PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102 Uradno glasilo slovenskih občin Št. 56 Maribor, petek 27.9.2024 OBČINA CANKOVA 995. Sprememba Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Cankova Na podlagi 81. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3) (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 - ZDU-1O, 78/23 -ZUNPEOVE, 95/23 - ZIUOPZP in 23/24) (v nadaljevanju: ZUreP-3) in 17. člena Statuta Občine Cankova (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2021) je Občinski svet Občine Cankova na 14. redni seji dne 26. 9. 2024 sprejel SPREMEMBO ODLOKA O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE CANKOVA 1. člen Spremeni se 2. Odstavek 14. člena (PIP v območjih podeželskih naselij), področje Č pogoji glede oblikovanja in se na novo glasi: (2) Strehe na vseh objektih morajo biti dvokapne, z nakloni od 30° do 45°, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in prilagojene smeri slemena sosednjih objektov oziroma prilagodi splošni podobi obcestnega/ob uličnega niza. Kritina v opečni, rjavi in sivi barvi ter na območjih tradicionalne tipologije gradnje pretežno opečne, lahko krite tudi s slamo. Prav tako so dovoljene štirikapne strehe, naklona od 15° do 30° na javnih in stanovanjskih objektih. Kot dvokapna streha se šteje tudi vertikalno zamaknjena dvokapnica. Ravne (razen na kmetijskih objektih) in enokapne strehe ter strehe z manjšimi nakloni so možne na nezahtevnih, enostavnih in pomožnih objektih ter na večjih in širših ne stanovanjskih objektih (širine več kot 10 m - razen gostinskih). Nezahtevni, enostavni in pomožni objekti morajo biti oblikovno skladni z osnovnim objektom. Ravne ali enokapne strehe so možne tudi na eno in več stanovanjskih objektih ter na ne stanovanjskih objektih, pod pogojem, da je min. 2/3 del objekta dvokapna streha ter max. 1/3 dela objekta ravna streha. Ravni ali enokapni del objekta je vcepljen ali dodan k osnovnim tlorisom z dvokapno streho in mora biti nižji od slemena dvokapnice. Dvokapni del strehe mora vizualno prevladovati in upoštevati obstoječi vzorec ob ulične/ob ceste pozidave (smer slemena ipd.). Kritine ne smejo biti ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XX svetleče oziroma trajno bleščeče. Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh ter sledijo naklonu strehe. Streha osnovnega objekta se lahko podaljša na prizidan objekt v istem ali manjšem naklonu. Prepovedane so strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni, slemeni in kritinami, podaljšani, prirobljeni in polni čopi (dovoljeni le tipični za to območje) oziroma elementi, ki niso skladni z arhitekturno tipologijo območja. Ravni deli streh so lahko ozelenjeni. Dovoljene so frčade z dvokapno ali ravno strešico in ometanim zidcem ob straneh, pultna okna, ki so zaključena s stranskim zidcem v vertikalni smeri ter strešna okna. 2. člen Vse ostale določbe Odloka ostajajo nespremenjene. 3. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-04/2024 Datum: 26. 9. 2024 Občina Cankova Danilo Kacijan, župan 996. Sprememba Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Cankova Na podlagi 21., 29., 61. in 62. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 11/14 -popr., 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A, 80/20 - ZIUOOPE in 62/24 - odl. US), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP in 38/10 - ZUKN in 57/11 - ORZGJS40), 149. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-2/ (Uradni list RS, št. Izdajatelj: Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor Smetanova ulica 30,2000 Maribor T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-locaHs.info | www.lex-localis.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1728 44/22, 18/23 - ZDU-1O, 78/23 - ZUNPEOVE in 23/24), 3. člena Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni list RS, št. 29/11 - uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 - odl. US, 92/14 - odl. US, 32/16, 15/17 - odl. US, 73/19 - odl. US, 175/20 - ZIUOPDVE, 5/21 - odl. US in 38/24), Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12, 44/22 - ZVO-2 in 70/24), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17, 78/19 in 44/22 - ZVO-2) ter 18. člena Statuta Občine Cankova (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2021) in 4. člena Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Cankova (Uradni list RS, št. 86/11 in 16/2018) je Občinski svet Občine Cankova na svoji 14. redni seji dne 26. 9. 2024 sprejel SPREMEMBO ODLOKA O NAČINU OPRAVLJANJA LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE OSKRBE S PITNO VODO V OBČINI CANKOVA 1. člen Spremeni se 7. člen in se na novo glasi: (1) Javna služba se opravlja v obliki • javnega podjetja na območju katastrskih občin (KO): Št. KO Ime KO 69 Cankova 66 Domajinci 50 Gerlinci 67 Gornji Črnci 68 Korovci 51 Krašči 70 Skakovci 65 Topolovci (2) Izvajalec javne službe iz prvega odstavka tega člena je upravljavec javnega vodovoda, na območjih javnega vodovoda, določenih v Programu oskrbe s pitno vodo. 2. člen Spremeni se 1. odstavek 11. člena in se na novo glasi: (1) Stavba ali gradbeni inženirski objekt iz 1. člena tega odloka, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, morata biti priključena na javni vodovod v skladu z določili tega odloka in Tehničnega pravilnika. 3. člen Vse ostale določbe odloka ostanejo nespremenjene. 4. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 014-02/2024 Datum: 26. 9. 2024 Občine Cankova Danilo Kacijan, župan 997. Sprememba Pravilnika o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov Občine Cankova Na podlagi 34.a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 11/14 - popr., 14/15 -ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A, 80/20 - ZIUOOPE in 62/24 - odl. US), 10. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 - uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 - ORZSPJS49a, 27/12 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 46/13, 25/14 - ZFU, 50/14, 95/14 -ZUPPJS15, 82/15, 23/17 - ZDOdv, 67/17, 84/18, 204/21, 139/22, 38/24 in 48/24 - odl. US) in 18. člena Statuta Občine Cankova (Uradno glasilo slovenskih občin št. 2/2021, z dne 15. 01.2021) je Občinski svet Občine Cankova na 14. redni seji dne 26. 9. 2024 sprejel SPREMEMBO PRAVILNIKA O PLAČAH IN DRUGIH PREJEMKIH OBČINSKIH FUNKCIONARJEV, ČLANOV DELOVNIH TELES OBČINSKEGA SVETA IN ČLANOV DRUGIH OBČINSKIH ORGANOV OBČINE CANKOVA 1. člen Spremeni se tretji odstavek 6. člena, in sicer se na novo glasi: Letni znesek sejnin, vključno s sejninami delovnih teles občinskega sveta, ki se izplača posameznemu članu Občinskega sveta Občine Cankova, ne sme presegati 7,5 % plače župana. 2. člen Vse ostale določbe Pravilnika ostajajo nespremenjene. 3. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 014-03/2024 Datum: 26. 9. 2024 Občina Cankova Danilo Kacijan, župan 998. Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Cankova Na podlagi 24. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12-ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21-odl.US, 123/21, 44/22, 130/22-ZPOmK-2 in 18/23) ter 18. člena Statuta Občine Cankova (Uradno glasilo slovenski občin, št. 2/2021) je Občinski svet Občine Cankova, na 14. redni seji dne 27. 9. 2024 sprejel PRAVILNIK O OHRANJANJU IN SPODBUJANJU RAZVOJA KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI CANKOVA I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (vsebina pravilnika) (1) Ta pravilnik določa področje uporabe, pogoje, vrste pomoči s posameznimi ukrepi za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Cankova (v nadaljnjem besedilu: občina). (2) Sredstva po tem pravilniku se dodelijo za: • državne pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) 2022/2472 z dne 14. decembra 2022 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1729 delovanju Evropske unije (UL L št. 327 z dne 21. 12. 2022, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2023/2607 z dne 22. novembra 2023 o popravku Uredbe (EU) 2022/2472 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 2023/2607 z dne 23. 11. 2023), (v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 2022/2472), • pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) 2023/2831 z dne 13. decembra 2023 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 2023/2831 z dne 15. 12. 2023; v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 2023/2831), • pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 9), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2023/2391 z dne 4. oktobra 2023 o spremembi uredb (EU) št. 717/2014, (EU) št. 1407/2013, (EU) št. 1408/2013 in (EU) št. 360/2012 glede pomoči de minimis za predelavo in trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture ter Uredbe (EU) št. 717/2014 glede skupnega zneska pomoči de minimis, dodeljene enemu podjetju, obdobja njene uporabe in drugih zadev (UL L št. 2023/2391 z dne 5. 10. 2023), (v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 1408/2013). 2. člen (način in višina zagotavljanja sredstev) Sredstva za izvedbo ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v občini, se zagotavljajo v proračunu občine. Višina sredstev se določi z odlokom o proračunu občine za tekoče leto. 3. člen (oblika pomoči) Sredstva za ukrepe po tem pravilniku se dodeljujejo v določeni višini za posamezne namene kot nepovratna sredstva v obliki dotacij. 4. člen (opredelitev pojmov) Izrazi, uporabljeni po tem pravilniku, imajo naslednji pomen: (1) »pomoč« pomeni ukrep iz 10. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472; (2) »mikro, mala in srednja podjetja« pomenijo fizične in pravne osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost in izpolnjujejo merila iz Priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472 (3) »kmetijski sektor« pomeni sektor iz 8. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472; (4) »kmetijski proizvod« pomeni proizvode iz 7. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472; (5) »primarna kmetijska proizvodnja« pomeni dejavnost iz 44. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472; (6) »predelava kmetijskih proizvodov« pomeni dejavnost iz 45. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472; (7) »trženje kmetijskih proizvodov« pomeni dejavnost iz 35. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472; (8) »kmetijsko gospodarstvo« pomeni enoto iz 2. točke 3. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 - ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 - odl. US, 123/21, 44/22, 130/22 - ZPOmK-2, 18/23 in 78/23; v nadaljnjem besedilu: ZKme-1); (9) »nosilec kmetijskega gospodarstva« je fizična ali pravna oseba iz 3. točke 3. člena ZKme-1; (10) »podjetje v težavah« je fizična in pravna oseba, ki opravlja gospodarsko dejavnost in izpolnjuje merila 18. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2023/1315 z dne 23. junija 2023 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe ter Uredbe (EU) 2022/2473 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 167 z dne 30. 6. 2023, str. 1); (11) »začetek izvajanja projekta ali dejavnosti« pomeni začetek izvajanja projekta ali dejavnosti iz 53. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472; (12) »intenzivnost pomoči« pomeni odstotek iz 12. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472; (13) »enotno podjetje« pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij: a) podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja; b) podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja; c) podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu; d) podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja. Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk (a) do (d) prvega pododstavka preko enega ali več drugih podjetij, prav tako veljajo za enotno podjetje. (14) »slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami« pomenijo vremenske razmere iz 2. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472; (15) »druge slabe vremenske razmere« pomenijo vremenske razmere iz 41. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472; (16) »škodljivi organizem rastline« pomeni organizem iz 43. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472; (17) »zaščitena žival« pomeni žival iz 47. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472; (18) »naravne nesreče« pomenijo pojave iz 38. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472; (19) »nezahtevne agromelioracije« pomeni agromelioracije iz četrtega odstavka 78. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 - uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 - ZKme-1D, 79/17, 44/22 in 78/23 -ZUNPEOVE); (20) »primarna proizvodnja ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture« so dejavnosti iz točke (b) prvega odstavka 2. člena Uredbe Komisije (EU) Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1730 št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L št. 190 z dne 28.6.2014, str. 45), zadnjič spremenjene z Uredbo komisije (EU) 2023/2391 z dne 4. oktobra 2023 o spremembi uredb (EU) št. 717/2014, (EU) št. 1407/2013, (EU) št. 1408/2013 in (EU) št. 360/2012 glede pomoči de minimis za predelavo in trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture ter Uredbe (EU) št. 717/2014 glede skupnega zneska pomoči de minimis dodeljene enemu podjetju, obdobja njene uporabe in drugih zadev (UL L št. 2023/2391 z dne 5.10.2023), (v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 717/2014). 5. člen (vrste pomoči in ukrepi) Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja v občini se finančna sredstva usmerjajo preko pravil za državne pomoči, ki imajo podlago v uredbah, navedenih v drugem odstavku 1. člena tega pravilnika, in omogočajo izvedbo naslednjih vrst pomoči oziroma VRSTE POMOČI UKREPI Državna pomoč po skupinski izjemi v kmetijstvu in gozdarstvu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472 UKREP 1: Pomoč za naložbe na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472) UKREP 2: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij (28. člen Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472) Pomoč de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2023/2831 UKREP 3: Pomoč za naložbe za opravljanje v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji Pomoč de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 UKREP 4: Podpora ohranjanju oziroma povečanju rodovitnosti tal 6. člen (upravičenci do pomoči) Upravičenci do pomoči so: • pri ukrepih 1, 2 in 4 pravne in fizične osebe, ki so mikro, mala in srednja podjetja, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, imajo svoje zemljišče in opravljajo svojo dejavnost na območju občine ter so vpisana v register kmetijskih gospodarstev; • pri ukrepu 3 so to nosilci kmetijskih gospodarstev in člani kmetijskega gospodinjstva, ki imajo stalno prebivališče na naslovu nosilca dejavnosti, so registrirani za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Kmetijsko gospodarstvo je vpisano v register kmetijskih gospodarstev. 7. člen (izvzeta področja uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472) (1) Do pomoči po tem pravilniku v okviru ukrepov v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472 niso upravičeni subjekti, ki so: • naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo, na podlagi predhodnega sklepa Evropske komisije, s katerim je pomoč, ki jo je dodelil organ iz Republike Slovenije, razglasila za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom; • podjetja v težavah. (2) Pomoč po tem pravilniku se ne dodeli: • za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer če je pomoč neposredno povezana z izvoznimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo; • kadar je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga. (3) Pomoči po tem pravilniku v okviru ukrepov v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472 se ne dodeli za davek na dodano vrednost, razen, kadar po predpisih, ki urejajo davek na dodano vrednost, le-ta ni izterljiv. 8. člen (način, pogoji in merila za dodeljevanje pomoči) (1) Državne pomoči in pomoči de minimis se dodeljujejo upravičencem na podlagi izvedenega javnega razpisa, objavljenega na občinski internetni strani, skladno z veljavnimi predpisi s področja javnih financ ter tem pravilnikom. (2) V javnem razpisu se opredelijo posamezni ukrepi in višina razpoložljivih sredstev za posamezen ukrep, kot to določa odlok o proračunu občine za tekoče leto. (3) Podrobnejša merila za dodeljevanje državnih pomoči in pomoči de minimis ter zahtevana dokumentacija za posamezne ukrepe po tem pravilniku, se določijo v javnem razpisu. 9. člen (spodbujevalni učinek pomoči) (1) Za ukrepe v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472 se pomoč lahko dodeli, če ima spodbujevalni učinek. Pomoč ima spodbujevalni učinek, če je vloga za pomoč predložena pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti. (2) Vloga za pomoč mora vsebovati najmanj naslednje podatke: • ime fizične osebe oziroma naziv pravne osebe, sedež; • velikost podjetja; • opis projekta ali dejavnosti, vključno z datumom začetka in konca; • lokacijo projekta ali dejavnosti; • seznam upravičenih stroškov; • vrsto (nepovratna sredstva, posojilo ali drugo) in znesek javnega financiranja, potrebnega za projekt ali dejavnost; • izjave vlagatelja: • o že prejetih javnih sredstvih za iste upravičene stroške; • glede izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka 7. člena tega pravilnika 10. člen (dodelitev sredstev) (1) O dodelitvi sredstev upravičencem po tem pravilniku odloča pooblaščena oseba na predlog strokovne komisije, ki jo imenuje župan/županja. (2) Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka lahko upravičenec vloži pritožbo županu v roku 8 dni od prejema sklepa/odločbe. Odločitev župana/županje je dokončna. (3) Medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom pomoči se uredijo s pogodbo. (4) Datum dodelitve pomoči je datum pravnomočnosti sklepa/odločbe. Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1731 11. člen (izplačila sredstev) Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplačajo na podlagi zahtevka posameznega upravičenca. Zahtevek mora vsebovati naslednjo dokumentacijo: • dokazila o plačilu obveznosti (račun in potrdilo/dokazilo o plačanem računu), • druga dokazila o opravljeni storitvi, določena z javnim razpisom. 12. člen (združevanje pomoči) (1) Največja intenzivnost pomoči in najvišji znesek pomoči po posameznih ukrepih iz 13. do 16. člena tega pravilnika, ne smejo preseči najvišje intenzivne pomoči in najvišjih zneskov pomoči, določenih v 4., 14. in 28. členu Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472, ne glede na to, ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz nacionalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev Evropske unije. (1) Pomoč po tem pravilniku v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472 se lahko združuje z vsako drugo državno pomočjo zvezi z istimi opravičenimi stroški, ki se v celoti ali deloma pokrivajo samo, če se s takim združevanjem ne preseže najvišje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za zadevno pomoč v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472. (3) Pomoč po tem pravilniku v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472 se ne združuje s plačili iz drugega odstavka 145. člena in 146. člena Uredbe (EU) št. 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrt SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str.1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 2024/1468 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o spremembi uredb (EU) 2021/2115 in (EU) 2021/2116 glede standardov dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev, shem za podnebje, okolje in živali dobro počutje, sprememba strateških načrtov SKP, pregled strateških načrtov SKP ter izjeme od nadzora in kazni (UL L št. 2024/1468 z dne 24.5.2024, zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s takim združevanjem presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 2022/2472. (4) Pomoč po tem pravilniku v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472 se ne združuje s pomočjo de minimis v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s takim združevanjem presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 2022/2472. II. UKREPI V SKLADU Z UREDBO KOMISIJE (EU) ŠT. 2022/2472 13. člen UKREP 1: Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472) (1) Namen in cilji ukrepa: • izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje; • izboljšanje naravnega okolja, higienskih pogojev ali standardov za dobrobit živali; • vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč, izboljšanjem zemljišč, oskrbo in varčevanjem s trajnostno energijo, energijsko učinkovitostjo, oskrbo in varčevanjem z vodo; • prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, vključno z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov in povečanjem sekvestracije ogljika ter spodbujanje trajnostne energije in energijske učinkovitosti; • prispevanje k trajnostnemu krožnemu biogospodarstvu ter spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak, vključno z zmanjšanjem odvisnosti od kemikalij; • prispevanje k zaustavitvi in obnovitvi trenda izgube biotske raznovrstnosti, krepitev ekosistemskih storitev ter ohranjanje habitatov in krajine. (2) Pomoč se ne dodeli za: • nakup plačilnih pravic, • naložbe, ki ne upoštevajo prepovedi in omejitev iz Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 671), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o geografskih označbah za vino, žgane pijače in kmetijske proizvode ter zajamčenih tradicionalnih posebnostih in neobveznih navedbah kakovosti za kmetijske proizvode, spremembi uredb (EU) št. 1308/2013, (EU) 2019/787 in (EU) 2019/1753 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1151/2012 (UL L št. 2024/1143 z dne 23. 4. 2024), tudi če se take prepovedi ali omejitve nanašajo le na podporo Evropske unije, določeno v navedeni uredbi; • proizvodnjo biogoriv in energije iz obnovljivih virov, • nakup in zasaditev letnih rastlin, • nakup živali, • ožičenje ali polaganje kablov za podatkovna omrežja zunaj zasebne lastnine, • naložbe v namakanje, • dela v zvezi z odvodnjavanjem, • že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije, • investicije, ki se izvajajo izven območja občine, • stroške, povezane z zakupnimi pogodbami, • obratna sredstva. (3) Intenzivnost pomoči znaša do 50% upravičenih stroškov. (4) Najvišji skupni znesek pomoči na upravičenca lahko znaša 3.000 EUR na leto. (5) Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo se lahko dodeli za: • Podukrep 1.1: Posodabljanje kmetijskih gospodarstev • Podukrep 1.2: Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov 14. člen Podukrep 1.1: Posodabljanje kmetijskih gospodarstev (1) Pomoč se lahko dodeli za naložbe v kmetijska gospodarstva v povezavi s primarno kmetijsko proizvodnjo. (2) Upravičeni stroški: • strošek gradnje, nakupa ali izboljšanja nepremičnin na kmetijskem gospodarstvu (nakup zemljišč je Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1732 upravičen strošek v obsegu do 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti); • stroški nakupa nove kmetijske mehanizacije, • stroški opreme hlevov in gospodarskih poslopij, • stroški nakupa rastlinjaka, montaže ter opreme v rastlinjaku, • stroški nakupa in postavitev zaščite pred neugodnimi vremenskimi razmerami (preventivni ukrepi, npr. protitočne mreže), • stroški nakupa računalniške programske opreme, patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk. (3) Pogoji za dodelitev pomoči: • predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno; • predložitev priloge projektne dokumentacije za izvedbo naložbe, predračunov/računov o stroških, povezanih z naložbo, kadar so upravičeni do sofinanciranja; • za naložbo, v zvezi s katero mora biti opravljena presoja vplivov na okolje v skladu s predpisi o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, mora biti navedena presoja opravljena še pred datumom dodelitve individualne pomoči; • predložitev ponudbe oziroma predračun za načrtovano naložbo; • predložitev oddane zbirne vloge (subvencijska vloga) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel; • predložitev mnenja o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba; (4) Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva. 15. člen Podukrep 1.2: Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov (1) Pomoč se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišč in pašnih površin na območju občine. (2) Upravičeni stroški: • stroški izdelave načrta ureditve kmetijskega zemljišča (nezahtevne agromelioracije, pašniki); • stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije; • stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo; • stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino. (3) Pogoji za dodelitev pomoči: • predložitev ustreznih dovoljenj oziroma projektne dokumentacije za izvedbo naložbe ter dokazila (predračun/račun) glede upravičenih stroškov do sofinanciranja; • urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov se mora izvajati najmanj na 1 hektar primerljivih kmetijskih površin. • predložitev predračuna, računa oziroma dokazila o plačilu stroškov za projektno dokumentacijo, za katere se uveljavlja pomoč; • predložitev kopije katastrskega načrta in program del, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, kadar je predmet podpore ureditev kmetijskih zemljišč ali nezahtevna agromelioracija; • dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča; (4) Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba, ki jo pooblastijo vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v skupno naložbo. 16. člen UKREP 2: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij (28. člen Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472) (1) Cilj pomoči je sofinanciranje dela stroškov zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje, z namenom kritja izgub zaradi naslednjih dejavnikov: • naravnih nesreč; • slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, in drugih slabih vremenskih razmer; • bolezni živali ali škodljivih organizmov rastlin ter; • zaščitenih živali. (2) S pomočjo se spodbuja kmetijske pridelovalce, da zavarujejo svoje pridelke pred posledicami škodnih dogodkov iz prejšnjega odstavka. (3) Upravičeni stroški so stroški zavarovalnih premij, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov. (4) Pogoji za pridobitev je veljavna zavarovalna polica z obračunano višino nacionalnega sofinanciranja. (5) Pomoč po tem pravilniku skupaj s pomočjo po nacionalni uredbi o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje ne sme preseči 70% upravičenih stroškov. III. UKREPI DE MINIMIS V SKLADU Z UREDBO KOMISIJE (EU) ŠT. 2023/2831 17.člen (splošna določila de minimis Uredbe Komisije (EU) št. 2023/2831) (1) Do de minimis pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2023/2831 niso upravičena podjetja iz sektorjev: • primarni proizvodnji ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, opredeljene v členu 5, točki (a) in (b), Uredbe (EU) št. 1379/2013, , • predelave in trženje ribiških proizvodov iz akvakulture, kadar je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine proizvodov, nabavljenih ali danih na trg, • primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije, • predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi v naslednjih primerih: a) če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg; b) če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce. (2) Pomoč ne bo namenjena izvozu oziroma z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoznimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo. (3) Pomoč ne bo pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi. (4) Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine ali do države. (5) Do sredstev za razvoj niso upravičena mikro, majhna in srednje velika podjetja, ki so po zakonu, ki ureja prisilno poravnavo, stečaj ali likvidacijo, v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe. (6) Skupna vrednost pomoči, dodeljena istemu upravičencu oziroma enotnemu podjetju na podlagi pravila »de minimis« v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1733 2023/2831, ne sme preseči 300.000 EUR v zadnjem triletnem obdobju, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije. (7) Če je podjetje dejavno v sektorjih iz prvega odstavka tega člena ter je poleg tega dejavno v enem ali več sektorjih, ali opravlja še druge dejavnosti, ki sodijo na področje uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 2023/2831, se ta uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če podjetje na ustrezen način, kot je ločevanje dejavnosti ali razlikovanje med stroški, zagotovi, da dejavnosti v sektorjih, ki so izključeni iz področja uporabe te uredbe, ne prejemajo pomoči de minimis na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 2023/2831. 18. člen (kumulacija de minimis pomoči) (1) Pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči. (2) Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2023/2831, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 in (EU) št. 717/2014 do ustrezne zgornje meje iz člena 3(2) Uredbe Komisije (EU) št. 2023/2831. (3) Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2023/2831, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2023/2832. 19. člen (obveznosti prejemnika do pomoči in občine) (1) Prejemnik podpore mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v Republiki Sloveniji. (2) Prejemnik mora k vlogi predložiti: • pisno izjavo o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je upravičenec oziroma enotno podjetje prejelo na podlagi te ali drugih odredb de minimis v zadnjem triletnem obdobju, • pisno izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške in zagotovilo, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnost pomoči po drugih predpisih; • seznam podjetij, s katerimi je lastniško povezan, tako da se preveri skupen znesek že prejetih de minimis pomoči za vsa, z njim povezana podjetja; • izjavo o ločitvi dejavnosti oziroma stroškov, vezano na določilo sedmega odstavka 17. člena tega pravilnika. (3) Občina bo s sklepom/odločbo pisno obvestila prejemnika, • o odobrenem znesku de minimis pomoči, in da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2023/2831. (4) Dajalec pomoči mora hraniti evidence o individualni pomoči de minimis 10 let od datuma odobritve pomoči. (5) Občina bo pred dodelitvijo pomoči de minimis za potencialne upravičence preverila pri Ministrstvu za finance že dodeljeno pomoč de minimis ter bo Ministrstvu za finance v 15 dneh po dodelitvi pomoči de minimis poročala o dodeljeni pomoči preko spletne aplikacije. 20. člen UKREP 3: Pomoč za naložbe za opravljanje v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji (1) Cilj ukrepa je diverzifikacija dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter širjenje nekmetijskih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih. Z ukrepom se želi ustvariti pogoje in možnosti za ohranjanje obstoječih in ustvarjanje novih delovnih mest, izboljšanje dohodkovnega položaja in utrjevanje tržnega položaja kmetijskih gospodarstev. (2) Predmet podpore so naložbe za: • predelava kmetijskih proizvodov, zelišč in gozdnih sadežev, • neposredna prodaja kmetijskih proizvodov na kmetijah in izven kmetije, • turizem na kmetiji (gostinska in negostinska dejavnost po Uredbi o dopolnilnih dejavnosti na kmetiji), • dejavnosti povezane s tradicionalnimi znanji na kmetiji (glede na vrste dopolnilnih dejavnosti na kmetiji po Uredbi o dopolnilnih dejavnosti na kmetiji). (3) Višina pomoči - bruto intenzivnost pomoči: • do 50% upravičenih stroškov. Višina sredstev se določi z javnim razpisom; • ne glede na določilo iz prejšnje alineje se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek pomoči de minimis. (4) Pogoji: • dovoljenje za opravljanje dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu; • dokazilo o registraciji dejavnosti, v kolikor upravičenec pomoči še nima dovoljenja za opravljanje dejavnosti; • dejavnost na kmetiji se mora izvajati vsaj pet let po zaključeni naložbi; • predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno; • projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja; • poslovni načrt za izvedbo naložbe s predračunom stroškov; • drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. (5) Upravičeni stroški: • stroški izdelave projektne dokumentacije za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijske dejavnosti na kmetiji; • stroški gradnje ali obnove objekta za dejavnosti predelave in trženja kmetijskih proizvodov ter nekmetijske dejavnosti na kmetiji; • stroški nakupa opreme in naprav za dejavnosti predelave in trženja na kmetijah ter nekmetijske dejavnosti. (6) Neupravičeni stroški: • plačila davkov, raznih taks in režijskih stroškov; • stroški zavarovanj, plačila obresti; • vse investicije, ki se izvajajo izven občine. IV. UKREPI DE MINIMIS V SKLADU Z UREDBO KOMISIJE (EU) ŠT. 1408/2013 21.člen (splošne določbe o pomoči de minimis) (1) Pomoč v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 se ne dodeli: a) kadar je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine proizvodov, danih na trg, Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1734 b) za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice in sicer pomoč, neposredno povezano z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo, c) če je pogojena, da se domačim proizvodom pri uporabi daje prednost pred uvoženimi. (2) Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine ali do države. (3) Do sredstev niso upravičena mikro, mala in srednja podjetja, ki so po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 176/21 - uradno prečiščeno beseilo, 178/21 - popr., 196/21 - odl. US, 157/22 - odl. US, 35/23 - odl. US in 57/23 - odl. US - U-I-414/20-13) v prisilni obravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe. (4) Skupni znesek pomoči de minimis v primarni kmetijski proizvodnji, dodeljen upravičencu oziroma enotnemu podjetju, ne sme presegati zgornje meje iz tretjega a odstavka 3. člena Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013 ter nacionalne in sektorske omejitve za Slovenijo iz Priloge II Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013 ne glede na to, iz katerih javnih virov so sredstva dodeljena. (5) Dodeljena pomoč predstavlja bruto znesek pomoči, to je pred odbitkom davka ali drugih dajatev. 22. člen (kumulacija de minimis pomoči) (1) Poleg pomoči de minimis po tem pravilniku se v zvezi z istimi upravičenimi stroški upravičencu oziroma enotnemu podjetju ne sme dodeliti še državna pomoč, če bi tako seštevanje povzročilo intenzivnost pomoči, ki bi presegala intenzivnost, določeno za posebne okoliščine vsakega primera v pravnih aktih Evropske unije. (2) Če je upravičenec razen v primarni kmetijski proizvodnji dejaven v enem ali več sektorjih ali opravlja dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 2023/2831, se pomoč de minimis, dodeljena za dejavnosti v primarni kmetijski proizvodnji v skladu s tem pravilnikom in Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013, lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno sektorjem ali dejavnostim na področju uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 2023/2831 do zgornje meje, določene v Uredbi Komisije (EU) št. 2023/2831, če z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovi, da primarna kmetijska proizvodnja ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2023/2831. (3) Če je upravičenec razen v primarni kmetijski proizvodnji dejaven v primarni proizvodnji ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, se pomoč de minimis, dodeljena za dejavnosti v primarni kmetijski proizvodnji v skladu s tem pravilnikom in Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013, lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno primarni proizvodnji ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, do zgornje meje, določene v Uredbi Komisije (EU) št. 717/2014, če z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovi, da primarna kmetijska proizvodnja ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 717/2014. 23. člen UKREP 4: Podpora ohranjanju oziroma povečanju rodovitnosti tal (1) Cilji pomoči je ohranjanje oziroma povečanje rodovitnosti tal. (2) Razlogi za ukrepanje: • visoka kislost tal na območju občine ima neugodne vplive na pridelavo kmetijskih rastlin; • podpora je zaradi tega namenjena zmanjševanju kislosti tal in s tem ohranjanju oziroma povečanju rodovitnosti kmetijskih zemljišč. (3) Upravičeni stroški so stroški nakupa sredstev za zmanjšanje kislosti tal (nakup apnenčeve moke, agro apna ipd.) Intenzivnost pomoči znaša (4) Intenzivnost pomoči znaša do 50% upravičenih stroškov. (5) Znesek pomoči se ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli zgornjo mejo ali omejitev iz četrtega odstavka 21. člena tega pravilnika. (6) Pogoji za dodelitev pomoči: • predložitev vloge za dodelitev sredstev za ta ukrep, • predložitev dokazila o nastalih stroških: plačani račun za nakup sredstev za zmanjšanje kislosti tal, • predložitev načrta apnenja, ki vsebuje časovnico apnenja na istem kmetijskem zemljišču (na vsaka tri leta) in predvideno količino sredstev za zmanjšanje kislosti tal na ha. (7) Najvišji skupni znesek pomoči na kmetijsko gospodarstvo lahko znaša do 700 EUR na leto. 24. člen (obveznosti upravičenca in občine) (1) Upravičenec mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun. (2) Vlagatelj mora k vlogi predložiti: • pisno izjavo o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je upravičenec oziroma enotno podjetje prejelo na podlagi te ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu; • pisno izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške, da občina lahko zagotovi, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih; • seznam fizičnih in pravnih oseb, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, s katerimi je povezan v enotno podjetje, tako da se preveri skupen znesek že prejetih de minimis pomoči za vsa, z njim povezana podjetja; • o združitvi, pripojitvi ali razdelitvi v tekočem in predhodnih dveh letih, da se zagotovi upoštevanje pogojev iz osmega in devetega odstavka 3. člena Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013; • ostalo opredeljeno v razpisu. (3) Občina bo s sklepom pisno obvestila prejemnika: • da je pomoč dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013, • o odobrenem znesku pomoči de minimis. (4) Občina bo pred dodelitvijo pomoči de minimis za potencialne upravičence preverila pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: MKGP) in Ministrstvu za finance že dodeljeno pomoč de minimis ter bo MKGP-ju v 15 dneh po dodelitvi pomoči de minimis poročala o dodeljeni pomoči na obrazcu, ki je objavljen na spletnem mestu državne uprave. V. NAČIN DODELJEVANJA POMOČI 25. člen (1) Sredstva pomoči se dodeljujejo na podlagi javnega razpisa, v skladu s tem pravilnikom in predpisi, ki urejajo izvrševanje proračuna. (2) V javnem razpisu se podrobneje določijo merila in kriteriji za dodeljevanje državnih pomoči in pomoči de Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1735 minimis, ter zahtevana dokumentacija za posamezne ukrepe po tem pravilniku. (3) Javni razpis se objavi na uradni spletni strani občine. Javni razpis se lahko objavi za vse ali za posamezne vrste ukrepov navedene v tem pravilniku. (4) V javni razpis se določi višina razpoložljivih sredstev, kot to določa Odlok o proračunu Občine. (5) Glede na višino razpoložljivih sredstev in števila prispelih vlog z upravičenimi naložbami, se vsem upravičencem dodeljena sredstva sorazmerno znižajo. 26. člen (1) Postopek za dodelitev pomoči vodi tri članska komisija, ki jo s sklepom imenuje župan/županja. Strokovne in administrativno tehnične naloge za komisijo opravlja občinska uprava. (2) Komisija na podlagi tega pravilnika in javnega razpisa odpira vloge, preveri popolnost vlog, obravnava pravočasno prispele vloge, opravlja oglede na terenu in pripravi zapisnike. (3) Komisija pripravi predlog upravičencev do pomoči, ki ga predloži občinski upravi. Občinska uprava, na podlagi prejetega predloga strokovne komisije, s sklepom odloči o višini odobrenih finančnih sredstev v roku 30 dni od dneva popolnosti vloge. (4) Zoper sklep je dopustno v roku 8 dni od prejema vložiti pritožbo, o kateri odloča župan/županja. Predmet pritožbe ne morejo biti postavljena merila za ocenjevanje vlog. Odločitev župana je dokončna. (5) Medsebojne obveznosti med upravičencem pomoči in občino se uredijo s pogodbo. VI. NADZOR NAD NAMENSKO PORABO SREDSTEV 27. člen (1) Namensko porabo proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini, pridobljenih po tem pravilniku oziroma javnem razpisu, spremlja in preverja pri prejemnikih Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano občine, lahko pa tudi komisija, ki jo imenuje župan. Namenskost porabe lahko preverja tudi Nadzorni odbor občine. (2) V primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev, mora prejemnik vrniti odobrena sredstva v celoti in s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi, obračunana od dneva nakazila prejemniku, če se ugotovi: • da sredstva niso bila delno ali v celoti porabljena za namen, za katerega so bila dodeljena; • da je prejemnik za katerikoli namen navajal neresnične podatke; • da prejemnik pomoči iz istega naslova za isti namen že pridobil finančna sredstva; • da prejemnik pomoči projekta ne izvede; (3) Prejemnik, ki ustreza kateremukoli kriteriju iz prejšnjega odstavka, izgubi pravico do pridobitve sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti. (4) V primeru, da upravičenec odobrenih sredstev v pogodbeno določenem roku ne izkoristi, bodisi, da je le tega iz neupravičenih razlogov zamudil, bodisi, da se ugotovi kršenje pravil razpisa, izgubi pravico do pridobitve sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti. VII. HRAMBA DOKUMENTACIJE 28. člen (1) Upravičenec mora hraniti vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za odobritev pomoči po tem pravilniku, deset let od datuma prejema pomoči iz tega pravilnika. (2) Občina mora voditi natančne evidence z informacijami o dodeljenih pomočeh in dokazili o izpolnjevanju pogojev deset let od dneva zadnje dodelitve pomoči po tem pravilniku. VIII. KONČNE DOLOČBE 29. člen Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Cankova (Uradni list RS, št. 98/2015, z dne 18.12.2015). 30. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 330-04/2024 Datum: 26. 9. 2024 Občina Cankova Danilo Kacijan, župan 999. Sklep o določitvi ekonomske cene programov vzgojno-varstvenih storitev v javnem zavodu -vrtcu pri OŠ Cankova Na podlagi 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 -ZIUZGK, 36/10, 62/10 - ZUPJS, 94/10 - ZIU, 40/12 -ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 55/17 in 18/21), 4. in 20. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Ur. list Rs, št. 97/03, 77/05, 120/05, 93/15 in 59/19), 33. in 34. člena Pravilnika o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Uradni list RS, št. 27/14, 47/17, 43/18 in 54/21) in 18. člena Statuta Občine Cankova (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2021) je Občinski svet Občine Cankova na svoji 14. redni seji dne 26. 9. 2024 sprejel SKLEP O DOLOČITVI EKONOMSKE CENE PROGRAMOV VZGOJNO-VARSTVENIH STORITEV V JAVNEM ZAVODU - VRTCU PRI OŠ CANKOVA 1. Določi se nova ekonomska cena dnevnega programa vzgojno-varstvenih storitev v javnem zavodu - vrtec pri OŠ Cankova, izračunana na podlagi Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05, 93/15 in 59/19), in s 1.9.2024 znaša 520,05 EUR na otroka mesečno. 2. Kot osnova za izračun plačila staršev za otroka v javnem zavodu - vrtec pri OŠ Cankova, se v skladu s Pravilnikom o plačilih staršev določi cena dnevnega programa 478,02 EUR na otroka mesečno. Razliko do dejanske cene dnevnega programa iz 1. člena v višini 42,03 EUR (subvencija) bo za vse otroke pokrivala Občina Cankova iz sredstev občinskega proračuna za otroško varstvo. 3. Glede na razmere in položaj pri izvajanju dnevnih programov v vrtcu pri OŠ Cankova se upošteva najvišji normativ v oddelkih, ki znaša skupaj 89 otrok. Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1736 4. V enotah vrtca javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda v vrtcu pri OŠ Cankova se lahko v skladu z veljavnimi normativi število otrok v oddelkih poveča za največ dva otroka. 5. Starši otrok, za katere je Občina Cankova po veljavnih predpisih dolžna kriti del cene programa predšolske vzgoje v javnem zavodu - vrtec pri OŠ Cankova, lahko uveljavlja rezervacijo za čas počitniške odsotnosti otroka enkrat letno v obdobju od 1. junija do 30. septembra. Rezervacijo lahko starši uveljavljajo za neprekinjeno odsotnost otroka najmanj en in največ dva meseca. Starši so jo dolžni vrtcu pisno napovedati najpozneje do 15. v mesecu pred prvim dnem odsotnosti otroka iz vrtca oz. v skladu z navodili, ki jih prejmejo v vrtcu pri OŠ Cankova. 6. Odsotnost otrok zaradi bolezni ali poškodbe, ki traja neprekinjeno 15 strnjenih delovnih dni starši dokazujejo s predložitvijo ustreznih zdravniških potrdil. Za obračun se upoštevajo pravila, ki veljajo za rezervacijo za čas počitniške odsotnosti. Odsotnost otrok morajo starši javiti vrtcu do 8.00 ure zjutraj. To se potem upošteva kot prvi dan otrokove odsotnosti. 7. Za rezervacijo za čas počitniške odsotnosti starši plačajo 25% od njihovega z odločbo določenega plačilnega razreda. Odšteje se znesek za neporabljena živila. 8. Ob pričetku veljavnosti tega sklepa preneha veljati Sklep o določitvi ekonomske cene programov vzgojno-varstvenih storitev v javnem zavodu - vrtcu OŠ Cankova (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/2023 in 18/2023). 9. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1.9.2024 dalje. Številka: 600-02/2024 Datum: 26. 9. 2024 Občina Cankova Danilo Kacijan, župan 1000. Sklep o tehnični posodobitvi grafičnega prikaza namenske rabe prostora Občinskega prostorskega načrta Občine Cankova Na podlagi 141. in 142. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 - ZDU-1O, 78/23 -ZUNPEOVE, 95/23 - ZIUOPZP in 23/24) in 18. člena Statuta Občine Cankova (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2021) je Občinski svet Občine Cankova na 14. redni seji dne 26. 9. 2024 sprejel SKLEP O TEHNIČNI POSODOBITVI GRAFIČNEGA PRIKAZA NAMENSKE RABE PROSTORA OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE CANKOVA 1. člen S tem sklepom se sprejme tehnično posodobljen Občinski prostorski načrt Občine Cankova: Naziv prostorskega akta: Tehnična posodobitev grafičnega prikaza namenske rabe prostora Občinskega prostorskega načrta Občine Cankova Identifikacijska številka prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov: 4095 2. člen S tehnično posodobitvijo se zagotavlja ažurnost grafičnega dela prostorskega izvedbenega načrta s katastrom nepremičnin. Tehnična uskladitev je izvedena na stanje parcel iz katastra nepremičnin z dne 1.10.2023. 3. člen V okviru tehnične posodobitve je grafični del prostorskega izvedbenega načrta transformiran v državni koordinatni sistem D96/TM. 4. člen Tehnična posodobitev je izvedena za grafični del izvedbenega dela Občinskega prostorskega načrta Občine Cankova (Uradni list Republike Slovenije, št. 72/18, v nadaljevanju OPN), ki se v zbirki prostorskih aktov vodi pod identifikacijsko številko 926. 5. člen Grafični prikazi izvedbenega dela OPN, se nadomestijo z grafičnimi prikazi tehnično posodobljenega OPN. Ti grafični prikazi so: • pregledna karta občine z razdelitvijo na liste, • pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture, • prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev in • prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz javne gospodarske infrastrukture. 6. člen Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati osmi dan po objavi. Številka: 350-17/2024 Datum: 26. 9. 2024 Občina Cankova Danilo Kacijan, župan OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM 1001. Odlok o rebalansu proračuna Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2024 - št. 3 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 -ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A in 80/20 - ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-UPB4, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617, 13/18, 195/20 - odl. US, 18/23-ZDU-1O in 76/23) in 16. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/16 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/21), je Občinski svet Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1737 Občine Cerklje na Gorenjskem na 11. redni seji dne 25. 9. 2024 , sprejel ODLOK O REBALANSU PRORAČUNA OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM ZA LETO 2024 -št. 3 1. člen V Odloku o proračunu Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2024 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 73/23, 20/24 in 37/24) se spremeni 2. odstavek 2. člena tako, da se glasi: »Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določi v naslednjih zneskih: Rebalans III. proračuna 2024_ Skupina/podskupina kontov I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) TEKOČI PRIHODKI (70+71) 70 DAVČNI PRIHODKI 700 Davki na dohodek in dobiček 703 Davki na premoženje 704 Domači davki na blago in storitve 706 Drugi davki in prispevki 71 NEDAVČNI PRIHODKI 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 711 Takse in pristojbine 712 Globe in druge denarne kazni 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavčni prihodki 72 KAPITALSKI PRIHODKI 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja 73 PREJETE DONACIJE 730 Prejete donacije in darila od domačih pravnih oseb 74 TRANSFERNI PRIHODKI 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij v EUR 12.797.252 11.645.090 8.929.140 5.816.676 2.882.160 215.304 15.000 2.715.950 1.651.150 20.000 130.500 50.000 864.300 115.200 115.200 15.000 15.000 1.021.962 673.013 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 348.948 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 25.250.792 40 TEKOČI ODHODKI 3.775.977 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 651.874 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 100.760 402 Izdatki za blago in storitve 2.973.371 409 Rezerve 49.972 41 TEKOČI TRANSFERI 3.336.721 410 Subvencije 86.000 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 2.021.500 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 381.350 413 Drugi tekoči domači transferi 847.871 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 17.547.621 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 17.547.621 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 590.472 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 385.000 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 205.472 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) (I.-II.)__-12.453.540 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB_ Skupina/Podskupina kontov_ IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 217.620 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 217.620 751 Prodaja kapitalskih deležev 217.620 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1738 IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)__217.620 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov_ VII. ZADOLŽEVANJE (500) 50 ZADOLŽEVANJE 500 Domače zadolževanje VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 55 ODPLAČILA DOLGA 550 Odplačila domačega dolga 0 0 0 0 0 0 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA F X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) XI. NETO FINANCIRANJE (VI+VN.-VIN.-IX.) Stanje na računu preteklega leta 31.12. «. 2. člen Ostala določila 2. člena odloka se ne spreminjajo in ostanejo v veljavi. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Splošni in posebni del proračuna ter načrt razvojnih programov se objavijo na spletni strani občine. Številka: 410-18/2023-81 Datum: 25. 9. 2024 H (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -12.235.920 0 _ 12.453.540 12.235.920 1002. Sklep o cenah občasne uporabe Kulturnega hrama Ignacija Borštnika v Cerkljah na Gorenjskem Na podlagi 67. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18, 79/18 in 78/23 - ZORR), 5. člena Pravilnika o uporabi Kulturnega hrama Ignacija Borštnika v Cerkljah na Gorenjskem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 42/19 in 51/19) ter 16. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem št. 7/16 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/21) je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na svoji 11. redni seji, dne 25. 9. 2024, sprejel Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj, župan SKLEP O CENAH OBČASNE UPORABE KULTURNEGA HRAMA IGNACIJA BORŠTNIKA V CERKLJAH NA GORENJSKEM 1. člen (cena uporabe) S tem sklepom se določijo cene občasne uporabe Kulturnega hrama Ignacija Borštnika Cerklje, kot sledi: Namen uporabe__ I. Pridobitna uporaba Cena brez DDV v EUR 1. Uporaba dvorane pravnih in fizičnih oseb, ki imajo sedež v ali izven občine in bodo Kulturni hram uporabljale pridobitno, pri čemer se z dejavnostjo ne ukvarjajo prostovoljno ali nepridobitno, ter bodo dvorano uporabile za izvedbo predavanj, predstavitev ali podobnih dogodkov (do največ 3 ure uporabe) 215,00 EUR / uro 1.1. Uporaba dvorane za pripravo - pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo z dejavnostjo pridobitno in bodo dvorano uporabile za izvedbo predavanj, predstavitev ali podobnih dogodkov (do največ 2 uri) 55,00 EUR / uro 2. Uporaba dvorane pravnih in fizičnih oseb, ki imajo sedež v ali izven občine in bodo Kulturni hram uporabljale pridobitno, pri čemer se s kulturno dejavnostjo ne ukvarjajo prostovoljno ali nepridobitno, ter bodo dvorano uporabile za zahtevnejše dogodke (predstave, koncerti in podobno) - uporaba do vključno 6 ur 1.000,00 EUR 3. Uporaba dvorane pravnih in fizičnih oseb, ki imajo sedež v ali izven občine in bodo Kulturni hram uporabljale pridobitno, pri čemer se s kulturno dejavnostjo ne ukvarjajo prostovoljno ali nepridobitno, ter bodo dvorano uporabile za zahtevnejše dogodke (predstave, koncerti in podobno) - uporaba od 6 ur ali več 1.3000,00 EUR Namen uporabe II. Nepridobitna uporaba Cena brez DDV v EUR na uro vsaka nadaljnja ura 1. Uporaba dvorane - javni zavodi in organizacije, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Občina Cerklje na Gorenjskem (do 3 ure uporabe) 40,00 EUR 30,00 EUR Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1739 2. Uporaba dvorane - izvajalci javnih kulturnih programov in kulturnih projektov s področja ljubiteljske dejavnosti, izbrani na javnem razpisu Občine Cerklje na Gorenjskem v tekočem letu (do 3 ure uporabe) 53,00 EUR 32,00 EUR 3. Uporaba dvorane - društva, organizacije in stranke, ki imajo sedež v Občini Cerklje na Gorenjskem, izvajajo svojo dejavnost nepridobitno ter za namen, za katerega so ustanovljene (do 3 ure uporabe) 59,00 EUR 41,00 EUR 4. Uporaba dvorane - društva, organizacije in stranke, ki imajo sedež izven Občine Cerklje na Gorenjskem, izvajajo svojo dejavnost nepridobitno ter za namen, za katerega so ustanovljene (do 3 ure uporabe) 65,00 EUR 45,00 EUR 5. Uporaba dvorane za humanitarne oz. dobrodelne prireditve (do 3 ure uporabe) 40,00 EUR 20,00 EUR 6. Uporaba dvorane - zaključene družbe oziroma skupine (nejavni dogodek; do 3 ure uporabe) 81,00 EUR 53,00 EUR 7. Uporaba dvorane za vaje, generalke oziroma priprave dvorane - uporabniki, ki imajo sedež v ali izven občine, in bodo dvorano uporabljali za pripravo na prireditev nepridobitnega namena 17,00 EUR III. Drugi stroški uporabe Cena brez DDV v EUR 1,5 ure vsaka nadaljnja ura Tehnik dvorane 40,00 EUR 20,00 EUR čiščenje dvorane po prireditvi 65,00 EUR na prireditev IV. Dodatne storitve in oprema Stroški storitev in opreme, ki niso vključeni v višino uporabnine in se obračunajo glede na potrebe uporabnikov: Cena brez DDV v EUR Storitev / oprema Enota Nepridobitna dejavnost* Pridobitna dejavnost Garderobe (vsaka dodatna garderoba) 1 ura 15,00 EUR Video projektor 1 ura 5,00 EUR 10,00 EUR Zborovske stopnice kos 3,00 EUR 7,00 EUR Dežurni skrbnik (po 23:00) 1 ura 13,00 EUR 13,00 EUR Dežurni gasilec 1 ura 13,00 EUR 13,00 EUR Uporabnikom oz. organizatorjem humanitarnih ali dobrodelnih prireditev se dodatne storitve ne zaračunajo. 2. člen (splošni pogoji uporabe) 1. Cena za uporabo velja na uro (60 minut), če v ceniku ni drugače določeno. Cene ne vsebujejo DDV, po predpisani davčni stopnji, glede na vrsto dejavnosti. 2. V ceno po namenu uporabe je vključena tudi uporaba ene (1) garderobe, skrbnik in dodatni stoli. 3. Uporabnik poleg uporabnine krije še stroške čiščenja ter tehnika dvorane za potrebe prireditve in za tonske vaje. 4. Čiščenje Kulturnega hrama se obračuna po vsaki izvedeni prireditvi, razen za prireditev, ki jo organizira Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje ter razen v primeru, da uporabnik izvede prireditev v istem dnevu zaporedoma, v razmiku dveh (2) ur. 5. Stroški skrbnika se v primeru uporabe dvorane za delo po 23. uri obračunajo po tem ceniku. 6. V primeru uporabe Kulturnega hrama izven obsega, kot navedeno v tabeli cen uporabe dvorane, se stroški obračunajo po veljavnem ceniku za vsako nadaljnjo uro uporabe. 7. V primeru nespoštovanja hišnega reda in priporočil skrbnika dvorane si lastnik pridržuje pravico do spremembe cene uporabe dvorane in zaračunavanja dodatnih storitev (dodatna ura skrbnika, najem rediteljev ali drugo). 8. Vsa morebitna nastala škoda na opremi in objektu se oceni in zaračuna uporabniku Kulturnega hrama. 9. Za pridobitev Kulturnega hrama v občasno uporabo je potrebna predhodna rezervacija termina z oddajo vloge najmanj 30 dni pred predvidenim dogodkom. 10. V primeru, da uporabnik potrebuje Kulturni hram v dodatnem obsegu, ki ni naveden v pogodbi o uporabi, o tem predhodno obvesti lastnika. Obračun uporabe Kulturnega hrama s pripadajočo opremo se opredeli z dodatkom k pogodbi oziroma skrbnik dodatno uporabo zavede v poročilo o uporabi, dodatni obseg pa se obračuna uporabniku. 3. člen (končne in prehodne določbe) Cene se uskladijo enkrat letno, v skladu z rastjo cen življenjskih potrebščin. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in se uporablja od 1. 10. 2024. Z dnem uporabe tega sklepa preneha veljati Sklep o cenah uporabe Kulturnega hrama Ignacija Borštnika v Cerkljah na Gorenjskem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 42/19 in 51/19). Številka: 610-0011/2019-06 Datum: 25. 9. 2024 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj, župan Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1740 1003. Sklep o cenah občasne uporabe Večnamenske športne dvorane Cerklje, Nogometnega centra Velesovo ter prostorov v Osnovni šoli Cerklje in podružnični šoli Zalog Na podlagi 67. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18, 79/18 in 78/23 - ZORR), 5. člena Pravilnika o uporabi Večnamenske športne dvorane Cerklje, Nogometnega centra Velesovo ter prostorov v Osnovni šoli Cerklje in podružnični šoli Zalog (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 42/19 in 51/19) ter 16. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem št. 7/16 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/21), je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na svoji 11. redni seji, dne 25. 9. 2024, sprejel_ A. VEČNAMENSKA ŠPORTNA DVORANA CERKLJE A.1. UPORABA VELIKE ŠPORTNE DVORANE cena v EUR brez DDV Izvajalci letnega programa športa Obseg cela dvorana 1/3 vadba, treningi, priprave 1 ura 23,00 € 8,00 € tekmovanja, turnirji, športne prireditve 1 ura 43,00 € 14,00 € Drugi uporabniki uporabniki - domači uporabniki - tuji cela dvorana 1/3 cela dvorana 1/3 nepridobitna uporaba - športna dejavnost (rekreacija, nepridobitna uporaba) od 8:00 do 16:30 1 ura 50,00 € 16,67 € 60,00 € 20,00 € nepridobitna uporaba - športna dejavnost (rekreacija, nepridobitna uporaba) od 16:30 do 21:00 1 ura 61,00 € 20,33 € 75,00 € 25,00 € nepridobitna uporaba - športna dejavnost (rekreacija, nepridobitna uporaba) od 21:00 do 22:30 1 ura 54,00 € 18,00 € 70,00 € 23,33 € pridobitna uporaba - športna dejavnost 1 ura 90,00 € 30,00 € 110,00 € 36,67 € A.2. UPORABA MALIH TELOVADNIC - 1, 2 Izvajalci letnega programa športa Obseg cena v EUR brez DDV športna vzgoja otrok - vadba, treningi, priprave 1 ura 6,50 € Drugi uporabniki uporabniki - domači uporabniki - tuji nepridobitna uporaba - športna dejavnost (rekreacija, nepridobitna uporaba) 1 ura 12,00 € 18,00 € pridobitna dejavnost - športno dejavnost 1 ura 25,00 € 35,00 € športno-rekreativna uporaba za zaključene družbe (športna zabava za otroke, ipd.) 1 ura 16,00 € 20,00 € A.3. UPORABA UČILNICE cena v EUR brez DDV Obseg uporabniki - domači uporabniki - tuji uporaba - seminar, predstavitve, krožek ali drug soroden namen 1 ura 5,50 € 9,00 € B. UPORABA ZUNANJEGA IGRIŠČA ob šoli Izvajalci letnega programa športa Obseg cena v EUR brez DDV SKLEP O CENAH OBČASNE UPORABE VEČNAMENSKE ŠPORTNE DVORANE CERKLJE, NOGOMETNEGA CENTRA VELESOVO TER PROSTOROV V OSNOVNI ŠOLI CERKLJE IN PODRUŽNIČNI ŠOLI ZALOG 1. člen (cena uporabe) S tem sklepom se določijo cene občasne uporabe športnih površin, kot sledi: Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1741 športna vzgoja otrok - vadba, treningi, priprave, manjša športna prireditev 1 ura 7,00 € Drugi uporabniki 1 ura uporabniki domači uporabniki - tuji nepridobitna uporaba - športna in druga dejavnost (manjša športna prireditev ali druge vrste sorodnega dogodka) 1 ura 15,00 € 25,00 € pridobitna dejavnost - športno in drugo dejavnost (manjša športna prireditev ali druge vrste sorodnega dogodka) 1 ura 30,00 € 50,00 € C. UPORABA VELIKE ŠPORTNE DVORANE ZA PRIREDITVE in DRUGE STORITVE cena v EUR brez DDV uporabniki - domači uporabniki - tuji Obseg cela dvorana 1/3 cela dvorana 1/3 nepridobitna uporaba - športna ali druga dejavnost 1 ura 89,00 € 30,00 € 129,00 € 43,00 € izvedbo humanitarne ali dobrodelne prireditve oz. dogodka s pomočjo priprave organizatorja s člani organizatorja 1 ura 35,00 € 12,00 € 50,00 € 25,00 € izvedbo humanitarne ali dobrodelne prireditve oz. dogodka s pomočjo priprave organizatorja s člani organizatorja dan 247,00 € 82,00 € 280,00 € 93,00 € pridobitna uporaba - športna ali druga dejavnost s pomočjo organizatorja dan 493,00 € 1.231,00 € pridobitna uporaba - športna ali druga dejavnost dan 986,00 € 2.219,00 € D. UPORABA PROSTOROV V OSNOVNI ŠOLI cena v EUR brez DDV Obseg nepridobitna dejavnost pridobitna dejavnost Telovadnica Zalog 1 ura 11,00 € 16,00 € Šolska avla 1 ura 11,00 € 16,00 € Učilnica za individualni pouk 1 ura 2,00 € 2,00 € Navadna učilnica 1 ura 6,00 € 11,00 € Specializirana učilnica (računalniška, knjižnica, ...) 1 ura 16,00 € 27,00 € N.C. NOGOMETNI CENTER VELESOVO NC.1 ZUNANJE VELIKO IGRIŠČE Z NARAVNO TRAVO cena v EUR brez DDV NC.1.1. Izvajalci letnega programa športa* Obseg cela površina 1/2 vadba, treningi, priprave 1 ura 40,00 € 20,00 € tekmovanja, turnirji, športne prireditve 1 ura 50,00 € 25,00 € poraba električne energije - reklamni panoji tekma 150,00 € *V primeru, da bo izbrani izvajalec letnega programa športa v občini Cerklje na Gorenjskem sklenil z lastnikom športnih površin pogodbo za uporabo velikega zunanjega igrišča z naravno travo (NC. 1.1.), zunanjega igrišča z umetno travo (NC.2.1.) in pokrite športne površine z umetno travo (NC.4.1.) hkrati, vsaj za obdobje osmih mesecev neprekinjeno (praviloma v obdobju od 1. septembra tekočega leta do 31. maja naslednjega leta), se mu pri uporabi zunanjih dveh športnih površin z naravno in umetno travo prizna 20 % popust na ceno uporabe. Popust ne velja za porabo električne energije za reklamne panoje v času tekem. NC. 2 ZUNANJE IGRIŠČE Z UMETNO TRAVO cena brez DDV v EUR NC.2.1. Izvajalci letnega programa športa* | Obseg cela površina | 1/2 Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1742 vadba, treningi, priprave 1 ura 30,00 € 15,00 € tekmovanja, turnirji, športne prireditve 1 ura 40,00 € 20,00 € poraba električne energije - reklamni panoji tekma 150,00 € *V primeru, da bo izbrani izvajalec letnega programa športa v občini Cerklje na Gorenjskem sklenil z lastnikom športnih površin pogodbo za uporabo velikega zunanjega igrišča z naravno travo (NC. 1.1.), zunanjega igrišča z umetno travo (NC.2.1.) in pokrite športne površine z umetno travo (NC.4.1.) hkrati, vsaj za obdobje osmih mesecev neprekinjeno (praviloma v obdobju od 1. septembra tekočega leta do 31. maja naslednjega leta), se mu pri uporabi zunanjih dveh športnih površin z naravno in umetno travo prizna 20 % popust na ceno uporabe. Popust ne velja za porabo električne energije za reklamne panoje v času tekem. NC.2 Zunanje veliko igrišče z umetno travo cena v EUR brez DDV NC.2.2. Drugi uporabniki uporabniki - domači uporabniki - tuji cela površina cela površina uporaba igrišča za vadbo 1 ura 45,00 € 55,00 € uporaba igrišča za športno prireditev ali drugo športno dejavnost 1 ura 70,00 € 80,00 € uporaba razsvetljave po porabi po odčitani porabi za vsako uporabo NC.3 ZUNANJE ASFALTNO IGRIŠČE NC.3.1. Izvajalci letnega programa športa Obseg cena v EUR brez DDV vadba, treningi, priprave 1 ura 8,00 € NC.3.2. Drugi uporabniki uporabniki - domači uporabniki - tuji uporaba igrišča za vadbo 1 ura 10,00 € 15,00 € uporaba igrišča za športno prireditev ali drugo dejavnost 1 ura 100,00 € 150,00 € uporaba igrišča za športno prireditev ali drugo športno dejavnost - humanitarna dejavnost 1 ura 20,00 € 30,00 € NC.4 POKRITA ŠPORTNA POVRŠINA Z UMETNO TRAVO (ŠOTOR) cena v EUR brez DDV NC.4.1. Izvajalci letnega programa športa Obseg cela šotor 1/3 vadba, treningi, priprave 1 ura 23,00 € 8,00 € tekmovanja, turnirji, športne prireditve 1 ura 43,00 € 14,00 € uporabniki - domači uporabniki - tuji NC.4.2. Drugi uporabniki Obseg cel šotor 1/3 cel šotor 1/3 nepridobitna uporaba - športna dejavnost (rekreacija, nepridobitna uporaba) od 8:00 do 16:00 1 ura 41,00 € 13,67 € 50,00 € 16,67 € nepridobitna uporaba - športna dejavnost (rekreacija, nepridobitna uporaba) od 16:00 do 20:30 1 ura 50,00 € 16,67 € 55,00 € 18,33 € nepridobitna uporaba - športna dejavnost (rekreacija, nepridobitna uporaba) od 20:30 do 22:00 1 ura 41,00 € 13,33 € 50,00 € 16,67 € pridobitna uporaba - športna dejavnost 1 ura 150,00 € 50,00 € 240,00 € 80,00 € NC.4.3 Prireditve in druge storitve nepridobitna uporaba - športna ali druga dejavnost 1 ura 75,00 € 25,00 € 107,50 € 35,83 € izvedbo humanitarne ali dobrodelne prireditve oz. dogodka s pomočjo članov organizatorja 1 ura 35,00 € 11,67 € 35,00 € 11,67 € izvedbo humanitarne ali dobrodelne prireditve oz. dogodka s pomočjo članov organizatorja dan 247,00 € 82,00 € 247,00 € 82,00 € pridobitna uporaba - športna prireditev 1 ura 200,00 € 66,67 € 250,00 € 83,33 € pridobitna uporaba - športna prireditev dan 483,30 € 161,10 € 751,80 € 250,60 € pridobitna uporaba - prireditev in druge storitve dan 966,60 € 322,20 € 1.611,00 € 537,00 € Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1743 2. člen (splošni pogoji uporabe) 1. Cena za uporabo velja na uro (60 minut), če v ceniku ni drugače določeno. Cene ne vsebujejo DDV, po predpisani davčni stopnji, glede na vrsto dejavnosti. 2. V ceno uporabe je vključena tudi uporaba sanitarij in garderob. 3. Uporaba razsvetljave v Nogometnem centru Velesovo se obračunava po ceniku za tekme, medtem ko se za vadbo, priprave in treninge obračunava mesečno, na podlagi dejanske porabe, ki jo na dan odčita odgovorna oseba za upravljanje centra (pooblaščeni skrbnik lastnika). V primeru enkratne uporabe se poraba obračuna ob izdaji računa. 4. V primeru nespoštovanja hišnega reda, priporočil skrbnika, vstopa ali uporabe športnih površin izven določenih terminov ali vstopa na športne površine z neprimerno obutvijo si lastnik pridržuje pravico do zaračunavanja dodatnih stroškov v višini 10 % cene uporabe po veljavnem ceniku. 5. Vstop na površine z umetno travo je dovoljen le v ustreznih čistih nogometnih čevljih. Odgovorna oseba uporabnika (v primeru izvajalcev letnega programa športa so to trenerji, v primeru rekreacije pa uporabnik) je dolžna na to opozoriti vse igralce in pred vstopom igralcev na igrišče tudi pregledati nogometne čevlje. Vstop z neprimerno ali umazano obutvijo se zaračuna v višini 15 % cene uporabe po veljavnem ceniku. 6. Vsa morebitna nastala škoda na športnih površinah, opremi ali objektu se oceni in zaračuna uporabniku. 7. V ceno niso vključeni stroški priprave, čiščenja, požarnega varstva, varovanja prireditve in morebitni drugi stroški, ki jih ima organizator prireditve. Odgovornost za prireditve je v pristojnosti organizatorja prireditve. 3. člen (pomeni) Izvajalci letnega programa športa (v nadaljevanju besedila: izvajalci LPŠ) so klubi in društva s sedežem v Občini Cerklje na Gorenjskem in so bili v tekočem letu izbrani na podlagi javnega razpisa Občine Cerklje na Gorenjskem. Domač uporabnik: uporabniki (pravne in fizične osebe) s sedežem v Občini Cerklje na Gorenjskem (športna dejavnost), ki aktivno delujejo v občini oziroma so, v primeru rekreacije, občani s stalnim prebivališčem v občini. Tuji uporabniki: uporabniki (pravne in fizične osebe) s sedežem izven Občine Cerklje na Gorenjskem oziroma nimajo prebivališča v občini. Nepridobitna uporaba: uporabnik ob programu, ki se odvija, obiskovalcem oz. udeležencem ne obračuna svoje storitve ali programa. Pridobitna uporaba: uporabnik ob programu, ki se odvija, obiskovalcem oz. udeležencem obračuna svojo storitev oziroma program. 4. člen (končne in prehodne določbe) Cene se uskladijo enkrat letno, v skladu z rastjo cen življenjskih potrebščin. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in se uporablja od 1. 10. 2024. Z dnem uporabe tega sklepa preneha veljati Sklep o cenah uporabe Večnamenske športne dvorane Cerklje, Nogometnega centra Velesovo ter prostorov v Osnovni šoli Cerklje in podružnični šoli Zalog (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 42/19 in 51/19). Številka: 671-0016/2019-13 Datum: 25. 9. 2024 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj, župan OBČINA CERKVENJAK 1004. Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Cerkvenjak Na podlagi 233. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22, 18/23, 78/23- ZUNPEOVE in 23/24), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98-ZZLPPO, 127/06-ZJZP, 38/10-ZUKN in 57/11-0RZGJS40), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12 in 76/17, 78/19, 44/22 - ZVO-2), Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17, 81/19, 194/21 in 44/22- ZVO-2) in 7. člena Statuta občine Cerkvenjak (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 46/16) je Občinski svet občine Cerkvenjak na svoji 11. redni seji, dne 11. 9. 2024, sprejel ODLOK O ODVAJANJU IN ČIŠČENJU KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE NA OBMOČJU OBČINE CERKVENJAK I. Splošne določbe 1. člen Ta odlok določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Cerkvenjak (v nadaljevanju: občina). 2. člen V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. 3. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega: 1. organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe po vrstah in številu izvajalcev, 2. vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorska razporeditev, 3. pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, 4. pravice in obveznosti uporabnikov in izvajalca javne službe, 5. standarde komunalne opremljenosti, vrsto ter obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa, 6. vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja, 7. nadzor nad izvajanjem javne službe, 8. kazenske določbe. Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1744 4. člen (uporaba predpisov) Za vprašanja v zvezi z opravljanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo veljavni predpisi s področja varstva okolja. Prav tako je potrebno upoštevati predpise Republike Slovenije, ki bodo stopili v veljavo po sprejemu tega odloka in bodo določene zadeve morebiti definirali drugače, kot je določeno s tem odlokom. 5. člen (opredelitev izrazov) (1) Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen: 1. komunalna odpadna voda je odpadna voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalne odpadne vode so lahko tudi druge odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo; 2. padavinska odpadna voda je odpadna voda, ki kot posledica meteornih padavin onesnažena odteka z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo; 3. industrijska odpadna voda je odpadna voda, ki nastaja v industriji, obrtni ali obrti podobni dejavnosti ali drugi gospodarski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni odpadni vodi. Industrijske odpadne vode so lahko tudi druge odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo; 4. komunalna čistilna naprava je čistilna naprava za čiščenje komunalne odpadne vode ali za čiščenje mešanice komunalne odpadne vode z industrijsko ali padavinsko vodo ali obema, ki zmanjšuje ali odpravlja njeno onesnaženost; 5. mala komunalna čistilna naprava (MKČN) je mala komunalna čistilna naprava z zmogljivostjo manjšo od 2.000 PE; 6. obstoječa mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna naprava za katero velja da je: • bila zgrajena pred 18. 12. 2015 v skladu s predpisi, ki so veljali v času gradnje in od takrat tudi obratuje, • bilo pred 18. 12. 2015 pridobljeno pravnomočno okoljevarstveno ali gradbeno dovoljenje, • bilo pred 18. 12. 2015 pridobljeno soglasje za priključitev pristojnega soglasodajalca v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in pravnomočno vodno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo vode, če za obratovanje male komunalne čistilne naprave ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja in za njeno gradnjo ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja; 7. nepretočna greznica je nepropusten zbiralnik, brez prekatov, namenjen zbiranju komunalne odpadne vode; 8. obstoječa nepretočna greznica je nepretočna greznica za katero velja, da je: • bila zgrajena pred 18. 12. 2015 v skladu s predpisi, ki so veljali v času gradnje in od takrat tudi obratuje, • bilo pred 18. 12. 2015 za objekt, ki je priključen na obstoječo nepretočno greznico, pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje, ki je vključevalo minimalno komunalno oskrbo objekta z zbiranjem komunalne odpadne vode v nepretočni greznici, • bilo pred 18. 12. 2015 pridobljeno soglasje za priključitev pristojnega soglasodajalca v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in pravnomočno vodno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo vode, če za njeno gradnjo ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja; 9. pretočna greznica je objekt ali gradbeni proizvod za anaerobno čiščenje komunalne odpadne vode, v katerem se komunalna odpadna voda pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več prekatov za anaerobno čiščenje komunalne odpadne vode; 10. obstoječa pretočna greznica je obstoječa pretočna greznica, ki je bila zgrajena in je obratovala pred 18. 12. 2015 v skladu s predpisi, ki so veljali v času gradnje; 11. kemično stranišče je stranišče, ki deluje brez izpiranja z vodo in v katerem se uporabljajo kemična sredstva (sanitarni koncentrati) za preprečevanje nezaželenih vonjav; 12. populacijski ekvivalent (v nadaljevanju: PE) je enota za obremenjevanje vode, določena s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo; 13. obdelava blata iz komunalnih čistilnih naprav je obdelava blata pred njegovo uporabo v kmetijstvu ali pred odstranjevanjem, z odlaganjem ali sežiganjem, to je stabiliziranje, kondicioniranje, sušenje in dezinfekcija blata. Za obdelavo blata se štejejo tudi vsi drugi postopki predelave ali odstranjevanja blata, če se izvajajo na območju komunalne čistilne naprave v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki; 14. območje izvajanja javne službe je območje celotne občine, za katero morata biti s predpisi občine določen način in obseg izvajanja javne službe; 15. javna površina je površina objekta ali dela objekta občinske gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih o graditvi objektov; 16. javna kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Sestavni del javne kanalizacije so tudi tisti deli kanalizacijskih priključkov, kjer trase potekajo pod javnimi površinami; 17. interna kanalizacija je kanalizacija v zgradbi in na zemljišču uporabnika do prvega jaška na javnem kanalizacijskem omrežju, vključno z omrežjem več stanovanjskih objektov na njihovem funkcionalnem-pripadajočem zemljišču ter opremo in napravami vgrajenimi na tem delu omrežja; 18. kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do vključno prvega revizijskega jaška na parceli, na kateri stoji stavba ali več stavb, ki so priključene na javno kanalizacijo ali do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni možno postaviti. Če je mesto priključitve na javno kanalizacijo pod javnimi površinami, se kanalizacijski priključek kot sestavni del interne kanalizacije, prične šele v točki ko ni več položen pod javnimi površinami; 19. primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije so kanali ter z njimi povezani tehnološki sklopi, ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi; Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 20. sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov, ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje; 21. kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture; 22. zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije; 23. uporabnik javne kanalizacije in javne službe čiščenja odplak je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe ali zemljišča, priključenega na javno kanalizacijo, oziroma iz katerega se odpadne vode odvažajo ali po kanalizaciji odvajajo na čistilno napravo odpadnih vod ali ki koristi storitve javne službe. (2) Drugi izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi. II. Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe 6. člen (oblika zagotavljanja javne službe) Občina kot lastnica javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, zagotavlja izvajanje javne službe v obliki koncesije. III. Vrste in obseg storitev javne službe 7. člen (naloge javne službe) (1) Javna služba obsega naslednje naloge: 1. odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo ter dodatna obdelava komunalne odpadne vode, 2. redno vzdrževanje javne kanalizacije, 3. prevzem in odvoz komunalne odpadne vode, ki se zbira v nepretočnih greznicah, v komunalno čistilno napravo ter njeno čiščenjenje, 4. prevzem in odvoz blata iz obstoječih pretočnih greznic ter malih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE in malih čistilnih naprav z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE, na območju izven meja aglomeracije, na območje komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za obdelavo blata, 5. obdelava blata, 6. pregledovanje malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, 7. odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin, 8. odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s streh, če za to padavinsko odpadno vodo ni mogoče zagotoviti ravnanja v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, 9. odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z zasebnih utrjenih površin, ki niso večje od 100 m2 in pripadajo objektu, iz katerega se odvaja komunalna odpadna voda ali padavinska odpadna voda s streh, 10. izdajanje potrdil o opravljenih storitvah lastnikom obstoječih objektov, za storitve pod točko 3. in 4. tega člena, 11. obveščanje uporabnikov javne službe, 12. izdelava programa izvajanja javne službe, 13. vodenje evidence o izvajanju javne službe, 14. poročanje o izvajanju javne službe in 15. priključevanje novih uporabnikov javne službe. (2) Naloge javne službe, ki so posebne storitve, so: • odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine ali površine iz 9. točke prejšnjega odstavka, • odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo. 8. člen (obvezne storitve za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo) Obvezne storitve javne službe za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo, so: • odvajanje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje, • čiščenje komunalne odpadne vode iz prejšnje alineje, • odvajanje padavinske odpadne vode, za katero se zagotavlja odvajanje in čiščenje v okviru nalog javne službe, • čiščenje padavinske odpadne vode iz prejšnje alineje v komunalni čistilni napravi, če gre za mešano kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, oziroma v lovilniku olj ali čistilni napravi padavinske odpadne vode, če gre za javno kanalizacijo za odvajanje izključno padavinske odpadne vode in je čiščenje padavinske odpadne vode predpisano, in • obdelava blata na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata. 9. člen (obvezne storitve za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo) (1) Obvezne storitve javne službe za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, so: • prevzem celotne količine komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic pri uporabniku javne službe in njeno čiščenje ter njena dodatna obdelava v v komunalni čistilni napravi, ki je opremljena za prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic, • prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in njegova obdelava na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata, in • pregled malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE (v nadaljnjem besedilu: pregled). (2) Prevzem blata iz druge alineje prejšnjega odstavka mora izvajalec javne službe zagotoviti v časovnih presledkih, določenih glede na zmogljivost posamezne male komunalne čistilne naprave, vendar najmanj enkrat na tri leta. (3) Ne glede na prvo in drugo alinejo prvega odstavka tega člena izvajalec javne službe ne opravlja obveznih storitev za objekt kmetijskega gospodarstva, če: • gre za uporabo komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata za gnojilo v kmetijstvu v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, razen če je z drugim predpisom določeno drugače, lastnik tega objekta izvajalcu javne službe ob vsakokratni izvedbi storitve iz tretje alineje prvega odstavka tega člena oziroma v primeru uporabe komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice v Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1746 15 dneh po prejemu pisnega poziva izvajalca javne službe, vendar najmanj enkrat na tri leta, predloži pisno izjavo, da so izpolnjeni pogoji iz predpisa iz prejšnje alineje. V izjavi morajo biti navedeni tudi datumi in količine odstranjene komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata iz male komunalne čistilne naprave ter datumi in količine njunega mešanja z gnojnico ali gnojevko. (4) Izvajalec javne službe vsako malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE na svojem območju pregleda enkrat na tri leta, pri čemer prvi pregled izvede prvo naslednje koledarsko leto po izvedbi prvih meritev. V okviru pregleda preveri zlasti: • ali mala komunalna čistilna naprava obratuje, • nastajanje in zbiranje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v malo komunalno čistilno napravo, • zmogljivost male komunalne čistilne naprave glede na količino komunalne odpadne vode, ki se odvaja vanjo. 10. člen (odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode) (1) V javno kanalizacijo se smejo spuščati samo tiste odpadne vode, ki so določene v soglasju za kanalski priključek. (2) Količina in lastnost odpadne vode mora biti v skladu s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. 11. člen (merilno mesto) (1) Na iztoku industrijske odpadne vode iz vira onesnaženja, ki je zavezan izvajati obratovalni monitoring in na vtoku in iztoku iz komunalne ali skupne čistilne naprave je potrebno urediti stalno merilno mesto, ki je dovolj veliko in dostopno ter opremljeno tako, da je meritve mogoče izvajati tehnično ustrezno v skladu s pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod in brez nevarnosti za izvajalca meritev. (2) Uporabnik mora upravljavcu v potrditev predložiti projekt za izvedbo merilnega mesta. (3) Uporabnik mora upravljavcu v vsakem času brez predhodnega obvestila, dovoliti dostop do merilnega mesta in mu omogočiti pregled delovanja merilnih naprav, odvzem vzorcev odpadne vode za določitev kvalitete odpadne vode in meritve količine odpadne vode. 12. člen (obratovalni monitoring) (1) Meritve obratovalnega monitoringa, ki so osnova za izračun kanalščine in čiščenja odplak, izvaja le s strani ARSO pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa odpadnih voda, ki določi način merjenja količine, stopnje onesnaženosti in pogostosti meritev odpadne vode. Ostale potrebne meritve lahko izvaja upravljavec. Vse stroške meritev odpadnih in padavinskih voda plača uporabnik javne kanalizacije. (2) O rezultatih meritev obratovalnega monitoringa odpadnih vod je uporabnik dolžan upravljavca sproti pisno obveščati. V ta namen mu mora redno dostavljati poročila o meritvah kvalitete in količine odpadnih vod. 13. člen (spremembe kvalitete in količin industrijske odpadne vode) (1) Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljavca o vseh spremembah kvalitete in količin odpadne vode, ki so trajnejšega značaja. (2) Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljavca o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme in malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo. (3) Uporabnik izvaja takšne ukrepe in tehnične rešitve, ki zmanjšujejo količino in izboljšujejo kvaliteto odpadne vode, ki odteka v javno kanalizacijo. IV. Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe 1. Opremljenost z javno kanalizacijo zaradi izvajanja storitev javne službe 14. člen (odvajanje komunalne odpadne vode, ki nastaja v stavbah) (1) Komunalna odpadna voda, ki nastaja v aglomeraciji, ki se mora opremiti z javno kanalizacijo, se mora praviloma v javno kanalizacijo tudi odvajati. Izjema so primeri, kjer bi priključitev objektov na javno kanalizacijo povzročilo več kot trikrat večje stroške glede na stroške opremljanja s MKČN ali bi dolžina kanalizacijskega priključka presegla dolžino 100 m. Na območjih, kjer javne kanalizacije še ni, se komunalna odpadna voda odvaja neposredno v MKČN, izvedeno v skladu z veljavnimi standardi. (2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se komunalna odpadna voda, kjer še ni javne kanalizacije, lahko odvaja v vodotesno nepretočno greznico, če upravljavec nepretočne greznice zagotavlja njeno praznjenje z uporabo storitev javne službe, izvajalec javne službe pa čiščenje komunalne odpadne vode in blata v komunalni čistilni napravi. (3) Lastni objekti čiščenja odpadnih vod, kot so male čistilne naprave, ustrezne in nepretočne greznice, ki obratujejo v skladu s predpisi, imajo na območjih, kjer je po občinskih planih predvidena gradnja javne kanalizacije, samo začasen značaj. Po izgradnji javne kanalizacije mora uporabnik na lastne stroške greznico ali malo čistilno napravo odstraniti in izključiti iz sistema ter pod nadzorom upravljavca izvesti kanalizacijski priključek, v roku dveh let po izgradnji. (4) Odvajanje komunalne odpadne vode v obstoječe greznice je dovoljeno, če še ni pretekel rok za prilagoditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, določen v Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. (5) Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi v naselju ali delu naselja, opremljenem z javno kanalizacijo, se mora neposredno odvajati v javno kanalizacijo. (6) V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja (aglomeracije), ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE, odvajanje odpadnih vod pa je možno brez naprav za prečrpavanje. 15. člen (odvajanje komunalne odpadne vode na območju, kjer ni predpisano odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo) Če je več stavb na geografsko zaokroženem območju, na katerem ni predpisano odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo in je skupna obremenitev zaradi odvajanja te odpadne vode manjša od 50 PE, se lahko komunalna odpadna voda, ki nastaja v teh stavbah: • odvaja v kanalizacijo, ki nima statusa javne kanalizacije in čisti v mali komunalni čistilni napravi (izvedeni v skladu z ustreznimi standardi), ki je namenjena skupnemu čiščenju in je v lasti in upravljanju lastnikov stavb, ali Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1747 • se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici in je njeno praznjenje zagotovljeno v okviru storitev javne službe. 2. Odvajanje in čiščenje odpadne komunalne in padavinske vode v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo 16. člen (priključitev javne kanalizacije na čistilno napravo) Javna kanalizacija po kateri se odvajajo komunalne odpadne vode mora biti priključena na ustrezno čistilno napravo. 17. člen (priključitev na javno kanalizacijo) (1) Uporabnik, ki je lastnik stavbe v kateri nastajajo odpadne vode, se mora priključiti na javno kanalizacijo povsod, kjer je zgrajena, če to dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije. (2) Izvajalec javne službe mora obvestiti bodočega uporabnika, da je priključitev njegove stavbe na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo se mora opraviti v roku dvanajstih mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi pod nadzorom izvajalca javne službe. (3) Komunalne odpadne vode se praviloma odvaja do čistilnih naprav ločeno od padavinskih odpadnih vod. Le izjemoma ob soglasju izvajalca javne službe se odvajajo skupaj v mešanem kanalizacijskem sistemu. Meteorne odpadne vode je po predhodnem čiščenju v peskolovih in po potrebi v koalescenčnih lovilcih mineralnih olj, potrebno ponikati ali odvesti po meteorni kanalizaciji in odvodnih jarkih do vodotokov, v skladu s soglasjem upravljavca vodotoka. Način odvajanja meteornih vod določi upravljavec v soglasju. (4) V javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati tujih vod kot so drenažne vode, površinske vode, zaledne vode, podtalnico in vode uporabljene v toplotnih črpalkah. 18. člen (priključek na javno kanalizacijo) (1) Priključek na javno kanalizacijo se izvede praviloma za vsak objekt posebej. Če se zaradi racionalnosti izvedbe poveže več objektov z enim priključkom, je potrebno na priključku, kjer se cevovodi združijo izvesti revizijski jašek. Izjemoma se s soglasjem upravljavca dovoli izvedba več priključkov iz enega objekta. (2) Uporabnik je dolžan zgraditi priključek za kanalizacijo iz materialov, ki ustrezajo evropskim normativom (SIST EN) in na način, ki zagotavlja popolno tesnost. (3) Kanalizacijski priključek mora biti izveden tako, da na objektu ne nastane škoda zaradi vdora vode iz kanalizacije. Odvajanje odpadne vode iz kleti in prostorov objekta, ki so nižji od kote terena, se izvede z internim črpališčem na nivo, iz katerega bodo odpadne vode gravitacijsko odtekale v javno kanalizacijo. Tlačni cevovodi iz črpališč morajo biti opremljeni z elementom, ki preprečuje vračanje prečrpane odpadne vode iz kanalizacijskega priključka v interno črpališče. 19. člen (prijava gradnje priključka na javno kanalizacijo) (1) Uporabnik mora najmanj 30 dni pred začetkom gradnje priključka na kanalizacijo, prijaviti začetek gradnje ter si na podlagi pisne vloge izvajalcu javne službe, pridobiti njegove tehnične smernice za gradnjo kanalizacijskega priključka. (2) K pisni vlogi iz prvega odstavka tega člena mora uporabnik priložiti: 1. pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekt, ki se priključuje na javno kanalizacijo, ali izjavo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967, 2. skico, iz katere je razvidna lega in tlorisna velikost objekta (situacija) ter predvideni priključki na javno infrastrukturo, 3. dokazilo o ustanovljeni služnosti na zemljiščih, preko katerih naj bi potekal kanalizacijski priključek, v primeru, če investitor poveri gradnjo priključka na kanalizacijo izvajalcu javne službe. 20. člen (izvedba kanalizacijskega priključka in navezave na javno kanalizacijo) (1) Navezava kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo se izvede le v revizijski jašek. (2) Stroški izgradnje priključka na kanalizacijo bremenijo uporabnika. Izveden kanalizacijski priključek je last uporabnika, ki pa mora izvajalcu javne službe v času obratovanja omogočiti dostop do priključka. (3) Pred pričetkom izvedbe predstavnik izvajalca javne službe, skupaj z uporabnikom dogovorita traso, materiale in način izvedbe kanalizacijskega priključka. (4) Izgradnjo priključka na kanalizacijo lahko uporabnik naroči pri izvajalcu javne službe, ki mu za izgradnjo zaračuna dejanske stroške izgradnje v skladu z veljavnim cenikom izvajalca javne službe. Če uporabnik ne poveri gradnje kanalizacijskega priključka izvajalcu javne službe, ga lahko izvede za to usposobljen in registriran izvajalec gradbenih del, njegovo gradnjo pa mora nadzorovati pooblaščeni predstavnik izvajalca javne službe. Stroške nadzora zaračuna izvajalec javne službe uporabniku na podlagi veljavnega cenika izvajalca javne službe. (5) Navezava kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo ni dovoljena, če: • pisna vloga iz drugega odstavka 19. člena tega odloka ni popolna, • je javna kanalizacija v takem stanju, da ne zagotavlja kvalitetnega odvajanja odpadnih vod, • odpadne vode vsebujejo snovi, ki jih ni mogoče mehansko in biološko očistiti, oziroma so te odpadne vode po kvaliteti v nasprotju z veljavnimi predpisi. (6) Po končani montaži in preizkusu vodotesnosti, uporabnik o tem obvesti izvajalca javne službe, ki pregleda izveden priključek. Uporabnik podpiše izjavo, da je kanalizacijski priključek zgrajen v skladu s tehničnimi standardi in zahtevami upravljavca. Če so ob pregledu ugotovljene pomanjkljivosti, jih je uporabnik dolžan odpraviti. 3. Odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo 21. člen (praznjenje nepretočnih greznic) (1) Izvajalec javne službe mora zagotoviti praznjenje, odvoz in prevzem vsebine nepretočnih greznic v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo. (2) Izvajalec javne službe mora odpadno komunalno vodo iz nepretočne greznice odvažati v čiščenje na čistilno napravo. 22. člen (prevzem blata iz obstoječih pretočnih greznic) (1) Izvajalec javne službe mora zagotoviti praznjenje, odvoz in prevzem vsebine pretočnih greznic v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo. Enkrat v treh letih se praznjenje pretočnih greznic izvede v okviru dejavnosti javne službe, pogostejše praznjenje in odvozi se vršijo po naročilu. Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1748 (2) Vsebino obstoječih pretočnih greznic izvajalec javne službe odvaža izključno na fekalno napravo za prevzem in čiščenje grezničnih gošč. (3) Izvajalec javne službe lahko odda praznjenje greznic po pogodbi tudi drugim podizvajalcem, vendar se naročila za praznjenje zbirajo izključno pri izvajalcu javne službe. 23. člen (prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav) (1) Izvajalec javne službe mora zagotoviti praznjenje, odvoz in prevzem presežnega blata iz malih čistilnih naprav v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo. (2) Za prevzeto blato iz malih komunalnih čistilnih naprav mora izvajalec javne službe zagotoviti predelavo in odstranjevanje blata po predpisih o ravnanju z odpadki. 24. člen (prevzem in obdelava gošč iz kemičnih stranišč) (1) Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti praznjenje, odvoz, prevzem in obdelavo gošč iz kemičnih stranišč. (2) Stroške praznjenja, odvoza, prevzema in obdelave gošč zaračuna izvajalec javne službe lastniku kemičnega stranišča oz. uporabniku, ki preda gošče v obdelavo na podlagi veljavnega cenika izvajalca javne službe na dan opravljene storitve. 4. Monitoring za male komunalne čistilne naprave 25. člen (monitoring za male komunalne čistilne naprave) (1) Upravljavec male komunalne čistilne naprave, mora na iztoku iz naprave zagotoviti vzorčevalno mesto, ki omogoča odvzem reprezentativnih vzorcev za izvedbo prvih meritev in obratovalnega monitoringa ali izvedbo pregleda MKČN. (2) Izvajalec javne službe mora za vsako MKČN, ki je sestavni del javnega kanalizacijskega omrežja na območju izvajanja javne službe, zagotoviti prve meritve in obratovalni monitoring. Izvajalec javne službe mora izvajati prve meritve in obratovalni monitoring v skladu z veljavnim predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod. (3) Izvajalec javne službe mora vsako MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, ki ni sestavni del javnega kanalizacijskega omrežja, pregledati enkrat na tri leta, pri čemer prvi pregled izvede prvo naslednje koledarsko leto po izvedbi prvih meritev, ter o vsakem pregledu izda poročilo. (4) Stroški izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa MKČN, ki so sestavni del javnega kanalizacijskega omrežja so del izvajanja storitev obvezne javne gospodarske službe. 5. Prekinitev odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode 26. člen (odklop priključka z javne kanalizacije) (1) Odklop priključka z javno kanalizacijo je dovoljen na predlog uporabnika v primeru rušenja priključnega objekta ali če je objekt nenaseljen in ni priključen na javno vodovodno omrežje. (2) Kanalizacijski priključek se odklopi na stroške uporabnika tako, da se zamaši na mestu priključitve na javno kanalizacijo. (3) Odjavo priključka mora podati lastnik objekta v pisni obliki, najkasneje 30 dni pred predvidenim odklopom priključka. 27. člen (začasna prekinitev odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode) (1) Izvajalec javne službe lahko začasno prekine odvajanje odpadne komunalne in padavinske vode zaradi izvedbe planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije, za čas odprave nepredvidljivih okvar na objektih in napravah javne kanalizacije. (2) O prekinitvi odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode iz prejšnjega odstavka tega člena mora izvajalec javne službe uporabnike obvestiti pisno, preko sredstev javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način vsaj 8 dni pred prekinitvijo. (3) V primeru nepredvidljivih prekinitev, ki trajajo do ene ure obveščanje iz prejšnjega odstavka tega člena ni obvezno. 28. člen (prekinitev odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode v primeru višje sile) (1) V primeru višje sile, kot so potres, požar, poplave, vdori in izlitja škodljivih snovi v javno kanalizacijo, onesnaženja vodnih virov in podobno ima izvajalec javne službe pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje odpadne komunalne in padavinske vode. Zaradi teh primerov ni utemeljeno zahtevati (od upravljavca) odškodnino za škodo, ki bi nastala na objektih in napravah uporabnika. Uporabnik ima pravico zahtevati odškodnino za škodo le v drugih primerih prekinitve odvajanja odpadne vode, če je le-ta nastala po krivdi upravljavca. (2) Izvajalec javne službe mora v primerih iz prejšnjega odstavka postopati skladno s sprejetimi načrti za take primere. 6. Evidence 29. člen (evidence) Izvajalec javne službe mora voditi vse evidence, ki jih zahtevajo veljavni predpisi in državna zakonodaja. 7. Javna obvestila in naznanila 30. člen (javna obvestila in naznanila) (1) Izvajalec mora najmanj enkrat letno obvestiti lastnike greznic in upravljavce malih komunalnih čistilnih naprav z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja ali na krajevno običajen način o: • komunalni ali skupni čistilni napravi, na kateri se obdelujeta komunalna odpadna voda in blato, • rokih in času praznjenja nepretočnih greznic, obstoječih pretočnih greznic in prevzemanju blata malih komunalnih čistilnih naprav, • načinu predvidene obdelave prevzetega blata ter nadaljnje uporabe, predelave ali odstranjevanja obdelanega blata in • drugih pogojih za praznjenje nepretočnih greznic, obstoječih pretočnih greznic in prevzemu blata malih komunalnih čistilnih naprav. (2) V zvezi z opravljanjem javne službe mora izvajalec javne službe upravljavce površin, iz katerih se odvaja padavinska voda v javno kanalizacijo, redno obveščati in na druge načine seznanjati, da morajo: • na svojih površinah redno čistiti in vzdrževati utrjene površine in peskolove ter lovilce olj na njih in • čistiti in vzdrževati svoje kanalske vode, namenjene za odvajanje padavinske vode. Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1749 8. Pogoji izvajanja javne službe 31. člen (javna pooblastila, upravni postopki) (1) Izvajalec javne službe izdaja v upravnih postopkih sledeče dokumente: • smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve, • mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskih aktov, • projektne pogoje k idejni zasnovi, • soglasja k projektnim rešitvam, • soglasja za priključitev obstoječih objektov oziroma drugih objektov na javno kanalizacijo, • soglasja za ukinitev priključkov na javno kanalizacijo, • soglasja k spremembam priključkov. (2) Koncendent si pridružuje pravico, da določenih pooblastil ne odda izvajalcu javne službe, kar se podrobneje uredi s koncesijsko pogodbo. (3) Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka. (4) Upravljavec sodeluje pri tehničnih pregledih novo zgrajenih objektov in naprav javne kanalizacije. 32. člen (prevzem objektov javne kanalizacije in čistilnih naprav v upravljanje) (1) Za vnos objektov in omrežij javne kanalizacije in čistilnih naprav v evidence osnovnih sredstev lastnika javne infrastrukture in za prevzem v upravljanje, mora biti predložena naslednja dokumentacija: • gradbeno dovoljenje in okoljevarstveno dovoljenje, če ga je bilo v postopku potrebno pridobiti, • projekt izvedenih del, • elaborat geodetskega posnetka za vpis v kataster gospodarske javne infrastrukture (GJI), • zapisnik o opravljenih preskusih tesnosti cevovodov in jaškov, • poročilo o pregledu s kamero za pregled kanalov od znotraj s predloženim video posnetkom, • zapisnik o uspešnem tehničnem pregledu, • uporabno dovoljenje, • garancijske izjave, • potrdila o vpisu stvarne pravice o dostopu do omrežja in objektov javne kanalizacije v zemljiško knjigo, • oceno vrednosti predanega objekta, • objekti odvajanja odpadnih vod z vgrajeno strojno in elektro opremo (črpališča, razbremenilniki, zadrževalniki ter dušilke, objekti vakuumske kanalizacije) ter objekti čiščenja odplak ki se predajajo, morajo imeti vso z zakonom predpisano dokumentacijo, soglasja, poslovnik o obratovanju, navodila za obratovanje, servisne listine, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti. (2) Lastnik in upravljavec javne kanalizacije, lahko na podlagi skupnega soglasja, z namenom racionalizacije, po lastni strokovni presoji za konkretne primere zmanjšata obseg potrebne dokumentacije iz prvega odstavka tega člena. 33. člen (izvedba javne kanalizacije) (1) Vsa nova javna kanalizacija in obnova obstoječega omrežja se mora graditi v ločenem sistemu kanalizacije, razen v sledečih primerih: • padavinske vode ni možno ločiti iz omrežja, ker ni ustreznega odvodnika oziroma ni možnosti ponikanja, • zaradi pomanjkanja prostora ni možna vgradnja dveh vzporednih kanalov, • je padavinska voda tako močno onesnažena, da je kljub čiščenju v peskolovih in lovilcih olj ni možno odvajati v vodotok ali ponikati. Vse navedene izjeme se lahko izvajajo izključno s soglasjem upravljavca. (2) Najmanjši dovoljeni premer javne gravitacijske kanalizacije je 200 mm. Najmanjši dovoljeni padec gravitacijskega kanala javne kanalizacije se določi tako, da hitrost v kanalu pri srednjem dnevnem pretoku ni manjša od 0,5 m/s. Največji dovoljeni padec gravitacijskega javnega kanala je 6 %, pri večjih padcih se uporabi umirjevalne ali kaskadne jaške. (3) Cevi za kanale javne kanalizacije se mora polagati na peščeno ali betonsko posteljico minimalne debeline 10 cm, kadar pa je padec kanala do 2 % ali ko je kanal pod vplivom podtalnice pa obvezno na betonsko podlago in z upoštevanjem vzgonov. (4) Minimalni premer revizijskega jaška globine do 2 m je 80 cm, globlji pa mora biti minimalnega notranjega premera 100 cm. Na povoznih površinah mora biti jašek prekrit z lito železnim pokrovom nosilnosti minimalno 400 kN, na ostalih površinah pa najmanj 250 kN. Pokrov vgrajen v strnjenem naselju ali na poplavnem terenu ne sme imeti odprtin. (5) Za izvedbo gravitacijske, tlačne in vakuumske kanalizacije, črpališč, razbremenilno zadrževalnih bazenov, čistilnih naprav ter drugih javnih objektov in naprav dejavnosti odvajanja in čiščenja odpadnih vod, upravljavec v fazi projektiranja poda pogoje, v katerih natančneje definira zahteve za vsako posamezno investicijo, ki sta jih investitor in izvajalec dolžna upoštevati. V. Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe ter prepovedi 34. člen (pravice uporabnikov storitev javne službe) Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev izvajalca javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine. 35. člen (obveznosti uporabnikov storitev javne službe) (1) Uporabniki imajo naslednje obveznosti: • zgraditi objekt in naprave interne kanalizacije, skladno s tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem izvajalca javne službe, • redno vzdrževati interno kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami ter voditi dnevnik obratovanja male čistilne naprave, če je sestavni del interne kanalizacije, • redno kontrolirati sestavo industrijske odpadne vode in rezultate na zahtevo posredovati izvajalcu javne službe. Če je uporabnik za svoje industrijske odpadne vode, zavezanec za izvedbo meritev obratovalnega monitoringa, je letno poročilo o izvedbi obratovalnega monitoringa odpadnih vod vsako leto dolžan poslati upravljavcu, • pravočasno opozarjati na ugotovljene pomanjkljivosti na javni kanalizaciji, • redno plačevati odpadno vodo, • odpadno vodo, ki ni primerna za izpust v javno kanalizacijo, ni dovoljeno pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti, Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1750 • odvajati odpadno vodo, ki ne prekoračuje mejnih koncentracij, določenih s predpisi, • dolžnost prijaviti izvajalcu javne službe vsako spremembo količine in kvalitete odpadne vode takoj ko ugotovijo spremembo, • dolžnost spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne in padavinske vode, • če naprava za pred čiščenje ne dosega predpisanih učinkov, morajo izvajalca pismeno obvestiti o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali o uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov pred čiščenja, • pisno obveščati izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva stavbe in spremembah na stavbi, ki imajo vpliv na odvajanje in čiščenje odpadne vode in obračun stroškov, • dovoliti preglede in opravljanje del na svoji lastnini, kadar gre za kontrolo kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije ali ugotavljanja količin in lastnosti odpadne vode (dostop do obračunskega vodomera oziroma do merilnega mesta), v vsakem času, • upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode, • pred zagonom male komunalne čistilne naprave omogočiti izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenje odpadnih vod pregled naprave in mu predati dokumentacijo o ustreznosti. (2) Uporabniki ne smejo prekiniti odvoda odpadne in padavinske vode drugemu uporabniku, ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti. 36. člen (obveznosti lastnikov objektov, ki odvajajo v javno kanalizacijo padavinske vode) (1) Požiralnike in peskolove na javnih površinah, iz katerih se meteorna voda odvaja po javni kanalizacijski mreži, so dolžni upravljavci ali lastniki očistiti najmanj enkrat letno. Prav tako so dolžni lastniki objektov, katerih padavinske vode iz streh se odvaja v javno kanalizacijo, najmanj enkrat letno čistiti peskolove odtokov iz streh. (2) Upravljalci ali lastniki javnih površin moraja enkrat letno po izvajalcu javne službe zagotoviti čiščenje lovilcev olj na teh javnih površinah. 37. člen (prepovedi) (1) Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati ali izliti odpadno vodo, ki bi lahko: • povzročila požar ali nevarnost eksplozije, • povzročila korozijo ali kako drugače poškodovala kanal, naprave, opremo in ogrožale zdravje ljudi, • povzročale ovire v kanalih ali kako drugače motile delovanje sistema zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi, • stalno ali občasno povzročala hidravlične preobremenitve in tako škodljivo vplivala na delovanje javne kanalizacije, • povzročala, da v kanalih nastajajo škodljivi plini, • povzročala ogrevanje odpadne vode preko predpisane temperature, • zavirala tehnološke postopke na čistilni napravi, • povzročala onesnaženje z radioaktivnimi snovmi, • vsebovala drugo snov, ki šteje za nevarno in škodljivo snov in katere koncentracija je nad s predpisi dovoljenimi mejnimi vrednostmi. (2) V javno kanalizacijo torej ne sodijo cunje, tekstilni izdelki, čistilne krpe, folije, vrečke in drugi plastični izdelki, papirnate brisače, tamponi, vložki, kondomi, plenice, bombažne vate, vlažilni robčki, palčke za ušesa, cigaretni ogorki, ostanki hrane, olja in maščobe iz gospodinjstev, odpadne vode iz kmetijstva (gnojevka, ostanki škropiv), ostanki zdravil, strupene snovi (kisline, lužine, razredčila, vnetljive snovi, pripravki za gnojenje in gojenje rastlin, motorna olja, barve, nafta ali bencin za čiščenje). (3) V primeru, da nastane na objektih in napravah javne kanalizacije škoda zaradi nepravilnega ravnanja uporabnika, je ta dolžan izvajalcu javne službe poravnati stroške za odpravo škode 38. člen (obveznosti izvajalcev del) (1) Izvajalci del, kateri izvajajo vzdrževalna in druga dela na cestah, ulicah in trgih ter s svojimi deli posegajo v in na območje kanalizacijskega omrežja oziroma drugih naprav in objektov, ki so potrebni za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, si morajo predhodno pridobiti soglasje izvajalca javne službe. (2) Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in trgov vzpostaviti kanalizacijsko omrežje in naprave v prvotno stanje, med izvedbo pa odvajanje ne sme biti moteno. (3) Upravljavci drugih objektov in naprav (vodovod, elektro omrežje, toplovod, plinovod, telefonsko omrežje, itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostane kanalizacijsko omrežje in naprave nepoškodovane. (4) Stroški sanacij morebitnih poškodb bremenijo izvajalca del. (5) Pri novogradnjah vseh objektov, le te ni dovoljeno postavljati na trase cevovodov javne kanalizacije, upoštevati je potrebno odmike dogovorjene z upravljavcem javne kanalizacije. VI. Pravice in obveznosti izvajalca javne službe 39. člen (obveznosti izvajalca javne službe) Izvajalec javne službe ima pri odvajanju in čiščenju komunalnih, tehnoloških in padavinskih odpadnih voda naslednje obveznosti: • da skrbi za brezhibno obratovanje kanalske mreže, čistilnih naprav in objektov, ki so v njegovem upravljanju in da pravočasno ukrepa, ko uporabnik ne upošteva določil iz tega odloka, • pregleduje in nadzira stanje kanalov, njihovo vodotesnost in stanje drugih objektov odvajanja in čiščenja odplak, • izvaja vse naloge navedene v 7. členu tega odloka, • pri uporabnikih redno kontrolira sestavo odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za pred čiščenje tehnološke odpadne vode ter pregleduje dnevnik obratovanja le-teh, • da kontrolira skladnost gradnje kanalov, priključkov in čistilnih naprav z načrti, na katere je bilo dano soglasje, • da pregleda in prevzame v upravljanje kanalsko omrežje pod pogoji, navedenimi v tem odloku, • skrbi za kataster objektov in naprav, ki služijo odvajanju in čiščenju odplak, • da pri uporabnikih pregleda izvedene priključke, po položitvi pred zasipom, • da pregleda interno kanalsko mrežo in ostale naprave pri uporabnikih ob gradnji in po izvedbi, • obvešča uporabnike o planu odvoza grezničnih gošč ter prekinitvah odvajanja in čiščenja odpadnih voda, preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno, • skrbi za meritve in obračun odvedene in prečiščene vode uporabnikov, Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1751 • na podlagi Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 80/12, 98/15), izvaja vse naloge, ki mu jo za komunalne odpadne vode nalaga uredba. (3) Izvajalec javne službe mora o prekinitvi odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode iz prvega odstavka tega člena, uporabnike obvestiti preko sredstev javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način. 40. člen (program izvajanja javne službe) (1) Javna služba se mora izvajati v skladu s programom izvajanja javne službe (v nadaljnjem besedilu: program). (2) Program mora biti pripravljen na podlagi evidence iz 27. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode( v nadaljnjem besedilu: uredba) in mora vsebovati naslednje vsebinske sklope: 1. osnovni podatki, ki so podatki o: • javnem kanalizacijskem omrežju, skupaj s podatki o javnih kanalizacijskih sistemih, • območju občine, kjer se izvaja javna služba, • predpisih in drugi pravnih aktih občine o določitvi izvajalca javne službe in izvajanju javne službe, • naseljih, kjer se izvaja javna služba, in • aglomeracijah, kjer se izvaja javna služba; 2. podatki o infrastrukturi in osnovnih sredstvih, namenjenih izvajanju javne službe, ki so podatki o: • javnem kanalizacijskem omrežju, skupaj s podatki o hidravlično samostojnih sistemih kanalizacijskega omrežja z enim iztokom, ki je lahko iztok v vode ali drug javni kanalizacijski sistem, v upravljanju posameznega izvajalca javne službe (v nadaljnjem besedilu: javni kanalizacijski sistem), • komunalnih čistilnih napravah, • cestnih motornih vozilih in opremi za prevzem in prevoz komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic in blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih naprav iz petega odstavka 21. člena te uredbe, • številu delovnih mest, namenjenih izvajanju nalog, povezanih z izvajanjem javne službe, in • drugih osnovnih sredstvih, namenjenih izvajanju javne službe; opredelitev načina izvajanja javne službe, ki mora vsebovati: • način izvajanja javne službe v posameznih objektih in predvidene spremembe v času veljavnosti programa, • načrt vzdrževanja in čiščenja javne kanalizacije, ki mora vsebovati opis za to predvidenih tehnologij, • opis sistema za zaznavanje izrednih dogodkov in napak v delovanju javne kanalizacije (puščanje kanalizacijskega omrežja, okvare tehnoloških sklopov, prekinitve delovanja komunalnih čistilnih naprav, delovanje razbremenilnikov in podobno) in njihovo dokumentiranje, • opis sistema za odpravljanje napak v delovanju javne kanalizacije in dokumentiranje odpravljanja napak, • načrt ukrepov za zmanjševanje količin padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, • načrt izvajanja javne službe za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo, • načrt izvajanja javne službe za objekte, iz katerih se komunalna odpadna voda odvaja v nepretočne greznice, • načrt izvajanja javne službe za objekte, iz katerih se komunalna odpadna voda odvaja v male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, • načrt izvajanja javne službe za objekte, iz katerih se komunalna odpadna voda odvaja v male komunalne čistilne naprave iz petega odstavka 21. člena uredbe, • način zagotavljanja obdelave blata, • način obveščanja uporabnikov javne službe in • načrt izvajanja posebnih storitev ; 4. pogoji in časovni načrt izvajanja posameznih obveznih storitev javne službe: • Program pripravi izvajalec javne službe za obdobje štirih koledarskih let in ga po potrditvi odgovorne osebe izvajalca javne službe, da je v skladu s predpisi, pošlje občini v potrditev najpozneje do 31. oktobra v koledarskem letu pred začetkom njegove veljavnosti. (3) V primeru sprememb v času veljavnosti programa izvajalec javne službe pripravi spremembo programa in spremenjeni program po potrditvi odgovorne osebe izvajalca javne službe, da so spremembe v skladu s predpisi, pošlje občini v potrditev. (4) Občina program iz petega oziroma šestega odstavka tega člena potrdi, če je v skladu s predpisi. (5) Program, ki sta ga potrdili odgovorna oseba izvajalca javne službe in občina, mora izvajalec javne službe predložiti ministrstvu, pristojnemu za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), v elektronski obliki v skladu z navodili, objavljenimi na spletni strani ministrstva, najpozneje do 31. decembra v letu pred začetkom njegove veljavnosti oziroma v roku 30 dni po njegovem sprejemu, če gre za spremembo programa. (6) Program, razen podatkov iz 31. člena uredbe, mora izvajalec javne službe javno objaviti na svoji spletni strani in spletni strani koncedenta. VII. Standardi komunalne opremljenosti, vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajaje javne službe 41. člen (objekti javne infrastrukture) Objekti in naprave, potrebne za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine so primarno omrežje in sekundarno kanalizacijsko omrežje ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so: • kanalizacijska omrežja z revizijskimi jaški za odvod komunalne odpadne in padavinske vode, • črpališča za prečrpavanje komunalne odpadne in padavinske vode, • razbremenilniki visokih vod, • zadrževalni in pretočni bazeni, • drugi objekti in naprave potrebni za obratovanje javne kanalizacije, • čistilne naprave odpadnih komunalnih in padavinskih vod. 42. člen (objekti in naprave v lasti uporabnika) (1) Objekti in naprave, potrebne za izvajanje javne službe, ki so v lasti uporabnika so: • interna kanalizacija s kanalizacijskim priključkom od hišne kanalizacije do vključno prvega priključnega jaška na javno kanalizacijo ali do meje z javno površino, Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 • začasne naprave in objekti za čiščenje odpadnih voda (male komunalne čistilne naprave, greznice, gnojnične jame, gnojišča), za čas do priključitve na javno kanalizacijo, • interna kanalizacija v objektu, • naprave in objekti na interni kanalizaciji (črpališča odpadnih vod, peskolovi in lovilci olj), • vodomeri na lastnih vodnih virih ali na iztokih pred izpustom v javno kanalizacijo, • merna mesta in vzorčevalniki na kanalizacijskem priključku ali na vtokih in iztokih iz internih čistilnih naprav, • vodomeri, ki služijo za določitev količin porabljene vode, ki ne izteka v javno kanalizacijo. (2) Objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena vzdržuje uporabnik na lastne stroške. (3) Uporabnik je dolžan z objekti in napravami iz prvega odstavka tega člena gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne in padavinske vode ter da voda pred iztekom v javno kanalizacijo izpolnjuje zahtevane pogoje. VIII. Viri financiranja javne službe in način njenega oblikovanja 43. člen (viri financiranja storitev) (1) Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe: • iz plačil uporabnikov storitev javne službe (kanalščina, čiščenje odplak, odvoz in čiščenje grezničnih gošč in blata iz malih komunalnih čistilnih naprav, storitve izdelave ocen in mnenj), • iz proračuna občine, iz dotacij, donacij in subvencij, • iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine. IX. Cene storitev javne službe 44. člen (oblikovanje cen) (1) Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavne metodologije ali predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja. (2) Izvajalec javne službe je dolžan cene storitev javne službe predhodno predložiti občinskemu svetu v potrditev. 45. člen (merjenje količin odpadnih voda) (1) Količina odpadnih voda posameznega uporabnika se ugotovi: • na osnovi odčitkov vgrajenega vodomera na kanalizacijskem omrežju uporabnika, vgrajenem na delu kanalizacije, kjer registrira vso odpadno vodo uporabnika, ki se steka v javno kanalizacijsko omrežje; • na osnovi porabljene vode odčitane iz vgrajenega vodomera na javnem vodovodnem omrežju ali lastnem črpališču uporabnika. Če v času popisov dostop do vodomera ni mogoč, je lastnik, upravljavec ali uporabnik objekta dolžan sporočiti izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod stanje na vodomeru; • uporabniki, za vodo, ki jo uporabljajo v proizvodnji (jo vgrajujejo v izdelke, uparjajo ali uporabljajo v kmetijski dejavnosti), niso dolžni plačevati stroškov odvajanja in čiščenja odpadnih voda, če zagotovijo ločeno merjenje porabljene pitne vode za v tej alineji navedene namene. Voda iz teh posebej vgrajenih vodomerov, po uporabi ne sme dodatno obremeniti okolja in ne sme odtekati v javno kanalizacijo; • uporabniki za vodo, ki jo uporabijo v kmetijski dejavnosti za napajanje živali (odpadne vode iz živinoreje ni dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo), plačajo kanalščino in čiščenje komunalnih odpadnih vod za enako količino porabljene vode, kot plačajo okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda. • kjer ni meritve porabljene vode, na podlagi števila oseb, ki imajo stalno prebivališče v posameznem objektu, pri tem da je letna količina odvedene odpadne vode za eno osebo 50 m3. (2) Količino odpadnih voda ugotavlja upravljavec kanalizacijskega omrežja. (3) Če upravljavec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali, če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna šest mesečna poraba zadnjega obdobja, ki je bila ugotovljena na osnovi odčitkov. Če ni bilo nobenega obračuna in vgradnja vodomera ni mogoča, se določi poraba na osnovi dejansko izmerjenega odtoka odpadne vode. Obračun na podlagi prejšnjega odstavka tega člena se izvede če ni mogoče izvesti kontrole porabe vode na podlagi meritev. 46. člen (plačila storitev) (1) Porabniki so dolžni plačevati opravljene storitve javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda na podlagi izstavljenega računa izvajalca javne službe. Obračun odvajanja in čiščenja odpadnih vod, je narejen na istih računih kot obračun porabe pitne vode le v primerih, ko je pri uporabniku izvajalec javnih služb vodooskrbe, odvajanja in čiščenja odpadnih vod isti. (2) V primeru, da uporabnik ne poravna opravljenih storitev v določenem roku po prejemu računa, ga je izvajalec dolžan opomniti. V opominu mora določiti dodaten rok in opozoriti uporabnika na posledice neplačila. Po izteku roka določenega v opominu, lahko izvajalec javne službe fizično zapre priključek na javno kanalizacijo ter dolg izterja po sodni poti. (3) V objektu z več uporabniki, se račun za odvedeno in očiščeno odpadno vodo izstavi upravniku (upravljavcu) objekta. Če ta ni določen, se račun izstavi ustreznemu organu ali zastopniku lastnikov stanovanj, ki sam opravi razdelitev na posamezne porabnike. Uporabniki lahko sami določijo z medsebojnim sporazumom deleže po katerih bodo plačevali storitev odvajanja in čiščenja odplak in o tem pisno obvestijo izvajalca javne službe. X. Nadzor nad izvajanjem javne službe 47. člen (nadzorni organ) (1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojni občinski inšpekcijski organ. (2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka. XI. Kazenske določbe 48. člen (prekrški) (1) Z globo 1.400 EUR se kaznujeta za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, če: • se ne priključi na javno kanalizacijo, Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1753 • uporabnik zgradi priključek brez predhodnega soglasja izvajalca javne službe, • ne prijavi gradnje priključka na kanalizacijo izvajalcu javne službe, • naveže priključek na javno kanalizacijo kjer to ni dovoljeno, • ne odklopi priključka v skladu z določili tega odloka, • ne obvesti upravljavca o vseh spremembah kvalitete in količin odpadne vode, ki so trajnejšega značaja (13. člen), • ravna v nasprotju s 35., 36 in 37. členom tega odloka, • ne pridobi predhodnega soglasja izvajalca javne službe pred izvedbo del s katerimi posegajo v in na območje kanalizacijskega omrežja oziroma drugih naprav in objektov, ki so potrebni za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda. (2) Z globo 450 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika. (3) Z globo 400 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba. XII. Prehodne in končne določbe 49. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Cerkvenjak (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 51/13). 50. člen (veljavnost odloka) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 3542-01/2024 Datum: 11. 9. 2024 Občina Cerkvenjak Marjan Žmavc, župan 1005. Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Cerkvenjak Na podlagi 32., 33., 35. in tretjega odstavka 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98-ZZLPP0, 127/06-ZJZP, 38/10-ZUKN, 57/11-ORZGJS40) ter 7. člena Statuta Občine Cerkvenjak (Uradno glasilo slovenskih občin, št.46/2016) je Občinski svet Občine Cerkvenjak na svoji 11. redni seji, dne 11. 9. 2024, sprejel ODLOK O PREDMETU IN POGOJIH ZA PODELITEV KONCESIJE ZA OPRAVLJANJE OBVEZNE LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE ODPADNE VODE V OBČINI CERKVENJAK I. Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) (1) S tem odlokom, kot koncesijskim aktom, se določijo predmet in pogoji opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Cerkvenjak(v nadaljevanju: občina). (2) S tem odlokom se določijo: • dejavnosti, ki so predmet javne službe, • območje izvajanja javne službe, uporabnike ter razmerja do uporabnikov, • pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, • javna pooblastila koncesionarju, • splošni pogoji za izvajanje javne službe in za uporabo javnih dobrin, ki se z njo zagotavljajo • vrsta in obseg monopola ali način njegovega preprečevanja, • začetek in čas trajanja koncesije, • viri financiranja javne službe, • način plačila koncesionarja, • nadzor nad izvajanjem javne službe, • prenehanje koncesijskega razmerja, • organ, ki opravi izbor koncesionarja, • organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe in • druge sestavine, potrebne za določitev in izvajanje javne službe. 2. člen (uporaba izrazov) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. II. Predmet javne službe 3. člen (storitve, ki so predmet javne službe) (1) Javna služba obsega naslednje naloge: 1. odvajanje in čiščenjenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo ter dodatna obdelava komunalne odpadne vode, 2. redno vzdrževanje javne kanalizacije, 3. prevzem in odvoz komunalne odpadne vode, ki se zbira v nepretočnih greznicah, v komunalno čistilno napravo ter njeno čiščenjenje, 4. prevzem in odvoz blata iz obstoječih pretočnih greznic ter malih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE in malih čistilnih naprav z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE, na območju izven meja aglomeracije, na območje komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za obdelavo blata, 5. obdelava blata, 6. pregledovanje malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, 7. odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin, 8. odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s streh, če za to padavinsko odpadno vodo ni mogoče zagotoviti ravnanja v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, 9. odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z zasebnih utrjenih površin, ki niso večje od 100 m2 in pripadajo objektu, iz katerega se odvaja komunalna odpadna voda ali padavinska odpadna voda s streh, 10. izdajanje potrdil o opravljenih storitvah lastnikom obstoječih objektov, za storitve pod točko 3 in 4 tega člena, Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1754 11. obveščanje uporabnikov javne službe, 12. izdelava programa izvajanja javne službe, 13. vodenje evidence o izvajanju javne službe, 14. poročanje o izvajanju javne službe in 15. priključevanje novih uporabnikov javne službe. (2) Naloge javne službe, ki so posebne storitve, so: • odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine ali površine iz 9. točke prejšnjega odstavka, • odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo. (3) Posebne storitve iz prejšnjega odstavka tega člena se lahko izvajajo le v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije z uporabo javne infrastrukture in v soglasju z lastnikom infrastrukture. III. Območje izvajanja javne službe, uporabniki ter razmerja do uporabnikov 4. člen (območje izvajanja javne službe) Javno službo zagotavlja občina v obliki koncesionirane javne službe na celotnem območju občine v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom, odlokom o načinu izvajanja javne službe, zakonom, ki ureja varstvo okolja ter drugimi veljavnimi predpisi. 5. člen (uporabniki ter razmerja do uporabnikov) (1) Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev izvajalca javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine. (2) Uporaba storitev javne službe oz. priključitev na javno kanalizacijo je obvezna pod pogoji, ki jih določa občinski odlok o načinu izvajanja predmetne javne službe, razen v primerih, določenih z zakonom ali na njegovi podlagi sprejetimi predpisi. IV. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar 6. člen (pogoji) (1) Koncesionar mora izpolnjevati naslednje pogoje: • da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javne službe, • da je organizacijsko, kadrovsko in tehnično usposobljen za izvajanje javne službe, • da razpolaga s tehničnimi sredstvi za izvajanje javne službe, • da ima ustrezna dovoljenja za izvajanje dejavnosti, če so z zakonom predpisana. (2) Koncesionar mora za podelitev koncesije, v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, koncedentu predložiti program izvajanja javne službe z oceno stroškov. V. Javna pooblastila koncesionarju 7. člen (javno pooblastilo) (1) Koncedent lahko izvajalcu javne službe podeli pooblastila v skladu z 31. členom Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v občini. (2) Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka. (3) Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe opravlja strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, in sicer: • razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe, • investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe. (4) Izvajalec javne službe mora vzpostaviti, voditi in vzdrževati kataster komunalnih naprav v skladu s predpisi. Stroški se krijejo iz proračunskih sredstev občine. VI. Splošni pogoji za izvajanje javne službe 8. člen (splošni pogoji za izvajanje javne službe) Koncesionar izvaja javno službo v skladu z zakonom, ki ureja področje varstva okolja, podzakonskimi akti, sprejetimi na njegovi podlagi, predpisi občine in splošnimi akti, sprejetimi na podlagi javnega pooblastila. VII. Obseg monopola 9. člen (obseg monopola) (1) Koncesija za opravljanje dejavnosti javne službe iz prvega člena tega odloka, na območju iz četrtega člena tega odloka, se podeli enemu koncesionarju. (2) Koncesionar pridobi posebno in izključno pravico za izvajanje dejavnosti javne službe na območju občine. VIII. Začetek in čas trajanja koncesije 10. člen (začetek koncesije) Koncesijsko razmerje se začne s podpisom koncesijske pogodbe. 11. člen (trajanje koncesije) Koncesija se podeli za obdobje 15 let. IX. Viri financiranja javne službe 12. člen (viri financiranja javne službe) Koncesionar pridobiva sredstva za opravljanje javne službe iz: • plačil uporabnikov storitev javne službe, • iz proračuna občine, • iz dotacij, donacij in subvencij, • iz drugih virov, določenih z zakonom ali odlokom občine. X. Način plačila koncesionarja 13. člen (koncesijska dajatev) (1) Koncesionar plača koncedentu letno koncesijsko dajatev za izvrševanje gospodarske javne službe. (2) Koncesijska dajatev se obračunava in plačuje v odstotkih od cene storitve koncesionarja, način obračuna in plačila pa se podrobneje določi v koncesijski pogodbi. (3) Koncesionar mora v svojih evidencah zagotoviti podatke o osnovah, na podlagi katerih se obračunava in plačuje koncesijska dajatev. (4) V primeru, ko gre za uresničevanje javnega interesa zagotavljanja javne službe, se lahko koncedent v javnem interesu in v korist uporabnikov odpove plačilu koncesijske dajatve, kar se posebej opredeli v koncesijski pogodbi. XI. Nadzor nad izvajanjem gospodarske javne služb Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1755 14. člen (nadzor) (1) Nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe izvaja koncedent. Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo ali drugo institucijo. (2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze ipd.), v kataster oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila. (3) Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. (4) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec. (5) Podrobnejši način izvajanja nadzora se določi v koncesijski pogodbi. XII. Prenehanje koncesijskega razmerja 15. člen (prenehanje koncesijskega razmerja) Koncesijsko razmerje preneha: • s prenehanjem koncesijske pogodbe, • z odkupom koncesije, • z odvzemom koncesije, • s prevzemom javne službe v režijo, • v drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo. 16. člen (prenehanje koncesijske pogodbe) (1) Koncesijska pogodba preneha: • po preteku časa, za katerega je bila sklenjena, • z odpovedjo, če je sklenjena za nedoločen čas, • z razdrtjem, • v drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo. (2) Razlogi in pogoji za razdrtje pogodbe, odpovedni rok ter druge medsebojne pravice in obveznosti ob razdrtju pogodbe oz. ob odpovedi, se določijo v koncesijski pogodbi. 17. člen (odkup koncesije) (1) Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati dejavnost javne službe pred potekom časa trajanja koncesije, koncedent pa v določenem obsegu prevzame objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali pridobil za namen izvajanja dejavnosti javne službe. (2) Način, obseg in pogoji odkupa koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. 18. člen (odvzem koncesije) (1) Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju, ne glede na določila koncesijske pogodbe: • če ne začne z izvajanjem dejavnosti javne službe v za to določenem roku, • če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba, • če dejavnosti ne izvaja redno, strokovno in pravočasno, skratka tako, da so povzročene motnje v izvajanju dejavnosti, • če dejavnosti ne izvaja v skladu s predpisi, standardi in navodili koncedenta, • zaradi ponovljenih in dokazanih grobih kršitev predpisov in določil koncesijske pogodbe, • če koncesionar preneha obstajati. (2) Koncedent mora koncesionarju, pred odvzemom koncesije, dati primeren rok za odpravo kršitev iz tretje, četrte in pete alinee prvega odstavka tega člena. (3) V primeru odvzema koncesije v skladu z drugo alinejo prvega odstavka tega člena ima koncesionar pravico do odškodnine v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb. 19. člen (prevzem javne službe v režijo) (1) Koncedent lahko prevzame javno službo v režijo. (2) Pogoji in način prevzema se določijo v koncesijski pogodbi. XIII. Način podelitve koncesije 20. člen (javni razpis) (1) Koncedent pridobiva koncesionarja na podlagi javnega razpisa. (2) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani občine. 21. člen (oblika in postopek javnega razpisa) (1) Javni razpis se opravi po določbah tega koncesijskega akta, v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb in javno-zasebnega partnerstva. (2) Javni razpis je veljaven, če se nanj prijavi vsaj en ponudnik, ki izpolnjuje s tem koncesijskim aktom določene pogoje. (3) Če javni razpis ni uspel se lahko ponovi. 22. člen (vsebina javnega razpisa) 1) Vsebina javnega razpisa se določi ob smiselni uporabi zakona, ki ureja področje o javno-zasebnem partnerstvu. 2) Javni razpis mora ob vsebini iz prejšnjega odstavka tega člena vsebovati tudi pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar in so določeni v 8. členu tega odloka. 23. člen (postopek izbire koncesionarja) (1) Za izbiro koncesionarja se uporabi postopek konkurenčnega dialoga v skladu z določili zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo, ob smiselni uporabi določil zakona, ki ureja javno naročanje in zakona, ki ureja gospodarske javne službe. (2) Za vodenje postopka razpisa in oceno ponudb imenuje župan občine strokovno komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana. Vsi člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog. Strokovna komisija pripravi razpisno dokumentacijo za izvedbo prve faze postopka, izda sklep o priznanju sposobnosti vsem ponudnikom, ki izpolnijo pogoje, izvede dialog s kandidati in pripravi razpisno dokumentacijo za oddajo končnih ponudb. (3) Župan lahko z župani drugih občin, ki imajo skupni javni interes za izvedbo postopka javnega razpisa in podelitev koncesije za opravljanje dejavnosti javne službe, imenuje skupno strokovno komisijo in izvede skupni javni razpis. (4) V primeru izvedbe skupnega javnega razpisa iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti občina vsaj enega predstavnika v strokovni komisiji, ki ga imenuje župan. Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1756 (5) Po končanem pregledu in vrednotenju strokovna komisija sestavi poročilo ter navede, katere ponudbe izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te ponudbe tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. (6) Komisija posreduje poročilo občinski upravi, ki izvede upravni postopek za podelitev koncesije po uradni dolžnosti. XIV. Organ, ki opravi izbor koncesionarja 24. člen (organ, ki opravi izbor koncesionarja) Koncesionarja izbere občinska uprava z upravno odločbo. XV. Organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe 25. člen (organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe) Koncesijsko pogodbo v imenu občine sklene župan občine. XVI. Druge sestavine, potrebne za določitev in izvajanje javne službe 1. Višja sila 26. člen (dolžnosti in pravice koncesionarja) (1) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti izvajati javno službo tudi v nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. (2) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena ima koncesionar pravico od koncedenta zahtevati povračilo stroškov, ki so nastali zaradi izvajanja javne službe na območju občine v nepredvidljivih okoliščinah. (3) Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile, lahko koncesijsko razmerje preneha, vendar samo na podlagi sporazuma med koncedentom in koncesionarjem. 2. Odgovornost koncesionarja za ravnanje zaposlenih 27. člen (odgovornost za škodo) Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam. 3. Začasen prevzem 28. člen (začasen prevzem) Če koncesionar v primerih, ki so posledica ravnanja pri njem zaposlenih ljudi, ne zagotovi izvajanja javne službe, lahko njeno izvajanje začasno zagotovi koncedent s prevzemom javne službe v režijo ali na drug način, določen v koncesijski pogodbi. 4. Odgovornost koncedenta za ravnanje koncesionarja 29. člen (vrsta odgovornosti) Koncedent subsidiarno odgovarja za škodo, ki jo pri izvajanju javne službe povzroči koncesionar uporabnikom ali drugim osebam na območju občine, če ni s koncesijsko pogodbo dogovorjena drugačna odgovornost. 5. Zavarovanje odgovornosti za škodo 30. člen (zavarovanje) (1) Koncesionar mora biti ustrezno zavarovan za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam. (2) Obseg zavarovanja iz prejšnjega odstavka se določi s koncesijsko pogodbo. XVII. Končna določba 31. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 3542-01/2024 Datum: 11. 9. 2024 Občina Cerkvenjak Marjan Žmavc, župan 1006. Odlok o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe na primarni ravni na področju zobozdravstvenega varstva odraslih Na podlagi drugega odstavka 44.a člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 - uradno prečiščeno besedilo, 15/08 - ZPacP, 23/08, 58/08 -ZZdrS-E, 77/08 - ZDZdr, 40/12 - ZUJF, 14/13, 88/16 -ZdZPZD, 64/17, 1/19 - odl. US, 73/19, 82/20, 152/20 -ZZUOOP, 203/20 - ZIUPOPDVE, 112/21 - ZNUPZ, 196/21 - ZDOsk, 100/22 - ZNUZSZS, 132/22 - odl. US, 141/22 - ZNUNBZ , 14/23 - odl. US in in 84/23 - ZDOsk-1) in 7. člena Statuta Občine Cerkvenjak (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 46/16) in s soglasjem Ministrstva za zdravje št. 0142-506/2024-2711-2 z dne 20. 6. 2024 ter Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije št. 0141-6/2023-DI/142, z dne 3. 7. 2024, je Občinski svet Občine Cerkvenjak na svoji 11. redni seji, dne 11. 9. 2024, sprejel ODLOK O PODELITVI KONCESIJE ZA OPRAVLJANJE JAVNE SLUŽBE NA PRIMARNI RAVNI NA PODROČJU ZOBOZDRAVSTVENEGA VARSTVA ODRASLIH 1. člen Ta odlok je koncesijski akt, s katerim Občina Cerkvenjak (v nadaljevanju: občina) določa vrsto, območje in predviden obseg opravljanja koncesijske dejavnosti, trajanje koncesije in možnost podaljšanja koncesijskega razmerja za opravljanje javne službe na primarni ravni na področju zobozdravstvenega varstva odraslih. S tem koncesijskim aktom se določi utemeljitev razlogov za podelitev koncesije, skladno z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost. Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1757 2. člen Ta odlok ureja podelitev koncesije na primarni ravni zdravstvene dejavnosti na področju zobozdravstvenega varstva odraslih v predvidenem obsegu 0,50 tima na območju Občine Cerkvenjak za obdobje petnajstih let (15 let), šteto od dneva začetka opravljanja koncesijske dejavnosti z možnostjo podaljšanja na način in pod pogoji, kot jih določa zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost. 3. člen Koncesija se podeli, ker javni zdravstveni zavod ne more zagotavljati opravljanja zdravstvene dejavnosti v obsegu kot je določen z mrežo javne zdravstvene službe in ne more zagotoviti potrebne dostopnosti do zdravstvenih storitev na področju zobozdravstvenega varstva odraslih. 4. člen Javno službo na primarni ravni zdravstvene dejavnosti na področju zobozdravstvenega varstva odraslih lahko opravljajo na podlagi koncesije domače in tuje pravne in fizične osebe, če izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom, podzakonskimi akti, odlokom ter drugimi predpisi, ki urejajo način izvajanja javne službe. 5. člen Koncesija je pooblastilo, ki se podeli fizični ali pravni osebi za opravljanje javne zdravstvene službe. Zdravstveno dejavnost na področju zobozdravstvenega varstva odraslih na podlagi koncesije opravlja koncesionar v svojem imenu in za svoj račun na podlagi pooblastila občine. 6. člen Koncesija se podeli na podlagi izvedenega javnega razpisa, ki se objavi na spletni strani občine in portalu javnih naročil. Javni razpis mora, poleg podatkov glede na posebnost osnovne zdravstvene dejavnosti na področju zobozdravstvenega varstva odraslih, vsebovati tudi podatke, ki jih določa zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost in zakon, ki ureja javno zasebno partnerstvo. Postopek podelitve koncesije vodi tri članska strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Strokovna komisija sodeluje v postopku izbire koncesionarja tako, da pregleda in oceni vloge in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje, sestavi poročilo ter navede, katere vloge izpolnjujejo razpisne zahteve, razvrsti te vloge tako, da je razvidno, katera od vlog najbolj ustreza postavljenim merilom ter posreduje poročilo občinski upravi. 7. člen Razpisna dokumentacija mora biti pripravljena v skladu z zakonom in s tem odlokom. V primeru neskladja, veljajo določbe tega odloka. Razpisna dokumentacija se sočasno z javnim razpisom objavi na spletnih straneh občine in portalu javnih naročil in mora vsebovati najmanj tisto vsebino, ki jo predpisuje zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost. 8. člen Ponudnik mora za pridobitev in opravljanje koncesije izpolnjevati pogoje, ki jih določa zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost in druge pogoje, opredeljene v razpisni dokumentaciji. Pri izboru koncesionarja občina upošteva merila, ki jih določa zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost in druge okoliščine in merila, glede na posebnost primarne zdravstvene dejavnosti na področju zobozdravstvenega varstva odraslih, določene v razpisni dokumentaciji. 9. člen Koncesijo za opravljanje javne zdravstvene službe na primarni ravni zdravstvene dejavnosti podeli občinska uprava z odločbo o izbiri koncesionarja in s soglasjem ministrstva, pristojnega za zdravje. Medsebojna razmerja v zvezi z opravljanjem koncesije, občina in koncesionar uredita s koncesijsko pogodbo, ki jo v imenu občine sklene župan. 10. člen Nadzor nad izvajanjem koncesijske odločbe in koncesijske pogodbe v delu, ki se nanaša na razmerje med občino in koncesionarjem oziroma njune medsebojne pravice in obveznosti, izvaja občinska uprava. 11. člen Koncesijska pogodba preneha na način in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost. 12. člen Občina koncesionarju z odločbo odvzame koncesijo, na način in pod pogoji, kot to določa zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost. 13. člen Koncesija ni predmet dedovanja, prodaje, prenosa ali druge oblike pravnega prometa. Pravni posel v nasprotju s prejšnjim stavkom je ničen. 14. člen Za koncesije, vključno z ureditvijo pravnega varstva, se uporablja zakon, ki ureja podeljevanje koncesij in javnozasebno partnerstvo, če z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, posamezno vprašanje ni posebej urejeno. 15. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Št.:160-0001/2014 Datum: 11. 9. 2024 Občina Cerkvenjak Marjan Žmavc, župan OBČINA DUPLEK 1007. Odlok o 2. rebalansu proračuna Občine Duplek za leto 2024 Na podlagi 29. člena Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A, 80/20 - ZIUOOPE) in 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 -uradno prečiščeno besedilo, 14/13, 110/11 - ZDIU12, 46/13 - ZIPRS1314-A, 101/13, 101/13 - ZIPRS1415, 38/14 - ZIPRS1415-A, 14/15 - ZIPRS1415-D, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617, 80/16 - ZIPRS1718, 71/17 -ZIPRS1819, 13/18, 75/19 - ZIPRS2021, 36/20 - ZIUJP, 61/20 - ZDLGPE, 89/20, 195/20 - odl. US, 203/20 -ZIUPOPDVE, 174/20 - ZIPRS2122, 15/21 - ZDUOP, 187/21 - ZIPRS2223, 29/22 - ZUOPDCE, 163/22 -ZPGOPEK, 150/22 - ZIPRS2324, 18/23 - ZDU-1O, 76/23, 88/23 - ZOPNN-F, 95/23 - ZIUOPZP, 117/23 - ZIUOPZP-A) ter 16. člena Statuta Občine Duplek (MUV št. 17/2007 Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1758 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/10, 32/11, 24/15, 20/23) je Občinski svet Občine Duplek na 15. redni seji dne 25.09.2024 sprejel ODLOK O 2. REBALANSU PRORAČUNA OBČINE DUPLEK ZA LETO 2024 I. SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se premeni in dopolni Odlok o proračuni Občine Duplek za leto 2024, ki je bil objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin št. 71/2023 (objavljen dne 15.12.2023) in 40/2024 (objavljen 05.07.2024). II. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) Spremeni se 2.člen odloka, ki po novem glasi: V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v evrih Skupina / podskupina kontov Proračun leta 2024 I. SKUPAJ PRIHODKI(70+71+72+73+74+78) 9.127.273 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 7.133.277 70 DAVČNI PRIHODKI 5.745.265 700 Davki na dohodek in dobiček 5.014.505 703 Davki na premoženje 647.260 704 Domači davki na blago in storitve 83.500 71 NEDAVČNI PRIHODKI 1.388.012 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 487.947 Skupina / podskupina kontov Proračun leta 2024 711 Takse in pristojbine 17.000 712 Globe in druge denarne kazni 17.500 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 14.800 714 Drugi nedavčni prihodki 850.765 72 KAPITALSKI PRIHODKI 224.780 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 91.830 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 132.950 73 PREJETE DONACIJE 2.000 730 Prejete donacije iz domačih virov 2.000 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.714.868 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 1.708.663 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna (EU sredstva) 6.205 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij 52.348 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 12.305.927 40 TEKOČI ODHODKI 3.032.967 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 733.898 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 117.542 402 Izdatki za blago in storitve 1.995.380 403 Plačila domačih obresti 126.147 409 Rezerve 60.000 41 TEKOČI TRANSFERI 3.096.557 410 Subvencije 70.000 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 2.274.950 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 217.236 Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1759 413 Drugi tekoči domači transferi 534.371 Skupina / podskupina kontov Proračun leta 2024 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 431 Investicijski transfer pravnim osebam, ki niso prorač. uporabniki 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ)_ 5.900.308 5.900.308 276.095 185. 000 91.095 -3.178.654 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina / podskupina kontov Proračun leta 2024 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH 153.514 DELEŽEV (750+751+752) 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 153.514 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 (440+441+442) 440 DANA POSOJILA 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH 153.514 DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina / podskupina kontov Proračun leta 2024 VII. ZADOLŽEVANJE (50) 50 ZADOLŽEVANJE 500 Domače zadolževanje VIII. ODPLAČILA DOLGA (550+551) 55 ODPLAČILA DOLGA 550 Odplačila domačega dolga IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V-VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 1.900.000 1.900.000 1.900.000 320.752 320.752 320.752 -1.445.892 1.579.248 3.178.654 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12. PRETEKLEGA LETA 1.445.892 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Duplek. 3. člen Spremeni se 9.člen (proračunska rezervacija) (1) Za potrebe, ki jih ob sprejemu občinskega proračuna za leto ni bilo mogoče predvideti, občina v letu 2024 oblikuje splošne proračunsko rezervacijo v višini 10.000 EUR. 4. člen Spremeni se prvi odstavek 11.člena (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) (1) Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2024 lahko zadolži do višine 1.900.000 EUR dolgoročnega kredita. 5. člen Vsa ostala določila Odloka o proračunu občine Duplek za leto 2024, ki je bil objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin št. 71/2023, 40/2024 ostanejo nespremenjena. 6. člen Spremembe in dopolnitve odloka pričnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0323-8/2024-4 Datum: 25.9.2024 Občina Duplek Mitja Horvat, župan 1008. Pravilnik o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta, nadzornega odbora, članov drugih občinskih organov in članov vaških skupnosti ter o povračilih stroškov Na podlagi 16. člena Statuta Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/07, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/10, 32/11, 24/15, 20/23) ter v skladu s 34.a členom Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 -uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1760 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 -ZIUZEOP-A, 80/20 - ZIUOOPE, 62/24 - odl. US) je Občinski svet Občine Duplek na svoji 15. redni seji dne 25.9.2024 sprejel PRAVILNIK O PLAČAH IN DRUGIH PREJEMKIH OBČINSKIH FUNKCIONARJEV, ČLANOV DELOVNIH TELES OBČINSKEGA SVETA, NADZORNEGA ODBORA, ČLANOV DRUGIH OBČINSKIH ORGANOV IN ČLANOV VAŠKIH SKUPNOSTI TER O POVRAČILIH STROŠKOV I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom se določa višina in način določanja sejnin, nagrad ter povračila stroškov občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles Občinskega sveta, Nadzornega odbora, članov drugih občinskih organov, komisij in delovnih skupin, imenovanih s sklepom občinskega sveta oziroma župana in članov vaških skupnosti. 2. člen Za ureditev plač in delovnih razmerij občinskih funkcionarjev se uporabljajo določbe Zakona o lokalni samoupravi in Zakona o sistemu plač v javnem sektorju. 3. člen Občinski funkcionarji so: župan, podžupan in člani občinskega sveta. Najvišje vrednotena funkcija v občini je funkcija župana. Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo opravljal svojo funkcijo poklicno ali nepoklicno. Podžupan praviloma opravlja svojo funkcijo nepoklicno. Podžupan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno, če tako predlaga župan. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči občinski svet. II. PRAVICE OBČINSKIH FUNKCIONARJEV 4. člen Za opravljanje občinskih funkcij ima občinski funkcionar, ki poklicno opravlja svojo funkcijo, skladno z zakonom pravico do plače, osebnih prejemkov, nadomestila plače ter do povračila stroškov, ki jih ima pri opravljanju funkcije ali v zvezi z njo. Občinski funkcionar, ki nepoklicno opravlja funkcijo, ima pravico do plačila za opravljanje funkcije in sicer do plače ali nagrade v obliki sejnine in do povračila stroškov, ki jih ima pri opravljanju funkcije ali v zvezi z njo. Članom delovnih teles občinskega sveta ter članom nadzornega odbora in članom vaških skupnosti, pripada za njihovo delo sejnina ter povračilo stroškov, ki jih imajo pri delu in v zvezi z delom. III. VIŠINA IN NAČIN DOLOČANJE PLAČ, PLAČIL ZA OPRAVLJENE FUNKCIJE, NAGRAD IN SEJNIN 5. člen V Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju je za opravljanje funkcije župana v Občini Duplek, ki glede na število prebivalcev (občine od 5.001 do 15.000 prebivalcev) sodi v V. skupino občin, določen 52. plačni razred. Županu skladno z zakonom pripada tudi dodatek za delovno dobo. Če župan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripada plačilo v višini 50% plače, ki bi jo prejemal, če bi opravljal funkcijo poklicno. Pri tem se ne upošteva dodatek za delovno dobo. 6. člen Z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju je za opravljanje funkcije podžupana v Občini Duplek, ki glede na število prebivalcev (od 5.001 do 15.000 prebivalcev) sodi v V. skupino občin, določen razpon med 37. in 44. plačnim razredom. Če podžupan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripada plačilo največ v višini 50 % plače, ki bi jo dobil, če bi funkcijo opravljal poklicno, vendar brez dodatka za delovno dobo. Plačni razred podžupana določi župan ob upoštevanju obsega podžupanovih pooblastil. Podžupanu kot članu občinskega sveta ne pripada sejnina, ki pripada drugim članom občinskega sveta. Pri predčasnem prenehanju mandata župana lahko podžupanu določi plačni razred občinski svet. 7. člen Plačilo za opravljanje funkcije člana občinskega sveta je sejnina za udeležbo na seji občinskega sveta oziroma seji delovnega telesa občinskega sveta. Letni znesek sejnin, vključno s sejninami za seje delovnih teles občinskega sveta ali župana, ki se izplača posameznemu članu občinskega sveta, ne sme presegati 7,5% letne plače župana. Pri tem se ne upošteva dodatek za delovno dobo. V okviru tega zneska se članu občinskega sveta določi sejnina za posamezni mesec glede na delo, ki ga je opravil. Mesečna višina plačila se določi po naslednjih kriterijih: • za udeležbo na redni seji občinskega sveta v višini 168 EUR bruto • vodenje na seji delovnega telesa, katerega član je v višini 116 EUR bruto • udeležba na seji delovnega telesa, katerega član je v višini 58 EUR bruto. Za korespondenčno sejo se sejnina ne izplačuje. Mesečno plačilo se opravi na podlagi evidence o opravljenem delu članov občinskega sveta, ki jo vodi občinska uprava. 8. člen Predsednik in člani nadzornega odbora občine imajo pravico do plačila za opravljanje svoje funkcije v obliki sejnine za posamezni mesec glede na delo, ki so ga opravili in sicer največ v višini 7,5% plače župana. Nagrade ne smejo mesečno in letno presegati najvišjega možnega zneska. Nagrada se izplača kot sejnina in sicer v višini: • za udeležbo predsednika nadzornega odbora na seji v višini 168 EUR bruto • za udeležbo člana nadzornega odbora na seji v višini 116 EUR bruto. • za udeležbo na seji občinskega sveta prejme prisotni član nadzornega odbora sejnino v višini 168 EUR bruto • za izvedbo nadzora prejme vodja delovne skupine nadzornega odbora po programu ali sklepu 84 EUR bruto • za izvedbo nadzora prejme član delovne skupine nadzornega odbora po programu ali sklepu 58 EUR bruto Za izvedbo plačila na podlagi opravljenega nadzora, predsednik nadzornega odbora županu Občine Duplek predloži končno poročilo o opravljenem nadzoru. K poročilu priloži sklep o imenovanju vodjev za opravo posameznega nadzora. Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1761 Sejnine predsednika in članov nadzornega odbora se izplačujejo na podlagi sklepa o imenovanju v skladu z evidenco opravljenega dela (podpisana lista prisotnosti), ki jo vodi občinska uprava. 9. člen Članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta, se za opravljanje dela v komisiji ali odboru občinskega sveta določi plačilo v obliki sejnine, ki se izplača za udeležbo na seji na podlagi sklepa o imenovanju v skladu z evidenco o prisotnostih na sejah, ki jo vodi občinska uprava in sicer v enaki višini kot velja za člane občinskega sveta za predsedovanje ali udeležbo na seji delovnega telesa. 10. člen Predsedniku, tajniku in članom občinske volilne komisije ter njihovim namestnikom pripada za opravljanje dela v zvezi s splošnimi volitvami nadomestilo v skladu z Zakonom o lokalnih volitvah. Za opravljanje dela v zvezi z izvedbo lokalnega referenduma in nadomestnih volitev imajo osebe iz prvega odstavka tega člena pravico do enkratnega nadomestila. Sklep o višini sredstev za nagrade sprejme Občinski svet v petnajstih dneh od datuma razpisa referenduma. Nadomestila se izplačujejo na podlagi sklepa o imenovanju in sklepa o razpisu volitev oziroma referenduma. 11. člen Članom in predsednikom vaških skupnosti se za opravljanje dela v vaški skupnosti določi plačilo v obliki sejnine, ki se izplača za udeležbo na seji na podlagi zahtevka za izplačilo in v skladu z evidenco o prisotnostih na sejah, ki jo vodi občinska uprava in sicer v višini 40 EUR bruto za člane sveta vaških skupnosti in 80 EUR bruto za predsednike. IV. POVRAČILA STROŠKOV 12. člen Občinski funkcionarji in člani delovnih teles občinskega sveta, člani nadzornega odbora ter zunanji člani delovnih teles občinskega sveta in župana in člani drugih občinskih organov imajo pravico do povračila stroškov, ki nastanejo pri opravljanju funkcije ali v zvezi z njo (dnevnica, kilometrina, stroški za prenočevanje, stroški za parkirnino), v skladu s predpisi, ki urejajo te pravice. Pravico do povračila potnih stroškov se lahko uveljavlja, če gre za službeno potovanje izven Občine Duplek. 13. člen Pravice iz prejšnjega člena uveljavlja funkcionar na podlagi predhodno izdanega naloga za potovanje v zvezi z opravljanjem funkcije in ob predložitvi ustreznih listin (računov). Nalog za potovanje v zvezi z opravljanjem funkcije izda župan. Če gre za službeno potovanje župana, izda nalog podžupan ali direktor občinske uprave. V. NAČIN IZPLAČEVANJA 14. člen Sredstva za izplačevanje plač, plačil za opravljanje funkcije, sejnine, nagrade in povračila stroškov, ki jih imajo upravičenci po tem pravilniku, se zagotovijo iz sredstev proračuna Občine Duplek. 15. člen Plače, plačila za opravljanje funkcije, sejnine, nagrade in plačila na drugih podlagah se izplačujejo mesečno za pretekli mesec najkasneje do 15. dne v tekočem mesecu. Potni in ostali stroški, določeni v 12. členu tega pravilnika, se izplačajo v petnajstih dneh po končani opravljeni poti. VI. KONČNE DOLOČBE 16. člen Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na člane komisij in odborov občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta, se smiselno uporabljajo tudi za izplačila sejnin članom štaba za civilno zaščito, uredniškega odbora in članom drugih komisij, odborov ali svetov, ki jih ustanovi ali imenuje občinski svet ali župan. 17. člen Evidenco o prisotnosti in opravljenem delu članov občinskega sveta, članov delovnih teles občinskega sveta, članov nadzornega odbora in drugih članov teles, ki jih imenuje občinski svet ali župan, vodi občinska uprava, ki jim nudi tudi strokovno in administrativno pomoč. 18. člen Za neudeležbo na seji občinskega sveta, seji delovnih teles občinskega sveta, seji nadzornega odbora in seji drugih delovnih teles, ki jih imenuje občinski svet ali župan, se sejnine ne izplačujejo. Sejnina se upravičencu izplača v primeru, da je na seji prisoten pri obravnavi več kot polovico točk dnevnega reda seje. 19. člen Določila tega pravilnika, ki določa način in višino plače, plačila za opravljanje funkcije in sejnine, ne veljajo za člana ali vodjo kateregakoli telesa, navedenega v tem pravilniku, če je član ali vodja istočasno delavec občinske uprave. 20. člen Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta, Nadzornega odbora, članov drugih občinskih organov in članov vaških skupnosti ter o povračilih stroškov (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/07, 13/09, 21/23). 21. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0323-8/2024-5 Datum: 25.9.2024 Občina Duplek Mitja Horvat, župan 1009. Pravilnik o spremembah Pravilnika o merilih in postopkih za dodeljevanje socialno varstvenih pomoči v Občini Duplek Na podlagi Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo, 23/07 - popr., 41/07 -popr., 61/10 - ZSVarPre, 62/10 - ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 - ZPPreb-1, 15/17 - DZ, 29/17, 54/17, 21/18 -ZNOrg, 31/18 - ZOA-A, 28/19, 189/20 - ZFRO, 196/21 - Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1762 ZDOsk, 82/23 in 84/23 - ZDOsk-1) in 16. člena Statuta Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 17/2007, 15/2010, 32/2011, 24/2015, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/2023) je Občinski svet Občine Duplek na svoji 15. redni seji, dne 15.9.2024 sprejel PRAVILNIK O SPREMEMBAH PRAVILNIKA O MERILIH IN POSTOPKIH ZA DODELJEVANJE SOCIALNO VARSTVENIH POMOČI V OBČINI DUPLEK 1. člen Spremeni se 7. člen Pravilnika, tako da glasi: O upravičenosti do enkratne denarne pomoči ob elementarnih nesrečah, požarih in drugih izrednih situacijah odloča župan do zneska 1.500,00 €, v primeru, da vlagatelj potrebuje pomoč v višji vrednosti pa Občinski svet Občine Duplek. Pomoč se lahko izplača na transakcijski račun upravičenca oziroma z materialnimi sredstvi. V primeru izplačila sredstev ima občina pravico nadzorovati njihovo namensko porabo. 2. člen Preostala določila Pravilnika o merilih in postopkih za dodeljevanje socialno varstvenih pomoči v občini Duplek ostanejo nespremenjena. 3. člen Pravilnik o spremembah pravilnika o merilih in postopkih za dodeljevanje socialno varstvenih pomoči v občini Duplek začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0323-8/2024-7 Občina Duplek Mitja Horvat, župan 1010. Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja VF-3, v k.o. Vurberk, v občini Duplek Na podlagi 129. člena v povezavi s 119. členom Zakona o urejanju prostora /ZUreP-3/ (199/21, 18/23 - ZDU-1O, 78/23 - ZUNPEOVE, 95/23 - ZIUOPZP in 23/24) in 30. člena Statuta Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 17/2007, 15/2010, 32/2011, 24/2015, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/2023), je župan Občine Duplek dne 23.9.2024 sprejel naslednji SKLEP O ZAČETKU PRIPRAVE SPREMEMB IN DOPOLNITEV ODLOKA O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA DEL OBMOČJA VF-3, V K.O. VURBERK, V OBČINI DUPLEK 1. člen (splošno) S tem sklepom župan Občine Duplek določa postopek priprave sprememb in dopolnitev Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja VF-3, v k.o. Vurberk, v občini Duplek. 2. člen (predmet načrtovanja in območje) (1) S spremembami in dopolnitvami Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja VF-3, v k.o. Vurberk, v občini Duplek, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/2023 z dne 31.03.2023, so bile predlagane spremembe, ki se nanašajo na spremembo parcelacije in določitev gradbene parcele na tak način, da bo omogočena parcelacija manjše gradbene parcele za posamezno stanovanjsko stavbo. (2) Na južnem delu območja OPPN, kjer sta načrtovani stanovanjski stavbi 1 in 2, želi lastnik parcele zgraditi eno stanovanjsko stavbo, v grafični situaciji prikazana z oznako številka 2. Stanovanjski stavbi 2 bi želeli odmeriti lastno gradbeno parcelo v velikosti približno 1000 m2. Trenutno imata načrtovani stanovanjski stavbi enotno gradbeno parcelo. Za odmero manjše gradbene parcele se spremeni in dopolni odlok OPPN-a na tak način, da vsi arhitekturno urbanistični pogoji ostajajo nespremenjeni, v odlok se doda možnost parcelacije gradbene parcele za eno stanovanjsko stavbo. (3) Za te namene se ustrezno dopolni tekstualni del odloka, grafični del ostaja nespremenjen. 3. člen (vrsta postopka za pripravo sprememb in dopolnitev OPPN) Za potek priprave in sprejema SD OPPN bo upoštevan redni postopek priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta, določenega z veljavnim Zakonom o urejanju prostora - ZureP-3 in Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (99/07, 61/17 - ZUreP-2 in 199/21 - ZUreP-3). 4. člen (roki za pripravo sprememb in dopolnitev OPPN in njegovih posameznih faz) S tem sklepom se določijo naslednji okvirni roki priprave SD OPPN: • posredovanje strokovnih podlag za pripravo SD OPPN pristojnemu zavodu za ohranjanje narave o obveznosti izvedbe presoje vplivov na okolje -avgust 2024; • po prejemu mnenja ZRSVN priprava in objava sklepa o pripravi OPPN-a v uradnem glasilu - 10 dni; • posredovanje sklepa o pripravi SD OPPN skupaj z mnenjem ZRSVN na MNVP za pridobitev ID številke - 5 dni; • priprava osnutka SD OPPN (v času priprave osnutka se vključi zainteresirano javnost): 15 dni po uveljavitvi tega sklepa; • objava osnutka SD OPPN v prostorskem informacijskem sistemu (na spletni strani občine); • objava javnega naznanila o javni razgrnitvi in javni obravnavi osnutka SD OPPN, objava javnega naznanila na krajevno običajen način in na svetovnem spletu; • javna razgrnitev in javna obravnava dopolnjenega osnutka SD OPPN v prostorskem informacijskem sistemu (na spletni strani občine): 30 dni; • priprava stališč do pripomb in predlogov javnosti: 15 dni po zaključku javne razgrnitve; • priprava predloga in sprejem odloka na seji občinskega sveta; • objava odloka v uradnem glasilu; • priprava končnega elaborata SD OPPN: v času do začetka veljavnosti odloka; • posredovanje končnega SD OPPN krajevno pristojni upravni enoti in ministrstvu, pristojnemu za prostor. Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1763 Okvirni predvideni roki se zaradi nepredvidljivih zahtev in pogojev v postopku lahko tudi spremenijo, saj pripravljavec akta na to ne more imeti nikakršnega vpliva. 5. člen (izvedba presoje sprejemljivosti na varovana območja) V skladu z mnenjem Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave št. 3563-0385/2024-2, z dne 19.9.2024, se v postopku SD OPPN presoja sprejemljivosti vplivov izvedbe plana v naravo na varovana območja ne izvede. 6. člen (nosilci urejanja prostora, ki bodo pozvani za podajo mnenj) SD OPPN so takšne narave, da določila in pogoji ostajajo nespremenjeni, zato pridobivanje novih mnenj ni potrebno. 7. člen (načrt vključevanja javnosti) Javnost bo vključena v času javne razgrnitve in javne obravnave. 8. člen (obveznosti v zvezi s financiranjem postopka) Sredstva v zvezi s financiranjem priprave SD OPPN zagotovi lastnik zemljiških parcel. 9. člen (začetek veljavnosti sklepa) (1) Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. (2) Občina sklep skupaj z izhodišči za pripravo OPPN javno objavi na spletnih straneh občine Duplek (www.duplek.si). Številka: 3505-0003/2021-23 Datum: 23.9.2024 Občina Duplek Mitja Horvat, župan 2. člen Plačila staršev se določijo na podlagi veljavne zakonodaje. 3. člen 1011. Sklep o določitvi cen programov javnih vrtcev na območju občine Duplek Na podlagi 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 -ZIUZGK, 36/10, 62/10 - ZUPJS, 94/10 - ZIU, 40/12 -ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 55/17 in 18/21), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05, 93/15 in 59/19), 16. člena Statuta Občine Duplek (MUV št. 17/2007, spremembe in dopolnitve Uradno glasilo slovenskih občin št. 15/2010, 32/2011, 24/2015, 20/2023) je Občinski svet Občine Duplek na svoji 15. redni seji dne 25.9.2024 sprejel SKLEP O DOLOČITVI CEN PROGRAMOV JAVNIH VRTCEV NA OBMOČJU OBČINE DUPLEK 1. člen V Osnovni šoli Duplek in v OŠ Korena se za posamezne Vrsta programa Ekonomska cena programa v EUR: DNEVNI PROGRAM starostno obdobje 672,53 starostno obdobje 512,82 Kombiniran oddelek 617,72 Obroki prehrane Dnevni strošek obroka v ceni Zajtrk 0,56 € Malica 0,44 € Kosilo 1,00 € 4. člen Za dneve odsotnosti otroka iz vrtca se prispevek staršev sorazmerno zniža v odvisnosti od dnevnega stroška živil v ceni programa in razmerja med določenim plačilom za odsotnega otroka in najvišjim možnim plačilom staršev. 5. člen Starši, ki želijo svojega otroka ob enomesečni ali dvomesečni odsotnosti v času poletnih počitnic rezervirati mesto v izbrani enoti oz. oddelku, plačajo za mesec, ko je otrok odsoten, 30 % njim določenega zneska plačila; v nasprotnem primeru za ta čas otroka izpišejo iz vrtca, pri ponovnem vpisu pa je otrok razvrščen v odvisnosti od razpoložljivih kapacitet. To določilo velja samo za starše, ki imajo skupaj z otrokom stalno prebivališče v Občini Duplek, za druge starše pa samo v soglasju z občino, plačnico razlike med ceno programa in plačilom staršev. To pravico lahko v breme proračuna Občine Duplek uveljavijo tudi starši s stalnim prebivališčem na območju Občine Duplek, katerih otroci so vključeni v javne vrtce v drugih občinah, če jo je skladno z odločitvami teh občin možno uveljavljati. 6. člen Za čas nepretrgane daljše bolezenske odsotnosti otroka lahko zavod na osnovi vloge staršev, ob predložitvi ustreznih zdravniških potrdil, plačilo staršev za program vrtca za čas odsotnosti zniža tako, da znaša plačilo za prvi mesec odsotnosti 30 % njim določenega zneska plačila, za ostali čas pa se starše plačila vrtca oprosti. To določilo velja samo za starše s stalnim prebivališčem v občini Duplek. 7. člen Staršem s stalnim prebivališčem v občini Duplek se za otroke, vključene v vrtce OŠ Duplek in OŠ Korena, plačilo, ki je določeno glede na dohodkovni razred v skladu z izdano odločbo pristojnega centra za socialno delo, dodatno zniža, in sicer v višini 10%. 8. člen Z dnem uporabe tega sklepa prenehajo veljati: • Sklep o določitvi cen programov v javnih vrtcih na območju Občine Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin št. 11/2023). Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne s 1.10.2024. Številka: 0323-8/2024-6 Datum: 25.9.2024 Občina Duplek Mitja Horvat, župan Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1764 OBČINA GORJE 1012. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Gorje za leto 2024 - rebalans II svet Občine Gorje na 11. redni seji, dne 25. 9. 2024 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE GORJE ZA LETO 2024 - Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 -ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A, 80/20 - ZIUOOPE IN 62/24 - odl. US), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - UPB4, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 13/18, 195/20 - odločba US, 18/23 - ZDU-1O, 76/23 in 88/23 - ZOPNN-F) in 15. člena Statuta Občine Gorje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/17) je Občinski REBALANS II 1. člen V Odloku o proračunu Občine Gorje za leto 2024 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 73/23 in 3/24), se drugi odstavek 2. člena spremeni, tako da se glasi: Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR Skupina/Podskupina kontov/ Konto/Podkonto Proračun 2024 -rebalans II I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 5.128.777 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 3.692.509 70 DAVČNI PRIHODKI 3.201.196 700 Davki na dohodek in dobiček 2.375.994 703 Davki na premoženje 239.620 704 Domači davki na blago in storitve 585.582 706 Drugi davki 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI 491.313 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 220.813 711 Takse in pristojbine 7.000 712 Globe in druge denarne kazni 72.500 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 0 714 Drugi nedavčni prihodki 191.000 72 KAPITALSKI PRIHODKI 24.303 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 721 Prihodki od prodaje zalog 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 73 PREJETE DONACIJE 730 Prejete donacije iz domačih virov 731 Prejete donacije iz tujine 74 TRANSFERNI PRIHODKI 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 40 TEKOČI ODHODKI 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitve 403 Plačila domačih obresti 409 Rezerve 41 TEKOČI TRANSFERI 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 0 0 24.303 0 0 0 1.411.966 1.382.209 29.756 0 0 5.950.814 2.016.138 265.282 40.118 1.673.538 0 37.200 1.377.480 27.500 766.050 Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1765 412 Transferí neprofitnim organizacijam in ustanovam 159.164 413 Drugi tekoči domači transferi 424.766 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 2.280.996 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 2.280.996 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 276.200 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso PU 133.307 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 142.893 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK/(PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) (I.-II.)_-822.037 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB_ Proračun 2024 - Skupina/Podskupina kontov/ Konto/Podkonto_rebalans II IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN 86 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 86 750 Prejeta vračila danih posojil 86 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE 12.211 KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 12.211 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 12.211 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah 0 javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE -12.124 KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)_ C. RAČUN FINANCIRANJA_ Proračun 2024 - Skupina/Podskupina kontov/ Konto/Podkonto_rebalans II VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 50 ZADOLŽEVANJE 0 500 Domače zadolževanje 0 VIII. ODPLAČILO DOLGA (550) 0 55 ODPLAČILO DOLGA 0 550 Odplačilo domačega dolga 0 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-I I.-V.-VIII.) -834.162 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 0 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.)_822.037 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12. 2023 834.162 9009 Splošni sklad za drugo 834.162 Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk - kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu Številka: 032-5/2024-14 odloku in se objavita na spletni strani Občine Gorje. Datum: 25. 9. 2024 2. člen Občina Gorje Ostala določila Odloka o proračunu Občine Gorje za leto Peter Torkar, župan 2024 ostanejo v veljavi. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1766 OBČINA GORNJI GRAD 1013. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja GG - 6 Na podlagi 124. člena v povezavi s prvim odstavkom 129. člena Zakona o urejanju prostora ZUREP3 (Uradni list RS, št. 199/21), ter na podlagi 8. in 16. člena Statuta občine Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin št. 8/16, 6/21 in 14/21) je Občinski svet Občine Gornji Grad na 12. redni seji dne 19.9.2024 sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA DEL OBMOČJA GG - 6 I. SPLOŠNE DOLOČBE 1.člen (1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/18) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za del območja GG-6 (v nadaljevanju OPPN) z identifikacijsko številko 3181 v zbirki prostorskih aktov. (2) Na podlagi Odločbe Ministrstva za okolje in prostor v postopku priprave in sprejemanja obravnavanega OPPN ni potrebno izvesti postopka celovite presoje vplivov na okolje in presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe plana v naravo na varovana območja. (3) OPPN je izdelalo podjetje Projektivni biro Velenje d. d, pod številko projekta 6714. 2. člen (vsebina in oblika OPPN) (1)Ta odlok določa območje OPPN, načrtovane prostorske ureditve, umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev, parcelacijo in dopustna odstopanja. (2) OPPN vsebuje tekstualni del in grafični del. (3) Grafični del OPPN vsebuje naslednje grafične prikaze: 1. Prikaz širšega območja z označeno mejo 1:1000 obravnave 2. Izsek iz OPN Gornji Grad - namenska 1:2000 raba z označeno mejo obravnave 3. Obstoječe stanje na geodetskem 1:500 posnetku z označeno mejo obravnave 4. Vplivi in povezave s sosednjimi območji 1:500 urejanja prostora 5. Ureditvena zazidalna situacija s 1:500 karakterističnim prerezom 6. A) Prikaz ureditev, potrebnih za 1:500 varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave (obstoječe stanje s prikazom poplavne ogroženosti - pred ukrepi in varstvo kulturne dediščine) B) Prikaz ureditev, potrebnih za 1:500 varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave (razredi poplavne ogroženosti po ukrepih hidrološke študije) 7. Prikaz ureditev potrebnih za varstvo pred 1:500 naravnimi nesrečami in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 8. Prikaz prometne ureditve 1:500 9 Prikaz ureditev glede poteka omrežij in 1:500 priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro 10. Predvidena parcelacija 1:500 (4) Spremljajoče gradivo OPPN so: • ODLOČBA O POTREBNOSTI IZVEDBE PRESOJE VPLIVOV NA OKOLJE S STRANI MOP (DIREKTORAT ZA OKOLJE) IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA O POTREBNOSTI IZVEDBE PRESOJE VPLIVOV NA OKOLJE • SMERNICE NOSILCEV UREJANJA PROSTORA • MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA • STROKOVNE PODLAGE - Načrt IDP elektrifikacije: Projektivni biro Velenje, Martin Božič, univ. dipl. inž. el. - Geodetski posnetek: Primož Hren s.p. - Geološko geomehansko poročilo: Damjan Pejovnik s.p. - DOPOLNITEV HIDROLOŠKO HIDRAVLIČNE ANALIZE Drete za izgradnjo obvoznice Gornji Grad z ukrepi za povečanje poplavne varnosti: Izvor d.o.o. - Obvozna cesta Gornji Grad, na regionalni cesti R1-225/1085 Črnivec - Radmirje od km 10 + 250 do km 11 + 300: Ginex International d.o.o. - Strokovne podlage: Prikaz celotnega območja OPPN s komunalno ureditvijo: Projektivni biro Velenje d.d. • ELABORAT EKONOMIKE 11. PROSTORSKE UREDITVE 3. člen (predmet OPPN) Predmet OPPN je ureditev dela območja z oznako GG-6 v občini Gornji Grad, kjer so predvidene centralne dejavnosti. Predvidijo se trije nestanovanjski objekti, od tega en gasilski dom. III. OBMOČJE OPPN 4. člen (območje OPPN) (1) Meja obravnavanega območja poteka na severni strani po namenski rabi - CU in zajeme parcele s št.: 814/48, 814/46, 814/44, nato meja zavije južno po vzhodni meji parcele 814/45 ter po vzhodni in južni meji parcele 814/71, nato zajame južno mejo parcele 814/49 ter na zahodu zajame še zahodno mejo parcele št. 814/51, ki meji z namensko rabo PC. Na severozahodnem vogalu se zajame še parcela št. 814/50. Vse parcele so k.o. Gornji Grad. (2) Parcele, ki zajemajo obravnavano območje so naslednje: 814/48, 814/46, 814/44, 814/45, 814/71, 814/49, 814/51, 814/50, 814/47, 814/26, 814/72, 814/73 k.o. Gornji Grad. Območje je v celoti v velikosti 9844 m2. 5. člen (posegi izven območja OPPN) Sestavni del tega OPPN so tudi zemljišča izven območja urejanja, ki so potrebna za neposredno prometno priključevanje na omrežje cest, zagotavljanje intervencijskih mest ter izvedbo komunalnih priključkov in naprav gospodarske javne infrastrukture, ki so potrebne za komunalno opremljanje območja ter morebitne vodnogospodarske ureditve. To so parcele št.: 814/56, 814/52, 814/54, 853/9, vse k.o. Gornji Grad. Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1767 IV. UMESTITVE NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR 6.člen (vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji) (1) Območje ne severu meji na državno cesto, ki ima oznako namenske rabe PC (območje prometne infrastrukture) oziroma oznako enote prostora EUP GG-10. Območje je delno napajano preko te ceste - dovoz do predvidenega objekta 3. Vplivi tega območja so varovalni pas 15 m, kamor z gradnjo ne posegamo ter predvidena novo gradnje oziroma širitev ceste z vso pripadajočo komunalno infrastrukturo. Na omenjeno območje enote urejanja prostora so predvideni iztoki fekalne kanalizacije predvidenih objektov v območju OPPN ter iztok iz zadrževalnika, ki je predviden po dotičnem OPPN, glede na že izvedeno hidrološko študijo. Drugih posegov v to območje ni predvidenih. (2) Na zahodni strani območja OPPN se nahaja območje z enoto urejanja prostora GG-27 (namenska raba IG), kjer so pretežno proizvodne dejavnosti. Vplivi tega območja na obravnavan OPPN so naslednji: obstoječa gozdna cesta, ki se bo zaradi potreb OPPN-ja preuredila po smernicah in zahtevah Direkcije RS za infrastrukturo. S te ceste sta predvidena dva ločena uvoza na obravnavano območje ter širitev ceste. (3) Na vzhodni strani obravnavano območje meji na manjše naselje z oznako urejanja prostora GG-3, kjer so pretežno stanovanjske hiše in nekaj gospodarskih objektov, ki so delno v območju naselbinskega spomenika Gornji Grad Trško jedro (EID 1-04448). Ker je obravnavano območje locirano na vstopnem delu naselja in meji na območje naselbinskega spomenika Gornji Grad Trško jedro (EID 1-04448) ter se nahaja v vedutah na bližnjo katedralo, spomenik Gornji Grad - Cerkev sv. Mohorja in Fortunata (EID 1-00152) so se pri pripravi odloka upoštevale priporočilne kulturno varstvene usmeritve. (4) Območje na južni strani delno meji na kmetijska zemljišča, ki posebnih vplivov nimajo, se pa teren tu razmeroma dviguje. Drugi vplivi, ki vplivajo na dotičen OPPN je potok na južni strani območja in predviden zadrževalnik na vzhodni strani območja. Na skrajnem jugu potok teče po meji obdelave. Potok ima 5 metrski priobalni pas, kamor se poleg izjem ne sme posegati. Poseben vpliv na območje ima tudi predviden zadrževalnik na vzhodni strani območja, ki zaseda 884 m2 + 5 m varovalnega pasu. Zadrževalnik se mora izvesti pred ali pa vsaj istočasno z gradnjo objektov, saj bo šele po njegovi izgradnji območje poplavno varno. 7.člen (rešitve glede umeščanja objektov in površin v prostor) (1) SPLOŠNO: Na obravnavanem območju so predvideni trije objekti z določeno pozicijo, velikostjo ter pripadajočimi in drugimi javnimi površinami. V kolikor bi bile rešitve drugačne kot so po OPPN, je potrebno izdelati spremembe in dopolnitve OPPN. Glede na ta OPPN so lahko dejavnosti oziroma programi po posameznih objektih tudi drugačni, ne sme pa se spreminjati postavitev objektov, razen v okviru toleranc. (2) OBJEKT 1: • Na južni strani je predviden večji objekt, ki bo v osnovi pravokotne oblike z izzidki in vzidki. Predvidena je mešana dejavnost znotraj določil, ki veljajo po OPN Gornji Grad za predele centralnih dejavnosti. Točna klasifikacija objekta bo določena v projektni dokumentaciji za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja. Maksimalne mere objekta so lahko (skupaj z izzidavami, nadstrešnicami in brez pripadajočih objektov) 61 m * 35 m. Objekt ima predvidene pripadajoče objekte, ki pa ni nujno, da se izvedejo (silos ter nadstrešek na južni strani objekta). Nadstrešek na južni strani objekta ima lahko maksimalne mere 6 m * 23 m. • Maksimalna etažnost objekta bo K + P + 1 (pri tem da je K delno vkopan oziroma ena stranica v celoti nad terenom). • Streha: ravna z minimalnim naklonom skritim pod atiko - barva kritine: temni toni ali prodec. • Dovozna pot do objekta je z dveh strani. Za servisne potrebe je dovoz urejen z gozdne poti 103000 iz jugozahodne strani, za zaposlene in obiskovalce pa je dovoz predviden preko severne strani objekta, prav tako iz gozdne poti št. 103000, ki poteka po zahodni strani obravnavanega območja. Na severni strani objekta so predvideni parkirni prostori ter manipulacijske površine. Objekt bo predvidoma ograjen z ograjo, ki mora upoštevati splošne usmeritve glede ograj. Na južni strani je predviden lomljen oporni zid, ki pa ni obvezen. (3) OBJEKT 2: • Objekt 2 je predviden na severozahodni strani in bo pravilne pravokotne oblike. Dejavnosti so možne glede na določila iz OPN Gornji Grad, ki velja za centralne dejavnosti CU. • Maksimalne tlorisne mere objekta bodo 27 m * 12 m. • Maksimalna etažnost objekta bo P + 1 + M • Streha: simetrična dvokapnica z naklonom od 35-45° - barva kritine: opečna. • Dovozna pot do objekta bo skupna z objektom na južni strani preko gozdne poti št. 103000, ki se nahaja na zahodni strani območja. Objekt ima na južni strani predvidene manipulacijske površine ter parkirna mesta. (4) OBJEKT 3: • Objekt 3 je predviden na severovzhodni strani in bo pravilne pravokotne oblike. V objektu je predviden nov gasilski dom, možne pa so tudi druge dejavnosti, ki spadajo v območje centralnih dejavnosti (CU). Maksimalne tlorisne mere objekta bodo 21 m * 12 m. • Maksimalna etažnost objekta bo P + 1 + M • Streha: simetrična dvokapnica z naklonom od 35-45° - barva kritine: opečna. • Dovozna pot do objekta 3 bo potekala preko glavne regionalne ceste št. 1085 na severni strani območja, saj gre za objekt za zaščito in reševanje in mora biti zato intervencijski čas čim krajši. Objekt ima na zahodni strani manipulacijske ter parkirne površine. (5) GRADNJA ZADRŽEVALNIKA: Glede na že izvedeno hidrološko študijo je na skrajno vzhodni strani območja predvideno zadrževalno polje velikosti 884 m2 z varovalnimi pasovi širine 5 m na vsako stran. Na območje zadrževanja in varovalnih pasov se ne sme posegati z nobenimi gradbenimi posegi. Vse podrobnosti o zadrževalniku so zapisane v hidrološki študiji: Hidrološka študija (Dopolnitev hidrološko hidravlične analize Drete za izgradnjo obvoznice Gornji Grad z ukrepi za povečanje poplavne varnosti, IZVO-R d.o.o., maj 2016). 8.člen (program dejavnosti in dopustni objekti) (1) Objekta št. 1 in 2 bosta objekta s programom dopustnih dejavnosti, ki veljajo po OPN Gornji Grad za območja centralnih dejavnosti CU. V objektu 3 pa je predviden gasilski dom. (2)DEJAVNOSTI a) V objektu 1 so dopustne dejavnosti, ki so opisane v OPN Gornji grad, razen bivanja. Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1768 V objektih 2 in 3 je poleg spremljajočih dejavnosti, ki so opisane v OPN Gornji grad, možno tudi bivanje. V objektu 3 se bo izvajala pretežno ali izključno gasilska dejavnost. Dopustne dejavnosti po veljavnem OPN Gornji Grad so naslednje: • trgovina razen vzdrževanje in popravila motornih vozil, brez trgovine z motornimi gorivi, • gostinstvo, • intelektualne dejavnosti razen veterinarstva, • dejavnosti javne uprave, • vzgoja in izobraževanje, • zdravstvo in socialno varstvo, • kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, • druge dejavnosti b) Pri gradnji novih objektov v okviru dopustnih dejavnosti je potrebno upoštevati pogoje: možne so dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja z emisijami ali prometom ter nimajo škodljivih vplivov na bivalne in delovne pogoje. Poslovne dejavnosti so lahko urejene v pritličnih ali kletnih prostorih objektov, izjemoma tudi v celem objektu, če gre za mesto-tvorne dejavnosti kot so trgovina na drobno, zdravstvo, izobraževanje, kulturne dejavnosti, varstvo otrok, varstvo starejših, varstveni center in podobno (izsek iz OPN Gornji Grad: Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/2018). (3) DOPUSTNI OBJEKTI a) Objekti ki so predvideni po tem OPPN so stavbe s pripadajočimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti (nadstrešnice, oporni zidovi ipd.) b) Gradbeni inženirski objekti: • objekti prometne infrastrukture (od tega lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste), mostovi, viadukti, predori in podhodi, • cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, • otroška in druga javna igrišča, trgi, zelenice. 9.člen (dopustne vrste gradenj in zahtevnosti objektov) (1) Na območju OPPN se lahko izvajajo naslednje vrste gradnje: • Novo gradnja ali prizidava/nadzidava • Rekonstrukcija • Vzdrževalna dela • Legalizacija • Odstranitev (2) Objekti so lahko: • Enostavni • Nezahtevni • Manj zahtevni ali • Zahtevni 10.člen (podrobnejša merila in pogoji za gradnjo objektov) (1) OBJEKT 1: • DOPUSTNE DEJAVNOSTI: glede na določila iz OPN Gornji Grad, ki velja za območja centralnih dejavnosti • TLORISNA OBLIKA: v osnovi pravokotna oblika z vzidavami in izzidavami • MAKSIMALNE TLORISNE POVRŠINE SKUPAJ Z NADSTEŠNICAMI: 61 m * 35 m • STREHA: ravna • KOTA -+0.00: Se prilagodi terenskim razmeram • Možnosti pripadajočih objektov: silos, nadstrešnica maksimalnih dimenzij: 6 m * 23 m (2) OBJEKT 2: • DOPUSTNE DEJAVNOSTI: glede na določila iz OPN Gornji Grad, ki velja za območja centralnih dejavnosti • TLORISNA OBLIKA: pravokotna oblika • MAKSIMALNE TLORISNE POVRŠINE SKUPAJ Z NADSTEŠNICAMI: 27 m * 12 m • STREHA: simetrična dvokapnica s slemenom, ki je vzporeden z daljšo stranico objekta, 35-45°. • KOTA -+0.00: Se prilagodi terenskim razmeram • Možnosti pripadajočih objektov: enostavni in nezahtevni objekti (3) OBJEKT 3: • DOPUSTNE DEJAVNOSTI: glede na določila iz OPN Gornji Grad, ki velja za območja centralnih dejavnosti • TLORISNA OBLIKA: pravokotna oblika • MAKSIMALNE TLORISNE POVRŠINE SKUPAJ Z NADSTEŠNICAMI: 21 m * 12 m • STREHA: simetrična dvokapnica s slemenom, ki je vzporeden z daljšo stranico objekta, 35-45°. • KOTA -+0.00: Se prilagodi terenskim razmeram • Možnosti pripadajočih objektov: enostavni in nezahtevni objekti SPLOŠNI POGOJI ZA OBLIKOVANJE OBJEKTOV 11.člen (arhitekturno oblikovanje objektov ) (1) Oblikovanje vseh objektov na posamezni parceli namenjeni gradnji naj bo usmerjeno k medsebojni oblikovni usklajenosti. Dozidave in nadzidave objektov se morajo v prostorskih razmerjih in razmerjih gradbenih mas praviloma skladati s celotno stavbno maso, oblikovanjem in uporabljenimi gradbenimi materiali osnovnega objekta. Dozidani del stavbe mora z osnovno stavbo oblikovati celovito prostorsko kompozicijo. Načrtovani objekti naj se v prostor umestijo tako, da bosta upoštevani drobna in strnjena struktura bližnjih enodružinskih stanovanjskih hiš ter organska zasnova starega trškega jedra. Pozidava se razčleni na več manjših tradicionalnih mas, ki bodo s svojo umestitvijo v prostor smiselno nadaljevale prepoznaven vzorec pozidave in bodo v prostoru tvorile nov, urbanistično pravilen, del naselja. (2) Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s terasami, strešnimi okni, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne strehe in naj bodo na posamezni strehi poenoteno oblikovane. Na strehah objektov je dovoljena namestitev fotonapetostnih modulov, ki pa mora biti izvedena pod določenimi pogoji. Lahko se izvede v ravnini strešine in ne sme presegati gabaritov strehe več kot zahteva sistem pritrditve, razen pri ravnih strehah in strehah z minimalnimi nakloni, kjer je možna postavitev modulov pod večjimi nakloni. V izogib degradaciji prostora, ki ima visoko ambientalno vrednost, je fotovoltaika dopustna v primeru, da se uporabi opečno rdeč fotovoltaični sistem, ki bo v celoti prekril posamezno strešino in bo nameščen na vedutno manj izpostavljene strešine. Na parkirne površine se lahko namesti pritlične solarne nadstrešnice na vitkih konstrukcijah iz materialov v naravnih, zemeljskih barvah. (3) Pri oblikovanju fasad je treba smiselno upoštevati kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte v prostorski enoti glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev fasad, okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje, fasadna dekoracija in podobno ter barve oziroma drugo (struktura, materiali). Na fasadah se dovoli uporaba svetlih barv v spektru sivih barv in v spektru različnih zemeljskih barv; dopustni so fasadni poudarki. Dovoljena je uporaba sodobnih obložnih materialov (les, steklo, kovina, beton in drugih sodobnih materialov). Oblikovanje lesenih arhitekturnih elementov mora izhajati iz lokalne tradicije oblikovanja, lahko tudi na Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1769 sodoben način. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone, npr. črna, žive barve kot so rdeča, vijolična, oranžna, travniško zelena, turkizno modra in druge žive barve. Dopustna je uporaba fotonapetostnih modulov kot del fasade. Vse fasadne odprtine na posameznem objektu naj bodo pokončne in med seboj dimenzijsko ter kompozicijsko skladno oblikovane, osno poravnane ter simetrično razporejene po fasadah. Vse stavbno pohištvo naj bo enotne (naravne) barve ter obdelave. Morebitno oglaševanje naj se minimalizira in reši na decenten način, brez namestitve večjih elementov za oglaševanje na objekte ali v njihovo neposredno okolico. (4) Objekti so lahko grajeni klasično ali montažno. (5) Dozidave in nadzidave objektov se morajo v prostorskih razmerjih in razmerjih gradbenih mas praviloma skladati s celotno stavbno maso, oblikovanjem in uporabljenimi gradbenimi materiali osnovnega objekta. Dozidani del stavbe mora z osnovno stavbo oblikovati celovito prostorsko kompozicijo. V tem OPPN so prizidave mogoče le v primeru fazne gradnje ter v okviru pripadajočih objektov manjših dimenzij. (6) Objekti oziroma elementi urbane opreme morajo biti oblikovani po načelih sodobnega oblikovanja in med seboj oblikovno usklajeni. (7) Pri vzdrževanju objektov in drugih posegih na javnih stavbah je potrebno upoštevati naslednja pravila: • obnova fasade mora potekati za celoten objekt hkrati, ohranja se obstoječe značilnosti fasade • (členitev, barva, materiali), • dopustna je zamenjava oken, vrat in senčil v enaki velikosti, obliki in barvi kot obstoječa, • zasteklitve balkonov in namestitev klimatskih naprav so možne na enoten način za celoten objekt. (8) Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov; namestitev klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroči zrak, odtok vode). (9) Elektro omarice, omarice plinskih, telekomunikacijskih in drugih tehničnih napeljav je potrebno namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso na uličnih fasadah objektov. 12.člen (oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov) (1) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali zahtevnih in manj zahtevnih objektov v okviru EUP. Objekti so lahko le enoetažni - pritlični ali v celoti ali delno vkopani. Strehe pomožnih objektov so enake kot nad osnovno stavbo, če se s tem doseže skladnost pozidave na parceli, namenjeni gradnji. Izjemoma so lahko strehe tudi ravne. Če so objekti v celoti ali delno vkopani, so dopustne tudi betonske ali ozelenjene strehe. Postavitev objekta ne sme ovirati manipulacije na gradbeni parceli ali zmanjšati najmanjših potrebnih površin za parkiranje. 13.člen (oblikovanje odprtih zelenih površin) (1) Ureditev okolice objektov mora zagotoviti oblikovno povezavo objekta z okoljem, kar se opredeli s projektno dokumentacijo. (2) Preoblikovanje terena se prednostno izvaja z brežinami, le v primeru, ko to ni mogoče ob upoštevanju geotehničnega poročila, se izvede s podpornimi zidovi po projektni dokumentaciji. Gradnja podpornega zidu, višjega od 1.5 m, je dovoljena le zaradi geotehničnih pogojev terena. Višje podporne zidove je potrebno izvesti v kaskadah, če to dopušča velikost zemljišča. Izgradnja podpornega zidu v primeru popolne izravnave terena ni dopustna. Podporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni. Dostopne poti in gospodarske površine je potrebno oblikovati tako, da se v največji meri prilagajajo terenu. Upošteva se oblikovanje, značilno za posamezno območje. (3) Ograje so lahko žične, lesene, zidane kot stebrički z vmesnimi lesenimi ali žičnimi polnili ali zasaditvijo živice. Ograjevanje s polnimi zidovi praviloma ni dopustno, sicer pa je potrebno ograjo ustrezno oblikovno členiti. Gradnjo ograj pogojuje priloga 3 veljavnega odloka OPN Gornji Grad - Vrste dopustnih gradenj nezahtevnih in enostavnih objektov po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora. (4) Celotno območje naj se kvalitetno krajinsko uredi z zasaditvijo avtohtone listopadne drevnine oz. grmovnic in trajnic. Predvidi naj se več manjših parkirnih površin in se jih utrdi z materiali, ki omogočajo ozelenitev. Morebitna urbana oprema (svetilke, koši, klopi, informacijske table.) naj bo poenotena in oblikovana oblikovno nevtralno, z uporabo naravnih materialov. (5) Zunanje ureditve pri javnih objektih in na javnih prostorih morajo biti načrtovane celovito z uporabo ustreznih materialov, usklajeno z arhitekturo objektov, urbano opremo in tako, da omogočajo dostop tudi funkcionalno oviranim osebam. Odprte zelene površine, osrednje površine za pešce (trgi) se ne smejo pozidati. (6) Na javnih površinah je potrebno ohranjati obstoječa drevesa in jih v primeru odstranitve zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nadomestiti. (7) Zagotoviti je potrebno ozelenitev prometnih površin, površine ob prometnicah skozi naselje in večja parkirišča se v čim večji meri zasadijo. V. OPIS ZASNOVE NAČRTOVANIH REŠITEV KOMUNALNE INFRASTRUKTURE IN NAČRTOVANEGA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA TER NJIHOVIH ZMOGLJIVOSTI 14.člen (Splošno) Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne in energetske infrastrukture so: • Načrtovani objekti morajo biti priključeni na obstoječo in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje. Priključitev se izvede po pogojih posameznih upravljalcev komunalnih vodov. • Praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po javnih prometnih in intervencijskih površinah v javni rabi, tako da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov, naprav in vodov. Pri tem je potrebno zagotoviti tudi zadostne odmike od obstoječih in predvidenih komunalnih in energetskih vodov in naprav. • V primeru, da potek infrastrukture ni možen po javnih poteh, mora lastnik določenega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih oziroma energetskih vodov na njegovem zemljišču, upravljalec posameznega komunalnega oziroma energetskega voda pa mora v tem primeru od lastnika pridobiti služnostno pravico. • Gradnja komunalnih in energetskih vodov, naprav in objektov mora potekati usklajeno. • Dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih oziroma energetskih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora. 15.člen (odvajanje in čiščenje fekalnih in meteornih vod) (1) FEKALNA KANALIZACIJA Obstoječi jašek odpadnih vod se že nahaja na vzhodni strani v obstoječem križišču obvoznice regionalne ceste in Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1770 LC 107521. V ta jašek je predviden priklop novega fekalnega kanala, ki bo odvajal vse odpadne vode iz vseh treh objektov. Novi fekalni kanal bo potekal južno pod nasipom obvoznice in ob severnemu robu obravnavanega območja. Za potrebe predvidenih objektov pa bo potrebno izvesti novi priključek na javno kanalizacijsko omrežje v obstoječi jašek. Predvidena dimenzija priključka bo DN200 mm. Za izvedbo tega priključka, bo potrebno prekopati občinsko cesto in jo nato urediti v obstoječe stanje. Predvidena je izgradnja fekalnih kanalov znotraj vseh treh zunanjih ureditev objektov, ki se združijo na severni strani predvidene pozidave. Nato pa zavije ta kanalizacija prosti vzhodu do obstoječe javne kanalizacije.. Vgradijo se PE kanalizacijske cevi profila od 0 160 - 0 200, ki morajo biti v območju predvidene dozidave polno obbetonirane. Vsa kanalizacija in PE revizijski jaški morajo biti izvedeni vodotesno, v dnu morajo imeti muldo. Po izgradnji kanalizacije se opravi preizkus vodotesnosti cevi in vseh objektov na kanalizaciji. Najmanjši vzdolžni nagib fekalnega kanala bo 1.0-2.0% in najmanjši premer cevi DN50 - DN200 mm. (2) METEORNA KANALIZACIJA a) Glede na geološko poročilo, ki je bilo pridobljeno za potrebe izdelave OPPN in je tudi priloga odloka, je potrebno izvesti ustrezno drenažo okoli objektov in jo speljati v ponikovalnice. Vse čiste meteorne vode se lahko speljejo v ponikovalnice ali ponikovalna polja. Komunalne in odpadne vode bodo lahko odvedene v javni vod. Predvidoma bo potrebno meteorne in drenažne vode ponikniti s ponikovalnicami. Izvedba teh je možna. Z izvedbo številnih ponikovalnic (za vsak objekt svojo) se vodni režim obravnavanega območja ne bo bistveno spremenil, površinske vode namreč tudi pred urbanizacijo območja zelo hitro poniknejo do večjih globin. b) Drenaža okoli temeljev objektov: Predvidena drenaža, ki se bo izvedla ob temeljni plošči ali pasovnih temeljih in se bo speljala v predvidena ponikovalna polja. c) Strešne vode: Vse strešne vode iz novih streh se bodo združila preko peskolovov v meteornih kanalih, ki pa se bodo speljali v predvideno ponikovalno polje posameznega objekta. Za vsak objekt je predvideno svoje ponikovalno polje, ki bo ustrezalo predvideni količini zbranih meteornih vod. d) Meteorne vode iz povoznih površin: Iz utrjenih povoznih površin se bodo meteorne vode zbirale v linijskih in cestni požiralnikih, ter nato prečistile v lovilcih mineralnih olj. Iztoki iz le-teh pa bodo speljani v ponikovalna polja. Vsak vgrajen lovilec mineralnih olj mora imeti ustrezen rezervoar za celotno količino meteorne vode in vse potrebne certifikate ter enote za odvzem vzorca. Vgradijo se PE kanalizacijske cevi profila od 0 160 - 0 200, ki morajo biti v območju predvidene dozidave polno obbetonirane. Vsa kanalizacija in PE revizijski jaški morajo biti izvedeni vodotesno, v dnu morajo imeti muldo. Po izgradnji kanalizacije se opravi preizkus vodotesnosti cevi in vseh objektov na kanalizaciji. Najmanjši vzdolžni nagib kanala bo 1.0-2.0% in najmanjši premer cevi DN50 - DN200 mm. 16.člen (ravnanje z odpadki) (1) Vsak investitor mora zagotoviti zbirno mesto za odpadke in embalaži, to je urejen prostor za zabojnike v ali ob objektu. Zbirno mesto je lahko tudi odjemno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz z vozilom za odvoz odpadkov. Predviden način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja z odpadki. (2) Zabojniki morajo biti v naslednjih velikostih: 120L/240L/700L/1100L zabojnik za komunalne odpadke in embalažo (480*540x950mm/kom. Oz. 580*700x1050mm/kom oz. 1400*800*1400/kom oz. 1400*1100*1400/kom) (3) Ob vsaki gradnji novega objekta investitor potrebuje pozitivno mnenje za ravnanje z odpadki, ki ga izda PUP Saubermacher d.o.o.. V dokumentacijo se vriše zbirno oziroma odjemno mesto za zabojnike, glede na dejavnost. Velikost odjemnega mesta je odvisna od števila in velikosti zabojnikov in prilagojena frekvenci odvoza glede na občina odvoza. V primeru, da je odjemno mesto tudi zbirno mesto mora biti zagotovljen nemoten dovoz s smetarskim vozilom za odvoz odpadkov. Smetarsko vozilo je predvidoma težko 20 ton. (4) Izvajalec odvaža odpadke • z vozili za odvoz odpadkov, z nadgradnjo za stikanje odpadkov kapacitete do 20 m3 • s samonakladalnimi vozili za odvoz kontejnerjev (do 10 m3) • s kotalnimi prekucniki za odvoz kontejnerjev kapacitete od 10 do 30 m3. (5) Najmanjša širina dostopne poti do prevzemnega mesta mora biti praviloma 3 m, svetla višina pa praviloma 4 m. (6) Notranji najmanjši radij dostopne poti do prevzemnega mesta za komunalne odpadke v križišču ali krivini mora biti 6,5 m razen pri dvosmernih lokalnih cestah, kje je najmanjši radij 3 m in je zagotovljena preglednost križišča. Transportne poti morajo biti določene tako, da izvajalec ne krši cestnoprometnih predpisov. 17.člen (vodovodno omrežje) (1)Za potrebe vodo oskrbe (vključno požarna voda) predvidenih poslovnih objektov in gasilskega doma, se iz obstoječega javnega sekundarnega voda duktil DN100, ki obravnavano območje preči v njegovem vzhodnem vogalu, odcepi nova veja. Na odcepu nameščen ločilni element - zasun. Nova veja javnega sekundarnega vodovoda se nato nadaljuje v zahodnem zaščitnem pasu zadrževalnika meteornih vod proti cesti na severu območja, kjer se nato preusmeri na zahod. Ob gasilskem domu - objektu 3 se izvede odcep proti zunanjem nadzemnem hidrantu (ZNH) in navezavi za hišni priključek gasilskega doma. Zaključek nove veje javnega sekundarnega vodovoda je v zelenici ob skupnem uvozu k poslovnima objektoma. Veja je zaključena z zunanjim nadzemnim hidrantom in navezavama za hišna priključka vodovoda (HPV) poslovnih objektov. Trasa nove veje javnega sekundarnega vodovoda poteka v nezazidljivem področju in v bližini ostale javne infrastrukture. (2) Materiali in dimenzije novih cevovodov se s hidravličnim izračunom prilagodijo zahtevam po oskrbi s sanitarno in požarno vodo ter tehničnemu pravilniku upravljavca omrežja. Po potrebi se hidravlično preveri tudi obstoječ odsek vodovoda med obstoječim vodohranom južno od območja in novim odcepom. V kolikor bi potrebe narekovale povečanje in bi ti bilo ekonomsko upravičeno, se ob soglasju upravljavca omrežja navedeni odsek lahko tudi poveča. (3) Za potrebe pokrivanja območja s požarno vode se polega dveh novih javnih hidrantov upošteva se obstoječ javni hidrant ob obstoječem objektu "Ekoen GG", v bližini jugozahodnega vogala območja. (4) Iz nove veje javnega sekundarnega vodovoda se proti objektom nadaljujejo hišni priključki vodovoda s pripadajočimi vodomernimi mesti v zunanjih vodomernih jaških (VJ). Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1771 (5) Na obravnavani parceli bo potrebno urediti zadrževalnik meteornih vod. V izogib poglabljanju obstoječega javnega sekundarnega voda duktil DN100, ki preči del parcele na kateri bo urejen zadrževalnik, se del trase cevovoda prestavi izven območja zadrževalnika. Posledično se ustrezno prevežejo obstoječi (skupinski) hišni priključki. (6) Točna mesta priključkov na obstoječe omrežje in ostale tehnične pogoje za namestitev hidrantov in priključevanje predvidenih objektov na omrežje bo podal Upravljavec omrežja v nadaljnjih fazah projektne dokumentacije (DGD). (7) DOLOČILA ZA NADALJNJE PROJEKTIRANJE: • Pri načrtovanju in izvedbi cevovodov morajo biti upoštevani pravilni odmiki in tehnični ukrepi za izvedbo križanji in približevanj glede na objekte ter ostale komunalne in energetske vode. • Vsa dela na vodovodnem omrežju morajo biti izvedena skladno z veljavno zakonodajo in tehničnimi pogoji Upravljavca omrežja. (8) Potek novega omrežja razviden iz grafičnih prilog. 18.člen (vročevodno omrežje) (1 ) Za predvidena objekta 1 in 2 ter gasilski dom se predvidi opcija priključitve na novo vejo javnega toplovodnega omrežja. Nova veja se odcepi iz obstoječega omrežja DOT na delu trase v gozdni poti 103000 v bližini ob obstoječega objekta "Ekoen GG". (2) V začetnem delu nov javni toplovod prečka navedeno gozdno pot, nato pa se obrne v smeri sever. Na samem zamiku trase odcep za hišni priključek toplovoda (HPT) južnega poslovnega objekta. Nova veja javnega toplovoda se v zelenici ob skupnem uvozu k poslovnima objektoma razcepi v hišna priključka za severni poslovni objekt in gasilski dom. (3) Materiali in dimenzije novih cevovodov se z izračunom prilagodijo zahtevam po oskrbi s toplotno energijo ter tehničnemu pravilniku upravljavca omrežja. (4) Točna mesta priključkov na obstoječe omrežje in ostale tehnične pogoje za priključevanje predvidenih objektov na omrežje bo podal Upravljavec omrežja v nadaljnjih fazah projektne dokumentacije (DGD). (5) DOLOČILA ZA NADALJNJE PROJEKTIRANJE: • Pri načrtovanju in izvedbi cevovodov morajo biti upoštevani pravilni odmiki in tehnični ukrepi za izvedbo križanji in približevanj glede na objekte ter ostale komunalne in energetske vode. • Na mestu odcepa iz obstoječega sekundarnega cevovoda se izvede odcepni jašek, pred vstopom v objekte pa priključni jaški; vsi opremljeni z ustrezno armaturo skladno s pogoji upravljavca omrežja. • Vsa dela na omrežju DOT morajo biti izvedena skladno z veljavno zakonodajo in tehničnimi pogoji upravljavca omrežja. (6) Potek novega omrežja razviden iz grafičnih prilog. 19.člen (elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje) (1) SPLOŠNO Za potrebe OPPN je pripravljen idejni projekt elektroinštalacij in telekomunikacijskih inštalacij, ki ga je izdelalo podjetje Projektivni biro Velenje, pod številko 6714, februarja 2023. Predloženi načrt predstavlja idejni projekt IDP in obravnava ureditev elektroenergetskega (EE) omrežja 0,4 kV in ureditev TK omrežja na območju Gornji Grad na podlagi osnutka OPPN Gornji Grad. Načrt vsebuje sledeče izvedbene inštalacije: • Ureditev EE omrežja 0,4 kV • Ureditev TK omrežja (2) ELEKTROENERGETSKO OMREŽJE a. Glede na že sprejet OPN občine Gornji Grad (Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Gornji Grad: Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/2018) je na območju GG-6 predviden nov OPPN z oznako OPPN. Na podlagi območja predvidene ureditve, ki predstavlja del enote urejanja prostora EUP GG-6 namenske rabe CU - območja centralnih dejavnosti in na podlagi osnutka OPPN št. 6714 - OPPN, ki je izdelal Projektivni biro Velenje, skladno s: • smernicami št. 3395, ki je izdalo Elektro Celje, dne 3.1.2023, • smernicami št. 114390 - CE/7177-LM, ki je izdalo Telekom Slovenije d.d., dne 7.11.2022 in • smernicami št. 698/1-2022, ki je izdalo Telemach d.o.o., dne 7.11.2022, vsebuje predmetni načrt predvideno ureditev EE omrežja 0,4 kV in TK omrežja na območju Gornji Grad na podlagi osnutka OPPN Gornji Grad. b. UREDITEV EE OMREŽJA 0,4 KV IN TK OMREŽJA JE RAZVIDNO IZ SITUACIJSKIH NAČRTOV -RISBA ŠT. 01. V predmetnem območju potekajo obstoječi podzemni in nadzemni EE 0,4 kV vodi el. en. vodi, katere je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor v smislu varovalnega pasu, kar je v skladu s 468. členom Energetskega zakona (EZ-1, Ur.l. RS, št. 17/2014), kateri znaša: • minimalno 1 m za podzemni NN vod (od 1 kV do vključno 20 kV), • minimalno 1,5 m za nadzemni vod (do vključno 1 kV), • minimalno 2 m za razdelilno postajo srednje napetosti (TP - transformatorska postaja). c. Če se izvede gradnja v varovalnem pasu EE 0,4 kV vodov in naprav je potrebno obstoječe EE 0,4 kV vode in naprave Elektro Celje d.d. pred pričetkom del preurediti oziroma prestaviti izven območja predvidenih gradenj. Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega in predvidenega TK omrežja. Trase obstoječih telekomunikacijskih kablov se določijo z zakoličbo. d. SPLOŠNI PODATKI: Pogoji preureditve: Vse električne napeljave morajo biti izvedene v skladu z ustreznimi slovenskimi standardi in predpisi. Ves uporabljen material mora ustrezati SVN predpisom. Za ves uporabljen material in opremo mora izvajalec izročiti investitorju izjave o lastnostih. Načrt je pripravljen skladno s tehnično smernico TSG-N-002:2021 nizkonapetostne inštalacije in TSG-N- 003:2021 zaščita pred delovanjem strele. e. PARAMETRI IN NAČIN IZVEDBE UREDITVE OMREŽJA: Splošni parametri: Investitor si mora pridobiti za položitev kablovodov soglasja od prizadetih lastnikov zemljišč ter upravljalcev ostalih komunalnih vodov, ki jih križa oz. poteka ob njih. Od upravljalcev si mora pridobiti soglasje k lokaciji in gradnji kablovoda ter pri njih naročiti zakoličbo komunalnih vodov. Po zaključku del je potrebno izvesti izvršilne načrte vključno z geodetskim posnetkom kablovoda in jih predati upravljalcu objekta. • Zemeljski kabli 0,4 kV: Bo obdelano v projektni dokumentaciji DGD/PZI. • Parametri NN priključka in odjema: Bo obdelano v projektni dokumentaciji DGD/PZI. Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1772 f. IZVEDBA UREDITVE EE OMREŽJA 0,4 KV: Skladno s izdanimi smernicami št. 3395, ki je izdalo Elektro Celje, dne 3.1.2023, se na območju Gornji Grad, osnutka OPPN, nahajajo obstoječi podzemni EE vodi, kjer je potrebno predvideti preureditev vodov. Lokacija predvidene ureditve EE 0,4 kV vodov je razvidno iz situacijskih načrtov - risba št. 01. Napajanje predvidenih objektov z električno energijo je na razpolago na nN zbiralnicah v obstoječi Transformatorski postaji TP Smreka: 2414, na parceli št. 821/1, k.o. 942 - Gornji Grad. Predvideni objekti bodo imeli naslednje priključne moči: OBJEKT 1 3x500 A (346 kW) OBJEKT 2 3x63 A (43 kW) OBJEKT 3 3x32 A (22 kW) Od TP Smreka je predviden nov NN KB oziroma kabelska kanalizacija z zaščitnimi cevi DWP fi 160 mm do novih prostostoječih merilnih omaric PS PMO 1,2,3 od koder so predvideni posamezni NN priključki preko katerih bodo napajani predvideni objekti. Priključno merilne omarice bodo prostostoječe izvedbe ob uvoznih cestah za vsak objekt posebej na stalno dostopnem mestu. g. POLAGANJE ENERGETSKEGA KABLA: Kabel bo položen v posteljico iz presejane zemlje oziroma iz mivke. Minimalna globina polaganja je 0,8 m. Potek kabelske trase v terenu se zaznamuje s plastičnim opozorilnim trakom "POZOR, ELEKTROENERGETSKI KABEL", ki se položi približno 0,3 m pod koto terena. Polaganje kabla se mora opraviti pri temperaturi ozračja višji od + 5°C. Minimalni radij krivljenja ne sme biti manjši od 12xD (NN). Pri vlečenju kablov je potrebno upoštevati, da mora biti sila vlečenja manjša od 12 N/mm2 (velja za Al vodnike). Zaključki kabelskih koncev se uredijo s tipskimi kabelskimi končniki. Pred prednapetostjo se kabli zaščitijo z garnituro prenapetostnih odvodnikov. Ozemljitev kablovoda predstavlja pocinkan valjanec FeZn 25x4 mm, ki se položi cca 0,2 m nad kablom, valjanec se veže tudi na temeljno ozemljilo objekta. Betonske označevalne kamne po zasutju kabelske trase vgradimo v teren na vseh lomnih točkah kablovoda. Izdelati je potrebno geodetski posnetek kablov in ga predložiti na tehničnem pregledu objekta. Skupaj z kabli je potrebno položiti pocinkan valjanec FeZn 25x4 mm in sicer 20 cm nad kablom. Na mestih, kjer bo prekinjen, ga je potrebno povezati in pri obstoječi TP zvezati z obstoječo ozemljitvijo. Povezati ga je potrebno tudi s strelovodno ozemljitvijo obstoječih in sosednjih objektov ter ozemljitev obstoječe zunanje razsvetljave. h. KRIŽANJA ELEKTROENERGETSKIH VODOV: • Križanja elektroenergetskih vodov z drugimi komunalnimi vodi: Elektroenergetski kabli bodo polagani skladno z zahtevami referata št. 2090 "Navodila za izbiro, polaganje in prevzem elektroenergetskih kablov nazivne napetosti 1 kV do 35 kV", ki ga je leta 2011 izdelal Elektroinštitut Milan Vidmar. Predvideni NN KB bo križal ostale vode. Vsa predvidena in nepredvidena križanja morajo biti izvedena skladno z opisom spodaj in priloženimi detajli. Medsebojno približevanje energetskih kablovodov. Medsebojni razmak kablovodov napetosti 20 (10) kV oziroma različnega napetostnega nivoja mora znašati najmanj 15 cm, medsebojni razmak med kabli istega napetostnega nivoja do napetosti 1 kV pa 7 cm, zaradi zmanjšanja medsebojnih vplivov. Približevanje in križanje energetskih kablov s cevmi vodovoda in kanalizacije: Minimalna medsebojna razdalja približevanja med energetskimi kabli in cevmi vodovoda in kanalizacije mora biti najmanj 0,8 m od zunanjega premera cevovoda. Pri vseh polaganjih moramo upoštevati zahteve komunalnih podjetij. Pri križanju se energetski kabel položi pod ali nad cevmi vodovoda in kanalizacije, odvisno od višinske lege cevi. Križanje energetskega kabla s cevmi vodovoda ali kanalizacije se izvede na oddaljenosti 0,5 m, pri križanju kabla s priključnim cevovodom pa je ta oddaljenost izjemoma lahko 0,4 m. Zaščita energetskega kabla pred mehanskimi poškodbami se izvede na enak način kot v prejšnjem poglavju. Polaganje kablov skozi, nad ali ob vodovodnih ventilskih komorah ali hidrantih ni dovoljeno. V tem primeru mora biti minimalna razdalja 1,5 m. Približevanje in križanje energetskih kablov in telekomunikacijskih kablov: Pri paralelnem vodenju ali približevanju elektroenergetskih kablov in telekomunikacijskih kablov so dovoljene naslednje minimalne vodoravne oddaljenosti: - 0,5 m za kable napetosti do 10 kV. Če navedenih oddaljenosti ni mogoče zagotoviti, je na kritičnih mestih potrebno energetske kable položiti v železne cevi, telekomunikacijske pa v betonske bloke, azbestno cementne ali termoplastične cevi oziroma uporabiti drug ustrezen zaščitni ukrep. Tudi v tem primeru ne sme biti vodoravna oddaljenost manjša od 0,3 m. Za napetost nad 250 V proti zemlji je treba električne kable na vsaki spojki na odseku približevanja ozemljiti. Ozemljilo mora biti od tele-komunikacijskega kabla oddaljeno najmanj 2 m. Križanje energetskih in telekomunikacijskih kablov izvajamo na navpični oddaljenosti 0,5 m za kable napetosti do 20 kV. Kot križanja mora biti praviloma 90D , vendar ne manj kot 45D. Če navpične oddaljenosti 0,5 m ni mogoče zagotoviti, je treba kable na mestu položiti v 2 do 3 m dolge zaščitne cevi. Tudi v tem primeru ne sme biti navpična oddaljenost manjša od 0,3 m. Zaščitne cevi za energetske kable morajo biti iz dobro prevodnega materiala, za telekomunikacijske kable pa iz slabo prevodnega materiala. • Križanje energetskih kablov s cestami: Polaganje energetskih kablov pri križanju cest je lahko izvedeno s prekopom ali z vrtanjem ceste. V našem primeru bo večina prehodov prek ceste in kablovoda po cesti izvedenih v času gradnje teh objektov. Če pride do prekopa cest izven časa gradnje je potrebno delovišče na cesti zavarovati po navodilih upravljalca ceste "Navodila za zavarovanje delovišč s prometnimi znaki pri križanju javnih cest z elektroenergetskimi vodi". • Križanje energetskih kablov s cestami izvedemo s pomočjo kabelske kanalizacije. Minimalna vertikalna oddaljenost od zgornjega roba kabelske kanalizacije do površine ceste je 0,8 m. 3) TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE a. SPLOŠNO: Okoli obravnavanega območja je že zgrajeno telekomunikacijsko omrežje upravljalca Telemach d.o.o., omrežje Telekom Slovenije d.d. pa je v pripravi. Predvideni objekti se bodo priključili na omrežje Telekom Slovenije, ki ima optični kabel. Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1773 Vrsta prenosnega medija, mesto navezave na obstoječe omrežje in ostale karakteristike telekomunikacijskega omrežja se določijo glede na potrebe in možnosti v projektnih pogojih v sodelovanju s predstavnikom telekomunikacijskega omrežja. V kolikor bodo potrebe po novih TK storitvah, bo potrebno preveriti zmogljivosti obstoječega TK omrežja. Če te ne bodo ustrezale novim potrebam, je potrebno dograditi obstoječe omrežje. V telekomunikacijskih ceveh in jaških ne smejo potekati vodi drugih komunalnih napeljav brez soglasja telekomunikacijskega omrežja. b. TELEKOM SLOVENIJE: Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega in predvidenega TK omrežja v upravljanju Telekom Slovenije d.d.. Na omenjenem območju je v pripravi zgraditev optičnega telekomunikacijskega omrežja. Trase obstoječih naročniških telekomunikacijskih kablov se določijo z zakoličbo. Glede na pozidavo oziroma komunalno ureditev jih je potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih predstavnika Telekom Slovenije d.d. c. TELEMACH OMREŽJE: Na obravnavanem območju je umeščeno omrežje KKS v lasti in upravljanju Telemach d.o.o.. V grafičnih prikazih je prikazano mesto priključitve na obstoječo omarico KKS Telemach d.o.o. ter predvidena trasa za priključevanje objektov na TK omrežje. Investitor je v območju gradbenih posegov dolžan izvajati zaščitne ukrepe za varovanje in zaščito KKS naprav v lasti Telemach d.o.o.. Na mestih, kjer bo kKs omrežje Telemach d.o.o. oviralo gradnjo objektov, komunalnih priključkov ali dovoza, je potrebna njegova zaščita s cevjo (obbetoniranje) in položitev rezervnih cevi fi 110 po celotni dolžini pri prečkanju ali vzporednem poteku obstoječe trase vsaj 1,5 m na vsako stran križanja ali prestavitev, katera se izvede v sodelovanju, pod nadzorom in po navodilih predstavnika Telemach d.o.o.. Rezervne alcaten cevi fi 110 se ustrezno zaščitijo in zaprejo na obeh straneh. Zemeljska dela v bližini obstoječega TK omrežja potrebno izvajati ročno z obveznim pregledom stanja KKS vodov pred zasutjem. Ogled opravi nadzorni organ Telemach d.o.o.. Morebitno izvedbo začasnih rešitev in zaščito obstoječega KKS omrežja v lasti Telemach d.o.o. izvrši Telemach d.o.o. ali za ta dela usposobljen, registriran in s strani Telemach d.o.o. potrjen izvajalec. Pred začetkom gradbenih del je obvezna zakoličba (odkaz) trase kabla KKS in zaščita kabla KKS. Zakoličbo trase kabla (oz. KK) izvede Telemach d.o.o. najmanj 10 dni pred nameravanim pričetkom gradbenih del. Ustrezno naročilo ne Telemach d.o.o. pošlje investitor ali njegov pooblaščenec. d. IZVEDBA UREDITVE TK OMREŽJA Skladno z izdanimi: • smernicami št. 114390 - CE/7177-LM, ki je izdalo Telekom Slovenije d.d., dne 7.11.2022 in • smernicami št. 698/1-2022, ki je izdalo Telemach d.o.o., dne 7.11.2022, se na območju Gornji Grad, osnutka OPPN, nahajajo obstoječi podzemni in nadzemni TK vodi, kjer je potrebno predvideti ureditev vodov. Lokacija predvidene ureditve TK vodov je razvidno iz situacijskih načrtov - risba št. 01. Predvidena je priključitev 3 objektov na TK omrežje. Točka priključitve se izvede v obstoječem TK jašku. Od obstoječega jaška je predviden razvod omrežja z novo PEHD cev fi 110 mm in novimi TK jaški za možnost uvleke TK kabla. 20.člen (grajeno javno dobro in mirujoči promet) (1) GRAJENO JAVNO DOBRO a. Območje obdelave se bo prometno napajalo iz obvoznice regionalne ceste R1-225/1085 Črnivec-Radmirje, ki poteka ob severni meji obdelave območja. Predvidena je izvedba obvoznice po projektu »Obvozna cesta Gornji Grad R1-225/1085 Črnivec-Radmirje«, od km 10+250 do km 11+300, ki ga je izdelalo podjetje GINEX international d.o.o., Nova Gorica, pod številko 102-13E. b. Na zahodni strani območja obdelave je obstoječa gozdna pot št. 103000, ki se bo uredila za nove potrebe predvidenega območja. Predvidena je razširitev in izvedba lokalne ceste z novim voziščem in pločnikom na obeh straneh vozišča. Priključek na regionalno cesto pa bo izveden po projektu »Izvedba obvozne ceste Gornji Grad R1-225/1085 Črnivec-Radmirje«, od km 10+250 do km 11+300, ki ga je izdelalo podjetje GINEX international d.o.o., Nova Gorica, pod številko 102-13E. c. Na to lokalno cesto je predviden novi priključek za objekt 1 in 2. Na novo obvoznico je predviden novi priključek za objekt 3. d. Pri pripravi OPPN so bile upoštevane smernice Direkcije RS za infrastrukturo - DRSI (Ljubljana in območna enota Celje). Na »Situacijah prometne ureditve« so prikazani ustrezni odmiki predvidene gradnje od predvidenega roba vozišča obvoznice DC, prikazana sta pregledna trikotnika na obeh priključkih na DC, prikazani so košarasti radiji, ter zavijalni radiji merodajnih vozil, ki bodo uporabljala cestna priključka. e. Vse meteorne vode iz predvidenih objektov, zunanjih ureditev in cestnih priključkov se bodo stekale proti notranjosti obravnavanega območja, ne na DC. Dopustni naklon cestnega priključka na DC je 7%. f. Vsi predvideni objekti bodo od roba vozišča obvoznice odmaknjeni min. 6,0 m. Vse zunanje ureditve okoli njih pa več kot 6,0 m. g. Vsi predvideni objekti z zunanjimi ureditvami bodo urejeno tako, da ne bodo ogrožali varnosti na obvoznici državne ceste. h. Predvideni objekti ne bodo presegali dovoljenih stopenj hrupa, tresljajev ter izpušnih plinov, ki bi vplivali na regionalno cesto. i. V varovalnem pasu DC niso predvideni posegi, za katere bi bile emisije, ki so posledica prometa na DC, moteče. j. Možna je fazna ureditev prometne infrastrukture le pod pogojem, da bo vsaka faza lahko delovala samostojno kot celota - možnost navezave kasnejših faz. k. Objekti za oglaševanje se lahko postavljajo samo izven preglednega polja in s soglasjem DRSI ali mnenjem na DGD dokumentacijo za predvideno gradnjo. l. Priključki in njegova okolica, ki meji na občinsko javno cesto, so urejeni tako, da je zagotovljena zadostna preglednost na cesti in na priključkih v obeh smereh na cesto in obratno. Ograj in živih mej, ki bi posegale v polje preglednosti ceste ni predvidenih. V preglednem trikotniku priključka na javno cesto ni nikakršnih višinskih ovir višjih od 0,75 m, kar je prikazano situacijskih prikazih. Omejitve prav tako veljajo pri nadaljnjih dokumentacijah, kot so DGD in PZI, v kolikor bi bile minimalne rešitve drugačne, kot je prikazano v OPPN. m. Iz utrjenih povoznih površin se bodo meteorne vode zbirale v linijskih in cestni požiralnikih, ter nato prečistile v lovilcih mineralnih olj. Iztoki iz le-teh pa Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1774 bodo speljani v ponikovalna polja. Vsak vgrajen lovilec mineralnih olj mora imeti ustrezen rezervoar za celotno količino meteorne vode in vse potrebne certifikate ter enote za odvzem vzorca. Vgradijo se PE kanalizacijske cevi profila od 0 160 - 0 200, ki morajo biti v območju predvidene dozidave polno obbetonirane. Vsa kanalizacija in PE revizijski jaški morajo biti izvedeni vodotesno, v dnu morajo imeti muldo. Po izgradnji kanalizacije se opravi preizkus vodotesnosti cevi in vseh objektov na kanalizaciji. Najmanjši vzdolžni nagib kanala bo 1.0-2.0 % in najmanjši premer cevi DN50 - DN200 mm. n. Podatki o poplavni varnosti, obstoječi hidrološki hidravlični analizi, predvideni ukrepi in ureditev poplavne varnosti glede odvajanja voda je podrobneje opisano v poglavju 3.3.2 ter v 23. členu tega odloka: Varstvo voda in podtalja. (2) MIRUJOČI PROMET a. V sklopu posameznih objektov se bodo izvedle dovozne ceste in potrebna parkirišča za objekte. Vsak objekt bo imel svoj priključek na javno cesto, ki je pravokoten nanjo ter v niveleti vozišča. Objekt 1 bo imel povozne in parkirne površine na severni in južni strani. Na južni strani je predviden dovoz in odvoz materiala za proizvodnjo, na severni strani pa parkirišča za zaposlene in obiskovalce. Predvideno je 29 parkirnih mest za osebna vozila in eno za kombije. b. Za potrebe gasilskega doma - objekta 3 je predvidenih 9 parkirnih mest za osebna vozila in manipulativna površina za gasilska vozila. c. Za objekt 2 je predvideno 10 parkirnih mest. d. Vse povozne površine bodo v asfaltni izvedbi. Povozne površine se bodo obrobničile s cestnimi robniki. e. Površine za pešce in kolesarje: oba cestna priključka (obstoječa gozdna pot in priključek za gasilski dom) bo potrebno opremiti z vertikalno in horizontalno prometno cestno sigalizacijo. Prav tako bo potrebno na DC označiti prehode za pešce na obeh priključkih. Na obeh priključkih sta predvidena ločena pasova za pešce in kolesarje. Prav tako je predvidena povezava z peš in kolesarsko potjo med predvidenim objektom 2 in objektom 3. VI. CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE TER OBRAMBO IN VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 21.člen (kulturna dediščina) a. V območju urejanja ni registriranih enot kulturne dediščine. Območje urejanja meji na območje naselbinskega spomenika Gornji Grad Trško jedro (EID 1-04448) ter se nahaja v vedutah na spomenik Gornji Grad - Cerkev sv. Mohorja in Fortunata (EID 1-00152). b. Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče. c. Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. 22.člen (varstvo narave) Ureditveno območje OPPN GG-6 nima posebnega statusa na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave. Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, ki so pomembne za biotsko raznovrstnost (Natura 2000, EPO). 23.člen (varovanje okolja) (1) VARSTVO ZRAKA Prezračevanje objektov naj bo delno naravno, delno sistemsko. Vse emisije v zrak, ki bi nastale zaradi kurjenja v predvidenih individualnih in skupnih kuriščih in kotlovnicah, morajo biti v skladu s predpisi in standardi, ki urejajo področje varovanja zraka v Republiki Sloveniji. (2) VARSTVO VODA IN PODTALJA a. POPLAVE: Na obravnavanem območju se nahaja poplavno območje majhne in srednje poplavne nevarnosti, kar je prikazano tudi v grafičnih prilogah. Za ureditev poplavne varnosti je bila predhodno izdelana Hidrološka študija (Dopolnitev hidrološko hidravlične analize Drete za izgradnjo obvoznice Gornji Grad z ukrepi za povečanje poplavne varnosti, IZVO-R d.o.o., maj 2016). Ukrepi in upoštevanje študije za obravnavano območje so opisani v nadaljnjem besedilu. Poleg že določenih ukrepov na podlagi študije za predvidene objekte veljajo splošni pogoji glede na Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08 in 49/20) in ZV-1 (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 - ZZdrI-A, 41/04 - ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15 in 65/20). b. EROZIJA: Celotno obravnavano območje se nahaja na področju, kjer so predvideni običajni erozijski ukrepi kot so: Na erozijskem območju je prepovedano: • poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov, • ogoljevanje površin, • krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne • razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, • zasipavanje izvirov, • nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih, • omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih • razmer, • odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov, • zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom, • odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške • struge, Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1775 • vlačenje lesa. c. VAROVALNI PASOVI Na obravnavanem območju se na južni strani nahaja vodotok (vodozbirna površina Drete, Zgornja Savinja), njegovo razlivno območje je prikazano v grafičnih prikazih. Glede na že izvedeno hidrološko študijo je na skrajno vzhodni strani območja predvideno zadrževalno polje velikosti 884 m2 z varovalnimi pasovi širine 5 m na vsako stran. Na območje zadrževanja in varovalnih pasov se ne sme posegati z nobenimi gradbenimi posegi. Vse podrobnosti o zadrževalniku so zapisane v hidrološki študiji: Hidrološka študija (Dopolnitev hidrološko hidravlične analize Drete za izgradnjo obvoznice Gornji Grad z ukrepi za povečanje poplavne varnosti, IZVO-R d.o.o., maj 2016). V območju varovalnih pasov gradnja ni dovoljena. d. HIDROLOŠKO HIDRAVLIČNA ŠTUDIJA IN UKREPI ZA OBRAVNAVANO OBMOČJE Glede na že predhodno poznano problematiko zalednih vod, se je Občina Gornji Grad odločila, da se v sklopu izgradnje obvoznice izvede tudi ukrepe za izboljšanje poplavne varnosti območja Podsmrečja in Attemsovega trga. Vode, ki se danes stekajo s pobočij Praga in vzpetine s cerkvico Sv. Florijana se danes zaradi premajhne prevodnosti struge in v nadaljevanju zacevljenih kanalov, pretežno zbirajo na travniku nad Podsmrečjem, od kjer pa lahko nato preplavijo JV del Gornjega Grada, (manjši) del vod pa lahko po regionalni cesti zateka tudi v osrednji del naselja. • Primarni ukrep za zmanjšanje poplavne nevarnosti je prečni nasip na območju Podsmrečja dolžine 80 m, ki prepreči širjenje prelitih vod v naselje. Krona nasipa je na koti 437.70, medtem, ko je varnostni preliv na koti 437.40 m n.m.. Krona je tudi 15 cm nižja od višinskega poteka načrtovane obvoznice, kar ščiti obvoznico pred preplavitvijo. Maksimalna višina nasipa glede na teren na zračni strani bi znašala 1.4 m, medtem, ko bi v zaledju predlagali poglobitev terena na koto 435.7, kar pomeni višino nasipa do 2.0 m. Na območju poglobitve predlagamo izvedbo zadrževalnega prostora s kapaciteto približno 900 m3. Dno zadrževalnega prostora naj bo široko 10 m, zahodna brežina pa bi se navezovala na urejeni teren, ki se bo oblikoval v sklopu ureditve območja travnika med zadrževalnikom in bivšim obratom Smreka (naklon 1:2 ali blažji; ni predmet protipoplavnih ukrepov). Iz zadrževalnega prostora je v dnu speljana iztočna cev premera 50 cm. Priključena bi bila na odvodni kanal premera 100 cm, ki bo izveden v sklopu izgradnje obvoznice in bo služil samo odvajanju viškov prelitih vod proti Dreti. Preko izpusta bi odtekale vode ob pogostejših visokovodnih pojavih. Ko bi bil dotok večji od požiralne sposobnosti prepusta, bi se začela voda v zadrževalniku kopičiti. Ob zapolnitvi zadrževalnika bi viški vod odtekali preko varnostnega preliva v prečni kanal vzdolž nasipa, ki bi bil nato priključen na cev 0 100 cm v telesu obvoznice. Predmetna zasnova bi zagotavljala kontrolirano zbiranje, zadrževanje in odvajanje visokih vod do vključno 100-letnega pojava. Zadrževalni prostor se lahko v višjih fazah dokumentacije (IDZ, IP, PGD) načrtuje tudi na kakšen drug način (globlji, ožji), pri čemer pa je potrebno v osnovi ohranjati prvotno zastavljeni koncept. • Od zadrževalnega prostora smo v hidravličnemu modelu upoštevali 5 m priobalni pas, izven katerega pa bi lastnik zemljišča območje preoblikoval na način, ki bi preprečeval razlivanje viškov vod na travniške površine (npr. izvedba dvignjenega urejenega platoja ob potoku). Predlagamo izvedbo platoja vsaj 0.5 m nad nivojem obstoječega terena, pri čemer pa naj se teren znotraj priobalnega zemljišča tudi preoblikuje, in sicer naj se teren uredi v naklonu proti strugi in ne proti bodočemu platoju, kot je to danes. V zadrževalni prostor bi se vode začele pretakati šele po izkoriščenju prevodnosti obstoječe struge in prepusta 0 40 cm na stiku potoka z naseljem. Po potrebi se natočni del struge na prepust v fazi izvajanja del očisti, strugo pa preoblikuje na način, ki bo dopuščal prelivanje proti zadrževalniku šele, ko bi bil prepust v celoti zapolnjen. Na ta način se v potoku ohranja prisotnost žive vode in s tem nič ne vpliva na tamkajšnji biotop. • Gradnja na obravnavanem območju je mogoča po izvedbi čelnega nasipa z zadrževalnikom ter iztočnim kanalom 0100 cm v Dreto. Realno je zaradi poseganja v cestno telo s kolektorjem ta investicija vezana na izvedbo obvoznice. • V grafični prilogi št. 2.2 študije so nekoliko nazorneje prikazane skupine ukrepov, ki so potrebni za izvedbo posamezne investicije (gradnja obvoznice, gradnja parkirišča za avtodome, preoblikovanje in pozidava območja v Podsmrečju). • V sklopu izgradnje obravnavanih objektov se bo izvedel zadrževalnik poplavnih pod po grafičnih prilogah in tehničnem opisu navedene poplavne analize. Vsi potrebni ukrepi so razvidni iz grafičnih prilog in bodo natančno obdelani v DGD in PZI projektih objekta, ki se bo gradil prvi. e. ODVAJANJE FEKALNIH IN METEORNIH VODA NA OBMOČJU OPPN • FEKALNA KANALIZACIJA: Na širšem območju predvidene gradnje je že izveden sistem kanalizacije. Obstoječi jašek odpadnih vod se že nahaja na vzhodni strani v obstoječem križišču obvoznice regionalne ceste in LC 107521. V ta jašek je predviden priklop novega fekalnega kanala, ki bo odvajal vse odpadne vode iz vseh treh objektov. Novi fekalni kanal bo potekal južno pod nasipom obvoznice in ob severnemu robu obravnavanega območja. • METEORNA KANALIZACIJA: Glede na geološko poročilo, ki je bilo pridobljeno za potrebe izdelave OPPN in je tudi priloga odloka, je potrebno izvesti ustrezno drenažo okoli objektov in jo speljati v ponikovalnice. Vse čiste meteorne vode se lahko speljejo v ponikovalnice ali ponikovalna polja. Drenaža okoli temeljev objektov: Predvidena drenaža, ki se bo izvedla ob temeljni plošči ali pasovnih temeljih in se bo speljala v predvidena ponikovalna polja. Strešne vode: Vse strešne vode iz novih streh se bodo združila preko peskolovov v meteornih kanalih, ki pa se bodo speljali v predvideno ponikovalno polje posameznega objekta. Za vsak objekt je predvideno svoje ponikovalno polje, ki bo ustrezalo predvideni količini zbranih meteornih vod. Meteorne vode iz povoznih površin: Iz utrjenih povoznih površin se bodo meteorne vode zbirale v linijskih in cestni požiralnikih, ter nato prečistile v lovilcih mineralnih olj. Iztoki iz le-teh pa bodo Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1776 speljani v ponikovalna polja. Vsak vgrajen lovilec mineralnih olj mora imeti ustrezen rezervoar za celotno količino meteorne vode in vse potrebne certifikate ter enote za odvzem vzorca. Vgradijo se PE kanalizacijske cevi profila od 0 160 - 0 200, ki morajo biti v območju predvidene dozidave polno obbetonirane. Vsa kanalizacija in PE revizijski jaški morajo biti izvedeni vodotesno, v dnu morajo imeti muldo. Po izgradnji kanalizacije se opravi preizkus vodotesnosti cevi in vseh objektov na kanalizaciji. Najmanjši vzdolžni nagib kanala bo 1.0-2.0% in najmanjši premer cevi DN50 - DN200 mm. f. DRUGA DOLOČILA • Skladno s 38. in 39. členom ZV-1 ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru ali izvajalcu javne vodnogospodarske službe onemogočale neškodljiv dostop do vodnega zemljišča. • Vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja oziroma mnenja (153. člen Zakona o vodah), ki ga izda Direkcija RS za vode. (3) VARSTVO PRED HRUPOM Območje OPPN GG-6 ne spada pod posebna območja, ki bi morala biti zavarovana pred hrupom. Veljajo splošni pogoji za zaščito pred hrupom: a. Med izvajanjem gradbenih del je potrebno upoštevati ukrepe za varstvo pred hrupom: • zagotovi se uporaba delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so izdelane v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev • hrupna gradbena dela naj potekajo le v dnevnem času med 6. uro zjutraj in 18. uro zvečer. b. Uporaba zvočnih naprav na shodih in prireditvah, ki se izvajajo na prostem, v odprtem prostoru stavbe ali na odprti ali nepokriti površini objekta oziroma stavbe, je pogojena z zahtevami veljavnih predpisov. Za uporabo zvočne naprave na prireditvi mora organizator prireditve pridobiti dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom v skladu s 94. členom Zakona o varstvu okolja. c. Uporaba zvočnih naprav na shodih in prireditvah, ki povzročajo čezmerno obremenitev s hrupom, ni dovoljena na območjih, kjer sta določeni I. in II. stopnja varstva pred hrupom. Izjemoma je to možno v dnevnem in večernem času na posebnih površinah za prireditve ali shode, ki jih določa prostorski akt ali režim varstva narave. Določbe tega člena ne veljajo za hrup, ki ga povzroča hrupu izpostavljen človek sam, ki nastane zaradi del v gospodinjstvih, zaradi vojaških, obrambnih ali zaščitnih dejavnosti, pri reševanju in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah ter pri izvajanju medicinske, policijske in druge pomoči. d. Raven hrupa v objektih ne sme ogrožati zdravja ljudi. To mora biti zagotovljeno z gradbenimi materiali, lokacijo objekta in samo postavitvijo prostorov v objektu. Zagotovljeni morajo biti vsi pogoji za počitek, delo in kakovostno bivanje v neposredni okolici. Objekti v okolje ne smejo spuščati pretiranega hrupa. Zaščita pred hrupom se dokazuje v PZI dokumentacijah z izkazom zaščite pred hrupom v stavbah. e. Parkirna mesta in garaže morajo biti razporejene in izvedene tako, da hrup ali smrad ne motita dela, bivanja in počitka v okolici. Večje parkirne ploščadi se v čim večji meri zasadijo z drevesi. (4) ELEKTROMAGNETNO SEVANJE Pri načrtovanju je potrebno upoštevati Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju ((Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 - ZVO-1 in 44/22 -ZVO-2), ki določa mejne vrednosti veličin elektromagnetnih sevanj frekvenc 0 - 300 GHz, stopnje varstva pred njimi, način vrednotenja obremenitev okolja zaradi elektromagnetnih sevanj ter ukrepe za zmanjševanje in preprečevanje čezmernih sevanj v posameznih območjih naravnega in življenjskega okolja. 24.člen (obramba ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom) (1) SPLOŠNO a. Pri načrtovanju predvidenih posegov je treba upoštevati predpise, ki urejajo zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami. Pri vseh posegih je treba upoštevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja. b. Na obravnavanem območju glede na hidrološko študijo in z njo povezanih ukrepov poplavnih območij ni več, spada pa območje pod erozijsko ogroženo, za kar so predvideni splošni ukrepi za preprečevanje erozije (opisani v točki 3.3.2). c. Na območjih z izrazito naravno dinamiko se bo varne življenjske razmere omogočalo s sanacijo žarišč naravnih procesov in omejevanjem razvoja, sorazmerno glede na izrazitost in pogostost naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine. d. Glede na stopnjo potresne ogroženosti morajo biti objekti ustrezno protipotresno projektirani in grajeni. e. Vsa območja za zaščito in reševanje na območju Občine Gornji Grad so opredeljena v načrtih zaščite in reševanja. (2) VARSTVO PRED POŽAROM Za varstvo pred požarom je potrebno upoštevati požarnovarnostne predpise, zlasti pa je potrebno upoštevati naslednje: a. Ob objektih je potrebno zagotoviti zadosten zunanji prostor, ki omogoča morebitno evakuacijo ljudi in dobrin iz objektov in naprav; b. Zagotoviti je potrebno odmike med objekti in odmike od meje parcel v skladu z veljavnimi predpisi ali ustrezno protipožarno ločitev objektov. Objekti morajo biti praviloma toliko odmaknjeni med seboj, da je onemogočen prenos požara z objekta na objekt. Razpored objektov in dovoznih poti mora biti takšen, da omogoča nemoteno posredovanje intervencijskih vozil in možnost evakuacije. c. Opremljanje z GJI mora biti izvedeno na način, ki zagotavlja ustrezno zaščito pred požarom. Zagotoviti je potrebno takšno izvedbo cest, interventnih poti in dostopov, da bodo omogočali vožnjo za interventna vozila (širina vsaj 3,5m ter da prenesejo osni pritisk vozil do 10 t); d. Zagotoviti je potrebno zadostne količine požarne vode iz obstoječe oziroma predvidene hidrantne mreže v skladu s predpisi, ki se mora tudi ustrezno obnavljati. Vodovodno omrežje mora biti dimenzionirano tako, da bo nudilo zadostno količino vode za požarno zaščito, omogočalo neposredno priključevanje uporabnikov in zagotavljalo predpisane odmike od drugih objektov, komunalnih naprav, vodov in drevja. Na območjih, kjer vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostne rezerve požarne vode, je potrebno urediti ustrezne požarne bazene oziroma zagotoviti dostope k površinskim vodotokom, če pretoki dopuščajo Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1777 odvzem požarne vode, ob pogojih, ki jih določita skrbnik vodotoka in pristojna občinska služba. e. Upoštevati je potrebno razdalje, čas prihoda in oddaljenost najbližje gasilske enote. 25.člen (etapnost izvedbe prostorske ureditve in parcelacija) (1) Etapnost gradnje posameznih predvidenih objektov ni posebej določena, morajo pa biti vsi ukrepi za preprečevanje poplav in erozije (izvedba načrtovanega zadrževalnika) izvedeni predhodno ali vsaj sočasno s predvidenimi objekti. Vsaka gradnja posameznega predvidenega objekta in njegove infrastrukture predstavlja samostojno etapo izgradnje območja. Pri načrtovanih ureditvah je potrebno upoštevati že obstoječo in predvideno infrastrukturo. (2) V dotičnem OPPN je prikazana predvidena parcelacija glede na zazidalno ureditev. Območje je smiselno razdeljeno na sedem parcel. Gradbena parcela (po ZUREPU3) se določa v fazi pridobitve nadaljnjih dovoljenj. Parcele se uradno določijo in izvedejo pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za posamezni objekt oziroma ureditev. 26.člen (dopustna odstopanja) (1) Dovoljena so naslednja odstopanja: a. OBJEKT 1: Maksimalni gabariti objekta in pomožnih objektov se lahko povečajo za 2 m v obe smeri, pri čemer je potrebno urediti vsa morebitna soglasja in dovoljenja za poseg preblizu meje ali varovalnih pasov. b. OBJEKT 2 in 3: Maksimalni gabariti objekta se lahko povečajo za 1 m v obe smeri, pri čemer je potrebno urediti vsa morebitna soglasja in dovoljenja za poseg preblizu meje ali varovalnih pasov. c. Vsi objekti so lahko manjši, lahko imajo vzidke oziroma manjše izzidke v okviru maksimalnih mer in toleranc. d. Pri poziciji objektov so možna manjša odstopanja, ki pa bistveno ne vplivajo na urbanistično ureditev ter na druge ureditve . e. Odstopanja so dovoljena pri zasnovi zunanje ureditve na celotnem območju, kot so parkirna mesta, zasaditve, ograje, postavljanje urbane opreme ipd. f. Možne so tolerance pri oblikovanju posameznih parcel, vendar pa je potrebno upoštevati naslednje: • Velikost parcel, namenjenih gradnji, se določi v projektni dokumentaciji za gradnjo. • Parcela, namenjena gradnji, je površina zemljišča, ki je potrebna za redno rabo objekta, omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču. Pri morebitni novi parcelaciji je potrebno upoštevati tudi: • namembnost in velikost objekta na parceli, poteke komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora, • urbanistične zahteve (dovozi in dostopi, intervencijske poti, mirujoči promet, odprte površine), • sanitarno-tehnične zahteve, • požarno-varnostne predpise. Obliko parcele, namenjene gradnji na stavbnih zemljiščih, je treba formirati tako, da bo omogočala pravilno umestitev objekta v prostor glede na naravne danosti in ustvarjene razmere in zagotavljala primerne ureditve površin, ki bodo služile temu objektu in bodo sledile pogojem oblikovanja objektov. VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 27.člen OPPN je na vpogled v analogni in digitalni obliki na sedežu občine Gornji Grad. 28.člen (nadzorstvo) Nadzor nad izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 29.člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Št.: 032-0006/2024-4 Datum:19.9.2024 Občina Gornji Grad Anton Špeh, župan 1014. 4. sprememba in dopolnitev letnega načrta pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim stvarnim premoženjem Občine Gornji Grad za leto 2024 Na podlagi 24. in 25. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18, 79/18 in 78/23 - ZORR) in 16. člena Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin št. 14/21- uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Gornji Grad na svoji 12. redni seji, dne 19. septembra 2024 sprejel 4. SPREMEMBA IN DOPOLNITEV LETNEGA NAČRTA PRIDOBIVANJA IN RAZPOLAGANJA Z NEPREMIČNIM STVARNIM PREMOŽENJEM OBČINE GORNJI GRAD ZA LETO 2024 1. člen V Letnem načrtu pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim stvarnim premoženjem Občine Gornji Grad za leto 2024, sprejetem na 8. redni seji Občinskega sveta Občine Gornji Grad, dne 30.11.2023 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/2024) se v točki A. NAČRT PRIDOBIVANJA NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA (NABAVA), pri podtočka a1.) Zemljišča in stvarno premoženje doda naslednje besedilo Velikost Okvirna parc. PRORAČUN Zap.št. lokacija Parc. št. m2 Vrsta rabe 2024 Pridobitelj Opomba Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1778 8 Zemljišče v Sokatu 322/12 k. o. Gornji Grad 245 dej.r.: vodotok, cesta, travnik namen.r.: kmetijska zemljišča 245,00 EUR Občina GG del zemljišča predstavlja zemljišče pod cesto 2. člen V Letnem načrtu pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim stvarnim premoženjem Občine Gornji Grad za leto 2024 se v točki A. NAČRT PRIDOBIVANJA NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA (NAVABA), pri podtočki a3.) BREZPLAČNA PRIDOBITEV doda točka 3. in 4. Zap. št. Okvirna lokacija Parc.št. Velikost parc. m2 Vrsta rabe PRORAČUN 2024 lastnik opomba 3 Otok- javno dobro 1563/1 k. o. Bočna 684 dej.r.: gozdno in kmetijsko namen.r.:gozdno in kmetijsko Občina G.G. Izvzem iz javnega dobra. Za namen parcelacije in menjave zemljišč. 4 Otok- javno dobro 1563/3 k.o. Bočna 4.496 dej.r.: cestno, kmetijsko... namen r.: cestno, kmetijsko Občina G.G. Izvzem iz javnega dobra. Za namen parcelacije in menjave zemljišč. V Letnem načrtu 3. člen pridobivanja in razpolaganja z za leto 2024 se v točki C.) NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA, NAČRTA NAJEMA pod točki c2.) Zap. št. naziv Parc.št. Velikost parc. m2 Vrsta rabe in cena/m2 PRORAČUN 2024 lastnik opomba 18 724/3 k.o. Tirosek 100 Parkirišče 1,00 100,00 EUR Občina G.G. Najemna pogodba, veljavnosti 5 let od 2024 dalje 4. člen Sprememba in dopolnitev Letnega načrta pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim stvarnim premoženjem Občine Gornji Grad za leto 2024 začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Stevilka:032-0006/2024-10 Datum: 19. 9. 2024 Občina Gornji Grad Anton Špeh, župan 3. člen Sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-0006/2024-8 Datum: 19.9.2024 Občina Gornji Grad Anton Špeh, župan OBČINA HAJDINA 1015. Sklep o ukinitvi javnega dobra Na podlagi 16. člena Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin št. 14/21 - UPB) je Občinski svet Občine Gornji Grad na svoji 12. redni seji, dne 19.9.2024 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA 1. člen Iz javnega dobra se izvzame naslednja zemljišče: 1. zemljišče, parc. št. 1563/3 (ID 6152310, v izmeri 4.496 m2), k. o. 941 - Bočna. 2. člen S tem sklepom zgoraj navedena parcela preneha biti javno dobro in se vpiše v ustrezni zemljiškoknjižni vložek, ki je last Občine Gornji Grad. 1016. Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe zavetišča za zapuščene živali na območju Občine Hajdina Na podlagi 3. in 33. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN in 57/11; v nadaljevanju ZGJS), 27. člena Zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 38/13 -uradno prečiščeno besedilo, 21/18 - ZNOrg, 92/20, 159/21 in 109/23), 36. člena Zakona o javno zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06, Uradni list Evropske unije, št. 317/07, 314/09, 319/11, 335/13, 307/15; v nadaljevanju ZJZP) in 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17 - uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 13. redni seji, dne 25. 9. 2024, sprejel ODLOK O NAČINU OPRAVLJANJA GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ZAVETIŠČA ZA ZAPUŠČENE ŽIVALI NA OBMOČJU OBČINE HAJDINA Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1779 I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (1) S tem odlokom se ureja način izvajanja obvezne lokalne gospodarske javne službe zagotovitve pomoči, oskrbe in namestitve v zavetišču za zapuščene živali v Občini Hajdina (v nadaljevanju javna služba). (2) Zavetišče za zapuščene živali na območju Občine Hajdina se zagotavlja kot koncesionirana javna služba. (3) S tem koncesijskim aktom se določi zlasti: • predmet javne službe, • območje izvajanja javne službe, • pravice in obveznosti uporabnikov, • vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe ter njihovo varstvo, • postopek podelitve koncesije in pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, • splošni pogoji za izvajanje javne službe, • pričetek in čas trajanja koncesijskega razmerja, • viri financiranja in način plačila koncesionarja, • nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe, • prenehanje koncesijskega razmerja, • organ, ki opravi izbor koncesionarja in organ pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe. II. PREDMET JAVNE SLUŽBE 2. člen Dejavnost, ki je predmet javne službe, v skladu z zakonom, ki ureja zaščito živali, obsega: • sprejem prijav o zapuščenih živalih, • zagotavljanje potrebne veterinarske pomoči zapuščenim živalim, • zagotavljanje ulova, prevoza, namestitve in oskrbe zapuščenih živali v zavetišču, • skrb za iskanje skrbnikov teh živali oziroma prodajo ali oddajo živali novim lastnikom, • zagotavljanje označevanja in registracije zapuščenih živali v skladu s predpisi, • druge naloge, določene z Zakonom o zaščiti živali ter Pravilnikom o pogojih za zavetišča za zapuščene živali. III. OBMOČJE IZVAJANJA JAVNJE SLUŽBE 3. člen (1) Javna služba zagotovitve pomoči, oskrbe in namestitve v zavetišču za zapuščene živali se izvaja na celotnem območju občine. (2) Uporabniki javne službe so osebe, udeležene v postopke povezane z izvajanjem javne službe, kot so lastniki živali, skrbniki živali, prijavitelji ali novi skrbniki zapuščenih živali. Storitve, ki se izvajajo v okviru dejavnosti javne službe, so pod enakimi z zakonom ali odloki občine določenimi pogoji dostopne vsakomur. IV. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV 4. člen (1) Kdor izgubi ali najde zapuščeno žival na območju občine, mora o tem obvestiti izvajalca javne službe oziroma pristojno veterinarsko organizacijo. (2) Skrbnik najdene živali ima pravico zahtevati vrnitev živali. Če tega ne stori v roku 8 dni od dneva, ko je bila žival nameščena v zavetišče, lahko izvajalec javne službe žival odda tudi drugemu zainteresiranemu skrbniku, ki se zaveže, da bo za žival ustrezno skrbel. (3) Vse stroške v zvezi z zapuščeno živaljo plača dosedanji skrbnik živali, če ni s predpisi določeno drugače. Če skrbnik živali ni znan oziroma če lastnika živali ni mogoče ugotoviti, krije stroške imetnik zavetišča oziroma občina, kjer je žival najdena, če ni zagotovila zavetišča. (4) Občina krije stroške odlova in prevoza živali, veterinarskega pregleda živali ob namestitvi, veterinarske oskrbe živali ob namestitvi, če je ta potrebna, označitve, sterilizacije in kastracije živali in stroške dnevne oskrbe živali v zavetišču za prvih 30 dni, razen v primerih določenih v Zakonu o zaščiti živali. (5) Izvajalec javne službe, ki žival odda, lahko zaračuna novemu skrbniku pavšalni znesek za materialne stroške oskrbe živali v skladu s cenikom zavetišča. V. VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN NAPRAV 5. člen (1) Koncesionar zagotovi zavetišče in druga sredstva potrebna za izvajanje javne službe skladno z veljavnimi predpisi. (2) Zavetišče iz prvega odstavka tega člena lahko pod enakimi pogoji, določenimi z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi ter predpisi, izdanimi na podlagi javnega pooblastila, uporablja vsakdo. VI. POSTOPEK PODELITVE KONCESIJE 6. člen (1) Koncedent izbere koncesionarja po postopku sklepanja koncesijskega razmerja z javnim razpisom, skladno z določili tega odloka. (2) Javni razpis za podelitev koncesije se objavi na spletni strani občine. (3) V postopku izbire koncedent zagotavlja transparentno in enakopravno obravnavo kandidatov. (4) Izvede se postopek s pogajanji s prijavitelji, ki se bodo prijavili na javni poziv koncedenta po pravilih, ki veljajo za naročila, ki jih ni potrebno objaviti na portalu javnih naročil. 7. člen (1) Koncedent v javnem razpisu oblikuje merila za izbor koncesionarja, ki bodo omogočila transparenten izbor ekonomsko najugodnejšega kandidata, pri čemer se kot mogoča merila upošteva cena izvajanja koncesije, strokovna, organizacijska in finančna sposobnost kandidata, njegove reference, druge ugodnosti, ki jih nudi prijavitelj in morebitna druga merila. (2) Izbiro koncesionarja izvede tri članska strokovna komisija, ki jo imenuje župan. (3) Občina se lahko z drugimi občinami dogovori za skupno izvedbo postopka podelitve koncesije. V tem primeru vsaka od udeleženih občin imenuje v strokovno komisijo po enega člana. VII. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR 8. člen (1) Koncesionar mora izpolnjevati sledeče pogoje: • biti registriran za dejavnost, ki je predmet tega odloka in imeti vsa potrebna dovoljenja za izvajanje dejavnosti, ki so zahtevana z zakonom in podzakonskimi akti, • izpolnjevati obvezne pogoje, ki jih določa zakonodaja s področja javnega naročanja za splošni sektor, • izpolnjevati finančne pogoje in druge, ki jih določi občina z razpisom za izbor koncesionarja, • razpolagati z zadostnim številom oseb, ki so ustrezno usposobljene za izvajanje javne službe, • razpolagati z zadostnim obsegom ustreznih objektov, naprav in tehnične opreme. (2) Podrobneje se pogoji in način dokazovanja določijo z razpisno dokumentacijo za izbor izvajalca javne službe. Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1780 9. člen (1) Koncesionar mora biti zavarovan proti odgovornosti za škodo, ki jo lahko povzroči tretji osebi oziroma koncedentu zaradi nevestnega izvajanja oskrbe zapuščenih živali. (2) Koncesionar mora v roku 8 dni po sklenitvi koncesijske pogodbe skleniti zavarovanje odgovornosti: • za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe, • za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali drugim osebam. (3) Pogodba o zavarovanju za namen iz prejšnjega odstavka mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist občine. VIII. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE 10. člen Koncesionar izvaja javno službo v dogovorjenem obsegu pod naslednjimi pogoji: • da zagotavlja kontinuirano in kvalitetno izvajanje javne službe zagotovitve pomoči, oskrbe in namestitve v zavetišču za zapuščene živali; • da pri opravljanju dejavnosti upošteva vse tehnične, stroškovne, organizacijske in druge standarde ter normative; • da opravlja javno službo v skladu s cenami iz ponudbe, ki jo je podal na javni razpis občine; • da zagotovi vodenje ustreznih evidenc, označevanje in registracijo zapuščenih živali v skladu s predpisi; • skrbi za varovanje osebnih podatkov skladno z veljavno zakonodajo; • kot dober gospodarstvenik uporablja, upravlja in/oziroma vzdržuje objekte, naprave in druga sredstva, namenjena za učinkovito izvajanje javne službe; • skrbi za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe; • najmanj enkrat letno poroča koncedentu o izvajanju koncesijskega razmerja; • omogoča koncedentu ali pristojnim inšpekcijam nemoten nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe in • obvešča pristojne organe o sumu kršitev predpisov, ki jih zazna v zvezi z izvajanjem javna službe. 11. člen Koncesionar mora za izvajanje javne službe voditi ločeno računovodstvo skladno z veljavno zakonodajo. Koncesionar lahko izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, če te dejavnosti ne vplivajo na opravljanje javne službe in zanje koncesionar vodi ločeno računovodstvo. 12. člen Koncesionar izvaja javno službo v svojem imenu in za svoj račun. IX. PRIČETEK IN ČAS TRAJANJA KONCESIJE 13. člen (1) Občina in koncesionar v zvezi z opravljanjem javne službe skleneta koncesijsko pogodbo, s katero podrobneje uredita izvajanje koncesioniranega razmerja, naloge in dejavnosti koncesionarja ter medsebojne pravice in obveznosti. (2) Koncesionar pridobi pravice in obveznosti iz koncesijskega razmerja s pričetkom veljavnosti koncesijske pogodbe. (3) Koncesija se podeli za obdobje desetih let. 14. člen Koncesionar pridobi na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine izključno pravico opravljati javno službo ter dolžnost zagotavljati kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje javne službe skladno s predpisi in v javnem interesu. X. VIRI FINANCIRANJA 15. člen (1) Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za vzpostavitev in delovanje zavetišča skladno z določbami zakona, ki ureja zaščito živali. (2) Sredstva za izvajanje koncesije po tem odloku se zagotavljajo v vsakoletnem proračunu koncedenta. 16. člen Plačilo za izvajanje javne službe zagotovi koncedent koncesionarju mesečno na podlagi dejansko opravljenih storitev, po cenah določenih v ponudbi koncesionarja, dane v javnem razpisu in dogovorjenih s koncesijsko pogodbo. 17. člen Za izvajanje gospodarske javne službe koncesionar ne plačuje koncesijske dajatve. XI. NADZOR NAD IZVAJANJEM JAVNE SLUŽBE 18. člen (1) Občina ima pravico izvajati nadzor nad opravljanjem javne službe. Nadzor opravlja pristojna strokovna služba koncedenta ter občinska inšpekcijska služba. Koncesionar mora kadarkoli med delovnim časom posredovati informacije o poslovanju in omogočiti pooblaščeni osebi vpogled v poslovne knjige in evidence v zvezi z izvajanjem koncesije. (2) Nadzor je lahko napovedan, nenapovedan ali stalen. (3) Nadzor mora potekati tako, da ne ovira rednega izvajanja koncesije in tretjih oseb, izvajati pa se mora praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta koncesionar in predstavnik koncedenta. (4) Osebe, ki izvajajo nadzor, so dolžne podatke o poslovanju koncesionarja obravnavati kot poslovno skrivnost. (5) Koncedent lahko po potrebi za nadzor nad izvajanjem koncesije pooblasti tudi druge pristojne organe in službe. XII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA 19. člen Koncesijsko razmerje preneha: • po preteku časa, za katerega je bilo sklenjeno, • z enostranskim razdrtjem koncesijske pogodbe s strani koncedenta, • z odstopom od pogodbe, • s sporazumno razvezo, • na podlagi zakona. 20. člen (1) Koncesijsko razmerje lahko z enostranskim razdrtjem koncesijske pogodbe s strani koncedenta preneha: • če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek, • če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov s področja pogodbe Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1781 ali upravnih aktov, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije, • če je po sklenitvi pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije, • če koncesionar pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda koncedentu ali uporabnikom storitev, • če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti. (2) Podrobnejši pogoji razdrtja koncesijske pogodbe se določijo v sami pogodbi. 21. člen (1) Koncedent in koncesionar lahko odstopita od pogodbe: • če druga stranka krši pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno, • iz krivdnih razlogov (nestrokovno, nepravočasno, nevestno opravljanje storitev). (2) Podrobnejši način odstopa od koncesijske pogodbe se določi v sami pogodbi. 22. člen Koncedent in koncesionar lahko med trajanjem koncesijske pogodbe, pod pogoji določenimi v koncesijski pogodbi tudi sporazumno razvežeta pogodbo v primeru, da ugotovita, da je nadaljnje opravljanje javne službe nesmotrno ali nemogoče. 23. člen V primeru, da po poteku časa, za katerega je bilo koncesijsko razmerje sklenjeno, koncedent še ni izbral koncesionarja za nadaljnje obdobje, se čas izvajanja koncesije lahko podaljša za največ šest mesecev. 24. člen Pogodbeno razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja, razen v primeru statusnega preoblikovanja koncesionarja. XIII. ORGAN, KI OPRAVI IZBOR KONCESIONARJA IN ORGAN PRISTOJEN ZA SKLENITEV KONCESIJSKE POGODBE 25. člen Izbor koncesionarja opravi občinska uprava z izdajo upravne odločbe o izbiri koncesionarja. O pritožbi zoper odločbo o izbiri odloča župan. 26. člen (1) Na podlagi dokončne odločbe o izbiri koncesionarja se sklene koncesijska pogodba, ki jo v imenu koncedenta sklene župan. (2) Koncesijska pogodba je sklenjena, ko jo podpišeta koncesionar in koncedent ob pogojih določenih v koncesijski pogodbi. XIV. KONČNA DOLOČBA 27. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 039-46/2024-1 Datum: 25. 9. 2024 Občina Hajdina mag. Stanislav Glažar, župan 1017. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobrega lokalnega pomena Na podlagi tretjega odstavka 260. člena in v zvezi s tretjim odstavkom 262. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 - ZDU-1O, 78/23 - ZUNPEOVE, 95/23 - ZIUOPZP, 131/23 - ZORZFS, 23/24 in 38/24) ter 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17, uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet občine Hajdina na svoji 13. redni seji, dne 25. 9. 2024 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBREGA LOKALNEGA POMENA 1. Na nepremičninah: • katastrska občina 395 HAJDOŠE parcela 793/9 (ID 7331655), • katastrska občina 395 HAJDOŠE parcela 793/11 (ID 7395681), • katastrska občina 395 HAJDOŠE parcela 793/12 (ID 7395680), kjer je v zemljiški knjigi vknjižena zaznamba grajenega javnega dobra lokalnega pomena, se ukine status grajenega javnega dobrega lokalnega pomena (ID omejitve 15684871). 2. Na podlagi tega sklepa občinska uprava izda ugotovitveno odločbo, s katero se ugotovi, da se pri nepremičninah iz prvega člena tega sklepa ukine status grajenega javnega dobra lokalnega pomena. Po pravnomočnosti se odločba pošlje zemljiškoknjižnemu sodišču v izvršitev, kjer se pri zgoraj navedenih nepremičninah izbriše status grajenega javnega dobra lokalnega pomena. 3. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 353-52/2024-1 Datum: 25. 9. 2024 Občina Hajdina mag. Stanislav Glažar, župan 1018. Sklep o soglasju k sistemizaciji delovnih mest za enoto vrtca v sestavi javno vzgojno -izobraževalnega zavoda Osnovna šola Hajdina za šolsko leto 2024/2025 Na podlagi 108. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 118/06 - ZUOPP-A, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr., 20/11, 40/12 - ZUJF, 57/12 -ZPCP-2D, 2/15 - odl. US, 47/15, 46/16, 49/16 - popr., 25/17 - ZVaj, 123/21, 172/21, 207/21), Zakona o vrtcih (Uradni list Rs, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 - ZIUZGK, 36/10, 94/10 - ZIU, 62/10 -ZUPJS, 40/11 - ZUPJS-A, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 55/17, 49/20 - ZIUZEOP in 18/21), Pravilnika o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Uradni list RS, št. 27/14, 47/17, 43/18 in 54/21) ter 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/2017) je občinski svet Občine Hajdina na 13. redni seji, dne 25. 9. 2024 sprejel naslednji Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1782 SKLEP O SOGLASJU K SISTEMIZACIJI DELOVNIH MEST ZA ENOTO VRTCA V SESTAVI JAVNO VZGOJNO -IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA OSNOVNA ŠOLA HAJDINA ZA ŠOLSKO LETO 2024/2025 1. člen Enota vrtca v sestavi javno vzgojno - izobraževalnega zavoda Osnovna šola Hajdina v šolskem letu 2024/2025 delo organizira v 8. oddelkih. Za organizacijo in izvedbo vzgojno - izobraževalnega programa predšolskih otrok v vrtcu, občina Hajdina soglaša s sistemizacijo naslednjih delovnih mest: Naziv delovnega mesta Šifra dm Normativ Število delovnih mest 2023/24 8 oddelkov Število delovnih mest - 1. september 2024 8 oddelkov Pomočnik ravnatelja D037005 1 (tabela 2) 1 1 Vzgojitelj D037007 1/1 odd. 8 8 Vzgojitelj predšolskih otrok - Pomočnik vzgojitelja D035002 1/1 odd. 8,50 8,50 Organizator prehrane D037001 1/60 odd. 0,13 0,13 Organizator zdravstveno higienskega režima D037003 1/60 odd. 0,13 0,13 Računalnikar, organizator informacijskih dejavnosti D020022 0,25 0,25 Hišnik J034020 1/18 0,44 0,44 Svetovalni delavec v vrtcu D027026-P 1/20 0,27 0,40 Računovodja v vrtcu VI. J016027-P 1/15 0,53 0,53 Tajnik VIZ VI. J026026-P 1/15 0,53 0,53 Delavci v kuhinji Kuhar Kuhinjski pomočnik J034030 J033008 Poseben izračun (tabela 1) 3,00 3,00 čistilka J032001 1/600m2 1,5* 1,5* Perica J032013 1/60 kg dnevno 0,50* 0,50* 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. 2. Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 602-1/2024-2 Datum: 25. 9. 2024 Številka: 223-1/2024-1 Datum: 25. 9. 2024 Občina Hajdina mag. Stanislav Glažar, župan Občina Hajdina mag. Stanislav Glažar, župan 1019. Sklep o potrditvi ocene izvajanja občinskega programa varnosti Občine Hajdina v letu 2023 Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17, Uradno prečiščeno besedilo-UPB1) in tretjega odstavka 6. člena Zakona o občinskem redarstvu (Uradni list RS, št. 139/06 in 9/17) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 13. redni seji, dne 25. 9. 2024 sprejel naslednji SKLEP O POTRDITVI OCENE IZVAJANJA OBČINSKEGA PROGRAMA VARNOSTI OBČINE HAJDINA V LETU 2023 1. Občinski svet Občine Hajdina ocenjuje, da so bili doseženi zastavljeni cilji Občinskega programa varnosti Občine Hajdina za leto 2023. OBČINA MARKOVCI 1020. Odlok o dopolnitvah Odloka o predkupni pravici Občine Markovci Na podlagi četrtega odstavka 199. člena Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23-ZDU-1O, 78/23-ZUNPEOVE, 95/23-ZIUOPZP, 131/23-ZORZFS, 23/24, 38/24; ZUreP-3) in 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradni glasilo slovenskih občin, št. 47/17) je Občinski svet Občine Markovci na svoji 8. redni seji, dne 25. 9. 2024, sprejel ODLOK O DOPOLNITVAH ODLOKA O PREDKUPNI PRAVICI OBČINE MARKOVCI 1. člen V Odloku o predkupni pravici Občine Markovci (Uradni list RS, št. 65/05 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 54/17, 34/19) se v prvem odstavku 2. člena pri katastrski občini 'Sobetinci' črta veznik »in« in doda vejica; za številko Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1783 parcele 1/3 pa se doda vejica in dodata naslednji parceli oz. besedilo, ki glasi: »275/1 in 276/2«. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-0007/2017 Datum: 25. 9. 2024 Občina Markovci Milan Gabrovec, župan 1021. Odlok o spremembah Odloka o pokopališkem redu v Občini Markovci Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 76/16-odl. US, 11/18-ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20-ZIUZEOP-A, 80/20-ZIUOOPE, 62/24-Odl. US; ZLS), 4. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, 62/16, 3/22-ZDeb; ZPPDej) in 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/17) je Občinski svet Občine Markovci, na svoji 8. redni seji, dne 25. 09. 2024, sprejel ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O POKOPALIŠKEM REDU V OBČINI MARKOVCI 1. člen V Odloku o pokopališkem redu v Občini Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/19, 56/21, 58/21-popr.; v nadaljevanju: odlok) se v prvem stavku šestega odstavka 38. člena črta besedilo »do 31. marca oziroma«. V drugem stavku šestega odstavka 38. člena se besedilo »15. marca« nadomesti z besedilom »30. septembra«. 2. člen (2) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-0010/2019 Datum: 25. 09. 2024 Občina Markovci Milan Gabrovec, župan 1022. Pravilnik o spremembah Pravilnika o sprejemu otrok v enoto Vrtec pri OŠ Markovci Na podlagi tretjega in četrtega odstavka 20. člena in 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05-UPB2, 25/08, 98/09-ZIUZGK, 36/10, 94/10-ZIU, 62/10-ZUPJS, 40/11-ZUPJS-A, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 55/17, 49/20-ZIUZEOP, 175/20-ZIUOPDVE, 18/21, 95/23-ZIUOPZP) ter v skladu s petim odstavkom 25. člena Pravilnika o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Uradni list RS, št. 27/14, 47/17, 43/18, 54/21, 82/23) in 16. členom Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/17) je Občinski svet Občine Markovci, na svoji 8. redni seji, dne 25. 09. 2024, na predlog župana sprejel naslednji PRAVILNIK O SPREMEMBAH PRAVILNIKA O SPREJEMU OTROK V ENOTO VRTEC PRI OŠ MARKOVCI 1. člen V Pravilniku o sprejemu otrok v enoto Vrtec pri OŠ Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/11, 47/17) se prvi odstavek 22. člena spremeni tako, da glasi: »Starši otrok, za katere je Občina Markovci v skladu z zakonodajo dolžna kriti del cene programa v vrtcu, lahko v posameznem šolskem letu uveljavljajo rezervacijo v primeru neprekinjene odsotnosti otroka za največ dva meseca, pri čemer lahko rezervacijo koristijo v 2 delih. En del rezervacije mora trajati najmanj 1 mesec. Rezervacijo so dolžni pisno napovedati najkasneje tri dni pred prvim dnem odsotnosti otroka iz vrtca.«. 2. člen Ta pravilnik začne veljati z dnem sprejema in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-0004/2011 Datum: 25. 09. 2024 Občina Markovci Milan Gabrovec, župan 1023. Pravilnik o spremembi Pravilnika o dodelitvi enkratne denarne nagrade zlatim maturantom in diplomantom Občine Markovci Na podlagi 18. alineje drugega odstavka 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 76/16-odl. US, 11/18-ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20-ZIUZEOP-A, 80/20-ZIUOOPE, 62/24-Odl. US; ZLS) in v skladu s 7. členom Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/17) je Občinski svet Občine Markovci na svoji 8. redni seji, dne 25. 09. 2024, sprejel PRAVILNIK O SPREMEMBI PRAVILNIKA O DODELITVI ENKRATNE DENARNE NAGRADE ZLATIM MATURANTOM IN DIPLOMANTOM OBČINE MARKOVCI 1. člen V Pravilnik o dodelitvi enkratne denarne nagrade zlatim maturantom in diplomantom Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/19; v nadaljevanju: pravilnik) se v prvem odstavku 3. člena črta besedilo, ki glasi: »in sicer na področju izobraževanja, ki je določeno s tem pravilnikom«. Drugi odstavek se v celoti črta. 2. člen V prvem odstavku 6. člena pravilnika se znesek »150,00 EUR« nadomesti z zneskom »600,00 EUR«. 3. člen Te pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 1. 2025. Številka: 007-0011/2019 Datum: 25. 09. 2024 Občina Markovci Milan Gabrovec, župan Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1784 1024. Sklep o obračunavanju plačila vrtca v času otrokove odsotnosti v Osnovni šoli Markovci z enoto Vrtec Na podlagi tretjega odstavka 17. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05, 93/15, 59/19) in 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/17) je Občinski svet Občine Markovci na svoji 8. redni seji, dne 25. 9. 2024, sprejel naslednji SKLEP O OBRAČUNAVANJU PLAČILA VRTCA V ČASU OTROKOVE ODSOTNOSTI V OSNOVNI ŠOLI MARKOVCI Z ENOTO VRTEC I. Kadar je otrok v vrtcu opravičeno odsoten, se cena programa za otroka zniža za stroške neporabljenih živil. Tako znižana cena programa je podlaga za plačilo staršev in plačilo razlike med ceno programa in plačilom staršev, ki ga krije lokalna skupnost zavezanka. II. Za opravičeno odsotnost po tem sklepu se šteje daljša odsotnost otroka zaradi bolezni ali poškodbe ali zaradi drugih upravičenih razlogov, ko starši sporočijo vrtcu oz. vzgojiteljici ali pomočnici vzgojiteljice prvi dan otrokove odsotnosti. Daljša odsotnost iz prejšnjega odstavka je neprekinjena odsotnost v trajanju najmanj 15 delovnih dni in največ 23 delovnih dni. V primeru drugih upravičenih razlogov iz prvega odstavka je potrebno otrokovo odsotnost predhodno najaviti vsaj 7 dni pred dnevom otrokove odsotnosti. Odsotnost otroka zaradi bolezni ali poškodbe po tem sklepu se lahko uveljavlja le na podlagi ustreznih zdravniških potrdil. III. Starši krijejo v primeru uveljavljanja pravice po tem sklepu za čas, ko je otrok odsoten od 15 do 23 delovnih dni, 75 % njim določenega plačila za program vrtca po odločbi. IV. Starši uveljavljajo pravico na podlagi tega sklepa le na podlagi pisne vloge. V. V primeru otrokove bolezni oz. poškodbe, zaradi katere otrok ne more obiskovati vrtca in traja več kot 23 delovnih dni, so starši oproščeni plačila vrtca za naslednjih največ 45 delovnih dni od poteka časa iz III. točke tega sklepa. VI. Razliko med plačilom odsotnosti in ceno programa po tem sklepu krije Občina Markovci v primeru, ko pravico uveljavljajo starši, katerih otroci so vključeni v enoto vrtca pri Osnovni šoli Markovci in ko pravico uveljavljajo starši otrok, ki imajo skupaj z enim od staršev stalno prebivališče v Občini Markovci, a obiskujejo vrtec v drugi občini. Starši otrok iz drugih občin, za katere Občina Markovci v skladu z zakonodajo ni dolžna kriti dela cene programa v vrtcu, lahko uveljavljajo pravico po tem sklepu le v primeru, če občina, ki je dolžna kriti razliko do cene programa, pisno soglaša, da bo v navedenem primeru krila razliko med plačilom odsotnosti in ceno programa. VII. Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati Sklep o obračunavanju plačila vrtca v času otrokove odsotnosti v Osnovni šoli Markovci z enoto Vrtec (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/23). VIII. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-9/2024-2 Datum: 25. 9. 2024 Občina Markovci Milan Gabrovec, župan 1025. Sklep o višini plačila za zastavonoša in govornika Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 76/16-odl. US, 11/18-ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20-ZIUZEOP-A, 80/20-ZIUOOPE, 62/24-Odl. US; ZLS) in v skladu s 16. členom Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/17) je Občinski svet Občine Markovci na svoji 8. redni seji, dne 25. 09. 2024, sprejel SKLEP O VIŠINI PLAČILA ZA ZASTAVONOŠA IN GOVORNIKA I. Višina plačila za zastavonoša in govornika po enem pogrebu je: 1. govornik: neto: 50 EUR 2. zastavonoša: neto: 25 EUR. II. Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o višini plačila za zastavonoša in govornika (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/08). III. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 10. 2024 dalje. Številka: 007-0010/2024-2 Datum: 25. 9. 2024 Občina Markovci Milan Gabrovec, župan 1026. Sklep o razrešitvi in imenovanju nadomestnega člana Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB2, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 -ZIUZEOP-A, 80/20 - ZIUOOPE in 62/24 - odl. US) in 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/17) je Občinski svet Občine Markovci, na 8. redni seji, dne 25. 09. 2024, sprejel Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1785 SKLEP O RAZREŠITVI IN IMENOVANJU NADOMESTNEGA ČLANA SVETA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU 1. člen Občinski svet Občine Markovci razreši dosedanjega člana Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Marjana Vrbnjaka ter imenuje Alenko Horvat za nadomestno članico. 2. člen Mandat nadomestne članice traja do izteka mandata Občinskega sveta Občine Markovci. 3. člen Ta sklep prične veljati z dnem sprejema na Občinskem svetu in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-0010/2023 Datum: 25. 09. 2024 Občina Markovci Milan Gabrovec, župan OBČINA MISLINJA 1027. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Turistično naselje Pungart (EUP PUN-01 do PUN-07) Na podlagi Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 - ZUreP-3 in 20/22 - odl. US) in 17. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 63/10 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 5/12 in 27/16), je Občinski svet Občine Mislinja, na svoji 13. redni seji sveta, dne 26.9.2024 sprejel naslednji ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA TURISTIČNO NASELJE PUNGART (EUP PUN-01 DO PUN-07) I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (sprejem prostorskega akta) S tem odlokom se, ob upoštevanju Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Mislinja (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 61/2017, 16/2018 - popr. in 16/2021) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za Turistično naselje Pungart (EUP PUN-01 do PUN-07) (v nadaljnjem besedilu: OPPN), ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., pod št. naloge 23012. 2. člen (opis prostorske ureditve) Predmet OPPN je nadaljnja izgradnja Turističnega naselja Pungart na Kopah v Občini Mislinja. Predvidena sta dva tipa pozidave območja. V zgornjem delu turističnega naselja je načrtovana zgoščena zazidava večjih objektov glede na volumen in etažnost. Večji objekti po obodu uokvirjajo odprti javni prostor, ki postane središče naselja. Glavna elementa osrednjega prostora sta jezero in kapela. V spodnjem delu naselja je načrtovana »tepih« zazidava prostostoječih objektov - počitniških hiš. Objekti se prilagajajo terenu, slemena potekajo vzporedno s plastnicami. 3. člen (vsebina odloka) (1) Odlok o OPPN (v nadaljnjem besedilu: odlok) določa območje OPPN; funkcionalne, oblikovalske in krajinske rešitve prostorskih ureditev; zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, parcelacijo, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe ter dopustna odstopanja. (2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so razložene in grafično prikazane v OPPN, ki obsega tekstualni del, grafični del in spremljajoče gradivo. Grafični del vsebuje: 1 Izsek iz OPN M 1:5.000 2 Območje podrobnega načrta z M 1:1.000 obstoječim parcelnim stanjem 3 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi M 1:2.500 območji 4 Ureditvena situacija M 1:1.000 5 Urbanistični pogoji M 1:750 6 Prerezi M 1:1.000 7 Zasnova poteka omrežij GJI in M 1:750 priključevanja objektov 8 Prikaz ureditev za varovanje okolja, M 1:1.000 naravnih virov, ohranjanje narave,obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 9 Načrt parcelacije M 1:750 (3) Spremljajoče gradivo vsebuje: • Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta • Prikaz stanja prostora • Strokovne podlage • Konkretne smernice in prva ter druga mnenja • Obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta • Povzetek za javnost • Izhodišča II. OBMOČJE OPPN 4. člen (območje OPPN) (1) Območje OPPN leži na severnem robu Občine Mislinja, razprostira se pod grebenom po jugovzhodnem pobočju Pohorja, na odseku med Veliko Kopo (1541 m n.v.) in Otišami (1416 m). območje OPPN meji na gozd, z izjemo severnega odseka, kjer meji na smučišča. (2) Velikost območja OPPN znaša 19,0 ha. (3) Območje OPPN v skladu z geodetskim načrtom obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami 1110/4, 1110/5, 1110/6, 1110/7, 1110/8, 1110/9, 1110/10, 1110/11, 1110/12, 1110/13, 1110/14, 1110/15, 1110/16, 1110/17, 1110/18, 1110/19, 1110/20, 1110/21, 1110/22, 1110/23, 1110/24, 1110/25, 1110/26, 1110/27, 1110/28, 1110/29, 1110/30, 1110/31, 1110/32, 1110/34, 1110/36, 1110/38, 1110/38, 1110/38, 1110/38, 1110/38, 1110/38, 1110/40, 1110/42, 1110/43, 1110/43, 1110/45, 1110/45, 1110/46, 1110/47, 1110/48, 1110/50, 1110/51, 1110/51, 1110/53, 1110/54, 1110/55, 1110/56, 1110/57, 1110/58, 1110/61, 1110/63, 1110/66, 1110/71, 1110/71, 1110/71, 1110/71, 1110/72, 1110/73, 1110/73, 1110/76, 1110/79, 1110/98, 1110/99, 1110/100, 1110/101, 1110/102, 1110/106, 1110/107, 1110/107, 1110/108, 1110/110, 1110/112, 1110/114, 1110/116, 1110/117, 1110/118, 1110/120, 1110/122, 1110/124, 1110/125, 1110/126, Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1786 1110/127, 1110/128, 1110/129, 1110/130, 1110/131, 1110/132, 1110/133, 1110/134, 1110/135, 1110/136, 1110/137, 1110/138, 1110/139, 1110/141, 1110/142, 1110/144, 1110/145, 1110/146, 1110/147, 1110/148, 1110/149, 1110/150, 1110/151, 1110/152, 1110/153, 1110/154, 1110/156, 1110/157, 1110/158, 1110/159, 1110/161, 1110/162, 1110/163, 1110/164, 1110/165, 1110/166, 1110/167, 1110/168, 1110/169, 1110/170, 1110/171, 1110/172, 1110/173, 1110/174, 1110/175, 1110/176, 1110/177, 1110/179, 1110/180, 1110/181, 1110/182, 1110/183, 1110/184, 1110/185, 1110/186, 1110/187, 1110/188, 1110/192, 1110/193, 1110/193, 1110/194, 1110/194, 1110/195, 1110/196, 1110/198, 1110/199, 1110/200, 1110/201, 1110/202, 1110/203, 1110/204, 1112/2, 1112/2, 1112/3, 1112/3, 1112/4, 1112/6, 1112/7, 1112/8, 1112/8, 1112/9, 1112/10, vse k.o. Šentilj pod Turjakom. (4) Območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prikaz meje tega območja v naravi. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz grafičnega dela, karta 10 »Načrt parcelacije«. III. FUNKCIONALNE, OBLIKOVALSKE IN KRAJINSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV 5. člen (dopustni posegi znotraj OPPN) (1) Območje OPPN je namenjeno turizmu in spremljajočim dejavnostim. (2) Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi: gradnja novih objektov, tekoča investicijska in vzdrževalna dela na objektih in napravah, odstranitev obstoječih objektov in rušitve stavb, rekonstrukcija objektov in naprav, funkcionalne spremembe objektov za sodobnejše tehnologije, gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez, urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic, spremembe namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti. 6. člen (umestitev načrtovanih objektov v prostor) (1) Po posameznih EUP so načrtovane v tabeli navedene novogradnje stavb in objektov z opredeljenimi etažnostjo oziroma višinskim gabaritom ter izkoristkom zemljišč. (P)EUP stavbe in objekti klasifikacija (CC-SI) max. etažnost oz. višina (m) FZ maks. FI maks. DZP min. (%) maks. zaz. pov. max. BTP PUN-01 dozidava Grmovškovega doma (že izgrajeno) 12111 P+3 0,5 30 1.500 restavracija »Zajec« (že izgrajen objekt) 12112 P+2 0,5 30 hotel »A« s podzemno garažo 12111 K+P+3+M 0,5 30 2.500 11.500 hotel »C« s podzemno garažo 12111 K+P+3+M 0,5 30 3.750 13.500 športna dvorana 12650 8 0,7 30 2.300 bazen 12650 K+P+M 0,5 30 600 vodni zadrževalnik 21520 PUN-02/1 dozidava Lukovega doma (že izgrajeno) 12111 K 0,5 30 počitniške hiše: enostanovanjske 11110 K+P+M 0,4 1,2 30 PUN-02/2 počitniške hiše: tri- in večstanovanjske (v gradnji) 12111 K+P+1+M 0,4 1,2 30 220 PUN-03 počitniške hiše: dvo-, tri- in večstanovanjske 12111 K+P+1+M 0,4 1,2 30 2201 kotlovnica 22222 9 0,5 1,2 30 500 PUN-04 kamp, postajališče za avtodome 24122 30 recepcija, pomožni prostori P+M 0,5 30 600 PUN-05 plezalni park, živalski vrt, otroška in druga igrišča 24122 P 0,05 Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1787 PUN-06 počitniške hiše: eno-, dvo-, tri- in večstanovanjske 11110, 12111 K+P+1+M 0,4 1,2 30 2202 PUN-07 kamp, postajališče za avtodome 24122 30 mobilne enote za kratkotrajno namestitev2 12120 P+M 0,3 0,7 30 50 1 v primeru stavbe z dvema identičnima nadzemnima enotama i 2 dopustna je postavitev do 50 mobilnih enot (2) V OPPN uporabljeni regulacijski elementi in drugi povezani pojmi (gradbena meja, linija,...) imajo pomen, kot jih opredeljujejo priporočila državnega prostorskega reda. Gradbene meje načrtovanih stavb so prikazane na karti 5 »Urbanistični pogoji«. (3) Na karti 5 »Urbanistični pogoji« so razvidne višinske kote pritličja načrtovanih stavb. (4) Načrtovani sta pokriti povezavi (peš hodnika) med stavbami: • hotel »A« in športna dvorana, • Grmovškov dom in bazen. (5) V EUP PUN-07 je dopustna postavitev do 50 mobilnih enot za kratkotrajno namestitev. 7. člen (pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje stavb v PUN-01) (1) Standardni podolgovati tloris za vse stavbe sega od razmerja 1:2,0 do 1:8,0, pri čemer se tloris lahko razcepi, vendar mora biti osnovna podolgovata tlorisna zasnova (L, T in podobne oblike) še vedno jasno razpoznavna. Dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni volumen je dovoljeno, pri čemer višina dodanega dela ne sme presegati slemena osnovnega volumna in površina ne sme presegati 30 % zazidane površine osnovnega objekta. Več etažni objekti se lahko izvedejo terasasto (kaskadno) glede na terenske pogoje. Objekti se lahko gradijo na klasičen ali montažen način. Tlorisni gabariti stavb so poljubni in so podrejeni funkciji in tehnologiji za posamezne vrste stavb, običajno tvorijo obsežne stavbne mase. Stavbe morajo slediti oblikovanju, značilnemu za alpski prostor. Zasnova ter horizontalna in vertikalna členitev fasade, izvedba in vgradnja fasadnih odprtin ter zasnova ostalih fasadnih elementov naj bodo preproste. S prizidki je treba zagotoviti skladnost celostne podobe objekta. Dovoljeni so ganki na čelnih fasadah. Les, kamen in lokalni kamen predstavljajo arhitekturni slog območja. Določena je naravna barvna paleta, ki obsega zemeljske in naravne barvne tone, ki dopolnjujejo okoliško okolje. Običajno se uporabljajo nevtralni odtenki, kot so bež, rjava, siva in taupe. Vpadljive in izstopajoče barve fasad niso dovoljene. Dovoljeni so kamniti poudarki ali kamnite obloge na fasadi, ki dodajo teksturo in vizualni interes. Dovoljen je tudi sodobnejši pristop k oblikovanju (preprostejša izvedba fasade, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov), še posebej v kombinaciji s ravnimi ali dvokapnimi strehami. Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih plošč in fasadne opeke niso dovoljene. (2) Dovoljene so različne vrste streh, vključno z enokapnicami, dvokapnicami, večkapnicami, ravnimi strehami ali njihovimi kombinacijami. Sleme strehe naj bo vzporedno z daljšo stranjo konstrukcije. Strešne odprtine so prav tako dovoljene in se lahko izvedejo kot strešna okna ali napušči, vendar morajo biti vsi napušči na eni strehi enake oblike. Naklon strehe se lahko giblje od 5° do 45°. Za sodobne zgradbe in pomožne objekte je naklon strehe praviloma majhen, z največjim naklonom 20°. Napušči ne smejo izstopati iz masivnih arhitekturnih skupno kletjo velja za eno enoto elementov. Prednostna barva strešnikov je antracit siva, čeprav je dovoljena uporaba opečnatih, črnih ali rjavih, če takšne strehe prevladujejo v okolici. Dovoljena je postavitev in vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov, ki morajo biti praviloma skriti za fasadnim vencem. 8. člen (pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje stavb v PUN-02/1) (1) Slemena so vzporedna s plastnicami. Tloris posameznega objekta mora biti pravokotne oblike v razmerju od 1:1,5 do 1:4 s slemenom vzporednim z daljšo stranico. Višina kolenčnega zidu je največ 1,50 m. Kleti morajo biti delno vkopane in obložene z lokalnim kamnom na enak način, kot je to izvedeno na obstoječih objektih. Fasada objekta mora biti grobo belo ometana, nad višino 2 m mora biti obložena s temno barvanim lesom. (2) Strešna kritina mora biti zareznik. Strešne oblike so predvidene kot simetrične dvokapnice, kjer se slemena strehe razprostirajo vzporedno z dolgimi stranicami stavbe. Dopuščena so tudi lomljena strešna območja v kombinaciji z enokapnimi strehami, vendar dele enokapnice ne smejo presegati 40% površine celotne površine strehe. Dopustna so strešna okna, na južni strani objektov pa tudi frčade, ki se izvajajo v trapezasti obliki po enotnem načrtu za celotno območje. V primeru rekonstrukcije Lukovega doma so dopustne frčade v trapezasti obliki večjih dolžin. (3) Dovoljene so prizidave objektov. V pritličju dovoljen izzidek s pohodno streho, oblikovano kot balkon, ki se lahko izvede tudi kot izzidek ali podaljšek osnovnega objekta v predpisanem razmerju ali kot ločena prizidava. Streha prizidka na vzdolžni strani objekta mora biti podaljšek osnovne strehe objekta. Na razdalji do 2 m od javne ceste je možno izvesti tudi kletni prizidek na spodnji strani objekta, vendar ne dalje kot 5 m od osnovnega objekta. Za prizidavo objekta v nizu je potrebno soglasje neposrednega soseda (sosedov). 9. člen (pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje stavb v PUN-02/2) (1) Slemena so vzporedna s plastnicami. Tloris posameznega objekta mora biti pravokotne oblike v razmerju od 1:1 do 2:3 s slemenom vzporednim z daljšo stranico. Višina kolenčnega zidu je največ 1,50 m. Kleti morajo biti delno vkopane in obložene z lokalnim kamnom. Fasada objekta mora biti grobo belo ometana, nad višino 2 m mora biti obložena z lesom. Dovoljene so prizidave objektov, kot na primer skupni vhodi, zunanje shrambe ali zimski vrtovi. (2) Strehe objektov so simetrične dvokapnice s slemeni vzporednimi z dolgimi stranicami stavbe. Dovoljene so tudi lomljene dvokapnice v kombinaciji z enokapnicami, vendar deli enokapnice ne smejo presegati 40% površine celotne strehe. Strešne odprtine so dovoljene in lahko vključujejo strešna okna ali napušče, vendar morajo biti vsi napušči na eni strehi enake oblike. Prednostna Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1788 barva strešnikov je antracit siva, vendar je dovoljena uporaba opečnatih, črnih ali rjavih, če takšne strehe prevladujejo v okolici. Dovoljena je postavitev in vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov, ki pa morajo praviloma biti skriti za fasadnim vencem. 10. člen (pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje stavb v PUN-03) (1) Standardni podolgovati tloris za vse stavbe sega od razmerja 1:1 do 1:2,5; tloris pa se lahko razcepi, vendar mora biti osnovna podolgovata tlorisna zasnova (L, T, in podobne oblike) še vedno jasno razpoznavna. Na strmejših pobočjih mora biti dolga stranica vzporedna s plastmi terena. Večetažni objekti se lahko izvedejo terasasto (kaskadno) glede na terenske pogoje. Dodatki na pročeljih, kot so stolpiči, fasadni pomoli in večkotni izzidki, niso dovoljeni. Objekti se lahko gradijo klasično ali montažno. Višina kolenčnega zidu je največ 1,50 m. Dopustna je oblika stavbe z dvema nadzemnima enotama in skupno kletjo, v tem primeru morata enoti biti enotne velikosti in oblike. Klet mora biti vkopana toliko, da je kota pritličja največ 1,40 m nad terenom. Pri načrtovanju zunanjosti stavbe je dovoljeno uporabiti sodobne materiale za oblaganje, kot so les, steklo, kovina, beton in druge sodobne možnosti. Kljub temu se priporoča uporaba tradicionalnih materialov, kot so ometane stene, kamen in les. Fasada je lahko v beli barvi ali svetlejših odtenkih. Vpadljive in izstopajoče barve fasad niso dovoljene. (2) Strehe objektov so simetrične dvokapnice s slemeni vzporednimi z dolgimi stranicami stavbe. Dovoljene so tudi lomljene dvokapnice v kombinaciji z enokapnicami, vendar deli enokapnice ne smejo presegati 40% površine celotne strehe. Strešne odprtine so dovoljene in lahko vključujejo strešna okna ali napušče, vendar morajo biti vsi napušči na eni strehi enake oblike. Prednostna barva strešnikov je antracit siva, vendar je dovoljena uporaba opečnatih, črnih ali rjavih, če takšne strehe prevladujejo v okolici. Dovoljena je postavitev in vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov, ki pa morajo praviloma biti skriti za fasadnim vencem. 11. člen (pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje stavb v PUN-04) (1) Standardni podolgovati tloris za vse stavbe obsega razmerje med dolžino in širino od 1:1 do 1:2. Tloris se lahko razcepi, vendar mora osnovna podolgovata oblika (L, T in podobne) še vedno jasno izstopati. Dodatki na fasadi, kot so stolpiči, izbočeni deli in večkotni izstopi, niso dovoljeni. Gradnja objektov je možna tako klasično kot tudi montažno. Najvišja točka stavbe ne sme presegati 7,00 m nad nivojem pritličja. Pri oblikovanju zunanjosti stavbe je dovoljena uporaba sodobnih materialov za oblaganje, kot so les, steklo, kovina, beton in druge sodobne možnosti. Vendar se priporoča uporaba tradicionalnih materialov, kot so ometane stene, kamen in les. Barva fasade je lahko bela ali v svetlejših odtenkih. Izrazite in opazne barve fasade niso dovoljene. Elementi, kot so stolpiči, zaobljeni ali večkotni izstopi, niso dovoljeni. (2) Strešne odprtine so dovoljene in lahko vključujejo strešna okna ali napušče, vendar morajo biti vsi napušči na eni strehi enake oblike. Sleme strehe ne sme biti višje od najvišje točke napušča. Prednostna barva strešnikov je antracit siva, vendar je dovoljena tudi opečnata, črna ali rjava barva. Namestitev fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov je dovoljena, vendar se praviloma priporoča, da so diskretno skriti za fasadnim robom. 12. člen (pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje stavb v PUN-06) (1) Standardni podolgovati tloris za vse stavbe sega od razmerja 1:1 do 1:2,5, kar pomeni, da so stavbe običajno daljše v eni smeri glede na drugo. Na terenih z večjim naklonom je pomembno, da se dolžina stavbe prilagodi plastem terena, tako da je daljša stranica vzporedna s terenom. Pri gradnji večnadstropnih stavb je možno izvesti terasasto obliko, kjer se nadstropja stopničasto prilagajajo reliefu terena, kar omogoča boljšo integracijo s terenskimi razmerami. Pomembno je, da morebitne dozidave ali nadgradnje počitniških hiš sooblikujejo in prilagodijo osnovni strukturi stavbe. Glede na konstrukcijske možnosti je mogoča klasična ali montažna gradnja stavb. Višina stavb je omejena glede na število nadstropij, pri čemer najvišja točka stavbe ne sme presegati 7 metrov nad pritličjem. Višina kolenčnega zidu, ki predstavlja prehod med steno in streho, pa je omejena na največ 1,5 metra. Dopustna je oblika stavbe z dvema nadzemnima enotama in skupno kletjo, v tem primeru morata enoti biti enotne velikosti in oblike. Pri oblikovanju zunanjosti stavbe je dovoljena uporaba sodobnih materialov, kot so les, steklo, kovina in beton, vendar se priporoča uporaba tradicionalnih materialov, kot so ometane stene, kamen in les. Barvna paleta fasade je omejena na belo ali svetlejše odtenke, pri čemer so žive in izstopajoče barve fasad prepovedane. Elementi, kot so stolpiči ali izbočene fasade v večkotnih oblikah, niso dovoljeni. (2) Strešne oblike so predvidene kot simetrične dvokapnice, kjer se slemena strehe razprostirajo vzporedno z dolgimi stranicami stavbe. Dopuščena so tudi lomljena strešna območja v kombinaciji z enokapnimi strehami, vendar dele enokapnice ne smejo presegati 40% površine celotne površine strehe. Strešne odprtine so dovoljene in lahko vključujejo strešna okna ali napušče, vendar morajo biti vsi napušči na eni strehi enake oblike. Prednostna barva strešnikov je antracit siva, čeprav je dovoljena tudi uporaba opečnatih, črnih ali rjavih strešnikov, če takšne strehe prevladujejo v okolici. Dovoljena je tudi namestitev in vgradnja fotovoltaičnih celic ter sončnih sprejemnikov, vendar je priporočljivo, da so ti elementi diskretno umaknjeni za fasadnim robom. 13. člen (pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje stavb v PUN-07) (1) Standardni podolgovati tloris za vse stavbe obsega razmerje med dolžino in širino od 1:1 do 1:4; tloris pa se lahko razcepi, vendar mora temeljna podolgovata zasnova (L, T in podobne oblike) še vedno jasno izstopati. Na bolj strminskih terenih je pomembno, da je dolžina stavbe prilagojena plastem terena, zato naj bo daljša stranica vzporedna s terenom. Višina kolenčnega zidu je omejena na največ 1,50 m. Dodatki na fasadi, kot so stolpiči, izbočeni deli in večkotni izstopi, niso dovoljeni. Gradnja objektov je omejena na montažno tehniko. Višinski gabariti dovoljujejo eno nadstropje nad kolenčnim zidom. Najvišja točka objekta ne sme presegati 6,00 m nad pritličjem. Fasade so dovoljene le iz naravnih materialov, ki se uskladijo z okoliško krajino. To vključuje les, kamen ali kombinacijo obojega. Pomembna je uporaba lokalno pridobljenih materialov, ki prispevajo k pristnosti in povezanosti z naravo. Barvna paleta za fasado vključuje tople rjave, sive in naravne odtenke, ki se ujemajo z gozdnatim okoljem. Vpadljive in izstopajoče barve fasade niso dovoljene. Elementi, kot so stolpiči, zaobljeni ali večkotni izstopi, niso dovoljeni, da bi ohranili skladnost videza stavbe. Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1789 (2) Strehe so dvokapne, z grebenom na dolgih stranicah, ki so vzporedne z terenom. Naklon strehe je dovoljen v območju med 35° in 45°. Strešne kritine so antracit sive barve, medtem ko so glazirane kritine prepovedane. Dovoljeno je odpiranje strehe v obliki frčad. Nadstreški nad vhodom objektov se lahko izvedejo tudi kot enokapne z minimalnim naklonom. Prav tako so dovoljene zelene strehe. 14. člen (pogoji za umeščanje in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov) (1) Dopustna je izgradnja ali postavitev naslednjih nezahtevnih ali enostavnih objektov: • nadstrešnica, • otroško in drugo igrišče, • ograja, • zaščitna ograja na igriščih, • oporni zid, • priključek, • vrtina za zajem toplote iz vode in zemljine, • ekološki otok, • objekt za oglaševanje in informacijski pano, • naprava in gradbeni element za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja, • urbana oprema in spominska obeležja, ki se gradijo na obstoječih javnih površinah, • zunanja naprava in zunanja oprema za proizvodnjo in shranjevanje električne energije iz obnovljivih virov energije - le postavitev na načrtovanih stavbah. (2) Odmiki enostavnih oz. nezahtevnih objektov od meje parcele morajo znašati najmanj 3 metre, ali 0,5 metra za ograje in oporne zidove, vendar v takšni razdalji, ki omogoča vzdrževanje objekta iz lastnega zemljišča. Manjši odmiki so dovoljeni s pisnim soglasjem lastnika sosednje parcele. (3) Oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov mora izhajati iz tradicionalne arhitekture in slediti oblikovanju obstoječih objektov v arhitekturnem okolju. (4) Objekti naj bodo praviloma pokriti z dvokapno streho v vzdolžni smeri z naklonom od 35 - 45°. Strehe drugih oblik ali z manjšim naklonom (enokapne, ravne, polkrožne) ter drugačna kritina so dovoljene v primeru če se tako oblikovanje usklajuje z osnovnim objektom. Oblika, naklon, kritina in smeri slemen se morajo prilagajati splošni ali kakovostni podobi v območju urejanja prostora. Kritine morajo biti temne barve od sive, rjave do opečno rdeče, v skladu z obstoječim vzorcem. Svetli in trajno sijoči barvni odtenki kritin niso dovoljeni. Strešne odprtine niso dovoljene. (5) Enostavni in nezahtevni objekti lahko imajo fasade iz lesa ali opeke. Barve fasad morajo biti v belih ali svetlih pastelnih tonih, ki se usklajujejo z barvo stavbnega pohištva in barvo strehe oziroma kritine. Prepovedane so močnejši odtenki kričečih in podobne žive barve. (6) Klimatskih naprav ni dovoljeno nameščati na ulične fasade objektov. Namestitev klimatskih naprav ne sme negativno vplivati na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroči zrak, odtok vode). 15. člen (pogoji za urejanje odprtih površin) (1) Na območju OPPN se ohranja obstoječa drevesa oziroma se zasadijo nova drevesa večinoma avtohtonih drevesnih vrst. Vnašanje neavtohtonih invazivnih vrst ni dopustno. Zagotovi se najmanj 30 dreves/ha za posamezno gradbeno parcelo. (2) Načrtovano jezero v središču EUP PUN-01 ima predvsem morfološko funkcijo, na vodi ni predvideno odvijanje športno-rekreativnih dejavnosti. Polni se z meteorno vodo iz višje ležečih površin. (3) Na območju PUN-04 in PUN-07 se višinske razlike premoščajo prvenstveno z brežinami v naklonu do 1:1. Izjemoma so dopustni oporni zidovi do višine 1 m, ki morajo biti ozelenjeni. IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 16. člen (skupne določbe) (1) Za načrtovano prometno, energetsko in komunalno infrastrukturo ter infrastrukturo omrežja elektronskih komunikacij se naroči projektno dokumentacijo. Projektiranje in gradnja infrastrukture mora potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, v kolikor niso v nasprotju s tem odlokom, ter skladno z zakonodajo, ki ureja področje sanitarnega, higienskega in požarnega varstva. Upošteva se predpisane minimalne odmike med vodovodom in kanalizacijo; minimalni horizontalni odmik je 3,0 m in minimalni vertikalni odmik je 0,5 m, pri čemer vodovod poteka nad kanalizacijo. V kolikor tega odmika ni mogoče doseči je potrebno vodovod ustrezno zaščititi. (2) Zasnova prometnega omrežja ter potek komunalnih in energetskih infrastrukturnih objektov in naprav ter omrežja elektronskih komunikacij je razvidna na karti št. 7 »Zasnova poteka omrežij GJI in priključevanja objektov«. 17. člen (prometna infrastruktura) (1) Predvidena je rekonstrukcija obstoječe državne ceste RT - 932 Slovenj Gradec - Pungart v dolžini cca. 280 m, s predvideno razširitvijo na širino ceste 5,75 m. Na levi strani v smeri Pungart je predvidena dograditev pločnika za pešce v širini 1,50 m. Obstoječa državna cesta je širine 5,00 m, z predvideno razširitvijo na 5,75 m. Na desni strani državne ceste pred krožiščem so predvidena parkirna mesta za avtobuse. (2) Na koncu državne ceste RT - 932 je predvideno novo krožišče, oblikovano kot 4-krako krožno križišče. Na krožišče se - poleg državne ceste - priključujejo: • dostopna cesta do PUN-07 v dolžini cca. 360 m, širina ceste 5,00 m, s pločnikom za pešce v širini 1,50 m na levi strani ceste do hotela »C«; • dostopna cesta na sever skozi PUN-01 v dolžini cca. 140 m, širina ceste 4,75 - 5,50 m, s pločnikom za pešce v širini 1,50 m na obeh straneh, z vzdolžnim parkiranjem nasproti Grmovškovega doma in obračališčem na koncu parkirišča; • uvoz v garažno hišo hotela »A«. (3) Omrežje cest v območjih PUN-03 in PUN-02/2 je širine 3,50 m. Omrežje se priključuje na državno cesto pred krožiščem, cesto do PUN-07 in cestno omrežje v PUN-02/1. (4) Obstoječ priključek na državno cesto v enoti PUN-03 se rekonstruira v dovozno cesto v širini 5,00 m z dograditvijo pločnika širine 1,50 m na levi strani ceste ob Lukovem domu. Dolžina rekonstrukcije dovozne ceste znaša cca. 80 m. (5) Na območju PUN-06 je predvidena nova priključna cesta na državno cesto. Skupna dolžina predvidene dovozne ceste znaša cca. 300 m in se navezuje na obstoječe dovozne ceste območja PUN-02/1. Širina ceste je 4,00 - 5.00 m. (6) Priključki dostopnih cest so zasnovani kot pravokotno »+« križišče. Vzdolžni naklon priključka ne sme biti večji od 3%. Priključki iz dostopnih cest na državno cesto se Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1790 izvedejo z ustreznimi zavijalnimi radiji od 6 - 12,0 m. Priključni radiji priključne ceste morajo zagotavljati prevoznost merodajnega vozila - dostavno tovorno vozilo in smetarsko vozilo. (7) Ob državni cesti in krožišču se dogradijo pločniki za pešce skupaj s pripadajočimi prehodi za pešce, kjer se predvidijo spuščeni robniki. (8) V območju priključkov se zagotovi preglednost, ki se določi s preglednimi trikotniki, ki upoštevajo predvideno (7) Upoštevajo se zahteve, ki jih določajo predpisi, ki urejajo področje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi. 18. člen (vodovodno omrežje) (1) Za potrebe vodooskrbe se zgradi novo omrežje v navezavi na obstoječe javno vodovodno omrežje. Veji vodovoda pod načrtovanima hoteloma »A« in »C« se ukineta in nadomestita z novim omrežjem. Vzporedno z vodovodom potekata tudi kanala padavinske in sanitarne kanalizacije. (2) Za požarno zaščito se predvidijo nadzemni hidranti na razmaku 100 m. 19. člen (odvajanje padavinskih in komunalnih odpadnih vod) (1) Izvede se ločena sistema odvajanja padavinskih in komunalnih odpadnih voda. (2) Komunalne odpadne vode z območja se navežejo na obstoječo komunalno kanalizacijo, ki poteka po območju in se zaključi na ustrezno dimenzionirani čistilni napravi. Kanalizacija se zgradi v vodotesni izvedbi, po končani gradnji je treba pridobiti atest o vodotesnosti. (3) Odvajanje čistih padavinskih voda z utrjenih površin in strešin se uredi tako, da bo v čim večji možni meri tudi v območju podrejenih priključkov skupnih prometnih površin. Za zagotavljanje preglednosti je možno uporabiti tudi prometna ogledala. (9) Parkirna mesta za novogradnje se zagotavlja skladno s spodnjo tabelo. Natančno število potrebnih parkirnih mest se določi v projektni dokumentaciji. Uredi se tudi parkirna mesta, namenjena vozilom oseb z invalidskimi vozički. Potrebno število teh parkirnih mest je treba določiti skladno z veljavnimi normativi. zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin. Kanalizacija padavinskih odpadni voda poteka v večji meri vzporedno z komunalno kanalizacijo odpadnih voda in sicer v cestnem telesu. Onesnažene odpadne vode parkirišč se preko usedalnika in koalescenčnega lovilca olj po sistem EN-858 priključijo na kanalizacijo padavinskih odpadnih voda. Kanalizacija padavinskih odpadnih voda se preko izpustov spelje do Razborškega grabna oziroma pritoka le-tega. 20. člen (elektroenergetsko omrežje) (1) Na območju potekajo obstoječi srednje napetostni in nizkonapetostni elektroenergetski podzemni vodi. V primeru poseganja v njihov varovalni pas jih je potrebno, zaradi načrtovanih ureditev, ustrezno preurediti, mehansko zaščititi ali prestaviti. (2) Za napajanje načrtovanih stavb in objektov se deloma uporabita obstoječi transformatorski postaji (TP) TP Pungart 1 in TP Pungart 2 do zapolnitve kapacitet. Za ostalo napajanje predvidenega turističnega kompleksa je predvidena izgradnja nove transformatorske postaje TP Pungart hotel s priključnim srednje napetostnim kablovodom. TP Pungart hotel predvidene maksimalne moči 1 x 1.000 kVA je načrtovana v središču naselja. hitrost na ^ prednostni cesti. Preglednost je treba zagotoviti (P)EUP stavbe in objekti št. parkirnih mest (PM) lokacija PM PUN-01 dozidava Grmovškovega doma (že izgrajeno) 1 PM / 3 postelje + 1 PM / 4 sedeže v restavraciji + 1 PM / 2,5 zaposlenih V podzemni garaži hotela »A« ali »C«. Do izgradnje obeh hotelov na prostem, na gradbenih parcelah obeh hotelov. restavracija »Zajec« (že izgrajen objekt) 1 PM / 4 sedeže + 1 PM / 2,5 zaposlenih V podzemni garaži hotela »A« ali »C«. Do izgradnje obeh hotelov na prostem, na gradbenih parcelah obeh hotelov. hotel »A« s podzemno garažo 1 PM / 3 postelje + 1 PM / 4 sedeže v restavraciji + 1 PM / 2,5 zaposlenih V podzemni garaži. hotel »C« s podzemno garažo 1 PM / 3 postelje + 1 PM / 4 sedeže v restavraciji + 1 PM / 2,5 zaposlenih V podzemni garaži. športna dvorana 1 PM / 50 m2 dvoranske površine V podzemni garaži hotela »A« ali »C«. bazen 1 PM / 3 postelje + 1 PM / 4 sedeže v restavraciji + 1 PM / 2,5 zaposlenih V podzemni garaži hotela »A« ali »C«. PUN-02/1 počitniške hiše: enostanovanjske 1,5 PM / stanovanjsko enoto Znotraj gradbene parcele stavbe. PUN-02/2 počitniške hiše: tri- in večstanovanjske (v gradnji) 1,5 PM / stanovanjsko enoto Znotraj gradbene parcele stavbe in na parkirišču na južnem robu PUN 02/2. PUN-03 počitniške hiše: dvo-, tri- in večstanovanjske 1,5 PM / stanovanjsko enoto Znotraj gradbene parcele stavbe. PUN-06 počitniške hiše: eno-, dvo-, tri- in večstanovanjske 1,5 PM / stanovanjsko enoto Znotraj gradbene parcele stavbe. PUN-07 mobilne enote za kratkotrajno namestitev 1 PM / 3 postelje + 1 PM / 4 sedeže v restavraciji + 1 PM / 2,5 zaposlenih V podzemni garaži hotela »A« ali »C«. Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1791 (3) Za napajanje načrtovanih stavb in objektov z električno energijo se zgradijo ustrezni nizkonapetostni izvodi iz transformatorskih postaj do le-teh ali se jih ustrezno priključi na nizkonapetostno omrežje. (4) Vso elektroenergetsko infrastrukturo (novogradnja energetskih vodov in objektov) se projektno obdela v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, ter pridobi upravno dokumentacijo. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi. (5) Za osvetlitev območja se dogradi javno razsvetljavo pod pogoji upravljavca. Svetila zunanje razsvetljave ne smejo sevati UV svetlobe in morajo biti oblikovana tako, da ne osvetljujejo neba v skladu s predpisi glede svetlobnega onesnaževanja okolja ter morajo imeti možnost večstopenjske regulacije v poznem nočnem času. Razsvetljava na stavbah mora biti opremljena s senzorji za samodejni vklop in izkop svetil. 21. člen (omrežje elektronskih komunikacij) (1) Predvidene stavbe se lahko, pod pogoji upravljavca, navežejo na obstoječe in načrtovano omrežje elektronskih komunikacij. Priključna točka načrtovanega omrežja je kabelska kanalizacija na južnem robu EUP PUN-03. (2) Na območju OPPN je dopustno vzpostavljati maloobmočne brezžične dostopovne točke v lokalnem (dostopovnem) komunikacijskem omrežju. 22. člen (ogrevanje) (1) Za namen ogrevanja načrtovanih stavb je predvidena skupna kotlovnica. Ogrevanje objektov na območju je lahko tudi individualno. Preveriti je potrebno možnost namestitve kolektorjev za toplo vodo in/ali panelov za pridobivanje električne energije. (2) V primeru ogrevanja objekta s toplotno črpalko sistema voda - voda, kjer je kot toplotni vir podtalna voda ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne zemeljske sonde, kar je treba izvesti vrtino, si bo moral investitor pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote skladno z veljavnim Zakonom o vodah ter vodno soglasje. V. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO 23. člen (parcelacija) (1) Parcelacija se izvede v skladu z načrtom parcelacije iz grafičnega dela občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki je prikazan na karti 7 »Načrt parcelacije«. (2) Nove parcelne meje so določene s tehničnimi elementi, ki omogočajo njihov prikaz v naravi. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz grafičnega dela, karta 7 »Načrt parcelacije«. VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 24. člen (varstvo kulturne dediščine) (1) Na območju OPPN in v območju vplivov novih posegov na okolje, se ne nahaja nobena enota nepremične kulturne dediščine. (2) V primeru, da bi se arheološke ostaline odkrile ob samih posegih v prostor, bo potrebno izvesti arheološko raziskavo, v času gradnje pa zagotoviti arheološki nadzor nad vsemi zemeljskimi deli. VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV, ZDRAVJA LJUDI IN OHRANJANJE NARAVE 25. člen (varstvo zraka) Na območju OPPN ni dovoljeno umeščanje objektov oz. dejavnosti, ki so lahko pomembni viri emisij v zrak. Preprečuje se prašenje z odlagališč materiala in gradbišč in nekontroliran raznos gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi. Dovozne gradbene poti morajo biti utrjene in redno čiščene. V času izkopa zemljine in ostalih gradbenih del je treba ob neugodnih vremenskih razmerah (suho in vetrovno vreme) površine vlažiti ali drugače preprečiti emitiranje prašnih delcev v ozračje. 26. člen (varstvo voda) Vsi objekti z najbolj izpostavljenimi deli, s pripadajočo zunanjo ureditvijo, vključno z morebitno ograjo, morajo biti odmaknjeni od meje vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba brežine neimenovanega pritoka Razborškega grabna, 5 m. 27. člen (varstvo tal) (1) V primeru novogradenj z globljimi vkopi v pobočje, je za posamezni objekt treba izdelati predhodne geološke raziskave in podati navodila za temeljenje, varovanje gradbenih jam in odvodnjavanje. (2) Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati skladno z Uredbo o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Ur. l. RS, št. 34/08 in 61/11). (3) Vsi posegi na ali v tla se načrtujejo in izvajajo tako, da je izguba in degradacija tal čim manjša. Potrebno je izboljšati, ohraniti ali obnoviti kakovost tal. Pri posegih je potrebno preprečiti nastajanje erozijskih žarišč. (4) Pri vseh posegih v prostor je potrebno zagotoviti gospodarno ravnanje s tlemi na območju posega. Vse viške rodovitnega dela tal z območja posega je potrebno nameniti rekultivaciji drugih kmetijskih zemljišč oz. morebitnem vzpostavljanju novih kmetijskih površin ali tal, z namenom izboljšanja ekološkega stanja tal. Neonesnažen del tal, ki se odstrani zaradi gradbenih posegov, se mora v čim večji meri uporabi za sanacijo degradiranih površin ter za končno ureditev zelenih površin. (5) Onesnaževanje tal je treba preprečiti. Na gradbišču mora biti zagotovljeno ustrezno opremljeno mesto za skladiščenje nevarnih snovi z lovilno skledo ustrezne prostornine, ki bi v primeru razlitja, razsipa ali druge nezgode, omogočila zajem teh snovi in preprečila iztok v tla. Med izvajanjem in gradnjo mora biti preprečeno izcejanje goriv, olj, zaščitnih premazov in drugih nevarnih snovi v tla. (6) Vsi transportni in gradbeni stroji, uporabljeni pri izvajanju in gradnji, morajo biti tehnično brezhibni in ustrezno vzdrževani. Gradbeni posegi s težkimi stroji se opravljajo le v suhem vremenu. S tem se omili degradiranost tal zaradi poslabšanja teksture tal zaradi zbijanja. (7) Za začasne prometne in gradbene površine se morajo prednostno uporabljati obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine. Med izvajanjem gradnje je treba izvajati ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje degradacije tal na način, da se na enako kakovostnih tleh uredi čim krajše poti za prevoze do gradbišča. (8) Vsa zaradi posegov ali gradnje degradirana tla, se morajo sanirati tako, da se vzpostavi prvotno stanje ali pa Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1792 se izvedejo načrtovane ureditve tal, ki so načrtovane na način, ki ne poslabša prvotnega stanja tal. Sanirati se morajo tudi degradirana tla na poteh in začasnih gradbenih površinah. Za namene vzpostavitve stanja tal v prvotno stanje se mora pred začetkom del pregledati, popisati in foto-dokumentirati stanje tal. Izvesti se mora primerjava stanja tal pred in po posegu. 28. člen (varstvo gozda) (1) Investitor oz. lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kot doslej. (2) Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo. Pred posekom je potrebno obvestiti Zavod za gozdove Slovenije - krajevno pristojno enoto, da drevje za krčitev označi in posek evidentira krajevno pristojni delavec. (3) Pri poseku in spravilu lesa je potrebno upoštevati predpise s področja izvajanja sečnje in spravila v gozdovih, varstva gozdov ter predpise varstva pred požari v naravnem okolju. (4) Izgradnja objektov v vplivnem območju gozda (sestojna višina odraslega drevja, 20-30 m) praviloma ni dopustna. V primeru manjših odmikov investitor sam prevzame posledice poškodb na objektih zaradi padcev drevja kot posledica snegolomov, vetrolomov ali žledolomov bližnjega gozdnega drevja. V primeru manjših odmikov si mora investitor pridobiti soglasja lastnikov sosednjih gozdnih parcel. (5) Na plazljivem in erozijskem območju se ne sme posegati v gozdno zemljišče na način, da bi se sproščalo gibanje hribin ali drugače ogrozila stabilnost zemljišča. (6) Na meji s sosednjimi gozdnimi zemljišči se oblikuje stabilen vertikalno zapolnjen gozdni rob iz avtohtonih drevesnih vrst (npr. jerebika, bukev, zelena jelša). Novo nastali gozdni rob mora imeti funkcijo prehoda med gozdom in drugimi rabami prostora kot pomemben element stabilnosti gozdnih površin in nosilec biotske pestrosti. (7) Načrtovane površine namenske rabe za oddih in rekreacijo v EUP PUN-05 so po dejanski rabi gozd z izjemno poudarjeno turistično in rekreacijsko funkcijo. Pred izvedbo načrtovanih posegov v EUP PUN-05 je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije za posege v gozd in gozdni prostor. 29. člen (ohranjanje narave) (1) Posek dreves, spravilo ter gradnja objektov na območjih obstoječega gozda (EUP PUN-07, PUN-04, del PUN-01 in PUN-05), se izvaja izven obdobja gnezditve in prezimovanja zavarovanih vrst ptic, to je po 31. 6. do 1. 11. (oz. do prve snežne odeje). (2) Vse viške materiala in odpadni gradbeni material je potrebno odpeljati na ustrezno deponijo tovrstnih odpadkov izven varovanega območja. Gozdne robove in travniške površine v varovanem območju ali bližnjih območjih naravnih vrednot se z viški materiala ne zasipava. (3) Pred umeščanjem objektov v prostor območje gozda v varovanem območju Natura 2000 (EUP PUN-07, del PUN-04) pregleda strokovnjak za ptice in označi morebitno habitatno drevje v sodelovanju z revirnim gozdarjem (drevesa z dupli se označi). Objekte naj se v varovanem območju umešča na način, da se v čim večji meri ohrani habitatno drevje, pomembno za ptice. Pregled in označitev je potrebno izvesti pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja, v okviru izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. (4) Pri posegih v EUP PUN-07 je potrebno upoštevati naslednje pogoje: • objekti naj bodo barvno nevtralni v okolju prisotnih barvnih odtenkov in usklajeni z okolico, • objekti morajo biti montažni in se na lokaciji le sestavijo, da se zmanjša hrupno onesnaženje na najmanjšo možno mero; • na območju se lahko poseka največ 30 % odraslih dreves - odmera dreves se izvede pod nadzorom pristojne institucije oziroma zavoda; • posek dreves se v navedenem obsegu lahko izvede na način, da se ohranijo strnjeni deli na zahodnem, južnem in vzhodnem delu EUP PUN-07; • na območju ni dovoljen motorni promet razen v času gradnje, • dostop vozilom se omeji s fizično prepreko (npr. zapornica, potopni količek), • gradnja ne sme potekati v obdobju gnezditve in vzreje mladičev zavarovanih vrst ptic, to je od aprila do avgusta; • območje ne sme biti osvetljeno z javno razsvetljavo, • območje se lahko ogradi le z leseno ograjo, ki mora imeti dovolj velike razmike (vsaj 35 cm med prečnimi latami), • žičnata ograja ni dopustna, • pri vstopu v območje se namesti informativno tablo s predstavitvijo ključnih zavarovanih vrst ptic in omejitvami za obiskovalce. (5) Pred in med gradnjo se naj izvajajo tehnični ukrepi za preprečevanje širjenja tujerodnih rastlinskih in živalskih vrst. Vso gradbeno mehanizacijo in stroje se naj pred premikom na lokacijo ustrezno očisti (dezinfekcija). Tujerodne invazivne vrste rastlin, ki se pojavijo na degradiranih površinah zaradi gradnje ipd., je potrebno odstranjevati med posegi in še vsaj 3 leta po končanih gradbenih delih, dokler se ne vzpostavi sklenjena avtohtona vegetacija. Odstranjujejo se predvsem sledeče vrste: kanadska/orjaška zlata rozga (Solidago canadensis/gigantea), enoletna suholetnica (Erigeron annuus), japonski dresnik (Fallopia japonica), češki dresnik (F. * bohemica) idr. 30. člen (varstvo pred hrupom) (1) Območja EUP se uvrstijo v naslednje stopnje varstva pred hrupom: • PUN-05 v III. stopnjo varstva pred hrupom; • PUN-01, PUN-02, PUN-03, PUN-04, PUN-06 v II. stopnjo varstva pred hrupom; • PUN-07 v I. stopnjo varstva pred hrupom. (2) Umeščene dejavnosti ne smejo presegati predpisanih mejnih vrednosti kazalcev hrupa v okolju. (3) Upravljavec državne ceste ne zagotavlja dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za načrtovano območje hrupno občutljivih dejavnosti, kakor tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so oz. bodo posledica obratovanja ceste. Izvedba vseh ukrepov je obveznost investitorja, ki zagotavlja komunalno opremo območja. VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI 31. člen (raba prostora za obrambo) Na območju urejanja ni evidentiranih oziroma predvidenih objektov in naprav za potrebe obrambe. Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1793 32. člen (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom) (1) Obravnavano območje leži v potresni coni 7. stopnje po MCS lestvici (500-letno povratno obdobje s projektnim pospeškom tal 0,10 g), zato se temu primerno predvidi način gradnje. (2) Sončne elektrarne in druge naprave, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, se lahko v skladu s predpisi o energetski infrastrukturi montira ali vgradi na objekte po predhodni strokovni presoji, s katero se dokaže, da se zaradi take energetske naprave požarna varnost objekta ne bo zmanjšala. (3) V primeru nezgod v času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, je treba z ukrepi preprečiti izlitja nevarnih snovi v vodotoke in podtalnico in takoj obvestiti najbližji center za obveščanje, policijo ali gasilsko enoto. (4) Požarno varnost je treba zagotoviti v skladu z zakonodajo, ki ureja to področje. Pri projektiranju je treba upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov v objektih na predvidenem območju ter širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji ter požarna tveganja zaradi požarne ogroženosti naravnega okolja. (5) Treba je zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje: • v sklopu OPPN je načrtovano hidrantno omrežje v sklopu internega omrežja, ki nudi zadostne količine požarne vode, • v hidrantnem omrežju je treba zagotoviti zadostno količino vode za gašenje požarov. (6) Treba je zagotoviti potrebne odmike med objekti ali potrebne protipožarne ločitve; Pogoji za odmike od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara se določajo na podlagi slovenskih ali tujih predpisov, potrebne odmike se lahko določi tudi s pomočjo metod požarnega inženirstva, projektant je dolžan dokazati, da je s predlagano rešitvijo preprečen prenos požara z goreče na sosednjo stavbo. (7) Treba je zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru. O smereh evakuacijskih poti odloči projektant. (8) Dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN; Treba je zagotoviti potrebne površine za gasilce ob zgradbah: dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila. IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 33. člen (etapnost) (1) Izgradnja turističnega naselja se deli v dve etapi: • izgradnja znotraj EUP od PUN-01 do PUN-06, • izgradnja znotraj EUP PUN-07. (2) Izgradnja v drugi etapi (v EUP PUN-07) se lahko prične šele po tem, ko bo v skladu z OPPN prostorsko urejenih in izrabljenih vsaj 90 % nepozidanih stavbnih zemljišč znotraj vsake od naslednjih EUP: PUN-01, PUN-02, PUN-03 in PUN-06 oziroma, ko bodo za gradnjo na teh zemljiščih izdana gradbena dovoljenja. (3) V prvi etapi (PUN-01 do PUN-06) se lahko naselje izgrajuje etapno v več zaporednih fazah, ki so časovno medsebojno neodvisne. Vsaka faza mora biti zaključena celota vključno s prometno, komunalno in energetsko infrastrukturno ureditvijo in priključki ter zunanjimi ureditvami. X. DOPUSTNA ODSTOPANJA 34. člen (odstopanja od načrtovanih rešitev) (1) Odstopanja od rešitev, določenih s tem OPPN, so dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega ali gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne ustreznejše rešitve, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje. (2) Pri vseh večjih odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s pogoji, ki so jih nosilci urejanja prostora podali k temu podrobnemu prostorskemu načrtu. V primeru odstopanj od pogojev je treba ponovno pridobiti mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. (3) Gradbena linijo ali mejo je dopustno presegati z napuščem, pomolom, ložo za max. 1 m in nadstreškom, balkonom, stopniščem ter podestom za max. 2 m. (4) Pri izdelavi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati višinske kote pritličja načrtovanih stavb v razponu +/- 1 m. (5) Tehnični elementi za zakoličenje novih parcelnih mej se v skladu z navedenimi tolerancami v tem členu določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka. XI. KONČNE DOLOČBE 35. člen (vpogled v OPPN) OPPN s prilogami se hrani in je dostopen javnosti v prostorih Občine Mislinja, Šolska cesta 34, 2382 Mislinja. 36. člen (nadzor) Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe. 37. člen (uveljavitev) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 350-2/2022 Identifikacijska številka v PIS: 2967 Datum: 26.9.2024 Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan 1028. Odlok o 1. spremembi proračuna Občine Mislinja za leto 2024 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007 ZLS-UPB2, 76/08, 100/08-odl.US, 79/09 in 51/10), 29. in 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011 ZJF-UPB4) in 17. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 63/2010 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 05/2012, 27/2016 in 61/2016) je Občinski svet Občine Mislinja na 13. seji, dne 26.09.2024 sprejel Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1794 ODLOK O 1. SPREMEMBI PRORAČUNA OBČINE MISLINJA ZA LETO 2024 1. člen V Odloku o proračunu Občine Mislinja za leto 2024 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 72/2023) se prvi odstavek 2. člena spremeni tako, da se glasi : Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov Rebalans 1 Proračuna leta 2024 v evrih I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 7.818.229 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 5.069.974 70 DAVČNI PRIHODKI 4.330.427 700 Davki na dohodek in dobiček 3.791.654 703 Davki na premoženje 269.827 704 Domači davki na blago in storitve 268.846 706 Drugi davki 100 71 NEDAVČNI PRIHODKI 739.547 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 585.742 711 Takse in pristojbine 5.013 712 Globe in druge denarne kazni 9.500 713 Prihodki prodaje blaga in storitev 456 714 Drugi nedavčni prihodki 138.836 72 KAPITALSKI PRIHODKI 32.702 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 32.702 73 PREJETE DONACIJE 9.050 730 Prejete donacije iz domačih virov 9.050 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 2.706.503 740 Prejeta sredstva iz državnega proračuna 2.691.503 740 Prejete sredstva iz proračunov lokalnih skupnosti 15.000 740 Prejeta sredstva iz javnih skladov 0 741 Prejete sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike 0 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 0,00 780 | Prejeta sredstva ISPA 0,0 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 11.299.561 40 TEKOČI ODHODKI 2.316.717 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 520.515 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 68.440 402 Izdatki za blago in storitev 1.491.762 403 Plačila domačih obresti 119.000 409 Rezerve 117.000 41 TEKOČI TRANSFERI 2.283.165 410 Subvencije 43.564 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.433.796 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 231.261 413 Drugi tekoči domači transferi 574.544 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 6.507.026 420 |Nakup in gradnja osnovnih sredstev 6.507.026 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 192.653 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 192.653 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 0 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) -3.481.332 (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov Rebalans 1 Proračuna leta 2024 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1795 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 (440+441+442+443) 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA 0 IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov Rebalans 1 Proračuna leta 2024 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 (500) 50 ZADOLŽEVANJE 0 500 Domače zadolževanje- najeti krediti pri poslovnih bankah 0 500 Domače zadolževanje- najeti krediti pri drugih domačih kreditodajalcih 0 VIII. ODPLAČILO DOLGA 437.000 (550) 55 ODPLAČILA DOLGA 437.000 550 Odplačila domačega dolga 437.000 IX. POVEČANJE (ZMANJSANJE)SREDSTEV NA RAČUNIH -3.918.332 (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII) X. NETO ZADOLŽEVANJE -437.000 (VII.-VIII.) XI. NETO FINANCIRANJE 3.481.332 (VI.+X.-IX) XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA 3.961.246 3. člen Proračunska rezerva se v letu 2024 oblikuje v višini 57.000 evrov. 4. člen občina Mislinja se v letu 2024 ne bo dodatno zadolžila. 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-04/2023 Datum: 26.09.2024 Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan 1. člen V odloku o porabi sredstev proračunske rezerve v letu 2024 se spremeni 2. člen tako da se glasi: » Proračunska rezerva se v letu 2024 oblikuje v višini 57.000 evrov. Sredstva proračunske rezerve se porabijo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč.« 2. člen Odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Št. 410-04/2023 Datum: 26.09.2024 Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan 1029. Odlok o spremembi Odloka o porabi sredstev proračunske rezerve v letu 2024 Na podlagi 49. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS št. 11/2011 ZJF-UPB4, 14/13-pop.101/13, 55/15-ZFisP, 96/15-ZIPRS1617 in 13/18), in 17. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS št. 63/2010 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 5/2012, 27/2016 in 61/2016) je Občinski svet Občine Mislinja na 13. seji dne 26.09.2024 sprejel ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O PORABI SREDSTEV PRORAČUNSKE REZERVE V LETU 2024 1030. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra Na podlagi 23. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 - ZDU-1O, 78/23 - ZUNPEOVE, 95/23 - ZIUOPZP in 23/24) in 17. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 63/10 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 5/12 in 27/16), je občinski svet Mislinja, na svoji 13. redni seji sveta, dne 26.9.2024 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1796 I. Ukine se status javnega dobra na nepremičnini s parc. št. 732/2, 732/3 in *144, k.o. 865 - Gornji Dolič in s parc. št. 1287, k.o. 863 - Šentilj pod Turjakom. II. Po ukinitvi javnega dobra, se na nepremičninah iz prve točke vknjiži lastninska pravica na ime: Občina Mislinja, Šolska cesta 34, 2382 Mislinja, matična številka: 5883954 - do celote (1/1) III. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 478-5/2018; 7113-05/2024 Datum: 26.9.2024 Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan OBČINA OPLOTNICA 1031. Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih javnih cest v Občini Oplotnica Na podlagi določil 32. in 33. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 -ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN in 57/11 -ORZGJS40), 19. člena Zakona o cestah /ZCes-2/ (Uradni list RS, št. 132/22, 140/22 - ZSDH-1A, 29/23, 78/23 -ZUNPEOVE) in 16. člen Statuta Občine Oplotnica -uradno prečiščeno besedilo (Uradno glasilo slovenskih občin, 33/22) je Občinski svet Občine Oplotnica na svoji 12. redni seji dne 24.9.2024 sprejel ODLOK O PREDMETU IN POGOJIH ZA PODELITEV KONCESIJE ZA OPRAVLJANJE OBVEZNE LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE REDNEGA VZDRŽEVANJA OBČINSKIH JAVNIH CEST V OBČINI OPLOTNICA 1 Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) (1) S tem odlokom, kot koncesijskim aktom, se določijo predmet in pogoji opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih javnih cest (v nadaljevanju: javna služba) in redno vzdrževanje prometnih površin, objektov in naprav na cestnih zemljiščih državnih cest, ki so v funkciji javnih površin naselja v Občini Oplotnica (v nadaljevanju: občina), priprava in potrjevanje razpisne dokumentacije, ter način izbire koncesionarja. (2) S tem odlokom se določijo: • storitve, ki so predmet javne službe; • območje izvajanja javne službe, uporabnike ter razmerja do uporabnic in uporabnikov (v nadaljnjem besedilu: uporabnik); • pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar; • javna pooblastila koncesionarju; • splošni pogoji za izvajanje javne službe in za uporabo javnih dobrin, ki se z njo zagotavljajo; • vrsta in obseg monopola ali način njegovega preprečevanja; • začetek in čas trajanja koncesije; • viri financiranja javne službe; • način plačila koncesionarja; • nadzor nad izvajanjem javne službe; • prenehanje koncesijskega razmerja; • organ, ki pripravlja razpisno dokumentacij; • organ, ki potrjuje razpisno dokumentacijo pred objavo javnega razpisa; • organ, ki opravi izbor koncesionarja; • organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe; • druge sestavine, potrebne za določitev in izvajanje javne službe. 2. člen (pomen izrazov) Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen, kot je določeno v zakonu, ki ureja ceste in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njegovi podlagi. 3. člen (uporaba predpisov) Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo določila zakonov in podzakonskih prepisov, ki urejajo izvajanje javne službe iz prvega člena tega odloka. 2 Predmet javne službe 4. člen (storitve, ki so predmet javne službe) (1) Javna služba po tem odloku obsega storitve rednega letnega in zimskega vzdrževanja občinskih javnih cest. (2) Redno vzdrževanje občinskih javnih cest iz prvega odstavka tega člena obsega vzdrževalna dela za ohranjanje javnih cest v stanju, ki zagotavlja varnost in prevoznost javnih cest, nadzor nad stanjem javnih cest in cestnega sveta ter vzpostavitev prevoznosti cest ob naravnih in drugih nesrečah. (3) V okvir storitev, ki so predmet javne službe, sodi tudi redno letno in zimsko vzdrževanje prometnih površin, objektov in naprav na cestnem zemljišču državne ceste, ki so v funkciji javnih površin naselja, in sicer: • priključke občinskih cest na državno cesto, razen prometne signalizacije in prometne opreme, namenjene odvijanju prometa na državni cesti; • odstavne niše, parkirne površine, avtobusna postajališča in druge prometne površine izven vozišča; • kolesarske steze, pločnike in cestne objekte na teh površinah; • cestno razsvetljavo, semaforje, razen krmilnih naprav semaforjev, in prometno signalizacijo z zunanjo in notranjo osvetlitvijo s pripadajočim napajalnim omrežjem, vključno z oskrbno z električno energijo; • zelene površine in urbano opremo v območju cestnega zemljišča. 3 Območje izvajanja javne službe, uporabniki ter razmerja do uporabnikov 5. člen (območje izvajanja javne službe) Dejavnost javne službe se kot koncesionirana dejavnost izvaja na celotnem območju občine. Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1797 6. člen (uporabniki ter razmerja do uporabnikov) Občinske javne ceste in druge prometne površine, so prometne površine, ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste, in pravili cestnega prometa. 4 Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar 7. člen (pogoji) (1) Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba, če izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe. Koncesionar je lahko tudi tuja oseba, če zakon ne določa drugače. (2) Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe so: • da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javne službe; • da je organizacijsko, kadrovsko in tehnično usposobljen za izvajanje javne službe; • da razpolaga s tehničnimi sredstvi za izvajanje javne službe; • da ima ustrezna dovoljenja za izvajanje dejavnosti, če so z zakonom predpisana; • da izpolnjuje druge pogoje določene z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo. (3) Koncesionar mora za podelitev koncesije koncedentu predložiti: izvedbeni program rednega vzdrževanja občinskih javnih cest in drugih prometnih površin v občini z oceno stroškov. (4) Koncesionar mora izpolnjevati druge pogoje določene z zakonom, ki ureja javne ceste in s podzakonskimi predpisi, ki so izdani na njegovi podlagi. (5) Pogoji in način dokazovanja izpolnjevanja pogojev se določijo z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo. 5 Splošni pogoji za izvajanje javne službe 8. člen (splošni pogoji za izvajanje javne službe) Koncesionar mora izvajati javno službo v skladu z zakonom, ki ureja javne ceste, podzakonskimi akti, sprejetimi na njegovi podlagi, predpisi občine in splošnimi akti sprejetimi na podlagi javnega pooblastila. 6 Javno pooblastilo 9. člen (javno pooblastilo) Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe opravlja strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, in sicer: • razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe; • investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe. 7 Obseg monopola 10. člen (obseg monopola) (1) Koncesija za opravljanje dejavnosti javne službe iz prvega člena tega odloka na celotnem območju občine se podeli enemu koncesionarju. (2) Koncesionar pridobi posebno in izključno pravico za izvajanje dejavnosti javne službe na celotnem območju občine. 8 Začetek in čas trajanja koncesije 11. člen (začetek koncesije) Koncesijsko razmerje se začne s podpisom koncesijske pogodbe. 12. člen (čas trajanja koncesije) Koncesija se podeli za obdobje petih (5) let. 9 Viri financiranja javne službe 13. člen (viri financiranja javne službe) Koncesionar pridobiva sredstva za opravljanje javne službe iz: • proračuna občine; • drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine. 10 Nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe 14. člen (nadzor) (1) Nadzor nad izvajanjem koncesije izvajajo pristojne službe občinske uprave in občinske inšpekcijske službe, ki o nadzoru poročajo na seji občinskega sveta ali svetnike s poročilom obveščajo 4 krat letno. (2) Nadzor nad zakonitostjo dela koncesionarja izvršuje pristojni organ občinske uprave. (3) Nadzor nad izvajanjem koncesije opravljata tudi občinski svet in nadzorni odbor občine. 11 Prenehanje koncesijskega razmerja 15. člen (prenehanje koncesijskega razmerja) Koncesijsko razmerje preneha: • s prenehanjem koncesijske pogodbe; • z odkupom koncesije; • z odvzemom koncesije; • s prevzemom javne službe v režijo; • v drugih primerih določenih s koncesijsko pogodbo. 16. člen (prenehanje koncesijske pogodbe) (1) Koncesijska pogodba preneha: • po preteku časa, za katerega je bila sklenjena; • z odpovedjo; • z razdrtjem. (2) Razlogi in pogoji za odpoved in razdrtje pogodbe ter druge medsebojne pravice in obveznosti ob odpovedi oziroma razdrtju pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi. 17. člen (odkup koncesije) (1) Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati dejavnost javne službe pred potekom časa trajanja koncesije, koncedent pa v določenem obsegu prevzame objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali pridobil za namen izvajanja dejavnosti javne službe. Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1798 (2) Način, obseg in pogoji odkupa koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. 18. člen (odvzem koncesije) (1) Koncedent odvzame koncesijo koncesionarju ne glede na določila koncesijske pogodbe: • če ne začne z izvajanjem dejavnosti javne službe v za to določenem roku; • če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba; • če dejavnosti ne izvaja redno, strokovno in pravočasno, skratka tako, da je so povzročene motnje v izvajanju dejavnosti; • če dejavnosti ne izvaja v skladu s predpisi, standardi in navodili koncedenta; • zaradi ponovljenih in dokazanih grobih kršitev predpisov in določil koncesijske pogodbe; • če koncesionar kot fizična ali pravna oseba preneha obstajati. (2) Koncedent mora koncesionarju, pred odvzemom koncesije, dati primeren rok za odpravo kršitev iz tretje, četrte in pete alinee prvega odstavka tega člena. (3) V primeru odvzema koncesije v skladu z drugo alinejo prvega odstavka tega člena ima koncesionar pravico do odškodnine v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb. (4) V primeru odvzema koncesije v skladu s prvo, tretjo, četrto ali peto alinejo prvega odstavka tega člena ima koncedent pravico do odškodnine zaradi škode, k je nastala zaradi neizvrševanja javne službe. 19.člen (prevzem javne službe v režijo) (1) Koncedent lahko prevzamejo javno službo v režijo. (2) Pogoji in način prevzema se določijo v koncesijski pogodbi. 12 Način podelitve koncesije 20. člen (javni razpis) (1) Koncedent pridobiva koncesionarje na podlagi javnega razpisa. (2) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na uradni spletni strani občine v katalogu informacij javnega značaja. 21. člen (oblika in postopek javnega razpisa) (1) Javni razpis se opravi po določbah tega koncesijskega akta, v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb. (2) Javni razpis pripravi občinska uprava in ga posreduje v potrditev občinskemu svetu. (3) Javni razpis je veljaven, če se nanj prijavi vsaj en ponudnik, ki izpolnjuje s tem koncesijskim aktom določene pogoje. (4) Če javni razpis ni uspel se lahko ponovi. 22. člen (vsebina javnega razpisa) (1) Vsebina javnega razpisa se določi ob smiselni uporabi zakona, ki ureja področje o javno-zasebnem partnerstvu. (2) Javni razpis vsebuje: • navedbo, da gre za podelitev koncesije za opravljanje obvezne občinske gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih javnih cest, • ime oziroma firmo in sedež občine, • podatke o objavi odloka o načinu opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih javnih služb in tega odloka, • predmet, naravo ter obseg in območje izvajanja koncesije, • začetek in predvideni čas trajanja koncesijskega razmerja, • postopek izbire izvajalca koncesije, • kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije, • kraj in rok za predložitev vlog, pogoje za njihovo predložitev (morebitna zavarovanja ...), • zahteve glede vsebine vlog (prikaz ponujenega načina izvajanja koncesije ...), • pogoje, ki jih morajo kandidati izpolnjevati, in dokazila o njihovem izpolnjevanju, • pogoje za predložitev skupne vloge, • merila za izbiro najugodnejšega kandidata in/ali merila za prehajanje med fazami konkurenčnega dialoga, • naslov, prostor, datum in uro odpiranja vlog, • rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa. (3) Javni razpis mora ob vsebini iz prejšnjega odstavka tega člena vsebovati tudi pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar in so določeni v 7. členu tega odloka. 23. člen (postopek izbire koncesionarja) (1) Za izbiro koncesionarja se uporabi postopek konkurenčnega dialoga v skladu z določili zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo, ob smiselni uporabi določil zakona, ki ureja javno naročanje in zakona, ki ureja gospodarske javne službe. (2) Za vodenje postopka javnega razpisa imenuje občinski svet, na predlog župana strokovno komisijo, ki jo sestavlja pet članic oziroma članov (v nadaljnjem besedilu: član), ki morajo imeti najmanj visoko strokovno izobrazbo in delovne izkušnje iz tehničnega, pravnega in finančnega področja. Predsednica oziroma predsednik komisije (v nadaljnjem besedilu: predsednik komisije) mora imeti izkušnje s področja vodenja postopkov podeljevanja koncesij. (3) Izbira koncesionarja se izvede po postopku določenem z zakonom, ki ureja področje javnih gospodarskih služb. 13 Organ, ki opravi izbor koncesionarja 24. člen (organ, ki opravi izbor koncesionarja) (1) Koncesionarja potrdi občinska uprava z upravno odločbo na podlagi izbora strokovne komisije iz drugega odstavka 23. člena tega odloka. (2) V postopku izbire koncesionarja imajo vsi kandidati, ki so sodelovali v postopku javnega razpisa, položaj stranke. 14 Organ pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe 25. člen (organ pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe) Koncesijsko pogodbo v imenu občine sklene župan občine. 15 Druge sestavine potrebne za določitev in izvajanje javne službe 15.1 Prenos koncesije Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1799 26. člen (prenos koncesije) (1) Koncesionar lahko prenese izvajanje javne službe na drugo osebo samo z dovoljenjem koncedenta. (2) Koncedent lahko v celoti ali delno prenese izvajanje javne službe samo v primerih določenih z zakonom, ki ureja področje gospodarskih javnih služb ali zaradi razlogov, določenih v koncesijski pogodbi, drugače pa samo s soglasjem koncesionarja. 15.2 Višja sila 27. člen (dolžnosti in pravica koncesionarja) (1) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti izvajati javno službo tudi v nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. (2) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena ima koncesionar pravico od koncedenta zahtevati povračilo stroškov, ki so nastali zaradi izvajanja javne službe na območju občine v nepredvidljivih okoliščinah. (3) Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile, lahko koncesijsko razmerje sporazumno preneha. 15.3 Odgovornost koncesionarja za ravnanje zaposlenih 28. člen (odgovornost za škodo) Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam. 15.4 Začasen prevzem 29. člen (začasen prevzem) (1) Če koncesionar v primerih, ki so posledica ravnanja pri njem zaposlenih ljudi, ne zagotovi izvajanja javne službe, lahko njeno izvajanje začasno zagotovi koncedent s prevzemom javne službe v režijo ali na drug način, določen v koncesijski pogodbi. (2) V primeru začasnega prevzema iz prve točke, lahko koncedent koncesionarju zaračuna stroške, ki so nastali kot posledica neizvajanja javne službe. 15.5 Odgovornost koncedenta za ravnanje koncesionarja 30. člen (vrsta odgovornosti) Koncedent ne odgovarja za škodo, ki jo pri opravljanju koncesionirane javne službe povzroči koncesionar uporabnikom ali drugim osebam. 15.6 Zavarovanje odgovornosti za škodo 31. člen (zavarovanje) (1) Koncesionar mora biti ustrezno zavarovan za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam in za škodo. (2) Obseg zavarovanja iz prejšnjega odstavka se določi s koncesijsko pogodbo. 16 Končna določba 32. člen (objava in začetek veljavnosti) Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 14.12/2024 Datum: 24. 9. 2024 Občina Oplotnica Matjaž Orter, župan 1032. Pravilnik o podelitvi priznanja Tineta Lesjaka v ljubiteljski kulturi Občine Oplotnica Na podlagi 8. točke 7. in 16. člena Statuta Občine Oplotnica (UGSO št. 49/2015 in 33/2022) je Občinski svet Občine Oplotnica na 12. redni seji dne 24. 9. 2024 sprejel PRAVILNIK O PODELITVI PRIZNANJA TINETA LESJAKA V LJUBITELJSKI KULTURI OBČINE OPLOTNICA I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom se določi priznanje, ki se podeljuje ljubiteljskim kulturnim društvom ter posameznicam in posameznikom za njihove izjemne dosežke in zasluge pri ustvarjanju, umetniškem vodenju, organiziranju in spodbujanju ter podpiranju kulturnega dela v občini Oplotnica. Priznanja se podeljujejo za dosežke in zasluge, pomembne za ljubiteljsko kulturno delo na ravni občine. Ta priznanja se podeljujejo praviloma vsaki dve leti. 2. člen Priznanje Tineta Lesjaka je v obliki umetniško izdelane listine z grbom Občine Oplotnica. Listino podpisuje in podeljuje župan Občine Oplotnica ali od njega pooblaščena oseba. Priznanja na področju ljubiteljske kulture se podelijo na slovesnosti ob Slovenskem kulturnem prazniku. II. PRIZNANJE 3. člen Priznanje Tineta Lesjaka se lahko podeli: • ljubiteljski kulturni skupini ali posameznici/-ku, ki se je s svojim programom dokazala na tekmovanjih, razstavah ali festivalih doma in/ali na tujem, • posameznicam/-kom za enkratno umetniško stvaritev ali večletno ustvarjanje, umetniško vodenje in pedagoško-mentorsko delo. Priznanje se podeljuje, ker so slednji s svojim umetniškim ustvarjanjem, strokovno-pedagoškim delom pomembno obogatili programske zvrsti in kakovost izvedbe programov na svojem področju ljubiteljskega kulturnega dela in so se z rezultati takega dela uveljavili doma in/ali na tujem. Pri priznanjih za enkratne dosežke se upošteva tudi druga priznanja in nagrade, ki so jih dobili za svoje dosežke, na domačih ali tujih kulturnih prireditvah, kjer so bili nagrajeni za svojo ustvarjalno ali poustvarjalno delo in so z izvedbo svojega programa dosegli prepoznavno kvaliteto, • posameznici/-ku, članu kulturnega društva, ki je z dolgoletnim predanim ter pretežno prostovoljnim delom pomembno prispeval(a) k ustvarjanju primernih organizacijskih, kadrovskih in materialnih pogojev ter medčloveških odnosov pri uresničevanju Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1800 programov, oziroma veliko doprinesel(a) pri delovanju društva ali kulturne skupine, spodbujal(a) stike društva, oziroma skupine z ožjim in širšim družbenim okoljem ter skrbel(a) za dosledno izvajanje obveznosti in nalog ter pravic, ki jih je imelo društvo do svojega okolja, • posameznici/-ku na svojem področju kot motivacija za nadaljnje delo (mladi in perspektivni kadri, kot so avtorji, mentorji, skladatelji, umetniški vodje, ipd.), ki pa je lahko večkrat predlagan za priznanje, • posameznicam/-kom, ki so na območju Občine Oplotnica zaslužni za pomembno strokovno, moralno in gmotno spodbujanje ljubiteljske kulturne dejavnosti. III. POSTOPEK IZBIRE DOBITNIKOV 4. člen Občina Oplotnica javno objavi poziv za predlaganje kandidatov za prejem priznanja do konca decembra v tekočem letu za naslednje leto. Predlogi za podelitev priznanj, se zberejo na podlagi javnega poziva, objavljenega na spletni strani Občine Oplotnica. Z javnim pozivom se objavijo: • vrsta priznanja, • vrste podatkov, ki jih mora vsebovati predlog, • navedbo prilog, ki jih je treba predložiti predlogu, • naslov, na katerega je potrebno poslati predloge, • rok, do katerega morajo biti poslani oziroma oddani predlogi. 5. člen Prijave morajo biti pisne na predpisanem obrazcu z zahtevanimi podatki, in sicer: podatki o predlagatelju, podatki o kandidatu, utemeljitev in ustrezna dokumentacija. Predlagatelji za podelitev priznanja so lahko fizične ali pravne osebe. Predlagatelj zase ne more vložiti predloga za podelitev priznanja. 6. člen Komisija, ki jo s sklepom imenuje župan, predloge obravnava in oblikuje predlog za podelitev priznanj županu. Komisija lahko v postopku: • od predlagatelja zahteva dopolnitev predloga, • zaprosi za dodatno mnenje ustrezne institucije, občinske organe ali druge ustrezne organizacije. O predlogu za podelitev priznanj odloči župan s sklepom. IV. NAČIN VODENJA EVIDENCE 7. člen 1. Občinska uprava vodi evidenco o podelitvi priznanj, ki vsebuje naslednje podatke: • zaporedno številko vpisa, • vrsta priznanja, • podatke o prejemniku, • datum podelitve, • kratek povzetek o podelitvi priznanja, 2. Občinska uprava opravlja organizacijska, strokovna in administrativna opravila v zvezi s podelitvijo priznanj, skrbi za izdelavo listin ter za vodenje evidenc po tem pravilniku. 8. člen Sredstva za izvajanje tega pravilnika se zagotovijo v proračunu Občine Oplotnica za leto, v katerem se podeljujejo priznanja. V. KONČNE DOLOČBE 9. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Št.: 12.14.1/2024 Datum: 24. 9. 2024. Občina Oplotnica Matjaž Orter, župan 1033. Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja v Občini Oplotnica Na podlagi 24. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12-ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21-odl.US, 123/21, 44/22, 130/22-ZPOmK-2,18/23 in 78/23) ter 16. člena Statuta Občine Oplotnica (Uradni list RS, št. 33/2022) je Občinski svet Občine Oplotnica, na 12. redni seji dne 24. 9. 2024 sprejel PRAVILNIK O OHRANJANJU IN SPODBUJANJU RAZVOJA KMETIJSTVA, GOZDARSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI OPLOTNICA I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (vsebina pravilnika) (1) Ta pravilnik določa področje uporabe, vrste pomoči, pogoje in upravičence do pomoči ter ukrepe za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja v Občini Oplotnica (v nadaljnjem besedilu: občina). (2) Sredstva po tem pravilniku se dodelijo za: • državne pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) 2022/2472 z dne 14. decembra 2022 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 327 z dne 21. 12. 2022, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2023/2607 z dne 22. novembra 2023 o popravku Uredbe (EU) 2022/2472 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 2023/2607 z dne 23. 11. 2023), (v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 2022/2472), • pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2023/2831 z dne 13. decembra 2023 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 2023/2831 z dne 15. 12. 2023, v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 2023/2831) in • druge ukrepe občine. 2. člen (način in višina zagotavljanja sredstev) Sredstva za izvedbo ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja v občini se zagotavljajo v proračunu občine. Višina sredstev se določi z odlokom o proračunu občine za tekoče leto. Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1801 3. člen (oblika pomoči) Sredstva za ukrepe po tem pravilniku se dodeljujejo v določeni višini za posamezne namene kot nepovratna sredstva v obliki dotacij in/ali v obliki subvencioniranih storitev. Pri pomoči v obliki subvencioniranih storitev se kot znesek pomoči upošteva bruto ekvivalent nepovratnih sredstev takšne pomoči. 4. člen (opredelitev pojmov) Izrazi, uporabljeni po tem pravilniku, imajo naslednji pomen: (1) »pomoč« pomeni ukrep iz 10. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472; (2) »mikropodjetje« pomeni fizično in pravno osebo, ki opravlja gospodarsko dejavnost in izpolnjuje merila za mikropodjetje iz Priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472; (3) »kmetijski sektor« pomeni sektor iz 8. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472; (4) »kmetijski proizvod« pomeni proizvode iz 7. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472; (5) »primarna kmetijska proizvodnja« pomeni dejavnost iz 44. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472; (6) »predelava kmetijskih proizvodov« pomeni dejavnost iz 45. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472; (7) »trženje kmetijskih proizvodov« pomeni dejavnost iz 35. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472; (8) »kmetijsko gospodarstvo« pomeni subjekt iz 2. točke 3. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 - ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 - odl. US, 123/21, 44/22, 130/22 - ZPOmK-2, 18/23 in 78/23; v nadaljnjem besedilu: Zakon o kmetijstvu); (9) »nosilec kmetijskega gospodarstva« je oseba iz 3. točke 3. člena Zakona o kmetijstvu; (10) »podjetje v težavah« so fizične in pravne osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost in izpolnjujejo merila iz 18. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2023/1315 z dne 23. junija 2023 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe ter Uredbe (EU) 2022/2473 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 167 z dne 30. 6. 2023, str. 1); (11) »začetek izvajanja projekta ali dejavnosti« pomeni začetek izvajanja projekta ali dejavnosti iz 53. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472; (12) »opredmetena sredstva« so sredstva iz 55. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472; (13) »intenzivnost pomoči« pomeni odstotek iz 12. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472; (14) »enotno podjetje« so fizične in pravne osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost in so med seboj povezane v skladu z drugim odstavkom 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2023/2831; (15) »kmetijska površina« pomeni površino iz 7. točke 2. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 7/2023); (16) »1 ha primerljivih kmetijskih površin« pomeni: • 1 ha njiv ali vrtov (GERK 1100, 1130) ali • 2 ha travnikov (gERK 1300) ali ekstenzivnih sadovnjakov (GERK 1222) ali • 4 ha pašnikov (GERK 1330) ali • 0,25 ha plantažnih sadovnjakov (GERK 1221) ali ostalih trajnih nasadov (GERK 1240,1180) ali • 0,2 ha zavarovanih prostorov pri pridelavi vrtnin (drevesnice, trsničarstvo) (GERK 1190) ali • 200 m2 proizvodnih površin pri pridelavi gob ali • 8 ha gozdov ali • 5 ha gozdnih plantaž (GERK 1420) ali • 6 ha močvirnih travnikov oziroma drugih površin (GERK 1321). V primeru rabe kmetijskih zemljišč, ki je podlaga za preračun 1 ha primerljivih kmetijskih površin, se šteje raba po GERK-ih. (17) »nezahtevne agromelioracije« pomeni agromelioracije iz četrtega odstavka 78. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 - uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 - ZKme-1D, 79/17, 44/22 in 78/23 -ZUNPEOVE); (18) »investicijska dela« pomenijo dela iz 18. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472. 5. člen (vrste pomoči in ukrepi) Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja v občini se finančna sredstva usmerjajo preko pravil za državne pomoči, ki imajo podlago v uredbah, navedenih v drugem odstavku 1. člena tega pravilnika in omogočajo izvedbo naslednjih vrst pomoči oziroma ukrepov: 6. člen (upravičenci do pomoči) Upravičenci do pomoči po tem pravilniku so: VRSTE POMOČI UKREPI Državna pomoč po skupinski izjemi v kmetijstvu in gozdarstvu v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472 UKREP 1: Pomoč za naložbe na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472) UKREP 2: Pomoč za naložbe v gozdarske tehnologije ter v predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov (50. člen Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472) De minimis pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2023/2831 UKREP 3: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov na kmetiji UKREP 4: Pomoč za izobraževanje in usposabljanje na področju dopolnilnih dejavnosti, predelave in trženja Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1802 1) pri ukrepih v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472 - so to pravne in fizične osebe, ki so mikropodjetje in: a. so dejavne v primarni kmetijski proizvodnji pri ukrepu 1, b. so kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, katerih naložba se izvaja na območju občine, c. naložbo izvajajo in uporabljajo na območju Občine Oplotnica d. imajo v lasti in obdelujejo najmanj 1 hektar primerljivih kmetijskih zemljišč na območju občine ter e. da se kmetijska zemljišča upravičencev nahajajo na območju Občine Oplotnica. 2) v primerih ukrepov za pomoči de minimis po Uredbi Komisije (EU) št. 2023/2831 so to pravne in fizične osebe ter njihovi družinski člani, ki izvajajo nekmetijske dejavnosti predelave, trženja kmetijskih proizvodov ter turizma na kmetiji in ustrezajo kriterijem za mikropodjetja v primerih ukrepov za pomoči de minimis po Uredbi Komisije (EU) št. 2023/2831, ob pogojih, da: a. so vpisani v register kmetijskih gospodarstev, b. imajo v lasti in obdelujejo najmanj 1 hektar primerljivih kmetijskih zemljišč na območju občine, c. obdelujejo vsaj 65 % kmetijskih zemljišč na območju občine. 7. člen (izvzeta področja uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472) (1) Do pomoči po tem pravilniku v okviru ukrepov v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472 niso upravičeni subjekti, ki: • so naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo, na podlagi predhodnega sklepa Evropske komisije, s katerim je pomoč, ki jo je dodelil organ iz Republike Slovenije, razglasila za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom; • nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine ali do države; • so podjetja v težavah. (2) Pomoč po tem pravilniku se ne dodeli: • za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer, če je pomoč neposredno povezana z izvoznimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo; • če je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga. (3) Pomoči po tem pravilniku v okviru ukrepov v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472 se ne dodeli za davek na dodano vrednost, razen kadar po predpisih, ki urejajo davek na dodano vrednost, le-ta ni izterljiv. 8. člen (način, pogoji in merila za dodeljevanje pomoči) (1) Državne pomoči in pomoči de minimis se dodeljujejo upravičencem na podlagi izvedenega javnega razpisa, objavljenega na občinski internetni strani, skladno z veljavnimi predpisi s področja dodeljevanja pomoči, javnih financ ter tem pravilnikom. (2) V javnem razpisu se opredelijo posamezni ukrepi in višina razpoložljivih sredstev, kot to določa odlok o proračunu občine za tekoče leto. Javni razpis se lahko objavi za vse ali za posamezne vrste ukrepov navedene v tem pravilniku. (3) Podrobnejša merila in kriteriji za dodeljevanje državnih pomoči in pomoči de minimis ter zahtevana dokumentacija za posamezne ukrepe po tem pravilniku se podrobneje določijo v javnem razpisu. (4) Glede na višino razpoložljivih sredstev in števila prispelih vlog z upravičenimi naložbami se vsem upravičencem dodeljena sredstva sorazmerno znižajo. (5) Občina je dolžna po dodelitvi sredstev poročati pristojnemu ministrstvu o višini dodeljenih sredstev po upravičencih in ukrepih. 9. člen (spodbujevalni učinek pomoči) (1) Za ukrepe v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472 se pomoč lahko dodeli, če ima spodbujevalni učinek. Pomoč ima spodbujevalni učinek, če je vloga za pomoč predložena pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti. (2) Vloga za pomoč mora vsebovati najmanj naslednje podatke: • ime fizične osebe oziroma naziv pravne osebe; • opis oziroma namen projekta ali dejavnosti, vključno z datumom začetka in konca; • lokacijo projekta ali dejavnosti; • seznam upravičenih stroškov; • vrsto (nepovratna sredstva, posojilo ali drugo) in znesek javnega financiranja, potrebnega za projekt ali dejavnost ter • izjave vlagatelja: a. o že dodeljeni ali zaprošeni pomoči za iste upravičene stroške iz drugih javnih virov ter da je za iste upravičene stroške že prejel oziroma je v postopku pridobivanja pomoči iz drugih javnih virov, s čemer pa ne bo presežena največja intenzivnost ali zneska pomoči, ki se uporablja za zadevno pomoč v skladu z 8. členom Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472, b. glede izločitvenih pogojev iz prvega odstavka 7. člena tega pravilnika. 10. člen (dodelitev sredstev) (1) Postopek o dodelitvi sredstev upravičencem po tem pravilniku vodi tričlanska strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Strokovne in administrativno-tehnične naloge za komisijo opravlja občinska uprava. (2) Komisija na podlagi tega pravilnika in javnega razpisa odpira vloge, preveri popolnost vlog, obravnava pravočasno prispele vloge, opravlja oglede na terenu in pripravi zapisnike. (3) O dodelitvi sredstev upravičencem po tem pravilniku, na predlog komisije, odloča pooblaščena oseba občinske uprave. Upravičencem se izda odločba o višini odobrenih sredstev za posamezni ukrep. (4) Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka lahko upravičenec vloži pritožbo županu v roku 8 dni od prejema odločbe. Odločitev župana je dokončna. (5) Datum dodelitve pomoči je datum pravnomočnosti odločbe. (6) Medsebojne obveznosti med občino in upravičencem se uredijo s pogodbo. 11. člen (izplačila sredstev) Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplačajo na podlagi zahtevka posameznega upravičenca. Zahtevek mora vsebovati naslednjo dokumentacijo: • dokazila o plačilu obveznosti (račun in potrdilo/dokazilo o plačanem računu), • druga dokazila o opravljeni storitvi določena z javnim razpisom. Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1803 12. člen (združevanje pomoči) (1) Največja intenzivnost pomoči in najvišji znesek pomoči po posameznih ukrepih iz 13. do 16. člena tega pravilnika ne smejo preseči najvišje intenzivnosti pomoči in najvišjih zneskov pomoči, določenih v 4., 14.in 50. členu Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472, ne glede na to, ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz nacionalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev Evropske unije. (2) Pomoč po tem pravilniku v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472 se lahko združuje z vsako drugo državno pomočjo zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se v celoti ali deloma prekrivajo, samo, če se s takim združevanjem ne preseže najvišje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za zadevno pomoč v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472. (3) Pomoč po tem pravilniku v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472 se ne združuje s plačili iz drugega odstavka 145. člena in 146. člena Uredbe (EU) št. 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrt SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str.1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2024/1468 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o spremembi uredb (EU) 2021/2115 in (EU) 2021/2116 v zvezi s standardi za dobre kmetijske in okoljske pogoje, shemami za podnebje, okolje in dobrobit živali, spremembami strateških načrtov SKP ter izvzetji iz kontrol in sankcij (UL L št. 2024/1468 z dne 24. 5. 2024), v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s takim združevanjem presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 2022/2472. (4) Pomoč po tem pravilniku v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472 se ne združuje s pomočjo de minimis v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s takim združevanjem presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 2022/2472. II. UKREPI V SKLADU Z UREDBO KOMISIJE (EU) ŠT. 2022/2472 13. člen UKREP 1: Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472) (1) Z naložbo se skuša doseči vsaj enega od naslednjih ciljev: • izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje; • izboljšanje naravnega okolja, higienskih pogojev ali standardov za dobrobit živali; • vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč, izboljšanjem zemljišč, oskrbo in varčevanjem s trajnostno energijo, energijsko učinkovitostjo, oskrbo in varčevanjem z vodo; • prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, vključno z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov in povečanjem izpusta ogljika ter spodbujanje trajnostne energije in energijske učinkovitosti; • prispevanje k trajnostnemu krožnemu biogospodarstvu ter spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak, vključno z zmanjšanjem odvisnosti od kemikalij; • prispevanje k zaustavitvi in obnovitvi trenda izgube biotske raznovrstnosti, krepitev ekosistemskih storitev ter ohranjanje habitatov in krajine. (2) Pomoč se ne dodeli za: • nakup plačilnih pravic, • nakup in zasaditev letnih rastlin, • nakup živali, • nakup zemljišč, • ožičenje ali polaganje kablov za podatkovna omrežja zunaj zasebne lastnine, • naložbe v namakanje, • dela v zvezi z odvodnjavanjem, • že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije, • investicije, ki se izvajajo izven območja občine, • stroške, povezane z zakupnimi pogodbami, • obratna sredstva, • naložbe v proizvodnjo biogoriv in energije iz obnovljivih virov. (3) Intenzivnost pomoči znaša do 65 % upravičenih stroškov. Najvišji skupni znesek pomoči na upravičenca lahko znaša 3.000,00 EUR za posamezno leto. (4) Pri naložbah, za katere se dodeli pomoč, se upoštevajo prepovedi in omejitve iz Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 671), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o geografskih označbah za vino, žgane pijače in kmetijske proizvode ter zajamčenih tradicionalnih posebnostih in neobveznih navedbah kakovosti za kmetijske proizvode, spremembi uredb (EU) št. 1308/2013, (EU) 2019/787 in (EU) 2019/1753 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1151/2012 (UL L št. 2024/1143 z dne 23. 4. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) št. 1308/2013), tudi če se te prepovedi in omejitve nanašajo samo na podporo Evropske unije iz navedene uredbe. (5) Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo se lahko dodeli za: • Podukrep 1.1: Posodabljanje kmetijskih gospodarstev, • Podukrep 1.2: Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov 14. člen Podukrep 1.1: Posodabljanje kmetijskih gospodarstev (1) Pomoč se lahko dodeli za naložbe v kmetijska gospodarstva v povezavi s primarno kmetijsko proizvodnjo. (2) Upravičeni stroški: • stroški gradnje ali izboljšanja nepremičnin na kmetijskem gospodarstvu; • stroški nakupa nove kmetijske mehanizacije in opreme; • stroški nakupa rastlinjaka, montaže ter opreme v rastlinjaku za tržno dejavnost; • stroški nakupa in postavitev zaščite pred neugodnimi vremenskimi razmerami (preventivni ukrepi, npr. protitočne mreže). (3) Pogoji za dodelitev pomoči: Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1804 • naložba bo izvedena na območju občine, • izdano ustrezno dovoljenje za izvedbo naložbe, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno; • projektna dokumentacija za izvedbo naložbe, • ponudbe oziroma predračuni za načrtovano naložbo, • za naložbo, v zvezi s katero mora biti opravljena presoja vplivov na okolje v skladu so predpisi o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, mora biti navedena presoja opravljena še pred datumom dodelitve individualne pomoči in pridobljeno soglasje za zadevni naložbeni projekt, • zbirna vloga (subvencijska vloga) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel. (4) Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva. 15. člen Podukrep 1.2: Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov (1) Pomoč se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišč in pašnih površin na območju občine. (3) Upravičeni stroški: • stroški izdelave načrta ureditve kmetijskega zemljišča, • stroški urejanja kmetijskih zemljišč in pašnikov, • stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije, • stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo, • stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino. (4) Pogoji za pridobitev: • ustrezna dovoljenja oziroma projektna dokumentacija za izvedbo naložbe ter dokazila (predračun/račun) glede upravičenih stroškov do sofinanciranja; • predračun, račun oziroma dokazila o plačilu stroškov za projektno dokumentacijo, za katere se uveljavlja pomoč; • kopija katastrskega načrta in program del, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, kadar je predmet podpore ureditev kmetijskih zemljišč ali nezahtevna agromelioracija; • dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča. 16. člen UKREP 2: Pomoč za naložbe v gozdarske tehnologije ter v predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov (50. člen Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472) (1) Cilj podpore je izboljšati gospodarske vrednosti gozdov ter učinkovitost gospodarjenja z gozdovi, z uvajanjem proizvodnih izboljšav pri sečnji in spravilu lesa glede na okolju prijazni obdelavi tal in povečanju varnosti pri delu v gozdu. (2) Upravičeni stroški: • nakup strojev in opreme do tržne vrednosti. (3) Pogoji za pridobitev: • ponudba oziroma predračun za načrtovano naložbo; • predložitev zbirne vloge (subvencijska vloga) v tekočem oziroma v preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel; • mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba; • drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. (4) Intenzivnost pomoči znaša do 65 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih. Najvišji skupni znesek dodeljene pomoči znaša 3.000,00 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto. III. UKREPI DE MINIMIS V SKLADU Z UREDBO KOMISIJE (EU) ŠT. 2023/2831 17. člen (splošna določila de minimis Uredbe Komisije (EU) št. 2023/2831) (1) Ta uredba velja za pomoč, dodeljeno podjetju v vseh sektorjih, razen za: (a) pomoč, dodeljeno podjetju, dejavnim v primarni proizvodnji ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture; (b) pomoč, dodeljeno podjetju, dejavnemu v predelavi in trženju ribiških proizvodov in proizvodov iz pomoči akvakulture, kadar je znesek določen na podlagi cene ali količine proizvodov, nabavljenih ali danih na trgu; (c) pomoč, dodeljeno podjetju, dejavnim v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov; (d) pomoč, dodeljeno podjetju, dejavnim v predelavi in trženju kmetijskih proizvodov, v enem od naslednjih primerov: (e) kadar je znesek pomoči določen na podlagi cene oziroma količine takih proizvodov, ki so bili nabavljeni od primarnih proizvajalcev ali jih je na trg dalo zadevno podjetje; (f) kadar je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce; (g) pomoč, dodeljeno za dejavnosti, povezane z izvozom v tretjo državo ali države članice, in sicer pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo; (h) pomoč, ki se dodeli pod pogojem, da se domačim proizvodom in storitvam pri uporabi daje prednost pred uvoženimi. (2) Če je podjetje dejavno v enem od sektorjev iz odstavka 1, točke (a), (b), (c) ali (d), poleg tega pa je dejavno v enem od drugih sektorjev, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, ali opravlja še druge dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, se ta uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi z naslednjimi sektorji ali dejavnostmi, pod pogojem, da je zadevna država članica na ustrezen način, kot je ločevanje dejavnosti ali ločevanje računovodskih izkazov. , zagotovi, da dejavnosti v sektorjih, ki so tako izključene iz področja uporabe te uredbe, niso deležne pomoči de minimis , dodeljene v skladu s to uredbo. (3) Skupni znesek pomoči de minimis, ki ga država članica dodeli enotnemu podjetju, ne sme preseči 300.000,00 EUR v katerem koli triletnem obdobju. (4) Pomoč de minimis ne glede na datum plačila pomoči pomoči de minimis podjetju velja za dodeljeno takrat, ko se podjetje v skladu z veljavnim nacionalnim pravnim sistemom dodeli zakonska pravica do plačila. 18. člen (kumulacija de minimis pomoči) (1) Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) 2023/2831, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) 2023/2832 z dne 13. decembra 2023 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena (UL L št. 2023/2832 z dne 15. 12. 2023; v nadaljnjem besedilu Uredbo Komisije (EU) št. 2023/2832). (2) Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) 2023/2831, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1805 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (Ul L št. 352/9 z dne 24. 12. 2013; v nadaljnjem besedilu Uredba Komisije (EU) št. 1408/2013) in Uredbo Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabio členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L št. 190/45 z dne 28. 6. 2014; v nadaljnjem besedilu Uredba Komisije (EU) št. 717/2014) do ustrezne zgornje meje iz člena 3 te uredbe. (3) Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2023/2831, se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za tvegano financiranje, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, določen za posebne okoliščine vsakega primera v uredbi o skupinskih izjemah ali sklepu Komisije. Pomoč de minimis, ki ni dodeljena za določene upravičene stroške ali je tem stroškom ni mogoče pripisati, se lahko kumulira z drugo državno pomočjo, dodeljeno na podlagi uredbe o skupinskih izjemah ali sklepa Komisije. 19. člen (obveznosti prejemnika do pomoči in občine) (1) Prejemnik mora k vlogi predložiti: • pisno izjavo o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je upravičenec oziroma enotno podjetje prejelo na podlagi te ali drugih odredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu, • pisno izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške in zagotovilo, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnost pomoči po drugih predpisih; • izjavo o seznanitvi, da se informacije o dodeljeni pomoči de minimis evidentirajo v centralnem registru na nacionalni ravni ali ravni Unije. (2) Občina bo pred izdajo sklepa/odločbe v evidencah de minimis preverila prejemnika in poročala o dodeljeni pomoči po pravilih de minimis v skladu z zakonodajo. (3) Občina bo s sklepom/odločbo pisno obvestila prejemnika: • o odobrenem znesku de minimis pomoči in da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2023/2831. (4) Občina kot dajalec pomoči mora hraniti evidence o individualni pomoči de minimis 10 let od datuma odobritve pomoči. 20. člen UKREP 3: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov na kmetiji - de minimis (1) Cilj ukrepa je diverzifikacija dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov. Z ukrepom se želi ustvariti pogoje in možnosti za ohranjanje obstoječih in ustvarjanje novih delovnih mest, izboljšanje dohodkovnega položaja in utrjevanje tržnega položaja kmetijskih gospodarstev. (2) Predmet podpore so naložbe za: • predelavo kmetijskih proizvodov, zelišč in gozdnih sadežev, • neposredno prodajo kmetijskih proizvodov na kmetijah in izven kmetije, • turizem na kmetiji (gostinska in negostinska dejavnost po Uredbi o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji), • dejavnosti, povezane s tradicionalnimi znanji na kmetiji (glede na vrste dopolnilnih dejavnosti na kmetiji po Uredbi o dopolnilnih dejavnosti na kmetiji). (3) Upravičenci do pomoči: • kmetijska gospodarstva, ki se glede na registracijo dejavnosti ukvarjajo s predelavo in trženjem in ki izvajajo in uporabljajo naložbo na območju občine. (4) Višina pomoči bruto intenzivnost pomoči: • do 50 % upravičenih stroškov. Višina sredstev se določi z javnim razpisom; • ne glede na določilo iz prejšnje alineje se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek pomoči de minimis. (5) Pogoji za pridobitev sredstev: • dovoljenje za opravljanje dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu; • dokazilo o registraciji dejavnosti, če upravičenec pomoči še nima dovoljenja za opravljanje dejavnosti; • dejavnost na kmetiji se mora izvajati vsaj pet let po zaključeni naložbi; • predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno; • projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja; • poslovni načrt za izvedbo naložbe s predračunom stroškov; • drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. (6) Upravičeni stroški: • stroški izdelave projektne dokumentacije za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov na kmetiji; • stroški gradnje ali obnove objekta za dejavnosti predelave in trženja kmetijskih proizvodov na kmetiji; • stroški nakupa opreme in naprav za dejavnosti predelave in trženja na kmetijah. (7) Neupravičeni stroški: • plačila davkov, raznih taks in režijskih stroškov; • stroški zavarovanj, plačila obresti; • vse investicije, ki se izvajajo izven občine. 21. člen UKREP 4: Pomoč za izobraževanje in usposabljanje na področju dopolnilnih dejavnosti, predelave in trženja (1) Cilj pomoči je doseganje višje ravni strokovne izobraženosti in usposobljenosti kmetov in njihovih članov s področja predelave in trženja kmetijskih proizvodov, ki niso proizvodi primarne kmetijske proizvodnje. (2) Upravičenci do pomoči: • pravne in fizične osebe ter njihovi družinski člani, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ter predelavo ali trženjem na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev in ki izvajajo in uporabljajo naložbo na območju občine. (3) Višina pomoči - bruto intenzivnost pomoči: • do 100 % upravičenih stroškov; • ne glede na določilo iz prejšnje alineje se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek de minimis pomoči. (4) Pogoji za pridobitev sredstev: • račun oziroma dokazila o plačilu stroškov, za katere se uveljavlja pomoč; • program izobraževanja oziroma usposabljanja povezanega s kmetijskimi dejavnostmi na kmetiji, predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov; • drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. (5) Upravičeni stroški: • stroški kotizacije in šolnin za tečaje, seminarje, predavanja in strokovne ekskurzije povezane s kmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov; Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1806 • stroški prevoza in stroški vstopnin za strokovne oglede, povezane s kmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov; • stroški strokovnih gradiv, pomembnih za izobraževanje in usposabljanje povezano s kmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov; • stroški udeležbe na sejmih, povezanih s kmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov. IV. NADZOR NAD NAMENSKO PORABO SREDSTEV 22. člen (nadzor in sankcije) (1) Namensko porabo proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini, pridobljenih po tem pravilniku oziroma javnem razpisu, spremlja občinska uprava oziroma s strani župana pooblaščena oseba. (2) V primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev, mora prejemnik vrniti odobrena sredstva v celoti in s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi, obračunanih od dneva nakazila prejemniku, če se ugotovi: • da sredstva niso bila delno ali v celoti porabljena za namen, za katerega so bila dodeljena; • da je prejemnik za katerikoli namen navajal neresnične podatke; • da prejemnik pomoči iz istega naslova za isti namen že pridobil finančna sredstva; • da prejemnik pomoči projekta ne izvede; • da je prejemnik davčni dolžnik. (3) Prejemnik, ki ustreza kateremkoli kriteriju iz prejšnjega odstavka, izgubi pravico do pridobitve sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti. (4) V primeru, da upravičenec odobrenih sredstev v pogodbeno določenem roku ne izkoristi, bodisi, da je le tega iz neupravičenih razlogov zamudil, bodisi, da se ugotovi kršenje pravil razpisa, izgubi pravico do pridobitve sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti. V. HRAMBA DOKUMENTACIJE 23. člen (1) Upravičenec mora hraniti vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za odobritev pomoči po tem pravilniku, deset let od datuma prejema pomoči iz tega pravilnika. (2) Občina mora voditi natančne evidence z informacijami o dodeljenih pomočeh in dokazili o izpolnjevanju pogojev deset let od dneva zadnje dodelitve pomoči po tem pravilniku. VI. KONČNE DOLOČBE 24. člen Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Oplotnica (UGSO št. 53/2015). 25. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 12.15.1/2024 Datum: 24. 9. 2024 Občina Oplotnica Matjaž Orter, župan OBČINA ORMOŽ 1034. Pravilnik o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Ormož Na podlagi 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 - uradno prečiščeno besedilo in 11/19 ter Uradno glasilo slovenskih občin, št. 12/23) je Občinski svet Ormož na svoji 14. redni seji, dne 23.9.2024 sprejel PRAVILNIK O DODELJEVANJU PRORAČUNSKIH SREDSTEV ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI ORMOŽ I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom se določijo pogoji in postopki za dodeljevanje sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Ormož. Pomoč se dodeljuje v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2023/2831 z dne 13. decembra 2023 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L, 2023/2831, 15.12.2023) (v nadaljevanju: Uredba št. 2023/2831). 2. člen Sredstva za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Ormož se zagotavljajo iz sredstev proračuna občine. 3. člen Ukrepi za pospeševanje razvoja malega gospodarstva so: • nepovratna finančna pomoč (subvencija) za pospeševanje zaposlovanja, • nepovratna sredstva za pospeševanje poklicnega izobraževanja, • oprostitev plačila komunalnega prispevka, • promocija lastnih izdelkov in storitev podjetja, • spodbujanje sobodajalstva in • spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti. 4. člen Sredstva za pospeševanje razvoja malega gospodarstva po tem pravilniku se lahko dodelijo, v kolikor predstavljajo spodbudo za izvedbo namena iz 3. člena pravilnika oziroma so zanj nujno potrebna. 5. člen Skupni znesek pomoči, dodeljen enotnemu podjetju, ne bo presegel 300.000,00 EUR v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko ali namen pomoči, ki se dodeli enotnemu podjetju s strani države članice. Enotno podjetje pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij: a) podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja; b) podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja; c) podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu; d) podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja samo nadzoruje Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1807 večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja. Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk (a) do (d) prvega pododstavka preko enega ali več drugih podjetij, prav tako veljajo za enotno podjetje. V primeru združitev ali pripojitev se vsa prejšnja pomoč de minimis, ki je bila dodeljena kateremu koli od podjetij, udeleženih v združitvi, upošteva pri ugotavljanju, ali nova pomoč de minimis za novo ali prevzemno podjetje presega zgornjo mejo iz drugega odstavka 3. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2023/2831. Pomoč de minimis, ki je bila zakonito dodeljena pred združitvijo ali pripojitvijo, ostane zakonita. V primeru, da se podjetje razdeli na dve ali več ločenih podjetij, se pomoč de minimis, ki je bila dodeljena pred razdelitvijo, dodeli podjetju, ki jo je bilo deležno, in to je načeloma podjetje, ki prevzame dejavnosti, za katere se je pomoč de minimis uporabila. Če taka dodelitev ni mogoča, se pomoč de minimis dodeli sorazmerno na podlagi knjigovodske vrednosti lastniškega kapitala novih podjetij na dejanski datum razdelitve. Upošteva se kumulacija pomoči: • pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči. • pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredba Komisije (EU) št. 2023/2831, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 in (EU) št. 717/2014 do ustrezne zgornje meje iz člena 3(2) Uredbe Komisije (EU) št. 2023/2831. • pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2023/2831 se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2023/2832. Dajalec pomoči bo pisno obvestil prejemnika: • da je pomoč dodeljena po pravilu »de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2023/2831 z dne 13. decembra 2023 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L, 2023/2831, 15.12.2023) • o znesku de minimis pomoči. Dajalec pomoči bo hranil evidence o individualni pomoči de minimis 10 let od datuma dodelitve pomoči. 6. člen Dajalec pomoči bo od prejemnika pomoči pred dodelitvijo sredstev pridobil naslednje: • izjavo o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je podjetje prejelo na podlagi te ali drugih uredb de minimis v zadnjem triletnem obdobju, • izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške, • izjavo s katero bo zagotovil, da z dodeljenim zneskom pomoči »de minimis«, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih, • izjavo prejemnika s seznamom vseh podjetij, ki s prejemnikom tvorijo enotno podjetje v smislu drugega odstavka 2. člena Uredbe 2023/2831 oziroma izjavo o tem, da ni lastniško povezan z nobenim podjetjem, • izjavo prejemnika, ali gre za primer pripojenega podjetja ali delitve podjetja (pomembno zaradi kumulacije pomoči), v skladu z 8. in 9. odstavkom 3. člena Uredbe 2023/2831, • izjavo, da upravičenec ni dejaven v naslednjih sektorjih: • primarne proizvodnje ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, opredeljene v členu 5, točki (a) in (b), Uredbe (EU) št. 1379/2013, o predelave in trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, kadar je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine proizvodov, nabavljenih ali danih na trg, o primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbe o delovanju Evropske unije, o predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi v naslednjih primerih: i. če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg, ii. če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce, • izjavo, da pomoč ne bo: o namenjena izvozu oziroma z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo, o pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi, • izjavo, da skupni znesek pomoči, dodeljen enotnemu podjetju ne bo presegel 300.000,00 EUR v obdobju zadnjih treh let, ne glede na obliko ali namen pomoči, ki se dodeli enotnemu podjetju s strani države članice, • izjavo, da: • so vsi posredovani podatki točni in resnični, • prejemnik pomoči ni v postopku vračanja že prejete državne pomoči ali pomoči de minimis, • je prejemnik pomoči seznanjen, da se z odobrenimi sredstvi dodeljuje pomoč po pravilu »de minimis«, • bo prejemnik pomoči projekt izvedel in sredstva v celoti porabil za namen, za katerega so bila dodeljena, • ima prejemnik pomoči poravnane vse obveznosti vezane na sklep Komisije o razglasitvi pomoči za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom, • prejemnik pomoči redno izplačuje plače / socialne prispevke, • prejemnik pomoči ni davčni dolžnik do občine in države ter ima izpolnjene vse pogodbene obveznosti iz predhodnih javnih razpisov, če je na njih sodeloval, • prejemnik pomoči ni v postopku prisilne poravnave, stečajnem postopku ali postopku likvidacije, • prejemnik pomoči ni podjetje v težavah, ki dobiva pomoč po posebnem programu za reševanje in prestrukturiranje, • prejemnik pomoči ne krši obveznosti iz okoljskega, socialnega in delovnega prava. V primeru, če se ugotovi, da: • prejemnik pomoči projekta ne izvede ali sredstva niso bila delno ali v celoti porabljena za namen, za katerega so bila dodeljena, • prejemnik pomoči nima poravnanih vseh obveznosti zaradi sklepa Komisije o razglasitvi pomoči za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom, • prejemnik pomoči ob sklenitvi pogodbe ni dal pravih podatkov oziroma je dal zavajajoče izjave ter naredil druge kršitve in nepravilnosti, Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1808 • prejemnik pomoči redno ne izplačuje plač / socialnih prispevkov, • je prejemnik pomoči davčni dolžnik, • je prejemnik pomoči dolžan vrniti pridobljeno pomoč de minimis v enkratnem znesku skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki se obračunavajo od dneva nakazila prejemniku. 7. člen V kolikor bo za posamezen ukrep prispelo manjše število vlog, kot je razpisanih sredstev, se prosta sredstva lahko prerazporedijo na drug ukrep za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Ormož. II. POSPEŠEVANJE ZAPOSLOVANJA 8. člen Cilj pospeševanja zaposlovanja je odpiranje novih delovnih mest, pospeševanje samozaposlovanja in zaposlovanja težje zaposljivih oseb v občini Ormož. Med težje zaposljive osebe po tem pravilniku se uvršča brezposelna oseba: • mlajša od 26 let, • starejša od 55 let, • ki je invalid. 9. člen Sredstva za pospeševanje zaposlovanja se zagotavljajo iz sredstev proračuna občine Ormož in drugih sredstev. 10. člen Sredstva za pospeševanje zaposlovanja se namenijo kot nepovratna finančna pomoč (subvencija) za: • zaposlitev za določen ali nedoločen čas osebe, ki je bila na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljena kot brezposelna oseba ali iskalec zaposlitve, • zaposlitev za določen ali nedoločen čas osebe, ki ima status presežnega delavca, • zaposlitev za določen ali nedoločen čas osebe, ki ji je to prva zaposlitev (pripravništvo ipd.), • zaposlitev za določen ali nedoločen čas osebe, ki je težje zaposljiva, • samozaposlitev osebe, ki je bila na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljena kot brezposelna oseba ali iskalec zaposlitve. 11. člen Upravičenci do sredstev so: • mala podjetja, ki imajo v zadnjem poslovnem letu manj kot 50 zaposlenih ter njihov letni promet in/ali bilančna vsota ne presegata 10 milijonov EUR, • mikro podjetja, ki imajo v zadnjem poslovnem letu manj kot 10 zaposlenih in njihov letni promet in/ali bilančna vsota ne presegata 2 milijona EUR, • samostojni podjetniki posamezniki, ki so v obdobju določenim z razpisom zaposlili brezposelno osebo iz 8. člena tega pravilnika in • brezposelne osebe, ki v obdobju določenim z razpisom uresničujejo samozaposlitev. 12. člen Višina sredstev, ki jo lahko pridobi: 1. delodajalec za zaposlitev osebe iz prve alineje 10. člena znaša 2.000 točk, 2. delodajalec za zaposlitev osebe iz druge alineje 10. člena znaša 2.500 točk, 3. delodajalec za zaposlitev osebe iz tretje alineje 10. člena znaša 2.500 točk, 4. delodajalec za zaposlitev osebe iz četrte alineje 10. člena znaša 3.500 točk, 5. brezposelna oseba za samozaposlitev iz pete alineje znaša 3.500 točk. Višino točke vsako leto v razpisu določi župan Občine Ormož glede na razpoložljiva sredstva za ta namen. 13. člen Pogoj za pridobitev sredstev je, da brezposelna oseba izpolnjuje naslednje pogoje: • je državljan Republike Slovenije, • je prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje, • ima stalno prebivališče v občini Ormož, • da je zaposlitev sklenjena v obdobju določenem v javnem razpisu v posameznem proračunskem letu, • ima sedež dejavnosti v občini Ormož (velja za samozaposlene). 14. člen Sredstva se dodelijo na podlagi javnega razpisa. 15. člen Javni razpis o dodeljevanju sredstev za pospeševanje zaposlovanja mora vsebovati: • skupen znesek sredstev namenjenih za pospeševanje zaposlovanja, • namene, za katere se dodeljujejo sredstva, • subjekte, ki lahko zaprosijo za pridobitev sredstev, • višino subvencije, ki jo po tem razpisu lahko pridobijo opravičene osebe, • pogoje, ki jih morajo nosilci izpolnjevati, • pogoje, pod katerimi se sredstva dodeljujejo, • navedbo, kaj mora vloga vsebovati in dokumentacijo, ki jo mora prosilec priložiti, • naslov, na katerega se prošnje vložijo, • rok za vložitev prošenj, • rok, v katerem bo občinska uprava sprejela sklep o odobritvi sredstev. 16. člen Vsi prosilci morajo k vlogi predložiti naslednja dokazila: • potrdilo Zavoda RS za zaposlovanje, da je bila oseba, za katero uveljavljajo subvencijo, registrirana kot brezposelna oseba ali iskalec zaposlitve, • potrdilo upravne enote o stalnem prebivališču v občini Ormož oziroma kopijo osebnega dokumenta, • dokazilo o zaposlitvi (obrazec M1), delodajalci pa še: • izpis iz poslovnega registra Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES), • ustrezne izjave iz 6. člena pravilnika. 17. člen Vloge na podlagi razpisa sprejema občinska uprava, oddelek pristojen za gospodarske dejavnosti. Vloge praviloma enkrat na tri mesece pregleda posebna komisija za dodeljevanje sredstev za pospeševanje zaposlovanja, ki jo imenuje župan v sestavi: Predsednik: - predstavnik Občinske uprave Občine Ormož, Člani: - predstavnik Odbora za razvoj malega gospodarstva, - predstavnik Zavodu RS za zaposlovanje. 18. člen Sklep o dodelitvi sredstev za pospeševanje zaposlovanja sprejme občinska uprava na podlagi predloga komisije. Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1809 19. člen Delodajalec oziroma samozaposlena oseba na podlagi sklepa o dodelitvi sredstev sklene z Občino Ormož pogodbo o sofinanciranju zaposlovanja. Občina Ormož sredstva nakaže na TRR prosilca v 30. dneh po predložitvi dokazila o zavarovanju za vrnitev sredstev. 20. člen Če se delovno razmerje, sofinancirano na podlagi tega pravilnika, prekine prej kot v enem letu od dneva sklenitve pogodbe oziroma pred pretekom pripravniškega obdobja, mora prejemnik subvencije zaposliti drugo brezposelno osebo ali vrniti sredstva občine v roku 30 dni od ugotovitve komisije iz 17. člena tega pravilnika. Znesek, ki ga mora prejemnik subvencije vrniti, se poveča za obrestno mero določeno v pogodbi. V primeru zamude pri vračilu je prejemnik subvencije dolžan plačati zakonite zamudne obresti. V primeru, da gre podjetje v stečaj, se terjatev prijavi v stečajno maso. III. POSPEŠEVANJE POKLICNEGA IZOBRAŽEVANJA 21. člen Cilj pospeševanja poklicnega izobraževanja je vzpodbujanje vajeniškega razmerja. 22. člen Sredstva za pospeševanje poklicnega in strokovnega izobraževanja se zagotavljajo iz sredstev proračuna Občine Ormož. 23. člen Sredstva za pospeševanje poklicnega izobraževanja se namenijo kot nepovratna finančna pomoč (subvencija) za bruto nagrade vajencev. 24. člen Upravičenci do sredstev iz 22. člena tega pravilnika so: • mala podjetja, ki imajo v zadnjem poslovnem letu manj kot 50 zaposlenih ter njihov letni promet in/ali bilančna vsota ne presegata 10 milijonov EUR, • mikro podjetja, ki imajo v zadnjem poslovnem letu manj kot 10 zaposlenih in njihov letni promet in/ali bilančna vsota ne presegata 2 milijona EUR in • samostojni podjetniki posamezniki, ki so v obdobju, določenim z razpisom, sklenili učno pogodbo za sklenitev vajeniškega razmerja. 25. člen Delodajalec lahko zaprosi za subvencijo bruto nagrade vajenca v višini: • 50 % mesečne nagrade določene z učno pogodbo za 1. in 2. letnik vajeniškega razmerja, • 30 % mesečne nagrade določene z učno pogodbo za 3. in 4. letnik vajeniškega razmerja. 26. člen Pogoj za pridobitev sredstev je sklenjena učna pogodba za vajenca s stalnim bivališčem na območju občine Ormož. 27. člen Sredstva za pospeševanje poklicnega izobraževanja se dodelijo na podlagi javnega razpisa. 28. člen Javni razpis za pospeševanje poklicnega izobraževanja mora vsebovati: • skupen znesek sredstev namenjenih za poklicno izobraževanje, • namene, za katere se dodeljujejo sredstva, • subjekte, ki lahko zaprosijo za pridobitev sredstev, • višino subvencije mesečne nagrade, • pogoje, ki jih morajo izpolnjevati vlagatelji, • pogoje, pod katerimi se sredstva dodeljujejo, • navedbo, kaj mora vloga vsebovati in dokumentacijo, ki jo mora prosilec priložiti, • naslov, na katerega se prošnje vložijo, • rok za vložitev prošenj, • rok, v katerem bo sprejet sklep o odobritvi sredstev. 29. člen Vsi prosilci morajo k vlogi priložiti naslednja dokazila: • učno pogodbo o sklenitvi vajeniškega razmerja, • potrdilo upravne enote o stalnem prebivališču v občini Ormož oziroma kopijo osebnega dokumenta, • izpis iz poslovnega registra AJPES, • ustrezne izjave iz 6. člena pravilnika. 30. člen Vloge na podlagi razpisa sprejema občinska uprava, oddelek pristojen za gospodarske dejavnosti. Vloge praviloma enkrat mesečno pregleda posebna komisija za dodeljevanje sredstev za pospeševanje poklicnega izobraževanja, ki jo imenuje župan v sestavi: Predsednik: - predstavnik Občinske uprave Občine Ormož, Člani: - predstavnik Odbora za razvoj malega gospodarstva, - predstavnik Območno obrtne - podjetniške zbornice Ormož. 31. člen Sklep o dodelitvi sredstev za pospeševanje poklicnega izobraževanja sprejme občinska uprava na podlagi predloga komisije. 32. člen Delodajalec na podlagi sklepa o dodelitvi sredstev sklene z Občino Ormož pogodbo o sofinanciranju poklicnega izobraževanja. IV. OPROSTITEV PLAČILA KOMUNALNEGA PRISPEVKA 33. člen Cilj oprostitve plačila komunalnega prispevka je večanje gospodarske moči občine in s tem zaposlitvenih možnosti, s ciljem preprečiti demografsko praznjenje podeželja ter vzpostavljati ugodnejše okolje za pritegnitev investitorjev in razvoj gospodarstva. Do oprostitve komunalnega prispevka so po enotni klasifikaciji vrst objektov (CC-SI) upravičeni: • tri- in večstanovanjske stavbe - CC-SI: 12220, • hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev - CC-SI: 12111, • druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev -CC-SI: 12120, • sejemske dvorane, razstavišča - CC-SI: 12302, • stavbe za storitvene dejavnosti - CC-SI: 12304, • industrijske stavbe in skladišča - CC-SI: 125, • nestanovanjske kmetijske stavbe - CC-SI: 1271. 34. člen Upravičenci do oprostitve komunalnega prispevka so: • mikro podjetja, ki imajo v zadnjem poslovnem letu manj kot 10 zaposlenih in njihov letni promet in/ali bilančna vsota ne presegata 2 milijona EUR, Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1810 • mala podjetja, ki imajo v zadnjem poslovnem letu manj kot 50 zaposlenih ter njihov letni promet in/ali bilančna vsota ne presegata 10 milijonov EUR, • srednja podjetja, ki imajo v zadnjem poslovnem letu manj kot 250 zaposlenih ter njihov letni promet ne presega 50 milijonov EUR in/ali letna bilančna vsota ne presegata 43 milijonov EUR, • velika podjetja, so podjetja, ki po zgoraj navedenih opredelitvah niso mikro, mala ali srednja podjetja in • samostojni podjetniki posamezniki. Do sredstev je upravičenec upravičen v primeru, da ima pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje za izvedbo investicije. 35. člen Iz poslovnega načrta oziroma investicijskega programa mora biti razvidna vrsta in višina investicije ter število predvidenih novih delovnih mest oziroma število ohranjenih obstoječih delovnih mest za najmanj prihodnja tri leta. Delovna mesta morajo biti povezana z izvajanjem projekta začetne investicije in biti ustvarjena in zasedena najkasneje v treh letih po dokončani investiciji. Nova ustvarjena delovna mesta morajo biti ohranjena -zasedena najmanj 3 leta. Izhodiščno stanje za novo ustvarjena delovna mesta je število zaposlenih na dan oddaje vloge za oprostitev plačila komunalnega prispevka. Investitor, ki ne zgradi objekta v skladu s poslovnim načrtom oziroma investicijskim programom, na podlagi katere je bil oproščen plačila komunalnega prispevka oziroma v roku 5 let od pridobitve pravnomočnega gradbenega dovoljenja nima pridobljenega uporabnega dovoljenja ter investitor, ki z izgradnjo poslovnega objekta ne zagotovi novih delovnih mest ali ne ohrani števila obstoječih delovnih mest na dan oddaje vloge, mora plačati komunalni prispevek v celoti, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti plačila. Izpolnjevanje teh pogojev se preverja po preteku rokov, navedenih v prejšnjem odstavku tega člena. 36. člen Občina mora oproščena sredstva v enaki višini nadomestiti iz nenamenskih prihodkov občinskega proračuna. Občina komunalni prispevek upravičencu do oprostitve komunalnega prispevka obračuna, hkrati pa v skladu s potrjeno shemo pomoči, ki se bo dodeljevala po pravilu de minimis, odobri pomoč oziroma oprosti plačilo komunalnega prispevka. Sredstva za oprostitev plačila komunalnega prispevka se kot subvencija knjižijo v breme proračuna. 37. člen Vsi prosilci morajo k vlogi predložiti naslednja dokazila: • dokazilo o registraciji: o za gospodarske družbe: izpis iz poslovnega registra AJPES z vsemi prilogami in naknadno vpisanimi spremembami, ki ne smejo biti starejše od 3 mesecev, o za samostojne podjetnike: izpis iz poslovnega registra AJPES z vsemi prilogami in naknadno vpisanimi spremembami, ki ne smejo biti starejše od 3 mesecev, o v kolikor prosilec opravlja obrtno dejavnost, mora predložiti še fotokopijo obrtnega dovoljenja, • pravnomočno gradbeno dovoljenje, • poslovni načrt oziroma investicijski program, iz katerega sta razvidna vrsta in višina investicije ter število predvidenih novih delovnih oziroma obstoječih delovnih mest za najmanj prihodnja tri leta (podatki o novo ustvarjenih delovnih mestih morajo vključevati naziv delovnega mesta, predvidena dela in naloge ter predviden čas zasedbe novo ustvarjenega delovnega mesta); iz analize kadrov mora biti razvidno povprečno število zaposlenih v preteklih 12 mesecih (računano od dneva oddaje vloge), število zaposlenih na dan oddaje vloge, predvidene nove zaposlitve v okviru projekta začetne investicije, • ustrezne izjave iz 6. člena pravilnika. 38. člen Vloge za oprostitev komunalnega prispevka se zbirajo do doseganja predvidene kvote v posameznem proračunskem letu na Občini Ormož in se posredujejo v potrditev Občinskemu svetu Ormož. Občinski svet sprejme sklep o 50 % oprostitvi komunalnega prispevka, za tri- in večstanovanjske stavbe izven mesta Ormož pa do 60 %. V. PROMOCIJA LASTNIH IZDELKOV IN STORITEV PODJETJA 39. člen Cilj ukrepa Promocija lastnih izdelkov in storitev podjetja je spodbuditi sodelovanje podjetnikov in obrtnikov na sejmih in razstavah v Sloveniji in v tujini z namenom predstavitve lastnih izdelkov in storitev, promoviranja turističnih danosti občine ter sklenitve novih poslov. 40. člen Sredstva za promocijo lastnih izdelkov in storitev se zagotavljajo iz sredstev proračuna občine Ormož in drugih sredstev. 41. člen Pogoji za pridobitev sredstev: • upravičenci so mikro podjetja, ki imajo v zadnjem poslovnem letu manj kot 10 zaposlenih in njihov letni promet in/ali bilančna vsota ne presegata 2 milijona EUR in mala podjetja, ki imajo v zadnjem poslovnem letu manj kot 50 zaposlenih ter njihov letni promet in/ali bilančna vsota ne presegata 10 milijonov EUR ter samostojni podjetniki posamezniki, ki so se udeležili sejma ali razstave doma ali v tujini, • navedeni upravičenci morajo imeti sedež dejavnosti na območju občine Ormož, • upoštevajo se le računi in pogodbe z datumi, določenimi v javnem razpisu v posameznem proračunskem letu. 42. člen Intenzivnost pomoči: • subvencionira se do 50% upravičenih stroškov promocijskega prostora povezanih s sodelovanjem na sejmih in razstavah v Sloveniji in tujini. V kolikor ima več upravičencev skupni promocijski prostor se višina subvencije poveča za do 10 %, za vsakega dodatnega upravičenca. Upravičeni stroški so najem, postavitev in delovanje razstavno prodajnega prostora na določenem sejmu ali razstavi v Sloveniji ali v tujini. Ne upoštevajo se potni stroški, dnevnice in stroški prenočišč udeležencev na sejmu ali razstavi; • subvencionira se do 50% upravičenih stroškov organizacije spletnega sejma, strošek priprave gradiva za spletni sejem ter strošek oblikovanja in tiska promocijskega materiala za promocijo lastnih izdelkov in storitev podjetja. DDV ni upravičen strošek. 43. člen Sredstva se dodelijo na podlagi javnega razpisa. Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1811 44. člen Javni razpis o dodeljevanju sredstev za promocijo izdelkov in storitev mora vsebovati: • skupen znesek sredstev namenjenih za promocijo izdelkov in storitev, • namen, za katerega se dodeljujejo sredstva ter upravičene stroške, • upravičence, ki lahko zaprosijo za pridobitev sredstev, • višino dotacije, ki jo po tem razpisu lahko pridobijo upravičenci, • pogoje, ki jih morajo prosilci izpolnjevati, • pogoje, pod katerimi se sredstva dodeljujejo, • navedbo, kaj mora vloga vsebovati in dokumentacijo, ki jo morajo prosilci priložiti, • naslov, na katerega se vloge vložijo, • rok za vložitev vlog, • rok za sprejetje in posredovanje sklepa o odobritvi sredstev. 45. člen Vsi prosilci morajo k vlogi predložiti naslednja dokazila: • prijavni obrazec, • izjavo o izpolnjevanju razpisnih pogojev, • dokazilo o registraciji: o za gospodarske družbe: izpis iz poslovnega registra AJPES z vsemi prilogami in naknadno vpisanimi spremembami, ki ne smejo biti starejše od 3 mesecev, o za samostojne podjetnike: izpis iz poslovnega registra AJPES z vsemi prilogami in naknadno vpisanimi spremembami, ki ne smejo biti starejše od 3 mesecev, o v kolikor prosilec opravlja obrtno dejavnost, mora predložiti še fotokopijo obrtnega dovoljenja, • podroben opis izvedenega promocijskega nastopa na posameznem sejmu ali razstavi (katerega sejma ali razstave se je prosilec udeležil, razlogi za udeležbo, datum udeležbe, poročilo o izvedenem nastopu in promociji) in stroškovno izdelana konstrukcija nastalih stroškov (navesti je potrebno specifikacijo posameznih promocijskih stroškov in skupno vrednost vseh stroškov brez in z DDV), • dokazila o izvedbi promocije na sejmih in razstavah ter stroških, ki so nastali in bili plačani v obdobju, določenim z javnim razpisom: kopije računov in kopije dokazil o plačilu računov, • ustrezne izjave iz 6. člena pravilnika. 46. člen Vloge na podlagi razpisa sprejema občinska uprava, oddelek pristojen za gospodarske dejavnosti. Vloge praviloma enkrat letno pregleda posebna komisija za dodeljevanje sredstev za promocijo lastnih izdelkov in storitev podjetij, ki jo imenuje župan v sestavi: Predsednik: - predstavnik Občinske uprave Občine Ormož, Člani: - predstavnik Odbora za razvoj malega gospodarstva, - predstavnik Območne obrtno podjetniške zbornice Ormož. 47. člen Sklep o dodelitvi sredstev za promocijo lastnih izdelkov in storitev podjetja sprejme občinska uprava na podlagi predloga komisije. 48. člen Upravičenec na podlagi sklepa o dodelitvi sredstev sklene z Občino Ormož pogodbo o sofinanciranju promocije lastnih izdelkov in storitev podjetja. VI. SPODBUJANJE SOBODAJALSTVA 49. člen Cilj ukrepa Spodbujanja sobodajalstva je spodbuditi sobodajalstvo z namenom spodbujanja razvoja turizma na območju občine. Predmet ukrepa sta: • podpora za naložbe, ki so potrebne za začetek opravljanja dejavnosti sobodajalstva ali za posodobitev in širjenje že obstoječe dejavnosti, • sofinanciranje stroškov oglaševanja, povezanih s sobodajalstvom. 50. člen Sredstva za Spodbujanje sobodajalstva se zagotavljajo iz sredstev proračuna Občine Ormož in drugih sredstev. 51. člen Upravičenci za pridobitev sredstev: • upravičenci so registrirani sobodajalci, samostojni podjetniki posamezniki, mikro podjetja, ki imajo v zadnjem poslovnem letu manj kot 10 zaposlenih in njihov letni promet in/ali bilančna vsota ne presegata 2 milijona EUR, mala podjetja, ki imajo v zadnjem poslovnem letu manj kot 50 zaposlenih ter njihov letni promet in/ali bilančna vsota ne presegata 10 milijonov EUR in srednja podjetja, ki imajo v zadnjem poslovnem letu manj kot 250 zaposlenih ter njihov letni promet ne presega 50 milijonov EUR in/ali letna bilančna vsota ne presegata 43 milijonov EUR, in so registrirani za dejavnost oddajanja nastanitvenih zmogljivosti, • fizične osebe, ki se bodo z dejavnostjo oddaje nastanitvenih zmogljivosti za potrebe turizma ukvarjale in bodo svojo dejavnost ustrezno priglasile oziroma registrirale pred oddajo vloge (priglasitev sobodajalstva), • navedeni upravičenci morajo imeti sedež dejavnosti na območju občine Ormož. 52. člen Intenzivnost pomoči: • subvencija v višini do 50% upravičenih stroškov brez DDV. Najvišja dodeljena višina sredstev na upravičenca se določi z javnim razpisom. Upravičeni stroški: • stroški gradbenih in obrtniških del za ureditev prostorov in zunanje ureditve prostorov, namenjenih oddaji sob za turistične namene (nastanitvene kapacitete), • stroški opreme, ki je potrebna in neposredno povezana z opravljanjem dejavnosti oddajanja sob (ne za pisarniške namene), • oglaševalski stroški sobodajalca. DDV ni upravičen strošek. Upoštevajo se le (pred)računi in pogodbe z datumi, določenimi v javnem razpisu. 53. člen Sredstva se dodelijo na podlagi javnega razpisa. 54. člen Javni razpis o dodeljevanju sredstev za spodbujanje sobodajalstva mora vsebovati: Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1812 • skupen znesek sredstev namenjenih za spodbujanje sobodajalstva, • namen, za katerega se dodeljujejo sredstva ter upravičene stroške, • upravičence, ki lahko zaprosijo za pridobitev sredstev, • višino dotacije, ki jo po tem razpisu lahko pridobijo upravičenci, • pogoje, ki jih morajo prosilci izpolnjevati, • merila za dodelitev sredstev, • navedbo, kaj mora vloga vsebovati in dokumentacijo, ki jo morajo prosilci priložiti, • naslov, na katerega se vloge vložijo, • rok za vložitev vlog, • rok za sprejetje in posredovanje sklepa o odobritvi sredstev. 55. člen Vsi prosilci morajo k vlogi predložiti naslednja dokazila: • prijavni obrazec, • izjavo o izpolnjevanju razpisnih pogojev, • izpis iz poslovnega registra AJPES z vsemi prilogami in naknadno vpisanimi spremembami, ki ne smejo biti starejše od 3 mesecev, • potrdilo pristojnega Zavoda za zdravstveno zavarovanje o številu zaposlenih na dan objave javnega razpisa oziroma za podjetja, ustanovljena po datumu objave javnega razpisa, na dan zadnje zaposlitve in pred potekom roka za oddajo vloge, • načrt postavitve namestitvenih kapacitet s podrobnim opisom investicije, časovnim potekom investicije in stroški, • predračuni za upravičene stroške oziroma računi v primeru že izvedene investicije in/ali promocijskih aktivnosti, • vzorec pogodbe, parafiran in žigosan na vseh straneh, • ustrezne izjave iz 6. člena pravilnika. 56. člen Vloge na podlagi razpisa sprejema občinska uprava, oddelek pristojen za gospodarske dejavnosti. Vloge praviloma enkrat letno pregleda posebna komisija za dodeljevanje sredstev za spodbujanje sobodajalstva, ki jo imenuje župan v sestavi: Predsednik: - predstavnik Občinske uprave Občine Ormož, Člani: - predstavnik Odbora za razvoj malega gospodarstva, - predstavnik Območne obrtno-podjetniške zbornice Ormož. 57. člen Sklep o dodelitvi sredstev za spodbujanje sobodajalstva sprejme občinska uprava na podlagi predloga komisije. Upravičenec na podlagi sklepa o dodelitvi sredstev sklene z občino Ormož pogodbo o spodbujanju sobodajalstva. VII. SPODBUJANJE ZAČETNIH INVESTICIJ IN INVESTICIJ V RAZŠIRJANJE DEJAVNOSTI 58. člen Cilj ukrepa Spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti je spodbujanje naložb v gospodarstvo in s tem vzpostavitev boljših možnosti za gospodarski razvoj in povečanje konkurenčnih prednosti vlagateljev. 59. člen Sredstva za spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti se zagotavljajo iz sredstev proračuna Občine Ormož. 60. člen Pogoji za pridobitev sredstev: • upravičenci so mikro podjetja, ki imajo v zadnjem poslovnem letu manj kot 10 zaposlenih in njihov letni promet in/ali bilančna vsota ne presegata 2 milijona EUR, mala podjetja, ki imajo v zadnjem poslovnem letu manj kot 50 zaposlenih ter njihov letni promet in/ali bilančna vsota ne presegata 10 milijonov EUR in samostojni podjetniki posamezniki, • navedeni upravičenci morajo imeti sedež dejavnosti na območju občine Ormož, • naložba se mora izvesti na območju občine Ormož in se ohraniti vsaj 2 leti po njenem zaključku, • upoštevajo se le računi in pogodbe z datumi, določenimi v javnem razpisu v posameznem proračunskem letu, • za naložbo se šteje investicija v opredmetena osnovna sredstva (stroji in oprema, stroški gradnje in/ali adaptacije objekta), • za naložbo se šteje tudi investicija v neopredmetena sredstva, kot so nakup programske opreme, licenc in patentov, • naložba mora predstavljati začetno investicijo ali investicijo za razširitev oziroma razvoj obstoječega obrata v smislu sprememb proizvoda ali proizvodnega procesa v predelovalni, storitveni ali raziskova l n o-razvoj ni dejavnosti. 61. člen Upravičeni stroški: • strošek nakupa strojev in opreme, • strošek gradnje in/ali adaptacije objekta, • strošek izdelave projektne in investicijske dokumentacije, • strošek nakupa programske opreme, licence in patenta. Intenzivnost pomoči: • subvencija v višini do 50% upravičenih stroškov brez DDV. Najvišja dodeljena višina sredstev na upravičenca se določi z javnim razpisom. 62. člen Sredstva se dodelijo na podlagi javnega razpisa, ki mora vsebovati: • skupen znesek sredstev namenjenih za spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti, • namen, za katerega se dodeljujejo sredstva ter upravičene stroške, • upravičence, ki lahko zaprosijo za pridobitev sredstev, • višino dotacije, ki jo po tem razpisu lahko pridobijo upravičenci, • pogoje, ki jih morajo prosilci izpolnjevati, • pogoje, pod katerimi se sredstva dodeljujejo, • navedbo, kaj mora vloga vsebovati in dokumentacijo, ki jo morajo prosilci priložiti, • naslov, na katerega se vloge vložijo, • rok za vložitev vlog, • rok za sprejetje in posredovanje sklepa o odobritvi sredstev. 63. člen Vsi prosilci morajo k vlogi predložiti naslednja dokazila: • prijavni obrazec, Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1813 • izjava o izpolnjevanju razpisnih pogojev, • dokazilo o registraciji: o za gospodarske družbe: izpis iz poslovnega registra AJPES z vsemi prilogami in naknadno vpisanimi spremembami, ki ne smejo biti starejše od 3 mesecev, o za samostojne podjetnike: izpis iz poslovnega registra AJPES z vsemi prilogami in naknadno vpisanimi spremembami, ki ne smejo biti starejše od 3 mesecev, o v kolikor prosilec opravlja obrtno dejavnost, mora predložiti še fotokopijo obrtnega dovoljenja, • podroben opis izvedene začetne investicije oziroma investicije v razširjanje dejavnosti, stroškovno izdelana konstrukcija nastalih stroškov (navesti je potrebno specifikacijo posameznih upravičenih stroškov in skupno vrednost vseh stroškov brez in z DDV) ter fotografije, • dokazila o nastalih stroških začetne investicije oziroma investicije v razširjanje dejavnosti, ki so nastali in bili plačani v obdobju, določenim z javnim razpisom: kopije računov in kopije dokazil o plačilu računov, • ustrezne izjave iz 6. člena pravilnika. 64. člen Vloge na podlagi razpisa sprejema občinska uprava, oddelek pristojen za gospodarske dejavnosti. Vloge praviloma enkrat letno pregleda posebna komisija za dodeljevanje sredstev za spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti, ki jo imenuje župan v sestavi: Predsednik: - predstavnik Občinske uprave Občine Ormož, Člani: - predstavnik odbora za razvoj malega gospodarstva, - predstavnik Območne obrtno-podjetniške zbornice Ormož. Sklep o dodelitvi sredstev za spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti izda občinska uprava na podlagi predloga komisije. Upravičenec na podlagi sklepa o dodelitvi sredstev sklene z Občino Ormož pogodbo o sofinanciranju začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti. IIX. KONČNI DOLOČBI 65. člen Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Ormož (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 28/20, 70/20 in 35/21). 66. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-0007/2024 Datum: 23.9.2024 Občina Ormož Danijel Vrbnjak, župan 1035. Pravilnik o dodeljevanju štipendij in študijskih pomoči Na podlagi 16. člena Statuta občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 - uradno prečiščeno besedilo in 11/19 ter Uradno glasilo slovenskih občin, št. 12/23) je Občinski svet Ormož za svoji 14. seji, dne 23.9.2024 sprejel PRAVILNIK O DODELJEVANJU ŠTIPENDIJ IN ŠTUDIJSKIH POMOČI 1. člen Ta pravilnik določa štipendije in študijske pomoči (v nadaljevanju: štipendije), ki jih dodeljuje Občina Ormož, vir financiranja, upravičence, pogoje in merila za dodeljevanje štipendij, višino štipendij in postopke v zvezi s štipendijami. 2. člen Po tem pravilniku se lahko podelijo štipendije za potrebe občinske uprave, javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je Občina Ormož ter za izobraževalne programe, ki so pomembni za razvoj občine. 3. člen Občina Ormož dodeljuje: 1. Štipendije za nadarjene dijake in študente 2. Štipendije za dijake ali študente, ki se izobražujejo za lokalno pomembne ali lokalno deficitarne poklice 3. Štipendije za dijake Gimnazije Ormož 4. Povračilo šolnin za doktorske študijske programe (tretja stopnja), ki so pomembni za razvoj občine 4. člen Sredstva za dodeljevanje štipendij po tem pravilniku se zagotavljajo v proračunu Občine Ormož (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun). 5. člen (1) Pravico do štipendij za nadarjene dijake in študente, lahko uveljavljajo dijaki, ki se izobražujejo v Republiki Sloveniji od vključno tretjega letnika dalje, študenti študijskih programov prve in druge stopnje, ki se izobražujejo v Republiki Sloveniji in tujini, če izpolnjujejo naslednje pogoje: • da je prosilec državljan Republike Slovenije, • da ima stalno prebivališče v občini Ormož, • da ni vpisan ponovno v isti letnik, • da nima podaljšanega študentskega statusa, • da ni vpisan v dodatno študijsko leto po preteku izobraževalnega programa, • da ni v delovnem razmerju, ne prejema nadomestil za brezposelne pri Zavodu RS za zaposlovanje, ne opravlja dejavnosti, nima statusa samostojnega podjetnika, nima druge štipendije v Republiki Sloveniji ali drugih virov dohodka, • da dijak dosega v vseh letnikih srednješolskega izobraževanja odličen splošni uspeh, • da študent, ki se izobražuje v Republiki Sloveniji in v tujini ter se vpiše v prvi letnik študijskega programa prve stopnje, mora imeti v vseh letnikih srednješolskega izobraževanja odličen splošni uspeh, • da študent, ki se izobražuje v Republiki Sloveniji in se vpiše v študijski program prve stopnje od vključno drugega letnika dalje oz. se vpiše v študijski program druge stopnje mora imeti povprečno oceno vseh opravljenih izpitov in drugih študijskih obveznosti v vsakem študijskem letu posebej najmanj 8, • da študent, ki se izobražuje v tujini in se vpiše v študijski program prve stopnje od vključno drugega letnika dalje oz. se vpiše v študijski program druge stopnje mora imeti povprečno oceno vseh Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1814 opravljenih izpitov in drugih študijskih obveznosti v vsakem študijskem letu, ki je primerljiva s povprečno oceno iz prejšnje alineje, • da je vsestransko dejaven, se odlikuje z visoko sposobnostjo in ustvarjalnostjo, da dosega vidne rezultate na izven šolskih področjih, da dosega izjemne športne rezultate ali dosega izjemne dosežke na umetniškem področju, • za dosežke na posameznem področju iz prejšnje alineje tega člena se v zadnjih treh letih glede na šolsko oziroma študijsko leto, za katerega kandidat uveljavlja pravico do štipendije za nadarjene štejejo: Mednarodno priznanje ali nagrada; Status kategoriziranega športnika; Vabljeno sodelovanje na državni ali mednarodni predstavitvi, kongresu/konferenci, razstavi ipd. na področju umetnosti, družboslovja, naravoslovja, tehnike ipd.; Prvo do tretje mesto na tekmovanju/natečaju državnega ali mednarodnega značaja; Prvo do tretje mesto na tekmovanju/natečaju regijskega ali lokalnega značaja; Uvrstitev v finale tekmovanja/natečaja državnega ali mednarodnega značaja; Uvrstitev v finale tekmovanja/natečaja regijskega ali lokalnega značaja; Avtorska dela, javni glasbeni in gledališki nastopi ter recitali, samostojno vodenje projektov, organizacija javnih prireditev, javne objave in predstavitve lastnega avtorskega prispevka oz. samostojnih del; Druga priznanja, nagrade in drugi javni dosežki na nivoju regije; Priporočilo profesorja, mentorja; Aktivno sodelovanje pri razvoju in delovanju posameznega društva v občini (delovanje na kulturnem, socialnem, športnem, humanitarnem, prostovoljnem in turistično-razvojnem področju. (2) Število štipendij za nadarjene dijake in študente bo objavljeno v vsakokratnem javnem razpisu o podelitvi štipendij in študijskih pomočeh. 6. člen (1) Pravico do štipendij za dijake ali študente, ki se izobražujejo za lokalno pomembne ali lokalno deficitarne poklice, lahko uveljavljajo dijaki in študenti študijskih programov prve in druge stopnje, ki se izobražujejo v Republiki Sloveniji, če izpolnjujejo naslednje pogoje: • da je prosilec državljan Republike Slovenije, • da ima stalno prebivališče v občini Ormož, • da ni vpisan ponovno v isti letnik, • da nima podaljšanega študentskega statusa, • da ni vpisan v dodatno študijsko leto po preteku izobraževalnega programa, • da ni v delovnem razmerju, ne prejema nadomestil za brezposelne pri Zavodu RS za zaposlovanje, ne opravlja dejavnosti, nima statusa samostojnega podjetnika, nima druge štipendije v Republiki Sloveniji ali drugih virov dohodka. (2) Število štipendij in vrste izobraževalnih programov za dijake ali študente, ki se izobražujejo za lokalno pomembne ali lokalno deficitarne poklice bodo objavljene v vsakokratnem javnem razpisu o podelitvi štipendij in študijskih pomočeh. 7. člen (1) Pravico do štipendij za dijake Gimnazije Ormož lahko uveljavljajo dijaki srednješolskih programov, če izpolnjujejo naslednje pogoje: • da je državljan Republike Slovenije, • da obiskuje Gimnazijo Ormož, • da ni zaposlen ali vpisan v evidenco brezposelnih oseb na Zavodu RS za zaposlovanje, nima statusa samozaposlene osebe, ki opravlja registrirano dejavnosti, ni lastnik oziroma solastnik gospodarske družbe in nima druge štipendije v Republiki Sloveniji, • da je vsestransko dejaven na šolskih in izven šolskih področjih, • da je dijak, ki se vpiše v 1. letnik srednješolskega programa Gimnazije Ormož dosegel povprečno oceno vseh predmetov v zaključnem razredu osnovne šole najmanj 4,50, • da je dijak, ki se vpiše v srednješolski program Gimnazije Ormož od vključno 2. letnika dalje dosegel najmanj prav dober splošni učni uspeh v predhodnem šolskem letu glede na šolsko leto uveljavljanja štipendije, • kandidati za dodelitev štipendij za dijake Gimnazije Ormož dokazujejo vsestransko dejavnost v šolskih in izven šolskih področjih s potrdili šole ali društva o sodelovanju učenca oz. dijaka na vsaj enem področju skrbi za druge (prostovoljstvo, humanitarne akcije, pomoč sošolcem, sokrajanom,...), s potrdilom društva o sodelovanju v društvu (kulturna društva, športna društva, gasilska društva,.), s potrdilom šole o sodelovanju na tekmovanjih v znanju v okviru šole, s potrdilom o statusu športnika, s potrdilom o statusu kulturnika, s potrdilom o zaključku osnovne glasbene izobrazbe, s potrdilom o udeležbi na glasbenih regijskih in republiških tekmovanj. (2) Število štipendij za dijake Gimnazije Ormož bo objavljeno v vsakokratnem javnem razpisu o podelitvi štipendij in študijskih pomočeh. 8. člen (1) Pravico do povračila šolnin doktorskih študijskih programov (tretja stopnja), ki so pomembni za razvoj občine, lahko uveljavljajo študenti, če izpolnjujejo naslednje pogoje: • da je prosilec državljan Republike Slovenije, • da ima stalno prebivališče v občini Ormož, • da je študent ob vpisu v prvi letnik doktorskega študijskega programa, v času študija do tretje stopnje dosegel (študij na študijskem programu prve in druge stopnje) povprečno oceno vseh opravljenih izpitov in drugih študijskih obveznosti v vsakem študijskem letu posebej najmanj 8, • da je študent ob vpisu od vključno drugega letnika doktorskega študijskega programa dalje dosegel povprečno oceno vseh opravljenih izpitov in drugih študijskih obveznosti najmanj 8 v predhodnem letu glede na študijsko leto uveljavljanja povračila šolnine in povprečno oceno iz prejšnje alineje tega člena. (2) Število šolnin in vrste študijskih programov bo objavljeno v vsakokratnem javnem razpisu o podelitvi štipendij in študijskih pomočeh. 9. člen (1) Pri dodelitvi štipendij za nadarjene dijake in študente se kot merilo za dodelitev štipendij upošteva učni oziroma študijski uspeh in dosežki na posameznem področju. Vsako merilo je ovrednoteno s točkami. V primeru doseganja istega števila točk se med prejemniki z istim številom točk uporabi najprej izločitveno merilo višjega letnika višje stopnje izobraževanja, nato dosedanji štipendisti in na koncu kandidati z nižjim dohodkom na družinskega člana. Učni uspeh dijaka Število točk Odličen 10 Povprečna ocena študenta Število točk 9,7 do 10,0 10 9,1 do vključno 9,6 9 Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1815 8,6 do vključno 9,0 8 8,0 do vključno 8,5 7 Povprečna ocena študenta se določi na eno decimalno število. Decimalno število na mestu stotin se od 6 dalje Merilo - dosežki na posameznem področju Število točk Mednarodno priznanje ali nagrada 6 Status kategoriziranega športnika 5 Vabljeno sodelovanje na državni ali mednarodni predstavitvi, kongresu/konferenci, razstavi ipd. na področju umetnosti, družboslovja, naravoslovja, tehnike ipd. 5 Prvo do tretje mesto na tekmovanju/ natečaju državnega ali mednarodnega značaja 4 Prvo do tretje mesto na tekmovanju/natečaju regijskega ali lokalnega značaja 3 Uvrstitev v finale tekmovanja/natečaja državnega ali mednarodnega značaja 3 Uvrstitev v finale tekmovanja/natečaja regijskega ali lokalnega značaja 2 Avtorska dela, javni glasbeni in gledališki nastopi ter recitali, samostojno vodenje projektov, organizacija javnih prireditev, javne objave in predstavitve lastnega avtorskega prispevka oz. samostojnih del 3 Druga priznanja, nagrade in drugi javni dosežki na nivoju regije 2 Priporočilo profesorja, mentorja 2 Aktivno sodelovanje pri razvoju in delovanju posameznega društva v občini (delovanje na kulturnem, socialnem, športnem, humanitarnem, prostovoljnem in turistično-razvojnem področju 1 Upravičenci lahko dobijo točke po posameznem merilu samo enkrat. V primeru individualnega dosežka je vlagatelj upravičen do vseh točk, določenih za posamezni izjemni dosežek. V primeru dosežka v skupini ali soavtorstva pa do polovice točk, določenih za posamezni izjemen dosežek. (2) Pri dodelitvi štipendij za dijake ali študente, ki se izobražujejo za lokalno pomembne ali lokalno deficitarne poklice, za dijake Gimnazije Ormož in pri povračilu šolnin se upošteva najprej višji splošni učni uspeh oziroma višja povprečna ocena kandidata. Ob enakih pogojih imajo prednost kandidati vpisani v višji letnik, nato dosedanji štipendisti in na koncu kandidati z nižjim dohodkom na družinskega člana. 10. člen (1) Višina štipendije se določi na podlagi učnega oziroma študijskega uspeha, kraja bivanja in stroškov izobraževanja. Za izven kraja bivanja se šteje bivanje, ko ima prosilec za štipendijo prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, če je kraj stalnega prebivališča oddaljen od kraja izobraževanja več kot 25 km. (2) Povračila šolnin se sofinancira v višini 50 % višine šolnine za posamezen letnik doktorskega študijskega programa. 11. člen Višina štipendije se določi v točkah. Vrednost točke za izračun štipendije znaša 1,075 EUR. Vrednost točke se usklajuje glede na rast osnovne plače javnega uslužbenca za 1. plačni razred na plačni lestvici. 12. člen (1) Učni oziroma študijski uspeh, izobraževanja se ovrednotijo: a) za dijake Gimnazije Ormož kraj bivanja in stroški Vpisani letnik Učni uspeh Število točk 1. letnik povpr. ocena najmanj 4,50 50 od vključno 2. letnika prav dober 65 od vključno 2. letnika odličen 80 b) za nadarjene dijake in dijake deficitarnih poklicev Vpisani letnik Učni uspeh Število točk 1. letnik 60 od vključno 2. letnika zadosten 70 od vključno 2. letnika dober 85 od vključno 2. letnika prav dober 95 od vključno 2. letnika odličen 105 Dodatek za stroške izobraževanja za dijake družboslovna, humanistična usmeritev 20 točk naravoslovna, tehnična usmeritev 30 točk Dodatek za bivanje izven kraja za dijaka 55 točk c) za študente Študijski uspeh Število točk 1. letnik prve stopnje 45 6,0 do vključno 7,0 50 7,1 do vključno 7,3 60 7,4 do vključno 7,6 70 7,7 do vključno 7,8 80 7,9 do vključno 8,1 90 8,2 do vključno 8,3 100 8,4 do vključno 8,6 110 8,7 do vključno 8,9 120 9,0 do 10,0 130 Povprečna ocena se določi na eno decimalno število. Decimalno število na mestu stotin se od 6 dalje zaokroži navzgor. družboslovna, humanistična usmeritev 30 točk naravoslovna, tehnična usmeritev 40 točk Dodatek za bivanje izven kraja za študenta 65 točk (2) Število točk za posameznega štipendista se določi vsako šolsko oziroma študijsko leto tako, da se upošteva doseženi učni oziroma študijski uspeh v preteklem šolskem oziroma študijskem letu. Pri dijakih se učni uspeh določi tako, da se izračuna povprečje vseh številčno izraženih ocen, doseženih od 1. septembra do 31. avgusta v preteklem šolskem letu. Pri študentih se študijski uspeh določi tako, da se izračuna povprečje vseh številčno izraženih končnih ocen, razen ocene iz diplomskega oziroma magistrskega dela, doseženih v posameznem študijskem letu. 13. člen (1) Štipendist prejema štipendijo za eno šolsko oziroma študijsko leto. (2) Štipendija se izplačuje vseh dvanajst mesecev v šolskem oziroma študijskem letu, in sicer od 1. septembra do 31. avgusta za dijake, razen v zaključnem letniku srednješolskega izobraževanja, ko se za mesec julij in avgust ne izplačuje, in za čas od 1. oktobra do 30. septembra za študente. (3) Izjemoma se lahko štipendije podelijo tudi za absolventsko obdobje, vendar za največ 6 mesecev. Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1816 (4) Štipendije se nakazujejo mesečno do petnajstega v mesecu za pretekli mesec. (5) Štipendist, ki je izobraževalni program, za katerega je pridobil štipendijo, uspešno zaključil pred koncem trajanja izobraževalnega programa, je upravičen do celotne štipendije za tekoče šolsko ali študijsko leto, v katerem je zaključil izobraževanje. (6) Povračila šolnin se izplačajo v enkratnem znesku. 14. člen (1) Štipendije se podeljujejo na podlagi javnega razpisa, ki se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin po sprejetju občinskega proračuna za tekoče leto. (2) Sklep o razpisu štipendij sprejme župan občine Ormož. 15. člen Javni razpis za dodelitev štipendije mora vsebovati podatke o razpisanih štipendijah, pogoje in merila za pridobitev štipendij, zahtevano dokumentacijo in rok za prijavo. 16. člen Prijavi za podelitev štipendije mora prosilec priložiti: • dokazila o vpisu v tekoče šolsko oziroma študijsko leto, • dokazila o učnem oziroma študijskem uspehu, • potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije, • potrdilo o stalnem bivališču, • potrdilo o dohodkih in premoženjskem stanju, v kolikor bo potrebno zaradi izločitvenega kriterija iz 9. člena tega pravilnika, • dokazila, ki dokazujejo posebno nadarjenost za pridobitev štipendije za nadarjene dijake in študente, • dokazila, ki dokazujejo vsestransko dejavnost v šolskih in izven šolskih področjih za pridobitev štipendije dijakom Gimnazije Ormož. 17. člen (1) Postopke o štipendijah in drugih oblikah študijskih pomoči vodi in o njih odloča Občinska uprava občine Ormož. (2) O pritožbi zoper odločbe občinske uprave odloča župan občine Ormož. 18. člen (1) Medsebojne pravice in obveznosti v zvezi s štipendiranjem se uredijo s pisno pogodbo o štipendiji med občino in štipendistom. (2) Pogodba o štipendiranju mora vsebovati: višino štipendije, čas prejemanja štipendije, podrobno opredelitev pravic in obveznosti. 19. člen (1) Štipendist mora po zaključenem šolskem ali študijskem letu za katero je prejemal štipendijo, najkasneje v roku 30 dni, predložiti štipenditorju dokazila o opravljenih obveznostih, in sicer dijaki spričevalo letnika, za katerega je prejemal štipendijo, potrdilo o opravljeni maturi ali poklicni maturi ali zaključnem izpitu, študenti pa potrdilo o opravljenih vseh obveznosti za študijsko leto, za katero je prejemal štipendijo. (2) Štipendist mora izobraževanje, za katerega je prejemal štipendijo, uspešno zaključiti najpozneje do konca izobraževalnega programa oziroma do zaključka izobraževanja v dodatnem študijskem letu (absolventskem stažu). V roku 30 dni po končanem izobraževanju mora štipenditorju predložiti potrdilo o končanem izobraževanju. (3) V kolikor štipenditor omogoči štipendistu zaposlitev v roku 60 dni po predloženem potrdilo o končanem izobraževanju, mora štipendist skleniti pogodbo o zaposlitvi na delovno mesto, ki ustreza zaključeni ravni izobrazbe in področju izobraževanja štipendista najmanj za obdobje trajanja štipendijskega razmerja. (4) Štipendist je v času prejemanja štipendije dolžan štipenditorju v roku 15 dni od nastanka spremembe, ki bi lahko vplivala na štipendijsko razmerje, sporočiti vsako spremembo, zlasti pa: • prekinitev ali konec izobraževanja, • spremembo izobraževalnega programa ali smeri študija, • zdravstvene indikacije, ki bi lahko vplivale na uspešnost zaključka izobraževanja, • sklenitev pogodbe z drugim štipenditorjem, • spremembo transakcijskega računa, sklenitev pogodbe o zaposlitvi oziroma začetek opravljanja samostojne registrirane dejavnosti, • spremembo naslova stalnega prebivališča, • če postane družbenik gospodarske družbe ali ustanovitelj ali soustanovitelj zavodov 20. člen (1) Štipendist izgubi pravico do štipendije in mora vrniti vse izplačane zneske štipendije skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, če: • po svoji volji ali krivdi prekine izobraževanje oz. izgubi status dijaka ali študenta, • iz neopravičenih razlogov ne dokončna izobraževanja v roku, ki je določen z izobraževalnim programom, za katerega mu je bila dodeljena štipendija • spremeni smer študija brez soglasja štipenditorja, • štipendijo pridobi na podlagi posredovanih neresničnih podatkov, • ne predloži v določenem roku štipenditorju potrdil o izpolnjevanju pogojev za štipendiranje, • sklene pogodbo z drugim štipenditorjem, se zaposli ali začne opravljati samostojno registrirano dejavnost, • če postane družbenik gospodarske družbe ali ustanovitelj ali soustanovitelj zavodov. (2) Če štipendist navaja neresnične podatke izgubi pravico do štipendije in mora vrniti vse izplačane zneske štipendije skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. 21. člen (1) Štipendist je dolžan povrniti vse zneske prejete štipendije, skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, če ne sklene pogodbe o zaposlitvi, ki mu je bila omogočena. (2) Štipendist je dolžan povrniti sorazmerni del zneska prejete štipendije skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, če ostane v delovnem razmerju manj časa, kot znaša doba za katero je prejemal štipendijo. 22. člen Štipendist je prost vseh pogodbenih obveznosti: • če mu štipenditor po njegovem pisnem dokazilu, da je izobraževanju v skladu s pogodbo končal, ne omogoči zaposlitve oziroma pripravništva v skladu s pogodbo oziroma najkasneje v roku 60 dni po predloženem pisnem dokazilu o končanem študiju, • če mu štipenditor po opravljenem pripravništvu in strokovnem izpitu ne zagotovi sklenitve delovnega razmerja, • če postane trajno nezmožen za šolanje in delo. 23. člen Štipenditor se lahko izjemoma delno ali v celoti oprosti vračila štipendije v naslednjih primerih: Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1817 • zaradi težjega zdravstvenega stanja in nezmožnosti za delo (težje nesreče, težjega zdravstvenega obolenja, posledice nezgode ipd.), • zaradi izrednih opravičljivih razlogov. 24. člen (1) O načinu in rokih vrnitve štipendije in obresti se sklene poravnava. Če štipendist na to ne pristane se dolžni znesek izterja po sodni poti. (2) Štipendistu se lahko določi obročno odplačevanje štipendije, če je materialno ogrožen. 25. člen Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o štipendiranju in drugih oblikah študijskih pomoči (Uradni vestnik Občine Ormož št. 5/01, 14/08, 10/10, 7/14, 10/17 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 17/22). 26. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-0008/2024 Datum: 23.9.2024 Občina Ormož Danijel Vrbnjak, župan 1036. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra Na podlagi 262. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3) (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 - ZDU-1 O, 78/23 -ZUNPEOVE in 95/23 - ZIUOPZP) in 16. člena Statuta občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 -uradno prečiščeno besedilo in 11/19 ter Uradno glasilo slovenskih občin, št. 12/23) je Občinski svet Ormož na svoji 14. redni seji, dne 23. 9. 2024 sprejel SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA 1. S tem sklepom se ukine status javnega dobra za nepremičnine s parc. štev.: • 830/10 v izmeri 227 m2, k.o. 327-Podgorci, • 830/11 v izmeri 61 m2, k.o. 327-Podgorci, • 800/2 v izmeri 131 m2, k.o. 314-Hum. 2. Nepremičnine iz 1. člena tega sklepa prenehajo biti javno dobro in postanejo last Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož, matična številka: 5883687000. 3. Ta sklep velja takoj. Številka: 478-0076/2024 Datum: 23. 9. 2024 Občina Ormož Danijel Vrbnjak, župan 1037. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra Na podlagi 262. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3) (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 - ZDU-1O, 78/23 -ZUNPEOVE in 95/23 - ZIUOPZP) in 16. člena Statuta občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 -uradno prečiščeno besedilo in 11/19 ter Uradno glasilo slovenskih občin, št. 12/23) je Občinski svet Ormož na svoji 14. redni seji, dne 23. 9. 2024 sprejel SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA 1. S tem sklepom se ukine status javnega dobra za nepremičnino s parc. štev.: • 798/16 v izmeri 453 m2, k.o. 332-Ormož, vpisano v last družbe Puklavec Family Wines d.o.o., Kolodvorska cesta 11, 2270 Ormož, z zaznambo javno dobro. 2. Nepremičnini iz 1. člena tega sklepa se ukine status javno dobro in ostane last družbe Puklavec Family Wines d.o.o., Kolodvorska cesta 11, 2270 Ormož, matična številka: 5098599000. 3. Ta sklep velja takoj. Številka: 478-0023/2019 Datum: 23. 9. 2024 Občina Ormož Danijel Vrbnjak, župan 1038. Sklep o spremembi in dopolnitvi Sklepa o letnem načrtu razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Ormož za leto 2024-št. 2/2024 Na podlagi drugega odstavka 24. in drugega odstavka 26. člena ter prvega odstavka 27. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti ZSPDSLS-1 (Ur. l. RS, št. 11/18, 79/18 in 78/23 - ZORR), določb Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. l. RS, št. 31/18) in 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 - uradno prečiščeno besedilo in 11/19 ter Uradno glasilo slovenskih občin, št. 12/23) je Občinski svet Ormož na svoji 14. redni seji, dne 23. 9. 2024 sprejel SKLEP O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI SKLEPA O LETNEM NAČRTU RAZPOLAGANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM OBČINE ORMOŽ ZA LETO 2024-št. 2/2024 1. člen V letnem načrtu razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine Ormož za leto 2024 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 73/2023) se prvi odstavek 2. člena spremeni tako, da se glasi: »Letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine Ormož za leto 2024 iz 1. člena tega sklepa se načrtuje v orientacijski vrednosti v višini 4.140.159,10 EUR«. 2. člen Tabela A iz že sprejetega Letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine Ormož se dopolni tako, da se vključi še naslednja nepremičnina: Tabela A - Načrt razpolaganja z zemljišči: Lastnik: OBČINA ORMOŽ Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1818 Zap. št. Upravljavec Samoupravna lokalna skupnost Šifra in ime k.o. Parcelna št. Površina v m2 Orientacijska vrednost v EUR 1. Občina Ormož Občina Ormož 332-Ormož 1144/2 3793 64.481 SKUPAJ: 64.481,00 3. člen Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 478-0113/2023 Datum: 23. 9. 2024 Občina Ormož Danijel Vrbnjak, župan 1. člen Občinski svet Ormož je sprejel Elaborat lokacijske preveritve za določitev obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi za del parcele 887/59 in 887/68 v k.o. 292 - Runeč, ki ga je pod številko LP 3/24 (datum izdelave: maj 2024) izdelal ZEU družba za načrtovanje in inženiring d.o.o., Ulica Staneta Rozmana 5, 9000 Murska Sobota. Identifikacijska številka prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov je 4298. 1039. Sklep o lokacijski preveritvi za del parcele številka 887/59 in 887/68 k.o. Runeč Na podlagi 138. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3) (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 - ZDU-1O, 78/23 -ZUNPEOVE, 95/23 - ZIUOPZP in 23/24) in 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15-uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Ormož na svoji 14. redni seji, dne 23.9.2024 sprejel SKLEP O LOKACIJSKI PREVERITVI ZA DEL PARCELE ŠTEVILKA 887/59 IN 887/68 K.O. RUNEČ 2. člen Sestavni del tega sklepa je grafični prikaz območja lokacijske preveritve na izseku iz občinskega prostorskega načrta. 3. člen Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 350-0009/2024 Datum: 23.9.2024 Občina Ormož Danijel Vrbnjak, župan Št. 29/24.5.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1819 OBČINA ŠALOVCI 1040. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov v Občini Šalovci Na podlagi 153. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/911, 42/97 - UZS68, 66/00 - UZ80, 24/03 -UZ3a, 47, 68, 69/04 - UZ50, 69/04 - UZ43, 69/04 - UZ14, 68/06 - UZ121,140,143, 47/13 - UZ90,97,99, 47/13 -UZ148, 75/16 - UZ70a, 92/21 - UZ62a), 34.a člena Zakona o Lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 - odl. US, 45/94 - odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 - odl. US, 63/95 - ORZLS19, 73/95 - odl. US, 9/96 - odl. US, 39/96 - odl. US, 44/96 - odl. US, 26/97, 70/97, 78/97 -ZIPRS-A, 10/98, 34/98 - ZIPRS-B, 68/98 - odl. US, 74/98, 59/99 - odl. US, 70/00, 28/01 - odl. US, 87/01 - ZSam-1, 51/02, 108/03 - odl. US, 72/05, 21/06 - odl. US, 14/07 -ZSPDPO, 60/07, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 -ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A, 80/20 -ZIUOOPE, 62/24 - odl. US), 13. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Šalovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 347/20) in 18. člen Statuta Občine Šalovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 34/18), je Občinski svet Občine Šalovci na 14. redni seji dne 25.09.2024 sprejel naslednji PRAVILNIK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PRAVILNIKA O PLAČAH IN DRUGIH PREJEMKIH OBČINSKIH FUNKCIONARJEV, DELOVNIH TELES OBČINSKEGA SVETA TER ČLANOV DRUGIH OBČINSKIH ORGANOV V OBČINI ŠALOVCI 1. člen 1. odstavek 7. člena Pravilnika o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov v Občini Šalovci (Uradni list RS, št. 125/07 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 54/19) se spremeni tako, da se glasi: (l) Plačilo za opravljanje funkcije člana občinskega sveta je sejnina za udeležbo na seji občinskega sveta oziroma seji delovnega telesa občinskega sveta. Letni znesek sejnin vključno s sejninami za seje delovnih teles občinskega sveta, ki se izplačajo posameznemu članu občinskega sveta ne sme presegati zakonsko določenega letnega zneska sejnin, kot je določen v zakonu, ki ureja lokalno samoupravo. Št. 29/24.5.2024_Uradno glasilo slovenskih občin_Stran 1820 2. člen Ta Pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne od 1.10.2024. Številka: 007-008/2024-2 Datum: 25.09.2024 Občina Šalovci Iztok Fartek, župan OBČINA VERŽEJ 1041. Sklep št. 88-VII Na podlagi 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 -ZIUZGK, 36/10, 94/10 - ZIU, 62/10 - ZUPJS, 40/11 -ZUPJS-A, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 55/17, 49/20 -ZIUZEOP, 175/20 - ZIUOPDVE, 18/21), 4., 5., 6., 7. in 22. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05, 93/15, 59/19), 20. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 -uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - od1. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - od1. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 -ZUUJFO, 76/16 - od1. US, 11/18 ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A, 80/20 - ZIUOOPE) in 15. člena Statuta Občine Veržej (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/2021) je Občinski svet Občine Veržej na 11. redni seji dne 19.9.2024 sprejel naslednji SKLEP št. 88-VII 1. člen Spremeni se 1. člen Sklepa o določitvi ekonomskih cen vzgojno-varstvenih programov v vrtcu Veržej (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 38/22), ki na novo glasi: »Ekonomske cene vzgojno-varstvenih programov v vrtcu Veržej, izračunane na podlagi metodologije po Pravilniku o metodologiji za oblikovanje cene programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo, znašajo mesečno po otroku: Dnevni program: 1. starostna skupina: od 1-3 let 686,06 EUR 2. starostno skupina: od 3-6 let 516,08 EUR«. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne s 1.10.2024. Številka: 0321-2/2024-40; 6021-1/2024-17 Datum: 19. 9. 2024 Občina Veržej Drago Legen, župan Št. 56/27.9.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1821 995. 996. 997. 998. 999. 1000. OBČINA CANKOVA Sprememba Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Cankova Stran 1727 1727 1001. 1002. 1003. 1004. 1005. 1006. 1007. 1008. 1009. 1010. 1728 1728 1735 1736 Stran 1736 1738 1740 Sprememba Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Cankova Sprememba Pravilnika o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov Občine Cankova Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Cankova Sklep o določitvi ekonomske cene programov vzgojno-varstvenih storitev v javnem zavodu - vrtcu pri OŠ Cankova Sklep o tehnični posodobitvi grafičnega prikaza namenske rabe prostora Občinskega prostorskega načrta Občine Cankova OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM Odlok o rebalansu proračuna Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2024 -št. 3 Sklep o cenah občasne uporabe Kulturnega hrama Ignacija Borštnika v Cerkljah na Gorenjskem Sklep o cenah občasne uporabe Večnamenske športne dvorane Cerklje, Nogometnega centra Velesovo ter prostorov v Osnovni šoli Cerklje in podružnični šoli Zalog OBČINA CERKVENJAK Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Cerkvenjak Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Cerkvenjak Odlok o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe na primarni ravni na področju zobozdravstvenega varstva odraslih OBČINA DUPLEK Odlok o 2. rebalansu proračuna Občine Duplek za leto 2024 Pravilnik o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta, nadzornega odbora, članov drugih občinskih organov in članov vaških skupnosti ter o povračilih stroškov Pravilnik o spremembah Pravilnika o 1761 merilih in postopkih za dodeljevanje socialno varstvenih pomoči v Občini Duplek Sklep o začetku priprave sprememb 1761 in dopolnitev Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja VF-3, v k.o. Vurberk, v občini Stran 1743 1753 1756 Stran 1757 1759 Duplek 1011. Sklep o določitvi cen programov 1762 javnih vrtcev na območju občine Duplek OBČINA GORJE Stran 1012. Odlok o spremembah in dopolnitvah 1764 Odloka o proračunu Občine Gorje za leto 2024 - rebalans II OBČINA GORNJI GRAD Stran 1013. Odlok o občinskem podrobnem 1766 prostorskem načrtu za del območja GG - 6 1014. 4. sprememba in dopolnitev letnega 1777 načrta pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim stvarnim premoženjem Občine Gornji Grad za leto 2024 1015. Sklep o ukinitvi javnega dobra 1778 OBČINA HAJDINA 1016. Odlok o načinu opravljanja 1778 gospodarske javne službe zavetišča za zapuščene živali na območju Občine Hajdina 1017. Sklep o ukinitvi statusa grajenega 1781 javnega dobrega lokalnega pomena 1018. Sklep o soglasju k sistemizaciji 1781 delovnih mest za enoto vrtca v sestavi javno vzgojno - izobraževalnega zavoda Osnovna šola Hajdina za šolsko leto 2024/2025 1019. Sklep o potrditvi ocene izvajanja 1782 občinskega programa varnosti Občine Hajdina v letu 2023 OBČINA MARKOVCI Stran 1020. Odlok o dopolnitvah Odloka o 1782 predkupni pravici Občine Markovci 1021. Odlok o spremembah Odloka o 1783 pokopališkem redu v Občini Markovci 1022. Pravilnik o spremembah Pravilnika o 1783 sprejemu otrok v enoto Vrtec pri OŠ Markovci Pravilnik o spremembah Pravilnika o sprejemu otrok v enoto Vrtec pri OŠ Markovci 1023. Pravilnik o spremembi Pravilnika o 1783 dodelitvi enkratne denarne nagrade zlatim maturantom in diplomantom Občine Markovci 1024. Sklep o obračunavanju plačila vrtca v 1784 času otrokove odsotnosti v Osnovni šoli Markovci z enoto Vrtec 1025. Sklep o višini plačila za zastavonoša 1784 in govornika 1026. Sklep o razrešitvi in imenovanju 1784 nadomestnega člana Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu OBČINA MISLINJA Stran 1027. Odlok o občinskem podrobnem 1785 prostorskem načrtu za Turistično naselje Pungart (EUP PUN-01 do PUN-07) 1028. Odlok o 1. spremembi proračuna 1793 Občine Mislinja za leto 2024 1029. Odlok o spremembi Odloka o porabi 1795 sredstev proračunske rezerve v letu 2024 1030. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra 1795 Št. 29/24.5.2024_Uradno glasilo slovenskih občin_Stran 1822 OBČINA OPLOTNICA Stran 1031. Odlok o predmetu in pogojih za 1791 podelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih javnih cest v Občini Oplotnica 1032. Pravilnik o podelitvi priznanja Tineta 1799 Lesjaka v ljubiteljski kulturi Občine Oplotnica 1033. Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju 1800 razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja v Občini Oplotnica OBČINA ORMOŽ Stran 1034. Pravilnik o dodeljevanju proračunskih 1806 sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Ormož 1035. Pravilnik o dodeljevanju štipendij in 1813 študijskih pomoči 1036. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra 1817 1037. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra 1817 1038. Sklep o spremembi in dopolnitvi 1817 Sklepa o letnem načrtu razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Ormož za leto 2024-št. 2/2024 1039. Sklep o lokacijski preveritvi za del 1818 parcele številka 887/59 in 887/68 k.o. Runeč OBČINA ŠALOVCI Stran 1040. Pravilnik o spremembah in 1819 dopolnitvah Pravilnika o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov v Občini Šalovci OBČINA VERŽEJ Stran 1041. Sklep št. 88-VII 1820