"Amerikanski Slovenec" deia tz 53 LET ZA SVOJ NAROD AMERIKI. Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI F Geslo: Za vero m narod — za pravico in resnico — od boja do zmogel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. CHICAGO, ILL., PETEK. 17. NOVEMBRA — FRIDAY. NOVEMBER 17. 1944 ---- 1 — ■ ' II i I ——' ——— m »- _ . pqayicrow Sgll ITAW kupujte vojne bondei LETNIK (VOL.) LIH STE V. (NO.) 92 Zapadna stena ob Renu se ruši METZ PRED PADCEM; AMERIK ANCIV S A ARU; RUSKE OPERACIJE IN DRUGO Pariz, Francija. — Ameriška tretja armada je včeraj iztrgala iz nemških rok po srditih bojih tri nadaljne močne utrdbe, pred mestom Metzom. To so utrdbe Hubert, Jussy in Maulins. S tem SO Sfi Ampriknnri "zpln nrihli^nli in en nHHoHani nrl istega le samo se 1 miljo in pol. Pričakuje se, da mesto Metz zna pasti v ameriške roke še pred nedeljo. Uspehe ima zadnja dva dni tudi sedma ameriška armada, ki udarja na Nemce od Švicarske meje navzgor. Istotako poročajo o uspehih prve ameriške armade in Nemci so se zadnje dni umaknili iz več pozicij na vsej črti dolgi nad 200 milj. Tudi Francozi, ki se bojujejo med Belfortom in švicarsko mejo so potisnili Nemce nazaj na več ___ točkah. Najuspešnejše je levo krilo Pattonove tretje armade. Njegove prve straže so prodrle v saarsko nižavo in ogrožajo nemški umik na več točkah. Angleži in Kanadci uspešno potiskajo Nemce nazaj iz holand-skih otočij. Na splošno sodijo vojaški strokovnjaki, da nemška zapadna stena se ruši in pred stalnim neodjenljivim pritiskom Zaveznikov ne bo poseb- : no dolgo vzdržala. « (Dalje na 6. strani)) Generali Zedmjemh drxav. ko so s« zbrali "nelcj. t Belgiji, ko je angleški kralj Jurij cbiskal belgijsko fronto.- Prva vrsta od leve: Lt Gen. Palion, LL Gen. Omar Bradley, Gen. Dwighl Eisenhower. LL Gen. Courtney Hodges. Druga vrsta: Maj. Gen. William B. Keen. Maj. Gen. Chirl-s Cor- I MfJ* f™ J,,LaU9hlon ColUns' "»i- G«*. Leonard Gerow, Maj. Gen. Elwood Guesada. Tretja vrsta^Maj^en. Leven AUen. Brig. Gen. Charles Hart, Brig. Gen. Truman Tfaorson. Zadaj sta dva NAJVAŽNEJŠA NOVICA i V TEH DNEVIH JE POROČILO 0 6. VOJNEM POSOJILU ,Washington, D. C. — Najbolj važna novica za vsakega Amerikanca je ta, da se bo v ponedeljek 20. novembra začelo Šesto Vojno Posojilo. Mogoče in zelo verjetno je, da bodo Nemci popolnoma zlomljeni. Dreden bo to nosoiilo dnkrmrAnn mn- goce je celo, da bo prej konec j vojne v Evropi. Toda zaradi tega naj nihče ne misli, da mu ni! potrebno pri tem posojilu sodelovati, ker ostala bo še vedno vojna z Japoncem, ki požira še neprimerno več denarja. Vsak zaveden povprečen A-merikanec, "ki mu razmere le' količkaj dopuščajo, bo v teku | tega posojila kupil vojni bond j za $100. Na ta način bomo pomagali svoji vladi, da bo vojna čimprej v kraju, pomagali bomo pa tudi sebi, prvič, ker bomo s tem preprečili vsako nemarnost inflacije, drugič pa, ker t>omo prihranili denar, česar | -0 • bomo kdaj kasneje lahko še ze-: lo veseli. ~ Za posamezno osebo svota ni velika, toda ko cela mesta, okraji, in države store isto, svo-ta naraste do neverjetnih višin. Ko je bila potopljena ladja U. S. S. Chicago, so se Chicažani zavzeli, da bodo kupili novo. Treba je bilo 40,000,000 dolarjev. To niso mačje solze. Toda zavedni Chciažani so zbrali celo svoto in tudi chicaški Slovenci so tedaj prispevali iz vseh svojih moči, kakor vedno. Podprimo tudi Šesto Vojno Posojilo iz vseh naših moči. k_ LJUTE BITKE NA OTOKU LEYTE; DRUGE VESTI . t ■ j Leyte, Filipini. — Ameriške čete se imajo boriti z velikimi j težavami na otoku Leyte. Deževno vreme silno nagaja, a kljub J temu so Amerikanci zadnje tri dni pomaknili bojno črto od 3 do 5 milj naprej. Japonci krčevito branijo nižavo, po kateri teče 1 put uieu urmocom in tangaro na severu. Na severnem delu te nižave so Amerikanci potisnili Japonce na zapadne bregove pod mestom Limomon. Ob južnem obrežju okrog Ormoca in po goratem rtu južnega polotoka pa so zakopani v svoje pozicije Yamashitovi borilci, ki štejejo do 35,000Nmož. Tej japonski sili grozi uničenje, kakor hitro bodo ameriške čete gotove z opozicijo na severnem polotoku. Japonci se poslužujejo v bojih vseh trikov. Svoje lisičje luknje zdaj kopljejo Japonci na nov način, v katere se skrijejo in iste pokrijejo z dračjem in vejami, da so čisto nevidne. V teh luknjah čakajo, da gredo Amerikanci naprej, nakar se za njihovimi hrbti dvignejo in -0 ---- i začno napadati za hrbtom. To- i da Amerikanci so teh trikov že 1 navajeni in navadno očistijo i vso pokrajino z tekočim 1 ognjem. Is Znamenja kažejo, da Ameri- < kanci bodo najbrže v kratkem J vpadli na glavni filipinski otok 1 Luzon. Japonci so že ukazali i prebivalcem mesta 'Manila, da 1 imajo pomagati pri obrambi vsi < moški in ženske med 18 in 50 i letom starosti. < Vest, da je Stalin v svojem 1 govoru imenoval Japonce kot i "napadalce", Japoncev ni raz- ] burila. Kosaka Tomula, doktor l prava, je tolmačil ta slučaj, da i je bilo to le "lahka diplomatska gesta". Japončki so zdaj pač ponižni, ko jim na bojiščih preveč dobro ne gre. n_ SPORAZUM GLEDE VLADANJA NEMČIJE PO VOJNI V DELU London, Anglija. — Posvetovanja med "Tremi velikimi" to so Anglija, Združene države in Rusija glede povojne zaščite miru v svetu se stalno vrše med zastopniki imenovanih treh velesil. Zadnje tedne so se zastopniki vseh treh vlad vrnili v svoje prestolnice, najbrže, da so vse podrobne načrte predložili vsak svojih vladam v pregled in odobrenje. Obenem vse tri vlade proučujejo podrobnosti, kako naj se uredi povojna Nemčija. Kako politično obliko se ji naj da in kaj vse se ji naj dovoli. Tudi glede tega se zdaj naprti pregledujejo. Ti načrti bodo končno sprejeti in potrjeni, kakor se predviduje na prihodnjem sestanku med Churchillom, Rooseveltom in Stalinom, ki se ima v kratkem vršiti, do zdaj v še ne naznanjenem kraju. Zanimanje za ta sestanek vlada v vseh zavezniških prestolnicah in so mnenja, da se bo vršil najbrže še pred prazniki. -o- KAJ POVE NEMŠKI UJETNIK? Bruselj, Belgija. — Nemški ujetnik, ki je služil v nazijski elitni gardi je izpovedal pri izpraševanju, da ko je graduiral na Saksonski višij šoli, so bili vsi dijaki zaprti v eno sobo. Razdelilo se jim je vprašalne pole, na katerih so se morali s podpisom izjaviti. Ena izjava je bila tiskana: Jaz se svobodno javim in vstopim v napadalne čete. Drugi odgovor pa je bil: Odklanjam vstop, ker sem bo-jazljivec. Naravno je, da je vsak podpisal prvo izjavo. Tako naziji rekrutirajo svojo vojsko. -o- ROOSEVELT NA DELU ZA POVOJNA DELA Washington. D. C. — Predsednik Roosevelt je včeraj predložil prve zasnutke, kako bi se dalo ustvariti delo za 60 milijonov ljudi. Osnutki priporočajo obsežna zvezna podvze-tja kot gradnje raznih varnostnih naprav proti poplavam, izboljšanje kanalizacij in plovbe-nih potov. Elektrifikacijo podeželskih pokrajin in splošno izboljšanje vsega v deželi. Na načrtih bodo delali zdaj strokovnjaki, potem pa pridejo v razpravo pred kongres. OSEMNAJST PODJETIJ OBTOŽENIH ZAROTE Washington, D. C. — V Trenton, N. J. je velika zvezna porota pronašla na podlagi raznih dokazov, da je osemnajst ameriških jeklarskih velepodjetij, ki izdelajo letno do blizu $175,-000,000.00 vrednosti najboljšega jekla, ki ne podleže rjavelo- &ti, knvm konspiracije. Vlada Združenih držav zdaj v vojnem času kupi več, kakor 90% tega jekla za izdelavo vojnih potrebščin. Jeklarska velepodje-tja, ki so zapletena v slučaj pa monopolirajo proizvodnjo tega jekla in mu tudi soglasno določajo tržno ceno. Ker so podjetja kontrolirala proizvodnjo, so skupno tudi lahko držali enotno visoko ceno in vlada ni imela vsled tega nobene prilike do kakih tekmujočih cen. Tako ravnanje pa ima že značaj kar-telov, ker stremi za tem, da kontrolira vso proizvodnjo iz razloga, da lahko potem diktira enotne cene, kar je pa v A-meriki kaznjivo dejanje, posebno zdaj v vojnem času. V slučaj je zapleteno podjetje Carnegie Steel Corp., United States Steel Corp., Bethlehem Steel Co. in še petnajst drugih jeklarskih podjetij. Zakon določa najvišjo kazen za take prestopke $5,000.00 globe in eno leto zapora za posameznike, ki so krivi takih dejanj. Pojrota je obtožila podjetja in njihne upravitelje, ki bodo morali zdaj pred zvezno sodni j o radi kontroliranja proizvodnje jekla z namenom, da so lahko poljubno enotno določali istemu ceno. Slučaj je vrlo zanimiv in je upati, da razprava pred sodni j o bo pokazala, če so podjetja s tem medsebojnim organiziranjem res zagrešila kaznjivo dejanje ali ne. KRIŽEM SVETA — Cleveland, O. — V Lake-, wood predmestje so dospeli ta teden prvi "vacuum cleaners" — čistilci. Prodajajo jih "brez prednostnih dovoljenj in po-praševanje po njih je veliko. Začasno bo težko vsem zahtevam ustreči. — Washington, D. C.—Predsednik Roosevelt je omenil včeraj, da je prejel pismo od republikanskega kandidata gover-nerja Tomaža Deweya. Pismo Rooseveltu čestita na zmagi. Ostalo vsebino pisma predsednik ni izdal. — London, Anglija. — Nem- : ci zadnje dni zopet pošiljajo robot bombe nad Anglijo. Pred-sinočjim je padla taka bomba v bližini Londona. Bomba je povzročila škodo, življenja pa ni , zgubil nihče, pravi poročilo. — Stockholm, Švedska. — Poročilo iz Nemčije omenja, da je gestapo policija aretirala v , Dresdenu Dr. Oswalda Roesler i in Karla Goetza. Vzroki niso znani. Pravijo pa, da je aretacija povzročila paniko v finančnih krogih. — London, Anglija. — Na Norveškem se širi splošna sabotaža proti okupatorjem nazi-jem. V Olaw Olsen tvornico v Oslo je eksplozija ubila pet oseb in uničila mnogo strojev, ki so delali razno blago za Nemce. Tudi po drugih mestih je slišati o splošni sabotaži. — Washington, D. C.—Bra-ziljska vlada je včeraj odobrila načrt za povojno zaščito sveta proti vojskam, ki ga je osvojila konferenca v Dumbarton Oaks, pred nekaj tedni. Vlada> je mnenja, da načrt je primeren in na mestu. — Chunking, Kitajska. — Kitajska vlada objavlja, da je sestavila po nasvetu ameriškega svetovalca Donalda Nelsona posebno komisijo za kontroliranje vojne proizvodnje. Ta komisija ima sličen značaj, kakor naš WPB odbor, le za kitajske razmere prikrojen. — Springifeld. HI. — Urad za podporo nezaposlenih poroča, da tekom zadnjega meseca je v Illinoisu prosilo za podporo za brezposelne 6990 oseb, katerim se je izplačalo $460,-966.00 podpore. Število brezposelnih v državi je zdaj nižje, kakor kedaj preje. HITLERJA JE ZADEL MRTVOUD IN DRUGE VESTI O NJEM? Pariz, Francija--O Hitlerju zadnje dni krožijo vse mogoče vesti. Odkar je mesto Hitlerja govoril Himmler, so mnogi mnenja, da Hitlerja ni več med živimi. Nekateri vedo celo povedati* -da. so ga gest«pt#*či sami pognali v zrak in njegovo bivališče v Berchtesgadnu. To menda radi tega, da bodo naziji ustvarili junaško legendo o Hitlerj u kot nekem izrednem voditelju, ki se je ves žrtvoval za nemški narod. Ta legenda naj bi dala pobudo bodočim nemškim narodom za take aspi-racije, kakor so jih gojili Nemci dosedaj. Drugi so mnenja, da i je Hitler že pobegnil iz Nemčije. Slične vesti pošiljajo zavez-niške radio postaje tudi v Nemčijo samo. Koliko je resnice na tem nihče ne ve. Bo pa nekaj na tem, da se v Nemčiji godijo neke čudne reči, katere prikrivajo. S temi vestmi pa Nemci morda tudi lahko tipi jejo. Češ če bomo svetu natvezali, da Hitlerja ni več, bodo morda z nami go-voriil bolj mehko, kakor pa so doslej proti Hitlerju. Gotove nakane so za vsem. -o- BREZSRČNA MATI SPOZNANA KRIVIM Chicago, 111. — Mrs. Netty Dybicz, ki je pred meseci skoro do smrti pretepla in mučila svojega rojenčka sina, je od porote spoznana krivim. Sodnik Ward bo izrekel sodbo 22. novembra. Zakon za take prestopke določa najvišjo kazen 14 let zapora. NEMCI ZBIRAJO ŽIMO Stockholm, Švedska. — List "Dagens Nyheter" poroča, da so nemške oblasti izdale naročilo vsem kmetom in posestnikom konj, da imajo ostriči svoje konje vse žime na vratovih in repih. Poročilo pravi, da Nemci potrebujejo žimo za vojne potrebe. -o- 61 NEOZNAČENIH ŽRTEV V CLE VELA N DU POKOPALI Cleveland, Ohio. — Na tu-kajšnem Highland Park pokopališču so pokopali 61 žrtev, ki so zgubili življenje pri razstrel-bi in ognju East Ohio Gas Co. Trupla so bila tako ožgaria, da jih ni bilo mogoče spoznati, kdo so bili. Ljudstvo jim je izkazalo n.i nnknnališrn 7flHniftpnilo pa še najboljše, ko sem zo- 1 >et enkrat slišala tako lepo slovensko petje." Drugi, dan se je poslovila od mene in svoje se-itrione ter se odpeljala nazaj aa farmo v Wisconsin. Hvala, Mary, za obisk. Članice Slov. ženske zveze bomo priredile Bake Sale 22. novembra. Tako je bilo na seji sklenjeno. Vsaka članica bo obveščena 3 poštno kartico, naj kaj prispeva za to prodajo. To-raj, Šlanice, potrudite se ter specite dobre potice in druge stvari, saj veste od cerkvenega piknika, kako slove slovenska potica in drugo pecivo. Dne 3. dec. bomo imele pa glavno sejo ter volitev odbora, zato prosimo članice, da se mnogoštevilno u-deležite. Iz pacifiških otokov se je vrnil na oddih Lt. Adolph Men-cin, sin Mr. in Mrs. Joseph Men-cin. Bil je večkrat odlikovan, ker je bil velikokrat v boju z Japonci in je več japonskih Zero letal sestrelil. Ta teden se nahaja v Washingtonu, D. C., New Yorku in Clevelandu, za drugi teden ga pa starši pričakujejo domov. Iz naše naselbine je že 13 fantov in mož dalo življenje za domovino. Izrekam tudi iskreno sožalje Mrs. Mary Skoflanc iz Ottawa, 111., ji izgubila sina v tej vojni. Bog daj skorajšnji konec tega klanja, da bi se domov vrnili fantje in očetje. Pozdrav vsem čitateljem tega'lista. Voščim vsem tudi vesele božične praznike. Mary Pryatel. -o- PRIPOMBE K IZIDU VOLITEV IN NAŠI POMOŽNI AKCIJI Chicago, 111. Le.tos imamo izredno lepo jesen, kakoršne že ni bilo. več let. Kakor nalašč nam je naklonjeno lepo vreme pri teh odmerkih kurjave. Volitve so minile, in kakor smo želeli, je spet izvoljen naš dobri, pošteni in previdni Mr. Roosevelt. Bali smo se že, da ga ne bi Dewey s svojim prebrisa-nam jezikom prehitel v kampanji. Slišali smo po radiu govore obeh. Mr. Roosevelt je govoril, kot vedno, iz srca, kakor v resnici misli, pri Deweyu so bile pa ie bolj besede; kar je pa dobrega povedail, tisto je le posnemal; to smo vsi opazili. Saj se je še Mr. Roosevelt šalil v svojem govoru, da pravi Dewey "me too". Hvala Bogu, da se je tako izteklo, zakaj kdo ve, kam in kako bi ti republikanci zavlekli to vojno. Saj nam je vsem znano, kako je bilo od začetka. Tudi sam Roosevelt je zadnjič rekel, da ko bi bilo po republikanskem, bi bila že tukaj Hiro-hito in Hitler. Sedaj pa govorijo ti republikanci, kako bi oni pospešili vojno in naredili pravičen ,mir. In dosti ljudi je, ki vse verjamejo, pa so res v tako velikem številu volili za Dewe-ya, na posledice pa noben ne pomisli. Slišala sem tudi republikanskega govornika, ki je govoril za Deweya in rekel, da Dewey je prava amerikanska korenina in da republikanci hočejo v Beli hiši prave Ameri-kance, ne pa takih kakor so zdaj, z imeni Balowski in po-j dobno. Ko je pa kmalu zadnjim govoril demokratski govornik, je pa poudaril, da Balowskiji; niso samo v Beli hiši, ampak da1 je obilo takih in podobnih imen tudi pri naših oboroženih silah. Da, republikanci zagrizene! go- j vorijo tako, nismo pa Še slišali,' da bi Mr. Roosevelt komu spo~| našal drugorodno ime. Sami ni- l so vedeli, kaj bi govorili; me-ji šali in mešali so, nazadnje paw j vseeno prepadli, hvala Bogu,!1 Toda ker ?o imeli zdaj toliko I volilcev, je mogoče, da bodo ; prihodnjič zmagali. K*r mut je j starejših in smo kaj »ku«iH,j imamo večino življenja že za nami, mlajši »e bodo morali pa' spet od kraja na lastni koži na-i učiti, kaj je dobro zanje in kaj ► ni. i Sedaj tudi zbiramo obleko in . obuvalo za Jugoslavijo. NeTca-. teri so se do sedaj izgovarjali, I 1 da bodo že dali, ko bodo videli, j - da se bo v resnici nekaj poslalo, j Mislim, da je sedaj zadosti do-, kazila, da se bo v resnici odposlalo. Kdorkoli more, naj da 2 kaj tople obleke za te naše re-veže v domovini. Hazbežali so i se na vse kraje pred krutim so-o vražnikom, samo da so smrti j ušli. Potikajo se po gozdovih in k skrivališčih. Pomagajmo vsi re-r vežem, ki jih je zadela strašna e usoda, katere si niso sami krivi, a da še to, kar je živega* ne po-a mre lakote in mraza. Kakor slišimo, se tudi nekaj o zahteva, da bi sedaj dali denar, o ki ga zbirajo slovenske Jednote i- za Pomožno akcijo za pomoč Sloveniji po vojni. Imajo okoli 80 tisoč. Ampak tisto se je za-čelo zbirati za Slovenijo po voj-i- ni, in po vojni bodo ravno tako it tam potrebovali pomoči kakor z sedaj. Vasi so podrte in požga-j- ne, pohištva ne bo, obleke ne ;e bo, le veliko pomanjkanje bo vsega. Pomožna akcija naj ne-a moteno še nadalje zbira svoje prispevke za Slovenijo. Ce pa i_ hočejo malo pomagati, pa tudi o lahko sedaj, da se ladja napol-n ni z obleko in živili. Nekaj tiso-y čakov naj le dajo od Pomožne 1- akcije in nakupijo nekaj oble-tj ke. Mislim, da bi bilo tako prav. a, Kaj pa tisti denar, ki se je nail bral v prvi svetovni vojni za Rep. združenje? Bilo ga je 60 5- tisoč in nikdar ni bil nikamor 2- poslan. Pravijo, da imajo še 8 tisoč. Kaj jih tiščijo? Sedaj je čas, da dajo vsaj to, kar še je, za stvar, za katero se je v resni- I- ci zbiralo. Izgovarjajo se, da je bil tisti denar zbran za politiko. Tudi sedaj gre za politiko, za uravnanje Jugoslavije, in stvar e- je popolnoma na mestu. Za kar t. se je takrat pobiralo, naj sedaj e- podpro vsaj s tistimi 8 tisočaki, ih ki so še ostali od nabrane svote, ki je bila cela nabrana za ta )r namen. iš Precej se je zavlekel ta moj r. dopis. Naj bo dovolj, in po-:a zdravljeni! i- Agnes Benčan. i- —■—o- 'e KAKO SMO SE VOZILI IZ 1> ILLINOISA V FLORIDO Fort Pierce, Fla. Draga mati, oče in sestre: Ko sem se poslavljal od do- B- " ma ste mi naročali, naj poro-čam kod bom potoval po svetu ykot mornar Uncle Sama. Dne 2. novembra sem prišel okrog pol desete ure nazaj v Great Lakes. Tam smo hitro pospravili svoje stvari. Potem smo šli na n ^ vlak, ki nas je odpeljal skozi .v Evanston doli proti Chicagi. . Tam so naš vlak prepeljavali iz tira na tir. Peljali so nas po pro-. gi, ki teče nad Cermak Road . blizu Western Avenue; ko sem gledal doli proti vzhodu se mi je zdelo, kakor da se peljem mimo naše hiše. Kar zaklical bi ' bil: Halo pa in ma! Vlak pa je e puhal in nas vlekel naprej in to pot se mi je res zdelo, da se je "jpara lokomotive čula kakor bi ^ I vpila: "Težko peljam, težko a peljam . . kar mi je včasih ^ i mama pravila, ko sem jo maj-. i hen vpraševal, zakaj lokomoti- o (Dalje na 4. strani) — . _ ,«... DOGODKI nad Slorenci po Pumo iz starega kraj« Chicago, lil — Mrs. Mary larkovich iz Chicage je pred eč meseci pisala potom Rdečega križa v stari kraj svoji sestri feri Belič* ki se nahaja v Ljub-jani. Te dm je dobila od nje lotom Rdečega križa odgovor: "Mati (Antonija Pire, iz Vav-m vasi pri Novem mestu) je u-»rla meseca marca 1941. Zad-ija leta so bila grozna. Bila »em v internaciji v Italiji in sin je bil sam doma. Zdaj sem zdrava doma. Z Beogradom ni nobenih zvez." Besedilo v oklepaju, to je ime in kraj, smo .dostavili v uredništvu. Vse drugo je kakor v pismu. Vic Ceryanec doma. Chicago, 111. — Te dni se nahaja doma pri očetu T. Sgt. Victor Ceryanec, ki je ravnokar prišel iz bojev na Pacifiku na kratek dopust. V začetku prihodnjega tedna mora iti spet naprej, zato prosi," naj mu vsi tisti iz drugih naselbin, ki so | mu dopisovali, oproste, da jih jne more obiskati, kakor je na-imeraval. Več o njem na drugem mestu. Padel v Nemčiji Euclid, O. — Anna Zadnik je bila obveščena, da je bil 4. okt. v Nemčiji ubit njen mož Pvt. Anthony F. Zadnik, star 30 let, sin družine Anton Zadnik iz Euclida. V armado je šel j septembra 1943 in preko morja prošlega februarja. Služil je pri antitankovni četi. Pismo iz domovine Girard, O, — Matt Zadnikar ie jprsiej, iz stare domovine pi-sttib ŠKbii Rdeči križ, :d& mu je doma v Brdu-Viču pri Ljubljani umrla sestra, poročena Polda Pere. Sorodniki njegove žene* Lukšovi in Dobnikarjevi, so vsi doma. Pogrešan v vojni Walsenburg, Colo. — Družina John Lepich je bila obveščena od vojnega departmenta, da je njen sin S/Sgt. Walter J. Lepich pogrešan v Nemčiji. Služil je v bombniku kot bombardir. Ranjen v Franciji Duluth, Minn. — V Franciji je bil ranjen 9. avg. Pvt. Edward Panyen, sin družine Pa-nyen, za kar je prejel odlikovanje škrlatnega srca. Pkdel v vojni James City, Pa. — Družina Frank Zaunik je bila obveščena od vojnega departmenta, da je bil 14. okt. na otoku Palau na južnem Pacifiku ubit njen sin Pfc. Anthony Zaunik, star 23 let. K vojakom je šel lanskega oktobra in preko je bil poslan pred štirimi meseci. Zapušča očeta in mater, tri brate, vse tri na evropskih frontah, in šest sester. On je prvi slovenski mladenič, ki je padel v tej vojni iz tukajšnje naselbine. Padel na Holandskem Cleveland, O. — Družina John Perušek je bila obveščena, da je bil 7. nov. na Holandskem ubit njen sin Pfc. Frank Perušek, star 32 let. Poleg staršev zapušča dva brata, od katerih je eden v vojni preko morja, in dve sestri. Rojak umrl Waukegan, 111. — Tukaj« je umrl rojak Joseph Ogrin, star 58 let. Soproga mu je umrla pred dvemi leti. Zapušča sina in štiri hčere. Doma je bil iz Stare Vrhnike pri Vrhniki, kjer zdpušča brata in štiri sestre. Pokopan je bil 14. novembra. ZELO VAŽNA SEJA Chicago, IU. j Prihodnja seja podružnice štev. 8 JPO-SS in SANS štev. 80 se bo vršila v ponedeljek, 20. novembra, točno ob osmih zvečer, pri Tomažinu, 1902 W. Cermak Rd. Zelo važno je, da se te seje udeleži vsak zastopnik in vsaka zastopnica, ker moramo končno vse potrebno u-kreniti glede prireditve v korist Ameriškemu Rdečemu križu, ki se bo vršila v nedeljo 26. novembra v slov. šolski dvorani na Cermak Rd. in Wolcott Ave. Zatorej udeležite se brez izjeme vsi. Obenem opozarjam vse rojake in Vojakinje v Chicagu in o-kolici na zgorej imenovano prireditev. Ako omenjam, da bo ves čisti prebitek izročen Amer. Rdečemu križu, potem ni potreba nobene druge reklame. Kaj je Rdeči križ in kaj so njegove zasluge, vsakdo zna. Toda-vseeno mi moja vest ne da miru, da bi ne omenil, da bo program ta-) ko lep, da bo vsakemu žal, kdor se ne bo udeležil. Poleg slov. pevskih zborov in naših domačih pevcev bodo nastopi mladine od Renee Urban Dancing Studio, Mrs. Kranz Singing Studio in Smith's Dancing and Acrobating Studio, kar bo nekaj novega za naš oder. Zatorej še danes se odločite in pridite v ^slov. šolsko dvorano sv. Štefana v nedeljo 26. novembra ob pol treh popoldne. Vstopnina samo 50c z davkom vred. Program boste brali v slovenskih časopisih drugi teden. Obenem opozarjam na prireditev dveh pevskih zborov in sicer: V nedeljo 19. nov. zbor j "Prešeren" v SNPJ dvorani popoldne in zbor Slov. ženske zve-| ze v .soboto zvečer v šolski dvorani sv. Štefana. Oba ta zbora nam gresta vedno na roko, zatorej udeležite se. Pa še nekaj. V pomoč revnim Jugoslovanom se še vedno pobira obleka in drugi prispevki na 1901 W. Cermak Rd., 3936 W. 26th St., 3019 N. Da-men Ave., 516 W. 115th St., Pullman in 9710 Ave. "M", So. Chicago. Darujte še uporabno obleko in druge prispevke po vaši najboljši moči. Bratski pozdrav! John Gottlieb. -o- POBIRANJE OBLEKE ZA STARO DOMOVINO Joliet, IU. V nedeljo 5. novembra so pri svetih mašah oznanili, da bodo prihodnjo nedeljo pobirali od vernikov za naše elevelandske od požara ponesrečene rojake. V ta namen so bile kuverte razdeljene v cerkvi. Katastrofa, ki je zadela našo "slovensko naselbino v Clevelandu, je morala biti strašna. Rojaki bodo še dolgo let pomnili vse strašne trenutke, in potem tedne, kar so morali preživeti. Njih strah je bil nepopisen in nad vse žalosten.. To, kar se je zgodilo v Clevelandu, je samo ena slika, kaj se —................................s dan za dnevom dogaja v deže- 1 lah, kjer divja ta strašna vojna. 3 Enaka usoda je prizadela našo Jugoslavijo ter tudi ni prizane-1* sla Slovencem. Citali smo, kako j1 so vas za vasjo uničili Nemci in J Italijani; ljudje se niso imeli!' kam obrniti. Bili so prepuščeni ^ svoji usodi. Vsak njih znanec t] v sosednji vasi je bil sam velik s revež in jim ni mogel nuditi |1 mnogo pomoči. Sam je s stra-1 hom pričakoval, kedaj bo nje-jI gov dom uničen. ' Ko smo vse to čitali, nas jej1 gotovo moralo v srce ganiti, 1 ako le nismo iz železa. Morali!' smo vzdihniti, oh ti ubogi lju-i dje! Vedno smo čakali na čas, kedaj jim lahko priskočimo na!' pomoč. Ta čas je sedaj prišel, j Ladja, ki bo odpeljala v Jugo-| slavijo obleko in druge stvari,! bo v najkrajšem času tu. Radij tega so se tudi jolietski rojaki j začeli pripravljati, da oddajo svojo ponošeno obleko za te ne- j srečne rojake. Danes zjutraj pri vseh sv. mašah je bilo zopet oznanjeno v cerkvi, da se bo obleka zbirala za naše Slovence za JPO-SS. ,Vsak, kateri ima kako obleko ali čevlje, ki niso raztrgani, naj to prinese v Ferdinand dvorano. Tu bo centrala za nabiranje ponošenih oblek. Ako imate pa katero obleko, ki je še nova in je ne morete nositi, tudi to oddajte. Ako imate posteljnino, jopiče in sploh vse, kar veste da je potrebno pri hiši, oddajte v Ferdinand dvorano. Čas. je kratek, preostaja nam le t>ar dni predno bo ladja zopet nazaj v Jugoslavijo odplula. Ne bilo bi lepo, da bi se Joliet ne odzval. Vsaj se je dosedaj še; vselej, kadar je šlo za naše reveže, pa najsi bodo v Ameriki ali pa v starem kraju. Tudi bo potrebno, da se oglasijo razni delavci in delavke, j katere lahko posvetijo vsaj par ur vsak večer, da pomagajo pri i zavijanju teh oblek. Kaj več o tem ste gotovo že' čitali in še boste v našem lokal-! nem listu Herald-News in Spec-j tator. Imena oseb, katere bodo pomagale pri tem delu, bodo pozneje priobčena. Torej vsi Slovenci v Jolietu, ne pozabite svojcev v starem kraju. Priskočite jim na pomoč. Josephine Erjavec. -o- RAZNA POROČILA Oglesby, 111. Po dolgem obljubovanju me je 10. oktobra z obiskom prese-; netila Mrs. Mary Brajer iz Marshfielda, Wis. Doma so ji rekli Krančenova Micka iz Doljnega Vrhovega, fara Mirna peč. Ona je nečakinja mojega pokojnega moža Franka Pryatel. Takoj drugi dan se podamo v Peorio, 111., ona, Mrs. Uršula Mencin in jaz, da gremo obiskat njeno setričnp Mrs. Mary Sin-tich, ali žalibog je nismo našle doma, ker je bila na delu. Obiskale smo tudi Mrs. Wohlgemuth, pri kateri je bila pa tudi iz Oglesbyja 80-letna Mrs. An- Petek, 17. novembra 1944 _ PO VOLITVAH IN DRUGO Cas volilnega hrupa in krika je za nami. Mnogo dragocenega časa se je porabilo za volitve. Ali to je zadeva ameriške demokracije, ki tudi v najbolj resnih in nevarnih časih gre skozi svoj določeni red. Predsednik Roosevelt je odnesel zmago in je izvoljen za četrti termin, kar še ni bil doslej noben ameriški predsednik v zgodovini Združenih držav. Nad tem, da je Roosevelt sprejel že predzadnjič tretji termin in zdaj pa četrti termin, so se mnogi zelo hudovali. V normalnih časih bi to res ne bilo morda na mestu iz razloga, da se mora ohraniti stara politična tradicija v tej deželi, namreč, da noben predsednik naj ne služi več, kakor dva termina svojega predsednikovanja. Toda tradicija je ena stvar, dogodki in razvoji v svetu so pa druga zadeva. Tradicije so lahko take ali take; ali so tudi praktične v vsakem času, to je pa spet nekaj drugega. Samo kratek primer. Recimo dežela bi imela najbolj sposobnega vojskovodjo. Pa bi bila tradicija, da se mora na toliko in toliko časa poveljstvo spremeniti. Pa bi se dogodilo, da bi ravno ob istem času pripravljal mogočen sovražnik napad na deželo. Ali bi bilo pametno, spremeniti poveljnika vojske, ker bi tradicija tako zahtevala, neglede v kako nevarnost bi se s tem postavila dežela? Sodi vsak sam. Prav nekaj podobnega je bilo v naši deželi. Leta 1939 je Hitler napadel Poljsko. Potem se je vnela vsa Evropa. Fašisti in naziji so delali načrte, kako bodo zavoje-vali ves svet in si ga potem razdelili. Bolj kakor kdo drugi je te nakane videl v naprej predsednik Roosevelt, saj je bil vendar na krmilu dežele in mu je diplomacija iz vseh tujih prestolnic poročala. Kot velikega patriota, ki svojo deželo ljubi, ga je to ne malo skrbelo. Videl je tudi, saj ni za-plankan, da v vsej deželi nima veščega in sposobnega naslednika. Kaj naj stori? Ali naj v duhu tistih suhih črk, ki na papirju določajo dva termina predsedniku, lepo po-base svoj kovčeg in odide iz Bele hiše, usodo dežele pa pusti brezbrižno komurkoli v takih razburkanih časih, kakor so bili leta 1940 in so še danes ? Well, malo patriota bi bilo v njem, če bi bil tako napravil. Kateri oče bi ne stal pri svoji hiši, ki jo je sam pomagal zidati, če bi vse okrog nje gorelo? Tako tudi Roosevelt ni sklenil svojih rok in rekel: doslužil sem svoja dva termina, zdaj pa drugi vodite naprej. Ne, po temeljitem premisleku se je zavedel, da to bi bil greh nad deželo, prepustiti jo v najkritičnejših časih neizkušenim rokam. Sprejel je radi tega leta 1940 tretji termin in letos je sprejel četrti termin. In narod, se zdi, da to razumeva. Zato ga je tudi z večino volil. Ko so se pred dvesto leti in več začeli izseljavati iz Evrope v to deželo prvi pijonirji, je bilo med temi mnogo političnih beguncev. Radi preživahnega udejstvovanja v politiki in radi zahtev po svobodi so premnoge metali v ječe v vseh evropskih deželah. Mnogi pa so pobegnili v tujino in mnogi čez morje v ta novi svet. Potem je Bog po hudih preizkušnjah dovedel ameriške koloniste do osvoboditve. Nastala je ameriška demokracija in svoboda, ki je bila prvotno pomanjkljiva, a čas in nove potrebe so jo oblikovale in jo še vedno oblikujejo naprej. Tekom zadnjih 150 let smo bili Amerikanci srečni, veliko srečnejši, kakor drugi narodi glede tega. Uživali smo najboljšo demokracijo in svobodo, ki smo jo mogli na svetu najti. Toda prišli so časi, ko je ta dežela morala nastopiti tudi z mečem v roki, da je branila svobodo drugim. Zlasti v prvi svetovni vojni, še bolj pa mora to braniti sedaj v tej drugi svetovni vojni. Naši sinovi padajo v tisočih za demokracijo in svobodo prav vsega sveta. Bog je dal ameriškemu narodu v obeh teh dobah izredne voditelje. V prvi vojni velikega človekoljuba A^ilsona, zdaj v tej vojni pa velikega Roosevelta, ki neustrašeno in pogumno nastopa za demokracijo in svobodo v svetu. Kaj bi bilo s svetom, ko bi ne imela Amerika tako odločnih voditeljev v takih kritičnih časih, je nam dovolj jasna priča stari svet v Evropi, kjer so nastopali razni diktatorji in zasužnjevali narode vse križem. Ne tako v Ameriki, ker tu smo imeli voditelje, ki so sami ljubili svobodo, zato so se tudi zanjo tako neustrašeno borili, da bi jo imeli tudi drugi narodi, ki so v tem oziru manj srečni nego mi v Ameriki. Ni še vojske konec in usoda lahko prinese še marsikaj, tudi razočaranja so še mogoča, a eno pa se lahko zapiše, da je Bog v tem izrednem času posebno blagoslovil Ameriko, ko ji je dal za voditelja predsednika Roosevelta. Saj je bilo že vse na kocki. Ni manjkalo mnogo, še nekaj mesecev naj bi bili oklevali, kakor znajo oklevati nasi izolacijonisti, in naj bi se bili branili velike odgovornosti, ki je trkala na naša vrata, pa bi bili šli tudi mi in naša ameriška demokracija in svoboda po gobe. Zadnji čas je bil pred 27 leti in zadnji čas je bil pred par leti. Le pogumnost pa odločnost, v prvi svetovni vojni Wilsonova, zdaj Rooseveltova, nas je rešila. Hvala Bogu, za enkrat smo rešeni. Ali smo tudi za jutri ? Najbrže ne, če ne bomo previdni. Da bomo varni za jutri mi in naši potomci, je treba pravega poštenega in strogo pravičnega miru. Takega miru, ki ne bo raznim napadalnim narodom več dajal priložnosti, da bi mogli seči zopet po meču in zaplesti v tako krvavo klanje ves svet, kakor so ga v teh zadnjih dveh vojnah. Da pridemo do tega, ne smemo samo pomagati nazije in fašiste uničiti, pač pa moramo tudi paziti, pa zraven sodelovati, da bo svet in mi z njim dobil tak mir, ki bo na zdravi podlagi in ki bo tfrajen. K..4KL.' i ...............___• - -vč* Močvirja in gosto poraščena zemlja ovirajo amerikansko prodiranje na otoku Leyte, Filipini. Neki vojak na sliki se je pogrexnil do pasu v blato, pa mu tovariša pomagata naprej. Kljub temu ___taka nepripravna tla niso ustavila Amerikancev pri prodiranju preti Japoncem. TO IN ONO IZ ŽIVLJENJA IN SVETA SLOVENSKA PESEM V JUŽNI ITALIJI Znano je nam Slovencem, posebno nam Primorcem, da je bilo mnogo naših ljudi interniranih po raznih otokih južne Italije. Kakor pa je naša navada, da radi prepevamo, tako so si tudi interniranci na otokih s petjem krajšali čas in tešili svoje gorje. Ko je neko taborišče, naseljeno z našimi ljudmi, obiskal ,Kenneth Matthews, velik prijatelj Slovencev in Jugoslovanov sploh, so ti taboriščanje ravno peli in je petje vzel na ploščo. Ta g. Kenneth Matthews, ki je pozneje prišel kot dopisnik B.B.C. v Kairo, je povedal, kakor poroča "Bazovica" takole: Pred nekaj urami smo prejeli z letalom iz južne Italije gramofonsko ploščo, na kateri je znani vojni dopisnik Bruce Anderson posnel v nekem taborišču pesem, o kateri misli, da je najbrže jugoslovanska. Pri tem je vojni dopisnik tudi povedal, da so ti ljudje pribe-žali iz severne Italije in da je med njimi tudi precej Angležev, Rusov, Poljakov in Jugoslovanov. G. Kenneth Matthews me je naprosil, če bi hotel slišati \ reprodukciji gramofonsko ploščo, da bi na ta način lahko u-gotovil, ali je pesem slovenska ali hrvaška. Seveda si tega nisem pustil dvakrat reči in povabil s seboj še svojega prijatelja Bertlna. Zelo simpatični Anglež naju je zbasal pred hišo v svoj avtomobil in naju potegnil v svojo pisarno. Z Bertl-nom nisva prav nič dvomila, da bi mogla biti na tajinstveni plošči slovenska pesem. V podzemlju pisarne so ploščo namestili na posebno gramofonsko napravo in ko je e-lektrični tok ploščo z&vrtel, je privrela na dan: "Rože je na vrtu plela . . Petje je bilo zelo ubrano in glasovi zelo, zelo številni. Z razumljivo pobojsnostjo sva poslušala močne tenorje, in zdi se mi, da je Bertl spustil debelo solzo. Videl ga sicer nisem, ampak na podu pod njim je ležal madež velik za en tolar. Pesem je na londonskem ra-riju gotovo slišal marsikateri Slovenec in Slovenka in verjetno je, da so tudi tam v domovini in po tujini polzele sol- ze po skrbnih slovenskih obli-j čjih. j G. Mattews mi je obljubil, da se bo pozanimal za usodo teh naših Slovencev in ko bom kaj zvedel, bom tudi povedal. -o- ANGLEŽI POTAPLJAJO JAPONSKE LADJE London, Anglija. — Admira-liteta poroča, da tekom zadnjih štirih mesecev so angleške podmornice potopile 45 japonskih ladij vseh vrst v okolici Sumatre in malajskih ožin. Japonci sleherni dan zgubljajo svoje ladje. -o- TO BODO DIŠALI! Pariz, Francija. — Poroča se, da so Amerikanjci kupili do 30,-000 galonov dragocenega parfuma, ki stane do 16 milijonov dolarjev. Poslan i>o v Zdr. države, kjer ga bodo za praznike drago prodajali. Well, well, ali' je te vrste blago tako potrebno, Ameriki? * -o- ŠKODA VSLED ROBOTOV Škoda, ki so jo Nemci s svojimi robotnimi bombami prizadejali Londončanom, nikakor ni malenkostna. Lord Woolton, minister za obnovo, poroča, da je v londonskem okrožju 130, 000 hiš poškodovanih. Da se ta škoda popravi, je zaposlenih 100,000 delavcev, toda omenjeni minister svari Londonča-ne, naj nikar ne pričakujejo, da bo vso to škodo mogoče prav hitro popraviti in prirediti toliko novih stanovanj. Obnova bo vzela več mesecev, pravi, tudi če uporabljamo vsa sredstva, ki so nam na razpolago. Najhuje so bila prizadeta predmestja. Samo v predmestju Crondon bo treba spraviti pod streho 55,000 hiš, preden pritisne zima. V tem okrožju sta bili po dve hiši zmed vsakih treh poškodovani. —-o- VOJNA ZA IGRAČE Vojska Zed. držav je zmagala še v nekem drugem boju. Ta boj se je vršil na bojni I fronti otroških igrač in *šlo je za punčke. Izdelovatelji so zahtevali 14 ton svinca in nekaj medenine (brass) za oči in glasove božičnih punčk. Ko je prišlo na dan, da bi vojaki, ki imajo doma majhne otroke, radi obdarovali svoje male s posebno lepimi punčkami, kakor so se lahko dobile pred vojno, se j je vodstvo armade krepko za- i vzelo za njihovo željo in tako i je moral WPB ugoditi zahtevi i izdelovalcev igrač, četudi jo < je bil prvotno zavrgel. Pet od- j stotkov teh punčk bodo hranili nalašč za naročila vojakov o-četov. -o- • TELEVIZIJA V BARVAH Joseph H. Ream, podpredsednik Columbia Broadcasting sistema* je pred nedavnim izjavil pred federalno občeval-no komisijo, da bo njegova! družba začela s poskusnim oddajanjem v barvni televiziji iz svojih prostorov v New Yorku j na WCBW čez dobro leto. Ta družba je napravila pogodbo s federalno telefonsko in radio korporacijo v New Yorku, da ji bo ta izdelala in postavila j nove vrste televizijski oddajal-! nik (transmitter,) ki ga bo do-gotovila v osmih mesecih. -o- SLEPA DVOJICA POROČENA 50 LET Oba slepa od rojstva, sta Mr. j in Mrs. John P. Young iz Phila- j delphije, Pa., obhajala pred j kratkim 50-letnico svojega za-1 konskega življenja. Imata šest > otrok, pet vnukov in dva pra-vnuka. Če tudi nista s svojimi očmi nikoli videla drug drugega ne svojih otrok in tako naprej, vendar imata žive vtise, ki so prišli v srce skozi oči ljubezni in medsebojnega razumevanja. NAJVEČJI ELEKTRIČNI NAPIS NA SVETU Pravijo, da se največji električni napis na svetu nahaja v Buenos Aires, Argentina. V eno stran meri 1888 čevljev, v drugo pa 30 čevljev in nima nič manj kot 15,000 električ-| nih žarnic. Napis je bil napra-I vljen v Zedinjenih državah. -o- SLABE OČI IMA PA VENDAR LETA Kratkovidni Ralph E. Flex-man iz Chicaga je na vsak način hotel postati armadni letalec. Namesto navadnih očal si je dal napraviti majhne steklene lečice tako, da so pritr-i jene kar na gole oči. Nihče ni, opazil tega, dokler ni prišel pred nekega letalskega zdravnika v Marianna, Flat.; ta zdravnik pa je imel oči kakor sokol in je takoj videl, kaj je narobe s fantom. Do tedaj je Flexman že prestal svoje prvotno vežbanje kot letalski kadet v Southeastern Air Service School v Bennettsville, S. j C. in na armadne častnike je! njegovo resrio prizadevanje napravilo tak utis, da so ga po-; slali nazaj v Bennettsville, da druge kadete poučuje v leta-! nju. Flexman je preletel že nad i 1,000 ur in je izvežbal že nad' 30 kadetov v osnovnem leta-: In Roosevelt stremi za takim mirom, zato gnan od take velike zavesti je tudi pri svojih visokih letih sprejel četrti termin, da bi svoje delo dokončal kolikor človeško mogoče tu na zemlji. Roosevelt predsednikuje v velikem izrednem zgodovinskem času. Zgodovina bo o njem pisala kot o velikem voditelju. Pomagajmo mu vsi, da bo njegovo delo, ki mu ga je naklonila božja Previdnost, čim sijajnejše uspelo. STRA2A NA RENU "Die Wacht am Rhein" je za c emce nekaj podobnega kot za t as Slovence "Buči morje Adri- 1 msko". V sedanji vojni so 1 tenda na to pesem že dodobra £ □zabili. Saj so ponesli bojno £ rto daleč tja čez na atlantsko bal in niti mislili niso na to, da i begne Ren kdaj biti še pozo- ] iče krvavih bojev. j Danes pa ^e hite postavljati ] trojo "Vahto na Renu". Na celi rti, na 900 km dolgem teku re- i e Ren, od Švice pa vse do Nizo- : emske meje in še naprej do ] 'otterdama je sedaj Ren po- ! lednje nemško upanje, da zastavijo prodirajoče sovražni-e. Na Nizozemskem so Renu i e prav blizu in so ga za poskus e tudi prekoračili, toda tarnaj ni boj toliko odločilen kot področju Moselle, kjer si uti-ajo zavezniki pot mimo Trier-a, slovitega mesta iz časov £arla Velikega. Najbolj pa krbi Nemce klin, kateri se je ;arezal v Siegfriedovo črto pri ^.achenu (Aquisgram), kjer »očivajo zemeljski ostanki istega Karla Velikega, kateri je' Lstvaritelj nemške in francoske lave, kajti on je početnik rancoske in nemške države. V bližnjih dneh se ima odlo- miti, kaj velja Siegfriedova čr-a. .Ameriška armada je, če je Janezek sedi v kotu in joka, da se Bogu usmili. Oče ga je bil premlatil. Njegovi dve leti starejši sestrici se siromak zasmili. Stopi k njemu in ga skuša potolažiti: "Nikar ne jokaj, Janezek! Ko bova velika, bova tudi midva svoje otroke tepla 1" OTROŠKI VOZIČEK Žena sestavlja oglas: "Proda se otroški voziček . . ." Mož: "Ne pozabi pripisati: Ponudbe pod 'Prazen'." T Stran 4__ kaj nam je povedal tehnični sar2ent vic cerjanec Zadnjo soboto na Dan pre- ] rja je dospel domov po malo < inj kakor petih letih vojaške- i službovanja znani tehnični < ržent Vic Cerjanec, ki je ob- < vil že toliko zanimivih dopi- : / iz Avstralije in Nove Gvi-je v Amerikanskem Slovencu. ] a naselbina se ga je zveseli- i Vic je fin in vljuden dečko. 1 Ta ponedeljek je vstopil v : še uredništvo, visok, vitke i stave, rdečega obraza in sveti "blond" las, ki mu jih je po- j itilo tropično sonce južnega i cifika. "Good morning!" se je gla- ] pozdrav. Ko natančneje po- i »damo proti vitki vojaški po- i ivi, vidimo, da je to naš Vic. i "Dobro jutro, Vic! Pozdrav- 1 n! Veseli nas, da si srečen in 1 rav zopet med nami!" : Po kratkem pogovoru z osob- ] n smo ga kajpada povabili, ] sede in nam hitro pove naj- s nimivejše dogodke iz njego- < ga vojaškega službovanja. - c je v to prijazno privolil, na- : radovednost pa je vrtala j nj z vprašanji: 5 "Kako se ti zdi po skoro pet j ih odsotnosti še naša deže- J f** i — "Ljuba Amerika je še ved- 1 zlata Amerika. Le mladih ^ di pogrešam. Po ulicah, vo- ] lih, raznih prostorih ni nič adih ljudi. Vse je prazno." "Odšli so, Vic, nosit vojaško j tnjo, kakor jo nosiš ti." — "Se mi zdi, da je tako, ja. drago je žrdaj tudi vge bolj, 1 kor je bilo v mojem času. Pa • racioniranje, takrat ga še ni-. / 0 imeli, ko sem odhajat. Tudi ( je novost zame." "Vse to je nam je vojna pri- i sla." : "Kdaj, Vic, si pa odšel v služ- J — — "To je bilo 12. januarja 1 40." i "Kod vse si pa služboval?" j — "Najprvo sem šel v Cha- . te, Illinois, v šolo zračnega i ra. Bil sem tam kakih sedem 1 isecev v šoli. Od tam sem sel Savanah, Georgia, kjer sem ] evažal letala iz Kalifornije v : orgijo. Naredil sem mnogo letov. Od tam smo razpeča-li po vsej deželi letala in po-)d sem jih vozil. Potem sem poslan januarja 1942 v Kadmij o, odtam pa preko mor-Okrog 25 dni sem se vozil po >rju v Avstralijo. Tam smo išli v vojno zono in smo začeli liti polete nad japonske baze pozicije v Novi Gvineji in No-Britaniji. Takrat smo imeli mbnike B-25. V aprilu 1942 n bil prideljen skupini* ki je zraku z letali reševala ame-ke vojake ranjence in druge Filipinov. Udeležil sem se eh takih dolgih poletdv. i logokrat smo zadeli na ja-nske letalce in smo pošiljali ug drugim jeklene in svinče-pozdrave. V mesecu maju io začeli bombardirati japon-e baze na Novi Gvineji. Isti »sec smo bombardirali presno mesto Nove Gvineje, Lae. iša skupina je štela pet mbnikov. Nasproti so prišli ponski letalci. Letalo, v ka-*em sem se vozil, je poškodo- 1 japonski Zero v zadnjem ncu. Ta poškodba je povzro-a, da naše letalo^ni moglo več :ro leteti. Začelo je zaostaja- Naša dva streljača v zad-em delu letala sta sestrelila ponsko Zero letalo, ki se je elo in padlo v morje. V nekaj nutah je začelo prihajati za mi osem japonskih Zero le-l. Naš strel j ač je izstrelil še ega. Drugi so prasketali z njem v nas. Oba naša strelja-. sta bila močno ranjena. Zle-1 sem k njima in jima dal pr-i pomoč ter jima s tem rešil vljenje. V našem desnem morju je nastal ogenj. 2e smo islili, da je po nas, a ogenj je > čudovitem naključju sam je- njal. Le božja pomoč je morala delovati, drugače si tega ne-morem predstavljati. Japoncem je moralo zmanjkati svinčene koruze in so prenehali z zasledovanjem. Naše letalo je bilo vse preluknjano. Nato je naše letalo padlo, kake 3 milje od naše baze na Novi Gvineji. Ta slučaj me je tako živčno zdelal, da sem moral za teden dni v bolnišnico v Avstralijo." "Hm, to je moralo biti strašno. Ali ste imeli še kaj takih slučajev?" — "O, yes, mnogo. Iz Avstralije smo naredili številne polete nad Solomonske otoke, Novo Gvinejo, Novo Britanijo in nad vse kraje, dokler Japonci niso! bili pregnani iz njih. Bil sem v; bitki v Koralskem morju. Tam i sem bil na izvidniški misiji. Za-1 pazili smo japonsko matično ladjo nosilko letal. Obvestili smo našo mornarico z radio in dali navodila, kje se nahaja. Naše bojne ladje so jo nekaj ur za tem potopile. V Bismarcku, New Britain, sem bil v hudem spopadu 3. marca 1943. Ves naš zračni kor je bil v akciji.s Fotopili smo 21 japonskih ladij in do 25,000 Japoncev je bilo ubitih. Mi smo zgubili le 3 leta- J la. Aprila meseca 1943, bilo je ravno 14. aprila, nas je napadlo 105 japonskih letal v bazi v Morsby, na Novi Gvineji. Takrat so nam uničili mnogo letal. Zalotili so nas ravno na tleh.. Hitro smo si skopali "lisičje luk- ! nje" in se skrili vanje. Precej; je bilo ranjenih in tudi ubitih. A Japoncem smo to vrnili ob drugih prilikah." "Kako ti je pa kaj Avstralija ugajala? Kako so vas tam sprejeli? Kake razmere so tam in kakšni ljudje?" — "Avstralija je še dosti dobra. Le razmere se mi zde, da so za našimi najmanj za 40 let. Ljudje so bili z nami zelo prijazni, kajti vedeli smo, da smo mi njihovi rešitelji. Japonci so bili že pred njihovimi vratmi." "Kako pa je kaj na Novi Gvineji? Kakšni so tamkajšni domačini?" — "Tam je še vse primitivno. Ljudje živijo v džungli necivilizirani. Bivajo v nekakih 3 do 4 čevlje visokih utah. Jedo kače, kokosove orehe in druge take stvari." "Kako pa živijo kaj socialno?" —■ "Hm. Take stvari v pravem pomenu tam sploh ne poznajo. Moški nič ne delajo. Žene morajo vse napraviti in so prave sužnje. Moški si lahko kupi ženo za malega prašička. Ce mu postane nezvesta, jo lahko ubije. Čudne razmere so med njimi. Le kjer delujejo misijonarji, je opaziti izboljšanje. Tam so domačini tudi bolj vljudni in so v marsikaterem slučaju rešili življenje ameriškim vojakom. Sicer pa tudi Gvinejci spoštujejo bolj Ame-rikance kakor Japonce. Japonci jim pobero ženske, Ameri-kanci ne, zato jih imajo rajši." "Kakšni so pa kaj Japonci? Ali si srečal kaj japonskih ujetnikov?" . — "Ti so pa jako zviti in zahrbtni, neiskreni in nobenega zaupanja vredni ljudje. Pred teboj ti dvigne belo zastavo in se poda, pa se le malo obrni in že te napade od zadaj s čimer koli more. Nekatere smo vjeli, ki so znali angleško in so bili malo bolj šolani. Le nobenega zaupanja ne zaslužijo. Japonec je najbolj zahrbten sovražnik." "Po vsem tem si torej gotovo zelo vesel, da ti je dana prilika, da si lahko prišel nazaj na obisk?" — "Zelo, zelo sem vesel te priložnosti. Ko smo dobili obvestilo, naj se pripravimo za pot na dopust, smo šli 20 milj skozi džunglo. Prišli smo do morja. Tam so nas čolni pripeljali do Na stotine ovac v ogromni čredi nudi svojevrsten prizor, ko gredo po 1 | mostu nad velikanskim jezom Grand Coulee Dam. Selijo se is painika v ■ Colville National Forest na zimski pašnik blizu Selah. Wash. Po vojni bo ta cesta spet odprta za občinstvo. ' ___ transporta in zagugali smo se na pot proti domu. Vozili smo se 19 dni. Pot je bila prijetna in lepa. Le od malarije je bilo več mož bolnih. To je čudna bolezen, ki človeka več tednov in mesecev tlači. Le polagoma ga zapusti. Drugače pa je bilo vse dobro. Vsi smo bili veseli, ko smo zopet stopili na domača a-meriška tla po tolikem času." i i "Ali si obiskal kake druge kraje, ali si hitel kar domov?" — "Saj res, povejte no čita-teljem tega lista, da bi bil zelo rad obiskal nekatere prijatelje v San Francisco, ki so mi pisali na Novo Gvinejo in v Avstralijo, ali ni bilo časa. Morali smo hitro naprej. Tako se naj zahvalim prav prisrčno tudi vsem onim, ki so mi iz drugih krajev ! pisali k vojakom. Kako sem bil vesel njihovih pisem! Vsako pismo mi je dalo kos nove vzpod- jbude. Ne veste, kako dobro dene to vojaku, ko je daleč od do-ma, ko izpostavlja svoje življenje za domovino in svoje domače, če dobi kako vrstico od doma. To mu daje zavest, zakaj se bori in zakaj žrtvuje v vojaški službi. Hvala vsem in vašemu listu, ki je objavljal moja pisma. Nisem vedel, da Ameri-kanski Slovenec zahaja v toliko krajev." "Zanimiva je ta tvoja izjava. Torej misliš, da ti je "Ameri-kanski Slovenec" kaj pomagal na kak način?" — "Ne samo mislim, ampak vem, da je. Tam iz daljnega Oregona, tam iz daljne Minne-sote, Michigana in številnih drugih krajev sem dobival pisma od naših starih Slovencev, pisana s tresočimi rokami, kar je znamenje, da so jih pisale stare slovenske roke. Zato sem jih s toliko z večjim spoštovanjem bral, ker sem videl v njih pisavi tisto toplo slovensko ljubezen, ki veže nas Slovence po vsem svetu. Ta ljubezen jim je morala narekovati pisma, da so mi pisali kot Slovencu, sinu slovenskih staršev. Sem, kakor ve- « ste, brez mame. Bog jo je poklical k sebi pred leti, ko sem bil še majhen. Pa so druge slovenske mamice delile svojo ljubezen z menoj, in to jaz visoko cenim. In Amerikanski Slovenec je bila tista vez med nami, potom katere smo izvedeli za drug drugega. Cast temu listu !" "Zares zanimiv je razgovor s teboj, Vic. Dopisuj še večkrat, list ti je na razpolago. In kaj boš pa počel sedaj?" — "Me veseli in se bom še in še oglasil. Za naprej ne vem natančno, kako bo. Za en čas me bodo menda dali v kak bolj miren kotiček, kakor je bila Avstralija in Nova Gvineja. Ne vem pa ne. Dne 25. novembra se moram javiti v Floridi.; Kje bom pozneje, pa bom povedal v dopisih od časa do časa." Po zanimivem razgovoru smo se pozdravili in si stisnili desnice, v zaupanju, da nam bo še dana prilika za take razgovore z Vic Cerjancem. Pozabiti pa ne smemo njegovega posebnega naročila, da saržent Vic Cerjanec pošilja tople in iskrene pozdrave vsem svojim prijateljem in znancem ter čitateljem tega lista širom Združenih držav. —n. iz sloTnaselbin (Nadaljevanje z 2. strani) va tako težko diha in meče paro iz sebe. Vlak je hitel bolj in bolj in nas peljal proti jugu Illinoisa. Proti večeru smo prišli v državo Kentucky. Tu se nam je odprl čisto nov svet. Kraj je gorat in vozili smo skozi več predorov, katerih v okolici Chicage nisem videl. Ljudstvo se mi zdi, da živi tu doli v manj ugodnih razmerah. In potem proti tre- tjemu dnevu smo prišli v Ala-bamo. Vozili smo se skozi mesta Flores, Gadsden, Troy, Birmingham, Mobile, Montgomery, itd.Tu so razmere vsaj na videz še nižje. Črnci žive v slabih bajtah, ki so mnoge na pol podrte. Skozi vrata, sem videl, so izstopali in vstopali ljudje, koze, kokoši in celo krava tu in tam. Ne vem, če živijo kar skupaj vsi pod eno streho ali kaj. Še bolj proti jugu smo videli kako črnci na obsežnih plantažah obirajo bombaž (cotton). Ko pa se prid6 iz Alabame bolj proti jugu proti Floridi je pa Črncev videti manj in manj. V južni Georgiji smo stali po noči in mene je zadela vrsta, da sem moral stražiti pri vlaku. Bili smo v Atlanti. Mesto je pri- i bližno veliko kot Berwyn in je hudo razstreseno nazaj v zale-• dje. V okolici pa pravijo, da se | kmalu začne močvirje, katere-1 ga je tu na jugu na vseh plateh dosti. Potem smo šli naprej. Kmalu smo začeli voziti skozi ■ obsežne ravnine, po katerih se ' je začelo že kazati južno tropično drevje, kot palme. Videl sem tudi dosti sirkovine, iz katere izdelujejo metle, dalje cela polja "pine-apples". Neka-' tera južna drevesa so precej visoka. Prišli smo v Jacksonville, Florido. Tu je kakor pri nas v Illinoisu meseca junija. Lepo gorko okrog 80 stopinj nad ničlo. Turistov je tu mnogo, to ta-1 kih, ki si lahko privoščijo pozimi malo lepe sončne Floride. Prijetno je res tu. To je Florida, o kateri sem že tolikrat slišal in bral. Well, dosedaj mi gre še kar 1 lepo. Ko sem še v šolo hodil sem videl tu in tam napise: Join the Navy and see the World! Zdaj i ga že ogledujem in te štiri dni, , ko sem se vozil iz Great Lakes : doli v Florido sem videl že mar- ( sikaj, kar mi bo za vedno ostalo v spominu. * Še nekaj naj pripomnim, j Včasih smo v Chicagi videli v filmih, kako se vlači voda z vrvjo iz vodnjakov. Po Alaba-mi, Georgia, imajo po deželi še vse polno takih vodnjakov. Kak črnec ali črnka vleče vedro iz vodnjaka, da kar belo gleda in ko jo privleče do vrha se veselo nasmeje in pokaže bele zobe. Na nas, ki takih prizorov nismo vajeni, dela vse to zanimive utise. Zdaj smo tu na otoku in se bomo učili mornarstva naprej, za naloge, ki nas čakajo. Okrog nas je voda. Palm je tu vse okrog dosti, ki nam bodo delale senco pred soncem tekom teh zimskih mesecev, v katerih se boste gori na severu zavijali v kožuhe. Res zdi se mi, kakor bi prišel na čisto nov svet. Sprejmite vsi najlepše po-' zdrave in pišite kmalu. John Jerich, Jr., S. 2/cl. Pripis urednika: Pred 26 leti je oče dopisoval v Am. Slovenca iz Francije, ko je služil v ameriški armadi. Takcat še : slutil ni, da bo kdaj urejeval Am. Slovenca. Zdaj po 26 letih njegov sin piše in poroča iz mornariške službe. Tako je živ* ljenje! -o- JEZIK JI JE ZAVEZALA On: "Srček, ali se nisva dogovorila, da ne bova nikomur povedala, da sva se zaročila?" Ona: "Da, dragee, a jaz nisem kriva. Včeraj je namreč Silva rekla, da me niti idiot ne bi vzel, pa sem ji vendar morala jezik zavezati in ji povedati, da sem s teboj zaročena!" : dr. h. M. lancaster j Dentist i 2159 West Cermak Rd. ,1 I i v Telefon Canal 3817, , (ogel Leavitt St.) i CHICAGO. ILL. __ f -- — . Nedeljski pomeniti —MnwMaH^M J* M. Trunk ^■ - TEDENSKI KOLEDAF 19. Nedelja 25. pobink.— Elizabeta 20. Ponedeljek — Feliks 21. Torek — Darovanje preč. D. M. 22. Sreda — Cecilija 23. Četrtek — Zahvalni dan — Klement 24. Petek — Janez od Križa 25. Sobota — Katarfrui, devica PETINDVAJSETA NEDELJA PO BINKOŠTIH \ • V 2S7 Lime Street. Joliet. Illinois , * * J* ^"faednik: Frank Tushak, 716 Raub Si., Joliet. I1L ! : > i ^pr^*n*:„*atbriao ^^ 528 Lafayette St, Ottawa. ID. ! K Tajnik : IW J. Wedic, 301 Lime Street. Joliet I1L J! $?pUnikfr: JofanNemanich, 650 N. Hickory Su, Joliet I* <; BUpjmk; JoMph Klepac, 903 Woodruf Rd, Joliet. I1L j ► ▼Pdi«: Mathew Kebe, 223 - 57th St. Pittaburfh, Pa. < ► Vrh. zdravnik: Joseph A. Zalar, 351 No. Chicago St.. Joliet. UL J ; l NADZORNI ODBOR: j < J Andrew Olavach, 17« W. 21st St, Chicago, ID. \ ► Joseph L. Draalsr, 1318 A^ams Street North Chics«« IllfaaolA. J J Jo*uh Jerman. 20 W. Jacks^ St, Joliet, 10. J» POHOTNI ODBOR: J Joseph pavlakovich, 39 Winchell St, Sharpsburg, Pa. < J Kovackh, 2294 Bine Island Are, Chicago, ID. J ► J®*" Denia. 2730 Arthmgtoa Are, Chicago. I1L Predsednik Atletičnega odseka: Emery Sobar. ; • 540 North Bluff Street. Joliet Illinois* J > URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec". 1849 W. Cermak Rd.. Chicago, III L jn. 1944 je DSD izplačala svojim članom in članicam in <, njih dedičem raznih poemrtnin, poškodnin, bolniških podpor ter dragih i < J "Plačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev. J ► Društvo za DSD. se lahko ustanovi v vsakem mestu Z dr. driav K \ *» nUnj kot 8 a*nJ (cami) M oddelek. Sprejme se vsak kato- ' S ličan moškega ali ženskega spola v starosti od 13 do 60 let V mladin- ! < J ** oddelek pa od rojstva do 16. leta. J 3; Zavaruje se za $25000, $500.00 zli $1,000.00. Izdajajo Se različni 3 <; certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year «J <" Endowment Vsak certifikat nosi denarno vrednost katera sa vsako < < J Isto viia. -3 Poleg smrt nine izplačuj« DSD. tvojim članom (kam) tudi bolniško « <» podporo iz svoje Centralne blagajne. tudi sa razne operacije in 3 i l poikodnine. 3; t Mlečna plačfla (assessments) so arejena po American Experience 3 <; tabeli < 3> DSD je 124.46% solventna; to potrjujejo izvedenci (actuaries). 3 < , Uradni jezik je slovenska in angleški J Rojakom in rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopijo J njeno * ;» areuot . * Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno sfi fist- 3 < ► meno na gL tajnika: PRANK J. WED I C, 301 Lime St, Joliet DL 3 \ HOLY FAMILY LADIES LEAGUE Joliet, 111. Nils of November 8. 1944 TEAM STANDINGS Won Losi Treasurers ______________ 14 10 Secretaries ______________ 12 12 Vice-Presidents _____ 12 12 Presidents riJulLi..* II *l4 * INDIVIDUAL STANDINGS Aver. Games Series ages 1. D. Wedic___ 21 3252 154.18 2. M. Jamnik.... 24 3644 151.20 3. Jo Vancas.... 21 3058 145.13 4. D. Riblon____ 21 2990 142. 8 5. L. Gagnon ... 24 3409 142. 1 6. Eve Franzen 24 3346 139.10 7. J. Zinser._____ 21 2872 136.16 8. J. Cirrencione 21 2768 131.17 9. C. Garbin.... 24 3151 131. 7 10. J. Bambic ... 24 3138 130.18 11. N. Cirrencione 24 2997 124.21 12. E. Zinser...... 24 2988 124.12 13. F. Manno.... 24 2946 122.18 14. F. Leonard ... 24 2856 119 15. M. Foster.... 21 2256 107. 9 16. Kay Despo „ 24 2472 103 High Games 1. Dolores Wedic, Pres.________248 2. Marge Jamnik, V. Pres__________ 229 High Series 1. Dolores Wedic, Pres_____________ 528 2. Marge Jamnik, V. Pres„.......... 509 High Team Series 1. Vice-Presidents_________________ 1704 2. Treasurers________________________ 1694 ' Here we are again with an- 1 other week's scores. Some are 1 climbing up and others are go- 1 ing down. Come on, girls, let's 1 show them we can do it. Some ' of those two hundred games 1 would go nicely. Dolores Wedic had a nice 212 score and a nice 528 series for the night. Dot 1 Riblon had a nice series of 476 which has put Dot in fourth place. Let's see who is going to get the next two hundred game. Let's all try for it, what do you say??? Your Reporter. raft ^ESsa&f . Filipinci drvijo skosi ameriške bojne vrste na oioku Leyle. da bi se izognili ognju is motnarjev £ topov, ko so se Amerikanci spoprijeli . Japonci Vsak domačin nese nJ^v^*? ssTl^žsT časno zavetje so našli na invazijtkih obrežjih. ' w * ** se jim kitajski okoliš najbolje poda. Dovolj so pametne, da se ne oblačijo v evropske obleke kakor^ Japonke. Močno je pri, njih razvita ljubosumnost. — Večkrat se tekmice celo spoprimejo in konec je včasih tragičen. Pogosto se zgodi, dd^se dve dekleti zaradi fanta resno ranita, ali pa celo umreta. Kako se poroče Ko dekle izpolni svoje petnajsto leto, ji starši prič no i-skati ženina. Po kitajskih zakonih zakona ne skleneta mož in žena, temveč njuni starši. Za zakon pa ni potreben pristanek neveste ali ženina. Zakon je veljaven, če so izpolnjene tele formalnosti: treba je do podrobnosti sestaviti ustno ali pismeno pogodbo v posredoval če vi prisotnosti in izmenjati listini, na katerih sta zapisana dan in leto nevestinega in ženinovega rojstva. Nato darujejo in sprejemajo darove, nevesto pa ponesejo na no-silnici v ženinovo hišo; tamkaj se mora pokloniti slikam njegovih prednikov. Navadno pri tem obredu ni zastopnikov cerkvene in posvetne gosposke. ■ Po kitajskih zakonih je za- • kon neveljaven, če ženina prevarajo. Ako nevestina družina , preslepari ženinovo družino z namenom, da odda hčerko s telesno hibo ali z neozdravljivo boleznijo, lahko potlej ponudi njeno sestro kot nevesto. V tem primeru kaznujejo pa i posredovalca, ki je v imenu nevestine družine sklenil pogodbo, z 80 udarci, ženitne darove mora pa nevestina družina takoj vrniti ženinovi družini. Če mož nabije ženo v sveti i jezi, žena nima pravice do ločitve zakona. Ločitve so zelo ; redke, če je pa do ločitve pri- i šlo po ženini krivdi, žena navadno te sramote ne prenese in i ni izključeno, da si žena zato : vzame življenje. ] Družinsko življenje pri Ki- ! tajcih je zelo bujno, toda mož ^ sme pripeljati v hišo drugo ženo, ako s prvo ni imel otrok, i -o--| VABILO NA PLES McDonald, Pa. Se bomo pa še enkrat pred ; adventom malo obrnili, pa ne tako, da bi bila glava navzdol : in noge navzgpr. o ne, samo su- : kali se bomo tako, kot bi se bil i Pritisnikov Janez oženil. Tla i bodo namazana in polka bo u- i jkazana, tista poskočna "Moja i baba je pijana, jo bom peljal domov", itd. Tudi valčki bodo tako lepi, da če pride Fortunov |Šime z leseno nogo na ta ples, pa bi plesal tisto "Jaz pa ti, pa j zidana marela". Igral bo sloveči Jacob Martinčič in njegov orkester. Vse to bo na Zahvalni večer 23. novembra, po amerikansko na purmanov god. Ples bo priredila podružnica št. 90 Slovenske ženske zveze na Sygan, Pa., ! v Slovenski dvorani. Začetek ob devetih, trajalo bo pa do ene zjutraj. Prijazno ste vabljeni kako 2ivi 2ena na kitajskem Po članku ▼ londonskem "Strarad-Magazinu". Na Kitajskem ni tiste socialne srednje mere, kakršno poznamo v Evropi. Socialne razlike so zelo velike, lahko bi jih razdelili v štiri vrste: delavce, ali kakor jih Kitajci i-menujejo kulije, ti so najhižji družabni sloj; poljedelce, njih življenjski nivo predstavlja merilo blagostanja ali bede kitajskega naroda; dalje trgovce in državne uradnike, prištevajoč med nje tudi vojaštvo. 2ene delavcev in poljedelcev Kulijeva žena skrbi za otroke in za svoje revno gospodinjstvo, včasih pa skupaj z možem dela v čistilnicah bombaža, volne ali drugih izvoznih produktov. Ti sužnji svojega življenja so se menda rodili le zato, da pač nekako dospejo do konca svoje življenjske poti. Za seboj ne puščajo nikakršnega sledu, nihče izmed njih ne pride nikoli v ospredje, nihče se nikoli ne dokoplje do nepremičnin in otroci takih delavcev ostanejo spet samo delavci. Ce dekleta nimajo priložnosti, da bi se poročile, se prodajajo že od svojega štirinajstega leta ali si pa služijo kruh kot 'pevačice.* Ta družabni razred je žrtev nemile usode. 2ene kulijev so skromne in potrpežljive. Poljedelskim ženam se godi nekoliko bolje. Sicer ne vedo, kaj je blagostanje ali izobilje, vendar imajo vsaj streho nad glavo, čeprav je le slamnata. Med njimi naletiš na nenavadno lepe ženske; drugače so pa poljedelke nekakšna ženska povprečnost. * Uradniške in trgovske žene Od te množice nižjih slojev se pa zelo razlikujejo žene in dekleta trgovcev in uradnikov. To so krotke, prijetne in vesele ženske, vzgojene po strogih rodbinskih tradicijah. Na pekinških ulicah ali pa po cestah velikih kitajskih primorskih mest srečujemo vitke, sorazmerno razvite ženske z živo, ljubko hojo. Te ženske lahko nedvomno prištevamo k najlepšim na svetu. Nikoli nikamor ne hite in nihče jih ne podi. Nosijo svilene, lepo ukrojene obleke, ki se tesno prilegajo životu; imajo krasne vitke noge, iz njihove pojave diha prirojena odličnost. Jedo zmerno, da se ne bi zredile ali shujšale. V družbi so vesele in temperamentne in se znajo dobro zabavati. Te moderne Kitajke rade zahajajo v gledališče prav tako v evropske kavarne, a zavedajo se, da vsi, posebno pa članice omenjene podružnice. Rade bi namreč skušale pomagati naši podružnični blagajni, da bi malo okrevala, ker sedaj je že čisto pri pri kraju. • Na veselo svidenje i M.Y. -o- . LISTNICA UREDNIŠTVA: Mrs. A: W., Joliet, Illinois. — Poslano zahvalo za objavo prejeli, a jo žal ne moremo objaviti, ker poštni zakon prepoveduje vsako pisanje o Bingo partijah. Oprostite. RAZNO NAJPODLEJSl ČLOVEK Ne moremo ga imenovati "u-dari-in-zbeži" voznika, ker je imel svojevrstno denarja lačno prisotnost duha. Lahko bi rekli, da je "udari-in-pograbi-potem-pa-zbeži" voznik. Avtomobil je zadel nekega Clarence H. Williamsa iz Vancou-verja, Wash., pred kratkim in mu stri nogo. Voznik pa ni kar meni nič tebi nič pognal naprej. Takoj se je ustavil, stopil doli, vzel kovčeg ponesrečenega pešca, skočil nazaj v avtomobil in od tedaj ni ne du-Jia ne sluha o njem. o- PRED NAZUSKIM NOSOM Ameriške sile so skoraj do kraja uničile neko oklepno nemško divizijo severno od mesta Apignon v Franciji, to pa vse zaradi poročil dveh francoskih zakoncev, ki sta brez strahu po radiu sporočala novice Zaveznikom, če tudi je pri njiju stanoval sam poveljnik nemških čet. Ime te mlade žene in njenega angleško govorečega moža še nočejo povedati, pač pa so povedali, kaj sta delala. V teku štirih let, ko je 38 različnih nemških častnikov stanovalo v njuni hiši, sta ta dva mlada vsako noč po radiu obvestila London o sovražnikovem kretanju. V zadnjih dveh mesecih okupacije so Nemci dvakrat prišli na sled, da mora biti nekaka radio oddajna postajica v tisti bližini, toda prave hiše le niso sumničili, ker je sam nemški četni poveljnik tam prebival. Tisto noč, ko so se Nemci umaknili, sta mlada žena in njen soprog sporočila vsako potezo nazij-tkega umikanja. Kakor znano, so bili tedaj Nemci dobesedno pogaženi. -o- KAKO MORNARJI PUHAJO! Naj nikar kdo ne trdi, da mornarica Zed. držav ne skrbi za primeren obrat in napredek v tobačni industriji. Devet drilijonov cigar pošljejo vsak mesec ameriškim mornarjem na Pacifiku, potrebovali bi jih pa najmanj še 20 milijonov več. Razen tega pošljejo 23 milijonov zavitkov - cigaTet našim mornarjem na Pacifiku in na daljnih^ pacifiških .oporiščih. Toda vsi fantje ne kadijo; drugi imajo rajši sladščice, nekateri pa imajo ' radi oboje. Vsak mesec gre 25 milijonov "candy bars" za našo mornarico. Ce torej vsega tega blaga ni toliko po naših trgovinah, kakor bi si želeli, to prav lahko razumemo. -o- / KAJ OBLJUBLJA ARMADA i Vojni tajnik Stimson naznanja, da armada obljublja nuditi ''sočutno upo&evanje? vsaki družini, ki zaprosi, da bi bil iz vojne službe odpuščen njen zadnji sin, Id še ni padel v vojni, razen v slučajih, če se ta sin ne nahaja v nevarni službi. Stimson pravi, da se bodo ravnali po tem novem pravilu ft priznanje za žrtve in prinos od strani takih družin in da bodo glede vsakega posameznega ^lučaja razsojevali posebej, kakor velika je pač mera upravičenosti v tistem slučaju. JAPONCI JEDO SONČNE ŽARKE j Nemška prek-oceanska poročevalska agentura je pred kratkim povedala po radiu, da imajo Japonci čudovit nov živež, napravljen iz gnilega lesa, žaganja in škroba ali štir-ke ter obsevan s sončnimi žarki. Ta novi živež so razvili japonski kemisti. Postopajo takole: Plesnobo po gnilem lesu postrgajo in denejo v žaganje. Pozneje dodajo malo škroba in vse skupaj nekoliko časa pre-parijo. Ko se začne kisa ti, posušijo zmes na soncu. Proizvod je užiten in se lahko meša z moko za testo, iz katerega se dajo napraviti fini nudeljci. Ta "posladek" Japoncem prav iz srca privoščimo in jim nismo kar nič nevoščljivi zanj. KOLEDARČEK ZA ODMERJANJE Do kedaj so veljavne znamke xsi racioniranje ? Sladkor—Znamke št. 30, 31 32, 33-in 34 so veljavne vsaka za pet funtov sladkorja, do preklica. Znamka št. 40 je veljavna za pet funtov sladkorja za vkuha-vanje konzerv, in sicer do 28. februarja 1945. Meto, maščobe..— Rdeče znamke A-8 do Z-8 in A5, vse do P5 so veljavne do preklica, vsaka za 10 točk. Procesirano sadje in zelenjava—Modre znamke A8 do Z8 in A5 do W5 v 4. knjižici so sedaj veljavne do preklica, vsaka za 10 točk. G&solin—Veljavni so kuponi A-13 v novi A knjigi in sicer vsak za 4 galone, vse do 21. dec. Čevlji—Znamke št. 1, 2 in 3 z aeroplanom v knjižici št. 3 so veljavne do preklica. -o- ARMADA MORA IMETI MULE Marsikatera mula bo napela svoja dolga ušesa, ko bo slišala, da je administracija za vojno pošiljanje odredila 17 ladij za vojni oddelek nalašč za prevažanje mul. Četudi so znane, da jih včasih kar naenkrat zgrabi nezlomljiva trma, vendar armada ne more izhajati brez mul, posebno kadar se mora vojskovati po blatnem o-zemlju in po goratih krajih. Izmed teh 17 ladij jih je 15 že spremenjenih v "mule carriers", nadaljni dve pa tosta a v kratkem. Trinajst liberty i- ladij in štiri druge tovorne la-a dje so odločena> da bodo pre-i- vazale mule v razna vojna o-it krožja. - TEORETIK e >- "Papa, kaj je teoretik?" l. Teoretik, sin moj, je človek, e ki misli, da se uči plavanja, če r- sedi na bregu in opazuje ža- a bo." Sj^M^aJMP M M NIZKE I C E N E ! ^..........Vse skupaj OČ ALA tršo NAJNOVEJŠE rNI^Z MODE - KRE- M na*° ^ _ ^ I"—" DIT, CE RABI- 16 dnevno POSKUŠNJO ^ TE — POPRA. z jamstvom,da vrnemo denar VIMO LEČE _ Ako M rti,u. eiti.-ti faH|il» UREDIMO jjj zdravnik bo vam povedal. ^mKK^0^ OKVIRE ^mmm^^^Kmmtm^mmmmt iia m^ PridUeknam danes! i4Wkrmtn.ni [fir m liniji i|fc|........i..... 494L47thSUe»tmt pregled oči po regisirira- - _________lJttLiUtaitnet^m raih zdravni- 7 CONVKNIEMT lQCATIOH»l—J kih. "BARAGOVA PBATIKA" ZA LETO 1945 I je izšla m se razprodaja. Pratika je zelo zanimiva in ima mnogo poučnega berila. Posebnosti v njej so: "Kako posluje kongres Zdr. držav?" — "Katere stavbe in poslopja so največje na svetu." — "Seznam vseh dosedanjih predsednikov Zdr. držav od Wash-ingtona naprej, kedaj so bili rojeni, izvoljeni, kako dolgo so vladali« kedaj aimrli in kje pokopani." V prataki je še mnogo drugih zanimivosti. Ne odlašajte x naročilom, ker letos smo je tiskali radi pomanjkanja papirja le omejeno število. Pratika stane 40c s poštnino vred. BARAGOVA PRATIKA 1949 W. Cermak Rd. -:- Chicago 8, Illinois Društvo sv. Jožefa St. lflB, K. S. K. u CLEVELAND, (CoUinwood) OHIO Društvo zboruje vszk tretji četrtek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob 7:30. Ako se niste član tega največjega društva v Ameriki, se vas opozarja, da se takoj vpišite dokler niste še prestari. V društvo se sprejemajo moški in ženske v starosti od ld. do 60. leta. V mladinski oddelek pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Poleg izredno velikih podpor za najmanjše prispevke, goji društvo tudi razne vrste športa za mladino. Predsednik John Pezdirc, 14904 Pepper Avenue, Tajnik Joseph Ferra, 444 E. 152nd St., Cleveland, Ohio. Zdravniki: Dr. S kur. dr. Perme, dr. Stasny in dr. Opaika?, Help build guns for the Navy! Danly need Machine operators and Arc-welders. If not experienced, we will train you. Top working conditions. Good food served at cost. . W. L. B. approved merit rating plan, thai enables you to advance, as you learn or demonstrate ability. AU West towns busses and Street cars to the door. danly machine specialties, inc. 2100 So. 52nd Avenue, Cicero, Illinois ____ ■I PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CmCAGI ■ LOUIS J. ZEFBAN 1941W. Cermak R4-, Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN., v • |||H ■ ■ ' " ': ; / > - ' Najboljši avtomobili sa pogrebe, krste in ienitovanja.—Mrtvaška kapela aaa razpolago brezplačno.—CENE ZMERNE. Preizkušena ljubezen Roman. — Iz francoščine prevedla E. N. r Gospa Cadreronova se je vsa srečna nasmehnila: "Razumem te, ljuba moja," je hudomušno pripomnila in pomežiknila možu, "tudi midva sva bila mlada .. Oh, tako malo zadošča, da pomiriš materino srce! Ob misli, da se njena hči veseli svidenja s svojim možem, se je gospa Le Cadreronova čisto pomirila. Orana torej ljubi Miguela, o tem zdaj ni več nikakšne-ga dvoma. Hčerin zakon torej ni — tega se je gospa Le Cadreronova namreč najbolj bala — zakon brez ljubezni. "Oh," je vzdihnila mati, "srečna sem, videč, kako ljubiš svojega moža." Orana jo je začudeno pogledala: "Jaz da ga ljubim? Jaz?!" je vzkliknila presenečeno. "Kajpak," je odrezal gospod Le Cadre-ron, ki mu je bilo tega prerekanja dovolj. "Sama si dejala, da je tako." Orana je instinktivno začutila, da je bolje, če potrdi očetove besede. Pobesila je glavo in tiho dejala: "Bo že tako, menda res. Vsekako se že zelo veselim, da bom svojega moža morda že jutri videla ..." Ob poslednjih besedah se je pričela živčno smejati Gospod in gospa Le Cadreronova nista opazila, da se Orana ne smeje od srca. Pomenljivo sta se spogledala, in gospa Le Cadreronova se je tudi sama vsa srečna nasmehnila. Kje neki bi ta dva poštena, nekoliko staromodna človeka slutila, da se njuna hči čisto iz drugačnih vzrokov veseli svidenja s svojim možem? Kako naj bi se domislila, da se včasih veselimo tudi sladkega maščevanja in ne samo ljubezni ? Vedela sta samo, da si Orana zelo želi odpotovati za možem, in to jima je zadoščalo. Dovolj jima je bila zavest, da moreta svoji hčeri stre-či in ji pomagati, da bo kar najhitreje u-resničila to svojo željo. XLIV. Drugi dan zvečer se je Orana pripeljala -v Ženevo. Ker je bilo že prepozno, da bi še tisti večer poiskala svojega moža, se je zadovoljila z branjem švicarskih časopisov v salonu enega najrazkošnejših ženevskih hotelov. Mlada žena je prelistala vse časopise, samo da bi natanko vedela, kje vse se še mude razna tuja odposlanstva, ki so prispela v Švico z vseh vetrov. V enem izmed velikih švicarskih listov so bile slike nemškega in italijanskega odposlanstva, na drugi strani pa še večje slike angleške, francoske in španske delegacije. Razen tega je bilo tudi več slik tujih Časnikarjev. Orana jih je pazljivo ogledovala. Imela je samo eno željo: da bi v tej množici obrazov našla obraz svojega moža. Naposled je pa le zagledala na sliki španskega odposlanstva znano visoko postavo svojega moža, sicer nekoliko v ozadju, toda tako očitno, da ga je takoj spoznala. "Saj to je on!" je vsa vesela vzkliknila. "Ta v ospredju je torej njegov šef. Miguel stoji v ozadju skupaj s tajniki. Morda pa le nima tako slabega družabnega položaja." Ta misel jo je razveselila. Všeč ji je bilo, da je njen mož vsaj za zdaj v jarki luči svetovnih dogodkov, čeprav bolj v ozadju. In ona, noričica, je mislila, da je njen mož čisto navaden uradnik na konzulatu! Zdaj pa vidi, da je član španske delegacije. Res prijetno presenečenje! Industrijčeva hči, žena španskega diplomata ! No, to prav lepo zveni. In razen tega čisto nič ne diši po socialni razliki, ki je zaradi nje njen oče Morena tako poniževal. "Poslala bom že jutri ta časopis svojim staršem," si je dejala sama pri sebi. "Očarani bodo, videč, v kako dobri družbi nastopa njih zet... posebno, ker jim nisem vedela povedati, kaj počne Miguel v Ženevi" 2e jutri bo poiskala svojega moža. Upala je, da ne bo težko izvedela naslova člana tujega odposlanstva. Kmalu se je pa prepričala, da ni tako. "Razen palače Zveze narodov je še mnogo palač, ki so polne udeležencev sedanjega zasedanja," ji je dejal neki redar, ki ga je prosila za pojasnilo. "Razen tega je tudi mnogo tujih novinarjev, ki so prihiteli na to zasedanje z vseh strani sveta. Povprašajte nekoliko tudi po teh hotelih in palačah." Orana je bila zdaj zadovoljna, da je dobila stanovanje v enem najrazkošnejših ženevskih hotelov. Bil je sicer nabito poln, toda imela je srečo, da je neki italijanski diplomat na hitro odpotoval prav tisti dan, ko je ona prispela v Ženevo. Cena stanovanju v tako razkošnem hotelu je bila sicer nekoliko visoka, toda saj ji bodo starši radi napolnili denarnico, če bi se prehitro izpraznila. "Sicer pa, kakor hitro bom našla Miguela, bom najela manjše stanovanje v kakšnem skromnejšem hotelu," je modrovala. "Zdaj pa, zdaj naj pa le vidi, da se mi dobro godi, kadar sem sama," je pripomnila, da bi udušila očitke vesti zaradi denarja, ki ga je tako brez premisleka zapravljala. V upanju, da bo tam čim prej srečala svojega moža, je Orana takoj drugi dan odšla proti palači Zveze narodov. "Nedvomno mora kdaj pa kdaj k svojemu šefu," si je mislila, "tam ga bom že pre-stregla ..." Okrog palače se je razprostiral velik park. Mnogo ljudi se je sprehajalo po njem in čakalo diplomate, najbrže z edinim namenom, da bodo lahko pozneje rekli: "Videl sem tega in tega delegata ..." Pomešala se je med zijala; skozi pred-dvorje so kar venomer vozili elegantni avtomobili. Ustavljali so se pred vhodom, iz njih so pa vstopali brezhibno oblečeni gospodje, sami ali pa v skupinah, in hiteli po stopnicah v palačo. Ob vhodu so fotografski reporterji kar venomer 'streljali' z a -parati v prišlece, ne meneč se za dobrodušne poglede švicarskih vojakov, ki so stali na obeh straneh stopnišča in se očitno dolgočasili. Pročelje palače je Orano kar slepilo s svojo jarko belino. Mlada žena je dolgo čakala, ne da bi bila zagledal tistega, ki ga je tako željno iskala. Uradni prihodi in odhodi raznih pomembnih osebnosti so jo nekoliko zmedli; razen tega je opazila, da je bilo med tistimi, ki so odhajali v palačo, le malo žensk. Mala Francozinja je na lepem izgubila vse veselje, da bi odšla v palačo in povprašala po svojem možu, kakor je bila najprej nameravala. Videč, da odhajajo ljudje k obedu v velike restavracije, si je dejala: "Morda bom danes ali jutri srečala Miguela v eni takšnih restavracij, kjer se shajajo diplomati in časnikarji z vsega sveta ..." Vrnila se je domov, se oblekla v elegantno popoldansko obleko in odhitela s samozavestjo mlade in lepe žene na kosilo v neki drug hotel. Izbrala si je mizo tako, da je lahko videla vsakogar, kdor je prišel k -obedu. Pričela je počasi zajemati in toliko bolj pazljivo opazovati ljudi, ki so prihajali. Ni se domislila, da bi utegnil ta ali oni utrujeni diplomat izbrati kakšen, samotne jši kotiček, kjer bi se odpočil, predvsem pa pomegnil pred radovednimi časnikarji. Narobe, Orana je naivno upala, da bo Miguel po napornem delu iskal razvedrila v velikih in razkošnih hotelih, v zabaviščih, kjer se shajajo ljudje z vseh vetrov. Razen tega se je skušala približati posebno vsemu, kar je bilo francosko, ne da bi bila pomislila, da bo morda Miguel iskal družbe rajši v nemških in italijanskih krogih. , (Dalje prih.) ,METZ PRED PADCEM; AMERIKANCI V SAARU; RUSKE OPERACIJE IN DRUGO (Nadaljevanje s 1. strani) ~ Moskva, Rusija. — /Rusko vojskovanje zadnjih par dni je podobno obsežnim tajnim manevrom. Da Rusi zbirajo svoje številne armade in potrebne zaloge za zimsko ofenzivo je znano. Natančno kje pridejo glavni sunki je pa tajnost. Med tem, ko so se Rusi ustavili pred Budapešto že pred enim tednom, zdaj osvajajo severno Ogersko in južni del dežele pod prestolnim mestom. S tem imajo stranska krila zavarovana pred kakimi morebitnimi.izne-nadenji. Rusi pomičejo svoje sile previdno naprej. Završali pa bodo vsak Čas ljuti boji na vsej ruski fronti, kakor to kažejo znamenja obsežnih pripravljanj. Berne, Švica. — Razna poročila iz Nemčije, ki prihajajo po privatnih virih, razširjajo na-daljne nove fantastične vesti o Hitlerju. Neko poročilo ome-L nja, da je pobegnil iz dežele in > nihče ne ve kje. Druga poročila omenjajo, da je bil operiran v o bolnišnici. Tretjo poročilo, da e je na potu s submarinom proti Japonski. Najbrže izmišljotine, e ali nalašč vržene vesti v svet. Resnica pa najbrže je, da je e zdaj dejanski gospodar v Nem- 0 Čiji znani nemški rabelj Hein-d rich Himmler, načelnik nemške 1 gestape. .. !- -0- o KITAJCI PORAZILI JAPON-d CE V BURMI i- Kandy, Ceylon. — Kitajske a čete, ki se vojskujejo proti Ja-poncem v Irrawaddy dolini v i- Burmi, so napredovale pet milj a in so oddaljene le še dve milje •j od Bhame, kjer je za tamkaj-o šno pokrajino glavni japonski stan. Tudi na drugih točkah se Kitajci živahneje gibljejo. )- -o- o "Amer. Slovenec" je vex, kj i- druži ameriške Slovence od o obale do obale. -------—' r^^^l w fc^ l f * Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom Kranjsko-Slovenska Katoliška @ Jednota SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 128.43% Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 51. leto. Članstvo: 39,600_Premoženje: $5,700,000 C« hočei dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljii, polteni in oadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLO- j VENSKI KATOLIŠKI JED NOTI, kjer se lahko zavarnjei za emrtnine, razne poScodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ienske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5j000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot C« ie nisi član sli OfeCdoa te mogočne in bogate katoMIke podporne organi-racije, potrudi se in pristopi takoj. 8 Za pojasnila o zavarovalnini in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD V LASTNEM POSLOPJU 351-353 No. Chicago Street Joliet Illinois BELEGA PEKLA STRAHOTE Emil Wisura Sreča, da je taborišče blizu, f Tovariši položijo onemoglega' Evansa na sani in radi bi ga vlekli še teh dvajset ur do koče, kjer jim bodo pomagali Atkinsonovi tovariši. — Toda, nemogoče je! Orkan izbruhne! Iz nebes in pekla se usujejo plasti snega nanje! Sani ni moči spraviti z mesta. Lashly se ukvarja z bolnikom v šotoru. Stari Crean hoče in mora pomagati bolnemu tovarišu. A le kako? In s čim? Tedaj si upreže svoje živce pred svoje hotenje in zdivja v" viharno noč proti glavnemu taborišču. Topota po snegu in se plazi, se dvigne, pa spet te-lebne v sneg. Le naprej, Crea-ne, le naprej! To si zatuli sam sebi. Plazi se, teče, šepa in se spotika, se dviga iznova, sopi-ha in divja skozi vihro bele grozoteosemnajst ur dolgo, osemnajst neskončno dolgih, samotnih, od mraza žvenketa-jočih, v srce segajočih ur in dospe bolj mrtev ko živ v taborišče! Omahne v šotor; ura ie štiri zjutraj, tovariši spijo: ."Na pomoč! Poročnik Evans umira, brž, tecite, rešite poročnika." Cez tri dni je poročnik Evans rešen. * Dne 4. januarja. Scott in njegovi štirje spremljevalci so danes prehodili 23 kilometrov. "Tovariši! Še 137 kilometrov do tečaja!" Dr. Wilson odvrne voditelju: "To se pravi še sedem dni korakali, ne da bi zmrznili!" In Bowers se zasmeje: "In bomo vsi prepoteni sedeli na zadnji sveta!" Bowersova šega-vost je ko balzam za tovariše. Celo beli Scottovi zobje se prikažejo izza posilenih ustnic. Tudi stotnik Oates se junaško zasmeje, čeprav ga mraz najbolj muči in pravi: "In južni tečaj bo naša last!" "Da, naša!" se zasmeje ! Scott in koraka moško naprej, j Muke tri in štiridesetih stopinj pod ničlo so z vsakm korakom manjše radi bližanja težko I pričakovanega cilja: južni tečaj bo angleška last in trdnjava, ki jo bo zavzel kapitan Scott! Po dneve dolgo brije hud južni veter, po dneve dol-I go morajo nehote počivati. Približa se 15. januar. Scott na-čečka z okorelimi prsti: "Čudovita misel, da imamo le še dva dni trajajočo pot do južnega tečaja! Samo še borih 50 kilometrov! Moramo dospeti tja, pa naj velja, kolikor hoče. . . " Črna lisa. Opoldne 16. januarja: dr. • Wilson opiše z levico kolobar po ozračju: "Vse to je Anglija! In jutri dospemo na cilj!" Bowers zavriska ob misli, da bodo slednjič po dolgotrajnih, neznanskih, po mesece dolgih potih vendarle zmagali. Tedaj se Bowers mahoma ustavi: — "Tamle ! — Črna li»a!" Vsi se ko začarani ozro v čudoviti znak, ki je le nekaj sto metrov oddaljen. Oates potegne kapitana za levico: "On-di, kapitan, glejte! — Črna lisa r • . iyg Scott ne odvrne ničesar, tovariši molčijo. Tiho, neprestano gledajo na eno in isto točko, korakajo naprej. Scottu u-tripa srce, da bi se mu skoraj razpočilo. Oates se prvi opote-če proti skrivnostni lisi. Ali se južni tečaj takole razodeva? Vsi imajo to vprašanje v mislih. Ali je fata morgana? — Ni. — Dr. Wilson se skloni, bolšči na dolgo, dvotirno- sneženo sled, ki vodi naravnost k črni lisi proti jugu. Oates ža-jeclja brez glasu: "Sledovi sani ; — Pasje stopinje! . . "Ljudje so bili tu. Pred na-I mi! — Kapitan Scott, ljudje, DR. FRANK T. GRILL ZDRAVNIK in KIRURG Stanuje in ordinira na: 1858 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois od 2 do 4 popoldne in od 7 do 9 zvečer. — Ob sredah in ob nedeljah po dogovoru. Telefon v uradu in v stanovanju CANAL 4955 IZŠEL JE VELIKI ANGLEŠKO-SLOVENSKI Besednjak ki ga Je spisal in izdal DR. F. J. KEEN To Je najpopolnejši angleiko-slovenski besednjak s angleško isgovarjavo. Po tem besednjaku so popraševalL Zdaj je besednjak na razpolago. STANE S POŠTNINO $5.00 kar je poslali s naročilom. Tisti ki ga žalijo dobili naj takoj pišejo ponj na naslov: KNJIGARNA AM. SLOVENEC 1849 W. Cermak Road, Chicago 8, Illinois * / so bili tu — in bili so pred nami!!" Scott molči. Še sto mukepol-nih metrov. Nato pa stojijo Scott in njegovi tovariši oka-meneli in oledeneli spričo neusmiljene resnice, ki jih tišči-za vrat. Ta strašna resnica je še bolj mrzla ko led polarnih pokrajin, ta resnica: Prepozno je! Tu se zajeda neusmiljena resnica v steklene, bolščeče o-či Angležev, tu prav pred njimi v obliki kola, ki je zasajen globoko v sneg in ki mu na konici vihra bandero. Zastava Norveške! Zastava zmagovalcev! Scottovi tovariši zro mimo zastave v daljo, v brezmejno pustinjo večnega ledu. Scott bi bil rad trden. Srce mu podrhtava, ko izbegava za kako lažjo, za kako šegavo besedo, a njegova usta mu stiska molk. Od strani pogleduje svoje naj-zvestejše. In tako mu je, ko-da čuje štirikrat tuljenje vprašanja iz najglobljih globin njih duš. Vprašanje: "Čemu smo se mučili? In ves ta trud in vse to trpinčenje in vsa ta grozota? Le čemu??" (Dalje prihodnjič) * IŠČE SE PRILETNO ŽENSKO za gospodinjstvo pri vdovcu brez otrok. Za nadaljna pojasnila vprašajte ali pišite na naslov: Am. Slovenec, 1849 W. Cermak Rd., Chicago 8, 111. 2x Braxon Paste nudi takojšnjo pomoč za srbečo kožo, koristno za zdravljenje "Athletes foot", garje, OL. in en lonček se vam bo poslal po poštnem povzetju. Denar se vrne, ako o« bo dodo] noma zadovoljivo. ■ "brivsko srbečico", mozolje in druge manjše motnje na koži. Braxon Paste je zelo zdravilno mazilo, ki je brez duha, ne umaže, lahko uporabljivo in ne potrebuje obvez. To je formula nekega chi-caškega lekarnarja z 20 letno izkušnjo. Pošljite en dolar, za navadni lonček, ali pa $1.75 za lonček dvojne velikosti na BRAXON CO„ 32£ So. Clark Si~ Dept. A. Chicago. Vaše molitve SO ZA POKOJNE Vaše cvetlice SO POSLANE K POGREBOM DA TOLAŽIJO ONE, KI SO ZIVL POSLUŠAJTE jugoslovanski radio pro-graifk, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. nre zjutraj preko radio postaje WGES v Chicagi. — IBfpB ML JOHN J. SMETANA Pregleduje oči in predpisuje očala. — 23 let izkušnje OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue TeL Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9 I zjutraj do 8:30 zvečer. Vi radi berete vesti iz drugih naselbin; drugi radi bero novice iz vase naselbine. Poročajte novice in dogodke v "Am. Slovencu".