kvndij* 4. dr. Trifunovič*. Bajec* in Ni-kolac* po 3 in pol (7), Trampuž 3 in pol. Zavila. Božič* in Levačič pn 3. Nikolov, ski 2 in pol (1). Bogdanovič 2 in pol, Tamaši 2. Mn’erovič* 1 in pol (1) in dr. Trolman 1 (1).
DROBNE ŠAHOVSKE VESTI
Na brzo turnirju za prvenstvo Maribora v oktobru je zmagal Gregor Ačko z 8 točkami ter s tem osvojil prehodni pokal Elektrokovine. Sledijo: dr. Nemec 7 in pol. Mišura 6. Onič 5 in pol, Guzel
5.	prof. Muzlovič 4. Ketiš 3 in pol, Dvoršak. Herman in Cizelj 3 točke.
Šahovska sekcija pri ministrstvu za socialno skrbstvo je odigrala svoj prvenstveni brzoturnir za oktober, katerega pa se je udeležilo !e 8 članov. Zmagal je Šoindler s 7 točkami pred Butino s 6 itd. Oba imata pravico sodelovanja v polfinalnem brzotumirju za prvenstvo Ljubljane.
Lasmi k	fronta Slovenije.
Direktor Lev Modic. - Odg. urednik Sergej Vošnjak. Uredništvo iD uprava* Ljubljana. Knafljeva ul. št. 5, telefon 55-22 do 55-26. - Uprava za Ljubljano telefon 24-63. Inseratnt oddelek telefon 38-96. - Peštni oredal 29. Tekoči račun NB 601-9C321-0. - Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani. -Mesečna naročnina 120 dinarjev.
Poštnin® plačana v gotovini«
Robert Pohan
Sz popotne torbe slovenskega n. mornarja Hermana Žeja
l
Med večernim odmorom, ko se je mladi svet čutil sproščenega po truđapolnem delu, se je razlegalo daleč po morju petje v vseh mo-
fo<Hh jezikih. Prepevali smo vsi.
esem se je vrstila za pesmijo, da mam še danes nekaj madžarskih in čeških pesmi. Peli smo »Kje dom je moj?«, »Hej Slovani«, »Bismarck-lied«, razne italijanske romance, večkrat pa je zadonela tudi naša »Po jezeru bliz’ Triglava«. Kdaj pa kdaj se je oglasila iz kake skupine italijanska anarhistična pesem v proslavo Caseria, mladega morilca mcoskega predsednika Carnota, a tudi Kossuthova himna ni mari i-kala na tem pestrem sporedu. Oficirji so nas često poslušali in po
S narodnosti — zlasti Cehi in Sari — poslali pevcem kako steklenico piva ali-.vina. Vzrok, da je častništvo dopuščalo tudi prepovedane politične pesmi, je bil v tem, da drugi besedila niso razumeli, rojaki pa so lepo molčali.
Mornariški oddelek tedanjega av-etro-ogrskega vojnega ministrstva je določil vsako leto eno do dve lat}ji za »misijonska« potovanja. Seveda ne z namenom, da bi morda širili krščanstvo, pac pa je bil na-men odprav v tem, da so ladje obi-skovale državne konzulate v tujim in lastne naseljence v teh krajih;
bele za to, da je plapolal širom po svetu prapor države, ki se je štela med »velesile«. Taka popotovanja so bila v zvezi s trgovskimi nameni ali pa z znanstvenimi raziskovanji. Zato se je vožnje udeležil na državne stroške včasih tudi kak učenjak naravoslovec, etnograf, biolog.
Stolog ipd. Prav tedaj sta jeklarna rupp v Esseuu in jeklarna Skoda v Plznu potrebovali ogromne množine niklja za izdelovanje oklepov na bojnih ladjah.. Zato je tvrdka Krupp finansirala našo odpravo pod znanstvenim nadzorstvom šefa geologa Državnega geološkega zavoda na Dunaju Norbecka de Fullona, da bi na otoku Gnadalkanarn (Gela) Salomonskega otočja geološko in mineraloško raziskovala ondotnr gorovje na nikljeve rudnine, ki so jih baje tam izsledili.
Morda ne bo odveč, ako navedem nekatere nadrobnosti glede otoka, kamor smo bili namenjeni. Gela ali Guadalkanar je otok v skupini Salomonskega otočja in meri 6300 kvadratnih kilometrov. Otok leži na križišču 160. vzhodnega poldnevnika in 10. južnega vzporednika. Večji otoki Salomonskega otočja so zelo hriboviti. Preprezajo jih gosti pragozdovi in polni so ognjenikov in vročih vrelcev. Zelo pogostni so na njih potresi. Otočje je pod britan-
tudi Nova Georgija. Skupaj tvori to otočje sedem večjih in mnogo manjših otokov in meri skupno okrog
38.000	kvadratnih kilometrov. Na Guadalkanaru je najvišja gora Lammas, visoka 2400 m. Gora Balbi na otokn Bougainville presega celo 3000 m. Domačega prebivalstva jc na vseh otokih okrog 150.000. Ve-
stasii ga ust ¥ t$e	W&& Cifijj?- it
staničje kokosovega oreha, iz katerega se izdeluje kokosovo olje. Drug njihov pridelek je trepang. To so posušeni in prekajeni morski valjci (Holothuria edulis), ki so na Kitajskem zelo cenjena poslastica. Lov na školjke jim daje biserovino ki jo pridobivajo tudi iz želvovine morske želve. Vse to jim rabi ko;
B, Zeti Cola salomonskih otočanov
činoma so goženstvu. sužen
poljedelci in žive r mr Zeto razširjeno je tu
mno-
še
in 'slasti r notranjosti
kopro, to
sredstvo za izmenjavo blaga.
Korveta »Albatros« je pristala ob otokn Guadalkanar meseca marca 1896. leta in se usidrala pred naseljem Tetere ob rečici Balesuma. Pre-
iflft^ga kraja sy	¥ Poezije
Odrekli so se že docela ljudožrstvu in smrtno sovražijo svoje notranjske rojake ljudožree. Antropološke prištevajo Salomonce malajsko-eti-opskemu plemenu. Postave so srednje krepke, širokoprsni, mišičasti, eokoladnorjave polti in na sploh lepi ljudje. Poteze obličja kažejo energijo, ustnice so zmerno debele, nosnice niso široke, in mlajši rod krasijo lepi, snežnobeli zobje. Skoraj vsi moški so brez brk in brade, ker si izrujejo kocine z neko školjko, ki jo uporabljajo kakor pinceto. Lasje so črni, bujni in kodrasti, vendar pa je med otočani — «aj se zdi neverjetno — opaziti tudi precej plavolasih glav. Od kod to? Ne, ne, s plemenom to ni v ni-kaki zvezi! Pač pa si ti plavolasci z apnenim prahom, ki ga pridobivajo iz žganih lupin morskih školjk in polžev, natresajo črno grivo, dokler jim ta povsem ne porumeni. Salomon« so strastni kadilci tobaka. 'Strastno žvečijo tudi neko sveže listje prijetnega vonja (betel) in zmleto jedro sadu arekove palme. Ta palma (Areca piper) je zelo visoko, vitko drevo z gladkim, ob-ročastim lubjem. V mladi list zavije domačin prah zmletega jedra ali natrosi list z njim, nato pa žveči ta prijetno dišeči »čik«. Zaradi tega žvečenja pa dobe sline krva-vordečo barvo, a sčasoma tudi zobje popolnoma počrnijo. Žvečenje areke-betla je strast, ki se opaža že v Arabiji, in sega preko vse Indije do jnžnokitajskih pokrajin in na Japonsko ter dalje na otoke Sunda.
ia qa Av-
stralijo z otoki Zaradi tega je trgovina z areko-betlom v teh pokrajinah zelo razširjena. Prav ta krva-vordeča slina nas je odbijala, tako da smo prav hladno gledali zamorske, pa tudi japonske krasotice...
Upravitelj ali rezident Salomonskega otočja je bil tedaj Sir Woodford. ki je bil nastanjen na otočku Floridi, tako poimenovanem po znanem ameriškem polotoku.. Njegov edini tovariš iz belega sveta je bil krasen, čistokrven buldog.
Podnebje Salomonskega arhipela ie prijetno in zdravo, dasi precej toplo. Nevarnih zveri ni. Le ob potokih je treba nekoliko paziti, ker živijo tam kaimani. neka vrsta manjših krokodilov. Strupenih kač n L v goščavi je videti le tu in tam precej velike kače, ki pa niso nevarne. Med živalstvom smo opazili 'etečega psa (netopirja), mnogo pa ie divjih prašičev in številne so jate poldivjih kokoši. Petelin se z jato pestrih kur z lahkoto požene preko visokega drevja.. Jajca teh kur so zelo podolgovata. Kure ne valijo, temveč ležejo in zagrebejo jajca v pesek, kjer se v sončni pripeki zvalijo piščeta, ki si opomorejo brez materine pomoči. Najna-vadnejša jptica pa je kakadu, ki ves dan hrešči, frfotaje od drevesa na drevo. V gozdovih so plemenite vrste lesa, kakor ebenovina, železno drevo in razne druge žlahtne vrste. Botanik bi dobil tu precej hvaležnega dela, prav tako pa tudi entomolog (žužkoslovec). Nas je tedaj zanimala bolj etnološka stran,