DOKUMENTI SLOVENSKEGA GLEDALIŠKEGA MUZEJA DOKUMENTI SLOVENSKEGA GLEDALIŠKEGA MUZEJA 1 Izdaja Slovenski gledališki muzej v Ljubljani, Cankarjeva 11 Uredila Mirko Mahnič in Dušan Moravec decembra 1963 VSEBINA: Uvod......................................................... , , 1 Gradivo za portret upravnika Otona Župančiča (Dušan Moravec) .... 2 Ivan Levar v nacističnem taborišču (Mirko Mahnič)...............13 Vstop Milana Skrbinška v ljubljansko Dramo (mm).................16 Predsmrtno pismo in oporoka Josipa Pluta (mm)...................20 Drago Makuc piše partizanske spomine in — pesmi (mm)............23 Ciril Kosmač ocenjuje Delakovo obdelavo scenarija »Na svoji zemlji« (mm) 27 Milanski »general-raport« kranjskega »pevca razglašene slave« iz leta 1879 (dm)....................................................30 Poročilo o delu SGM v letu 1963 (dm)............................35 129941 DOCUMENTS DU MUSÉE DU THÉÂTRE SLOVÈNE — Ne 1 Publié par le Musée du théâtre Slovène, Ljubljana, Jugoslavija Rédigé par Mirko Mahnič et Dušan Moravec en décembre 1963 TABLE DES MATIÈRES: Préface ...................................................................... 1 Matériaux pour le portrait du directeur de théâtre Oton Župančič (Dušan Moravec) ............................................................. 2 Ivan Levar dans le camp de concentration allemand (Mirko Mahnič)............13 L’entrée de Milan Skrbinšek au théâtre dramatique de Ljubljana (mm) .... 16 Dernière lettre et testament de Josip Plut (mm)...............................20 Drago Makuc — poète et auteur de souvenirs de partisans (mm)................23 Ciril Kosmač fait la critique de la rédaction du scénario »Sur son propre sol« par Delak (mm)...........................................................27 Le »rapport général« de Milan de Nolli, chanteur carniolais de grand renom (dm) 30 Rapport sur le travail du Musée du théâtre en 1963 (dm).....................35 Ko je bilo treba pred nekaj meseci na hitro roko in v kar najbolj kratkih stavkih povedati, katere da so poglavitne naloge Slovenskega gledališkega muzeja, smo njegove namene takole začrtali: 1. zbira in hrani vse gradivo, ki je pomembno za zgodovino slovenskega gledališča — knjige, periodiko, letake, rokopise, korespondence, fotografije, risbe, scenske ali kostumske osnutke, klišeje, plošče, magnetofonske in filmske zapise, spominske predmete itd. —- skratka, vso dokumentacijo o razvoju našega gledališča; 2. organizira stalno muzejsko razstavo (za kar še ni razpoložljivih prostorov), prireja občasne razstave doma in sodeluje pri jugoslovanskih ali mednarodnih gledaliških razstavah; 3. opravlja znanstveno raziskovalno delo, t. j. raziskuje vse arhivsko in dokumentarno gradivo, ki osvetljuje razvoj slovenskega gledališča; 4. objavlja strokovne razprave in gradivo v knjigah, zbornikih ali periodičnih publikacijah. Ta, publicistična dejavnost, je bila po vsem tem ena od štirih poglavitnih vej našega programa in kakor hitro so pogoji vsaj do neke mere dozoreli, smo začeli s pripravami za tako prvo publikacijo. Želeli bi več: knjige in obsežnejše zbornike, kakor je zgoraj zapisano, ali pa stalno znanstveno revijo, ki bi ji bilo zagotovljeno nemoteno izhajanje. Vendar, za zdaj smo komaj na začetku poti, zato naj velja ta drobni zvezek za nekakšen poskusni snopič s kar se da raznorodnim gradivom: v njem so dokumenti o opernem in dramskem gledališču in o slovenskem filmu, segli smo daleč nazaj in poskusili osvetliti hkrati nekatera vabljiva poglavja polpreteklih obdobij. Za zdaj smo nemara še preveč v ljubljanskih mejah; prihodnji podobni zvezki naj bi v enaki meri osvetljevali tudi probleme v razvoju tržaškega, mariborskega in še drugih slovenskih gledališč. Publikacija naj bi šla tako na eni strani kar najbolj v širino, na drugi strani pa naj bi bila vseskoz zrasla z našo hišo: naj bodo v njej krajše študije, zapiski ali gradivo, fotografske reprodukcije ali faksimili ali karkoli že, vselej gre — odtod tudi ime teh naših zvezkov — za dokumente, ki jih hrani naša ustanova, objavljene z željo, da bi se seznanili z njimi prav vsi, ki jih ta vprašanja zanimajo. V Ljubljani, ob Novem letu 1964. Slovenski gledališki muzej Gradivo za portret upravnika Otona Župančiča »Meni je treba velike tišine, toliko let me je ovijal hrum«... »Prav vsak javen nastop mi je neizrečeno mučen«, tako se je izpovedal, takrat še dramaturg ljubljanskega gledališča, v enem izmed zasebnih pisem. To pismo pa je vse prej kakor izjema; tak je bil Oton Župančič, potreben velike tišine, kakor je zapisal še veliko let pozneje, željan pogojev za mirno delo. Ko je prišel — 1912. leta prvič ,in 1920. drugič — h gledališču, ga je najbolj vabila skrb za čistost slovenske besede na tem odru. Temu in pa odbiranju žlahtnih dramskih del, s katerimi naj M se seznanjali domači gledališki obiskovalci, je namenil velik del svojih moči. Visoki položaji, med kakršne je sodilo tudi mesto upravnika Narodnega gledališča — po takratnem zakonu ga je imenoval sam kralj na predlog prosvetnega ministra in v soglasju s predsednikom beograjske vlade — ga prav gotovo ne takrat ne pozneje niso vabili. Vendar, in to je še posebej značilno: ko se je pokazala po zapletu v ljubljanskem gledališču 1928. leta potreba, da prevzame to’ mesto, je opravljal svojo novo dolžnost kar se da vestno, z vso skrbjo in natančnostjo, mislil je prav na vse, četudi je vedel, kako to hromi njegovo pravo delo, isti trenutek je imel na skrbi repertoar, ljudi v obeh hišah in poslednjo tehnično podrobnost, od katere je bil nemara kakor koli odvisen uspeh jutrišnje premiere. Zgovorno pričevanje o vsem tem je tudi sedem delovnih dnevnikov, ki so se ohranili v Slovenskem gledališkem muzeju. Največ jih je iz prvih let po prevzemu nove dolžnosti —• od 2. maja 1928 je vodil po odstopu ing. Kregarja upravniške posle, 12. maja 1929 pa je bil imenovan za upravnika — nekateri pa segajo tudi še v kasnejša leta, skoraj do praga druge svetovne vojne. 1 To, kar nas že pri bežnem listanju po Župančičevih dnevnih zapiskih najbolj začudi, je pisana vrsta njegovih skrbi za najrazličnejše, pa če še tako drobne reči, ki jih je bilo treba v hiši rešiti. Tako najdemo poleg opomb, zapisanih ob razgovorih z ljudmi ali ob razgovorih o teh ljudeh na upravnih sejah, poleg razmišljanj o> posameznih dramskih delih ali repertoarnih predlogih skorajda nepregledno verigo zapiskov o reklami, plačah, abonmajih, o popustih pri vstopnicah, fotografiranju predstav, o poslovnem redu, o gostovanjih, kaznih ali sporih med člani, o kurivu, odrskih žarnicah, inkasu in izrednih kreditih, o dolžnostih biljeterjev, garderobi, gledališkem listu, o pravilniku za knjigovodstvo in predlogih za odlikovanja, o odpovedih in kvalifikaciji osebja, o plakatiranju in zavarovalnini, o toaletah, pohištvu, umetniških dokladah in padanju nivoja dramskih predstav ... S prav zanimivimi primeri bi bilo mogoče dopolniti ta obsežni, pa še zdaleč ne popolni seznam. Tako si je zapisal šestindvajset mest v Ljubljani, od glavne pošte do zadnjih predmestij, kjer naj bodo reklamni plakati in zraven takole navodilo: »V okviru 4 na kolodvoru: na peronu in na pročelju. Reklamni list vsakih 15 dni menjati. Začeti mora plakatirati ob 7. uri in gotovo do 9. ure.« Skrbel je, da bi bilo delo v gledališču ljudem tudi na zunaj po volji: »Abonentom predstave pravično: C + D nezadovoljna.« Najbolj neznatne tehnične reči je imel na skrbi: »Dve žarnici pri Siemensu — naročeno«, tako' je zapisal Ivan Čargo: Risba Otona Župančiča iz časa, ko je postal upravnik Narodnega gledališča v Ljubljani (1929) nekega dne, pozneje pa še dodal s svinčnikom: »Že v hiši«. Ni mu šlo samo za to, da se bodo obiskovalci pri predstavi dobro počutili, nič manj ni skrbel za dobro počutje igralca pri vajah: »Razsvetljava na skušnjah... Prepih med skušnjami... Študij v foyerju: za tragične stvari neprikladen... Da bi se zračilo in prašilo- zvečer po predstavi... Hladno v Operi.. •. Vrata, da ne bi butala, vrata v pritličju...« In vsa tista tako majhna, pa v teatru vedno nerešena vprašanja: »Kdo bo prenašal instrumente? .. Udruženje želi, da gaže kuvertirale ... Baletke niso prišle ob času ...« In celo to: »Baletke nosijo baletne čevlje na cesto«! Najpogostejše so bile kajpada finančne skrbi, vselej, v tistih prvih letih Župančičevega upravniškega dela pa še prav posebej, saj je šlo za ukinitev Opere ali vsaj za združitev obeh hiš. Tako- si je zapisal in okviril besede: »Z decembrom proračunski kredit za honorarje in gledališke doklade izčrpan«, pripisal še »Januar, februar, marec — živeti od presežka dohodkov« in dvakrat podčrtal: »Kaj bo do konca budžetne dobe?« Take skrbi so narekovale kajpada ne le največjo štednjo, ampak tudi kontrolo: »Blagajnik ne sme izvršiti nobenega plačilnega naloga brez moje vednosti« — hkrati pa tudi vrsto ponižujočih moledovanj, o kakršnih govori na primer koncept pisma ljubljanskemu županu: »Narodno gledališče v Ljubljani je v finančnih zadregah . . . ker je v državnem budžetu letos prikrajšano in gledališki dohodki niso taki, kakršne je pričakovalo. Zato prosi...« MHHHCT.ipeTBO IIpOCBeTS HpaieBiiHS CpSa, XpBsTa H CjiOBSKalja OnaTa Ofl9i.9H>0 nBp.7764 16 Maja 1929 roj» h e B6srpa.u. ynpaBH liapoaHor raeaaitiaiTa yKaaoM Hspobop BejiiraaHCTBa Kpasa IIBp.7764 on 12 Maja 0B8 roBHHa,noosaBJbeH je y Hapo^HOM ¿‘jieaaJiHmTjr y Jby6-*aHK 8a ynpaBHKKa,o npaBHMa tohobhkks y 4 ppyni' I KsTaropnje OTAHy IIpHJioprjieKpeT parni np8Xsaj9ni^naHtiHT.y. I y 6 t a h 8 . HajuiesHOcT. flo HapaflfiH MMHHctpa np0**«r» / dno ^ ^ Odločba o imenovanju Otona Zupančiča za gledališkega upravnika Hkrati pa je razmišljal tudi o tistih rečeh, ki bi jim raje posvečal več skrbi, ko bi ga razmere ne hromile. Zapiski, na primer »Vsaka premiera s kratkim predavanjem« ali pa »Knjižnica: vsak mesec kaj dokupiti« kažejo, da je v njem še vedno živel dolgoletni dramaturg, poklic, ki mu je bil gotovo bližji od sedanjega. Med takimi zapiski najdemo tudi podroben načrt za knjigo, ki naj bi izšla ob štiridesetletnici gledališča: glavni sodelavci naj bi bili Župančič, Koblar in Debevec, izdala naj bi jo Tiskovna zadruga in določen je bil že tudi obseg: 350 strani. Kakšna škoda, da je ostalo samo pri načrtu! Prav tisti čas, ko je Župančič nastopil svoje novo mesto, je grozila gledališču še nova ujma. »Pismo zaradi zvočnega filma«, si je zapisal. »Vsa tri gledališča proti ton filmu«. Malo kasneje pa je resignirano dodal: »Ne bomo uspeli pobiti vpliva ton filma«. Res, to bi utegnila biti še nova ovira, ko je že tako šlo za biti ali ne biti. »Ena hiša?« se je vprašal v svojem dnevniku in napisal malo za tem tudi za javnost članek z enakim imenom — odločen zagovor samostojne Opere in Drame. Tiste dni si je sestavil v tem svojem zvezku tudi osnutek za brzojavko, namenjeno ministru prosvete v Beogradu: »Različite vesti o ukidanju opere uzbudile jako čitavu nacijonalnu i kulturnu javnost. Uprava u nezgodnom položaju neznajuoi sto na stvari moli gospodina ministra za zaštitu eventualno za saslušanje uprave i ovdašnjih merodavnih faktora. Upravnik Oton Župančič«. 2 Če kaže ta pisani spektrum drobnih opomb predvsem na vsestransko skrb upravnika Otona Župančiča za velike in male probleme vsakdanjosti, pa kažejo tiste opombe, ki zadevajo posamezne ljudi v gledališču, že nekoliko globljo črto: v njih je skrita skrb za slehernega sodelavca, pa četudi mu je bila zaupana zgolj kulisa ali nepomemben odrski rekvizit, zgledna potrpežljivost, s kakršno je spremljal njihove pripombe, prošnje in pritožbe, pa tudi oster kritičen odnos do vseh teh sodelavcev. Te opombe si je zapisoval upravnik zdaj ob obiskih posameznikov, ki so hodili v njegovo pisarno, zdaj spet na sejah z ravnatelji, režiserji in dirigenti. Prav zaradi tega drugega vira je treba vedeti, da niso vsa zapisana mnenja njegova, da gre pogosto za sodbo koga drugega, ki si jo je zapisal v premislek. Vselej teh dveh reči kajpada ne moremo strogo ločiti. Če beremo o dirigentu, da »mu ni mogoče slediti, znakov ne daje«, tega skoraj gotovo ni zapisal po lastnem opazovanju, besede o operni pevki »Nič ne pomeni, nič ne nese, nič ne da« pa so ravno tako lahko upravnikove kakor na primer dirigentove, čeprav bi jih že po slogu prisodili prej prvemu. O znanem pevcu beremo, da »nima interesa do' naših partij, svoj repertoar hoče«; nemara je to pritožba opernega ravnatelja, verjetno pa je upravnikova pripomba ob robu: »Dragocen«. Prav tako ob primeru odrskega delavca: »Postavil zadnje dejanje, popihal na kolesu«, tako ga je prav gotovo^ nekdo tožil na upravni seji in Župančič je obtožbo natančno zapisal; zagovor, ki sledi tej, pa je spet skoraj gotovo njegov: »Izvrsten delavec — ampak vse to«. Najpogosteje so prihajale s pritožbami igralke, pevke in balerine. Ena od teh slednjih z željo, da »se imenuje solistica«; dramska igralka z zahtevo, »da bi se še kje pokazala«; druga z vzdihom »Večne hišne!« in s prošnjo »Rada kaj realističnega, resnega«. Spet o drugi si je upravnik zapisal: »Nezadovoljna. Ulog nima. Gmotno. Sedem let pri gledališču«. O znani pevki, da »ni odveč, ampak preveč v budžetu«, o mladi igralki, da je »mirna, brez temperamenta« in o drugi celo to, da »se oblači čudno«. Članica opernega zbora je prišla k upravniku s sporočilom, da so »v moškem zboru sami kurbirjt«; vse kaže, da se je Župančič celo' z njo resno pogovarjal in malo kasneje nejevoljno pripisal: »Noče preklicati«. Kdaj pa kdaj je obisk tudi podrobneje popisan, na primer takele jeremi-jade dramskega igralca: »Želel vloge, ki odgovarjajo — letos sezona zame brez najmanjšega haska. Konkretnih predlogov ne, edino, da bi bil zaposlen. Karakterni ljubimci, lirične partije mi ležijo. Želim napredka, pa nimam. Deset let gledališke službe. Razen v ,Lepi Vidi1 nobene, ki bi jo od srca zagrabil. Režiserji me ne upoštevajo. Da bi se določila vloga, ki kaj značila. Vsaj štiri pomembnejše vloge (ta stavek podčrtan). Ko za repertoar, bi čital, premislil.« Župančič je pisal do kraja in pripisal nazadnje še svojo' obljubo: »Vas bom priporočil ravnatelju in režiserjem«, na robu pa še, sebi v opomin: »Z Golijo«. Vselej kajpada ni popisal razgovora tako zvesto. Tu in tam je zapisal samo igralkino ime, za njim dvopičje in svoj odgovor: »Ne vem, kako to, ampak režiser vas ne predlaga« — pa že natančno' vemo, kakšen je bil namen obiska v upravnikovem kabinetu. 3 Nič manj zanimive, hkrati pa pomembnejše za našo gledališko zgodovino so tiste opombe, ki jih je pisal Župančič — zdaj že upravnik, pa še vedno1 zaverovan v dramaturško delo — o prebranih dramah in komedijah, ki so jih malo za tem igrali, pa tudi o tistih, ki niso prišle na spored nikoli ali komaj čez deset, nekatere celo čez petindvajset let, pozno po zadnji vojni. Eden takih zapiskov ob prebranih igrah kaže na primer poglede na mladinski spored. »Ni za našo deco«, pravi o nemškem odrskem proizvodu. »Stereotipno: revščina — sanje o svobodi — zopet revščina. Brez sijaja na koncu, brez lepše perspektive«. Ob drugem presoja našo publiko in zmogljivost ansambla: »Spretno pisana komedija«, tako piše o igri »Grand Hotel« Paula Franca, »za nas težko v poštev: najbrže za Ljubljano premondenska. Zasedba? Kdo Fritza? Rogoz? Kje si?« Ob Rostandovem »Cyranu« razmišlja spet o zasedbi in vrednoti vlogo: »Kristijan: ni elegan; plemič iz province, se nerodno počuti v novošegnem okrožju (,vsak nov izraz takoj me razoroži“); je pa moški, junak in toplega čustva: Jan. Rogoz je zanj preokreten in premalo topel.« Nekatere sodbe — iz prvih let, ko je postal Župančič upravnik, pa tudi še iz kasnejših — skoraj presenečajo. Na primer tista o Janačkovi operi »Zapiski iz mrtvega doma«, ki je bila že 1930, leta v načrtu: »Senilno«, ali pa ob Shawovi »Milijonarki« v letih neposredno pred zadnjo vojno: »Neznosna starčevska brbravost« ... V večini primerov pa gre vendarle za mnenja, ki jim še danes lahko pritrdimo. Sem sodijo tudi repertoarni predlogi — bodisi Župančičevi, bodisi domisleki njegovih sodelavcev, ki jih je sprejemal ali vsaj jemal v pretres. Tako je bil že takrat, za sezono 1930/31, v načrtu poleg »Glembajevih« tudi »Vučjak«, uprizorjen šele čez dvajset let v ljubljanski Drami. Ob njem sta zapisani dve igri Rabindranatha Tagora — »Chitra« in »Pošta«, ki ju je dalo še pozneje ljubljansko Mestno gledališče. Ob »Karamazovih« je zapisana opomba »pro in contra«; zmagal je »pro«, vendar tudi šele nekaj sezon za tem. Celo na igro nekdanjega ljubljanskega igralca, Ceha Frante Bohuslava, so mislili tisti čas. sW m t ■ Jfj M 'K srjrMs IlMy y_________ caJc' -) O 1/(a**iJLl . £. &±A*aJ''Xir_j p l til ‘"l^i | ~ © — -------------—r ... *~ ,m ’“ ^ ^A i&W6 \wrf\JL. »Ut ^Al{\ TrwwrmiRHtm ■ - " - ^k! KfdHj ’. Atf« fi\l‘1\t-U-U\ ) -/VlctatK 1 A* *Um*. 0*0< I' nuu/oii«^ i 5*1* g, 12 -w<* —.T fvf^Li.PijllW^ ||j]| iQ^jC x wie^ca - Lv iUp V'-jiJ'li. pAw. iti . — IcMta-X : L.VI /) V . ^yj'w /o£» M+ciiyffVTaf O r 0 Shi*** v^kVjd«y(v3 H; Sf Il’yta-M&tum aW\U\.^ ' .Wi a Mi ifKinoLit: rw fg 1 Xv—^_T_ —i i ^ ^ jpth le^ji/Lku XuALq , p^.jUwAj^k i»>rvAZAVl List iz Župančičevih dnevnikov V Šestovem repertoarnem predlogu iz leta 1930/31 je — med 39 igrami! — tudi na primer »Sakuntala« indijskega poeta Kalidase, ki je bila že zdavnaj prevedena v naš jezik, uprizorjena pa nikolii; tudi Sberidanova »Šola za obrekovanje«, ki je prišla na vrsto šele po zadnji vojni; in celo Giraudouxov »Amphitrion«, ki niti v naših dneh ni mogel preko vseh barier v oficialna gledališča in je spregovoril šele v najnovejšem času na eksperimentalnem odru. Tudi »Beraška opera« je bila že tisto leto dana v premislek, pa so oklevali okrog nje. V Zupančičevih repertoarnih načrtih je nekajkrat zapisano »Drei-groschenoper«, prvič s Kreftovim imenom na robu, drugič spet z vprašajem: »Drama, opera?«. Med tujimi umetninami, o katerih so razmišljali takrat, pa so bile izvedene šele po vojni, ni na zadnjem mestu igra Gribojedova »Gorje pametnemu«. Večkrat je zapisan njen izvirni naslov, enkrat celo z opombo »Šest črte«. Marsikaj pa so tudi speljali. Tako si je zapisal Župančič ob novi ruski komediji »Kvadratura kroga« — »dobiti v Berlinu« in leto kasneje je res že zaživela na odru ljubljanske Drame. Veliko je bilo tudi ugibanj in tehtanj okrog domačega sporeda. Pogosto se omenjajo imena Kraigher, Leskovec, Pregelj. Seja 8. februarja 1930 je bila namenjena odločitvi, kaj naj odtehta: Kraigherjeva »Umetnikova trilogija« ali Leskovčeva »Kraljična Haris«. Upravnik si je zapisoval v svojo beležnico potek tega razpravljanja v izvlečku: Golji je bil Kraigherjev glavni junak nesimpatičen, za Leskovca bi se odločil; Skrbinšku je Kraigher po teatralni plati ustrezal, vendar je dajal prednost Leskovcu; Šestu je bila »Umetnikova trilogija« zastarela, Leskovca ni bral; Debevec je Kraigherja odklonil, Leskovca podprl; Lipah prav tako ■—• zmagala je torej »Kraljična Haris« in poslednji svetnik, Fran Lipah, je postal njen režiser. Oton Župančič pri sprejemu na ljubljanski železniški postaji (1927128) Ista seja pa je odločala tudi o Čufarjevi »Tragediji v kleti« in o Lipahovem »Glavnem dobitku«. Vemo, da Čufar nikoli ni videl poklicnega odra, Lipaha pa so igrali natančno mesec dni po tej seji in dosegel je za tisti čas nenavadno visoko število ponovitev — sedemnajst. Pač pa je Grumova »Goga«, predložena 2. marca 1930, čakala poldrugo leto na milost (premiera 23. septembra 1931). Tudi o drugi Leskovčevi drami, »Veri in neveri«, so že tisti čas razmišljali, vendar se ji je odprla pot na oder šele v vojnih letih. Omenjena je tudi dramatizacija Levstikovega romana »Gadje gnezdo« in ob njem ime Marije Vere, vendar nič več. Pogosto, zelo pogosto pa se vpleta v te zapiske Pregljeva igra »Ljubljanski študentje«, tako kakor so mislili ljubljanski gledališki delavci nanjo pogosto tudi še v letih po zadnji vojni. Ne takrat ne zdaj se načrt ni uresničil. Župančič jev enem primeru, ko je igro spet omenil, pripisal pomislek: »Predrago«. Tudi še v zadnjih predvojnih letih si je zapisoval Župančič v te sezname avtorje in dela, ki nas presenečajo, ali, bolje, prepričujejo nas, da jih nismo odkrili šele danes: mislil je na sovjetskega pisca Afinogenova in na njegovo igro »Daljekoje«, ki ji je dal v oklepaju že tudi slovensko ime: »Kjer se vlak ustavlja«; niso je igrali. Mislil pa je tudi na oba danes tako popularna, takrat še zelo mlada dramatika: na Anouilha (»Le voyageur sans bagage«) in na Salacrouja (»Un homme comme les autres«). Pri tem slednjem je zapisal na robu tudi podatek — verjetno — o pariškem številčnem uspehu: »200 x«. Obe igri sta res doživeli slovenski krst v ljubljanskih gledališčih, vendar po drugi svetovni vojni in še to ne ravno prva leta. 4 Povečini gre v teh sedmih zvezkih le za drobne zapiske ali zelo skope pripombe. Skorajda osamljena, zato pa še posebej dragocena pa je Župančičeva sodba o novi uprizoritvi Cankarjevega »Pohujšanja v dolini Šentflorjanski«, zapisana 27. septembra 1928, dan po premieri v ljubljanskem gledališču. Gre za novo, zelo moderno, prav gotovo zanimivo, pa hkrati nekoliko samovoljno in zato sporno Skrbinške vo< interpretacijo Cankarjeve farse. Župančičevo mnenje je vabljivo ne samo zaradi svoje izredne kritične ostrine, saj je ostrejše od vseh ne ravno blagohotnih javnih kritik, ki so bile natisnjene dan kasneje; pomembno pa je to pričevanje še posebej zaradi tega, ker kaže hkrati nenavadno širino in strpnost Župančiča — upravnika in hkrati dramaturga: režiserjeva zamisel se mu je upirala, skoraj žalila ga je, vendar ni izkoristil možnosti, ki mu jih je novi položaj dajal. Dovolil je, da so predstavo, kakršna je bila, pokazali javnosti, le v teh svojih dnevnih zapiskih je povedal o njej jasno in odkrito besedo. V novi režiji je izgubila farsa po Župančičevem mnenju »vso poezijo, vso lahkotnost, ki je znak prav tega Cankarjevega dela bolj nego katerega drugega. Rodoljubi spremenjeni v odurne spake, pokveke, ki se jim ne moreš od srca smejati. Teksta šlo vse polno v izgubo. Skrbinšek, ne Cankar.« Ne glede na to, koliko je režiser res samovoljno posegal v krhko tkivo Cankarjeve igre, so nekatere od zapisanih Župančičevih sodb nenavadno bistre in resnične: »Cankar je kljub satiri vendarle jasnina«, pravi. »Ženijalna lahkota.« Prej, tako sodi, je bila to že naša — ljudska igra. Zdaj, o tem je prepričan, jo bo občinstvo gotovo odklonilo, kajti »vsa domačnost, slovenskost dela zbogom«. Ne samo režiser, tudi igralci mu niso po1 volji: župan da ima vseskozi en sam ton, interpret Petra da je nedozorel za to vlogo, igralka Jacinte da nima duha, nima bleskovitosti, niti osebnosti, »ničesar prečudežnega«. Ženske obleke da so samo neokusne — ne z okusom karikirane. »Eksperiment brez genijalnosti ni za Narodno gledališče«, tak je sklep tenkočutnega spremljevalca slovenskega gledališkega razvoja, ki skoraj obupano išče ob koncu odgovor na vprašanje »Kje je slovenskost te predstave?« Zanj je to »omejeno slovenstvo, Krähwinkel.« Z asociacijo na to Kotzebujevo burko, katere ga je spomnila nova uprizoritev Cankarja, je Župančič sklenil svojo, v jezi in obupu napisano gloso. Na novi strani si je izpisal le še dve misli iz režiserjeve razlage v Gledališkem listu: »stilistično najenostavnejša« in pa »v slogu, ki je v njem in v duhu modernega teatrskega človeka« — ter postavil ob vsako od teh dveh misli velik vprašaj. Prav zanimiva je primerjava te Župančičeve glose — prve kritike nove uprizoritve — z javnimi kritikami, ki so bile objavljene v časnikih dan za tem, v revijah pa malo kasneje. Res je bil Bratko Kreft, kot zatrjuje v svoji zadnji knjigi, eden izmed redkih (če ne sploh edini), ki je takrat pisal pozitivno 01 tej predstavi. Po njegovem mnenju je nastopil režiser vštric pisatelja in prav zato je bila zanj naj zanimivejši produkt slovenske gledališke umetnosti po vojni sploh. Fran Albreht je Kreftovo kritiko, ki sicer tudi ni bila brez kritičnih pomislekov, objavil v Ljubljanskem Zvonu, vendar s pripombo, da se uredništvo v mnogočem ne strinja z njo; dodal pa je svoje mnenje, da je ta režija mrtvorojen poizkus, da se Cankarjeva lahkotna in duhovita improvizacija, polna humorja, izpremeni v nekaj težkega ter leže na človeka kot mora, skratka, da nam je delo v tej interpretaciji danes bolj tuje in nepristopno kakor tedaj, ko je izšlo. Podobno je pisala tudi dnevna kritika: očitek, da uprizoritev režijsko poveča vse groteskne detajle, sicer ni tako hud, če poznamo Cankarjeve napotke za uprizoritev; vendar, po mnenju B. Borka v Jutru, se je fina ironija Cankarjeve farse spremenila v hrupno šalo in zaradi tega in podobnih očitkov je imel predstavo za banalizacijo Cankarja. Fr. Koblar je v Slovencu strpneje ocenjeval uprizoritev, ki da je kot režija zase nedvomen uspeh, vendar izven mej Cankarjeve individualnosti, brez ritma in poezije, nasprotje Cankarjevi sladkohudobni domačnosti.. . V vseh teh kritičnih poročilih, če izvzamemo Kreftovo, najdemo po vsem tem misli, zelo sorodne Župančičevim. Nobeden od teh kritikov pa jih ni zapisal s tako ostrino in s tako osebno prizadetostjo; prav ta osebna prizadetost mu je ostrila pero, da je pisalo nekatere tako težke, skoraj žaljive besede, da jih še ne kaže objaviti v celoti. Nekaj pa velja še enkrat ponoviti in posebej podčrtati: tenkočutni dramaturg je z vso ostrino pisal te besede v svoj dnevnik; tolerantni upravnik pa je molčal in kljub vsem kompetencam pustil predstavo nedotaknjeno. * * * Opombe v teh sedmih zvezkih, sedmih delovnih dnevnikih, nam zgovorno dopolnjujejo podobo Otona Župančiča kot upravnika Narodnega gledališča v Ljubljani. Kažejo nam njegovo skrb za ustanovo, ki mu je bila zaupana, skrb, ki se ne kaže samo pri velikih umetniških vprašanjih, temveč tudi pri vseh tistih rečeh, ki se zde povprečnemu poznavalcu gledališkega dela nepomembne; kažejo nam njegov odnos do človeka, s katerim ga je vezalo skupno delo, nje- govo občudovanja vredno potrpljenje pri spremljanju vseh drobnih rev tega človeka in občutek odgovornosti do njega; kažejo nam, kako je upravnik Župančič vsa ta leta še vedno ohranil ob vseh drugačnih skrbeh tenek posluh za dramaturško delo v gledališču, predvsem za repertoarne probleme dramske hiše; kažejo nam, nazadnje, ostro kritično presojo umetniških dogodkov v gledališču, hkrati pa širino, ki mu je branila, da bi z avtoriteto upravnika posegal v stvaritve, ki jih je drugače vrednotil kakor njegovi sodelavci. Sept cahiers de notes quotidiennes de l’époque où Oton Zupančič fut directeur du Théâtre national Slovène de Ljubljana éclaire d’un nouveau h ais le portrait du poète (1878—1949). Ces notes nous montrent les préoccupations du poète pour l’institution qui lui fut confiée, ses soucis se rapportant non seulement aux importantes questions d’art mais aussi à tout ce qui pourrait sembler insignifiant au médiocre connaisseur de la pièce de théâtre. Elles nous révèlent ses rapports envers ceux qui furent ses compagnons de travail, la patience, digne d’admiration, avec laquelle il s’occupa de toutes leurs difficultés et son sens de responsabilité envers eux. Elles témoignent que Župančič sut pendant ces années, malgré toutes ses autres préoccupations, garder l’oreille fine pour le travail de dramaturge et surtout pour les problèmes de répertoire du théâtre. Enfin elles nous font connaître ses pénétrants jugements critiques prononcés sur les représentations et décèlent sa largesse d’esprit qui lui défendait de recourir à son autorité de directeur et d’intervenir dans les créations dont il avait une opinion différente de celle de ses collaborateurs. Ces notes sont d’une grande importance surtout pour les premières années de sa fonction de directeur (les années suivant immédiatement 1928) mais s’étendent jusqu'au seuil de la 2ème guerre mondiale. Jusqu’à cette année les cahiers se trouvaient dans les armoires de la Direction du théâtre, ils sont maintenant au Musée du théâtre. Ivan Levar v nacističnem taborišču Najkasneje novembra 1943 so Levarja odpeljali iz Ljubljane v Dachau, kjer je bil do 25. marca 1944, ko so ga s Francetom Koblerjem, zdaj upokojenim sodnikom višjega gospodarskega sodišča, premestili v taborišče Sachsen-hausen, Oranienburg b. Berlin, v 14. blok z jetniško številko 77100, kjer je bil vse do februarja 1945. France Kobler nam je na našo' prošnjo poslal »Prispevek k liku Ivana Levarja«, iz katerega povzemamo naslednji odlomek: »V' taborišču se je v osnovi običajno kazal vedrega optimista, pogumnega včasih do neprevidnosti, bili pa so trenutki, ko je bil popolnoma strt, obupan in prestrašen. — V Dachauu je bil naš informator o dejanskem položaju, poiskal si je nekaj starih znancev, eden je bil v taki funkciji, da je imel priložnost poslušati radijske oddaje iz Londona. Položaj je vedno dokaj trezno presojal in nas hrabril. — Droben doživljaj z njim: Ko so naju obrita po glavi in telesu v zapranih cebrah prignali pozno zvečer na sprejemni blok št. 14 v Sachsen-hausen, je bilo vse taborišče kot izumrlo, na št. 14 pa so se še hrupno pogovarjali trije SS in neki gestapovec ogromnih dimenzij, oblečen v enako čebra uniformo kot midva. Na običajno vprašanje kaj sva po poklicu, je Janez, v veri da bo dvignil svojo vrednost, javil, da je bil operni pevec in igralec v državnem teatru. Pijani gestapovec — vsa družba se je nalivala s konjakom — je vprašal Janeza, kaj vse je pel. Na njegov samozavestni odgovor, da je bil vodilni bariton, se je na presenečenega Janeza ob pritrjevanju navzočih krvnikov zadrl, naj zapoje znano arijo Rigoletta iz scene na dvoru: Hoho, hoho ... Bolj ko se je opravičeval, da ne more, ker je izgubil glas zaradi TBC v grlu, bolj so pritiskali nanj in mu grozili s posledicami, če ne bo ubogal. Pošastna je bila scena, ko je Janez — oblečen v cebro in obrit po glavi — v stavu »mirno« kot pravi dvorski norec poskušal zapeti arijo Rigoletta. Strah in ponižanje mu nista dala peti in ko je iztisnil nekaj glasov iz sehe, se mu je zataknilo in zaihtel je od ranjenega ponosa. S psovkami so naju odgnali v ledeno spalnico z 200 lageraši, Janez pa je vso noč ihtel. — Ob režimu, ki je vladal v taborišču, bi bil Janez podlegel, da ga ni čez nekaj dni potegnil k sebi na revir zdravnik dr. Milan Cunder. Tako Levarju kot Vorancu Prežihu je dobesedno rešil življenje, ker ju je ves čas jetništva v tem taborišču imel pri sebi kot bolničarja in ju skrival pred pogostimi kontrolami. Na intimnem praznovanju rojstnega dne Vorančevega v avgustu 1944 nam je Janez deklamiral dolge odlomke iz Kralja Leara. Pretresljivo je bilo in poslušali so ga celo bolniki, ki niso razumeli jezika.« Iz Sachsenhausna je Levar pisal bratu Alojzu, bivajočemu v Celovcu na Cesti 10. oktobra št. 3, dvoje pisem (16. 4. in 3. 12. 1944) v nemščini. 1. Ljubi brat! Moj naslov takoj pošlji hčerki Ančki in teti. Naj mi po slovenskem Rdečem križu vsak teden pošljeta paket. Pošljeta naj mi še: par ponošenih čevljev, dve srajci, 2 para nogavic, brivski aparat, milo in čopič. Počutim se dobro, pozdravljam in poljubljam Lizo, mislim samo nanjo. Tudi Ti mi — kot do zdaj v Dachau — pošiljaj pakete raje vsak teden, misli posebno na salame, cigarete in tobak. Piši mi, kako je doma. Če moreš, daj moj naslov gospe Anderwaldtovi — trgovina s steklenino, Kranj. To lahko opraviš tudi pismeno. Zdaj pa pozdrave in poljube iz vsega srca Tvoj brat Ivan. 2. Ljubi brat in svakinja! Oprostita mi, ker Vama tako dolgo nisem pisal. Pakete, ki si mi jih poslal, sem v redu prejel. Iz vsega srca hvala Tebi in Tilki. Želim Vama kakor tudi vsej svoji družini vesel božič in srečno novo leto. Izroči mojim vse moje srčne želje in poljube. Počutim se dobro in tudi zdrav sem. Se enkrat hvala vsem in pozdrav. Vaš Ivan. Pozor! Nobene spremembe naslova: Statt Block — 14, Block-49! Levarja so' potem odgnali v Buchenwald, Kobler pa je ostal v Sahcsen-hausnu. Po umetnikovi smrti je slednji v sožalnem pismu (10. 12. 1950) vdovi Lizi Levarjevi pretresljivo orisal njegovo' trpljenje v nemških taboriščih: Spoštovana gospa! Minul je teden dni, odkar je Janeza zagrnila domača zemljica. Nisem se Vam oglasil s tolažilno besedo, v svojem srcu pa sem mu odprl kotiček toplega spomina in prisrčnega razgovora. Vsi na zadnji poti so ga slikali kot genija in velikega ustvarjalca mogočnih teatrskih likov, jaz pa sem ga zraven tega poznal kot človeka brez škrlata in maske, ki je globoko doživljal, bridko trpel in se po otroško veselil. Čeprav sta se najini poti v zadnjem času le redko kedaj srečali, pa naju je vendarle vezala skupno prehojena pot najglobljega ponižanja in skritega največjega pričakovanja. In tako ga vidim: moker sneg naletava, za nama stoji esesovec-invalid v usnjenem jopiču z bičem v roki, midva pa žagava, žagava v nedogled, poleno za polenom, predno je jutro do poznega večera, ko se v celici pogovarjava z morilci in tatovi. Pa pozneje, ko naju je v Hofu lepo oblečena meščanska deklica opljuvala, s kakšno do kraja izmučeno kretnjo si je obrisal lice! Tako sva hodila skozi nemško Kalvarijo, njegova desna in moja leva roka sta bili _________________ 'üer $ag ber ©nftaffung farm jeW no$ nif mehr aff 4 ©dien h 15 geilen enibaffen unb mfiffen öberfKp{li<6 unb gut lesbar fein, ©et&fen&ungcn finb nur buru-laffig, beren 3bfdb, jjofo« unb SSiföetcinfagen in SÖriefen ftnb verboten. $He iftimabme Don ^pflfenbungen, bie ben aejleüfen ^nfor&erungen ntdbt ctiffprecben, ¡oirb oernmgetf. ‘HnöberfitbiÜtbe, fcbie { XtiU ¡ti>i»LvtiM, , *' “- twjtvwu> f <£*• iy*^Cn 5c^v*Xv*o • * **v- / -C*'*' >£ & 3 j!o&fc ><**''' ^ ■*^v' Tw ✓^iv4A^*>*‘ - UviM, WMi W <4<»t-vr— . - - . «,«. - .—..- i «r—-- - J y/¿flfl^Ji *&&** (drej/f.Jt/ \.r:.:"i' 1*' .-.od up£ave8ar^4t.c{:. |-l«daljU£f vJ*«* 5,04 lan... x - / -y. / ~/. JU«/-; ¿.3 ” i-ri toh prejeekdh ■ V- zaradi rsofca^jt ¿iCTC f uoaabnih honorarjev za tecc-ir.o plfvfa ti aeouAi!".'0 . .oeter.ok er :,riite a. .... .i.ju.i Z J. žnvezujea se, ca ae; aor. orazpofo jao pokoril. • .disaipiiuaif^' ttu redu ^-.rodnega glrailiJU v Ljubijsual,oziroma "Uredbi o ^ jf3*S»yv' ^K»-!TTM. "i” A »klar ao ¿topi vpeljavo r.ova pogodbo,ki ¿e bo dogo^ori^a.^ edal! ¿xa v Ljubljani ob sodelovanj' Doi! rod ceno j in upravo narodnelr- g Bdrufer.jo gledaliških ifralo|v,cr..tr>i odbor .Ljubljana - pri foa-t ( bo Udrufeuja noje interese zi^ntopalo - ae poovriox glede i zvrao. .ii.jo, ululbe . Z.do 10. doloiil sture Uprava iica pravloo,< J: i, odpovo lato 1921/S2. sak čas olutbo na oponese— ?en rok brez vsrkega utccoi.1 Aran.U-l;> ==*= ^WXo-j~*A /?« , \ •. ■ j- ■■ ^ * nb&t Ufaeic: H*fcJ •***'* ‘ fc*1*?4*' h'w- Skrbinškova pogodba z upravo Narodnega gledališča v Ljubljani s »sramotnim pečatom« v zadnjem odstavku »Vsaki upravi je veliko na tem, da se imtrigantstva znebi. Skrbinška ne poznam. Naj se napravi poskušnja. Predlagam enomesečno odpoved brez utemeljevanja.« Pugelj in Bitenc se — kot je razvidno iz zapisnika — nista prijavila k besedi. Milan Skrbinšek med igralci na stopnišču ljubljanske Drame (okrog 1930). Sedijo: Skrbinšek, Plut, Murgelj, P. Juvanova, Jerman; stoje: Cesar, Šest, Levar, M. Danilova, Sancin, E. Kralj Skrbinšek je bil tudi povabljen, a je moral pred vrati čakati na sklep. Prijetno mu gotovo ni bilo. Zakaj v novembru (1921) ni šel za uradnika v upravništvo dnevnika »Jugoslavija«, kjer so ga že sprejeli v službo! (Dokument z dne 2. 11. 1921 v SGM.) Zakaj ni šel v tujino ali vsaj na Hrvaško v zagrebško gledališče? (Dokument z dne 22. 9. 1919 v SGM.) Poklicali so ga v sobo. Želeli so njegovo izjavo. Zapisnikar je pisal: »Vse, kar se je o meni slabega govorilo, ni resnica. To je vse, drugih pripomb o klevetah nimam. Če sem član nekega gledališča, se moram pokoravati disciplini. Vsem kolegom bom prijatelj. Gospod Danilo, pred desetimi leti sem bil vaš kolega. Povejte, prosim, ali se nisva dobro razumela? Sicer pa smatram, da je moja prva naloga, izpolnjevati vse dolžnosti.« Nato je odšel počakat na zaključek glasovanja. Bučar? Za. Danilo? Za. Pugelj? Za. Putjata? Ne. Šest? Da. Bitenc? Ne. Golia? Da. Rogoz? Da. Torej: 6 za, 2 proti. Vsi pa se strinjajo s pridržkom: enomesečna odpoved brez utemeljevanja. Milan Skrbinšek je postal član slovenske matične gledališke hiše — vendar s sramotnim pridržkom. Potem se je seja nadaljevala. Na vrsti je bila prošnja za popust veseličnega davka in predlog za naložitev davkov drugim zabaviščem. Milan Skrbinšek (1886—1963) lut metteur en scène, acteur, auteur de pièce, traducteur, pédagogue, organisateur et directeur. Après ses études à Vienne il débute à Ljubljana et y joue jusqu’au début de la Grande guerre. Il prend part à la guerre, dans la saison 1918—1919 dirige le Théâtre Slovène de Trieste et ensuite le théâtre de Maribor jusqu'en 1922 où il prie d’être engagé au théâtre Drama de Ljubljana. Le procès-verbal de la séance montre que les opinions de la direction du théâtre concernant son engagement étaient très partagées. Le maître fut accepté avec hésitation exprimée dans la clause très délicate et douloureuse pour le maître: Renvoi sans exposé de motifs avec délai d'un mois. Predsmrtno pismo in oporoka Josipa Pluta Josip Plut (roj. 1891) je bil najprej mehanik. Potem je bil zvest služabnik slovenskega gledališča: po obeh vojnah je kuhal igralcem dobro domačo hrano ter vdano in sijajno igral služabnike in sploh vse drobne in najbolj neznatne vloge. A »Josip Plut je bil mojster malih vlog« in »to pomeni veliko«. Tako je v posmrtnem spominku zapisal o Plutu nepozabni in edinstveni prvak slovenskega igralstva Franc Lupah in izjavo podkrepil z odlično strokovno utemeljitvijo: v nobeni vlogi ni odpovedal, povsod je do skrajnosti izrabil svoje besedilo in ga nikjer ni napačno podajal, umetniško strogi na-tančnež je bil. »Zakaj velike vloge,« piše Lipah prav tam, »se ne merijo po dolžini besedila, temveč po tehtnosti in izgrajenosti.« In ko potem našteje dve njegovi vlogi iz Cankarja — Dacarja in Piska — ob njima imenitno označi Plutovo igralstvo in ugotavlja: »Takih igralcev nam je treba, zakaj igralcev za velike vloge se vedno najde. Naše gledališče pa potrebuje igralcev za majhne vloge, ker s tem gledališče raste, na tem gledališče stoji.« Nato zaključi z odkritosrčnim priznanjem: »Nepozabni prvi grobar v Hamletu, katerega sem tudi sam igral in ki ga nisem nikdar dosegel v taki meri kot Plut in ki mu ga moram v njegovo slavo priznati, je zdaj v grobu. Slava njegovemu spominu, slava mojstru malih vlog.« Za osvetlitev njegove igralske podobe si oglejmo izjavo, ki jo je 1927 napisal za knjigo »Ljubljansko narodno gledališče v letu 1928«, a je urednik Pavel Debevec ni uporabil: »Kako sem prišel h gledališču? 12 let mi je bilo, ko sem bil že »aboniran« na galerijsko stojišče v današnjem opernem gledališču, kjer sem občudoval naše pionirje Borštnika, Verovška itd. Misel, kako priti do tega vzvišenega cilja, mi ni dala spati, ko sem se po končani predstavi priplazil domov. Javil sem svoj pristop v dramatično šolo, praktično sem se uveljavljal v Rokodelskem domu v Ljubljani kakor mnogi naši veliki možje. Učitelji so mi bili ga. Borštnik- Zvonarjeva, Gusti Danilova, gg. Etbin Kristan, prof. Kobal, Verovšek, Nučič in drugi. Ustanovili smo klub »Ljubljanski diletanti« ter prepotovali skoro vsa večja mesta Slovenije. V gledališče sem prišel s statiranjem kot mnogi drugi, danes slavni igralci, delal sem za kulisami bojni hrup, veter, razbil tudi kako čašo, a počasi je šlo. Nekoč sem se »drl«, kar opazim, da me posluša tedanji zaslužni kapelnik Benišek; prebledel sem, ko me je poklical k sebi, rekoč: Vi imate prav čeden bariton. Ali ne bi hoteli v operni zbor? S strahom in veseljem sem ponudbo sprejel. 30 kron mi ponudi intendant. Malo bo, ugovarjam, obesiti moram vse drugo na kol ter biti cel dan na razpolago tudi drami in opereti. Takrat so bili igralci večkrat lačni in kakor zatrjujejo izkušeni pevci, se laže poje s praznim želodcem — in podpisal sem. Od l. 1910 sem nastopal v operi, drami ter opereti, v kateri sem pel tudi manjše partije. Po vojni, ko je dobila naša drama svoj prepotrebni hram, me je tedanji ravnatelj in učitelj g. Nučič sprejel v svoj krog igralcev, kjer delujem še danes. Nastopal sem tudi v Trstu, na Malem Lošinju, v Zagrebu, Beogradu itd.« Po osvoboditvi je prevzel vodstvo kuhinje gledališke sindikalne podružnice, kot upokojenec pa je skrbel za prehrano ekipe prvega slovenskega umetniškega filma »Na svoji zemlji«. Pod konec leta 1948 se je zatekel v ljubljansko bolnišnico, kjer so končno ugotovili jetiko. 8. III. 1949 je sindikalna podružnica pri SNG zaprosila Državni zavod za socialno zavarovanje, »naj bi bil Plut čimprej deležen zdravljenja v Zavodu za tuberkulozo na Golniku ali v Novem Celju«, saj gre za »zasluž- . nega gledališkega umetnika iz generacije gledaliških igralcev, ki so postavili in dvignili umetniško raven naše drame«. Prošnja je bila ugodno rešena in Plut je odšel v Novo Celje umirat. 28. 6. 1949 že piše takratnemu ravnatelju Drame Slavku Janu pretresljivo pismo: Dragi Slavko! Moje misli so kar naprej v Lj. — Danes čitam o gostovanju v Beogradu. Šel bom v mislih z vami in zaigral mojega Piska kot še nikoli. Čital sem tudi kritiko o Gribojedovu in zdi se mi, da je bila komedija trd oreh za vse. Kako so se obnesli Beograjčani? Ali so kaj »-zabili« klinov nam Kranjcem? Kako je meni težko, si ne moreš misliti. Toliko let biti s srcem in vso dušo pri tem, to ne moreš pozabiti in ne prenesti---------- Kako pa Ti, Slavko? Slišim, da kar dobro voziš. In kar je posebne važnosti — vendar enkrat eden iz vrst igralcev. Jaz pa počasi hiram, imam komaj 50 kg. Sem kakor Gandi, suh kot polenovka. Povsod gre nazaj, celo malico so ukinili, ni nobenega priboljška. Tako je, če je človek sam. Tu je žalosten kraj za človeka, ki je bil vajen druge okolice in ljudi. Vse je tako strahotno, videti je treba te obraze. V tem mesecu smo presegli »plan« za polovico, tako umirajo ... Malo bolj zakašljaš, žila se ti pretrga in konec. Najbolj žalosten pogled so otroci. Najmlajši pacijentič je star 6 mesecev in potem dalje. Povem Ti, da kadar vidim kolono, ko gre v park, vedno sem solzan, ker jaz sem vedno ljubil otroke. Jaz za sebe ne vem nič, ali bom še kedaj videl Lj. ali ne. Sedaj je 8 mesecev, a sem še vedno vezan na posteljo. Vstanem za kake četrt ure in potem kar padem brez sape. Neko jutro sem že plaval v nebesa, a so mi o pravem času pomagali s kisikom. Ni zdravila za to, sem ves zastrup- Ijen, kožo imam kot slon, tolikokrat je bila preluknjana. V vsem času sem dobil preko 650 injekcij. Pa tudi temu bo Jože naredil konec. Veselilo me bo, če se kaj oglasiš in Vas vse skupaj prav lepo pozdravlja Tv0j Gandi Smrt se ga ni usmilila skoraj tri leta, čeprav mu je dan na dan huje stiskala sapo. Bilo mu je tako tesno, da je dobro leto pred smrtjo že narekoval oporoko za Lojzeta Drenovca, ki ga je ves čas zvesto obiskoval. (Oporoko, ki jo je pisal Plutov sorodnik Vizjak, je Lojze Drenovec 15. 11. 1963 izročil SGM.) Dragi Lojze! Novo Celje, 25. 11. 1950. Po narekovanju Jožeta. Ure so mi štete. Spominjam se Te in si za spomin izberi sliko, katero hočeš! Vse knjige in kolikor hočeš, nadalje Ti zapuščam »Slovenski dom« iz leta 1945, ko je bila borba na višku, domobranska revija kompl. vse številke, mnogo je izrezanih člankov v raznih mapah, saj to je velike zgodovinske vrednosti. Vse slike, fotografije gledališke, ki se nanašajo na gledališče in kolege, vzemi Ti! Rad bi še enkrat govoril s Teboj! Prosim Te, ko me pripeljejo v Ljubljano, pojdi k moji sestri v vseh ozirih na roko, da ji s tem olajšaš zadnje opravilo, ki ga bo imela s svojim bratom. Ponoči sem bil že nezavesten in so me samo še z injekcijami obdržali pri življenju! Rad bi Ti pisal sam, ali ni več mogoče. Vse to Ti bo izročila moja sestra, ko se bosta dogovorila na mojem domu. Tvn-i lože Pokopali so ga, ko je bilo za več ko meter snega. Zato je bilo le malo pogrebcev — morda deset. Lojze Drenovec je takoj po Plutovi smrti odšel k njegovi sestri. Izročili mu niso ničesar. Doslej ni bilo mogoče ugotoviti, kje je Plutova skromna zapuščina. Josip Plut (1891—1952) fut surtout dans les dizaines d’années précédant la deuxième guerre mondiale un unique acteur de rôles épisodiques du Théâtre national Slovène de Ljubljana. Grâce à une inspiration originale et un goût raffine et par un travail assidu il créa toute une série de petits caractères parmi lesquels Dacar et Pisek des pièces des Cankar et le Premier Fossoyeur de Shakespeare se sont placés au premier rang des créations théâtrales Slovènes et ont été loués par un des plus grands acteurs Slovènes Fran Lipah (1892—1952). Après la guerre la tuberculose s’empara de l’acteur. Sa dernière lettre et son testament nous montrent avec quelle passion il se dévouait à sa profession mais aussi quelle amertume remplissait son tendre coeur. Makuc piše partizanske spomine in — pesmi V pismu Ferdu Godinu (11. 4. 1962.) je Makuc zapisal, da nima literarnih ambicij in tudi ne sposobnosti. A je le pridno uporabljal pero in njegova pisma, partizanski spomini, pesmice in navsezadnje kriminalka, ki jo je začel pisati v zadnjih mesecih življenja, zgovorno pričajo, da je zgornji izjavi botrovala njegova ljubezniva skromnost. S spomini na leta osvobodilnega gibanja se srečamo dvakrat: spomladi 1962 je opisal akcijo na dijaškem sejmu v septembru 1941, ko je gorela Rašica (7 strani), še prej pa obširneje obdelal svoje zgodnje stike s partizani v članku z naslovom Od formiranja Preserske čete do Šercerjevega procesa (20 strani). Tu najprej popiše svoj odhod v partizane v oktobru 1941, ko mu je bilo dobrih sedemnajst let, nato znani napad na Lož, ki ga zaključi z grenkim humorjem: »Kot mule obloženi smo hodili vso noč. Ko se je jelo daniti, smo se ustavili, hoteč bolje porazdeliti tovor, da bi vsi približno enako nosili, kar se nam takoj ob umiku ni posrečilo narediti. Šele tedaj smo ugotovili, da je bila cela vrsta zavojčkov sabotiranih — čavre niso bile polnjene. Kolikor smo bili veseli, da žive tudi v Italiji pametni ljudje, ki jim ni do fašističnih zmag, toliko smo bili tudi nesrečni, ker se je tako naša zaloga municije občutno zmanjšala. No, drugo poglavje je bila zaplenjena blagajna. Mučili smo se in mučili, da bi jo odprli, končno se nam je posrečilo odpreti jo s strelom. V njej pa smo našli 6 lir. Tako je bil naš plen kaj malo pomemben: z municijo smo se mučili vso noč — pa je bilo le pol dobre, potili smo se pod težo blagajne za — 6 lir.« Četica se je nato ustavila v Auerspergovih lovskih kočah nad Belimi vodami. Mikličevka jim je — nič kaj rada — postregla, prespali so in potem odšli v zasneženo jutro. Poti so bile zametene in tako so zašli. Dve možnosti sta bili pred njimi: ali vztrajati ali se vrniti k Mikličevim vilam. Raje so se vrnili — skoz zamete so ši korak za korakom utirali pot. Tam so jih naslednje jutro napadli Italijani. »Ko sem to jutro — bilo je 26. oktobra vstal, je nekdo zakričal name: »Kje imaš puško, zgrabi jo!« »Zakaj?« sem se posmejal. Oni pa se je zadrl: »Italijani!« Bil sem še vedno prepričan, da se norčuje, kajti zdelo se mi je, da smo: tu nadvse varni pred Italijani. Brezskrbno sem stopil k oknu, tedaj pa je zaropotalo. Padel je prvi rafal. Bili smo obkoljeni, izgledov za resno obrambo ni bilo nobenih. Italijani so streljali, krogle so vse prebile lesene stene. Zaklona ni bilo. Mi se nismo znašli, saj smo bili sami 17, 18 let stari fantiči. Nikogar ni bilo med nami, ki bi že služil vojsko, razen Gorenjca (komandant). Od njega smo v tem trenutku pričakovali pametnih ukrepov. On pa je odredil, da se vsi umaknemo pod stopnice. Tako smo tudi storili in Italijanom olajšali trud, kajti zdaj res niso imeli mnogo dela z nami. Brž ko smo bili pod stopnicami, je Mikličeva služkinja odprla kletna vrata in Italijani — bil je bataljon M — so vdrli v hišo. Najprej so iz tiste luknje izbezali komandirja in ga strahovito pretepli, potem še ostale. Puškina kopita so padala po nas vsevprek. Pobrali so vso našo opremo, nas pa zaprli v hlev. Tam je bil zaprt že naš stražar. Tako je bil končan naš odpor, v katerem se nam je posrečilo vreči le nekaj bomb. — Stražar nam je Zdaj razložil, kako je cela stvar potekala. Na straži je bil v usodnem času Miklavčič. Po poti se mu je bližal civilist. Po navodilih komandirja ga ni niti ustavljal. Ko je civilist prišel tik njega, je potegnil iz žepa pištolo in ga prisilil, da se je umaknil v hlev. Miklavčič je puško imel namreč na rami in streljati ni utegnil več. Vse je kazalo na to, da je stvar dogovorjena, kajti Gorenje je dal strogo navodilo, da je treba civile pustiti k hiši, Mikličeve gospe pa ni bilo več tu. Zdaj nam je šele prišlo na misel, da je bil pravzaprav Gorenje tisti, ki je najbolj silil nazaj v Mikličevo vilo in da je bil on tudi tisti, ki nas je spravil v nemogoč zaklon pod stopnice. — Italijani so nas odpeljali na karabinjersko postajo v Drago. Tu nas je sprejel komandir postaje: vsakemu od nas je pljunil v obraz. Prvi so njegov pozdrav pač bolj občutili kot zadnji, za katere mu je že zmanjkalo sline, saj nas je vseh bilo osem. Vklenili so nas po dva in dva in še vse skupaj z dolgo verigo. Kočevarji so nas hodili ogledovat kot znamenite primerke zverin. Posebno enega od njih se prav dobro spominjam, ker nam je takole napovedal usodo: »Kaj vas ni škoda, tako mladi ste, pa vam bodo porezali nosove in ušesa preden vas bodo pobili.« Mi niti nismo bili kaj posebno vznemirjeni. Sploh bi težko opredelil naše takratne občutke. Ne morem reči, da smo bili kako posebno pogumni, pa tudi strah nas ni bilo in tudi apatični nismo bili. K nam so privlekli še Ignaca Žagarja in Lada Janežiča. Bila sta ujeta pri drugi grupi, ki je šla po hrano proti Belim vodam, pa je padla v zasedo.« Po zaslišanju so jih odpeljali v Ljubljano v Belgijsko kasarno. Zaprli so jih v skupno celico in ko so gledali skozi linico, so na hodniku zagledali svojega komandirja Gorenjca v — fašistični uniformi. Čez mesec dni so> jih odpeljali v zapore na sodišču. Razprava je bila 15. in 16. decembra. Osem — od šestnajstih — jih je bilo obsojenih na smrt, ostali na dosmrtno ječo, Makuc in njegov tovariš Gabrovec pa sta bila zaradi mladoletnosti pomiloščena na 18 let robije. »Vklenjene so nas odpeljali iz dvorane. Na dvorišču so nas ustavili in od onih osmih, ki so bili na smrt obsojeni, vsakega posebej vodili v celico, kjer so potem čakali smrtno kazen. Ko smo tako čakali, smo bili ostali še nekako bolj prizadeti od onih, ki jih je čakala smrt. Iz morečega vzdušja nas je prebudil Rado Kogoj, rekoč prostodušno: »Zakaj tako, fantje? Saj smo vendar vedeli, da bomo popadali, ko smo odšli v partizane! Zapojmo!« In smo peli partizanske pesmi do njihovega odhoda. Kogoj se je obnašal tako prostodušno, kot da se ni prav nič velikega zgodilo.« Januarja 1942 so jih odpeljali v Italijo — v ječo med kriminalce. * * * Pesmi, ki jim je dal skromen, a značilen naslov »Utrinki v soncu«, je 33. Napisane so bodisi v medvojnem času (pesem »Brez konca poit...« je nastala v Zadru 7. 4. 1945) bodisi v prvih povojnih mesecih (posvetilo ženi Vidi je datirano s 6. 12. 1945). Oblika je preprosta, čutiti je šolski vpliv domače poezije (Jenko, Gregorčič, Kosovel), slaba polovica pesmi je v kiticah, rima je preprosta in večkrat ušesu že dobro znana, čeprav nikoli vsiljiva, poskusi v smer svobodnega verza so plašni, toži se jim po kitičnosti, rimam pa se celo v najbolj drznih primerih ne morejo odpovedati. Vsebina je pregledna, beseda teče brez zadržkov. Pesmi nam govore o bridkostih in idealih mladeniča oz. mladega, sicer osamljenega, a v svobodo, luč in ljubezen kljub vsemu verujočega in v lepoto narave zagledanega moža. Njihova pomembnost je v tem, da za vsemi žari topla podoba avtorja. 1. Brez konca pot, na poti brez števila je ljudi, a jaz sem sam. Ko gremo vsi mimo mirnega opazovalca časa, me med množico opaziti ni. 2. Brez misli Gozdna pot... Z leve smreke, z desne bori, skrivnosten mir naokoli, le v daljavi šum reke; v vetru se borove veje neslišno priklanjajo, šopi trave med kamni sanjajo in srce se mi smeje. 3. Opolnoči Opolnoči sem videl dekleta, bila v temo je odeta, v žilah prepeval ji glas je krvi. Opolnoči sem slišal tišino, od nekje mi dišalo je vino čez puste poti. Opolnoči sem planil iz sanj, zvezde vse manj so svetile v temi. 4. Pomlad Hiša s streho podrto, za hišo svinjak, po dvorišču kokoši pode se, začuden pastirček jih gleda; od daleč nekje plove oblak, iz njive kadi se, pot za ograjo je suha; vijolica izza grma cvete, popje na hruški brsti, po glavah mladih beže misli, v žilah vre kri, a v dušah je mir kot v cerkvi. 5. Idila v svobodi Mlada zarja svetlo roso spremenila je v biserne kristale; drobne cvetke so pobožno svoja čista lica soncu pokazale; samotnemu udarja na uho mi pesem dela z njive preorane; glej, z razorov so vstale sanje temnih dni, med travami stezica vsa je oživela, z njive prepelica je zapela čez poljane, deklico je v rosi boso fant poljubil na oči. Le portrait de l’homme et de l’acteur D r a g o Makuc (né en 1924), mort prématurément il y a un an, qui a prononcé son testament dans le Rhinocéros — son amour de l’homme et sa foi en lui — est complété par ses récits de combattant et ses poèmes, publiés ci-dessus. Makuc rejoignit les partisans en octobre 1941, à peine six mois après l'occupation italienne de la Slovénie. A la fin de 1941 il est condamné à mort, puis gracié parce qu’il est mineur et condamné à 18 ans de prison. En décrivant ces évènements il reste fidèle à lui-même: il est simple, modeste et gai. De même il demeure fidèle à la pureté de sa nature dans ses poèmes que personne à l’exception de sa femme bien - aimée ne connaissait jusqu’alors. Ce sont des vers simples, mais pleins d’aspiration vers la lumière et l’harmonie et débordant d’amour pour toutes les beautés du monde. Ciril Kosmač ocenjuje Delakovo obdelavo scenarija »-Na svoji aenilji-« Pisatelj Ciril Kosmač je napisal scenarij za prvi slovenski igrani film »Na svoji zemlji«. Film so' začeli snemati v jeseni 1947. Njegov prvi režiser je bil Ferdo Delak (kasneje še F. List in končno F. Štiglic). Delak je s sodelavci napisal »definitivno izdajo scenarija« in jo predložil Kosmaču v pregled. Kosmač je nato v pismu z dne 6. 9. 1947 zanimivo, odločno^ in jasno' ocenil Delakova prizadevanja. Pismo objavljamo skoraj v celoti. Izpustili smo samo nekaj popravkov dialoga. Ker ni bilo mogoče najti omenjene »definitivne izdaje scenarija« (F. Delak upa, da ga bo o priliki odkril, nameščenka Triglav filma Kristina Malnaričeva pa sicer ima stenografske zapiske, a so celo zanjo preveč zamotani), nam omenjena mesta ničesar ne povedo in jih prav lahko pogrešamo. Dragi Delak, mislil sem, da se bova v Ljubljani srečala ter se še kaj pomenila o scenariju. Resnično mi je žal, da sva se zgrešila. Pri Jermanu sem vzel definitivno izdajo scenarija. Prebral sem ga v naglici — in seveda tudi v naglici naletel na nekaj precej grobih napak. Predvsem mi je žal, da ste ga tako neusmiljeno razmesarili; po domače povedano, populili ste mu precej dlak ter mu odrezali marsikatero moško znamenje. No, pa naj bo. Vendar bi za primer pripomnil, da ste pustili stvari, ki se mi zdijo resnično banalne in vsakdanje: recimo samo vsa kolobocija s tisto rigajočo mulo. Ta mula nikakor ni tako originalna niti ne tako slovenska in partizanska, da bi morala nastopati v prvem slovenskem filmu. Prečrtajte in jo pošljite k hudiču! Prav tako bi se dalo še marsikaj črtati v borbah. — Seveda, kar se borb tiče, bo vaše mnenje drugačno. Zame je poglavitna igra karakterjev. In še to: preklicano mi je žal za partizansko šolo, in to ne samo zaradi šole same, temveč še bolj zaradi tega, ker je lepo napolnila dolgo časovno razdobje. Premislite še enkrat. No, zdaj pa ti napišem popravke, ki jih bo treba vsekakor upoštevati: Vztrajam pri tem, da Nančika poje »Kje so moje rožice ...« »V Dragi smo bili zmeraj kremeniti Slovenci.« (Vstavljena beseda kremeniti prav lepo najde kasneje odgovor v Tildičini pesmi »Slovenci kremeniti...«) Ne uganjajte sentimentalnih osladnosti! Desetkrat sem vam že črtal ta Nančikin vzklik, pa še ni dovolj! Ni treba, da Nančika vzklikne »Dragič«, dovolj je, da ga veselo pogleda. Igralec je za to igralec, da igra — in ne da preceja limonado! Isto kakor prej — samo še stokrat podčrtano! Nobenega vzklika! Sicer pa mislim, da je bilo dogovorjeno dovolj jasno, da je tekst moj — in tega teksta jaz nisem napisal! Sem absolutno zoper pesem »Povej mi, kam greš, črnolasa«. Čeprav španska in sicer pošteno španska, se mi zdi preveč osladna in prav nič naša. Če bi v taborišču peli to pesem, bi bilo taborišče preveč vaudevillsko! Sova: »Boga-mi, zasmrčali smo! Naši so v vasi! Naši! In brez mene! Brez mene!« (Prosim, ne dodajajte mu zadnjih dveh besed: »Brez nas!« Mar ni karakterno popolnoma jasno, da gre Sovi zanj in ne za druge! Zamislite se vanj! Ne pozabite, da je to Taras Buljba! In vrnil se je v svojo vas kot zmagovalec, pa mu vso smetano poližejo pred nosom. Torej je jasno, da reče samo: Brez mene! Stane:... pohlepni narodi metali drug drugemu za napitnino! (Lepo prosim, ne vsiljujte mi svoje proze. Stane je govoril iz srca, pa ne bral iz časopisa. Kakšna kremenitost pa je v stavku »plačevati medsebojne račune?« Držite se teksta!) Stane: »Zdaj nismo več sami. Z nami je tudi velika Sovjetska zveza svobodnih milijonov, ki se nam bližajo v rdeči armadi!« V Gorico! (Nikakor pa ne Nad Gorico.) Žegnanje ni primorska beseda. Pri nas pravimo žegnanju semenj. Torej Sova reče »semenj«. Izogibajte se osebnega zaimka v prvi in tretji osebi, kadar ni naglašen. Stane: »Ne, ne ... ne zdaj ... V Trstu!« (Ne dodajajte mi teksta. Kdo je pripisal »Se bova zmenila?« To je banalno. In te banalne besede se da prav lepo odigrati brez besed.) Kako je z besedo »komunisti«? Tovariš Kardelj mi je v zadnjem razgovoru rekel, da je ni treba uporabljati. Ali ste se sedaj dogovorili, da ne bo kaj napak? Po mojem mnenju je bil pravilnejši moj tekst, ki se je glasil: »Tovariši! Partijci! Obkoljeni smo.« Premislite! Tone: »Samo z leve ... Z leve pritiskajo . . .« (Le kdo, vraga, je dodal: »Naše geslo je naprej«? To je banalno. Mislim, da je več kakor vojak, če še v zadnjem zdihljaju govori vojaško ter so njegove besede, da pritiskajo z leve, več vredne kakor 33 gesel.) To bi bilo v glavnem vse. Mislim, da mojih opomb in pripomb ne boš kar takole zametaval. Kar se mi zdajle zdi važnejše, je vprašanje igralcev in igre. Glede tega moram najprej pripomniti, da mi niste pokazali niti dokončne zasedbe, a še Ferdo Delak kot režiser filma Na svoji zemlji v Baški grapi manj posnetkov igralcev. In vendar se mi zdi, da je pisatelj, ki je značaje ustvaril, vsaj v neki meri poklican, da sodeluje pri presoji igralcev. Tako še danes nisem videl ne Orla, ne Staneta, ne Dragiča, ne Tildice itd. In vendar me to zanima. Pa ne samo to. Mislim, da bi lahko še postregel s pametnim nasvetom — in navsezadnje ne bi bil tako velikanski strošek, če bi mi bili zavrteli poskusne posnetke, kar ste mi celo obljubili. No, pa to je vaša stvar, kakor kaže. Meni pa kljub vsemu žilica ne da miru, da ne bi vsaj tebi dal nekaj svojih mnenj. Vidiš, niti sam nisi prebral moje novele Očka Orel, kjer je ta značaj res dobro orisan. To bi bilo potrebno zate, še posebej pa za igralca, ki bo Orla igral. Prav te dni je izšla knjiga »Iz partizanskih let«, izbor proze iz osvobodilne vojne, v kateri je tudi moja predelana novela Očka Orel. Naroči si jo, da bosta lahko z igralcem prebrala. Glede Orla pazi predvsem na sledeče: To ni in ne sme biti pasiven tip! Niti v govoru, niti v kretnjah! Pač pa mirna, že usedena odločnost! — Obrekarica je blaga duša, a vendar trdna ob svojem možu. — Dragarica je lahko zoprna, a vendar ne samo zoprna. Naj le nosi tudi pečat tragike svojega razreda, svoje poneumljenosti! — Drejc me ne skrbi. — Staneta ne poznam. Da ne bo preveč pridigarski. — Sova ni nobena težava. — Pazi, da Angelca ne bo uganjala patetike! V tistem stavku, ki ga je izgovorila pri poskusnem snemanju, je presneto »tragična«. Toda njena tragika ne sme biti v tem, da govori z razvlečenimi besedami. — Nančika naj bo sanjava in začudena. — In še nekaj: sovražniki naj ne bodo samo »črni kakor hudič«. To naj bodo sovražni ljudje, nikakor pa ne roboti. Poglavje, ki bo vsekakor najtežje, bo govorica. Lepo te prosim, reci igralcem, da jih imam zelo rad, toda da jih bom imel še tisočkrat rajši, če bodo govorili kakor ljudje in ne kakor igralci na odru. Brez patetike, ljudje božji, brez patetike! Sicer pa, kadar prideš v Ljubljano, oglasi se pri meni. — Da, še nekaj: igralci naj nikar ne skušajo posnemati tamošnje govorice. Govorijo naj knjižni jezik! No, saj bi ti napisal še hudiča in pol, pa sem se že naveličal pretepati po stroju. In tudi drugo delo me čaka. Rad bi se pa še marsikaj pogovoril s tabo. No, pa bo že še prilika, nemara. Sprejmi prav lepe pozdrave, hkrati pa ti prav iz srca želim najlepšega uspeha, kakor tudi igralcem in vsej ekipi. Ciril Kosmač L’écrivain Ciril Kosmač a donné à sa nouvelle »Le père Orel« la forme de scénario sous le titre »Sur son propre sol« qui est devenu dans les années 1947—48 notre premier film sonore Slovène. Le film a été réalisé par le metteur en scène de cinéma Štiglic, mais le premier à s’être occupé de la réalisation filmée fut le metteur en scène de théâtre Ferdo Delak (né en 1995). Dans la lettre publi:e ci-dessus Kosmač évalue avec humour mais aussi avec un sens critique aigu et une connaissance profonde des loies et des exigences de 1 histoire et des caractères du film »la publication définitive du scénario« qui fut rédigé d’après son esquisse par les artistes de l’équipe avec Delak en tête. Cette lettre est un document intéressant sur la personnalité de l’écrivain Kosmač et aussi un témoin éloquent des années d’enfance du film Slovène. Milanski » General - Raport -« kranjskega »pevca razglašene slave-« iz leta 15579 Igralec, pevec, režiser, organizator, dramatik, prevajalec in publicist — tako nam predstavljajo priročniki podobo Josipa Nollija (1841—1902), pionirja slovenskega gledališča v čitalniški dobi in v prvih letih Dramatičnega društva. O vsaki od teh vej njegove dejavnosti bi bilo kajpada mogoče napisati celo študijo. Bil je pri slovenskem teatru že pred rojstvom Dramatičnega društva, potem njegov prvi tajnik ob ustanovitvi 1867. leta in še isto leto avtor — četudi deloma le prevedene ali po tujih virih prirejene — prve slovenske dramaturgije, ki jo je poslal v svet kot prvi zvezek Slovenske Talije z imenom »Priročna knjiga za glediške diletante, posebno za ravnatelje igrokazov ter prijatelje slovenske dramatike sploh«. Potem ga je zvabil dober glas s slovenskega dramskega odra na operne deske širokega sveta in pel je vse od Madrida in Barcelone do Moskve, Petrograda in Odese. Ko se je po petnajstih letih vrnil domov, je Ljubljana ravnokar gradila ponosno stavbo novega Deželnega gledališča in izkušeni pevec se je poprijel organiziranja slovenske Opere in postal je njen prvi režiser. Del Nollijeve zapuščine, ki jo hrani Slovenski gledališki muzej — nekaj je je pridobil še pok. Janko Traven, nekaj je je muzeju volila pred meseci umrla Nollijeva hči Ema — je med najzanimivejširni in najstarejšimi pričevanji o razvoju slovenskega gledališča. Posebna redkost je album, ki so ga poklonili 1873. leta »Slovenski igralci in igralke zasluženemu gospodu regisseurju Josipu Nolli-ju v spomin«: v njem je danes 26 fotosov (polovica je izgubljena, saj je prostora za 52 slik) in prav te fotografije so najstarejše priče o začetkih slo- Josip Nolli v operni vlogi okrog leta 1870 J. Nolli in C. Podkrajškova v Ku-kuljevičevi igri »Turki pri Sisku« (Ljubljana, 1872) venskega igralstva. Ob njih ne spremljamo le Nollija v vsakdanjem življenju in v njegovih vlogah, preden je zapustil Ljubljano, temveč tudi druge pomembnejše takratne igralce (Kajzelja, Podkrajškovo itd.), ob koncu pa so še njihovi podpisi. Celo skupinski prizori so vmes, čeprav posneti v fotografskem ateljeju v ljubljanskem hotelu Slon: posnetki Kukuljevičeve junaške igre »Turki pri Sisku« iz leta 1872 so prava redkost, saj imamo vse od takrat pa do konca prve vojne skoraj edinole portretne fotografije kostumiranih igralcev. Nič manj zanimivi pa niso dokumenti, priloženi temu albumu fotografij: zvežčiči s prepisi sodb o znamenitem baritonistu, ki so jih zapisali kritiki v Rusiji in v Italiji in kjerkoli ga je že vodila njegova pot po evropskih opernih odrih, predvsem pa na šestih velikih listih napisan »General-Raport«, ki ga je poslal Josip Nolli 1. julija 1879 ljubljanskemu Dramatičnemu društvu iz Milana. Takole se začenja ta zanimivi dokument: »GENERAL-RAPORT« o mojem prvem nastopu v »T e atr o dal V er me« v Milanu v »Favorita« 5/6 1879. in dalje; potem o druge j operi »Trovatore« 25/6 in dalje. Gledališče je jako lepo in veliko enako kot »Scala« in obsega prostora za kacih 4000 ljudi, poleg »Scale« je največe in prvo gledališče za opero, ker se ( 8M0HAMA PITT&BICO SP1G0LATURE DAlGIORNALI II barítono Giuseppe Nolli.— Cüadiai dalla stampa milane.se. Iú La Perseveranza: « Per 1« Favorita basta la Galletti, ma contri en diré che anche gli aurolHiáti contrlbuiscono a formare uu buon Instente. - II barítono Nolli ha la voce tul po’ guttarale, nía aucli e luí cania e íraseggla bene. » 11 Sécalo: « Olí aliri artlsli cui venne afñdata la interpretazione della bclllssiina opera Donizettiana, fu roño pari alia Importanza delle loro parti rispettive. Due di essi erano alfatto nuovi al pubblico del Dal Verme, ma di primo acchito ne guadagnarono le símpala-. L’uno il lenore. — L'altro artista, di cui jeri fa-cemmo couoscen/.a, i il barítono signor Nolli. esso puré ben adden tro nei segreti dell’arte del canto. II pubblico ebbe anche per lui calorosi battimani. » La Lumbardia: « Anche 11 signor Nolli nella parte di re Alfonso ebbe dei momenti felicissiini e fu put- esso applaudí'to. - lusomma un successo, che aumenterá curto alie successive ruppresenta-zioni. » il Corriere della sera: « Il signor Nolli non b certo l’ultimo fra gli Alfonsi di Ca-stiglia. La sua voce ¿ buoua, buona la sua scuola. — In com-plesso, uno spettacolo che chismera gente, e la merita. » Il Solé: « Anche il barítono signor Nolli Rpu» r»cn>R» Mitcv a»««, ero ceop» Cip» Sanpj» Pue*3»on Jop« Arjp» Bobih» fenom» Biie4tmn Onepa m, 3-xi AincTBin.si, myauBa 1'. ¿oiiunerrii _2X-Tl L- T-137-TOT-rTl TTTT-TB- i-i» 1. Boh» >-*» M Amen M» O. Kinejms r-n A tUprfnn r-i» B- Dobu O o r . i-i» nm «n Ajici. Raorpcasu» JIoni — - _ r a» E B»p.deio luu ■ uuitpu ippu [»rrOR., »Trn ,7»»rp»jp,.-JUlcTiie DpolClOIIT» mrhD Pl 3»»rt PueiiitoR». «mo n Bon^epai-*. n XVI cmrtriR HAHAJIO POBHO BT> 8 4AC. BEHEPA U%HU «■tCTilll: A o«» C*RJ»p» ni. 16 p ■ ■-jomiiui 14 p ha-mn m 14 p «o«p »2 p. 1-ro mpje» to» ioirp 8 p. jmrrp B p iprci» 1. 2. 3 ■ 4 pm 4 p 6. B * 7 MJ so 3 0T« 8, 9 m 10 2 p 60 *. 11, 12. 15. 14. 16 m 16 2 p A»$»Twp» 1 p 26 i. B»jiob» 1 p.» t Ih «trn utolp 2« rtrrn u m. 75 vs 8-» rtoro 60 i. ['■Jirpfj 30 ros. Butin: urno nasj^un n ktcei mrp* m 10 i yrp» Iu3tiuim5nti i tz niia njineiiMiiiji no okoH^uia enikruuu, JIsifipeTTo njpojz,9.@t^7z srt icftcc-fe Tearpa Jupmvtfi Ttam po MnMx-Mutanu Dri. ras. Oirr. DmiiiIi m -«ti. UspeihaiiRv Vji ra» Hntoni» UpRvepu « Ro« Ruski gledališki letak, natisnjen ob Nollijevem gostovanju v Odesi 1880. leta roča o gledišči in morda še kateri drugi manjši časnik np. C o m p a g n e d’ ar i e , L ant e r n a. To so tedaj glasovi merodajnih časnikov tukaj! Iz tega samega se že vidi lahko, da v Milanu, prvem muzikalnem mestu Italje nastopiti in uspeh imeti je častno za vsacega, timveč pa za mene, ki nijsem nikdar temeljitih muzikalnih študij užival in sem še le v zadnjih par letih po lastnem trudu pomagal si do te stopnje. To nij mala reč stopiti pred občinstvo kacih 3000 do 4000 glav, med katerimi je na stotine in stotine muzik ar j e v , kompositerjev, maestrov in pevcev, ki komaj čakajo, da bi neusmiljeno pokopali novega neznanega jim še umetnika, ki kritizirajo vsak ton, vsak takt, vsako frazo sproti, in ki so še mnogo ostreji vsi skupaj, ker cene so bile za tretjino povišane (namesti 2 Lire na 3 Lire to je 1 gold. 20 kr. samo ustopnina v parter, sedež pa še posebej 5 Lir in zadej 3 Lire). Ali mislil sem si: »Učil si se nekaj, glas imaš, tedaj Korajža velja! Kranjski fantje mi smo slovanske korenine,« in šlo je hvala Bogu, dobro koj prvikrat in potem vedno bolje. Pel sem »Favorito« sedemkrat, 5. 7. 10. 12. 15. 18. in 21. junija. Druga opera bila je »T rov at or e« z drugo slavno pevko B ar lani D ini, tudi pri povišanih cenah, in tu sem pa imel še sijaj-n e j ši uspeh , in moral ponavljati po burnem aplausu veliko arijo v II. aktu, čast, ki se redko prigodi baritonu v tej operi. O tej predstavi posnamem in priložim Vam veljavnejše kritike v izpisu in nekatere v izrezku. Bilo je to 25. in 26. in 30. t. m. i Ÿ>,neAa£~ '• f Ml ft ■nw Jjry »«f 'MMjmmS-pl.- QfJu*U , &ikA-yitûfy.