159. Aromu v imm. t tam. 13. uma m hI XUV. leto. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: > v upravništvu prejeman: celo leto . ...... K 24 — celo leto.......K 22 — pol leta........12— pol leta........ 11 — četrt leta ...... , 6*— četrt leta ...... . 5*50 na mesce.......2*— na mesec • • • • ■ 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Bnaflova ulica št- 5 v pritličju levo), telefon st. 34. Izhaja vsak dan svete r tevseeasl neaelfe ta Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. ta številke voli« 10 vinarjev.-- Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna* telefon st. 85. .Slovenski Narod* velja po pošti z« Avstro-Ogrsko: cek> leto.......K 25-— pol leta ....... , 13— Četrt leta....... 650 na mesec •••••« • 2 30 za Nemčijo: celo leto.......K 28 zi Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30* Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravnistvo: Kaaflova ulica st. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 83. Protestni shod v rcni Narodnega doma, Snoči se je vršil v areni »Narodnega doma« manifestacijski shod, na katerem so bili priglašeni kot govorniki državni poslanec mesta Ljubljane in trije deželni poslanci. Udeležba je bila zelo Številna in so bili zastopani na shodu vsi sloji in stanovi mesta Ljubljane, ki čutijo nečuveno krivico, ki jo je prizadel mestu nezaslišani koruptni klerikalni režim kranjske vlade. Shodu je predsedoval deželni odbornik dr. Ivan Tavčar. Kot prvi je bil priglašen k besedi državni poslanec dr. Ravnihar. Somišljeniki! Današnja manifestacija ima namen; vsemu zunanjemu svetu posve-d očiti, da se nahajamo na Kranjskem danes dejanski v ex-lex stanju, da so zakoni za del Kranjskega prebivalstva izgubili svojo veljavo in da se vlada tu le še po načinu, kakor v kaki perzijski satrapiji ali kakor bi bilo za Kranjsko proglašeno izjemno stanje. (Veliko ogorčenje.) Opozoriti hočemo na ta neznosni položaj centralno vlado dunajsko, ki brez dvoma ni poučena, aH pa je napačno poučena o naših razmerah; zakaj, da bi bila poučena pravilno, bi moral že davno biti konec razmeram, nevrednim, da obstojajo v pravni državi. Greši se na geslu: car daleko, a bog visoko. Na Kranjskem je prišlo tako daleč, da je naša vlada le še metla v rokah ene stranke, ki hoče s to metlo s tal pomesti drugo, ji neljubo stranko. Pa ako bi bil tak način vladanja s stališča vlade same in pa ob specifičnem avstrijskem načinu vladanja še nekoliko umljiv in opravičljiv pod zloglasnim sistemom Bienerthovim, ki za nas Slovence ni pomenil samo sistem brezprimernega germaniziranja, ampak tudi sistem bmtaliziranja napredne misli, tedaj pa se moramo gospodom na Bleiwei-sovi cesti naravnost čuditi, da še danes vstrajajo pri tem sistemu, ko so se vendar razmere na Dunaju izpre-menile korenito, ko je moral sam Bie-nerth se spustiti v beg pred svojim sistemom, ko je že odjenjal klerikalni velepritisk, ki ga je proizvajal na ministrstvo in s tem posredno na vse provincijalne vlade, sedaj, ko je celo na blaženem Kranjskem pričel nazadovati klerikalizein. Prilično sem bil že poudarjal, da z največjim nezaupanjem zremo v novo ministrstvo, ki se v bistvu ni izpremenilo, toda eno je gotovo, in to naj ima naša deželna vlada pred očmi, ako bi tudi vse ostalo pri starem, klerikalne politike novo ministrstvo in nova zbornica ne bosta delala. Zato pa naj bo naš gospod baron vendar že enkrat toliko možat, naj prestane biti samo gerent kranjskega klerikalizma, naj se otrese pogubnega duševnega jerobstva nasprotne nam stranke, ker tako varnstvo ne diči nobenega moža, najmanje pa prvega državnega uradnika v deželi, ki mora, ako noče izgubiti zaupanja, imeti pred očmi vsaj eno načelo za umetnost svojega vladanja: biti nepristranski in suhtilno objektiven. Z današnjim shodom, ki se vrši takorekoč tik pred otvoritvijo državnega zbora, hočemo opozoriti tudi to visoko zbornico, naj posveti nekaj pozornosti abnormalnim razmeram kranjskim. Ne budimo te pozornosti samo v naših slovanskih zaveznikih, ampak v vseh poslancih, ki so naprednega, pa pravičnega mišljenja. Končno bodi ta naš shod tudi apel na nasprotno nam stranko, četudi morda ne najde pravega odmeva. Ako se postavljajo naše občine pod vladno gerehtstvo, tedaj pomenja to za dotično občino veliko škodo v gmotnem, še več pa v moralnem oziru. Mnogo gmotne Škode že so napravili klerikalci ljubljanski občini. Spominjam le na prodajo sveta ob Dunajski cesti ljubljanski kreditni banki, kar so klerikalci znali preprečiti s čisto nagajivim protestom in prav z namenom škodovati Ljubljani; na tisoče in tisoče Šteje ta škoda. Ali še večjo materijalno škodo na-pravljajo Ljubljani, ker nočejo, da bi na magistratu sedeči vladni komisar zapustil svoje mesto. Vladni komisar se postavlja na nekam pravilno stališče, ako ne privoli v nobene nove naprave in v nobene druge izdatke, ki niso bili že dovoljeni pod prejšnjim občinskim svetom. Zategadelj trpijo veliko škodo naši obrtniki, ki bi imeli sicer lepe dohodke in zaslužke, in posredno se ve čuti to škodo tudi trgovina. Toda največja škoda je v moralnem pogledu. (Pritrjevanje.) Klerikalci so dali vzvišeno misel občinske avtonomije vladi pod nož, vladi, ki komaj Čaka, da si pridobi LISTEK. Skušnjave Tomaža Krniežllavčka. Šaljiva povest; spisal L. Šepetavec. (Dalje.) Zopet je imel Tomaž nemirno noč zaradi stare Kosovke. »Žena je blazna, popolnoma blazna in^lehant bi njeno blaznost zase izkoristil,« tako je ugibal Tomaž, ko se je premetaval po postelji. Kosovka si domišljuje, da je moža zastrupila in da so ji sina vzeli, ali da je pobegnil ali kaj že. Hm, če bi bil jaz postavljen za čuvarja pravice, bi Kosovko spravil pod skrbstvo ali pa celo v blaznico; ker pa imam jaz na svetu samo nalogo, da čuvam sebe in svoje koristi, se v to ne bom nič vtikal. Prav nič. Mar mi je za pravico; saj nisem postal klerikalec, da bi se za pravico pehal.« Po dolgem in temeljitem razmiš-Ijevanju je Tomaž ukrenil, da obišče staro Kosovko. ■ »Župnik Štebalar, ki je prvi med mojimi očeti, je tudi oče tistega sina, ki ga je prismojena Kosovka mrtvega rodila. To je vendar prav dober povod, da Kosovko obiščem. Če je imela mojega očeta rada, bo mojega obiska kolikor toliko vesela, no in potem bom že videl, kaj se da storiti.« Ker je prišla služkinja stare Kosovke vsak dan v trg in se oglašala pri tehantu, se je Tomaž odloČil, da obišče Kosovko, ko bo sama doma. Tehanta se mu sedaj ni bilo bnti, ker je imel zaradi napovedane Škofove vizitacije čez glavo skrbi in dela. Čim je zagledal služkinjo v trgu, je*To-maž hitel kar je mogel na gradič stare Kosovke. »Najmanj dve uri imam časa — to je dovolj za danes.« Tomaž se ni nič začudil, ko je našel vse vbode v grad zaklenjene,saj je slutil, da je tehant svojo sorodnico spravil kot služkinjo v grad, da bi čuvala staro Kosovko in ne pustila nikogar do nje. Splazil se je torej v grad po tajnem vhodu, ki si ga je bil sam napravil in se srečno vtihotapil v stanovanje blazne gospe. Najprej je prišel v veliko dvorano, ki je očividno služila za obednieo. Po občem vtiskn jekombiniral,damo-ra poleg obednice biti za kapelo prirejena soba, v kateri je videl altar in podobo župnika Stebalarja. Odprl je vrata in zagledal staro Kosovko, ko je klečala pred altarjem in polglasno molila. Zaslišala je njegove korake in se obrnila, kdo da je. Videč tujega človeka je vstala in je šla mirno proti Tomažu ter povsem ravnodušno vprašala: »Kaj želite, gospodi« zopet nekaj pravic svojega absolutističnega režima. Kaj pa se pravi, žrtvovati nemški vladi občinsko avtonomijo naše prve slovenske občine, tega ni treba razlagati podrobno! Klerikalci so s tem ustvarili nevaren prejudic, ki se nanj vlada od sedaj naprej vedno lahko sklicuje. Še je čas, da popravijo to velikansko hibo, enega največjih grehov, kar so jih zagrešili v svoji politiki! Ne vem, če bodo sledili temu pozivu, toda naj jim kličem v momento krilate besede: Brutalna sila in zloraba slučajne večine moreta dovesti do nekih navideznih triumfov, nikdar pa ne do trajne zmage! Viharno odobravanje je sledilo govorni ko vini besedam, na kar je predsednik, g. dr. Tavčar pozval drugega govornika g. deželnega poslanca Gangla. Kot deželni poslanec delavskega mesta Idrije, ki ima toliko stikov s prestolnim mestom Ljubljano, se čuti poklicanega, da dokaže tudi on, kot zastopnik izvenljubljanske občine, Ljubljani simpatije na njenem razvoju. Vsi napredni elementi izven Ljubljane so prepričani, da je mogoč gospodarski in kulturni napredek le, če se osamosvoji v kulturnem in gospodarskem oziru prestolica, Ljubljana. Kakor je telo zdravo le tedaj, če so zdravi vsi deli telesa, tako je tudi pri nas in ravno zaradi tega imamo največji interes na tem, da zavladajo tudi v Ljubljani normalne in zdrave razmere. Kot poslanec mesta Idrije ee veselim vsakega napredka bele Ljubljane in moja naj-iskrenejša želja je, da se otrese Ljubljana svojega najstrupenejšega sovražnika. Drug vzrok, da imamo interes na razvoju Ljubljane pa so razmere, ki vladajo v Idriji sami. V Idriji imamo pet znamenitosti, in te so e. kr. rudnik, znamenite grabi je, razvalina hiše št. 509., Kobalova klet in c. kr. katehet Osvrald. (Velikansko razburjenje, ko je padlo to znano in obče zaničevano ime!) V prejšnjih letih sta dajala rudnik in grabi je dosti gradiva in pro-vzročala največjo pozornost, danes pa stojita v ospredju hiša št. 509 in Kobalova klet. Oswaldovo ime pa vzbuja po vsem Slovenskem samo sovraštvo in stud. Enako usodo deli Idrija z Ljubljano, samo velik razloček je v tem. da je Idrija deležna te časti na podlagi ponarejenih podpisov. Na ta zločin je bil opozorjen tudi deželni predsednik baron Schwarz, pobegel pa je, kakor si drugače predstavljati ne moremo, nakanam nekronanega vojvode kranjskega. (Ogorčeni klici: Žlindra!) Ljubezen kranjske vlade napram naprednim elementom je znana in je ni treba omejati in razburjenost je narasla tako, da je treba le koraka, da ne prodre z elementarno silo. — če pomislimo samo občeznani slučaj hiše št. 509., katero je hotela občina prenoviti samo, da nudi delavnim slojem vsaj za nekaj časa priliko, da pridejo iz svojih veči del vlažnih in nezdravih stanovanj in da se morejo na občinske stroške v svetlih prostorih razvedriti. Klerikalcem pa to ni bilo po volji, ker poznajo davkoplačevalca samo takrat, kadar gre za kak mandat. In vsled klerikalne pritožbe stoji sedaj že četrto leto ta razvalina kot neovrgljiva priča klerikalne nasilnosti in klerikalne nestrpnosti. Ce premislimo afero Kobalove kleti, vidimo tudi tu, kako je postopal naš deželni odbor skrajno pristransko in brezsrčno. Sam sem se obrnil takrat še predno je prišlo do tega, da so podrli klet, brzojavno na deželnega odbornika Lampeta, (klici: Fej! Pokveka!) ki je pred par dnevi sam še priporočal strpnost in vzdržnost v nepolitičnih vprašanjih (klici: jezuit, hinavec! in drugi.), obrnil sem se primerno na Pegana in na Suk-ljeta ter sem prosil, da naj prizaneso Kob al u vsaj tako dolgo, dokler mu leži mati na smrtni postelji. Toda Lampe in Pegan, ta odlična kristjana, nista niti odgovorila. Šuklje pa je odpravil stvar v kratkih besedah, češ, da on v tej zadevi ne more storiti ničesar. Priti so morali nato delavci iz Ljubljane, ker v Idriji niti enega delavca niso mogli dobiti, ki bi bil izvršil to nezaslišano krivično delo. — In to imenujejo naši klerikalci še »voljo ljudstva!« Volja vsega naprednega in pametnega ljudstva v naši deželi je, da naj da dežela vsakemu, kar mu gre po postavah, — drugega ne zahtevamo, od klerikalcev pa ne zahtevamo prav ničesar, ker so prenizko padli, — naše zahteve se obračajo samo do vlade, pod katere patronanco se gode vse te nezaslišane krivice. S klerikalci pa bomo obračunali drugače, obračunali bomo z njimi kakor so obračunali na Dunaju, ko so jih pomedli po tleh. Našo deželno vlado pa delamo odgovorno za vse te krivice in delamo jo odgovorno tudi za krivice, ki se gode našemu naprednemu učiteljstvu. Nikjer ravno v učiteljskem stanu ne vladajo tako škandalozne razmere, kakor na Kranjskem, Klerikalci so razglasili nad vsem, kar ni klerikalno, političen bojkot in nikdar bi ne mogla ta prepotentna stranka izvajati teg* bojkota, če bi ji ne stala na strani naš deželni predsednik in ji bil najvnetejša in najvarnejša opora. Ne ščiti me danes nobena poslanska imuniteta, ne ščiti me protekcija in nobena korupcija, vendar pa javno naglasa m, da pri nas danes ne velja starejša učna doba, ne veljajo absolvirani kurzi in tečaji, ne veljajo pohvalni dekreti, ne velja priporočilo krajnih in okrajnih šolskih' svetov, velja pa edinole, kar sklene neki Jaklič. Njegovi sklepi se brezpogojno izvrše. (Viharen protest.)' Vprašam, kako avtoriteto more uživati šolska oblast, v kateri se godi kaj takega, kako spoštovanje? To bojkotno gibanje pa opažamo v deželnem šolskem svetu posebno pri njegovem predsedniku že nekaj časa, posebno pa je izbruhnilo v zanjih časih. (Skandal!) To bojkotno gibanje so uvedli ti veliki pobožnjaki ne samo proti učiteljem, marveč proti vsem, ki ne trobijo v njih rog, in s tem so dokazali, da niso samo proti bogu, marveč da so klerikalci največji brezverci. Naprednim učiteljem očitajo, da ne izvršujejo svojih verskih dolžnosti. Toda le ozrimo se nekoliko nazaj na zborovanje učiteljev v Novem mestu, kjer so se oklenili vsi § 1. o verski in nravni vzgoji, samo da so rekli, da je treba iztrebiti iz šole vse fanatike, prešestnike in verolomce. (Viharno, dolgotrajno odobravanje.) Klerikalci pravijo nadalje, da hočemo izdreti iz srca narodu vero. Zelo veliki bojazljivci so in obupali so sami nad močjo vere ter postali tako sami največji brezverci, zakaj gospod je rekel: »Ti si Peter — skala, in na to skalo bom sezidal svojo cerkev in nobene sile je ne bodo premagale!« In zdaj pridejo naenkrat liberalci, in strah jih je, da premagajo to, kar je Kristus vstvaril večnega. Vero imajo ti Ijmrje na jezikn, pa samo na jeziku in iz vere so napravili politično blago; Kristus pa »Milostiva gospa, ne zamerite, da vas nadlegujem in dovolite .. .« Tomaž ni prišel dlje s svojim odgovorom. Čuvši njegov glas, je stara gospa zadrhtela, uprla svoje oči vprašujoče na njega in trenotek na to zakričala: »Jezus ... kaj slišim ... njegov glas je to . . . ta obraz . . . njegov obraz . .. njegov obraz ... ves tak ... kdo ste, prosim vas, kdo ste . . .?« »Sin Matevža Stebalarja sem, nekdanjega tukajšnjega kaplana . . .« »Sin — Matevža — Stebalarja —« je zaklicala blazna gospa, pol s strahom pol z radostjo »sin — Matevža — Ste - ba - larja —« »Da, milostiva,« je hitel Tomaž zatrjevati in je naglo potegnil iz žepa staro fotografijo Štebalarjevo in nekaj previdno izbranih pisem, ki jih je Štebalar pisal rajnki Neži Krmež-Ijavki. »Tu je slika mojega očeta. Ko sera se ločil od njega mi je naročil, naj vas ob iščem in dal mi je tudi nekaj pisem, ki jih je nekdaj vam pisal, ki pa jih je vaš pokojni mož izročil sodniji ...« Tomaž je lagal z vso njemu prirojeno predrznostjo in nesramnostjo in pripravljen je bil še na smelejše laži, a stara gospa mu jih je prihranila. Hlastno mu je iztrgala fotografijo in pismo iz rok, le površno je pregledala pisma in naenkrat je razprostrla roke in z izrazom neskončne radosti zaklicala: »Moj sin — moj ljubljeni sin.« Tomaž je bil tako neznansko presenečen, da nekaj hipov sploh ni mogel nič misliti.« »Saperment, to se je pa čudno obrnilo pa tudi hudo nevarno.« To je bila prva misel, ki je spreletela Tomaža, ko je bil zopet zmožen misliti. Njegov, namen ni bil, izdati «e za sina blazne gospe, nego si le kot sin Štebalar je v s pomočjo njegove fotografije in njegovih pisem pridobiti njeno naklonjenost in zaupanje ter si »izposoditi« od nje kaj denarja. Zdaj pa se je vse tako obrnilo, da si Tomaž — prvič v svojem življenju — ni znal nič pomagati in si ni znal svetovati. Mehanično je blazni gospe gladil sive lase, jo stiskal k sebi in se pustil od nje poljubovati. »Prava sreča, da me nič ne iz-prašuje,« je sam pri sebi govoril Tomaž in je kar obupaval, kako se izmota iz svojega položaja. Kajti začelo se mu je dozdevati, da bo tehant Čefuta tekel kar nad sodnijo, če bi mn stara gospa kaj zaupala. In rekel si je, da Kosovka pač ne bo skrivala, da se je vrnil njen sin, zaradi katerega je imela s Čefuto tako hude boje. »Ah moj sin -— moj ljubi sin — moj edinec — moj Stanko — kje si se toliko časa mudil — zakaj si me pustil samo — ti ne veš, kaj sem trpela — oh, strašno trpela — zaradi tebe.« »Moja ljuba uboga mati,« je sto- kal Tomaž v srcu pa vzdihoval »o,h Lucifer, daj mi le eno dobro misel, pa ti darujem tako svečo, da jo ho dvajset vragov komaj neslo.« »Zaradi tebe sem trpela, zaradi premoženja, ki je tvoje, pa ti je hoče tehant ugrabiti. Kadar pride, vselej zahteva, da naj dam cerkvi kar je tvoje, moj sin, in vselej mi pripoveduje, da si mrtev. A jaz sem vedela, da si živ in da se vrneš. In četudi mi neče dati odveze za moje strašne grehe in me trpinči z večnim pogubljenjem, premoženja mu nisem dala.« Tomaž se je spomnil prizora med staro gospo in med teh antom in prvič v življenju ga je obšla blaga skušnjava . »Še nobene skušnjave se nisem ubranil pa se te tudi ne bom,« si je mislil in prijemsi staro gospo za roko jo je popeljal pred altar. »Moja mati — poslušaj me. Župnik Matevž Štebalar je služabnik Gospodov. Njegovi grehi so mu bili odpuščeni, njegove roke so mazi I jene in oblast mu je dana odpuščati grehe. Očistil si je vest s trdo pokoro in me poslal k tebi. In naroČil mi je, da ti izročim njegov blagoslov in ti sporočim, da so ti tvoji grehi vsi odpuščeni. S pokoro m z molitvijo je očistil tvojo vest.« In s slovesno gesto je Tomaž še dostavil. »Žena, tvoji grehi so ti odpuščeni.« > (Dalje prih.) je pognal haran tace in kramarje rz svojega svetišča in ničesar drugega naši klerikali vredni niso dasiravno stoje oprti z eno nogo na Kongresnem trgu, z drugo nogo pa na Blei-^areieovi cesti. Glede učiteljstva pa moram še nekaj omeniti. Tudi Schweitzer je eden izmed družbe Karla Mohra^ velikega rokovnjača, kateremu je rekel Franc: »Tvoj brat se imenuje kana-lija« mi pa pravimo, da je naš klerikalizeui kanalija! '< Burno odobravanje.) Kot tretji govornrk je nastopil deželni poslanec dr. Novak. Vel ecen jenu gospoda! Kratke naj bodo tudi noje besede z odrom na število sogovornikov, pa tudi zategadelj, ker so edinole take na mestu spričo globoki zavesti, da so bile naše meščanske in državljanske pravice od klerikalne stranke, ter od njihove protektoriee deželne ali pa tudi centralne vlade na knit način žaljene. Obžalujem v tem trenutku, da širša avstrijska javnost do sedaj še ni znala, kako sredi kulturne Avstrije tako bujno cvete plevel srednjeveškega preganjalnega sistema. To trditev hočem dokazati. Po državnih osnovnih zakonih zajamčena je vsakemu državljanu svoboda prepričanja in mišljenja. Zaradi političnega mišljenja se rs sme nikomur delati kakršnokoli si bodi krivico. V nasprotju s tem zakonom pa so klerikalci proglasili po ovojih funkcijonarjih politični bojkot somišljenikov narodno napredne stranke. Poskusili so ga izvršiti tudi dejansko. (Klici: »Fej!«) Somišljeniku narod no- n apre 11 ne stranke se je od enega gosp. deželnega odbornika na malo umesten uačin očitalo, da ni pristaš klerikalne stranke. Dotični gosp. deželni odbornik morda misli, da moramo, ko se obrnemo na njega uradno, seboj prinesti spovedni listek od kakega čednega ali nečednega patra, ter potrdilo domišljavega kaplana, da smo volili za klerikalno stranko — ako hočemo uspešno intervenirati za svoje zadeve. Tega pa gg. klerikalni deželni odborniki nikdar ne bodo doživeli, da bi se jim na tak način pristaši narodno napredne stranke metali f>od noge. Mi svoje pravice zahtevamo, in %nali si jih bomo izposlovati tudi preko klerikalnih voditeljev. O. kr. deželna vlada pa mirno posluša take izbruhe političnega terorizma in kršenja državnih osnovnih zakonov. (Klici: »Fej!«) I Vidnemu obrtniku na deželi, ki ,ie sicer v istini, predno je zadobil pravomoono stavbeno dovoljenje, sezidal si klet, so to stavbo kratkomalo podrli. Res je >icer, da je imel deželni odbor pravico pustiti to stavbo podreti, a resnica je pa ta. tudi. da je imel deželni odbor pravico pustiti to -tavbo stati, dokler ni zadeva končno rešena. Deželni odbor pa se je poslužil prve pravice, pri čemur pristavim, da je dotični obrtnik vrli pristaš narodno napredne stranke. Tako delajo klerikalci s posamezniki. Kaj jim je sicer mar avtonomija občin, o tem lahko pričajo imena Ljubljana, Šiška, Idrija itd. Vrhovne oblasti priznajo klerikalci le tedaj, ;*ko so le-teh odločbe njim po goda. Ko se je vršila v deželnem zboru debata o verifikaciji volitev kamniškega okraja, takrat so klerikalci rekli, da jim razsodba upravnega sodišča na nič mari. To so naravnost anarhi-stičnimi nazori. (Ogorčenje.) Če> še pripomnim, da je nek odlični voditelj kl eri k al ne stranke na nekem shodu izjavil, da je treba iti nad liberalce I ojstrino v roki. kakor ho šli Izraelci nad Filistejce. tedaj gospoda, se lahko začudeno vprašamo, kje pa je e. kr. deželna vlada, da do-rnišča v pravni državi take nezaslišane razmere. Seveda navzlic vsemu temu narodno napredno stranko klerikalci iz slovenskega ozemlja nikdar ne bodo izrinili. Naša naloga je, poleg organizacije, ki je že sama na sebi deloma'podana v skupnosti ideje, skrbeti za gospodarski razvoj posameznikov. Mi moramo skrbeti in gledati, da imamo kolikor mogoče krepkih gospodarjih eksistenc, kajti narod beračev ne more imeti zadostnega ugleda. Napačno in škodljivo celokupnemu slovenstvu je tedaj hujskanje klerikalcev proti trgovcem in obrtnikom, ki si skušajo svoj položaj izboljšati. S proslulimi konsumi so hoteli »vojčas uničiti trgovca, ker je napreden in ker si je pridobil morebiti malo premoženje. Dosegli niso s tem nobenega uspeha. S tedencijoznimi objavami po listih o zadnjih dveh gospodarskih nesrečah skušali so storiti vse, da vzamejo kredit našemu trgovskemu podjetništvu. Mesto, da bi hladili ti Kristusovi namestniki te hude rane, ki so se posameznikom prizadejale, bobna jo neprestano po svojih listih o »Glavni posojilnici« in o »Agro-Merkurju« ter namiga-vajo in govorijo o kreditu, ki ga da- nes po njihovem mnenju naš trgovec in obrtnik nima več. Sveta dolžniost njih bi bila, skušati ublažiti te nezgode posameznikov, ne pa neprestano razburjati s takimi pisanji domačo m tujo javnost. Proti takemu postopanju klerikalcev moramo čim najodločneje protestirati. Sicer pa tudi na ta način klerikalci naprednih gospodarskih eksistenc ne bodo uničili in spravili iz dežele. Preveč ugleden je naš trgovec in obrtnik, kakor pa, da bi mogli klerikalci s svojim strupenim jezikom trajno mu škodovati. Kaj so nam prizadejali škode na političnem polju, o tem gospoda, smo si na jasnem. Na slabšem smo danes na primer v narodnem pogledu pri sodiščih, nego smo bili pred 10 leti. Za skledo leče prodajo klerikale vse, kar je nam na narodnem polju svetega. Vlada jih dobro pozna. Milostno nam pripusti kakega slovenskega škofa, zato nas pa tem huje mesari na vseh drugih poljih. Ker je klerikalcem že ustreženo s kakim škofom, imajo polog tega lahko Kočevarji v deželi državnega poslanca, Nemci v Ljubljani svojo nemško gimnazijo itd., koroški bratje pa se lahko od Nemcev in vlade pritiskajo k tlom. Vse višje državne funkcije v deželi naj imajo Nemci, za nar je že dosti — škof! (Klici: »Fej!!«) S takim brezdomovinskim klerikalnim naziranjem in početjem se ne l Mini o strinjali nikdar; proti tekemn početju veljaj edinole boj! Nato je govoril burno pozdravljen deželni poslanec tir. Triller, Li je poudarjal, da ne zboruje >*hod v znamenju politike, marveč da hoče tki sloves« D način protestirati proti kršenju najvišjih kulturnih in hu-lueuiitarni1, zahtev mesta i-iahJjane. Bojkot, ki ga proglašajo klerikalci, ni naperjen samo proti napredni misli, naperjen je tudii proti vsaki kulturi in proti humanitarnosti. Ta bojkot pa je ob enem uegacija najele-mentarnejsih načel krščanstva. V nekem oziru se strinjamo popolnoma z izvajanji današnjega »Slovenca«. Vsaka stranka ima dolžnost, da skrbi v prvi vrsti za svoje pristaše. To načelo bo morala tudi napredna večina v občinskem svetu izvajati in to načelo je bilo v veljavi tudi kolikor toliko od nekdaj v vseh korpora-cijah. Vendar pa narodno napredna stranka ni storila ;n ne bo storila nikdar krivice v slučajih, kjer gre za kulturne in humanitarne zadeve, med tem, ko se klerikalci ravno s takimi krivicami ponašajo. Znana je zboro-vaJcem afera bolne učiteljice in bolnega otrokn (Klici: j Letos že drugi slučaj!), zato ne bom stvari razkladal T\ik široko, da so pokazali klerikalci ravno pri učiteljskem stanu, da imajo okamnelo srce in da so pozabili, da so tudi učitelji ljudje. Albanski Malisori so pravi baroni svobode in enakopravnosti proti naprednemu nčiteljstvu in proti vsem naprednim elementom v Kranjski deželi. Klerikalci so proglasili politični liojkot zlasti nad napredno Ljubljano in to samo, ker jo hočejo izstradati, ker ne mara biti klerikalna. Pri tem pa so klerikalci prezrli, da ni mogoče deliti gospodarskih in kulturnih dobrot po mišljenju in da trpe tndi klerikalni pristaši, če trpi "Ljubljnna. Ca se bo Ljubljančanom slab godilo in sicer onim Ljubljančanom, ki ne marajo ukloniti tilnika v klerikalni jarem, se lx> godilo najmanj r?* vno tako slabo onim, ki so se zapisali klerikalizmu. Toda to jim ni ni'" mar. Oni so taki kot oni ablognt v h u ge imotski vojski, ki se je izrazil, ko so oblegali neko trdnjavo in mu sporočili, da so v trdnjavi tudi verni ljudje. Nameraval je namreč pokončati vse prebivalstvo in ko se mu rekli, da bo pokončal tudi vernike, se je izrazil: -Kaj za to — pokončamo vse, gospod bo že našel svoje in jih popeljal v raj!« (Veselost!) Taki so tudi naši klerikalci, ki proglašajo politični bojkot in katerim slede njih pristaši kakor slepci. Ne vem, ali se tolažijo s tem, da jih bo že našel go-pod, če bodo pokončani. Pa še drugo slabo stran ima ta politični bojkot. Kranjska dežela je po večini v državnem in deželnem zboaril zastopana po klerikalnih poslancih in ti poslanci ne smejo biti na uslugo nobenemu, ki ima najmanjšo neklerikalno pego na sebi. To je največja nemoralnost. Poslanec, ki se da zlorabiti v take namene, preneha biti v tem trenutku mož in človek, poslanec ne sme nikdar pozabiti, da je zastopnik celega ljudstva. Klerikalni poslanci pa tega ne smejo priznati, še manj pa storiti. Ce vidi klerikalen poslanec žejnega, ga ne sme napojiti, če je liberalec če vidi lačnega, mu ne sme dati hrane, če je liberalec, če vidi koga, da je po krivici preganjan ali obsojen, ga mora vprašati, ali ni morda liberalec, če vidi človeka, ki se potaplja, ga mora vprašati predno mu pomoli roko ali vrže rešilno vrv, kakega mišljenja je. To so posledice političnega bojkota ta kaj takega Je amoicn edinole de Jedra gnila klerikalna stranka, ki ae posmehuje krščanstvu In svojemu bo. gu, ki Je izkrvavel na kriza ae svoje sovražnike. Ne opiram se na nikako poslansko imuniteto, klub temu pa izrekam svoje najglobje zaničevanje vsakemu klerikalnemu poslancu, ki izvaja ta povelja svojega vrhovnega poglavarja Šusteršiča. Ne želim mu, da bi se mu maščevalo na njegovih potomcih po sv. pismu, kar je storil on, vendar pa sem uverjen, da ga bodo v bodočnosti preklinjali ne le liberalci, marveč tndi njegovi sedanji pristaši. (Klici: »Ga že sedaj«!) Dovoljeno mi bodi k sklepu še nekaj reminiscenc. — V Rimu na trgu ca m po di fiori so postavili spomenik Giordanu Brunu, ko se je vneinal in umrl na grmadi, za čistost vere in za izveličanje v srcu, postavili so mu spomenik 300 let po njegovi smrti in napisali na spomenik besede: »Giordanu Brunu tisto stoletje, katero je slutil.« Napredna ideja se bori tudi za ideale in prišli bodo tudi časi, ko bo prodrla ta ideja v vse sloje, klerikalcem pa se bo skrhalo njih orožje. Danes še oglašajo politični l>oj-kot, kadar pa se jim skrha ta ostrina, bodo brez orožja, potem bo nastopila doba, v kateri bo zmagovala kultura. Tudi Ljubljana in naprednjaki smo danes podobni onemu vnetemu Giordanu Brunu, sedaj smo v onem času, ko je sila in krivica najhujša, vendar pa ne obupavamo in vidimo pred seboj že zarjo boljše bodočnosti. Zmagali bomo, če bomo verovali v to boljšo bodočnost! Dolgotrajno ploskanje je sledilo govornikovim besedam, nakar se je zahvalil viharno aklamiran dr. Tavčar govornikom ter izpregovoril še par sklepnih besed. Sestali smo se, da branimo pravice našega prestol nega mesta Ljubljane in da naglašamo vedno in vedno iznova, da se hočemo boriti proti o ropanju Ljubljane, njene avtonomije. Ne zastopam pri tem nobene osebe in moje mnenje je, da pri tem tudi ne gre za to, kakšna oseba pride v Ljubljani na župansko mesto. Mi ne zahtevamo nobenih drugih interesov, kakor int.rH' pravice, in bomo, če treba, sto in stokrat na glasali, da trpi )>od takim postopanjem ugled postave. V zadnjem stoletju se ni zgodila še nobena taka krivica in kršila vlada zakona tako, kot je to storila sedaj z Ljubljano. Zakon zahteva izrecno, če je mestni zbor razpuščen, da morajo biti v 4 tednih nove volitve in da se mora čim prej povrniti mestu avtonomija. In kaj vidimo v Ljubljani?! Prava karikatura je to na vlado in zakon je kršen tako, da ni mogoča večja kršitev. Deset mesecev že nima Ljubljana avtonomije in KG ni sledu, kdaj bo mogel občiuski svet zborovati. Mi pa bomo nastopali proti taki žalitvi zakona in kričali o teh nezaslišanih nasilstvih, dokler bo kaj glasu v nas. S tem da zastopamo pravico in zakone, zastopamo interese države in človeštva. {Burno pritrjevanje.) Nato je prečital predsednik refeolneijo. Dne 12. julija 1911 na shodu zbrano ljubljansko meščanstvo naj-slovesnejše ugovarja, da se je na zahtevo klerikalne stranke, ki hoče Ljubljano oropati njene a v |u norčije, prisodila odložilna moč neki še ne vb/ženi pritožbi ter tako podaljšala dobo vladnega komisarja na ljubljanskem magistratu in sicer vse to proti jasnim predpisom zakona. Od držav-nozborskega poslanca ljubljanskega pa pričakujemo, da bo takoj po prihodu na Dunaj storil vse primerne korake, da se ponesreči klerikalni stranki hudobni in neumni atentat na avionom i jo ljubljanskega mesta. Resolucija je bila z viharnim pritrjevanjem soglasno sprejeto, nakar je oddal dr. Tavčar resolucijo državnemu poslancu dr. Tlavnibarju, da jo predloži na pristojnem mestu ter apeliral na zborovalee, da se mirno razidejo. Resna je naša stvar, dostojen in resen je naš protest, osmešiti moramo s tem, da se mirno in dostojno raziđemo, one, ki mislijo, da nas lahko izzovejo do nepotrebnih in nezdravih demonstracij. Samo mimogrede IkhIi omenjeno, da je bila škofija zastražena od mestne policije in orožništva in da je bil pripravljen na pošti oddelek orožništva. Jugoslovani v parlamentu. Dunaj, 12. julija. Ministrski predsednik je povabil poslance dr. Rvbara, dr. Laginjo in dr. Ivčevića na političen pogovor. Omenjeni jugoslovanski politiki so se danes sestali v parlamentu k razgovoru, po katerem so se podali k baronu Gautschu. Konferenca je trajala nad eno uro. O poteku vele važnega političnega pogovora je bil iodan naslednji komunike: S »Danes popoldne ae je vršila nad eno uro trajajoča konferenca ministrskega predsednika s poslanci dr. Ivčevieem, dr. Laginjo in dr. B 7 b a f e m. Ministrski predsednik je pojasnil poslancem nalogo in namen vlade glede delavnega programa za poletno, kakor tudi za jesensko sesijo, poudarjajoč, da je intenzivno delovanje parlamenta potrebno, ako se naj zadosti potrebam države in prebi-valstvaPoslanci so vzeli izjavo ministrskega predsednika na znanje ter pripomnili, da se bodo tozadevno posvetovali s svojimi ožjimi somišljeniki. Poudarjali so pri tem, da so napram kabinetnemu šefu brez predsodkov in da računajo z ozirom na dejstvo, da bo ministrski predsednik, ki je v zadnjem času pokazal mnogo zanimanja za interese južnih dežela, tudi v bodočnosti ohranil i»to zanimanje. Pri tej priliki so se poslanei tndi dotaknili nekaterih najvažnejših političnih in gospodarskih vprašanj Dalmacije in Primorja, nakar je ministrski predsednik zagotovil, da polaga tudi v bodočnosti veliko važnost na to, da se od strani južnih zastopnikov glede vseh vprašanj principiel-nega pomena informira.« Po konferenci i ministrskim predsednikom sem imel priliko govoriti * političnimi voditelji južnih Slovanov, izmed katerih mi ja eden predočil vtisk razgovora sledeče: Brezdvomno so napravila izvajanja ministrskega predsednika, ki M je več kakor v enotirnem razgovoru prav živahno dotikal najvažnejših političnih in gospodarskih vprašanj, na nas ugoden vtisk. Zdelo se nam je. da ima baron Gautsch namen posvečali vso pazljivost tudi našim južnim deželam, katerih važnost za celo monarhijo ter za politični in gospodarski ustroj države je izrecno priznaval. O razmerju južnih Slovanov do vlade ni zahteval baron Gautsch od nas nikakega pojasnila in izjave in je naravno, da mu nismo mogli mi sami o očigled dejstvu, da naša parlamentarna organizacija še ni do danes gotova, podati nikake obvezne izjave. Ministrski predsednik je napram nam izrecno in jako živahno poudarjal, da je vedno stremel ostati nad strankami in je tudi odločen v bodočnosti se tega principa strogo držati. Pri teh konferencah smo imeli tudi priliko spoznati, da je ministrski predsednik baron Gautsch o nekaterih naših najvažnejših kulturnih iti gospodarskih vprašanjih dobro informiran, da kaže za nje zanimanje in da zamore čas njegovega ministrstva^ ako se politični položaj ugodno reši, pomen jat i za nas jako važno dolw. Predstojeći komnnike in pa osebni vtisk. ki mi ga jc tolmačil ugledni jugoslovanski politik, kažeta dovolj, da so jugoslovanski politični voditelji na podlagi informacij, ki jih jim je podal ministrski predsednik prepričani, da je smatrati sedanji položaj za Jugoslovana kot ugoden. Nejasnost situvacije sicer sili k opreznosti, toda sili tudi k energičnim korakom. Baron Gautsch danes svojega položaja še ne more pregledati, nobena stranka mu ni obljubila sodelovanja pri reševanju velikih stvarnih nalog, ki so zaeno eminentno političnega značajn, kakor so to bančna predloga ter vojaško reformni zakon. Vsi politiki, katerim je baron Gautsch dosedaj razvil svoj delovni program, so morali poudarjati velike tezkoče. ki bi bile spojene s poskusom ga v poletni sesiji izvesti. Baron Gautsch je. kakor se v parlamentarnih krogih zatrjuje, te težknče tndi že uvidel ter se lx> varoval nekaj, kar rado rh prostovoljno ne gre, izsiliti sedaj, ko je opreznost njegova najvišja dolžnost. V tem ga tudi ne omaje hnjskajoči uvodnik današnje »Neue Fr. Pr.«, ki zahteva od ministrskega predsednika, da brezobzirno vrže v novo zbornico vojaško reformo, češ, katera stranka «e bo upala ji nasprotovati ... Baron Ganile h je previder?. Oprezno se giba med strankami, ogiba se vsaki možnosti, da bi tukaj ali tam mogel vzbuditi nasprotstva in odpor. Za enkrat ne zahteva nit*, predlaga le svoje načrte, poudarja, kolike važnosti za državo in narode bi bil dobro in gladko poslujoči parlament ▼ vsakem osim, pušča strankam ras, da premišljajo in razmišljajo o potrebi revrzije svojih nazorov glede njihovega stališča napram parlamentarnim nalogam in vladi sami. Proti njemu ne govori malo, za. njega marsikaj. S 34. letom je Gautsch že upravljal ministrske posle, danes je nad 60 let star. Za seboj ima dolgo parlamentarno prakso in množico dela, ki mu je tudi pri nas Jugoslovanih pridobilo precej simpatij. Da le omenim eno stvar: sedanji ministrski predsednik je vedno odkrito priznaval vsaj najvažnejše kulturne težnje južnih Slovanov in da ae je obstoj celjske slovenske gimnazije navzlic dejstvu, da so bile tozadevne postojanke črtane iz proračuna, omogočil, je njegova zasluga. Danes hoče ministrski predsednik, da stranke priznajo, da nima predsodkov in da ima najboljše namene. To priznanje so mu mogli jugoslovanski politiki dati popolnoma mirno. Toda volja kabinetnega šefa ni vsekdar tudi čin njegov. Cini so odvisni od razmerja, ki ga stranke uravnajo med seboj in upravo, od parlamentarnega vpliva, ter od taktičnih zmožnosti, ki jih vedo razvijati. Brezpredsodnost — da rabimo 1a izraz — in zanimanje ministrskega predtsednika nam ne pomaga. Treba bo do tistega časa, ko naj se njegova dobra volja uveljavi, ustvariti tudi od naše strani potrebne predpogoje. S tem, da so stvarna vprašanja odložena do jeseni, je dano dovolj časa in prilike k razmišljanju in sklepanju. Ako ostane politični položaj v dosedanjem ravnotežju ter se tehtnica ne nagne zop^t popolnoma na nemško stran nam na vprašanje ali hočemo sodelovati pri razfešenju ve-levažnih državnih nalog ali ne, ne bo težko odgovarjati, akoravno je o tem debata v najširšem smislu besede pripustila in jo je želeti. Predpogoj pa je, da v tem Sena pade pri nas tudi definitivna odločitev o organizačnem vprašanju. Jugoslovanska delegacija dosedaj skoraj nikdar ni vedela izrabiti svoje eminentne politične važnosti, katero pravilno poudarja slovanski politik v včeraj priobčenem razgovoru in katero je omenil danes tudi ministrski predsednik. Raztrgala se je na frakcije jn klnbe, ki so le prevečkrat paralizirali dmg drugega mesto, da bi vsaj paralelno delovali Tukaj treba korenite remedure. Tudi v jugoslovanski politiki so zadeve, ki morajo biti skupne, v katerih vsako nasprotovanje povzroča narodno škodo. Poslanci, ki izprevidijo, da je temu tako, pa morajo imeti tudi toliko poštenosti in odločnosti, da se izjavijo v važnih vsenarodnih zadevah zn skupnost in da to skupnost tudi lojalno podpirajo in vzdrže. Naziranje v jugoslovanskih političnih krogih je ideji skupnega jugoslovanskega kluba ugodno, to se mora konstatirati. Tam, kjer bi moralo delovanje naših jugoslovanskih parlamentarnih organizacij itak iti paralelno, tam naj se najde možnost skupnega, enotnega nastopa. Kar je manj, bi bilo nezadostno, kjer pa bi se ta meja skusila prekoračiti, tam je nepotrebno in zato škodljivo. Vesti o novo ustanovljeni Zvezi južnih Slovanov, do danes niso še rat nične. Šele v nedeljo bo na Dunaju zbranih toliko Da^ih poslancev, da se bo moglo o zadevi govoriti. Naj pa s^ zasuče to vprašanje tako ali tak« naj sp mesto dveh klubov ustvarijo, kakor je *voj čas že namiga vaT i Slaw.Tagblatt« trije, klerikalni, dalmatinski, in slovensko - hrvaški, na vsak način bodo naši poslanci morali dati na vprašanje po skupni organizaciji odločen odgovor. Ne dvomimo, da se ho cela jngO-slovanska delegacija zavedla daleko« sežnosti svojih tozadevnih ukrepov. Ako hočemo Enotni Jugoslovanski klub. tedaj mora obsegati vse jugoslovanske strankarska organizacije, da nam uspešno izvojuje in obvaruje pristopne politične pozicije. Skupnosti pa. ki bi obsegala le del naše delegacije, jugoslovanska javnost ne ho priznavala. Tn nje uspešnost bi bila nnd vse dvomljiva. Slouencl v Gradcu. (Dopi6 iz Gradca.) Zadnjo soboto je obhajala tukajšnja akademična podružnica družbe sv. Cirila in Metoda svojo 251etnico. Mnogo duševnega užitka obljubljajoč program slavnostnega večera je privabil dokaj občinstva, ki je — seveda po stari slovenski navadi — precej zakasnelo, napolnilo s cvetjem in zelenjem okusno okrašeno veliko dvorano in stranske prostore restavracije »Zuin griinen Anger«. Žal i bog, smo zopet pogrešali marsikoga izmed mlajših in starejših gospodov, ki sicer radi govorije> o svojem naprednem slovenskem mišljenju, ki pa imajo navado, iz kom od-nosti ali narodne mlačnosti izosta-jati pri takšnih prireditvah. Da, videli smo iti celo odlične slovenske gospode hladno mimo blagajne v druge restavracijske prostore, ne da bi >-mal položili dar domu na oltar«. Sploh moramo na feejB mestu nagla -sati, da se niti tretjina boljših naprednih graških slovenskih slojev ne briga za enake prireditve, in naj si prihajajo že od tega ali onega društva; ker so pa to večinoma imovi-tejši ljudje, lahko boli tako ravnanje revnejše, na katerih ramah razmeroma leži večina narodnega dela in ki se na tak način le odvračajo od narodne požrtvovalnosti, katere nam je še bolj kot v domovini treba v tujini-Upamo, da je bilo to karajoče, a resno besedo je treba izreči prvo in zadnjikrat! Kar se tiče sporeda, lahko brez vsakega hvalisanja trdimo, da je zadovoljil večer vse občinstvo in celo nadkrilil vsako pričakovanje. Predsednik gosp. med. O. je v znesenih besedah pozdravil navzoče, naglašal eminentno važno kulturno nalogo, ki si jo je zadala družba sv. Cirila in Metoda, in orisal, v koliko jo je pri tem podpirala graška akademična podružnica, ki je ena izmed najstarejših. Pod spretnim vodstvom g. iur. Bučarja sta pokazala mešani in moški zbor, kaj vse se lahko doseže z dobro voljo. Nad vse je ugajala P. Križkovskega kompozicija »Utopljenka«. Pesem se je pela tako precizno in eksaktno, da zbor lahko nastopi z njo povsod. Muzikalično iz-vežban del občinstva je vedel to tudi ceniti ter je dirigentu iz zboru zares iz pravega navdušenja živahno ploskal. — Iz juga nam je prihitel na pomoč naš slavček g. Ašič in tudi njemu gre zasluga, da je ostal koncert na višini one dovršnosti, ki jo uživamo v Gradcu le redkokdaj. Kot solist je nastopil g. Jerman; štiri leta je razveseljeval graško občinstvo s svojim prijetnim glasom. Ta večer se je poslavljal z Vilharje-vimi skladbami »Slovo«, »Oj vi magle« in »Srcu«. Občinstvo je burno aplavdiralo svojemu ljubljencu, graška napredna slovenska društva pa so mu darovala krasen lavorjev venec. Gosp. Jerman, učenec koncertnega mojstra g. H u b a d a, ima s svojim mogočnim baritonom še lepo bodočnost, le v kretnjah in izgovarjanju mu je treba še šole, a tudi to se da sčasoma doseči. Graškim Slovencem ostane v trajnem spominu. Gosp. K u 6 e r e fino in precizno igranje na gosli je občinstvo kar očaralo. Pozna se mu, da se je šolal pri mojstrih, in vse mu je bilo hvaležno za izredni užitek, ki ga je nudila njegova godba. Spremljala je njega in g. Jermana na glasovirju gdčna. Holzbauer, izvrstna pianistinja, ki je zadostila svoji nalogi v polni meri. Pohvaliti moramo tudi tamburaški zbor »Hrvatske«, ki je pokazal, kako naj se igra na tamburico, da po temeljitem in sistematičnem šolanju tudi ona lahko zavzame mesto pri koncertu. Po koncertu se je razvila živahna prosta zabava. Dražestne gospice so prodajale cvetile in narodno blago, kar je neslo družbi lep dobiček. Mladi pari so se vrtili ob čarobnih zvokih valčkovih melodij. Kot izvrstnega aranžerja »Besede« se je pokazal g. inženir M., ki je nudil s svojim češkim plesom dosti zabave plesalcem in gledalcem. Kogar po muza Terpsihora ni mikala, se je podal v hladne stranske prostore, kjer se pri Čašici rujnega vinca, med veselimi popevčicami in resnimi govoricami ni zabaval nič slabše nego v kraljestvu Terpsihore. Že se je danilo, ko so se gostje razhajali, vse zadovoljno, staro in mlado. Upamo, da se v kratkem zopet snidemo in da nas tedaj s svojim posetom počaste tudi oni, katere smo tokrat pogrešali. Zato pa proč vsake predsodke in malo več požrtvovalnosti v prid slovenski stvari v Gradcu! _ —k. Politična kronika. V parlamentarnih krogih dvo- mijojče bo mogoče v poletnem zaseda-nju razven nujnih predlogov rešiti še kaka druga važnejša vprašanja. Na prvo branje brambne predloge se sploh več ne misli, bančno vprašanje se pa vsled odpora Cehov tudi ne bo moglo rešiti. Če odpadeta te dve točki delovnega programa, tedaj bo poletno zasedanje koncem julija lahko končano. — Praško časopisje meni, da se bodo važne naloge državnega zbora rešile šele v jesenskem zasedanju, ker se češki deželni zbor zaradi zasedanja delegacij skoraj gotovo ne bo mogel sklicati in ker Čehi vsled morebitnih delnih rezultatov spravnih pogajanj ne bodo izpremenili svojega stališča. Ker Nemci personalni koaliciji v kabinetu odločno nasprotujejo, presojajo v političnih krogih notranjepolitično situacijo precej skeptično. Paralelna akcija cesarskega namestnika kneza Thuna, da se omogoči delovanje češkega deželnega zbora, se bo začela koncem meseca avgusta. Od rezultata teh akcij bo tudi odvisna usoda jesenskega zasedanja državnega zbora. Če bo do tega časa ogrski državni zbor bramb-110 predlogo ugodno rešil, bo to nedvomno odločujoče vplivalo na usodo državnega zbora. Kakšno važnost polagajo merodajni krogi na skorajšno parlamentarično rešitev brambne predloge, to se bo povedalo političnim krogom v prestolnem govoru. * • * Za predsednika državnega zbora bo torej vendarle izvoljen dr. Silvester, ker se je alpskim krščanskim socialistom posrečilo premagati odpor nižjeavstrijskih krščanskih socialistov, ki so ga povzročile dunajske državnozborske volitve. e a V »Češki klub« bodo menda vendarle vaprejeli tudi onih deset poslancev, ki so do zdaj še izven kluba. TežkoČe so le še zaradi vsprejema poslanca Stranskega in poslanca Zahradnika. Vendar bodo pa skoraj gotovo tudi te težkode odstranili, tako da bo »Češki klub« štel 82 meščanskih čeških poslancev. Dunajski krščanski socialisti — učitelji naših klerikalcev — hočejo začeti na Dunaju pravo strahovlado kot odgovor na njihov poraz pri dr-žavnozborskih volitvah. Glavno krivdo zvračajo na tramvajske uslužbence in druge mestne nastavljence, ki so združeni v organizaciji mestnih nas ta vijence v. Z vso strogostjo hoče krščansko-socijal. večina dunajskega občinskega sveta nastopati proti prej omenjeni organizaciji in njene Člane na vse mogoče načine šikanirati in strahovati. Izšel je celo ukaz, s katerim se nastavljencem direktno prepoveduje, biti Član te organizacije. Pač prav krščanske razmere! • V ogrsko - hrvatskem državnem zboru so včeraj začeli razpravljati o brambni predlogi. Do razprave pa pravzaprav ni prišlo. Združila se je namreč vsa opozicija v boju zoper brambno predlogo. Celo stranki, kakor Justhova stranka in Kossuthova stranka, ki sta si bili do zdaj skrajno sovražni, sta solidarno postopali. S tem je bila situacija popolnoma izpremenjena. V ogrskih parlamentarnih krogih namreč niso pričakovali niti skupne taktike opozi-cionelnih strank, niti obstrukcije. Opozicionelne stranke pa zdaj brez-dvomno ne bodo prenehale z obstruk-cijo, ker bi izgubile na ta način ves kredit. Tega se popolnoma dobro zavedajo Kossutli, J ust h, Apponv, An-drasy in njihovi pristaši. Vlada je prišla v velike škripce. In že se govori o prisilnih sredstvih, posebno 0 izpremembi poslovnika. # Zbornica je bila izvanredno dobro obiskana, posebno vladna stranka je bila skoraj polnoštevilno obiskana. Ko je začel zapisnikar čitati zapisnik zadnje seje, je začela opozicija glasno zahtevati, naj čita glasnejše. Predsednik je zastonj zvonil in pozival k redu. Ko je zapisnikar prečital zapisnik, je povzel besedo poslanec K o -v a c s, ki je zahteval, naj se zapisnik čita razločnejše in glasnejše in zahteval, naj se zapisnik še enkrat prečita. Isto je zahteval poslanec K e - 1 e m e n. Predsednik je dal še enkrat preči tati zapisnik. Predsednik je omenjal potem potresno katastrofo v Kečkemetu in predlagal, naj poslanci odkažejo enodnevne dijete ponesrečencem v Kečkemetu. Poslanec H o c k, zastopnik mesta Kečkemeta, je ostro napadal vlado. Omenjal je, kako v drugih kulturnih državah podpirajo v takih slučajih ponesrečence, dočim ogrska vlada ni storila svoje dolžnosti. Ministrskemu predsedniku gre pač samo za to, da se mesto, kjer stoji njegov ministrski stolec, ne pretrese. Vsled teh besed je nastal grozovit ropot in vpitje. Pristaši vladne stranke so zahtevali, naj se poslanec H o c k pokliče k redu, dočim mu je opozicija burno pritrjevala. Ko se je razburjenje nekoliko poleglo, je poklical predsednik poslanca H o c k a k redu. Toda opozicija je navzlic temu spremljevala izvajanja poslanen Ho-cka z glasnim pritrjevanjem. Razpoloženje in vsa situacija je postajala vedno resnejša. Ko je poslanec Hock končal svoj govor, je opozicija pri čitanju protokola zopet začela s tehnično obstrukcijo. Pri tretjem čitanju zakona o novi agrarni banki je zahtevalo 20 članov Justhove stranke poimensko glasovanje, tudi pri zakonu o najetju posojil raznih provinČnih mest so zahtevali isto. Opozacija je že včeraj dosegla svoj uspeh: debata o brambnem zakonu se ni mogla začeti. • Hrvatski delegati v skupnem državnem zboru ne bodo vladi pri reševanju brambne predloge delali r.i-kakoršnih težkoč. V imenu hrvatskih delegatov, katerih število se je skrčilo na dvajset, se bo najbrže grof P e j a Č e v ič ali pa dr. S c h w a r z izjavil za brambne predloge ter omenil nekatere nebistvene želje Hrvatov. V Albaniji še dolgo ne bo miru. Na vsak način bo morala Turčija ugoditi vsem zahtevam albanskih plemen z jamstvom Evrope. Zelo nevarna je vstaja v Južni Albaniji v Argvrokastru, kjer bodo imele turške čete zelo težko nalogo. Prebivalstvo v Argvrokastru je muhamedan-sko in pripada bojevitemu plemenu Ghegov. Samo v njihovem glavnem mestu je več nego 700 za boj pripravljenih mož, ki so izborno oboroženi. Celo svoje hiše imajo sezidane kakor trdnjave. Tudi v Valoni, volilnem okraju poslanca Ismajila Kemala, so se pojavili nemiri in je turška vlada tja poslala vojaštvo. Kako resen je položaj v Albaniji, dokazuje najbolj- še postopanje turške vlade, ki ni samo podaljšala Malisorjem roka, v katerem naj se podvržejo, temveč je pripravljena dovoliti tudi nadaljne koncesije. Toda te obljube ne bodo pri vstaših dosegle nikakega efekta. Najboljše bi bilo, da si Turčija zopet pridobi zaupanje Albancev, ker sicer lahko nastanejo komplikacije, ki bodo morda resno ogroževale obstoj oto-manskega cesarstva in mir v Evropi. — Iz Carigrada so poročali, da se je črnogorska vlada izjavila, da hoče izgnati iz črne gore pet albanskih voditeljev, ki so v Podgorici, in sicer na izrecno želja turške vlade. Turška vlada pa te želje ni izrekla in Orna gora bi ji tudi ne ugodila. — Iz Peči je turška vlada poslala na črnogorsko mejo 12 turških bataljonov, od teh se je 2000 vojakov odkupilo od vojaške službe. Nadomestili jih bodo z anatolskimi vojaki. — Ravno-tako neresnična je tudi vest, da se je Isa Boljetinac podvrgel. Isa Boljeti-nac živi na svojem posestvu in niti eden njegovih pristašev se ni podvrgel. Kajmakam v Mitro vici je k njemu poslal dva izvanredna poslanca, da ga pripravijo do tega, da bi se vsaj navidezno podvrgel ter tako dal dober vzgled. Kot znamenje, da se je podvrgel, naj bi izročil svojo staro, neranljivo puško. Toda Isa Boljetinac je odgovoril, da toliko časa, dokler je Torgut Šefket paša najvišji poveljnik v Albaniji, ne izroči niti najmanjšega samokresa. — Iz Petro-grada poročajo iz dobro poučenih dvornih krogov, da bo te dni obiskala ruska velika kneginja Milica Ni-kolajevna, hči črnogorskega kralja Nikole ruskega carja. Veliko knegi-njo je naprosil njen oče, naj osebno prosi carja za energično intervencijo v prospeh Črne gore. — Iz Cetinja poročajo, da je turško poslaništvo izročilo črnogorskemu ministru za zunanje zadeve noto, v kateri mu sporoča, da se je rok, v katerem naj se podvržejo Malisori, podaljšal za na-daljnih 20 dni, in sicer počenši z včerajšnjim dnevom, in ga prosi, naj to odločitev sporoči Albancem, ki so pobegnili na črnogorsko ozemlje. Črnogorski kralj Nikola je po-milostil vse Srbe, ki so bili v velikem veleizdajniškem procesu leta 1909. obsojeni v dolgoletno in dosmrtno ječo. Pomiloščenje se je izvršilo že dne 2. julija, toda še-le zdaj se je izvedelo. • a Bolgarski kralj Ferdinand bo baje takoj po končanem zasedanju velikega sobranja posetil našega cesarja v Ischlu. Spremljal ga bo prestolonaslednik Boris. To vest je treba sprejeti z največjo rezervo, ker cesar skoraj gotovo po sedanjih dispozicijah ne bo v Ischlu nikogar sprejel. * Maroško vprašanje nekaj časa nc bo vznemirjalo javnosti. Nemško-francoska pogajanja bodo trajala 8 do 14 dni. Do tedaj javnost ne bo o poteku pogajanj ničesar avtentičnega izvedela. • m m Mehikanska vlada je ukazala državnim pravdništvom, naj ustavijo vse politične procese. Kakor poroča »Sun«, je vlada tudi preklicala preki sod, ki je bil uveljavljen pod predsednikom Diazera. Stroški dveletnega revolncijskega bojevanja bodo znašali za vojno blagajno 34 milijonov. Iz Osake poročajo, da je prišlo v torek do velikih izgredov. Mob je napadel trgovine, med katerimi so bile nekatere tudi inozemske. Vojaštvo je streljalo na množico, usmrtilo deset oseb ter jih več ranilo. Štajersko« Iz Goinilskega. Sadovi klerikalnega obrekovanja. V volilnem boju je bila zlobna laž, da so gomilski napredni fantje pomazali Vovkov križ s človeškim blatom in vrgli boga s križa, glavni »šlager« za Korošca po celem vranskem okraju. To zlobno laž so širili nekateri duhovniki, klerikalni kmetje in ter-cijalke ter mnogo volilcev premotili, da niso glasovali za Robleka. Gomilski naši fantje seveda niso mogli vtakniti takega očitanja mirno v žep in so si morali poiskati zadoščenja pred sodnijo. Tam je bil zaradi razširjanja omenjene laži obsojen med drugimi tndi posestnik Matevž Sor-can, po domače Kovačk. Mož je celo zadevo gotovo slišal od kakega resnicoljubnega, svetega duhovnika in jo je absolutno verjel. Obsodba ga je prepričala o nasprotnem in tako vplivala nanj, da ae mu je zmešalo. Odpeljali so ga v graško norišnico. Ubožec je žrtev brezvestne duhovniške agitacije za dr. Korošca v Savinski dolini. Radovedni smo, ali ne bo dr. Korošca in njegovih " duhovniških agitatorjev nič pekla vest, ko bodo zvedeli za ta tragičen slučaj t Ali bodo imeli kaj srca in usmiljenja za ubogo Sorčanovo rodbino t Od ljudi, ki so bili zmožni razširjati omenjeno laž celo po časopisju (glej dopise, pisane o tej zadevi gotovo od duhovniške roke v »Slov. Gosp.« in »Strani«) ni tudi sedaj pričakovati, da bi skrbeli za nedolžne žrtve. Samo da se brani verske svetinje slovenskegana-roda... Počitniški tečaj za učiteljstvo na graškem vseučilišču traja od 7. do 26. avgusta 1911. Čas za prijavo je še do 20. julija. Načrti predavanj in vzorci prošenj za obisk in različne ugodnosti se dobe v vseučiliški kve-s turi. Drobne novice. Občinske volitve v Ptuju so se končale, kakor smo že javili, z zmago Ornigove klike. V 3. in 1. razredu je dosegla lepe večine, v 2. razredu ji je pa šla nekoliko bolj trda. Tu so dobili raute-riti največ 26 in najmanj 14, maliko-valci pa največ 10 in najmanj 9 glasov. Uradniki so se očividno volitve vzdržali. Trditev, da bi se Slovenci korporativno udeležili volitev, ni resnična, dasiravno bi bila polnoštevil-na udeležitev na mestu. — Pri Sv. Štefanu blizu Šmarja je vre-zal pri košnji delavec Janez Lesko-šek svojega tovariša Pevca s koso v nogo. Ranjenca so spravili v celjsko bolnišnico. — Iz Sevnice nam poročajo: Delavec Anton Filipič iz Bojsnega je naročil pri tvrdki Singer šivalni stroj in ga je obljubil plačevati po 20 K mesečno. Stroj je pa prodal za malenkostno vsoto dalje, dasi ga še tvrdki Singer ni plačal. Ko ga je ta prijela, je zginil. — Splošno stavko so proglasili mizarski pomočniki v Gradcu. Soci-jalistično organiziranih mizarskih pomočnikov je v Gradcu 96%. Stavka je po zatrjevanju socijalis. izbruhnila največ zaradi tega. ker mojstri nočejo voditi pogajanj z načelnikom pomočniške organizacije, Ebnerjev. Res je pa, da navajajo socijalisti za to stavko vsak dan drugi vzrok in da stavka ni nič drugega kot nasilje napram mojstrom. Razglednice Savinskih planin. Firma Goričar & Leskovšk v Celju je izdala že celo vrsto planinskih razglednic. Zdaj je izdala tri nove jako lične barvane razglednice predstavljajoče Savinske planine. RoroJko. I. izkaz za »Sokolski dom« v Borovljah. Darovali so po 20 K gg.: Luka Svetec, Litija; Vinko Majdič, Kranj; Peter Majdič, Celje; si. Slovenska posojilnica v Mariboru; po 10 kron gg.: dr. J. Demšar, Ljubljana; Ivan Ravnik, Trata in dr. J. Sehegu-la, Novo mesto; po 5 K gg.: Artur Lokar, Ajdovščina; Jos. Urek, Bo-rovlje; Jos. Smrtnik, Celje; dr. Juro Hrašovec, Celje; po 6 K g. dr. F. Mi-schitz, Kranj; po 2 K gg.: Emil Orožen, Kamnik; M. Pajk, Ljubljana; vesela družba v gostilni Gratze v Borovljah 2 K 30 v; člani telovadnega društva »Sokol« v Mavhinjah 9 K 70 v; skupaj 152 K. — Vsem darovalcem najprisrčneja zahvala. Naj bi te naši rodoljubi pridno posnemali; potem smemo trdno upati, da se bode v kratkem ponosno dvigal prvi »Sokolski dom« na obrežju deroče Drave. — Odbor telovadnega društva »Sokol« v Borovljah. Nesreča v kamnolomu. V kamnolomu posestnice Stossier v bližini Topora ob Vrbskem jezeru je hotel navrtati kamnosek Jože Rapac rov za razstrelbo. Pri tem je naletel na neki stari rov,v katerem je bila še di-namitna patrona, ki se svoječasno ni užgala. Pri vrtanju je ta patrona eksplodirala in vrglo je v zrak Ka-paca med veliko plastjo kamenja. Rapac se je težko poškodoval na glavi in na hrbtu, odtrgalo mu je tudi obe nogi. Prepeljali so ga v bolnico v Celovec, kjer je zvečer umrl. Tudi delavci v bližini nesreče so bili več ali manj poškodovani vsled nenadne eksplozije. Med temi je najbolj poškodovan preddelavec Josip Jurič, ki ima nevarne rane na rokah in nogah. Telefonska zveza med Celovcem, Velikovcem in Volšperkom je dogotovljena in se izroči te dni javnemu prometu. Prfmorjto. Občinske volitve v GoricL Včeraj je volil drugi razred. Voliti je bilo samo enega starešino. Izvoljen je laški liberalec dr. Hugo Cristofoletti, lekarnar na Travniku. Protikandidatov ni bilo. Cristofoletti je dobil 282 glasov. Romarji prihajajo na Sveto goro pri Gorici. Pred kratkim so bili na Sveti gori romarji iz Koroške, same stare čestitljive ženice, par moških in par nuncev. V neki gostilni v Gorici so naročili goriški klerikalci za nje kosilo za 150 oseb; prišlo jih je pa t je komaj 50. Lep dobiček! Kdor klerikalcem kaj verjame, je vedno osle-parjen! Včeraj pa je pripeljal tržaški vlak okoli 500 romaric, par molkih in 5 duhovnikov, ki so šli na Sveto goro. Križ so imeli s seboj in cerkveno bandero. Ubogo zbegano ljudstvo! Porotna razprava radi »Banke popolare« v Gorici se nadaljuje. Zaslišan je bil obtoženec Alfred Lenas-si, bivši predsednik propadle banke. Lenassi, velik industrijalec in nekdaj premožen mož, je bil državni poslanec laški od leta 1898. do 1907. On zvrača velik del krivde na nesreči, ki je zadela banko, na bivšega ravnatelja Colleja. O njem je izvedel v Vidmu, da je res igral na borzi, toda da je te igre opustil. Lenassi je bil vedno proti ven takemu igranju. Colle tudi ni imel namena prvotno zvrača-ti vso krivdo na njega, pozneje v zaporu je začel valiti vso krivdo nanj. Lenassi pravi, da se je prav lahko igralo tudi brez njegove vednosti. Glede podpisovanja je bil turnus In on ne more vedeti, kaj je dal Colle v podpis temu ali onemu članu upravnega sveta. Lenassi se sklicuje tudi na to, da je bil poslanec do leta 1907. ter da do takrat se ni mogel povsem posvetiti poslu banke. Imel je res kredit pri banki, toda on je ni oškodoval, marveč je bil med njenimi najboljšimi klijenti. Glede igranja na borzi iz banke mu je povedal šele Chiurlo, član upravnega sveta in tako tudi glede posla s Confortijem, lesnim trgovcem iz Beljaka. Od takrat dalje ni imel več zaupanja v Colleja. Glede bilance leta 1908. je iz povedal, da mu je dr. Luzzatto priporočil primerno dividendo, da bi se potolažilo javnost, on sicer ni bil za to, ali končno se je udal advokatu, ki ga je tudi učil, da ni goljufija fal-sifikacija bilance, če ne izkaže hudobnega namena. Mislil je, da je koncem leta 1908. banka še na dobrih nogah: pozneje je u videl, kako stojijo reči. Colle je bil odpuščen in je izginil. Lenassi pravi, da revizorji banke niso sumili nič, ter da je bilo vse nekam tajnoetno in skrivnostno okoli njega. On je hudo zadet pri polomu banke. Včeraj so izpraševali Lenassija. Državni pravdnik Mari-naz molči. Preprečena železniška nesreča. V nedeljo zvečer bi se bila kmalu prigodila na progi med Gorico in postajališčem Sv. Peter pri Gorici velika železniška nesreča. Ob 10. zvečer je premaknil veter tri velike tovorne vozove, jih spravil v tek in drvil proti brzovlaku št. 205, ki je vozil iz Trsta. Da niso ti vozovi trčili z brzo vlakom se je zahvaliti v prvi vrsti pazljivosti čuvaja, strojevodje brzovlaka in okolnosti, da je imel brzo v lak 40 minut zamude. Civilen pogreb v Ajdovščini. V Ajdovščini je umrl minoli teden 21-letni tehnik Bruno Bianchi. Pogreb se je vršil v nedeljo. Ker odločni dijak ni maral k smrtni postelji duhovnika, mu je tamošnji župnik odrekel pogreb. Zmotil pa se je ta učitelj krščanske ljubezni, če je mislih da i tem morda osramoti sorodnike in oskruni spomin pokojnega, To se ni zgodilo. Pogreb je bil brez duhovnika mnogo lepši in impozantnejši, kakor bi bil morda drugače. Sprevoda se je udeležilo jako mnogo občinstva. Prihiteli so tudi njegovi sošolci in tovariši v obilnem številu, da izkažejo zadnjo čast umrlemu. Pred sprevodom so nesli križ, na katerem je blestel lavorjev venec. Med sprevodom so peli žalostinke. Na grobu je govoril pokojnemu tovarišu nagrobni-co njegov tovariš, visokošolec Ivo Lulik, zmolil za ranjkega ocenaš, nakar so krsto zagrebli. Občinstvo je strogo obsojalo početje župnika in se zgražalo nad njegovim zagrizenim sovraštvom, ki ne pozna mej smrti in ne spoštuje niti spomina umrlih. Gotovo se je župniku krčilo srce, ko je videl, da je nasprotno dosegel, kar je nameraval. Zapomni pa naj si, da je nevarno igrati se z najsvetejšimi stvarmi, katere ravno oni najbolj izrabljajo za svoj terorizem, in s tem razburjati ljudstvo, ki ima v svoji dusi še vedno toliko pravičnosti in sočutja, da mu ga ne izdere tudi najbolj zagrizen katoliški župnik. Slovenska dekliška šola na Aouedottu v Trstu je imela letos štiri razrede. Voditeljica šole je ga. Mira Engelmanova, V šolo se je vpisalo začetkom šolskega leta 282 učenk, med letom jih je izstopilo 28 in vstopilo 9, tako da je imela šola koncem leta 268 učenk. Izmed teh je bilo sposobnih za višji razred 226, nesposobnih 33 in neizprašanih 9 učenk. Po narodnosti je bilo 266 Slovenk in 2 Hrvatici. Pogozdovanje Krasa. Društvo za pogozdovanje Krasa v Trstu poroča v svojem 29. poročilu, da je nasadilo preteklo leto v okolici Bazovice 54.600 sadik in pri Sv. Križu 82.700 sadik, ki so stale skupno 1783 kron 10 v. Poleg- tega so posojali nad 12 kg različnega semena, ki je stalo 8478 kron 49 v. Nasadom je napravila veliko škodo silna vročina. Vendar pa vae kaže, da ni šlo vec kot 50% novih nasadov v izgubo. Letalne tekme v Trstu. Letalne tekme v Trstu se bodo vršile na ob-sečnem polja pri Zavijah. Posedaj ae ie priglasilo 90 avijatifcov, med temi največ Italijanov in tudi neki znameniti francoski letalec. Na programu je tudi polet čez morje iz Trsta v Benetke, Za udeležence tega poleta je razpisal pripravljalni odbor v Benetkah dragocen dobitek. Tudi mesto Trst nagradi najboljšega letalca z lepim darilom. O seozacijonalnem detonioru v Trsio poročajo, da je Matilda Ham-bruse h iz Grahštajna na Koroškem povilo otroka moškega spola v tržaški bolnici dne 15. majnika in oddala otroka v rejo neki Kristini Urbičevi pri Sv. Ivanu. Za očeta ni vedela ali ga ni hotela izdati, rokla je le, da je pač ž njo občeval neki vojak s 3 zvezdami, čigar imena pa ne ve. Ko se je sodna kot varstvena oblast informirala glede otroka, ga ni mogla nikjer najti. Mati je nato izpovedala, da je vzela otroka Urbičevi in ga hotela peljati domov na Koroško. Med potjo pa je radi slabosti otrokove izstopila in ga končno že skoro umirajočega vsled žalosti vrgla v neki jarek. Policija pa tega ni verjela in je raziskavala dalje. Dognali so, da je Hambruscheva res sama vzela otroka, toda na poti v Trst ga je zastrupila in zaprla v svoj kovčeg. Z mrtvim detetom v kovčku je bivala nekaj dni v ženskem zavetišču in dobila nato službo pri neki družini Fanta. Ker je iz kov čeka že smrdelo, se je Hambruscheva bala razkritja svojega zločina in otroka v Štedilniku sežgala. Za spomin si je ohranila šopek las in nekaj pepela. O izidu natančne sodne preiskave poročamo drugič. Nesreča pri delu. Včeraj je pa-&u so zaznamovali včeraj zjutraj ob f>. nri 21 minut aparati močan potres v oddalji 9900 km. K slučaju kolere v Trstu. Obdukcija nrarja Henrika Chiecija v Trstu je dognala, da je umrl na želodčnem katarjn. Pri bakteriologični preiskavi pa so našli v črevesju bacile kolere. - Izmed 7 bacilonoscev. ki BO bili na parniku »Oeeania« in sicer . Poleg posredovanja dela in pre-skrbovanja primernih služb ima dru-ttvo srebrnega križa namen, dajati rezervistom moralno in gmotno podporo, zlasti tudi v ta namen, da se jim omogoča ali saj olajša obrtna in pridobitna samostojnost, eventualno tudi na ta način, da se jim omogoča pridobiti si popolnejšo in temeljitej-io izobrazbo v njihovem poklicu. De-lavnoat srebrnega križa ima poleg te-tudi karikativno stran, ki se izraba v tem, da se rezervistom, ki so brez sredstev, naklanja začasne podpore ter da se obolelim daje bolniške podpore. Iz teh kratkih navedb je razvidno, da ima društvo jako lepe resne in koristne namene. Delovanje društva more postati odlične korist-ti in vrednosti tako za osebe, ki dela iščejo kakor za osebe, katere potrebujejo primernih uslužbencev in delavcev. Kranjska podružnica srebrnega križa bode posebno pozornost }K>svečala odsluženim vojakom, ki so 'loma na Kranjskem ali pa žele na Kranjskem dobiti si dela ali službe. J*r> prebiti vojaški službi je obilo sinov naše kranjske dežele v veliki in resni zadregi kam se obrniti. V tej nepoučenosti in zadregi si prav cesto ne morejo dobiti primernega zaslužka in tako se zgodi, da se žal le prehitro udajajo naravnost nevarnemu nagnjenju ali pa zapeljivim vabilom ter odhajajo v najboljših letih iz doni ovine, kateri na ta način gredo v i/.M lbo dragocene delovne moči. Ne more biti dvoma, da se bode prizadevanjem društva srebrnega križa posrečilo v premnogih slučajih zbližati in zediniti osebe, ki službe iščejo in pa osebe, ki imajo delo in službe. Delovanje more biti tembolj uspešno, ker se naše posredovanje naslanja neposredno na sodelovanje vojaških oblastev. Sokolski zlet v Kamniku. V Kamnik torej vse, kar lajze ina gre to nedeljo, dne 16. t. m., povodom zleta sokolske župe »Ljubljana I". Pridi si, dragi brat, ogledat pri tej priliki jed-nega biserov slovenske zemlje, kranjski KI. Vsakemu nudi ta veleroman-tična okolica tisočerih kranjskih lepot kakor tudi drugih privlačnih mičnosti. Pridi se, neustrašni, zagoreli planine, se malo pomudit pod nehotične stene čarobojnih Kamniških planin, pridi, srečni letoviščar, oglej si krasni ta slovenski svet, in gotovo si izbereš ta bratski kraj za svoj počitek. Pridi rahlo-struni ti poet v to milino, tu v rojstnem kraju našega dičnega pesnika Medveda bodeš našel v bajnem šumenju in bobnenju brzokrile hčerke planin, srebrnopene Bistrice tisočero uteh in srčnih odmorov in nadalje, ti pisatelj, na teh tleh najdeš nov vir svojim zgodovinskim in drugim pripovedkam, iz katerih si, kakor dika naša, naš Jurčič v svojih Rokovnjačih, spleteš nevenljivi venec slave. Ne zamudi tudi ti zamaknjeni starinar ogledat si eno najlepših zbirk vsevrstnih starin na Slovenskem, last gosp. Sad-nikarja. Vsakema stanu in poklicu nudi ta bogatororaantični kraj izvanreden užitek in pokrepčila, ko ti hladno v obraz veje pristni planinski zrak. Posebno pa še ti. kremenih brat Sokol ne zamudi pohiteti v objem te z radostjo pričakujočega sobrata, saj veš, da vendar radi tebe vse sem vre. Ti nikakor ne moreš in ne smeš izostati. Vsi se zberimo povodom tega sokol-skega slavlja, da pokažemo disciplino, slogo, mnogoštevilnost in moč slovenskega Sokolstva ter postavimo na znani sramotilni rokovnjaški steber na tukajšnjem trgu zadnjo prireditev Čukov, ki se jih je pri takem povodu, kakor je otvoritev in biagoslovljenje njihovega doma v Mekinjah, zbralo komaj par četverostopov. Vsi pridite, da si na lastne oči ogledate tisti znani dekanov od Kamnika pa do Sedla segajoči zob, da se prepričate, da je začel že pošteno gniti in se krhati. Z mnogoštevilnim obiskom bodete tudi vi pripomogli k hitrejemu propadu tega celemu okraju nevarnega zoba. Za vsevrstne zabave, izborna okrepčila pri zelo nizkih cenah na veseličnem prostoru je poskrbelo bratsko društvo z vso požrtvovalnostjo. Za prihod sem, kakor za odhod od tu imaš najprimerneje zveze, posebno pa bode vozil ob 12. uri 20 m. na nedeljo opolnoči poseben vlak iz Kamnika. Ti pa, o lično me-stice, obleči svojo svatovsko oblačilo. Dokaži z razobešanjem mnogoštevilnih zastav, z okinčanjem s cveti in zelenjem, z ljubkim obnašanjem, sprejemom in z gostoljubnostjo proti do-šlecem, da se izredno raduješ njihovega poseta in jih hočeš za poset še velikokrat pridobiti. Tu je prilika, da pokažeš, da si zrelo za promet tujcev. Ti pa, dragi nam gost izletnik, dobro poglej, pod katero vejo gostilniško se zatečeš. Kdor ni razobesil zastave, ta ne reflektuje nate, seveda mu z isto mero meri. Saj v tem oziru ne bodeš v zadregi. Na veselo svidenje z gro-movitimi Na zdar Vam kliče bratski Sokol kamniški. »Sokol« Litija - Šmartno udeleži se korporativno v nedeljo 16. t. m. zleta »Sokolske Zupe« v Kamnik. Telovadci in telovadkinje — le-te nastopijo polnoštevilno — urijo se neumorno dan na dan za dostojni nastop. Zleta pridruži se tudi občinstvo, nekateri planinci nameravajo celo na predvečer pohiteti v Kamniške gore, v nedeljo pa prisostvovati nastopu v Kamniku. Udeležba bo mnogobrojna in že med potjo vesela zabava. Odhod iz Litije je ob 4. zjutraj, vrnitev ob 1. ponoči. Zbirališče kolodvor v Litiji, kamor naj izvolijo izletniki pravočasno dospeti, na zamudo vlaka zanašati se je nevarno. Prostovoljno gasilno društvo v Begunjah na Gorenjskem priredi v nedeljo popoldne v prijazni vasi v Žapužah veliko veselico na prostem, in sicer na srenjskem svetu. Ker so Zapuže že tako lep in priljubljen iz-letni kraj Gorenjcev, bo prihitelo tem več gostov v nedeljo, da posetijo požrtvovalno begunjsko gasilno društvo. Veselični prostor bo lično okrašen. Pri veselici sodeluje godi »a na lok, vrši se srečkanje, plesalo se bode in pripravljenih je tudi še več drugih šaljivih prizorov, katerih pa danes še ne izdamo. Vrata bodo od kraja doprta, brez blagajničarja vstop,vsak bo prisrčno sprejet in gostoljubno pogoščen. Začetek veselice je ob 3. popoldne. Za zgradlKi Sokolskcga doma v Postojni. — Veselica v nedeljo. Društvo Sokolski dom v Postojni priredi v nedeljo dne 16. jul. veliko vrtno veselico na svojem prostoru poleg hotela »Ribnik«. Pri veselici sodelujejo vsa postojnska narodna društva. Na sporedu je v prvi vrsti javna telovadba, dalje se vrste petje, koncert, keglanje za dobitke, srečolov, posebno zanimiva tekma letalnih strojev in razni šaljivi prizori. Seveda je preskrbljeno tudi za ples. Veselica se prične ob 3. popoldne. Vstopnina na vesel ični prostor znaša 50 v za osebo, k plesu pa 20 v. Ker je namenjen dobiček veselice za zgradbo prepo- trebnega Sokolskoga* doma v Postojni ae poživljajo vsi napredni krogi, da se veselice udeleže in s tem pomore j o dvigniti naš Sokolski dom. To-raj v nedeljo na svidenje! Is Ajdovščine. Da bode župni zlet »Goriške sokolske Šape« dne 23. julija t. 1. v Ajdovščini tem krasne je uspel, priskočile so sedaj ajdovskemu »Sokolu« tudi nase požrtvovalne gospodične na pomoč. Imele so že sestanke, pri katerih so si porazdelile raznovrstna preddela ter prevzele razprodajo v paviljonih za dan zleta. Kakor čujemo izza kulis, nameravajo cenjene ajdovske dame ta dan sleherne hiše, kjer biva sokolski duh, kakor tudi ulice, kjer se bode vrstil sprevod, okrasiti z zastavami, cvetjem in zelenjem, tako, da bode že itak na sebi prijazen in ličen trg Ajdovščina izpremenjen v pravi zemeljski raj. Mi, ki smo vedno v obliž-ju naših krasot i c, smo overjeni, da bodo le-te prav tekmovale med seboj, da ponese sleherni udeleženec z zleta dne 23. julija t. 1. najkrasneje spomine. Tržaško kolesarsko društvo »Balkan« naznanja vsem kolesarskim društvom, da priredi v nedeljo, dne O. avgusta t. 1. veliko cestno dirko za »II. jugoslovansko prvenstvo« na progi Bazovica - Lokve - Št. Peter -Razdrto - Sežana - Opčina - Padriče-Bazovica. Natančna navodila dobe dirkači tekom tega meseca. A kad. društvo slov. agronomov »Kras« na Dunaju vabi za vstop v društvo one abiturijente, ki se mislijo posvetiti študiju na zemljedelski visoki šoli, t. j. poljedelstvu, g-ozdar-stvu in kulturni tehniki. Društvo daje članom na razpolago obširno strokovno knjižnico, ki vsebuje vse za študij potrebne knjige, dalje razne zbirke in obširno čitalnico. Društvo je zgolj strokovno in torej zastopa le strokovne interese slovenskih zemljc-delskih tehnikov. Lokal društva: Dunaj XVIII Lazaristengnsse 12. Informacije glede študija, vpisovanja itd. pošiljajo med počitnicami: cand. agr. Zdravko Petkovšek, Stara Vrhnika, gozdarski tehnik Rupert Bro-vet, Kozje na Štajerskem, kulturni tehnik France Hinterlecliner, Ljubno v Sav. dolini. Pri ljudski veselici škofjeloškega »Sokola« so bile pozabljene sledeče stvari: 1 vrečica (par rjavih čevljev), 1 pelerina, 1 rdeča srajca, 1 zaboj ženske telovadne obleke. Izgubitelji naj se pismeno oglasijo na vad. zbor omenjenega društva. ssijfin poročim. Gimnazija v Novem mestu. Na stari novomeški gimnaziji je bilo koncem leta 1910/11 270 učencev. Kakor posnamemo iz izvestja je bilo odličnih 35, za višji razred sposobnih z dobrim vspehom 159 in s povoljnim uspehom 26, nesposobnih 35, po-navljalni izpit jih ima 13 in neizpra-šana sta 2. — Po narodnosti je 261 Slovencev, 2 Ceha in 7 Nemcev. Sicer so pa vsi katoličani; koliko jih je v Marijini družbi, ne pove izvestje, ki je še vedno lepo nemško pečeno. V najnižjih treh razredih so bile para-lelke, radi česar se je poučevalo v prostorih prejšnje ljudske šole. Na gimnaziji je bilo to šolsko leto tudi 6 privatistinj, izmed katerih so tri zdelale z odliko. K zrelostnemu izpitu, ki je trajal tri dni, je bilo pripušee-nih izmed 22 učencev 21. Kot najboljši je izvršil z odliko Stanko Škerlj, poleg tega še dva druga, Z večino glasov je zdelalo 7, enoglasno 8 kandidatov. Dva sta reprobirana in sicer eden na celo leto, drugi na 6 mesecev, eden je pa odstopil. Klasifikacija je sedaj odvisna od »vtiska«, ki ga dobi učitelj. In vtisk je bil precej, če ne docela odvisen od sape, ki piha iz Marijine družbe. Če je bil na vrsti od Marijine družbe nepriporočen kandidat, se je pazilo, da se je »vtisk« s k imanjem in raznimi opazkami poslabšal. Sploh se je izpit za nekatere kandidate, ki se niso hoteli celo leto hinavseiti, vršil približno tako kot Hinkovičev proces. Kajti vbogi vtisk in vboga pravica, če sta v rokah katoliških čednosti prežetih značajnikov. Jako malenkostno in otročje se je zdelo kandidatom početje moža, ki zastopa katoliško krepost, in ljubezen do bližnjega, ki se je pri izpraševanju nepriljubljenih kandidatov vedel, kakor bi bila matura komična pantomima ali klovn-ska predstava v cirkusu. Vsemu temu je sledila primerna valeta. Kandidat je, ki čutijo v sebi poštenost in samozavest, so ignorirali crno patruljo, ki ae je celo leto posluževala po Judeževo podle denuncijacije in drugih sličnih sredstev. Dltotto podporno flfuitov .JUdoSor. Zadnji termin za vlaganje prošenj je 15. avgust. Abiturijentje naj prilože prošnjam maturi te tno in uboino spričevalo, in katerega naj ko • jasno razvidno premoženjsko stanje prosilčevo, oz. njegovih staršev, viso-kosolec naj pa priloži prošnjam spričevala o prestanem izpitu, oz. kolo-kvijska spričevala in ubožni list. Na prošnje, ki ne bodo imele teh prilog, se odbor ne bo oziral. — Opozarjamo gg. visokosolce in abiturijente, da je letos društveno denarno stanje zelo neugodno. Število podpor društvu se je namreč letos zelo skrčilo; naravna posledica temu bo, da tudi društvo ne bo moglo dati toliko podpor, kakor v preteklem letu. Apeli na občinstvo, denarne zavode, občinske zastope itd. so ostali večinoma glas vpijočega v puščavi. Prosilcev vsako leto več, denarnih prispevkov vedno manj! Kako bi bilo mogoče dvigniti prispevke društvu? Odbor je storil v tem oziru, kolikor je mogel, vspehi so bili majhni. Mislimo, da ne preostaja drugega, nego da pomaga dijaštvo samo društvu pri nabiranju podpor. To bi bila lepa, hvaležna in prav koristna naloga visokošolcev in abiturijentov v počitnicah. Dijaštvo naj ne zahteva samo od podpornega društva, temveč naj tudi dejansko pomaga društvu pri nabiranju prispevkov. Abituri-jenti in visokošolci! nabirajte prispevke za »Radogoja« pri privatnih osebah, prirejajte društvu v korist veselice, igre itd.; le na ta način se bo dalo najpotrebnejšim dijakom pomagati toliko, da nadaljujejo, oz. končajc svoj visokošolski študij. Pričakujemo, da ta naš poziv najde mnogo odmeva ne le med kranjskim, ampak tudi med goriškim in štajerskim dijastvom, ki bi v tem oziru lahko storilo mnogo več, kaor doslej. Na delo tedaj gg. ahiturijenti in visokošolci; ne držite v počitnicah križem rok, da ne boste po razdelitvi podpor jadikovali. če društvo ne bo moglo ugoditi vašim željam. Odbor »Radogoja«. Razne stvari * Prijeti anarhisti. Policija je v Buenos Airesu razkrila anarhističen komplot. Policija je zaprla dva italijanska akrobata, ki sta imela v svojem stanovanju delavnico za bombe. * Sežiganje mrličev. Iz krogov, ki imajo zveze z društvi za sežiganje mrličev prihaja vest, da bodo društva zgradila že v prvein letu, ko stopi na Pruskem sežiganje mrličev v veljavo. 28 krematorijev. * Vlačugarjevo maščevanje. V bližini Karlovih varov je zgorela včeraj skoro vsa vas Donivc. Le s težavo se je posrečilo gasilcem rešiti vsaj del vasi. Zažgal je vlačugar, katerega ni hotel vzeti neki gospodar pod streho. * Velika tatvina zlatnine v Ko-danju. V Kodanju so vdrli pred par dnevi v neko prodajalno zlatnine neznani vlomilci in odnesli 208 briljantnih prstanov, 40 ovratnih okraskov, 110 zlatih broš, 40 medaljonov, 14 zlatih verižic in 14 zapestnic. Ukradene predmete cenijo na 45.000 frankov. * Posledica lahkovernosti. V Petrogradu so umrle tri kmetice, ki so pripadnice sekte bičarjev. Umrle so vsled gladu. »Sveta Tatjana«, o kateri so si domišljale kmetice, da je mati božja, jim je namreč zapoveda-la. da se morajo tri tedne strogo postiti. Kmetice pa tega strogega posta niso preživele in so umrle že čez par dni vsled oslabelosti. * Jezikovna enakopravnost v ju-stici. Državno sodišče je pod predsedstvom podpredsednika dr. pl. Grabmavra odločilo o pritožbi vpoko-jenega 'deželnosodnega svetnika Tomaža Einspielerja v Ljubljani proti ju>tičnemu ministrstvu zaradi kršenja politične pravice jezikovne enakopravnosti, da to ni bilo kršenje j>o ustavi zajamčene pravice jezikovne enakopravnosti, da so justični uradi na celo vrsto slovenskih vlog, ki jih je oddajal pritožnik v slovenskem jeziku, odgovarjali v nemškem jeziku. * Na njegovo lastno željo ga bodo obglavili. V Nemčiji imajo kot smrtno kazen vpeljano obglavljenje in sicer s sekiro. Narednik Ernest Muller, ki je bil pred letom zabodel svojo ljubico, je bil od vojnega sodišča v prvi instanci obsojen na 15 let ječe. Proti tej razsodbi se je Muller pritožil, češ, da mu gre kot morilcu smrtna kazen. V drugi instanci je bil nato tudi res obsojen na smrt in je odklonil napraviti prošnjo za pomi-losčenje na cesarja. Prošnja, ki sta jo napravila župnik in njegov oče, je bila odklonjena in Miillerja bodo sedaj na njegovo lastno prošnjo obglavili. * O parniku »Santa Rosa«. Vzrok da se je parnik »Santa Rosa«, o katerem smo poročali v včerajšnji številki, potopil, leži v tem, da so uporabljali železniški delavci na obrežju velik metalec svetlobe, ki so ga na parniku imeli za svetlobno znamenje iz svetilnika. Ker se je prvotno zdelo, da škoda ni tako velika, kapitan ni skušal potnikov izkrcati. Proti jutru pa je dobila ladja razpoko, ki jo je popolnoma rastrgala. Prvi rešilni čoln se je razbil na skalah. Končno se je posrečilo enemu mornarju doseči kopno z rešilno vrvjo in je ta mornar nato rešil še 192 potnikov, med tem, ko so vsi drugi utonili. * Drini vlomilci. V Berolinu so vlomili drzni tatovi v prodajalno ju-velirja Scharmona v Oranienstrasse in odnesli zlata in dragocenosti v vrednosti 200.000 mark. Najeli so si stanovanje nad prodajalno in napravili v tla veliko luknjo,- skozi katero so zlezli v prodajalno. K sreči se vlomilcem ni posrečilo vlomiti v železno blagajno, kjer so bili shranjeni najdragocenejši predmeti. * Ubogi dominikanci. Pred kratkim je nameraval lastnik »Newyork Heralda«, Gordon Bennet, kupiti otok Lacromo. Obljubil je dominikancem za otok 6 milijonov kron. Ker sc pa interesira za otok tudi knez Windischghitz, so poklicali dominikanskega provincijala patra Knega na Dunaj in mogoče je, da kupi knez Windischgratz otok ter da preide na ta način otok v avstrijsko last. Odvisno je to le od tega, kdo bo za otok več ponudil, ker dominikanci pink, pink visoko cenijo. * Od znane avtomobilske tvornice Lan riti & Klemcnt v Mladi Bo-leslavi nam zopet javljajo novo zmago. To poročilo ne bo presenetilo nikogar, zakaj glede na to, da o Lau-rinu & Klementu ne govorimo drugače, kakor o kakovostni znamki, ki nudi največjo zmožnost ob veliki eleganci in stanovitnosti, pač ne more biti drugače, da najmočnejša vložila tudi zmagajo. Tako sta Lajurin & Klement zopet zmagovito dosegla cilj dne 2. julija t. 1. v Moskvi pri dirki na 100 vrst. En voz je tekmoval v II. kategoriji in dolril prvo darilo, drugi voz v III. kategoriji je pa dobil II. darilo. * Statistika o gozdovih na zemlji. Dr. Elerget je napisal v glasilu pariške geografske družbe zanimivo poročilo o stanju gozdov na zemlji. On trdi, da je na celi zemlji 1518 milijonov hektarjev irozda, kar bi odgovarjalo skoro četrtini irdne zemlje. Največ gozda izmed vseh dežel ima Kanada, in sicer 32.3 milijonov hektarjev, torej precej več kot cela Evropa, ki ga ima tudi skoro tretjino -svojega obsega, namreč /103 in poi milijona hektarov. Tri eetrtine evropejskega gozda pripada Rusiji in Skandinaviji. Najbolj pogozdena je Finska, ki ima polovico gozdov, kar se skoro lahko trdi tudi od Bosne in Hercegovine. Izmed evropejskih držav imajo gozda Rusija 210 milijonov hektarov. Skandinavija nekaj čez 20 mil., nato pride Avstrija, ki ima IG mil. gozda, dalje Nemčija 14 mil. in Francija 10 milijonov. Najmanj gozda ima Španska, ker so uničili cele pokrajine gozdov, kar sedaj bridko občutijo. Omenjeno naj bode. da ima Indija 50 mil. hektarjev gozda in Japan, o katerem so vedno mislili, da je najrevnejša država na svetu glede gozdov, ga ima celo 23 milijonov hektarjev. * Snubitve s smotkami. Holand-ski fantje na originalen način snubijo. Ta snubitev je posebno pripravna za one mladeniče, ki niso preveč zgovorni, kajti snubitev se vrši popolnoma molče, če se mladenič zagleda v oči kake deklice, tedaj si kupi smotko in potrka na njena vrata. Dekle odpre in ko vidi mladeniča s smotko, mu jo prižge. Ni treba, da bi se poznala. Mladenič pride lahko k dekletu, ki je je le od daleč videl. Drugega ali tretjega dne gre mladenič zopet k domu svoje izvoljenke in zopet ne izpregovori niti besede, temveč pokaže s smotko, da potrebuje ogenj. Mladenič pride še v tretje s smotko v ustih. Če pa mladenič no ugaja dekletu, tedaj mu ne da ognja ter mu pred nosom zapre vrata. Ce ji pa ugaja in če so starši zadovoljni s poroko, tedaj pelje mladeniča v sobo, kjer mu prižge smotko in mladenič zopet molče kadi.Ko mladenič pokadi smotko, mu da nevesta drugo. S tem je snubitev končana. — Tudi na Španskem se s pomočjo cigarete odkriva ljubezen. Mladenič spusti pred dekletom cigareto na tla. Ce dekletu mladenič ugaja, mu pobere cigareto* na kar začneta govoriti. Oe mu pa no pobere cigarete, tedaj pomenja to„ da je mladenič pogorel . .. * Kako skrbe v jezuitskih zavo* dih za naraščaj. V Pradlu pri lno-mostu imajo jezuit je deško semenišče za vzgajanje jezuitskega in misijonarskega naraščaja. Kako se dela v tem zavodu, to popisuje »Tiroler Waetl« z dne 2. julija, št. 591, na podlagi konkretnega slučaja, ki ima to prednost, da je sodnijsko dokazan in ki živo spominja na one čase, ko posvetna oblast še ni imela pravice, posvetiti za samostanske kulise. Slučaj je sledeči: Zakonska Mavr v Inomo« stu — mož je kovaški pomočnik —-sta imela razen napol slepe hčerke tudi 15 let starega, jako nadarjenega sina. Fant je služil že dve leti v trgovski pisarni firme Hortnagel z najboljšim uspehom, a je naenkrat izginil. Na največjo žalost zapuščene rodbine ni bilo dobiti po njem nobenega sleda. Uboga mati je neprestano (poizvedovala po svojem sinu in je končno čez pol leta dognala, da je neki dečko videl njenega sina v jezuitskem semenišču. Dotični dečko je yedel celo imenovati patra, v čigar druščini je Mayrja videl. Nov žarek upanja prešine ubogo mater. Sla je iskat svojega sina v samostan. A kako iznenađenje. V samostanu ni hotel nihče nič vedeti o njenem sinu. Oče je vso stvar naznanil sodišču, mati pa je izvedela za naslov tistega patra, v čigar druščini so videli njenega sina, kajti ta pater, Oton Brau-ner, je bil že odšel v Speyr na Nemškem. Z milim pismom se je mati obrnila do patra Braunerja, a še milejši je bil odgovor tega patra. Z najslajšimi besedami je sporočil ubogi materi, da popolnoma nič ne ve o njenem sinu, pač pa upa, da se vrne v nekaterih letih kot ugleden gospod! Sodnijska preiskava pa je dognala, da je ravno ta pater na jezuitski način vjel neizkušenega fanta in ga spravil v samostan. Ker mati ni nehala iskati svojega sina, so jezuitje poslali fanta najprej v St. Gallen v Švico in pozneje v Turin, in sicer pod tujini imenom (Andrej Seby), da bi izbrisali vsak sled za njim. Ko so Jezuitje videli, da jim je sodnija za petami, dali so fantu pisati svoji materi pismo, naj ga nikar ne išče. Pisano pa so dali duhovni tovariši nekje na Belgijskem na pošto, da bi ianta ne iskali v Turinu. Kljub vsemu temu se je pa policiji posrečilo, izslediti fanta in ga privesti pred sodnijo. Tam je fant po pravici povedal, kako so ga zvabili v samostan in kako so g-a skrivali v raznih krajih ter se ves srečen vrnil k svojim staršem. Sodnija je proti raznim samostancem začela kazensko postopanje, pa jim ni mogla do živega, ker so vsi pravočasno pobegnili v inozemstvo. Namen posvečuje sredstvo! Po tem geslu so delovali ti famozni božji namestniki Iv srednjem veku, v znamenju tega gesla so tudi zgoraj imenovanega fanta zvijačno speljali v samostan, učeč ga, da staršev ni treba ubogati in po tem geslu se ravnajo tudi sploh, le žal, da nerazsodno ljudstvo tega aie spozna in se da vedno novic vjeti .v nastavljene zanjke. * Kolera. V Scaglieriju v bližini Kotora sta se pripetila dva slučaja, o katerih sumijo, da sta azijska kolera. Oba bolnika so prepeljali v Kotor v vojaške barake. Bakteriološka preiskava še ni končana. * Odpravljeni prazniki. V motu propriju je papež določil, da sa prelože prazniki na nedelje, vendar pa je besedilo te papeževe odločitve tako nejasno, da se da obrniti kakor se hoče in da je treba počakati se komentarja k temu motu propriju. * Velika tatvina bankovcev. V skandinavski banki so tatovi ukradli predvčerajšnjim 21 bankovcev po 1000 K. V Helsingforsu so prijeli nekega Amerikanca, ko je hotel zme-njati enajst teh bankovcev. Njegovemu sokrivcu se je posrečilo pobegniti. Aretirani ne mara ničesar izpovedati o sebi in svojih sokrivcih. * Vročina v severni Ameriki vedno narašča. V Michiganu so zaceli goreti gozdovi in je zg-orelo že več vasi. V Nevv Yorku je bilo tako vroče, da je umrlo ponoči 25 oseb za vročinsko kapjo. Voznike, ki imajo težko obložene vozove, kaznujejo zaradi trpinčenja živali. Mnogo živali počepa po ulicah, smrad je neznosen. Iz Bav Citvja poročajo, da sta zgoreli mesti Sable in Evseoda na Uronskem jezeru. Nad 20.000 ljudi je brez strehe. * Tovarna za dinamit zletela v zrak. Včeraj je zletela nemška tovarna za dinamit v VVurgendorfu v zrak. 10 oseb je bilo ubitih, 20 jih je bilo težko ranjenih in bodo najbrže vsi podlegli svojim poškodbam. Dele trupel mrtvih so našli celo v bližnjem gozdu. Vzrok eksplozije še ni znan. * Cene živil in obleke in delavske plače v Starem Rimu. Pri današnjem splošnem zanimanju za dravinjsko vprašanje in boju za zvišanje plač delavcem in obrtnikom bodo gotovo marsikoga zanimale tozadevne življenske razmere v Starem Rimu. JEdini dokument, ki nam v tem ozira daje točna pojasnila v rimskih časih, je razglas cesarja Dijoklecija-na iz leta 301, ki je naslovljen: »De pretiis rerum venolium«. Ta ukaz vsebuje naj veš je cene, po katerih se je sploh še smelo blago prodajati. Iz tega sledi, da je bilo blago navadno in v raznih krajih gotovo še veliko ceneje kot se navaja v tem ukazu. Če se spremene takratna denarna vrednost, uteži in mere v današnje, dobimo na primer, da je smel stati hektoliter rži največ 6 K 30 v, torej več kot za polovico manj kot danes. V istem razmerju stojita fižol in grah. Najdražja je bila leča, po 10 K 50 v. Prešičevo meso, sveže, je bilo najdražje po 66 vin., prekajeno po 88 v. Kilogram gnjati je veljal največ 1 K 10 vin. Goveje meso samo 44 vin., mast 66 vin. in surovo maslo 88 vin. Olje, ki se je takrat kakor tudi še danes, posebno v Italiji, zelo pogosto rabilo pri kuhi, je bilo različno po kakovosti in sicer od 40 vin. do 1 K 30 vin. Nasprotno pa so bile takrat morske ribe dražje kakor rečne in potočne. Prve so stale od 88 vin. pa do 1 K 33 vin., o > Nebo 12 j 2. pop. 740-1 26 2 9.zv. 740 4 20 1 7. zj. ! 740-8 , 15*7 t* 13. sr.jvzh. si. svzh. si. jjvzh. jasno Srednja včerajšnja temperatura 19*6#, norm. 197'. Padavina v 24 urah 0*0 mm. Potrtim srcem javljamo tužno vest, da je naš soprog, oziroma oče, stari oče in brat, gospod 2417 Maiin Nadllo vinotržec po dolgotrajni in mučni bolezni, v starosti 74 let, umrl danes ob 2. popoldne, previden s svetotajstvi za umirajoče. Pogreb bode v petek ob 4. uri popoldne na tukajSnje pokopališče. V Cerknici, 12. julija 1911. Žalujoči ostali. Namesto vsakega drugega obvestila. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem preZalostno vest daje naSa preljub- ljena mati , oziroma sestra in hči, gospa Amalija Vrhovec c. kr. profesorja vdova včeraj ob 2. uri popoldne, po daljšem bolehanju, stara 42 let, mirno preminula. Pogreb drage ranjnee se vrši 14. t. m. ob b. uri popoludne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopajišče k Sv. Križu. 241o Blag ji spomin ! V Lubljani, dne 13. julija 1911. Sianlmir Vrhovec. medicinec. — Drago Vrhovec, bančni uradnik. -Anton Vrhova« dijak. — sinovi Mesto vsakega posebnega obvestila. 10 dvigal za opeko za 3—4 nadstropja, rabno za ročni in druge sile pogon, komad po 75 K. 2408 12 dvigal za malto komad po 53 K — loco Dunaj. Brezolskv, Dunaj X., Columbuagasse 9S. aeUingbauten Beka, Sokolja B. Kdo ni pil 800 K? Mojo »sadno stopo«, ki je pod A 8277/10, štev, 17805/11 na Avstrijskem patentirana, selim v svrho boljšega izkoriščanja tudi v drugih državah patentirati. Ponudnik dobi takoj po prodaji patentov 1000 K vrnjenih. Igu, Čoki, det. učitelj« Hostriv-nica, pošta Podplat 2413 DSC Dr. M okrožni zdravnik v Kamniku 2404 = odpotuje mm od 12. t. m. do 10. avgusta. =H3E S 3 GOD I Zajcev! restavraciji in kavami .Razgled1 vsako popoldne in zvečer koncert s petjem Ob nedeljah tudi tamburanje. Brez vstopnine! Gene navadne! Št. 22631. 2415 Razglas. Podpisani mestni magistrat prepoveduje na podlagi občinskega reda z dne 5. avgusta 1887, št. 22 dež. za k., £ 26 a, g, kopanje v Rakovniškem bajerju. Prestopke te prepovedi se bode zasledovalo in dotične osebe strogo kaznovalo. Mestni magistrat ljubljanski, dne 12. julija 1911. Ustanovljen 1906. Ustanovljen 1906. Oblastveno potrjeni Josipa Christoi. Sodna nliea Št* 2, Hribarjeva hiša vpisuje celi mesec Julij in september vsak dan od 12. do 3. ure popoldne« — Kot učne moči bodo nastavljeni s prihodnjim šolskim letom, ki se prične dne 2. oktobra 1911, srednješolski profesorji in trgovski akademiki. — Uspeh zajamčen. — Priznanja na razpolago. — Nadzorovalna dama. — Brezplačno zdravniško nadzorstvo. — Moderno opremljen. 2412 Bbjsv »■■a> Zgodovinska povest; spisal Fr. Remec. Cena 2 K. s pošto K 2-20. Pravkar je izšla v drugi izdaji prekrasna zgodovinska povest „Kralj Ma-tjaZ", ki spada med najbolj čitane knjige in po kateri občinstvo vedno znova vprašuje. *"S v Ljubljani. ^s> Sprejema zavarovanja človeškega flv-Ijenja po aajraznovrstaejilh kombina-djan pod tako ugodnimi pogoji, ko avajovalnka. Zlasti Je ugodno zavarovanje na doživetje m smrt s manjkajočimi se vplačili. 94 99 Po velikosti države z vseskozi Sin ine ona ii slovaasko-aarodiio opravo. im mm Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cen j uje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene se sprejmeta takoj« Šelenbnrgova ulica it 4, spodaj r. ph Anton Mihalltek-lihar. s Sprejme 2403 učenca v trgovino z mešanim blagom Štefan tapajne, Spodnja 3drija. 2407 Lovci, pozor! Prodasta se 2 krasna zajamčeno čistokrvnega plemena. Pes »Rio«, 2 leti star, izvrsten lovec brez pogreške, kosodlak (stichelhaarig) sive dolge dlake. — Pes »Treff«, 1 leto star, dolgodlak >angleški setar« v sobi popolnoma izuČen. Cenjena vprašanja je poslati pod naslovom Anton Kogoj, Samobor, Hrvatsko Zalmi prmartc Bfe za aila dela starejšo osebo najboljše kakega penzijonista. Ponudbe pod „ZalOf a pl v/Ona uprav. »Slov. Naroda.« 2420 s šestimi stanovanji v Ljubljani, blizu florijanske cerkve. — Izve se vsak dan od 8.—9. pri magistratnem slugi Bevca tam ali pa popoldne na Dolenjski cesti 50. Stanovanje ▼ 1. nadstropju, s tremi sobami, kuhinjo in pritiklinami K takoj, ali za avpto? termin odda. Dunajska cesta št 69. Več se poizve v pritličju ravno tam. 2406 2411 Prvi in edini slovenski zasebni trgovski tečaj fK^a-aua €raa*timep$ Lf ubllana, Turjaški trg štev. 2, I. nadstropje. Zavod je edino slovensko zasebno trgovsko izobraievalliče, ki ima priznano najboljše, teoretično in praktično naobražene učne moči. Tečaj traja 10 mesecev. Šolsko leto 191112 se prične 2. oktobra 1911. ii je MII ii t julija ml 9—12. dop. ii ml 2.-8. Sprejemajo se samo gojenke, ki so dovršile 8. razred ljudske ali 3. razred meščanske šole. Le izjemoma se sprejmejo gojenke, ki so dovršile z odličnim usDehom 7. razred in ki napravijo vsprejemni izpit. — Število ffO- jenk je radi dosege nčnib uspehov omejeno I Reflektantke naj se zglase v spremstvu staršev ali njih namestnikov, ter naj prineso s seboj zadnje šolsko izpričevalo. Zavod je v praktičnem kot zdravstvenem ozira najmoderneje opremljen-Zavod se preseli s 1. avgustom t. 1. v Gosposko ulico št. 8 t. j. hiša, v kateri je bil dosedaj internat »Mladika« in popreje »Višja dekliška šola«. Hote! „Evropa" - Bled Zmerne cene! Zmerne cene! P. n. izletnikom in lete isčarjem se priporoča HOTEL ..EVROPA oddaljen dve minuti od železniške postaje Bled« moderno preurejen, ima 40 sob, kopelj, dve veliki verandi s krasnim razgledom na Blejsko jezero in planine, dva salona, sobe z balkoni. Češka in dunajska izborna kuhinja. Češko in domače pivo, Specialiteta: garantirano pristna ^^^^= vina i iz veletrgovine z vinom Budolla Kokalja V Kranju« Dolenjska in bizeljska vina, ^utomerčan, pikerčan, istrska in dalmatinska vina (opolo in cbianti v steklenicah i. t d. Po naročilu skupni obedi. Preskrbe se vozovi na vse kraje. HOTEL „EVROPA". Vila na Bledu 7 sob, 3 verande, kuhinja, klet, 5 malih sobic (kamric) 1558 kvadratnih metrov vrta, se z inventarjem vred proda za 25.000 K. Dopisi pod „Vila na Bledu" na uprav. »SI. Naroda« pod št. 2190. 2190 Pristen dober brinjevec se dobi pri 4220 L ffBBtlKD I Spol Ml Krajni šolski svet na Viču razpisuje službo šolskega jluse s terminom 10. septembra 1911. Prosto stanovanje, plača po dogovoru. Zeli se nekoliko znanja vrtnarstva. Oglasiti se ali prošnje vložiti je pri krajnem Šolskem svetu. Krajni šolski svet na Viču. 2357 Andrej Knez tačasni predsednik. Proda se 23© oziroma se trgovina H sama oNa v najem. Izve se pri Novaku, vas Rašica pri Laščah. V 2354 mlad in zanesljiv, obenem dober pevec želi nastopiti službo pri kaki večji poŠti I. ali II. razreda na deželi. Najraje v kakem trgu. — Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«. Zanesljivega, treznega in izurjenega strojnika k Lanzovi lokomobili pri parni žagi se sprejme 1t avgustom 1911. Skušnje za kurjača in strojnika so pogoj. — Ponudbe s prepisi spričeval, katerih se ne vrne in s popolnim opisom dosedanjega službovanja je poslati upravi graščine Josipdol, posta Ribnica na Štajerskem. 2389 Pazite pri nakupu na varstveno zna 2057 pristnih C. kr. avstrijske $fjf državne železnice. Izvleček iz voznega reda. m Is L|mbl|aM fje*. ioL) e-48 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Trite. Jesenice, Trbii, Beljak, Gorica, Trst, Celovec 7*ae zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, St Janž, RodolfoTo, Strala-Toplicc, Kočevje. 0*00 dopoldne. Osebni vlak v smeri-; Jesenice, z zvezo na brz o vlak v Celovec, Dunaj j. k, Line, Prago, DraJdane, Berlin, Beljak, Badgastein, Solnograd, Monakovo, Kolin. 1V30 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbii, Beljak, Celovec, Gorica, Trst 1-Sa popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfov©, St Jani, Straia-Toplice, Kočevje. 8'30 popoldne« Osebni vlak v smeri: Trfič, Jesenice, Trbii, Beljak, Gorica, Trst, Celovec. 15 zveder. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, z zvezo na brzovlak v Beljak, Celovec, Dunaj, z. k., Badgastein, Solnograd, Monakovo, Inom ost, Frankobrod Wtesbaden, Kolin, Dusseldorf, Vlissingen* Trbiž. . T39 zveder. Osebni vlak v smeri: Groenoiie Št Jani, Rndolfovo, Kočevja lO-lO ponodl. Osebni vlak v smeri: Jeso* Beljak, Gorica, Trst. Ossoi is LjBMiaaa (trtam* saiedrei). 7*28 zjutraj Osebni vlaki v Kamnik, 2*00 popoldne! Meanec v Kamnik. 7-IO zvedet? Mesanec v Kamnik. 1f— p s os 61: Mesanec ▼ Kamnik le ob ne* deljah in praznikih. r LJubljano Q\ 7*lo zjutraj: Osebni vlak iz Jesenic« V zvezi na brzovlak iz Berlina, Drsi dara Prage, Unca, Monakovega, Solno grada Badgasteina, Beljaka, Gorice, Trsta, Tržiča 0*82 zjutraj: Osebni vlak is Kočevja, Rs-dolfovega, Grosnplja, St Janža. O-dS dopoldne: Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic v zvezi na brzovlak iz Dunaja, z. k., Celovca, Vlisingena, Dusseldorfa, Kolina V/iesbadna, Frankobrod j, Monakovega, Soln ograda, lnomosta, tiiđt>a-steina. Beljaka. 11*13 dopoldne: Osebni vlak is Gorice. Jesenic, Celovca, Beljaka, Tržiča. a-89 popoldne* Osebni vlak is Kočevja, ttraže - Toplic, Rndolfovega, Grooupl ja, t Janža. 4*18 popoldne: Osebni vlak iz Trbtfa. Golovca, Beljaka, Gorice, Trsta, Jesenic, Trtica, O-oa zveoer: Osebni vlak is Jesenic v zvezi na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda, Badgasteina, Beljaka, Dunaja j. k. a*u» zveoer: Osebni vlak is Beljaka, Trbiis Celovca, Trsta, Gorice, Jesenic, Tržiča. 0-07 zvOOers Osebni vlak iz KoćeTjs, Straše-Toplic, Rndolfovega, Grosuplja. St Janža, 11*22 ponodl: Osebni vlak is Trbita, Celovca Beljaka, Trsta, Gotice, J« Prihod v MvUsUaao (drtai 0>01 zjutmjs MeSanec is Kamnika. lO*eo do poide: Meianec iz Kamnika 0*10 zveden Mesanec is Kamnika, loao po nooi: Mešanec iz Kamnika le o«j g nedeljah in praznikih. Cam prihoda C. kr. drtafno-želemiško ravnateljstvo v Trstu. (Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Delniška glavnica k 5.000-000- Stritarjeva ulica štev- 2. i Pottražnlce v Splleta. Celovca, Trsta. Sarajeva ta OorloL foad 814.004 k 4 t 5842 34 56 """"KfS""** VARAŽDINSKE TOPLICE itltulOM. MitM, telefesak. ki kmtaiM Ht DRAVILISČII MOTEL Z ELEKTRIČNO RAZ 2t*3 W PROTI«, REVMA, ISCHIAS rHL Pitno zdravljenje ^^■^^Jg^g^ Elcktr. masaža, Ivzae, *g1jiiwk1sliaske )■ sataCae kapeli. Otvoifsao vao loto. — Mitaa fciiliri. Novi hoteli. Prekrasna okolica. VojaSka godba. Pripeki« a«j« »stooj ksMlUk* pavMtolj«t«a. veliko zalogo koles z originalno znamko Oglejte si! 4^ „Puch 1911" ^ fr. Čutom, h,.™ v fjubljani Prešernova Ulica — samo nasproti frančiškanske cerkve. Basnih innmk kolona od K 110-— naprej vodno v zalogi. Zaloga šivalnih strojev: Singer in Rtngschi/f. Pouk za vezenje i strojem brezplačno. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Edino zastopstvo za Kranjsko! zaradi oddaje del za novo šolsko stavbo družbe sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu v Trstu. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani bode v kratkem zidala novo Šolsko poslopje pri Sv. Jakobu v Trstu z 22 šolskimi sobami in z vsemi potrebnimi pritiklinami. Proračuni, pogoji, načrti in pripomočki so na ogledu v Trstu pri Stavbnemu voditelju gosp. arh. Costaperaria ul. Kandler št- 8 vsaki dan od 2.—7. ure popoldne in v Ljubljani v društveni pisarni (Narodni dom) vsaki dan od 9.—11. ure dopoldne in od 3.—6. ure popoldne. Zapečatene ponudbe opremljene s 5°/0 vadi jem je izročiti do vključno 29. julija t. I. vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Za betonska dela se sprejmejo ponudbe le od specijalnih betonsko stavbnih tvrdk. Te ponudbe se morejo staviti ali popolnoma samostalno ali pa skupno s ponudbo za prevzetje del cele stavbe. Družba si pridržuje pravico oddati betonsko-stavbna dela ali samostalno ali skupno z drugimi deli. Ponudbe, katere ne bodo povsem odgovarjale razpisnim pogojem, dalje take, katere so bile pogojno stavljene ali prekasno in naknadno vložene, se ne bodo vpoštevale. Društveno vodstvo si pridržuje pravico delo oddati tudi drugemu nego najnižjemu ponudniku. Za ponudbe, ki ne bodo sprejete, ponudniki nimajo pravice zahtevati nikake odškodnine, dobijo pa svoj vadij tekom 4 dni po odločitvi oddaje nazaj. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 8. julija 1911. 2380 ANTON ŠARC, LJUBLJANA, Izdelovanje perila, pralnica in svetlolikainica, električni obrat, priporoča zelo dobro in solidno izdelano perilo po nizkih cenah. ,TETRrY srajce za gospode v različnih barvah, dobre kakovosti, izborna noša, posebno priporočljivo za osebe, ki se rade pote in zoper prehlad. Dobi se blago :: in po meri izdelano perilo. :: Vzorci na razpolago. 1977 Delniška glavnica K 6,000.000. oa jako prometnem kraju v Ljubljani. Več se poizve v »Slov. Naroda.« upravništvu 2300 Stanovanje i 4 s jbami, kopel jo, električno razsvetljavo in vsemi pritiklinami so Odda za avgustov termin. Poizve se pri hišniku, Franca Jo- iela ceste itev. 16. 2174 Za slabokrvne in prebolele je zdravniško priporočeno črno dal- matinsko vino KQč 233 najboljše sred* Ivo. 4 steklenice (5 kg) franko K 4*50. Br. Novakovič, Ljubljana. iki Mul Tvornice Triumph, dr. z om. z. Wels, Gor. Avstr. ;si3 Katalogi zastonj in poštnine prosto. 3/. ure od postaje v slovenskem kraju na Koroškem, sicer ne zastonf, ampak 1 4500 kronami naplatila je takoj naprodaj s stoiečimi 2374 lepimi poljskimi pridelki. Cena je silno nizka in ako je posestvo preveliko, se more cena do 9000 K znižati in drago obdrži posestnik sam. Preda se samo dokler Še vse na polju stoji (žito in drugo.) — \a vprašanja odgovarja Anton Renko, posestnih in trgovec v Golovcu. Mi in mm \w Biztvil Ljubljana, Kolezijske nI. 16 1542 izvršuje m in ttk Združite se proti velikanski draginji cigaret. — Ne bojte se malega truda! Rabite Jacobija antinikotinske stročnice ali Ottoman :-: (turSka glava) Tip Top (zlat ustnik) cigaretni papir. :-: Valjčni mlin v Domžalah BOHČAR, LJUBLJANA Centralno pisarna In skladišče: Uegova ulica 6. Telefon interurb. it 129. Telefon iatemrb. št 129. Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke. ] Oijnaie barve priznano najboljše +4 1 1 VW za razne prilike. Delo umetniško okusno ln po solidnih cenah. Prodala cvetlice, raz- * Eovrstne sike m-flic in zeleniavo. Naročila na deieio j hitro ln vestno. I I 1 Zastopstvo in zaloga v Gorici: Peter Gruden & Comp., Stolni trg štev. 9. Prva mm Športna tvrdka ul zlatnine in srebrnine SUTTNE Ljubljana, Mestni trg (nasproti rotevia) in Sv. Petra cesta 8 Nikelnasta moška ura z verižico od K 4*50 naprej Prava srebrna „ „ „ „ „ 9*70 „ 14 kar. zlata „ „ . . . „ „44*— „ Nikelnasta damska „ z verižico „ „ 8*50 „ Prava srebrna „ „ „ „ „ 9'50 „ 14 kar. zlata „ „ . . » „ „20*— „ Uhani zlato na srebro . • • „ „ 1*80 M 14 kar. zlati uhani..... » „ 4*50 „ Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka „Iko". Teiefon št 273. Telefon št. 273. 10 .8 11 3E • L Fasadne barve edino stanovitne proti vremenskim vplivom Kranjski f irnea in laneno olje Steklarski in mizarski klej Lake angleške in lastnega izdelka Čopiče za vsako obrt Prašno olje za poe'e Karbolinej j| in gips Olje in mazilo za stroje garve in potrebščine za umetnike, slikarje, kiparje itd. priporoča Adolf Haupfmasm prva kranjska tovarna a oljnate barve, Jirneže, lake in steklarski klej. Zahtevajte cenike! JU 3C Zahtevajte cenike I U r=ir==Q 837 Rezervnu fond okoli K 300.000. JADRANSKA BANKA, FILIJALKA V LJUBLJANI Selenburgova ulica štev. 7 (nasproti glavne pošte). Kupuje in prodajaš vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijo-ritete, delnice, srečke itd. — Valute in devize. — Predujmi na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščih. — Promese k vsem žrebanjem. Menjalnica. u Vloge na knjižice od dneva vložitve n mr od dneva dviga, rentni davek plačuje banka iz svojega. — JHa tekoči in žiro račun po dogovoru. — Živahna zveza z Ameriko. — Akreditivi. Centrala v Trstu. Eskomptujei menice, devize in fakture. — Zavarovanje vrednostnih papirjev proti kurzni izgubi. — Revizija žrebanja srečk i. t. d. brezplačno. — Stavbni krediti. — Rembours - krediti. — Borzna naročila. — Inkaso. s: Filijalka v Opatiji. :: Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. 3Q