Liubliana, sobota 20. aprila 1929 Cena 2 Din Haro&oina cnaSa mesečno 25 Dta, n tioiemst-vo 40 D;n. Čredni it vo: Ljubljana, Krtafljeva uKca 5. Telefon Mer. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova oesta 13. Telefoa St. 440. Celje: Koceaova al. 2. Telefon štev. 190. Rofcopia m m vračajo. - Ozka« po tarifa Upravaištvai Ljubljana, Pieiermrr« rt 54 Telefon »L 3122, 3123. 3124. 3125. 312« bseratnl oddelek: Ljubljana PfeSernov sfica 4. Telefon 6t 2442. Podružnica Maribor i Aleksandrov« cest St. 13 Telefoo it 455 Podružnica Celje: ftoceoova do it l Telefon it 100 Računi pri pošt ček. javod h: LJubljana št. 11.»42; Praha 6Uio 7S.1S0; Wiea Nr. 106.241. Ljubljana, 19. aprila. Vodstvo sovjetske politike je napovedalo za prihodnjih pet let orjaško investicijsko akcijo, ki naj z ogromnimi investicijami povzdigne produkcijo v vseh področjih narodnega gospodarstva, tako v industrijskiii kol v agri-kulturnih panogah Velik, zares velikopotezno zasnovan načrt, ki mu je cilj — povečanje produkcije v celotnem gospodarstvu sovjetske Rusije, pod pravilno postavljenimi smernicami, da se režim preizkusi ravno na ekonomski produktivnosti. Premotrivati pogoje gl-ede uspeha pri tej široko zasnovani akciji spada pač v področje narodnega gospodarstva. Ah prezreti se nikakor ne sme osnovno dejstvo, da je za izvedbo ogromnih investicij potreben primeren kapital. Sovjetska vlada se je dovolj trudila, da bi dobila inozemsko finančno posojilo, kar pa se ji ni posrečilo niti v Evropi, niti v Ameriki; viri. ki dotekajo iz Nemčije, so premajhni. V Rusiji si tedai pomagajo z notranjimi posojili, ki pa so in ostanejo zelo kočljiva zadeva. Druga še bolj kočljiva stvar je izvedba celotnega gospodarskega sistema. kakor pričenja ravno sedaj v nekoliko spremenjeni obliki. Osnovna težnja trgovinske vnanje politike je v tem. da se za vsako ceno zviša izvoz in zmanjša uvoz. Ta smoter hočejo doseči v Rusiji z novim racijoniranjem poglavitnih živil in potrebščin. Zopet se je pričel oddajati kruh na karte, določile so se mesečne porcije sladkorja, soli itd. itd., skratka vpeljuje se znova prehrana na karte, kakor se je spominja prebivalstvo osrednjih predelov Evrope z zelo neveselimi občutki. Prva posledica te prehranjevalne metode je bila, da so se živila silno podražila, seveda na nelegalen način. Verižništvo, ki je vedno v neločljivi zvezi s sistemom živilskih kart. se je brž lotilo posla in pričelo z nabiraniem in razpe-čavanjern živil, in sicer kljub temu. da režim z vso strogostjo preganja te vrste trgovino. Prebivalstva se ie lotil strah in kdor more. hiti zbirati zaloge, da se pripravi in opremi za vsak slučaj: pred uradnimi prodajalnami pa so se pričele zibrati vrste čakajočih ... Tako popisujejo zanesljivi dopisi iz Moskve prve učinke novih odredb prehranjevalne politike. Pri tem pa niti ne gre samo za ona živila odnosno predmete, ki jih Rusija premalo proizvaja, marveč tudi za take. ki se produciraio v dovoli veliki meri. a se hoče s šted-nio povečati izvoz. Svrha je ta, da se v industriji proizvaja čim več, da se čim več izdelkov postavi na razpolago kmetu na vas, za kar se pričakuje v zameno povečanje agrikulturne produkcije. pomnožitev posevka, hkrati pa tudi zmanjšanje uvoza od zunaj. Seveda pa je tudi res. da živil ne preostaja, marveč nasprotno, da so zaloge zelo pičle in da se rešitev iz nekoliko kočljive situacije pričakuje v prvi vrsti od nove letine. To pa je pač zelo nezanesljiva perspektiva. Ako odreče pri-roda svoio podporo in prinese letošnja letina preslab pridelek, je nujno treba računati z daljšim trajanjem prehranjevalne krize. V političnem pogledu so precej potihnili glasovi o notranjih razprtijah v vodstvu boljševiške politike. Pravkar je objavil Trockij članek, v katerem potrjuje, da ima Stalin opravka z nasprotniki na obeh krilih strankarske in državne politike, z opozicijo na desni in z oix>ziciio na levi. Potrjuje, da se je strankarski in državni aparat skrajno birokratiziral. da tišči boljševiška birokracija, ki je postala zelo konzervativna. na desno in da kaže isto tež-rio razvoj med meščanstvom z ne-povci in na kmetili s kulaki. Stranka sama se ie birokratizirala in mase delavstva danes silno malo pomenijo. Z borbo ter zmago zoper trockizem jim je Stalinov režim vzel možnost kritike in s tem je leva opozicija bistveno oslabljena. Trockij ničesar ne napoveduje za bodočnost. Pravi, da bije Stalin sedaj desno opozicijo, da pa misli pri tem tudi na levičarsko stran, ki jo namerava zgrabiti na novo, kakor hitro bo na desni dosegel dovolj učinka. Seja Vrhovnega zakonodajnega sveta Uredba o cestarjih Beograd, 19. aprila, p. O današnji seji vrhovnega zakonodajnega sveta je bil iz« dan naslednji komunike: Vrhovni zakono« dajni svet je imel danes ob 15.30 do 18. sejo, na kateri je razpravljal o uredbi o postavljanju cestarjev, njihovi izobrazbi, prejemkih, dolžnostih, o potrebnem orod« ju, materijalu in ostalih rekvizitih ter o Kontroli nad cestarji. Razprava je bila na današnji seji zaključena in uredba odo« hrena z manjšimi izpremembami. Prihod« nja seja se bo vršila jutri popoldne z dnev« n'm redom: Uredba o uporabi javnih su« hozemskih cest. Novi stanovanjski zakon Včeraj je bil predložen Vrhovn. zakonodajnemu svetu Veljal bo do 1. novembra 1929 - Za zaščitene najemnike bo najemnina povišana za 10 odst. v novih hišah pa se na zahtevo komisijonelno določi Beograd, 19. aprila, p Načrt novega stanovanjskega zakona, ki gu je sestavil načelnik ministrstva za socijalno politiko dr. Hofmanovič po navodilih ministra za socijalno politiko, je bii danes izročen Vrhovnemu zakonodajnemu svetu. Načrt novega stanovanjskega zakona se glasi: Kdo ostane zaščiten Cl. I. S I. majem 1929. preidejo vsa stanovanja, čijih svobodno razpolaganje je biio doslej omejeno, v svobodno razpolaganje hišnega lastnika, izvzeti so primeri čl. 2. in 10. tega zakona. Cl. 2. Stanovanja, ki so bila doslej podvržena omejitvam v smislu zakona o izpremembah in dopolnitvah v zakonih o stanovanjih od 30. aprila 1928., ostanejo tudi po 1. maju 1929. omejena v mestih s preko 10.000 prebivalci, in sicer: 1.) stanovanja 3 sob, ako v njih sta' nujejo rodbine z najmanj 5 člani. 2.) stanovanja 2 sob, ako v njih sta> nujejo rodbine z najmanj 4 člani, 3.) stanovanj"a 1 sobe, ako v njih stanujejo rodbine z najmanj 3 člani. K sobam se ne prištevajo kuhinje, predsobe, hodniki, jedilne shrambe, inštalirane kopalnice in sobe za služ kinje. Pod člani rodbine se razumejo sorodniki po krvi. po zakonu (braku) do drugega kolena vključno kakor tudi adoptirana deca. Cl. 3. V smislu prejšnjega člena tega zakona so še nadalje zaščiteni: 1.) Aktivni državni uradniki, oficirji, podoficirji. uslužbenci, služitelji in njihove vdove in rodbine, izvzemši uradniki ali oficirji, ki so zdravniki ali in-ženjerji, kakor tudi zobozdravniki, veterinarji in arhitekti, ako imajo pravico do izvrševanja prakse, ravno tako tudi tisti državni uradniki, ki izvršujejo tako prakso ne glede na to, ali so si pravico do te prakse pridobili, 2.) upokojenci, upokojenke, vdove upokojencev in njihove rodbine, izvzemši upokojence, ki so advokati, zdravniki, zobozdravniki ali arhitekti, ako izvršujejo prakso ne glede na to. ali imajo pravo do tega, 3.) vojni invalidi in njihove rodbine, ako so v slabem gospodarskem položaju. 4.) vojne vdove in rodbine padlih, pomrlih in pokvarjenih v vojni, ki se nahajajo v slabem gospodarskem položaju. 5.) vsi telesni delavci kakor tudi obrtniki, ki ne delajo na svoje ime in nimajo svojih delavnic, nego so zaposleni pri drugih in živijo od mesečnih plač in dnevnic, nadalje delavke vseh vrst in podjetij, vdove delavcev in njihove rodbine, ako skupni mesečni zaslužek vseh članov dotične rodbine, ki stanujejo v istem stanovanju, ne prekorači 2500 Din. Ocena velikosti mesečnih dohodkov je odvisna od svobodne ocene sodišča. Osebe Iz točke 1 ?n 2 tega člena, ki imajo poleg zakonitih orejemkov še drug3 stalne dohodke, kojih iznos gre preko 3fi.nnn Din letno, kakor tudi državni uradniki Jn oficirji 1., 2. in 3. skupine I. kategorije nimajo pravice do ugodnosti tega zakona. V najemnino se ne všteieio takse za vodo, smetišče, čiščenje ulic, lijakov in dimnikov. Posebej se plačajo izjemoma, ako obstoja drugačen dogovor z lastnikom. Taksa za čiščenje klosstov spada v breme lastnika. Ako Je stanovanje deloma neuporabljivo ter ga najemnik ne more v celoti izkoriščati, in hišni lastnik noče izvršiti najnujnejših popravil, se višina najemnine zmanjša v sorazmerju z neuporabljivostjo stanovanja, v kolikor ni v tem pogledu drugače dogovorjeno. Ako lastnik sploh noče sprejeti najemnine^ iz kateregakoli razloga, se deponira pri pristojni občinski oblasti v roku določenem za pla-čanje najemnine. Najemnina se poviša za 10 odst. Cl. 4. Za stanovanja iz čl. 2. tega zakona, ki ostanejo pod omejitvijo, se bo plačevala dosedanja najemnina ( po zakonu o izprememhah in dopolnitvah, v zakonih o stanovanjih od 30. aprila 1928.), povečana za 10 odst., ako ni drugače dogovorjeno. V zakupno ceno ne spada: taksa za vodo, za smetišča. Pravica odpovedi Cl. 5. Lasfnik ima pravico do odpovedi v naslednoih slučajih: a) Ako je stanovanje njemu in nje- govim oženjenim sinovom ali poročenim hčeram potrebno za osebno uporabo. b) Ako je potrebno porušenoe starega poslopja zaradi zgraditve novega. Zidanje nov'h nadstropij se v smislu tega člena ne smatra v splošnem kot zidanje novega poslopja namesto starega. V časti zidaniia novih nadstropij ie lastnik dolžan, da tehmčno popolnoma zavaruje stanovanje najemnika v spod-n.i:h prostorih, Izemoma pa se dovoljuje lastniku, da more odvzeti najemniku samo one dele prostorov. k: so neobhodno 'potrebni za zgraditev stopnjic. za pridobitev zveze z n.ov!m; nadistrop-ii iz V,leti v slučahi. da iih ni. c) Ako je ias/tniku z oz;rom na število članov svoje družine in drugh družin, ki iih ima v svoji hiši. potrebno razširenie stanovani. d) Ako najemnik ne plača dolžne na-jetrmpe za dva troseča. e) Ako najemnik izkorišča najemninske prostore v nasprofiu z nnhovinit nameni, al' pa 5'h namenoma kvari ali pa išh VvarJ v?!ed velike nemarnosti pri t.oo~nhi. ne da bi plačal lastniku odškodnino. f) Ako najemnik njegov? domači ali podnajemniki v sfanov^n5" ne*rorahto aH pp*itJš'jivo življenje ali če dopušča. d?» delajo to drutti, 5>1! s S^oiini obna?aniem v stanovani« 5>li na dvorišču ofežule bivanie lastniku ali (jniflm no'emn'koni v »sfem i*oc«o.oiit. •g) V slučaji žaljena časti ali fzične noškod^o lastnika ali mesrovih domačih. hodJs! od strani najemnika afl nje-eovih odrasPh domačrh, razen ako Je las+rik sam to 'rzva!. V slučajih, določenih pod a. b in c je rok za izselitev najemnika mesec dni, v primerih pod h ra IS dni od dneva, ko je sklen o umestnosti odpovedi postal izvršljiv. V slučaju spora, da lastnik po točkah a, b in c tega zakona ne postopa tako in ako ie pod katerim koli drugim pogojem stanovanje odpovedal, se bo kaznoval z globo od 10.000 do 30.000 Din. ČI. 6. Osebe v smislu čl. 3. tega zakona, ki imajo hišo v istem kraju, bodisi na svoje ime. bodisi na ime svoje žene ali svojih otrok, ki stanujejo z njimi skupaj, kakor tudi v slučaju, ako imajo v istem kraju stanovanje, ki ne spada pod omejitve, izgube pravico do ugodnosti v smishi določb čl. 2. tega zakona. V tem primeru se ima najemnik izseliti 15 dni po dnevu, ko postane sk'op o odpovedi izvršljiv. Cl. 7. Premeščeni državni uradniki in uslužbenci izgube v kraju doseda-njega stanovanja pravico do stanovanja v roku treh mesecev po razrešitvi svoje dosedanje dolžnosti. Izselitveni rok Cl- 8. Najemniki, ki s tem zakonom niso zaščiteni, bodo dolžni, ako jim je stanovanje odpovedano pred uveljav-Ijenjem tega zakona, izseliti se najkasneje do 15. junija t. 1. Ako jim stanovanje do sedaj ni odpovedano, se ima odpoved izvršiti po določbah civilno -pravnega zakona. V slučaju, da je nastal prej spor med lastnikom in najemnikom o izselitvi po določbah dosedanjega stanovanjskega zakona, se ima izselitev najemnika, ki izgubi zaščito po določbah čl. 2. tega zakona, izvršiti istotako najkasneje do 15. junija t. 1., ne glede na obstoječi spor. Reševanje sporov Cl. 9. Vsi spori po tem zakonu ne glede na vrednost se imajo obravnavati kot nujni v roku meseca dni pred prvo instanco posameznih sodnikov sodišč prve stopnje, oziroma pred okrajnimi ali sreskimi sodišči,- o pritožbah pa sklepa v roku 15 dni kot zadnja instanca sodišče II. stopnje (okrožno sodišče, sodni stol). Za vse spore in zahteve i)o tem zakonu veljajo predpisi civilno-sodnega postopka. Rok za pritožbe znaša 8 dni. Za vse te spore se imajo plačevati takse po tarifi št. 173, 174 in 176 zakona o taksah. Vrednost spora se določa po enomesečni stanovanjski najemnini. Ocenitev stanovanj v novih hišah Cl. 10. Vsakemu stanovanju od t do 3 sob ne glede na to ali je v stari ali novi zgradbi, se preceni na zahtevo, ako je lastnik ne odda v najem v roku treh mesecev zaradi previsoke najemnine. vrednost komisijsko in se odda v najem osebam, ki ga bodo zahtevale. Osebe, ki reflektirajo na tako izpraznjeno stanovanje, imajo vložiti prošnjo na občinsko oblast. Ko komisija določi višino najemnine, pozove občinska oblast lastnika, da v roku treh dni priia-vi, katerega izmed reilektantov, ako jih je več, hoče sprejeti za najemnika. Ako se ne izjavi, ima občinska oblast sama določiti, komu se odda stanovanje, pri čemer ima upoštevati ekonomsko najslabše izmed prosilcev. Občinska oblast je dolžna na zahtevo zainteresiranih oseb sestaviti komisijo, ki obstoja iz treh članov: sodnika sodišča I. stopnje, ki ga določi predsednik dotičnega sodišča na zahtevo občinske oblasti, občinski stavbni inže-njer in odbornik občinske uprave. Za stanovanja, ki bodo dne 1. maja 1929. prazna, pričenja teči trimeseči rok od tega datuma. Vsak lastnik je dolžan izobesiti na zgradbi ceno praznega sta-novaaia. Kdor tega ne stori, se kaznuje z zaporom do treh mesecev in globo z 10.000 Din. Cl. U. Prestopki po tem zakon« za-stare v šestili mesecih. Globe se stekajo v fend za zgrad tev malih stanovanji pri državni hipotekami banki v Be gradu. Cl. 12. Minister soc:alne politike bo izdal potrebne določbe za izvršitev tega zakona. Cl. 13. Po u velja v M en ju tega zakon* prenehajo veljati vse določbe doseda-nj:b zakonov, ki so z njim v nasprotju. Cl. 1-1. Določbe tega zakona stopijo v veljavo, ko ga kralji podpiše in doJe obvezno moč I. maja ter veljajo d-j l. novembra t. I. Fo razbitju reparacijskih pogajanj Nemški korak je cinično smešenje lokarnske pogodbe -Angleški listi so rezervirani -. Nemci pa govore o povratku kolonij Pariz, 19. aprila a. Vsi današnji pariSki list« obširno komentirajo razbitje konference odbora strokovnjakov, -ki so jo povzročili Nemci, ko so na seji Revelstoko-vega pododbora izjavili, da se ne morejo odreči v nemški spomenici ponujenim anuitetam ter nato naznanili, da se ne morejo več udeleževati sej konference strokovnjakov. Listi ugotavljajo, da je znašala skupna vsota nemških ponudb baš toliko, kolikor so dolžne zavezniške države Ameriki. Za povrnitve škode, nastale zaradi vojnih razdejanj v Franciji in ostalih zemljah, kjer so se vojskovale nemške vojske, bi ne ostalo niti beliča. Nemčija je očividno popolnoma pozabila na svojo krivdo za izbruh svetovne vojne ter živi samo še v misli, kako doseči čimprejšnjo izpraznitev Porenja ter kar najbolj znižati število reparacijskega dolga. Ta novi način nemške politike je naravnost cinično smešenje locarnskega duna. Po vsem ponašanju Nemcev na konierenci reparacijskih strokovnjakov postaja seda.i vedno jasnejše, da so mislili Nemci že od prvega hipa na razbitje pogajanj. Zaradi tega pa tudi pada popolna odgovornost za nastalo stanje na nemško delegacijo, na njenega voditelja dr. Schachtain na nemško vlado. Dobro informirani krogi, ki so bili vedno točno poučeni o poteku reparacijske konference m o posvetovanjih nemških strokovnjakov, zatrjujejo, da se je odločila nemška delegacija za nenadno razbitje reparacijske konference na direkten migljaj nemške vlade. Ta vest se uporno vzdržuje v zvezi z mnenjem, da so imeli na nemški sklep tudi vpliv gotovi ameriški finančni krogi, ki so nasvetovali Nemcem, da naj bodo kolikor mogoče odločni pri obrambi svojih predlogov. London, 19. aprila a. Tudi angleški listi razpravljajo v dolgih členkih o položaju, nastalem po razbitju konicrence reparacijskih strokovnjakov. Vendar so zelo rezervirani ter komentirajo le kronološki potek dogodkov. Vsi brez izjeme pa naglašajo. da je položaj zelo resen in da je danes reparacijsko vprašanje težje, kakor še kda: doslej. Mislijo pa, da navzlic čudnemu in nerazumljivemu nastopu Nemcev ni še bila izgovorjena poslednja beseda. Berlin. 19. aprila a. Nemško časopisje opravičuje izjavo nemške delegacije in njen eksodus iz Revelstoko^ega podoubera kot Posledico nemških gospodarskih prilik. Nemčija je po izgubljeni voin; oropana svo-iih bogatih prekomorbkih zalog surovin, kar neugodno vpliva na razvoj nemškega gospodarstva. Dalje ]e morali Nemčija že do sedaj plačati zavetnikom od sklepa premirja do danes skupaj 46 in pol milijarde mark v gotovini ali stvarnih dajatvah ns račun reparacij. To siino vsoto je mogla poravnati le z neprestanim najemanjem tujih posojil. Nemško časotisje zelo obžaluje, da je prišlo do la/hjtja konferet.ee. ugotavlja pa. da je k tei.iu pripomogla francoska reparaci.isk-3 politika. Ki ni hotela računati s stanjem obttpnega gospodarskega položaja v Niemčiii. Francoski tisk je vzbujal domnevo, da se bo reparacijska konferenca pr^j ili slej razbila ter ustvaril nerazpoloženje pno nemški delegaciji, ki je imela težko na'ogu braniti življenske interese svoie dr-iiv- Nenadna smrt angleškega delegata Pariz, 19. aprila, s. Lord Revelstoke. ki skupno s sir Josuo Stampom zastopa Y'e« liko Britanijo v strokovnjaškem odboru n ki je še snoči vodil zadnia brezuspešna posredovalna pogajanja med nemško dele« gacijo in zastopniki držav upnic je davi v svojem pariškem stanovanju nenadoma umrl. Lord Revelstoke je bil predsednik pododbora, kateremu je strokovnjaška konferenca izročila v proučevanje vpraša« nje komercijalizacije dela ncmšk;h dolgov in ustanovitve medzavezniške reparacijskt banke. Pokojnik je sinoči izgledal še čil. Vendat pa se je dokaj hitro umaknil v svojo sp:'l* nico. Vzrok njegove smrti bo najbrž osla« belost srca. Lord Revelstoke je bil člar direktorija angleške banke ter je bil ude' ležen pri banki Baring 3rothers. Farsa razorožitve v ženevi Konferenca je našla način za izločitev ruskega predloga — Tudi nemški načrt o publiciteti oboroževanji je bil odklonjen Ženeva. 19. aprila, s. Razorožitveni komisiji se je po štiridnevni debati posrečilo najti formulo za izločitev ruskega razorožitvenega predloga iz debate, ne da bi prišlo do preloma z rusko delegacijo. Urad komisije je danes predložil poročilo o kompetenci komisije, v katerem označuje kot svojo nalogo ne izvedbo razorožitve, temveč le izdelavo načrta za znižame oboroževanja. Znižanje oboroževanja bi moralo biti v skladu z zahtevami o nacijonalni varnosti in z obveznostjo za izvršitev mednarodnih sankcij. Izjava urada veli dalje, da mora razorožitvena konferenca najprej izvesti faktično in substan-cijalno znižanje oboroževanja, v kolikor je to mogoče. Proporcionalni sistem in izračunavanje koeficiienta razorožitve. ki sta najvažnejši del ruskega predloga, se odklanjata z utemeljit- vijo, da bo šele razdrožitvena konferenca lahko določila razmerje oboroževanja. Predsednik Loudon je prešel preko ugovorov, ki iih je stavi! Litvi-nov proti izjavi urada, ter ie ugotovil, da je bil predlog urada sprejet. Komisija je nato pričela z razpravo nemškega predloga glede publicitete oboroževanja. Pri tem se je pokazalo prizadevanje naj bi se z nemškimi predlogi postopalo kot z dodatkom načrta konvencije in nai se o njih razpravlja šele tedaj, ko bodo izdelani ostali členi načrta. Proti temu se ie grof Bernstorff zavzel za to. nai bi se nemški predlogi porabili za določitev sistema za obiiivo sedanjega oboroževalnega stama. katerega bi mogla komisija sprejeti kot izhodišče za izdelavo omejitvenih določb. Nov pravilnik o srednjih tehničnih šolah Beograd. 19. aprila 5. Pravilnik o srcdr$fi tehničnih šolah ie definitivno sestavljen. Zadnja koretkitura ie bila izvršena na sestanka, ki sta mu med drwr:m' prisostvovala tudi referent Vrhovnega zakonodajnega sveta dr. Ninko Perič in načelnik za strokovni pouk v m;n:strstvu za trgovino in industrijo dr. Korenič. Prihodnje dni ho pravilnik izročen predsedn:ku vlade v odobritev, nakar stepi v veljavo. Večerja na češkoslovaškem poslaništvu Beograd. 19 anrila. p. C>5koslovaški poslanik gosp. Šoba je prir metersko brzino v nasproti prihajajoči tovorni vlak. trk. t r \! \r \f i DIM J& ZAVABOVAH VSAK JUBROV ™ JVV VV NAB0CS1K Za PCI*tn jrWMENHt»pe Reforma vrhovne drž. uprave Uredba o reorganizaciji ministrstev Vse generalne direkcije in direkcije se ukinejo — V notranjem ministrstvu se osnuje vrhovna policijska uprava in generalni inšpektorat notranje uprave — Gradnfa železnic bo spadala v ministrstvo javnih del Beograd. 19. aprila, p. Na podlagi sklepov ministrskega sveta ie minister pravde sestavil generalno uredbo o reorganizaciji ministrstev v smislu novega zakona o vrhovni državni upravi. Ministrski predsednik je danes opoldne podpisal to uredbo, ki bo jutri objavljena v »Službenih novinah« in stopi takoj nato v veljavo. S to uredbo je razdeljena kompetenca in pristojnost posameznih resorov in podan okvir za podrobno reorganizacijo posameznih resorov, ki jo bodo izvršili resorni ministri s posebnimi uredbami. Uredba določa naslednjo razdelitev in organizacijo ministrstev: Vladno predsedništvo Predsedstvo ministrskega sveta ima 3 oddelke, in sicer: i) pisarna predsedstva, 2) osrednji tiskovni urad, 3) splošna državna statistika. V pisarno predsedstva ministrskega sveta spada splošno vodstvo personalnih poslov predsedništva, posli Državnega sveta in Glavne kontrole, pisarna kraljevega dvora, pisarna kraljevih redov, izvrševanje poslov za uveljavljanje zakonov, Vrhovni zakonodajni svet, državni arhiv in računski posli. Osrednji tiskovni urad vrši splošno državno poročevalsko službo. Splošna državna statistika zbira, ureja, ugotavlja in objavlja splošne statistične podatke in zaradi zbiranja in izkoriščanja teh podatkov vzdržuje zveze s posameznimi ministrstvi. Ministrstvo prave Ministrstvo pravde se deli na 5 oddelkov: 1) splošni oddelek (sodni in upravni), 2) pravni oddelek, 3) oddelek za zakonodajo in izvajanje zakonov, 4) oddelek za kazenske in slične zavode ter ekonomsko-računske posle, 5) oddelek za verske zadeve. fstrstvo prosvete Ministrstvo za prosveto se deli na 3 oddelke, in sicer. 1) splošni oddelek, 2) oddelek za srednješolski pouk, 3) oddelek za osnovni pouk. V splošni oddelek spadajo poleg drugih posli, ki se tičejo: pouka in ustanov, ki ne spadajo v pristojnost drugih oddelkov prosvetnega ministrstva, kakor so Jtiiverze, akademije znanosti in umetnosti, gledališča, muzeji, narodne knjižnice itd. Zunanje ministrstvo Ministrstvo za zunanje zadeve ima 5 oddelkov, in sicer: 1) politični oddelek. 2) upravni oddelek, 3» oddelek za gospodarstvo, 4) pravni oddelek, 5) glavni arhiv. Organizacija zunanjega ministrstva temelji na sistemu organizacije avstrijskega zunanjega ministrstva. * „ Notranje ministrstvo Ministrstvo za notranje zadeve se deli ra 4 oddelke, in sicer: 1) oddelek za državno zaščito. 2) oddelek za javno varnost, 3) upravni oddelek, 4) oddelek za samoupravne posle. V oddelek za državno zaščito spada tudi med drugim policijska poročevalna služba ter nadzorstvo nad tiskom. V pristojnost oddelka za javno varnost spada poleg drugega tudi orožništvo. razen njegove disciplinske organizacije. Nadalje spadajo v pristojnost tega oddelka tudi vsi posli glede zborovanj in društev. Oddelek za državno zaščito in oddelek za iavno varnost tvorita vrhovno policijsko upravo. Ki ji načeluje oomočnik notranjega ministra. Razen tega oddelka se osnuje v notranjem ministrstvu tudi generalni Inšpektorat za notranio unravo, ki ie neposredno rod-rejen notranjemu ministru. Njegova naloga je, izvrševanje kontrole v imenu ministra nad celokupno notranjo upravo in njenimi ustanovami. Finančno ministrstvo Ministrstvo financ se deli na 5 oddelkov in sicer: 1) oddelek za državno računovodstvo in Proračun, 2) oddelek za davke, 3) oddelek za carine, 4) oddelek za kataster in posestva, 5) oddelek državnih dolgov. V pristojnost oddelka za državno računovodstvo in proračun spada poleg drugega tudi nadzorstvo nad samoupravnimi financami kontrola in odobravanje njihovih proračunov, sklepanje o samoupravnih davkih. taksah in trošarinah itd. Razen teh pet oddelkov obstoji v finančnem ministrstvu tudi urad državnega pra-vobraniteljstva (finančna prokuratura), ki zastooa kot samostojen organ finančnega ministrstva neposredno po svojih zastopnikih imovinsko pravne interese države pred rednimi in izvolienimi sodišči ter daje nravno mnenje o zadevah svoje pristojnosti. V resor finančnega ministrstva spada tudi tan;r»<=toina uprava državnih monopolov, ki u nravi i o državne monopole po zakonu o monopolih. Ministrstvo vojske in mornarice Ministrstvo vo'ske in mornarice ima 10 oddelkov, in sicer: 1.) generalštabni. 2.) ad-juiantski. 3.) ekonomski, 4.) artiljerijsko-fphnieni. o.) inženjersko - tehnični, 6.) sanitetni. 7.) sodni. 8.) veterinarski, 9.) kontrola proračuna, 10.) mornariški. Razen teh oddelkov spadajo neposredno v organizacijo ministrstva vo.iske in mornarice vojno - geografski institut, komanda zrakoplovstva komanda mornarice, komanda inženjerije. inšpekcija vojaških brodov, vojaške posesti in tajništvo Sveta državne obrambe. Ministrstvo javnih del Ministrstvo za javna dela ee deli na 8 oddelkov, in sicer: 1.) Splošni oddelek, 2.) računsko - ekonomski oddelek, 3.) oddelek za ceste, 4.) oddelek za železnice, 5.) hidroteh-nični oddelek, 6.) arhitektonski oddelek, 7.) oddelek za pošto in brzojav, 8.) kontrolni oddelek. V pristojnost oddelka za železnice spada poleg drugega trasiranje in grajenje želcznic vsega železniškega omrežja v državi, sporazumno z ministrstvom prometa, popravljanje in oprema prog. tehnična računska dela. projektiranje in izdelovanje umetnih konstrukcij, nadzorstvo izdelave nedržavnih in privatnih žcleznie, ki so namenjene javni uprabi, električno strojni posli, odobravanje načrtov, ekonomija goriva itd. V resoru za pošto in brzojav se organizira Tehnični svet kot posvetovalni organ za večja strokovna vprašanja. V pristojnost arhitektonskega oddelka spadajo poleg drugega posli za ureditev kopališč v sporazumu z ministrstvom socijaine politike in narodnega zdravja, za tem nadzorstvo nad projektiranjem in izdelavo vseh nedržavnih in privatnih zgradb, ki So namenjene javni uporabi. Prometno ministrstvo Ministrstvo za promet ima 9 oddelkov, in sicer: 1.) splošni oddelek, 2.) vzdrževalni oddelek, 3.) strojni oddelek, 4.) prometni oddelek, 5.) finančni oddelek, G.) komerci-jaJni oddelek, 7.) ekonomski oddelek, 8.) oddelek za kontrolo dohodkov, 9.) oddelek za brodarstvo. V prisotnost oddelka za brodarstvo spada vzdrževanje in eksploatacija plovnih potov in pristanišč, promet na vseh rekah, kanalih in jezerih, strokovni pouk ter strojna služba. dl H^rnC-jalne?af0ddfelka^ epa: zimskih setev in splošno stanje dajo med drugim: določevanje tarif, notranji siovemii naslednie- i in inozemski promet, transoortni nosli. i,i- .Yv.n'J1 naslea»Je- v tel uredb! določeni uklnelo z dnevom uveljavljenja te uredbe. Cl. 15. uredbe določa, da obstoia v pred-sedništvu ministrskega sveta in v posameznih ministrstvih kabinet predsednika vlad: oziroma posameznih ministrov. Kabinet predsednika ie v sestavu pisarne predsedstva vlade kabinetnih ministrov oa v sestavu splošnih oddelkov ali v ministrstvih, kier takega oddelka ni. v setavu onega oddelka, katerega določi minister. V čl .16. je predvideno, da ohranijo sedanji ravnatelji, generalni ravnatelii v posameznih ministrstvih, kakor tudi njihovi pomočniki in njihovi načelniki, čilih uradi sc s to uredbo ukinjajo do nadaline odredbe v svojih službenih položajih vse dosedanit; stopnje in prejemke ne glede na to, kakšn* dolžnosti jim bodo odmerjene co uveljavije-nju teh sklepov. Končno odreja čl. 17. da stooi uredba v veljavo z dnem objave v »Službenih Novinah«. Vojvodi Stepanoviču malo bolje Beograd. 19. aprila, p. Iz Čačka poročajo, da sc je stanje vojvode Stepe Stcpanoviča danes nekoliko izboljšalo. Zavžil je tudi nekaj hrane in je bii ves dan dobro raz* položen. Popoldne je več ur spal. Kljub te* mu pa so zdravniki zelo skeptični in ima« jo malo upanja, da bi sivolasi vojvoda bo* lezen prestal. Nadaljne upokojitve v vojski Beograd, 19. aprila p. Na predlog vojnega ministra je kralj danes podpisal obširen ukaz, s katerim je upokojenih okrog 200 višjih oficirjev. Ukaz bo jutri objavljen v Vojničkem listu. Stanje setev in živine v Sloveniji Beograd 19. aprila p. Po službenih po-tkih ministrstva za poljedelstvo je stanje kultur v Važnost beograjske konference Male antante Službeni komunike o programu konference _ Na dnevnem redu bodo važna politična vprašanja Beograd, 19. aprila, p. Zunanje ministrstvo objavlja naslednji uradni komunike o sestanku Male antante: «Sestanek zunanjih ministrov držav Male antante se bo vršil v Beogradu v dneh 20., 21. in 22. maja. Po predhodnem sporazumu vlad držav Male antante bodo zunanji ministri razpravljali o vseh političnih vprašanjih, ki neposredno ali posredno zanimajo vse. aii posamezno državo Male antante. Po- sebno pozornost bo konferenca posvetila programu dela gospodarske Maie antante, ki je bil sestavljen na sestanku delegatov v Bukarešti, ki se je vršil v času od 11. do 20. februarja tekočega leta.« Tej konferenci Male antante pripisujejo v diplomatskih krogih posebno važnost in sodiio, da bo dalekosežnega pomena za nadaljnjo politiko Male antante. Likvidacija agrarnih odnošajev Konferenca zastopnikov agrarnih zajednic s poljedelskim ministrom — Združitev agrarnih zajednic z zemljoradniškimi zadrugami Beograd, 19. aprila, p. V ministrstvu za poljedelstvo je bila danes zaključe- na konferenca predstavnikov agrarnih interesentov iz severnih pokrajin naše države. Predstavniki agrarnih za.ednic so pri tej priliki podali svoja mnenja glede likvidacije agrarnih odnošajev in veleposestev. Poljedelski minister dr. Frangeš je osvojil skoro vse stavljene predloge in bo na podlagi tega sesta- vil zakon o likvidaciji agrarnih odnošajev. Popoldne so zastopniki agrarnih za.iednic posetili načelnika zadružnega oddelka poljedelskega ministrstva gospoda Miloša Štiblerja in so tudi z njim imeli daljšo konfemeo, na kateri ie bilo sklenjeno, da se bodo agrarne zajed-nice združile v savez z zemljoradniškimi zadrugami. Nezgoda nemških avtomobilistov v Bosni Pri prehodu čez Neretvo je zdrknil nek avto v 10 m globok prepad — Potniki so ostali nepoškodovani promet, transportni posli, turizem, reklamacije pri inozemskem prometu itd. Razen teh oddelkov v prometnem ministrstvu spada neposredno v pristojnost ministra generalni inšpektorat nad celokupnim prometom. za kmetijstvo Ministrstvo za kmetijstvo se deli na 5 oddelkov in sicer: 1) splošni oddelek. 2) oddelek za rastlinsko orodukciio. 3) oddelek za živinoreio in veterinarstvo. 4) oddelek za agrarno politiko. 5) oddelek za agrarno reformo Razen teh oddelkov soada v resor ministra za kmetijstvo tudi državna razredna loterija. V pristojnost oddelka za rastlinsko produkcijo spadajo tudi posli pri melioracijah in metereologiia. V pristoiiiost oddelka za agrarno politiko spada!o poleg drugega: kmetiiski krediti, kmetijsko zavarovanje, nižii in srednii kmetijski pouk. strokovna izobrazba kmetiiskeg.i naraščaja, kmetijska propaganda. V pristojnost oddelka za agrarno reformo spadaio oosli pri likvidaciji agrarnih odno-šaiev v Dalmaciji. Bosni in Hercegovini ter v Južni Srbiji likvidacija veleposestev v severnih pokrajinah kolonizaciia iuž-nih in severnih ookraiin. komasacija, poljedelske zaiednice ooliska policiia. Ministrstvo trgovine m industrije Ministrstvo trgovine in industriie ima 3 oddelke in sicer i) Splošni 2) trgovski. 3) industriisko-obrtni. Razen teh oddelkov soadaio v resor ministra trgovine Državna hipotekama banka uprava zaščite industri iske svoiine. osiednia uprava za mere in drasrocene kovine. državni zavodi za oosoeševanie industrije in obrti. V splošni oddelek spadaio poleg drugega nižji in srednii pouk za trgovino industrijo obrt in pomorstvo, kakor tudi vsi ostali oosli, ki ne spadaio v oristoinost drugih oddelkov tega ministrstva. V oristoinost oddelka za industrijo in obrt spada tudi grajenje in nadziranje onih privatnih industriiskih železniških prog. ki niso namenjene privatnemu prometu in niso v zvezi 7 drugimi privatnimi progami, ki služijo iavnemu prometu. V pristoinost trgovinskega oddelka spadajo notrania in zunanja trgovina, turizem, društva zavodi, bankarstvo in borze. Ministrstvo za šume in rudnike Minist rstvo za šume in rudnike ima 3 oddelke. in sicer: 1) oddelek za šinnarstvo. 2) oddelek za rudarstvo. 3) oddelek za računovodstvo in finance. Zadnji oddelek rešuie tudi personalne zadeve Podrejenih uslužbencev. V oristoinost oddelka za šumarstvo soadaio Doleg drugega nižji šumarski pouk nadzorstvo nad gozdovi imovinskih občin lov itd. Ljubljanska oblast: pšenica med zelo dobro m dobro, mešanice dobro, ječmen slabo, hmelj zelo dobro; vinogradi so zaradi mraza orecei trpeli, sadie kaže dobro, livade in pašniki zelo dobro. Stanje domače živine je v splošnem ncpovol.ino, to pa zaradi ostre zime in pomanjkanja krme. Mariborska oblast: pšenica* ječmen in rž kažeio dobro, vinogradi so mnogo trpeli zaradi mraza. Splošno stanje živine jc dobro, prehrana pa je zaradi pomanjkanja krme pomanjkljiva. Zakon o Državnem svetu Beograd, 19 aprila p. Kakor se doznava na merodajnem mestu, je definitivno sestavljen novi zakon v Državnem svetu. Zakon je bil danes predložen ministrskemu predsedniku in bo bržkone še tekom tega tedna sankcioniran od kralja. Saraievo, 19. aprila č. Nemški avtomobilisti so davi zarana zapustili v strnjeni koloni Sarajevo in odpotovaii preko Mo-starja v Dubrovnik. Predsednik sarajevske sekcije Avtomobilskega kluba dr. Milan Jojkič je nemške goste spremil do postaje Ilidže. Kolona je prispela okoli poldneva v Mostar, kjer je bila sprejeta nad vse pre-srčno- Pri vhodu v mesto ie bii postavljen zelen slavolok z napisi »VVtlikommen!« in »Dobrodošli!«, ob straneh pa sta se vili nemška in jugoslovenska državna zastava. Mostarsko prebivalstvo je priredilo nemškim gostom velike ovacije. Nemški avtomobilisti so ostali v Mostarju do 16.. nakar so nadaljevali preko Stolca in Trebi-uja pot v Dubrovnik. Vožnja je potekla navzlic slabim cestam v redu in brez zastankov. Le pri prehodu čez Neretvo bi se bila skoraj pripetila težka nesreča. Avtomobil znamke »Stoe\ver . ki ga je vozil Maks Pinkes iz Cliemnitzai je iznenada zaradi blatne ceste zdrknil v 10 m globoki prepad. Zaradi ovinka in hitrosti. ki jo ie imel avtomobil v tistem tre-notku. se je prevrnil v zraku in padel tako srečno, da je prišel zopet v normalni položaj. Pri padcu so počile pnevmatike, a potniki so ostali nepoškodovani. V avtomobilu so sedele poleg šoferja še tri dame. Avtomobil so morali pustiti v prepadu in ga bodo prihodnje dni inženjerji skušali spraviti na cesto, nakar bo vozilo po nadomestitvi počenih pnevmatik poslano za lastniki v Dubrovnik. Minister dr. Frangeš o Agrarni banki Zavod naj postane hrbtenica našega poljedelstva in trdna opora našaga seljaka Zakon o Agrarni banki je podpisan. S tem je oživotvorjen denarni zavod, ki bo lahko, če se bo pravilno in previdno po* stopalo, prinesel vsemu našemu poljedel* stvu in kmetovalstvu neizmerne koristi. o gospodarskih zbornicah socijaine politike Ministrstvo sociialne politike in narodnega zdravia se deli na tri oddelke: l) splošni oddelek. 2) oddelek za sociialno skrbstvo. 3) sanitetni oddelek. Poleg drugega spadaio v oristoinost snloš nega oddelka delo za pobiianie draginje, javna oomoč. likvidacija bivšega ministrstva za prehrano in obnovo države itd. V pristoinost sanitetnega oddelka spadajo poleg drugega vse bolnice splošne in soe-ciialne. kopališča, zdravilišča, zdravilni studenci. oblastni in sreski zdravniki, babice, lekarne, drogeriie. higiiena itd. nadalie so-cijalna in zdravstvena zaščita mater in dojenčkov. pobijanje alkoholizma. Pobiianie in oroučevanie akutnih in kužnih bolezni, šole za dojilje, sodelovanje pri sociialnem zavarovanju. sanitetni svet. skrb za higiienske Pogoje v delavnicah, tvornicali. rudnikih in slienih podietiih itd. Ukinitev generalnih direkcij Ob koncu uredbe se določa, da se vse generalne direkcije v ministrstvih, kakor tu- i mvi jjoskuuk gosp. di oddelki iu generalni Inšpektorati, ki niso 8 nik gosp. Babinski. Beograd, 19. aprila p. V par dneh bo definitivno sestavljen novi zakon o gospodarskih zbornicah, ki bo takoj nato predložen Vrhovnemu zakonodajnemu svetu. Novi zakon se bistveno ne razlikuje od prejšnjih načrtov. VGiifve v trgovske obrtne in industrijske zbornice Pa tudi po sprejetju tega zakona ne bodo takoj izvedene, marveč bodo ostale na svo-ih mestih dosedanje uprave. Zakon prepušča ministru za trgovino, da Po svoji prevdamosti odredi rok novih volitev, pooblaščen pa ie, da zame;, nja celotne sedanje uprave ali pa odstavi posamezne člane in imenuje nove. Obsežni varnostni ukrepi za razpravo proti Simšcu Zagreb, 19. aprila, n. Za sodno razpravo proti ključavničarju Josipu SuničU, ki je umoril beograjskega novinarja Ristoviča, urednika »Jedinstva«, je sodišče odredilo izredno stroge nadzorstvene ukrepe, med drugim, da se mora vsaka oseba brez i-az* like, moški ali ženska, ki dobi vstopnico k razpfavi na podlagi svoje legitimacije s fotografijo pred vstopom v sodišče pre* gledati v posebni sobi. Istotako bo polici* ja odstranila iz sodnega poslopja vsako osebo, ki bi jo v njej zalotila brez vstop* niče. . Zagrebški aretiranci izročeni sodišču Zsgreb, 19. aprila, n. Danes so bili od zagrebške policije izročeni sodišču omla* dinci, ki so bili aretirani zaradi atentata na predsednika »Jugoštampe« Tonija Sehle* gla in sicer; Jeronim Čagelj. Josip Oreške vid, Andrija Matišic. Bernardič, Simon Dračar. Srečko Hadžija, Fram Petrovič, Dragan Ket. Dragutin Zbožinek. Frar. Tav* ča, Fran Petnik, Vladko Bcdjanck, Nikola Kukovič in Davorin Mintac. Komisar Narodne banke vpokojen Beograd. 19. aprila, p. Na predlog ministra za trgovino je kralj podpisal ukaz, s katerim je upokojen dosedanji vladni komisar pri Narodni banki gosp. Dušan Gjokic. Povečanje tobačnih nasadov v Južni Srbiji Beograd. 19. aprila, p. Monopolski inšpektorat za Južno Srbijo v Skoplju ie dovolil glede na to, da so bile skoro vse zimske setve uničene od mraza, nasaditev nadaljnjih 200 milijonov tobačnih sadik. Vlada hoče na ta način pomaeati siromašnemu prebivalstvu in nadomestiti izgubo, ki jo trpi zaradi uničenih zimskih setev. Poseti pri dr. Kumanudiju Beograd, 19. aprila, p. Danes so posetili zastopnika zunanjega ministra dr. Kumanu-dija francoski poslanik rrosp. Dard. madžarski poslanik cosn. Korster in poljski posla- Veliko bo odvisno tudi od podrobnih pra* vilnikov, ki jih bo izdalo ministrstvo za poljedelstvo. Vsa skrb za oživotvoritev Agrarne banke je zaenkrat prepuščena mi* nistrstvu za poljedelstvo. Zaradi tega je važno, ka; sodi o novi banki in kako si zamišlja njeno oživotvoritev sedanji mi* nister poljedelstva dr. Frangeš. Ta je vče« raj izjavil novinarjem: »Zakon o Privilegirani agrarni banki je bil sestavljen na izrecno željo in inicijiativo kralja, ki mnogo razmišlja o tem, kako bi se dalo najuspešneje pomagati seljaku in dvigniti naše poljedelstvo. Ko je bilo tre* ba odločiti, v kaki obliki naj se da po* Ijedelcem potreben kredit, nam je dobro služila dosedanja izkušnja z Direkcijo za poljedelski kredit, či.ie delokrog pa je bil omejen na sredstva države in državnih za* vodov, predvidenih v zakonu o Direkciji za poljedelski kredit Pri najboljši volji je bilo mogoče zbrati v ta namen komaj 120 milijonov dinarjev, koja vsota pa je že do* cela izčrpana. Instituciji Direkcije za po* l.jedelski kredit se je mnogo ugovarjalo tako s strani bivše Narodne skupščine, ka* kor s strani poljedelskih zadrug. Kljub te* mu pa je ta ustanova storila mnogo in ustvarila organizem, ki se mu ne more od* rekati priznanja Priznati pa je treba, da je bil upravičen ugovor, da ustvarja ta di* rekcija nove zadruge, dočim že obstoječe ignorira in jim ne daje na razpolago po* trebnih kreditov.« »Z novim zakonom o Privilegirani agrar« ni banki sta popravljeni pred vsem dve napaki. Pred vsem je z osnovanjem Privi« legirane agrarne banke v veliki meri pove* čan kredit, ki se ga laho poslužujejo vse ob stoječe poljedelske zadruge. Največje važnosti pa je brez dvoma dejstvo, da se bo v bodoče dajanje kreditov zelo poeno* stavilo, ker bo lahko vsak posamezni kme» tovalec ob garanciji svoje zadruge dobil kredit. Kj er ni zadrug, lahko dobi seljak kredit proti poroštvu ali zastavitvi svo* jih nepremičnin oziroma svojih pridelkov. Končno dovoljuje novi zakon menično za* dolževanje kmetov, tako da je seljakom omogočen kredit v vsakem primeru.« »Celokupno kreditiranje bo pod nadzor* stvom posebnih revizorjev, ki jih bo ime* noval vladni komisar. Ti revizorji bodo popolnoma neodvisni ter bodo pred vsem kontrolirali kreditno zmožnost posojiloje* malcev in poslovanje posameznih zadrug, ki se bodo posluževale kreditov pri Pri vi* iegirani agrarni banki. Velika prednost agrarne banke je tudi v tem, da bo mo* gla emitirati hipotekarno varne zastavne liste, ki jih bo skušala placirati. Na ta n;u čin bo Agrarna banka lahko prišla do sred* stev, ki bodo omogočala dovoljevanje kre* ditov tudi preko delniške glavnice in dru* gih sredstev, s katerimi ho razpolagala. Delnice Agrarne banke bodo najbolj var* ni ^vrednostni papirji, za katere jamči tudi država. Že sedanje zanimanje za vpisova* nje glavnice priča, da bo užival ta zavod zaupanje najširših slojev, želeti je le. da bi postala Privilegirana agrarna banka hrb= tenica našega poljedelstva in trdna opora našega scljaka « Modernizacija beograjske policije Beograd, 19. aprila, p. Nov duh v beo* grajski občini se pozna na vseh poljih. Nova občinska uprava pod predsedstvom inž. Savčiča je izvršila že celo vrsto raznih izprememb v občinskem gospodarstvu in hoče sedaj modernizirati tudi beograjsko policijo, o kateri se je že mnogo govorilo in pisalo Znano je, da so se tujci često čuditi primitivnosti prestolnične policije in nejevoljno iskali po vsem mestu razstrese* ne urade. Mestna občina je sedaj sklenila, da bo začasno najela na primernem mestu moderno zgradbo, v kateri bodo namešče* ni vsi policijski uradi. Za občino to ne bo združeno z večjimi izdatki, ker mora kljub sedanji primitivnosti beograjske policije plačevati visoke naiemnine za docela ne* primerne prostore. Obenem pn bo mestna občina pokrenila akcijo za zgradbo poseb* ne policijske palače Zapori policije, zna« na Glavnjača, ostane io za enkrat še na svojem mestu in bodo modernizirani šele, ko se bo gradilo novo poslop je. I'gled Beograda bo z modernizacijo policijskih prostorov nedvomno mnogo pridobil. Ustanovitev albanske trgovinske banke Beograd, 19. aprila, č. Po vesteh iz Ti* rane je bila tamkaj ustanovljena albanska trgovinska banka. Poeetni kapital nove banke znaša 500.01)0 frankov v zlatu Glav* niča nove banke bo znašala 1 milijon zla* tih frankov. Cilj novega denarnega zavo* da je pomagati albanski trgovini. Vendar se banka ne ho spuščala v podrobne trgov* ske posle in svojega denarja tudi ne bo stavliala v industrijska podjotjn Podniž* niče bodo ustanovljene po odločitvi glav* nc skupščine delničarjev. Obisk generala Seekta uradno potrjen Bukarešta, 19. aprila, s. Šele danes po» ročajo oficijelno o posetu nemškega gene* ralnega polkovnika voti Seekta. ki se je 27., 28. in 29. marca v spremstvu princa Henrika Reussa mudil v Cluju. Ta poset so dosedaj držali tajno. Danes se sporo« ča. da je ministrski predsednik Maniu spre* jel uljudnostni ob:sk Seekta. ki je bil brez vsakega političnega značaja. Amerika in priznanje sovjetske Rusije Washington. 19. aprila a. Predsednik zunanjepolitičnega odbora ameriškega senata, senator Borah je predložil senatu predlog za oficijelno priznanje sovjetske Rusije in za vzpostavitev diplomatskih in trgovinskh odnošajev z njo-. Angleži odklanjajo Italijanom nogometne sodnike London, 19: aprila s Angleški nogometni savez je odklonil prošnjo Italije, na) bi delegiral angleškega nogometnega sodnika za nogometno tekmo Nemčija : Italija, ki se bo vršila 28. t. m. v T urinu. Potresni sunki v severni Italiji Milan. 19. aprila s. Pavi ob 5. ud so v ncfca-t er i h mesiiih gornje Italije ohiuiili močne potresne sunke. V Mod eni so potresni sunki dosegli peto stopmjo skale Mercali. V Parmi je potres alarmiral prebivalstvo. Najmočnejši so bili sunki v Bologni, kjer se le zrušilo neka] dimnikov, večje škode pa potres na prizadejal Bančni rop na Irskem I.ondon, 19. aprila a. V mestu Tiperay so napadli trije maskiranj roparji podružnico Iraške narodne ha Tik e in odnesli okoli po.1 milijona d:. narjev. Blagajnika Killena, ki se jim ie postavil po robu, so na mestu ustrelili in nato pobegnili # motorni«! kolesom. Naši Kraji in Prof. Bogdan Popovič častni doktor beograjske univerze. Glej članek v »Kulturnem pregledu«. Železniška zveza Prekmurja z Madžarsko Ljubljana, 19. aprila. Na železniškem ravnateljstvu se je vršila včeraj popoldne dve uri trajajoča konferenca, ki je razpravljala o obnovi in izboljšanju železniškega prometa v Prek-rnurju z Madžarsko odnosno preko nje z Avstrijo in Češkoslovaško. Direktor inž. Kneževič je otvoril in vodil debato, navzoči pa so bili za Zbornico TOI tajnik g. Ivan Mohorič, zastopnik in član zagrebške Trgovske zbornice g. Elemer Vajda iz Ca-kovca, g. Fric Žemljic, župan in predsednik gremija trgovcev v Ljutomeru, g. Josip Neubauer iz Dol. Lendave, g. Rado Polak iz Ormoža, g. Fran Celi, predsednik gre-rnija v Murski Soboti, g. Benko eksporter in župan v Murski Soboti in g. Štefan Kii-tiar iz Puconcev. Od ljubljanske direkcije so bili navzoči načelniki posameznih oddelkov gg. Benedek, Hois, inž. Finz in inž. Hofman. Zastopniik grernijev in mest so predložili spomenice, ki zahtevajo obnovitev železniškega prometa na progi Murska Sobota — Haloš>— Davidhaza — Kotormanv, odnosno na progi Dolnja Lendava—Redicz. Kakor znano, sta bili leta 1924. za časa gradnje nove železnice Ormož — Muska Sobota obe progi demontirani ter se je materijal porabil za novo železnico. Spomenice soglasno povdarjaio ogromen gospodarski pomen obnovitve železniškega prometa na obeh opuščenih progah. Gosp. Fran Zeniljič je posebno priporočal skorajšnjo otvoritev prometa Dreko postaje Hodoš na Madžarsko in Češkoslovaško, ker bo obnovljeni promet Izredno važen tudi za Slovenske gorice. Olajšal in pocenil bi se izvoz vin, ki se sedaj izvažajo Iz Slovenskih goric v količini letnih 160 vagonov na Češkoslovaško in v obmejne kraje Avstrije. Dalje se izvaža v veliki množini sadje, čigar izvoz bi se po obnovitvi prometa podvojil, veliko bi pripomogel obnoNljeni promet k izvozu živine in mesnih izdelkov iz Ljutomera, oziroma ostalih krajev vzhodne Štajerske, olajšan bi bil končno izvoz perutnine, jajc, krompirja in lesa^ (hrastovine in orehovine). O. Franc Ceh ,ie omenjal okolnost, da so z izvozom raznega blaga združeni veliki prevozni stroški, ker morajo vozniki iz Murske Sobote voziti blago 50 do 60 km daleč v Radgono. Fhering in Jennersdorf. Spomenica Gremijev trgovcev v Doljni Lendavi dalje zahteva, da bi se vzpostavil promet na opuščeni železniški progi Dolnja Lendava—Redicz. Položiti je treba nove tračnice na 4 km dolgi progi. Promet bi se znatno dvignil ter bi gospodarsko življenje v Dolnji Lendavi zelo oživelo. Razvil bi se zlasti izvoz rjavega premoga iz premogovnika Peklenice in drugih premogovnikov v Prekmurju. Tajnik Zbornice TOI g. Ivan Mohorič je tehtno povdarjal nujno potrebo obnovitve prometa na obeh progah. Obnovitev naj se izvrši v smislu sporazuma, ki je bil leta 1923. sklenjen med našo in madžarsko železniško upravo. Je velike važnosti za naš izvoz lesa, mesnih izdelkov, živine, jajc, sadja in poljskih pridelkov iz Prekmurja, iz vsega Podravja, dalje iz zapadnega dela mariborske oblasti in Zagorja, ker bi se na ta način dosegla krajša in lažja pot na dunajska in bratislavska tržišča. Razvila se je živahna bebata o vprašanju rentabilitete. Za obnovo prometa na progi Murska Sobota — Hodoš bi bil potreben kredit v znesku 1,900.000 Din, za progo Doljna Lendava—Redicz pa je potrebnih 6 milijonov dinarjev. V debati o rentabiliteti teh investicij so zastopniki prizadetih gospodarskih krogov s podrobnimi podatki dokazali, da so že pri sedanjem izvozu dane zadostne garancije za rentabiliteto, a obnovitev prog bi izvoz še izdatno dvignila. Zato zastopniki gospodarskih krogov prosijo železniško upravo, da naj čimpre.ie pristopi k uresničenju niili žalitev ter prične z obnovitvijo prometa. Železniški direktor inž. Kneževič je z zanimanjem poslušal stvarna izvajanja posameznih zastopnikov ter koncem konference dal zago- tovilo, da bo vse predloge in 'zadevne načrte predložil železniški upravi v odo-brenje. Zagrebački zbor 20 do 28. IV. 531? VI. Salon avtomobilov in XI. Specijalni veliki sejem poljo-privrede Izložba m sejem perjadi (Kongres perotninarjev) Izložba turizma V novourejeni^ veliki dvorani večerne modne in reklamne revije Potne legitimacije za brezplačen povratek na železnicah in paro-brodih se dobivajo pri vseh potniških uradih in večjih denarnih zavodih v Jugoslaviji. SŽD o poklicu babic Splošno žensko društvo v Ljubljani nam je poslalo v objavo naslednji dopis: Na 10. občnem zboru društva diplomiranih babic, ki se je vršil nedavno v mestnem domu ob polni udeležbi članic in častnem zastopstvu zdravnikov, se je dostojno obeležila važnost tega stanu. Kako je poln težke odgovornosti in nesebične požrtvovalnosti, so po vrsti povedaii predsednica, referentinje in zdravnik dr. Maver, dr. Dol-šak, prof. dr. Zalokar in dr. Dragaš, ki so se oglasili k besedi ter obljubili svojo pomoč v dosego moralnih in gmotnih dobrot v korist temu važnemu stanu. Ravno stan babice se vse premalo spoštuje. Noč in dan je pripravljena, na vsak klic in hiti in ne dela samo za mater, prva zvezda vodnica je tudi otroku. To ni posel, ki se opravlja samo za zaslužek, vzvišen poklic je, human in svet. Marsikatera babica se ozira na generacije, ki jih je spravila na svet in jim usmerila prvi korak z vso požrtvovalno ljubeznijo, pustivši lastili dom in lastno deco. Vsi kulturni narodi se zavedajo važnosti tega stanu. Ko se je vršil pred leti kongres babic na Dunaju, tako ie poročala tajnica društva, ga ie vodil profesor Dels iz Gen-ta v Belgiji. Udeležile so se kongresa zastopnice naslednjih držav: Anglije, Švedske., Poljske. Nemčije. Madžarske, Bolgarske in Jugoslavije. Stremljenje in namen kongresa .ie bil, pomagati babicam s tem, da se jim da v prvi vrsti boljša izobrazba, današnjim razmeram odgovarjajoča eksistenca in preskrba za starost in onemoglost. Iz poročil, ki so jih podale zastopnice o položaju babic v svo.iih državah, je bilo razvidno, da so najbolj zapuščene babice v Jugoslaviji. Skoro povsod imajo babice s pomočjo oblasti svoj gremi.i: nobena babica ne sme izvrševati svojega poklica, ako ni včlanjena v gremiju. Za starostno preskrbo so si zložile svoj fond. Tudi slovenske babice so začele zbirati svoj začetni ford in g. prof. dr. Zalokar jim ie najtoplejše priporočil, da grade naprej in korakajo složno po poti, katero so si s takim trudom začrtale. Slovenske žene pozdravljamo stremljenje naših babic po čitn najboljši in temeljitejši izobrazbi. Pridobile si bodo zaupanje in dvignile ugled in zasluženo spoštovanje vzvišenega poklica. Pomladanska epistola iz Prekmurja Murska Sobota, 20. aprila. Pojem Prekmurja geografsko omejiti sicer inogoče ni preveč potrebno, da pa v Ljubljani še vsak tretji znanec zamenjuje našo Soboto s Subotico. o tem se moramo ob vsakem obisku tam ponovno uveriti. Torej Sobota ni identična s Subotico v Vojvodini in ima le nekaj nad tri tisoč prebivalcev. Tudi ni to ono razupito mesto, k.ier se samo pijančuje in ponočuje; je to prazen sloves kot edini preostanek prvih povojnih let, ko se je lep »krok« v resnici raztegnil na ves teden. Danes pa živimo lepo, solidno, malomeščansko življenje, tako malomeščansko, da imamo v svoji sredi celo take, ki se za vedno odrečejo kavarniškemu posetu, če je njih običajno mesto enkrat zasedeno po nečlanih »stalnega omizja«. Sicer pa je družabno življenje tu še vedno prijetnejše kakor v naših malih mestecih, kjer je naše tovariško razmerje vsakogar napram vsakomur le redko skaljeno po prenapetežih. In tudi taki neciviliziran-ci nismo kakor si to »preko« zamišljate. Res, da nimamo ne trotoarjev, ne kanaliza-cije, da je poslopje ljudske šole v takem stanju, da bi se ga sramovala pri vas vsaka boljša vas, toda vse to še pride. Občinskega gospodarstva preje madžarske občine skoro poznale niso, prva leta so ostala neizrabljena, iu tako se bori sedaj občina z velikimi materijelnimi težavami. Pa se tudi občinski gospodje vidno prilagoduie.io novi, socialnejši miselnosti (čeprav se iim je na zadnji seji zdelo škoda riskirati 10 tisoč dinarjev za deputacijo, ki naj bi šla v Beograd, da posreduje glede ohranitve tukajšnje gimnazije, ki je v veliki nevarnosti) in v zopet desetih letih bo Murska Sobota taka prestoKca Prekmurja, da jo bo veselje videti. Pa tudi sedaj ni brez znamenitosti, sicer bi ne bile napravile go-jenke učiteljišča v Mariboru zadnjo nedeljo svojo ekskurzijo sem in se ne bi odpravljal eden od višjih razredov ženske gimnazije v Ljubljani na manjšinski izlet v Soboto. Poleg drugih znamenitosti bodo opazile tudi toliko psov po cestah, da jih pozneje v življenju najbrže ne bodo videle nikoli več toliko skupaj. Ce se namreč hoče v Prekmurju nekoga omalovaževati, se reče, da nima niti toliko, da bi si redil psa. Torej morajo biti prebivalci po številu psov sodeč, razmeroma dobro situirani, ker so jih polne vse ceste. So tudi posebnosti med njimi. Neki. oči-vidno penzionirani nastavljenec tukajšnje mesarije se zlekne sredi ceste in se ne umakne niti poštnemu avtomobili ki nora napraviti lep lok okolu njega. Niti oči ne povzdigne. (Kai iz tega sledi? Prav nič.) Imamo pa še druge ran tete. ki pa so bolj duhovnega značaja. Predvsem tukajšnje lokalno novinstvo. Najbrže dobite v t l.iani recimo — »Duševni list« redko kdaj v roke. In če ga bi. bi morali biti filoio« j. ako bi ga hoteli novsem r:.-?,,^-«': je sicer za tukajšnje ljudstvo, toda to si tudi ne ve pomagati: ni ne Trubarjeva slovenščina. ne čista in lepa prekmurščina. ne slovenščina, ne madžarščina — vse pa v madžarski transkribciji. Nemalo ,smo vsi radovedni na nadalini razvoj tega iezika. Prav nič več pa nismo radovedni na duhovno hrano drueih tukaišnjih listov v ka-terih smo brali, da ie toča zato pobila polje v Slovenski Krajini, ker se -»no nedelaj i svetkaj več ne sveti. Ker se ie ženjalo. kosilo, mlatilo posebno v tistih kraieh, gde evangeličanci prebivajo in se je tnk dražilo božo pravičnost. Ker ie telko liudi hodilo po trgovinaj, celo — brez svete me-še... Ali pa evo nainoveišo in najbolj klasično razlago Cankarja (od katereira so hvalevredno prevedli v prekmurski dialekt dve črtici): »Dobili 32 ha zemlje. Zemljišče pa, ki bi se dobilo z osuševanjem in zavarovanjem pred povoduijo. se računa v celi državi na 1.700.000 ha. Z melioracijo področja dunavsko-tamiške vodne zadruge bi bilo pridobljenih 50.000 ha za poljedelstvo. Ce vrednost enega hektarja cenimo samo na 20.000 dinariev. kar ie za Banat silno nizka cena. pomeni, da se naša obča narodna posest poveča za celo milijardo. Ce se odbijejo celo še stroški za nsnševaire in zavarovanje z jezovi in kanali ter na-sioi pred ooplavpmi, ki so po uredbi od 4. julija 1927. proračunani na 260 milijonov dinarjev homo imeli še vedno okrog 3 četrtine milijarde dobička. Treba je dodati še nekaj. kar po-^en melioracije teh zemljišč še podvoji. Ce bi se namreč to nodročje ne izsušilo, bi se povečali stroški za zidanje mosta iz Beogra- v Pančevo za najmanj To pomeni, da se za vloženih 250 mi ijo-nov v resnici dobi skoraj 90;) milijonom. Po zakonski uredbi o tem osuševanju bo država prevzela polovico vseh stroškov, torej 130 milijonov, a za toliko bi sta! več sam pančevski most. če se ta teren ne osuši. Poleg tega ie važno, da melioracija pomeni velik pridobitek za sanacijo beo grajske okolice. Dunavska močvirja v neposredni bližini prestolice so večna nevarnost za njeno prebivalstvo in za prebivalstvo vseh krajev v okolici. Sama dela pri tem podjetju bodo pa nudila dolgotrajen zaslužek velikemu številu delavcev, kar je v sedanji krizi in pomanjkanju dela še posebne važnosti. Pa tudi znanost bo sigurno mnogo pridobila od tega podjetja Skozi tisočletja ie namreč Dunav na tem kraju naplavil ogromne množine najzanimivejših starin in spomenikov starih kultur Zlasti .ie zemlja bogata na starinskem rim-skem novcu, obenem pa ie polna orodja i z kamenite in brončne dobe. kur najlepše do. kazuie dunavski prod ua desnem bregu pri Vinči. ki obstoji skoraj iz samili starih ka-menitili sekir, kladiv in drugega orodja davnih prednikov. Če torej pogledamo vse koristi, ki jih bo država imela od osušitve področja dunavsko-tamiške vodne zadruge bi s tem pridobili: plodna površina naše države se poveča za 1 odstotek: narodno bogastvo se poveča za sigurno milijardo: pančevski most bo za 130 milijonov cenejši: zdravstveno stan ie naše prestolice in n jene okolice se znatno poboljša: tisoči revnega naroda bodo imeli skozi cela tri leta. kolikor časa bo trajalo delo. dosti zaslužka in končno bodo naši muzeji obogateli z najdbami. znanost pa s proučevanjem na tem zanimivem ozemlju. Zadavljeno detece v smetišči Ljubljana. 10. aprila. Trnovo in ves z.anadni del mesta je dopoldne razburila Pudri najdba v smeteh na !ravniku posestnika Karla Kalina na Opekarski cesti, ne daleč od Sleiner.ieve gostilne. Tekom z;me so mestni vozniki zvozili na Irnvnik smeti, kamor z'Ini na pomlad hodijo stikat razni ljudje, brskajoč za morebitnimi zavrženimi ^dragocenostmi«. Danes okrog 10 30 je na smetišču brskal delavec France Švarc s Kodeljevega, ki je nalete] na čuden zavoj, le za silo omotan z juto. Ko je ovoj razvil, je na svoje veliko zanropašfe-nje ugledal popolnoma sveže trupelce novorojenčka. Švarc je takoj odhitel do nekih liudi v okolici ter jim pričel praviti, kaj ie našel v smeteh. Okrog smetišča se je kmalu zbrala večja množica ljudi in o najdbi je bila takoj informirana tudi trnovska stražnica. Pole« stražnikov je prihitel ua mesto ludi revirni nadzornik. _ Dete je vendar zadušeno! so ugotavljali nekateri, ki so si ogledali trupelce od blizu. • _ Majhna deklica je! je završalo med množico. — Glejte, okrog vratu in po licu čez usta se odraža modra črta! — Seveda i,e zadušeno, saj ima okrog vratu še vrvico! Iz trnovske stražnice je bila o najdbi ttu-pelca obveščena policijska direkcija in sta prišla v Trnovo okrog 11. dežurni uradnik crosp. Podreheršek ter policijski zdravnik dr. Avrarr.ovič. Njegova ugotovitev je potrdila ljudsko sodbo. Ni bilo dvoma, da je bilo zadavljeno detece prineseno v sm^ti šele tekom pretekle noči. Bilo je izredni* krepko razvito in staro šele kakih ."> dni. Policija je takoi ukrenila vse potrebno, da izsledi neusmiljeno mater. Seveda ni izklju. ceno. da tiči za stvarjo kaka skrivnostna storija. Storjeno je vse. da pridejo varnostne oblasti zadevi na dno in da se obžalovanja vredna zadeva popolnoma pojasni Trupelce umorjenega deteta je bilo opoldne prepeljano v mrtvašnico pri Sv. Krištofu, kjer bo obducirano. Ker je to zadnji čas že drugi primer, da je bilo najdeno mrtvo trupelce novorojenčka, je dolžnost vsakogar, k; bi o stvari karkoli vedel, da o vsem informira policijo. Bogat lov finančnih organov V četrtek so v Slovenski Bistrici zasledili tihotapsko družbo, ki je preko Maribora prišla v mesto razpečevat vtihotapljeni sa-hrrin. Finančni organi so aretirali Josipino M. iz Pernice iz prevaljškega okraja in še neko nieno pomočnico, pri kateri so našli 10 kg saharina, dočim je tretji član tripe-risne deteljice, mož aretirane Josopine. hote! pobegniti z avtobusom v Maribor, a ga je med potjo ustavil finančni stražnik, kateremu se osumljenec ni hotel legitimirati. Na intervencijo finančnega organa ga ie aretiral stražnik, ko je izstopil v Mariboru. Pri zaslišanju se ie Majer zagovarjal, da or in njegova žena nista v nikaki zvezi z žensko. ki je tihopatila saharin. Zadevo bo razčistila preiskava. da Hčerka žrtvuje svoje devištvo reši očeta ječe in družino sramote! Danes premijeraH Mladini prepovedano! ELIZABETA BERGNER v filmu erotike ko-t ft fiospica £C$a u posr.etem po znameniti, istoimenski noveli znanega dunajskega pisatelja Artur Schnitzlerja ELITNI KINO MATICA Telefon štev. 2124. MisJi, želje in tajno hrepenenje moderne deklice i z današnjih višjih družabnih krogov Domače vesti Še nadalje + Rumunski znanstvenik v Jugoslaviji. V Zagreb ie prispel te dni profesor dr. Peter Caraman. znani rumunski slavist in etno. .trat. Profesor Caraman govori vse slovanske jezike. V Zagreb je prišel v svrho pro-učavanja hrvatske flore. Svojemu delu se je posveti! v akademijski in v univerzitetni biblioteki ter je stopil v stike s hrvatskimi učenjaki, zlasti s profesorjem romanske fi-lologije na zagrebški univerzi dr. Skokom. Prihodnji mesec bo odpotoval v Atene, odkoder pa se bo zopet vrnil v Zagreb, da dovrši svojo razpravo o folklori balkanskih narodov. * Promocija. Dne 16. t. in. ie na veterinarski fakulteti v Zagrebu diplomiral naš rojak Jože Uršič, dolgoletni in zaslužni član JAD »Triglav«. Čestitamo! * Kongres učiteljev telovadbe. V dneh 29. in 30. aprila se bo v Beogradu vršil kongres srednješolskih učiteljev telovadbe. Kongresa se bodo udeležili učitelji telovadbe iz vse države ter delegati ministrstev za prosveto, za vojsko in mornarico ter za socijalno politiko. Na kongresu se bo obravnavalo vprašanje reorganizacije fizične vzgoje v naših srednjih šolali ter o ustanovitvi višje v"o!e za učitelje telovadbe. * Absolventi juridične fakultete, ki hočejo opraviti državoslovni državni izpit pred koncem tekočega I i. semestra 1928-20. nai se javijo najkasneje do 8. maia pri podpredsedniku dotične komisije vseueili-škemu profesorju dr. Franu Ellerju, ki ga najdejo v čitalnici juridične knjižnice na univerzi vsako sredo v času od 12. do pol 13. ure. * Državni izpit iz glasbe. Ravnateljstvo državnega konservatorija v Ljubljani opozarja vse ene, ki nameravajo polagati koncem letošnjega šolskega leta državni izpit iz glasbe, da se prijavijo najkasneje do 10. maia pri podpisanem ravnateljstvu, iz katerih glavnih predmetov želijo delati državni izpit. Pismene prijave naj se naslovijo ns Izpraševalno komisijo za državni izpit iz giasbe, oddajo pa v pisarni konservatorija. + Turneja »Jeke s Jadrana« oo Srbiji. Sušaško pevsko društvo »Jeka s Jadrana" namerava tekom poletne sezije prirediti vrsto koncertov v Beogradu. Kragujevcu. Ni-šii, Skoplju in drugih mestih Južne Srbije. Na programu bodo stare cerkvene pravoslavne pesmi ter nekateri angleški madri-gali iz srednjega veka Pri tei priliki bo »Jeka s Jadrana« izvajala tudi propagando za našo rivijero na gornjem Jadranu. Koncerti bodo v zvezi s projekcijami slik iz hrvatskega Primorja, da se tako tudi v širših sloiih vzbudi zanimanje za to rivijero. * Češkoslovaški otroci na našem Primor-ju. V Dalmacijo ie prispela te dni skupina češkoslovaških otrok, ki ostanejo dalje časa v državnem otroškem zavetišču na Lo-. ki umu. * Lepo vreme v Dalmaciji. Kakor javljajo iz Splita je po par viharnih dnevih nasto-p'lo t:ho pomladno vreme. S to zadnjo burjo v Dalmaciji ie pač menda zaključena periioda hladnega in slabega vremena. * Planinci! Izrabite jutrišnjo nedeljo za izlet v Zasavje. Z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 7.50. pohitite na Sv. Goro Pri Litiji. S postaje Save bodo odšli izletniki ob 8./Ki preko Tirne in Roviš na Sv. Goro. Vsa pot je dolga 2 pičli uri. Ob 1.3. se bo vršil v Tomazinovi koči občni zbor litijske podružnice SPD. Poleg arugiii poročil bo na dnevnem redit tudi zgradba nove planinske koče. Ogled stavbišča se bo zvršil po! ure pred občnim zborom. * Izlet hrvatskih turistov v Mozjrske planine. Hrvatski turistični klub »Sliemes bo priredil prihodnjo nedeljo izlet na Bosko-vec v Mozirskih planinah, s katerega je krasen razgled na Kamniške planine in v Savinjsko dolino ter na planine Zasavja. Izletniki bodo v soboto prenočili v Mozirju, zn nedeljo rano zjutraj pa je določen odhod na Boskovec. + Namesto cvetja na grob blagopokojne gospe Marije Rupertove je darovala obitelj majorja Perhavca iz Trške gore pri Krškem 100 Din Koin jugoslovenskih sester v Krškem v prid krškim revežem. + Meščanska šola v Št. Vidu nad Ljubljano bo priredila v nedeljo 21. t. m. ob pol 16. krasno pravljično igro s petjem in godbo -Janko in Metka«. Cisti dobiček je namenjen za nabavo učil in učnih knjig ubož-nini učencem. K prireditvi vabijo učiteljstvo •n učenci. * Smrtna kosa. A' Krškem ie preminul i Franc Gregorič. ugledni krški meščan, posestnik in vinski trgovec. Dosege! e visoko starost 77 let. Pogreb bo 21. t. m. ib 4. popoldne. — V Voiniku je umrl ugledni gostilničar, pekovski mojster in posestnik g Hugo Ledi. Pogreb bo danes 20. t. m. ob 5. pop. — V Ljubljani je po daljšem trpljenju preminula ga. Terezija P i r č e v a, soproga kotlar.ja drž. žel. Pogreb bo iz splošne bolnice 21. t. m. ob 3. pop. Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Elektrifikacija kaštelanske rivijere. Električna podjetja v Splitu so dovršila svoja dela za postavljanje električnih vo-uov skozi vasi na rivijeri t ie do Trogira. F'ektrični vod bo postavljen na račun države in bo imel zvezo z avijatično šolo v Divuljah. ki dobi električno luč. Vse vasi na rivijeri bodo električno razsvetljene, kar bo ugodno vplivalo na razvoj tujskega pro-. meta. * Zasledovan sleparski mlinarski pomočnik. Mlinarski pomočnik 25 letni Jože P. doma z Bleda je pred nevi izvabil od elek- trovaljčnega mlina na Trati pri Škofi i Loki 700 Din gotovine in izginil, ne da bi prej odpovedal službo. Nadalje je imenovani izvabil od nadmlinarja Alojzija Jamnika iz Starega dvora radijski detektor, vreden 50{i Din. Ostal pa je dolžan tudi na hrani in zapitku okrog 800 Din, slednjič pa je osle-paril še nekaj oseb za vsoto 1000 Din. tako da ie imel za prvo silo denarja dovoli in je lahko napravil potovanje proti Hrvatski, kamor sumijo, da je utekel. * Proti navijanju cen v gostilnah in hotelih. Nekatera sreska poglavarstva v Dalmaciji so v zadnjem času prejela pritožbe o navijanju cen v gostilnah in hotelih. Ob-lastva priporočajo vsem hotelirjem in gostilničarjem. naj tujcem lepo in dobro postrežejo, ker je tujski promet samo na korist primorskemu prebivalstvu. Proti navi-jalcem cen bodo oblastva storila stroge ukrepe ter bo sklicana tudi anketa hotelirjev in zainteresiranih krogov, na kateri se bo razpravljalo o ukrepih, ki so potrebni proti onim gostilničarjem in hotelirjem, ki s svojim postopanjem odvračajo tuice od naših krajev. Popolnoma novo! Danes premijera! Ramon Novarro Slavni »Ben Hur« in junak iz nepozabnega velefilma «S:ari Heidelbers« v najnovejši kreac:ji kot španski plemič in morski gusar! „Kraljev kavalir" Film pusiolovn:b senzacij iz življenja morskih razbojnikov. Ob 4., V-6., 1AS. in 9. url. KINO IDEAL. * Poskusen samomor 70 letnega starca. Na Sušaku je predvčerajšnjim v svojem stanovanju skušal na grozen način izvršiti samomor 70 letni starec Jakob Camčanič. Polil se .ie s petrolejem ter potem zažgal. Zaradi bolečin je starec začel klicati na pomoč, nakar so prihiteli domači ter pogasili plamen na živem truplu. Camčaniča so prepeljali v bolnico. Opekline so sicer hude, vendar je upati, da ostane mož ori življenju. Vzrok obupnega čina ni znan. * Zakaj se mučiti, ko Pa ni treba. Ce*z noč naj se perilo namoči v raztopini Ženske livole, zjutraj pa izpere s Schichtovim ter-petinovim milom. — Varujte se ponaredb! Vitki stas žene ie osvojil svet. Zavoljo modne linije se odreče žena mnogočenui, kar jej prija. Ali enega užitka — prave zrnate kave — nj treba, 'da se odreče. Ona je ono neškodljivo sredstvo, ki sprečava nepotrebno odebelienje. Žene ljubijo kavo — ne brez razloga. •Pulio Meinl. uvoz kave osnovano 1862. 4034-a * V budimpeštanskem avtomobilskem salonu bo Mercedes sijajen razstavljale;. Pokazal bo: S cilinderski tip »Niirburg■• z madžarsko Pullmannovo karoserijo. 3.5 literskl voz z enako karoserijo 2.6 iiterski notra-njevodljivi voz. kakor tudi 5 t chassis in 45 sedežni omuibus. Mercedes je v Madžarski izredno priljubljen. Kakor se čuie. bodo skoro vs-i nemški vozovi opremljeni s pnevmatikami Continental, katere Madžari zeta cenijo. 591 * Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. * KAŠELJ. PREHLAD. HRIPAVOST, PLJUČNE BOLEZNI sigurno zdravi Siro-fen. Dobiva sc v lekarnah. 357 * »Skovir« bo izšel danes z lepo novo glavo. 160 Iz Lmbljane u LJUBLJANČANI! Ob 20. vsi na akademijo trezne mladine v veliki dvorani Uniona. Izvrsten in ohsežen spored s pevskimi, glasbenimi in deklama-eijskimi točkami bo zadovoljil vsakogar. Vstop prost! u— Zikovci bodo igrali na svojem letoš-nien koncertu, ki bo 22. t. m. v Filharmo-nični dvorani, kot II. točko sporeda godalni kvartet v Pragi živečega skladatelja dr. Josipa Maudiča. Dr. Josip Mandič izhaja iz znane tržaške narodne družine ter se že dolgo vrsto let bavi z glasbo. Pred 25 leti so v Ljubljani izvajali njegovo opero ->Pe-ter Svatičc. v Trsiu pa so igrali več n.iego- M ^ t i (Prave eleganco k iiiuiii aumu pri ivrum — — — — £ T\ ™ fran Hutcie, Ljubljana, Stritarjeva ulica "i^f C predstavljajo krasni damski plašči, completi in obleke, ki se nudijo po brezkonkurenčnih cenali našim dumam samo pri tvrdki — prodajamo moško sukno v največji izberi, obleke, elegantne čepice, klobuke. trpežno perilo, samoza-veznice ter vse druge oblačilne potrebšč:ne s 15—30 % popusta A. PRESKER, LJUBLJANA Sv. Petra cesta 14. vil; simfoničnih komadov. Kvartet, katerega bodo izvajali Zikovci prvič v Ljubljani ie eno zadnjih njegovih del. Delo ie vzbudilo v praškem glasbenem svetu splošno pozornost in češki kritiki ler skladatelji so ga označili kot najboljše iugoslovensko komorno delo. Tako n. pr. piše kritik praške »Bo-hemia« in »Vossische Zeitung« naslednje: Mandič je s tem kvartetom dokazal občudovanja vreden talent. Njegova tehnika je izredna, v fugi pa je ustvaril, kar mora vzbuditi neomajno občudovanje. Še bolj 13-skavo se izraža o delu kritik 'Prager Tag-blatta*. Kvartet ie stalno na repertoarju Zi-kovcev in bo v kratkem izšel v tisku pri Universal-Edition na Dunaju. Mandičeva simfonična dela ] v repertoariu praška češka Filharmonij in Draždanski operni orkester Vstopnice za koncert Zkovcev sc v predprodaji v Matični knjigarni. u— Iz gledališča. Opozarjamo na današ-nie gostovanje ge. Vike Podgorske v drami in sicer igra v priljubljeni Klabundovi kitajski igri Krog s kredo glavno žensko vlogo Haitange. Ostala zasedba običajna, cene normalne. Zaradi nujnega povpraševanja p(» vstopnicah .opominjamo p. n. občinstvo, da si vstopnice pravočasno nabavi ali rezervira. Telefonska št. 2231 (dnevna blagajna v operi) — V' operi po.io drevi Schubert-Ber-tejevo opereto Pri treh mladenkah v običal-ui zasedbi in z g. Mohoričem v glavni vlogi. Predstava .ie ljudska in veljajo znižane operne cene. — V nedeljo 21. t. m. bo v operi ob pol 20. Kalmanova opereta Bajade-ra z g. Iličičem kot gostom (cene ljudske znižane) v drami pa ob 20. prva repriza francoske komedije Theodor 6; Contp. Cene običajne dramske. u— Jubilej zvestega službovanja. Gospe; Vilibaldmi Tihelj poteka danes 40 let. odkar je v službi v Bonačevi knjigoveznici v Ljubljani. Kot dvajsetletno dekle se ie posvetila tej stroki iu je odtlej zvesto vztrajala pri enem m steni delodajalcu. Gosp,i Vilibaldina je še vedno čvrstega zdravja. Pošteno ie vzgojila tri svoje otroke, ki imajo vsi že svojo lepo eksistenco. Obeuetn. ko izražamo čast iu priznan :e 40 letnemu zvestemu službovanju, izrekamo gospei Vilibal-dini Tilielj s čestitkami želio. da bi ostala še dolgo let čvrsta in zdrava. u— »Junak ledenega carsrva<. Ta lihti. ki ga je predvajala ZKD včeraj kot premi-jero v kinu Ideal, je vzbudil v Ljubljani zasluženo zanimanje ms! našim občinstvom in so bile skoroda vse predstave docela razprodane. Mirno lahko trdimo, da boljšega filma. ki bj mogel na lepši način predočevati težave in muke polarnih ekspedicij, nistno še ghiv.li. Zanimivi prizor lova na kite. na severne medvede, tul-nje, mrože in druge živali arktični!' pokrajin so gledalce z tdi • ii zaradi iepote in lasnosti predvajanja slik. Skratka, film .ie vzbudil toliko zanimanja, da ga bo predvajala ZKD še danes in j itri \ Elitnem kinu Matica in sicer danes ob M 30 in jutri ob 11. dopoldne. Vsakdo nai pohiti in si čim pre.i nabavi vstopnice, šolske k-oge naprošamo, da opozore mladino ra to lepo fiimsko delo m priporočalo mladini ogled tega velepoučtiiga sporeda: u— Šentjakobsko-trnovska moška podružnica sv. Cirila in /Metoda vabi vse člane in prijatelje družbe tla redni letni občni zbor. kj bo v petek 26. t. m. v gostilni Bcrgant-Sič v Trnovem Dnevni red običajen. u— Društvo »Soča« v Ljubljani naznanja da bo danes v soboto 19. t. m. v salonu •>Pri Levu« skioptično predavanje o bratski Poljski. Gospod ravnatelj Karel Mahkota r.rm ho prikazoval iti pojasnieva! nailenšc točke, rnesta in pokrajine Poljske. Ne zamudite lepe prilike ter udeležite se vsi teg.; interesantnega večera. Vstop prost Priče-tek ob pol 21 — Odbor. u— Bolniška blagajna ljubljanskih mestnih nameščencev. Na ljubljanskem magistratu se je snoči vršil občni zbor »Bolniške blagajne ljubljanskih mestnih nameščencev«, ki je podal prav zanimivo sliko o socijalnem delu te institucije. Bolniška blagajna slavi letos desetletnico, kajti I. 1919 se je poki-enila akcija za ustanovitev bolniške blagajne, da se tako magistratni nameščenci zasigurajo za primer bolezni. A blagajna je začela poslovati šele leta 1921 Upravni aparat je enostaven in ne zahteva velike režije pri tem pa nudi blagajna članom in njih rodbinam zdravniško pomoč, zdravila in duigo. Blagajna šteje sedaj 1375 članov. Včlanjeni so pri njei vsi nameščenci. ki so biii definitivno nastavljeni z dekretom, Od ustanovitve dalje vrši blagajna svojo socijalno nalogo v polni meri in v vsestransko zadovoljstvo članov. Predsednik dr. Riko Fux se ie v svojem govoru kratko dotaknil zgodovine, kako ie prišlo do ustanovitve te socijalne institucije, ki ie velike važnosti za inagistratno uradništvo. Zahvalil se je mestni občini iu Mestni hranilnici ljubljanski, ki sta znali primerno podpreti blagajno. Občni zbor ie z odobravanjem sprejel na znanje poročila funkcionarjev. Iz blagajniškega poročila posnemamo. da je blagajna lani izdala na zdravniških honorarjih, za zdravila in druge zdravniške potrebščine raznim članom okoli 308.359 Din Poleg blagajne ie ustanovljen tudi pogrebni in podporni sklad. u— Seja občinskega sveta. Za ponedeljek ob 17. je sklicana plenarna seja občinskega sveta. Na dnevnem redu ie razprava o proračunu mestne občine za I. 1929. Finančni odsek je v več sejali temeljito prouči! proračun in izvedel nekatere korekture. Proračunska razprava bo bržkone trajala več dni. Proračun mora biii do 30. aprila sprejet in odobren. Za sejo vlada precejšnje zanimanje, ker se bodo o gotovih načrtih in kreditih racvile živahne debate. Poleg proračuna pridejo v razpravo tudi poročila direktorija mestne klavnice, vodovoda, elektrarne in plinarne, pogrebnega zavoda, zastavljalnice in uprave mestnih voženj. u— Redni občni zbor Društva za zgradbo Sokolskega doma Sokola L, bo vnedeljo 29. r. m. ua Taboru (sejna odborova soba) ob 9 dopoldne. Uro kasneje istotam izredni občni zbor z dnevnim redom razdružitev in likvidacija. u— Kopalci in sladoledarji. Komaj ie nekoliko toplejše posijalo solnce in se je vreme ustalilo so se začeli na Savi pri 1'omačevem zbirati prvi kopalci. Sprehajalci so opazili včeraj na pečinah in r,a produ med Comačevem in Jezico kakih 8 zgodnjih kopalcev, ki jim je solnce očividno dobro delo. Pihala je sicer sapa, vendar so kopalci vzdržali na zraku nad dve uri. V vodo so se podali seveda !e za par minut, vendar so dosegli nekak majhen rekord, ker jih pač smemo šteti med otvo-ritel ie letošnje kopalne sezone, ki pa se bo ob ugodnem vremenu gotovo zopet hitro razvila. Kot drugi glasnik toplih dni je pojavil na ljubljanskih ulicah že tudi prvi prodajalec sladoleda, ki se suče navadno okrog glavnega kolodvora in o katerem pravijo, da se mu posel že kar obnese. u— Redni letni občni zbor Podsaveza mu-zičara za Slovenijo v Ljubljani, bo v nedeljo 21. t. m. ob 10. dopoidne v restavraciji hotela *Uoyd< z ob:čainim dnevnim redom u— Finančna direkcija bo izdala v samozaložbi Pravilnik o delu pri naredbodavcih ter Pravilnik o delu pri računskem oddelku finančne direkciie in o računsko blagajniškem poslovanju pri davčrrli upravah, združena v mali priročni knjigi v oktavformatu. ki bo stala 10 Din. Naročila interesentov se sprejemajo do vključno 30. t. m. n— Onemogel na ulici. Predsnočnjim okrog 23.45 se ie primajal nekoliko vinjen na Marijin trg brezposelni de!a\ec Henrik Urbane. Na trgu ie nekoliko postal, nato sc pa naenkrat zgrudi! na tla. Onesveščene-nit; delavcu. ki ie bil očividno tudi nekoliko vinjen ie priskočilo na pomoč več pa-satitov. ki so na skušali spraviti k zavesti Njihov pa tudi stražnikov napor je ostal brezuspešen in so morali slednjič obvestiti rešilno postajo, da ga ie z avtomobilom spravili v bolnico. Urbane boleha na težki srčni hibi. u— Pisarna Družbe sv. Cirila in Metoda se je preselila v Beethovnovo ulico št. 2.. pritličje. 5S4 u— »Croatia<, zavarovalna zadruga. Dne 15. t. m se je vršil v Zagrebu v sejni dvorani zadružne palače 43. redni občni zbor zavarovalne zadruge »Croatia*. kateremu je predsedoval predsednik zavoda gospod baron dr. Vladimir Nikolič-Podrinski ob prisotnosti lepega števila zadružnih članov. Poročilo o poslih zavoda za I. 192Sjepreči-tal gen. ravnatelj Nikolič Mihovi!. Iz predloženih računov zgube in dobička razvidi se močan razvo' in velik napredek tegn našega najstarejšega domačega zavarovalnega zavoda, katerega ic že pred petimi cieceniii ustanovilo svobodno in kraljevo mesto Zagreb in ki se stalno širi in povečava. Tako je v letu 192S ua premijah in pristojbinah dosežen znesek Din 42.867.912.08 t. i za 6.435.602 34 več. kakor v prejšnjem letu Vsote in glavnice zavarovanja so dosegle znesek od Din 9.511.113.0Cr0.75 Na škodah ie bi! izplačan v letu 192S znesek od Din 15,906.653.13 in od početka zavoda Din 91.630.439 18 Zadružna aktiva so narasla poleg nevalorizirauih predvojnih nepremičnin ua Din 83.827.019.84. Poslovni dobiček za I 192* /naša Din 404.158.68. Kupon št. II. zadružnih teme!inic se izplačuje počenši od 17. aprila t. I. po 10 Din kakor lani. Navzoči člani so vzeli z zadovoljstvom in cdobren.iem na znanje poročilo o poslovanju zavoda, kakor tudi zakllučne račune in podelili ravnateljstvu in nadzorstvenemu odboru razrešuico. 596 Iz Maribora Mariborska redakcija »Jutra« ima telefon številko 4-10 a— Desetletnica Glasbene Matice v Mariboru. Kakor znano ie ustanovitelj Glasbene Matice v Mariboru znani harmonizator in skladatelj g. Oskar Dev. Da ga prav posebno počasti, ie skleni! odbor Glasbene Matice povabiti g. Deva. da pri slavnostnem koncertu 9. maja tudi on nastopi s svojim URE za BIRMO f. ^ucfett Ljubljana Prešernova 1 Prvovrsten teran v delikatesi A. ŠČURK. Dunajska 12. 9T ROŠKE. NOGAVIC t 'iiGOfVž^Ž4 Najboljše, najtrdnejše, zato u najcenejše! Danes premijera edinega novega: HAROLD LLOYD filma 99Junak ima smolo" Bomba snieha in vescija! Občinstvo vriska in se zvija Smeli in smeh, ta'koj od ^ačtrtk. filma in kotiča šele dolge p-: predstavi! Zato danes ob 5v8- 9. ur' v kino »LJUBLJANSKI DVOR« Telefon 2730. zborom, ki ga ie dirigiral pred 10 leti. G skladatelj se ie radevolje odzva! vabilu in tako bosta nastopila ta večer dve Matici, stara in sedanja, in dva dirigenta gg. 1. Hladek-Bobinjski iu O. Dev. Slednji bo dirigiral par zborov iz svojegia prvega koncerta Glasbene Matice. a— Iz gledališča. V ncdfio 21. f. m. uprizore kot edino predstavo letošnji opc= retni šlager Adieu Mirni po znižanih ce* nah. — Gostovanje ye. Podgorske io 20« spoda Nučiča bo v sredo. 24 t. m. Odiič» na gosta nastopita v efektnem Bernstciiio= vem Tatu in bo to njih prvi nastop v Ma* riboru po osmih letih. Ker bo pri tej pri. liki gledališče gotovo razprodamo, priporo« čamo nakup vstopnic v predprodaji. — Večer pisatelje- delujočih na ozemlju nia= riborske oblasti, se bo vršil v sredo. 15. maja. na kar opozarjamo že danes mari* borsko občinstvo. a— Vojaški Koncert v parku. V nedeljo. 21 t. m. se bo vrši! v parku prvi letošnji vojaški koncert. Program ie sledeči: 1.) Kn;ti; Slavnostna koračtrca. 2.) Parma: Triglavske rože. 3.) Miler: Tereza Krones. 4.) Massenet: Fantazija iz opere NVerfcr. 5.1 Bmički: Mijatovke. 6.) Vačkar: Osvobcnie (koračnica). a— Prvi poizkusi z aeroplanskim modeli. Mariborski Aerokluh ie priredil teča" za gradbo aeroplanskih modelov, katerega se je udeležilo okrog 200 srednješolcev. V četrtek so se vršili nad Tremi ribniki prvi poizkusi, ki so se povsem obnesli. Največjo daljavo jc preletel paličasti model, do* čim se model hidroplana pri prvem startu ni dvignil, kasneje pa mu je odpovedal' motor. Prihodnji teden bodo pričeli vsi ude! eženei tečaja z gradbo modelov pred zaključkom tečaja pa se bodo vršila tekmovanja. Konstrukterji najboljših leta! bodo prejeli nagrade. a— Meijski most se podira. Včeraj popoldne se ie pod težo natovorjenega dvo-vprežnega voza pogreznila sredina lesenega mostu na cesti med Meljcm in Sv. Petrom. Voz ie še pravočasno ušel nesreči, za njim pa ie za-ziiala v mostu meter dolga it; 70 cm široka odprtina. Mestni magistra' ie določil komisijo, ki .ie odredila takojšnje popravilo mostu. a— Nesreča pri delu. Včerai popoldne se je v Rosetibergovem inlinu v Jezdarski ul:ci pri stroju ponesrečil 44 letni delave: Julij Verboš. Stroj mu je pretrgal žilo n:. zapestju leve roke. Rešilni oddelek mu ;e nudil prvo pomoč, nakar so ga z rešilnim avtomobilom prepeljali v bolnico. Iz Celja Celjska redakcija »Jutra* ima telefon številko 190, ponoči v nujnih zadevah št. 791. e— Gostovanje ljubljanske drame v Celju. V petek 26. t. m. bo gostovala v celjskem mestnem gledališču ljubljanska drama z Maeterlinckovim »Stilmondskim županoiti-'a predstava bo nekaka poslovilna predstava g. Rogoza pred od!iodom v PragM. Upamo, dfl bo Celje s polnim gledališčem izkazalo svoje priznanje odhajajočemu umetniku Vstopnice se dobe v predprodaji v knjigarni Goričar & Leskovšek na Kralja Petra cesti. Nabavite oziroma rezervirajte si vstopnice pravočasno' e— Jugoslovenska Matica, podružnica v Celju, vabi na redni občni zbor. ki bo nocoj ob 19. v spodnjih prostorih Narodne?;; doma. Pričakujemo, da bode ob tej prilik; vstopili v krog Jugoslovenske Matice še on; mnogoštevilni, ki so dosedai matično delovanje motrili ie od daleč. fc— Obnovite srečke za V'. razred! Srečke državne razredne loterije V. razreda so že prispele in se pozivajo lastniki, da iih čimprej obnove pri podružnici »Jutra v Kocenovi ulici 2. e— Cepljenje otrok proti kozam. Redno iavno cepljenje malih otrok — prvoceplien-cev iz mesta Celia bo v petek 10. maja od 14 do 16. v klubovi posvetovalnici mestnega magistrata. Pregledovanje cepijencev in nadaijno cepljenje 10. maja izostalih otrok bo teden dni pozneje istotam in ob istem času. Mestni zdravnik dr. Dereani bo cep;. od 10. do 31. maja vsak dan tudi na svojem stanovanju v Vodnikovi ulici 1. od II. do 12. toda ne brezplačno. Za cepljenje obvezni so vsi otroci, rojeni v !. 1928.. dalje in vsi mali otroci, ki so pri lanski ali prejšnjih cepitvah iz kateregakoli vzroka izostali i:r še niso cepljeni. Opravičbe zaradi neceplje-nja, odnosno spričevala za otroke, cepljene po privatnih zdravnikih, sprejema uradu: zdravnik na dan cepljenja in na dan nad-m-eg!eda na magistratu. Semena vseh vrst zaiamčeno naiboliše kakovosti priporoča: ANTON FAZARINC. CELJE e— Nova prodaja strupov Celiski občinski svet se le na prošnjo g. Tončiča lekarnarja *Pri Orlu« na svoji zadnji seji izrekel za krajevno potrebo prodajanja strupov. e— V ponedeljek 22. t. m. poskusno kuhanje kave na katero Vas vljudno vabimo — Julio Meinl, Celje. 59S Iz Kranja r— Otrok pod avtomobilom. Y četrtek popoldne se je pripetila na državni cesti kokrskem predmestju manjša nezgoda, 'u cesti ie privozil avto industrijca g. IX iz škofje Loke mimo gospe Coljeve. ki ie stala ob cesti - svojim triletnim sinčkom Milanom V tem trenutku sc je sinček od-•rgal materi in stekel pred avto, ki sc mu li mogel povsem izogniti Z bUitobranom x zadel a\ to otroka in "a vrgel na tla. Pri padcu si je /lomil mali Milančck levo nogo. Lastnik avtomobila ie takoj telefo* lično pozval nu mesto nesreče zdravnika ■ ir. Hežka in obvestil orožniško postajo o rezgodi. Nato so Milančka prepeljali z re= >:inim avtomobilom gasilnega druStva v Ljubljano Lastnika avtomobila ne zadene pri nesreči nikaka krivda. r— Riziko deli, Lastniku žage na motor« i> pogon Francetu Rurgcrju je eirkularka odrezala tri prste na desni roki. — 1 e= -.arski pomočnik Anton JaJen. doma s Hu.j. se je pretekli teden s sekiro vsekal v ko= leno. Spočetka sc ni zmenil za rano. ki se jc inficirala in je dobil zastrupljen je krvi. Y nevarnem stanju so ga prepeljali pred= včerajšnjim v ljubljansko bolnico z rešiU ;i;m avtomobilom. Iz Tržiča č Birma l.eto^ h inio imeli v Tržiču po petih letih zopet birmo in sicer v nedeljo. " maja Število bi rman cev je precej yeli= ko. Med njimi bodo trije odrasli. V Ncni' r-iji. kjer so živeli, niso imeli prilike, da bi -li k birmi. Trgovci in nbrtn:ki imajo td-radi birme precej \eč dela. kakor navadno. Posebno so z naročli zadovoljni krojači jn šivilje. .Mi jim prav privoščimo — Go-«pod župnik Vovk je toliko okreval, da l.-.hko / -pet vodi župnijske posle č— Zahval;;. Y počaščenje spomina bla= •jopokoinega šolskega ravnatelja g. Ferdi* nanda Kalingerja so darovali preostali so« -odniki za revno šolsko deco znesek 400 F)in. Za velikodušni dar se podpisani p!e= menitim dohrotnikom \ imenu šolske mla* dine iskreno zahvaljujem V nekrologu za blagopokojnim je pomotoma izostalo dej' stvo. da se jc žalnega sprevoda udeležil tu= di Sokol korporativno z zastavo in članstvom v kroju. Toliko v dopolnitev moje« članka. Albin Lajovic. ravnatelj meščanske šole. Z Jesenic s— 1 'elika javna tombola Sokola se bo vršila n3 binkoštni ponedeljek popoldne na običajnem prostoru na Jesenicah Tombola v prid dograditve prosvetnega doma bo po pripravah in po vrednosti dobitkov sodeč gotovo letos največja na Gorenjskem. Iz Kočevja k— Komorni kvartet Zika bo priredil v Kočevju koncert 23 t. m. Na vsporedu bo« do Pichl, Debussv in Dvorak. Iz Ljutomera Ij— Kino v Sokolskem domu. Kakor je videti, bodo prdstave v našem kinu zdaj pogostejše. Želeti je. da si vodstvo izpo= -soju.ie res dobre filme. V nedel.jo; na dan otvoritve, dne 21. t. m. se bo predvajal »Svejk«. ki smo ca videli že na odru in bo gotovo dohrddošel. Šport Nadaljevanje prvenstvenih tekem Tekme za prvenstvo LNP za 1928=2<> prehajajo v zaključno, odločilno fazo V Ljubljani se odigra jutri predzadnje kolo. i katerem zadene Primorje na Jadran ter Ilirija na Hermes. Za zadnje kolo. ki se bo odigralo prihodnjo nedeljo 28. t. m., preostaneta še dve tekmi: odločilna tekma /.a prvo mesto med Pritnorjem in Ilirijo ter srečanje Slovan : Hermes, v katerem pade odločitev za zadnje mesto. Razvrsti« tev jutrišnjih tekem ie naslednja: Igrišče Ilirije: ob 16.15 Ilirija : Hermes, *ib 14.30 predtekma rezervnih moštev. Igrišče Primorja: ob Ki.15 Primorje : Ja« -jran, ob 14.30 rezerve. Prvaka maribors-i >ga in celjskega okrož= ja ISSK Maribor in SK Celje igrata jutri > Celju in prihodnjo nedeljo v Mariboru dvojni semifinale. Službene objave LNP (U seje posl. odbora dot 17. IV. I92<>.) Verificirajo se prv. tekme Ilirija : Slovan 9 : 1. rezerve 9 : 0: Hermes : Jadran 4:2. rezerve 3 : 0 (namesto 2 : 7) na podlagi paragrafa 14. prav. prv tekem, ker ie nastopil SK Jadran z neverificirauiina igralcema Šausom iti Masletorn. SK Jadran se opozarja, da bo LNP v prvem ponovnem slučaju postopal proti njemu po paragrafu 1. o. p. (zabrana igre 2 do 8 rries.). Nadalie se verificirane prv. tekme Celje : Amater 5 : L Maribor ; Rapid I : 0. Posl. o. popravlja verifikacijo prv. tekme Primorje rez. : Slovan rez., objavljeno dne 12. t. m., ra pravilni izid S : I. Pred kaz. odbor ie pozvan igr. Frman Josip (SK Jadran) zaradi prestopka po paragrafu 24. oz. 43. k. p. povodom tekme Jadran : Slovan 14. t. tn. Posl. o. je odobril za 21. t. ru. prijat. tekme: Rapid : Atl. SK \ Mariboru, železničar : Villacher SV v Beljaku. Krakov > : Javornik v Ljubljani. Flan : Primorje jim. v Novem mestu. Posl. o. obvešča ljubljanske klube I. razreda. da se bodo z 2s. t. tn. pričele prvenstvene tekme iuuiorskili moštev. 7.a 28. t. ni. določene orv. tekme podeželskih klubov so odgodene na mcsec »najnik. Posl. o. poziva zadnjikrat klube Slovan. Slavija, Svoboda i!> Reka, Ja prijavijo do 23. t. m. rediteljstvo iu strarske sodnike v smislu objave z dne 3tf. marca. Posl. o. opozarja klube, da je treba tekom 48 ur predložiti podsavezu poročilo in postavo lastnega moštva o vsaki tekmi, ki .io odigrajo izven teritoriji LNP. Od.iavI.ieni so igralci: S-ije Baldo. liršič Slavko (SK Elan): Kune.i Alojzij. Moleč Lovro. Simičak Nikola. Bra.z los.. Miškič Diuro, Laslo Srečko. Kopišta Fran.io. tio-movc Viljem (SK Slivnici i: Skok Alfonz, Pire Starko. Batista Emil. Schoss Rud., Praznik Jos.. Zitko Stanko (SK Javornik). Posl. o. ie odklonil -verifikacijo igr. Slapničar Avg. za SK Natakar in igr. Sa-gadin Slavka za ASK Primorje. ker prijavnicama ni priložena odpustnfca SK Jadrana oz. SK Javornik iti dosedanja podsa-vezna izkaznica. Verificirani so s pravico nastopanja dne ZJUTPA3 za izkuhavanje iSchichtovo TERPENTIN0V0 MILO pa je pranje gotovo! 26. t. m. za SK Svoboda: Pauler Stanko: /a SK Natakar: Btlič Lini. Božič Alojzij. Perlia.i .loško. VVohlfart Franc: za ŽSK Hermes: Novosel Stanko: za ASK Primorje: Peterlin Ivan. Žorga Rudolf: <:u SK Ilirija: Krvina Prane. Divila losip; za SK Železničar: Pasternjak Viliem. Piscliof Josip: za SK Rapid: Podtaveršek Peter: 7U SK Celje :Orubor Danilo: nadalje s pravico nastopanja v prv. tekmah dne 19. oktobra t. L. v priiat. tekmah pa dne 26. t. m. za SK Železničar Pfeifer Ivan. V smislu sklepa upr. odbora z dne 29. marca so naslednji igralci dosedanjega SK Slivnica preverificirani na SK Javornik: Milavec Miro. Žtimer Ivan. Zgonc Anton. Braz Fdo. Cetiniski Mihael. Pogačnik Lado, Kunei Matko. Skuk Jože. Harmel Ivo. Anzelc Slavko. Anzelc Miroslav. Prusnik Milan. Aličan losip. Sagadin Slavko. Po paragrafu o. p. ie dovoljeno z današnjim dnem igranje prijateljskih tekem za SK Ilirijo igr. Thiiiiia Fmnnuel. Belak Fr.. Oregorič Aloizi.i. Koren Fvald in Zuccato Remigi.i. — Tainik II. Propozicije za propagandni šta-fetni tek za Schwabov pokal ASK Primorje (Ljubliana) razpisuje staietni tek za nedeljo, dne 5. maja 1039 ob lt..10 s stanom na Aleksandrovi cesti. — Teče se po CredaliSk:. Gaievi. Dunajski. Aleksandrovi cest:. — Ci'i in start sta na Aleksandrovi cesti. — Proga ie dolga 2600 m. predpisana za 5 (pet) tekačev po 130 m s štirikratno predajo -oz prevzemni — Teče se torej petkrat o&«l: če'vero ko mika Gledališka—Gaieva—Omiaiska—A!eksandrova cesta Pokal preide v trajno posest onega kiuba, k', itjriferat ja^poredoma aH petkrat v presledkih dob: p-okai. — Imeiiteij pokala mora pokal do njegove definitivne pridobitve vrniti razpi.sate'ju vsako leto dn 15. aprila radi ponovnega razpisa Startafi smejo klubi z verificiranim": atleti in klubi, včfanicn-i v IAAF. Tekmtiie se po pravilih JLAS. Prijavnina znaša Din 30.— za moštvo. — Prijave je poslat: najpozneje do 2S. aprila 1029 ob 12. uri aa naslov: geom. Cerne Miroslav. Mestu' stavbni urad za Kresno s nrijavnino. Naknadne prijave proti dvojni prijavna: se sprejemajo na gornji naslov do Z maja 1029 ob 12 uri. Dosedanji zmagovalci: Leta t«2f» ASK Primorje: leta 1927 ASK Primorje; leta 192S ASK Primorje. Ciosoodarstvo Redni treni. b 16. vse plava- ASK Primorje (plavalna sekcija). ikttS se vrši v ponedeljek, dne 22. t v basena hotel »Slona«. Pozivajo se č'je ;n plavači, da se udeleže treninga Obvezen je trening za sledeče gospode: Harisi. Srama li. • Juntes. Wčo. Satiem S.. Turna Ostoj in Zorko. Sturni Ptihi. M:kšič, Dolgan D.. Kovst-čie O Pozivajo se tudi člani os:alb sekcij. — SK Ilirija 'iz odbora za orv-irrev l«,pa'išča) Danes popoldne ob 18. uri se vrši v kavarn Kvropa II sestanek odbora za slavnossn-o otvo-ki so bili naprošeni za odliorn. se vab:io k toč-ni tega sestanka, (nogometna sekcija), za danes ob 19. ur rite v kopališča. Vsi sodelovanje v tem in sigurni udeležbi SK Ilirija kluba skiicuie Načelstvo v kluliovo v')1ki kavarne R v rope sestanek nogometne sekcije. Sestanek je izredne važnosti, zato je strogo obvezen za vse nogometaše. — Naeels:vo ŽSK Herines. Pri prvenstveni tekmi proti SK Iliriji iraafo nastopiti naslednji igrači: Burja. Zemljak. Scruee. Kos, Marinko. Drafts'ar. Lado. \'i!j. Bine. Pitba. Ples. Rafko. Blagajna: Batelino. Rediteljstvo: Kraiic. ŽSK Hermes: Načelstvo nog-mietne sekcije je prevzel Vekoslav Kepee in nc, kot je bilo poiiKitoma obiavliiiio. Vekoslav Doliuar. Vse dop.se. t:č'iče se nogometne sekcije, jc naslavljati na Vekoslav Kepee. Ljubliana, Gorenjski kolr dvor. — Načelstvo. SK Natakar pozivlie vse igralce, da se udeleže trening tekme, katera se vts! v nedeljo t. m. ob s.3ti dopoldne na igrališeu Pr;mo-r-— Načeinik. , ASK Primorje (nogometna sekcija). Junior-ii. ki igrajo v Novem mestu, se morajo da'.es ob IS. o-glasiti v tajništvu. Postava rezerve :n I. moštva v tajništvu. Reditelji: Čač, Kostni na. J tinte« morajo biti ob U. na igrišču. — Načelnik SK Slavija. V nedeljo ob 10. uri dopoldne na igrišču Mladinskega doma treii ng za vse igralce. — Načelnik. Sekcija ZNS. (Službeno.) Delegirajo se k tekmam dne 21. t. m. na igrišču lliriie ob 1-t 30 Ilirija rez. : Hermes rez. g. Jes:h. ob 16.15 Ilirija L : Hermes I. g. Deržaj; na igrišču Pr'-nrorja ob 14.30: Primorje rez. : Jadran rez g Lukežič. ob 16.15 Primorje I : Jadran I g. Cimperman. v Celju: Maribor : Celie g. Betetto. le 21. ja. Uvoz krompirja iz Poljske in madžarske odredbe Po hudi zimi je pričelo v Mvduji Evropi silno povpraševanji-' po krompirju. Edina država, ki lazpobojra /. voeiimi zalogami, je Poljska, kjer sedaj kupuje naša trgovina krompir. l"udi Kmetijska družba ua je lai-pila tam večje množili** za seme. Ker pa j** madžarska vla la izdal« nar^d-bo, po kateri mora bili vsak vagon krompirja iz Poljske, ki se uvozi ali prevozi, plombiran od fitopatoloskega zavoda (zavo •la z;i rastlinske bolezni) v Lvovu. so imeli nekateri naši uvozniki, ki teh predpisov niso poznali, precej sitnosti in stroškov, le dni pa smo eitali v nekem ljubljanskem dnevniku, da jo to zavod s rudnim i"uie-uOm in da » olupkih in odpadkih pri nas razpase. Treba bo podvzeti vse mere. (la se obvarujemo pred lo boleznijo, ki more uničiti v par letih naše krompirjeve nasade, ki so v gotovih krajih edini dohodki kmetije. —k — Sestava in delokrog uprave Privilegirane agrarne banke. Iz zakona " Privilegi rani agrarni banki, ki je bil predvčerajšnjim objavljen, posnemamo še naslednje določbe, ki se nanašajo ua sestavo in delokrog bančne uprave. Upravni odbor bo štel 15 članov, od teli bo 7 članov imenoval predsednik ministrskega sveta na predlog kmetijskega mi nistra. o članov pa bn izvolil občni zbor del ničarjev. Predsednik banke bo imenovan s kraljevim ukazom. Sest članov upravnega odbora mora stanovati v Beogradu. Podpredsednika pa bo volil upravni odbor. Upravni odbor bo odobraval Uredile, nadzoroval poslovanje banke, odrejal obrestno mero *a eskompl in razne vrste posojil, sklepal ho n otvoritvi podružnic in ekspozitur, odrejal, koliko bančnih sredstev naj se porabi za posamezne panoge poslovanji itd. Nadzorstveni odbor pa ho štel 7 članov, od katerih bn 5 članov volil občni zbor. po enega pa kmetijsko in finančno ministrstvo. Od čistega dobička se bo vsako leto najprej odredil znesek za firc dividendo onih delnic, ki pe pripadajo državi ali Državni razredni lote riji. ostanek pa se bo porabil za dotacije fondom, za nagrade iu tantijeme in končno za eventualno dividendo na delnice države in Državne razredne loterije. = Vinski trgovci in pobiranj«1 trošarine ua vino. Včeraj dopoldne se je vršila v Zbornici za TOI v Ljubljani anketa vinskih trgovcev i z ljubljanske oblasti, na kateri se je razpravljalo o novih trošarin sle i h predpisih glede zapadlosti plačila trošarin, ki se je po novem zakonu prenesla od zadnje faze pred prodajo na drobno ua prejem vina iz rok vinogradnika v roke posredovalne trgovine. s tem [ki so Irgovci z vinom močno prizadeti, če bo finančno ministrstvo pri izdelavi pravilnika, ki bo izšel najkasneje v 14 dneh. vztrajalo pri novih predpisih za pobiranje trošarine na vino. tedaj bo ža trgovce z. vinom možna edina olajšava v t"iu. da se jim za čim dalisi rok kreditira zapadla trošarina, kajti drugače bi bili vsi trgovci z vinom primorani znatno omejiti obratovanje. ker bi za isto količino vinske zaloge potrebovali znatno večjo obratno glavnico. kakor pa dosedaj. ko jim za vinske zaloge ni bilo treba plačevati trošarine. Spo- VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod v Ljubljani, 10. aprila 1V21'. Višina barometra 308 8 Kraj Čas M i« Smer vetrj S — 0 Baro 111. Temper. > io brzina v m in sefc. "X O Ljubljana 773'0 5 ro mirno Maribor 771 1 4 "0 ESE 4 2 Zagreb s 773'1 4 80 \VS\V 2 1 Beograd o. 773-1 4 60 mirno 6 Sarajevo 773'2 1 70 mirno 3 Dubrovnik Skoplje 7. 773*3 3 60 mirno Spin 770-6 9 43 NE 2 1 Pa Jaa-ine Vrsta mm iio 7. ur« Solnce vzhaja ob 5.10. zahaja ob 18.49, luna vzhaja ob 13.49. Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 18.5 C. najnižja 0.4 zahaja ob 3.47. C. Dunajska vremenska napoved ia soboto: Toplo vreme, precej jasno. razumno z vinskimi trgovci v mariborski oblasti, ki co včeraj imeli sestanek v Ormožu. je bilo sklenjeno, da odpotuje v |*>iie delje|; v Beograd ponovno posebna deputa •ija. ki l>o skušala pri pomočniku finančne ua ministra dr. Oospodnetiču doseči, da se v novem pravilniku omilijo trdote novega trošarinskega zakona glede zapadlosti tm-šarine. Upati je. da bodo memdajni krogi v Beogradu upoštevali želje naših trgovcev Interesente iz ljubljanske oblasti t»o \ depii-taciji zastopal zbornični tajnik gosp. Ivan Moborič. inleresente iz mariborske ob!.i-!i pa bosta nastopala gosp. Lovro Petovar in zastopnik tvrdke Bouvier. = »Motor - Columliti«. Ogromna švicarsko - italijanska finančna (holding) družba Motor - Colunibus*, delniška družba za električna podjetja v Bndenu (Švica) bo te dni povišala «vo'o delniško glavnico od 7o na 03.5 milijona švicarskih frankov (pr->ko / milijarde Din). V koncem te družbe spa-ia poleg šviiarskih, italijanskih. arg-n:io-skili in broziFskih elektrotehničnih podje ;ij tudi znana družba Elektrovverte A. <1. (Basel). ki je. kakor znano, lastnica vseli delnic Elektrarne Fala d. d. - Zastaranje četrtega kupona agrarnih obveznic Oeneralna direkcija državnih dol go* opozarja, da poteče 1. maja rok 'a izplačilo kupom st. 4 Y'r obveznic za likvidacije ag-ainili odnošajev \ llo-ni in Hercegovini. Do lega roka bodo vnovčevali kupo ne v-i davčni uradi, pdružuiee Narodne banke in pooblaščeni denarni zavodi Po 1. malti izgube ti kuponi vsako vrednost. šibenik zahteva lastno trgovsko in obrtniško zbornico. Na občnem zboru Save-/j\ trgovcev iu obrtnikov za Severno Dal.na cijo v Šibfniku je bilo sklenjeno, da se zahteva po ustanovitvi Trgovske in obrtniške zbornice /.a Severno Dalmaeij« ponovno po krene. Ze I. 1023. je Savez zahteval, da se namesto bivše zbornice v Zidni ustanovi nova zbornica za Severno Dalmacijo v Si-beniku. t- Združene papirnice Vevče. Ooričaue in Medvode, d. d v Ljubljani. imele dne 1:). aprila pod prn<|sedstvom gosp. Frnia l> o n a e a bilančno sejo upravnega sveta Glede na doseženi čisti dobiček minul'ga poslovnega leta v znesku 2.<".S0 (iits.Ts Din. se bo predlagalo občnemu zboru delničarjev. ki se bo vršil 24. maja ob i) dopol Ine v LjubPanski kreditni banki, da se izplača za ieto 192S. na družbine delnice Sr, .livi denda. "9") -- Vesluik Ljnhljai^kcga velesejma. le dni je i/.šel Vestnik Liiibljanskeg« vel«s,jj ma. ki ga je izdala in založila Reklama - Sa Iliru? Ljubljana. Revija prinaša več aktual gospodarskih člankov, člankov o ra liju. spor Iu. turistiki it i., krasi pa jo tudi mnogo zep, lepih slik. lievija je iuteresenloui pri uradu Velesejma brezplačno na razpolago. - A'iu-ki vzorčni sejem pri Treh Far.-th. Na .lurjevo. 2f. t. m. se bo vršil pri I reh Farali. železniška .postaja liosalnice pri Metliki vinski seiem. ki bo nudil najboljša bela iu črna belokranjska vina. Otvoritev --Hma bo takoj po prihodu ljubljanskega vlaka b 12. uri. = Zagrebški pomladni velesejeni. Danes dojKildne ob 11. se vrši v Zagrebu svečana otvoritev jKimladiiega velesejma. ki ima značaj špecijalne prireditve za [losamezne f.anoge gosf>oil;irslva. Se'ein obs» rt. Razvoj češkoslovaške a vtomobil-ke in-iluštrije. Kakor poročajo iz. Prage, se vršijo med Skodovinii Ivoruicami iu znanim ve le podje t jem Čbskoiuoravska |Higajanja zaradi sporazuma glede programa za produkcijo avtomobilov in izloeenja medsebojne konkurence, škodove tvorniee 510 lani pro-dueirale že 4500 avtomobilov in bodo letos zvišale produkcijo na 10.00!>. Do iste višine namerava dvigniti produkcijo ludi (;e-skonroravska. ki ie lani izdelala okrog 5(}0ft avtomohilov. Po realizaciji kooperaeijpkega dogovora nameravata obe tvornici prihodnje leto dvigniti produkcijo na skupaj 3i»is00 av loniobilov. Izvoz češkoslovaških avtomo- bilov j" lani dosegel že l.").">'1 voz. skoro za •Vi % več kakor L 1927. Dobave. Dne ?>(). t. 111. bo vršila pri direkciji držav nega rudnika Kreka ponovna ofertalua licitacija glede dobave raznega rnaleri.iala /.a napravo hladilnic ter glede gradlie vodnega rezervoarja. Dne "2. maja sh ho vršila pri direkciji šum brodske ;mov-ue občine v VinUovcih licitacija glede dobave lili">(1 m1 drv. (Predmetni ogiasi z na-lančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice /.a trgovino, 'ibrt in industrijo \ Ljubljani iuteresentoni rta vpogled.) Borze IU. aprila. Na ljubljanski borzi je bil ludi danes devizni promet slab ter je bilo le v devizah na Prago in Berlin nejtaj več potrebe. Tečaji deviz -a Vtali v glavnem nespremenjeni. le dev iza na Berlin je nekoliko popustita. Privatna ponudba je bila nekoliko večja ter je krila potrebe v devizah ua Dunaj. Budimpešto. London. Nevvvork in Trsi. dočim je ostalo potrebo krila Narodna banka. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda danes | oiinvno za malenkost poiiu-slila Pri slabem prometu -c je za aranžma trgov.-da po 423. za december pa po 453. ln vesticijsko je notiialo sti.5 — 87.5 brez pro-rneta. agrarne obveznice pa so bile zaključene po 54.5 Med bančnimi vrednotami so bili zaključki le v 1'raštedioni po 850. v Itigobnriki (10 8-1 in Š5 in v Zemaljski |«> 140. Med indulrijskiini vrednotami beležijo promet Slaveks po l(i(». Dubrovačka |>o r^jii iu Oceani a po i sti. Trboveljska notira nespremenjeno 400 — 467-5. De»i/e in valili* Ljubljana. Amsterdam '22.87. Berlin I3.4S25 — 13.5125 (13 4075). Budimpešta i,o,is3_-i»9.vS3 (9.9233). Bruselj 7.9068. Cu. •ih K-04.4—1<1«<7.4 (1005.0). Dunaj 7.9795— 8.(H»5 (7 9945). London 275 04 — 276.74 (276.34). Nevvvork 56.72—5(iM2 (56.82). Pa« ri/, 222 3S. Praga 16S.04—168.84 (168.44). Trst 297.10 -290 IU (298.10). Ziisreb. London 275.94 270.74. Nevvvork •Vi.72 — -V5.92. Pariz 221.38 — 223.38. Milan 297.07 - 299.07. (.'urili 10944 - 1'»97.4. Amsterdam 22.s4 - 22.90, Berlin 13.4825 do 13.5125. Dunai 7.97P5 — S.(KK.r5. Praga 108.04 lo l(i.s.š|. Bičliiupeštii 9.90S3 9.9383. Curih. Zagreb 9.1275. London 25.21375. Nevvvork 519 55. Pariz 20.295. Milan 27.205. Berlin 123.11. Dunaj 72.95. Bukarešta 3.0N25. Btidioipešla 3.74875. \'a ršiiva 58.23. Efekti. L.iiiliFana. Celjska I5s den.. Ljubljanska kreditna 123 den.. Praštediona S30 den., Kreditni zavod 170 den . Vevče 120 den.. K tise 25(1—2o0. Stavbna 50 den., šešir 105 denar. Zagreb. Državne vrednote; Vojna škoda 423 — 424. kasa 422 — 424. za maj 427 do 128. za december 45:>.25 455. investicijsko s(i.5 — 87 5. agrarne 54.5 54.75; bančne vrednote: Praštediona 85(1 — 855. Union-banka 228 _ 2-12. Kreditna 93 den.. Srpska 14; den.. .lugo 84 — 85. Narodna 85fi5 do :*HMI. Zemaljska 140 — 145. Poljo 15—15.25: industrijske vrednote: Gutmann 25 — 410. I si- 21 - 24. \'evče 125 den., Dubrovačka 500 5(15. Oceanija 175 — 185. Jadranska 035 bi., šečvraria 4(i<) — 4<,i5. I nion Osijek 180 190. Trbovlje 460 do 4(i7.5. Brod viigou 200 blago Reograil. Investicijsko 87 — 87.75. agrarne 54 55. Vojna škoda 420 — 422, za maj 425.5 42«. Narodna banka 8500. 'raga 15.3825. W.515. Sofija Blagovna tržišča — Lhihljan«ka blagovna borza (19. t. m.> Le«: Tendein-a nespremenjena Zaključen je bil 1 vagon hrastovih podnic. Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi s> pšenica (slovenska postaja. nilevska tarifa. plač. :10 dni. 80 kg); baška promptna po 290 — 292.5. za april po 295 — 297.5. za maj po 300—302.5: moka: >Og-, fco Ljubljana, plač. po prejemu po 415 — 420; koruza (slov. postaja, plač. Ul dni): laplatska. zaearinieira. za maj po 322.5 do 325. za junij po 317-5 — 320. za julij-sep-lember |«> :!l(i — 312.5. baska. promptna po 317.5 — 320. za maj |«i 327.5 — 330: ječmen: baški. pomladni. 07 68 kg |>o 330 — 332.5: o*«*«: baški. »lov. poslaja. navadna voznina po 295 — 300. — Mariborski svinjski sejem (18. t. m.) Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 276 svinj in 2 kozi. Cene so znašale za kg žive teže 10 — 12.5 Din. za kg mrtve teže pa 1fi do 17 Din. Kupčija je bila zelo živahna. Prodanih je bilo 150 svinj in 1 koza. Novosadska blagovna borza (19. t. m.) Tendenca mlačna. Promet: 20 vag. pšenice. 4 vag. moke iu 1 vag. otrobov. Pšenic*: baška in baška |«tliska 242.5 — 245: sremska 245 — 247.5; banaška. pariteta Vršac 242 30 __ 330; -5- 300 _ 310- Orrobi; baški 18.' do 182.5. — Dunaj«kn borza za kmetijske proizvodi (18. t. ni.) Glede na čvrslejšo tendeneo na inozemskih tržiščih so ponudniki na dunajski borzi dvignili cene za 1—2 češkoslovaška vinarja. Promet v pSeni i ni bil znaten. Uradni tečaji so ostali povsem nespremenjeni. WIOMOIMIJ®Sif TetaJ&tf del rubrik« svuuebniau oddelek Vacuutn Oil CoanjKUiy D. D. Z malo Zbrojevko prvi letos na Ljubelju Izvrstno uspela preizkušnja češkos Zbrojevka je češkoslovaška državna tovarna orožja v Brnu. Zaposluje (po potrebi) 4000 do 6000 delavcev. Od 1. 1924. dalje gradi tovarna tudi male 6pecialne avtomobile: motor je dvotakten, 1000 kub. cm, 4.18 PS. Čudovito preprosta je mašinerija, pravi ideal za one, ki nočejo imeti z motorjem, ventili, »panami« nič opraviti. Prostora je v mali Zbrojevki za štiri osebe. Vse je zgrajeno in opremljeno z enostavno smotrenostjo. »Zbrojevke« so se posebno Izkazale v goratih pokrajinah Češkoslovaške. Da preizkusi njihovo uporabnost tudi lovaškega planinskega avtomobila da že skopnel. Kje neki! 20 m na dolgo in ob levem obronku nad 1 m visoko ga še leži na cesti, in še na par mestih dalje proti vrhu je cesta popolnoma zasuta. Predor z avtom je nemogoč. Še tank ne bi gladko zmagal te zapreke. Morali smo nazaj. Lagodno, kakor smo prej lezli navkreber, se zdaj po serpentinah vračamo zopet v dolino. Ta-le Ladislav Šedy mojstersko ravna z volanom. Preiskusil je že stotine avtomobilov najrazličnejših tip, prevozil najhujše evropske klance, pa mu je maia Zbrojevka očividno najbolj pri srcu: v Jugoslaviji in posebno še v naši planinski pokrajini, je vodstvo tovarne poslalo na turnejo svojega preizkušenega šoferja Ladislava Žed.vja, ki se je prošli četrtek zjutraj podal na pot preko Dunaja. V petek popoldne .ie bil v Ljubljani iti se je za prvo poizku.šnjo pognal na Ljubljanski grad. katerega klanec je z drugo igraje zmagal. V nedeljo popoldne pa .ie mala Zbrojevka zdr-čala po Celovški cesti na Gorenjsko — na Ljubelj. Z izredno brzino (voziček teče z lahkoto 80 km) smo bili kmalu v Tržiču in že smo se peli v prve ostre klance. Serpentino proti Ankeletu smo vzeli tik ob levem robu Zetka .ie zdirjala kakor mlada srna proti Sv. Ani. Pred naskokom Ljubelja nas uljudei! finančni stražnik opozar-,ia: Letos ste prvi. Pa .ie pod vrhom še nekaj plazov.ia. ne vem. če ie že skopnelo. In krenemo dal.ie. navkreber. Neverjetno vzdržno se plazi mala Zetka v enakomernem tempu proti vrlin. Tik ob robu jemlje najhujše zavoje. To gre kakor za vsakdanjo zabavo. Zbrojevka ie čvrsta, žilavo vztrajna in sigurna na najhujših serpentinah. Že smo zmagali. Ali — gromska strela: ravno na vrb ne moremo. V zadnjih kota-r>jah pod sedlom .ie plazov.ie preko zime na-su'o na cesto cele ko^e sne!ra. Kako ie spodaj dejal finan. stražnik? Da .ie sneg tnor- — Prvič sem na Ljubelju, Zbrojevka ga .ie preizkusila že drugič. Lansko pomlad, veste, sta se z Zbrojevko prvič pognala preko vašega Ljubelja major StohansI in dirkač Soffer.. tisti, veste, ki se je nato v avgustu ubil pri dirki. Eli, kako ga je škoda! Pripoveduje o njem in vodi avto. da se komaj zavemo: že smo zopet v dolini, v Tržiču. Ustavimo se kajpak pri Lončarju. Tržičani se zbirajo okrog male Zetke. ogledujem enostavni motor in sodijo soglasno, tla je taksnale živalca kakor nalašč za ljubeljske klance. V pičli uri smo bili iz Tržiča v Ljubljani. Vožnja nas ie nad vse zadovoljila. Gotovo bo Zbrojevka, ki .ie izrazito planinski avto. v Sloveniji in ostali Jugoslaviji našla svoje prijatelje in — kupce. 17 Ljubljane se ie odpeljal šofer Sedv proti Zagrebu in Beogradu. Za 14 dni ie določena njegova preizkuševalna turneia po Jugoslaviji, v začetku maia pa se bo že udeleži! dirke v Nemčiii (Niirbtirgring-Ren-nen), kjer bo čsl. državna tovarna tekmovala s svoio Zbrojevko, ooreml.ieno s kompresorjem. Ra^en malih Zbroievk preizkuša tovarna pravkar nove mašine, tudi dvotaktne s 1000 kub. cm. toda s štirimi ci-'indri in kompresorjem. Vziramestne vožnje f> presledamo nove programe raznih avtomobilskih tekem, opazimo, da se v zadnjem času prirejajo vzlrajnostne vožnje v vedno večjem obsesu. Naši čitatelji sp gotovo še spominjajo na-šesn poročila o zimski avtomobilski vožnji v Monte Carlo. Tn prireditev spada na vsak način med naitežie preizkušnje za avtomobilsko konstrukcijo. Dejstvo, da so avtomobilski motorji delali nepretrgoma do 74 ur ]>o najhuiši zimi. vozeč po visokem snesu s povprečno hitrostjo 40 km na uro. ;e gotovo zopet dokazalo prednost avtomobila pred d rušim prometu i m sredstvom. Tn vožnjo pa bo po svoji obsežnosti prekosila tura. ki io že sedaj pri pravi ia nemški avtomobilski klub in ki se bo vršila v začetku prihodnjega lota. Namen te vožnie je. pokazati kaj vse lahko prenpso potniški avto serijske fabrikacije na poti. dolgi rad 10 000 km. Pn načrtu, ki smo ga preieli. bo tekmovanje mednarodno in bo proga vodila tudi skozi našo državo. Start vztrajnosti!p vožnje bo v Kolnu: odtod vodi pot skozi Miinchen. Z iirreb. Beograd v Carigrad, kjer bo udeležencem dovoljen enpdnevni odmor. Iz Cari grada vodi prosa preko Bukarešte. Budimpešte. Dunaja. Varšave. Konigsbersra v. Re-val. kier sp bodo odpočili avtomobilisti 24 tir. Odtod sp prepeljejo preko Finskega zaliva v Helsingfors. Iz H°Isingforsa bolo nadaljevali vožnjo do Kapararida. najvišje se-verup točke na tej turi, preko Stockholma in Konenhasena v Berlin, kjer jih bodo čakale težko pridobljene nagrade. Projektirana tekmovalna proga je dolga skoraj 10.200 km in vodi večinoma po cestah. ki so zelo slabe. Tekme se bodo la^ko udeležili le serijski potniški avtomobili z rad 750 kub. centimetrov cilindrske vse-b;ne. v vsakem avtomobilu moraio biti dve osebi, ki se bosta menjali za volanom; vozača morata ostati na celi vožirji ista. Klasifikacija se vrši na podlagi dosežene povprečne hitrosti, ki pri nobenem avtu in v nobeni etapi ne sme biti manjša kot 25 km na uro. Vsak tekmovalec si bo sicer lahko sam izbiral progo med eno in dnisn etapo, v poštev pa se bo vzela le najmnaiša razdalja. ki se mora prevoziti v določenem času. Tako je n. pr. najkrajša proga iz Kol-na do Miinchena dolga 600 km in ako b; kak udeleženec ture vozil po drugi, daljši progi, bo vseeno moral prispeti v Miinchen 24 ur po startu. Ako bi kdo, brez ozira na do'gost proge rabil iz Kolna do MiineNena imeni avtomobili. Rumena barva je pridržana pravica švicarskih poštnih avtomobilov, ki ima in posebne usodnosti na alpskih sorskih cestah. Da ne bi mosli zamenjati poštne avtomobile z zasebnimi je švicarska vlada izdala posebne predpise. da rnmeni avtomobili ne smejo na postne ceste. Nov rekord. Na krožni prosi Month!ery je Anglež Eldridse postavil nov rekord 24-urne avtomobilske vožnje. Ta vozač je prevozil s Chrvsler-avtom v 24 urah 2.725 km ter tako potolkel dosedanji rekord vozača Boillota. ki je svoječasno prevozil v enem dnevu 2 014 km. Ne največja, ampak najmanjša hitrost. Pred kratkim se je izročila avtomobilskemu prometu cesta iz Detroita v Pontiac, a obenem ie izšel prednis, da se po te.i cesti ne sme voziti z manjšo hitrostjo kakor 65 km na uro. Kdor bo vozil bolj počasi bo kaznovan. Ženski šoferil na Angleškem. Angleška zveza avtomobilistov ima med svojimi člani 40.000 žensk s šofersko skušnjo. General Motors na Angleškem. Koncem General Motors, ki kontrolira že tri leta angleške tovarne avtomobilov Vauxhall, namerava povečati te tovarne in si tako še bo'i utrditi postojanko na evropskem trgu. Na Grškem se ie število avtomobilov v teku zadnjega leta povečalo za 25 odstot- t V globoki žalosti nnznaniamo preža-Iosmio vest. da ie naš predobri soprog, oče. brat, svak, stric, gospod HuifO Ledi gostilničar, pekovski mojster in posestnik v četrtek. 18. t. m. ob pol S. zvečer pn kratki, mučni bolezni, Bogu vdano preminuli. Pogreb blagega pokojnika bo v sobot o, 20. t. m. ob 5. popoklne iz hiše žalosti* na domače pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo brale v ponedeljek. 22. t. m. ob 7. uri zjuifcrai v farni cerkvi. Vojnik, IS. aprila 1929. KRISTINA LEDL roj. F1SCHER, soproga; ANA, HUGO, HILDA, otroci; HANS LEDL, arhitekt, brat; SUZANA LEDL ro i SKAZA. svakinja; DAGMAR. nečakinja; IW*S!. nečak. kov. Danes Je tam v prometu skoraj 17.000 avtomobilov. Na vsakega 377. prebivalca pride en avto. — V Bolgariji pride en avto na vsakega 2210. prebivalca; vsega skupaj je v Bolgariji okoli 2.300 avtomobilov. Prometne razmere v Newyorku. V Ne\v-yorku je bilo v letu 1927. 850.000 avtomobilov. a lansko leto se je njujorški avtomobilski park povečal za daljnih 100.000 vozil. Za vzdrževanje prometnega reda na ulicah skrbi nad 3000 redarjev. Nad 3000 križišč je opremljeno s posebnimi signalnimi napravami, a vsa ta sredstva so nezadostna. Zdi se, da je rešitev avtomobilskega problema v Newyorku le na ta način mogoča, da se zgradi obsežna podzemeljska cestna mreža. Nekoliko takih projektov je že predloženih mestni upravi. Iz Litij« 1— Koncert šmartenskega »Zvona«. V ne« deljo jc šmartenski koncert »Zvona« zopet potrdil dejstvo, kako močno je razvita pri nas pevska misel. »Zvonovega« koncerta se niso udeležili samo domačini, Litijčani in bližnji okoličani, nego so na prireditev pri« šli tudi Zagorjani, celokupen moški zbor trboveljskega »Zvona« in zastopniki Pevske župe iz Ljubljane. Sokolova dvorana je bi* la premajhna, da bi mogla sprejeti vso publiko med svoje stene. Prireditev in pro* gram sta znova utrdila sloves šmartenske pevske družine, ki zaključuje letos že če* trto desetletje svojega obstanka. Pod tak* tirko šol. upravitelja g. Maksa -lovačiča je izvajala močna pevska četa vse pesmi do* vršeno, kolikor se da to s podeželskimi pevci sploh doseči. Najbolje so se odre* zali z Adamičevo »Kresovale tri devojke«. Jerebovo »Pelin rožo« pa so morali ponav* liati. Aplavz, ki ga je doživel »Pelin«, naj bo prisotnemu skladatelju v podžig, da za» stavi še in še svoje spretno pero. Spored je obsegal več moških, ženskih in mešanih zborov, pestrost pa so povzdignili še solo* in dvo-pevi samih domačih moči. S solo točkami so nastopili g. Tinček Mandelj, ki je prednašal Prohaskovo »Poslednjo moč«: gdč. Anica Podllogarjcva je zapela z ob* čutkom Pavčičevo »Pastarico«. domači uči* teljici gdč. Milica Grumova in ga. Poljan* čeva pa sta morali Gerbičev dvospev »Po* mladni klic« na navdušeno zahtevo publike ponoviti. Predsednik »Zvona« g. 1'erdo To* mazin je pozdravil ob koncu številne pri* iatelje Šmartenčanov; orisal je nadalje vse faze v zgodovini domačega zbora in je ugo* tovil lep uspeh svojega članstva Po glo* hoko zasnovanem govoru g. Tomazina je spregovoril še v imenu Ljubljanske pevske žuoe g. Premelč, ki je čestital Zvonu kot njegov bivši pevovodja k lepemu uspehu. K zaključku naj omenim samo to: »Zvon« ima zelo pridno pevsko družino, ki jo trdno druži veselje do lepe slovenske pes* mi. Vemo., da bomo čuli po zaslugi g. Ko* vačiča cb bližnji proslavi štiridesetletnice t S potrtim srcem naznanjamo, da je naša iskreno ljubljena soproga, |dobra mama. gospa Terezija Pire soproga kotlarja drž. žel. po daljšem trpljenju, previdena s sv. zakramenti, danes mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v nedeljo, dne 21. aprila ob 3. uri pop. iz splošne bolnice k Sv. Križu. Ljubljana, dne 19. ap-rla 1929. Žalujoči soprog FRANC, sinova FRANC in STANISLAV ter ostali sorodniki. Pogrelmi za vol J Gajšek, Voilmat-Ljutiljaua »Zvona« zopet tako pester spored, in da bi zdramil ta koncert tudi našo litijsko »Lipo« k življenju. Po koncertu se je raz* vila živahna zabava, h kateri so pripomog* li posebno Mollovi pevci iz. Trbovelj, ki so utrdili svoj dober sloves. Za deželo, kjer so tako lepe kulturne prireditve redke, je bila prireditev vsekakor velik dogodek. Le dajte nam še več sličnih! —nč. — Iz Hrastnika h_ Električna razsvetljava na kolodvoru r Hrastniku. Električna razsvetljava na kolodvoru se je ponovno obetala že takrat, ko je isto dobila zagorska postaja Od takrat se ta zadeva ni več resno pretresala. Električna razsvetljava je za varnost potnikov ogromne važnosti pri tako velikem prometu kakor je v Hrastniku. Ker je eletrika že napeljana do skladišča na kolodvoru, ni velikih zaprek za razsvetljavo na kolodvoru. V kolodvorskem poslopju je nastanjena ludi pošta, ki nima zadostne razsvetljave v temnih prostorih. h— Uredite\' sel:' e pošte pri rudniku. Dostava pošte pri rudniku še ni urejerfa. En sam pismonoša mora dostavljati vso pošto nad eno uro oddaljenemu okolišu. Dopoldne dostavlja pošto le do Roša, na* kar mora opoldne k vlakom, da "dpremi pošto, popoldne pa šele dostavlja pri rud* niku. Selška dostava pri rudniku ima naj* več ljudi, a niim se pošta vsled tega ne* redno dostavlja in moraio franke včasih same urgirati na pošti. Poštna direkcija ie sicer obljubila drugega pismonošo, a sa še ni pocIala. Prošnjo za nastavitev ->ismo* noše je vložil rudar Rudolf Jarc. ki ie že bil svoječasno v sel" dostavi pri rudniku. Ker je bil zanesljiv in že pozna dobro okoliš in posamezne stra..ke, želi prebi* valstvo nje" »»ovratek. h— Občni zbor Glasbenega društva v Hrastniku je bil pred dnevi v Narodnem domu. Agilni pevovodja g. Čander je ob* širno poročal o društvenem delovanju te* kom ]() let. Glasbeno društvo je priredilo v tem času 9 lepo uspelih koncertov in več :ger s spremljevanjem petja >n orkestra. Pred ustanovitvijo Glasbenega društva le* ta 1919 je delovalo v Hrastniku že več pevskih zborov, ki pa niso zasledovali zgolj umetniškega cilja, temveč tudi poli* tične smotre. Zato so se ti zbori kmalu razbili. L. 1919. pa se je ustanovilo seda* nje Glasbeno društvo z namenom, razšir* jati zgolj glasbeno umetnost med ljud* stvom. Vendar stalež članstva ni bil nikoli tako tabilen. da bi se mogli udeležiti tek* me »Zveze pevskih društev« v Ljubljani. Stanje članstva se je gibalo od 50 — 70. Sklenilo se je proslaviti lOletnico Glasbe* nega društva na svečan način Zato se va* bi jo novi pevci, posebno basisti k sodelo* vanju. Z malimi spremembami je izvolil občni zbor dosedanji odbor z g. inž. Per* soglio na čelu Iz Kostanjevice o— Davčni urad se je preselil k davčni upravi v Krško. Prizadeto je s tem pred* vsem kmetsko ljudstvo, ki ima zdaj tako daleč do evidenčnih map in davčnih infor* macij. Občine Kostanjevica. Št. Jernej in Sv. Križ bodo morale ponovno intervenira* ti za vrnitev tega urada v Kostanjevico. In sicer tako dolgo, da bodo uslišane. o— Železniški cdbor za zgradbe proge Brežice*Novo mesto, ki je bil izvoljen pred enim letom v Kostanjevici, še ni dosedaj imel nobene seje. Zato je upati, da bo to vprašanje rešila vojaška oblast, ki je go* tovo interesirana na zgradbi te velevažne železnice — Zaradi lepšega pa bi bilo vse* eno koristno, ako bi se poklicani civilni zastopniki krške doline vsaj formalno ge* nili in čimprej podali javno poročilo o svojem »delovanju«. o— Gradba ceste Kostanjevica*Oštrc na* preduje z vsakim dnem in se tvrdka »Slo* grad« resno trudi, da bi se cesta dogradi* la vsaj do konca julija t. 1. Obenem je upati, da bo tej tvrdki poverjena gradba podaljšanja te ceste do Črneče vasi, katc« ra bi bila na ta način tudi gotova do leto« šnje jeseni. Od Črneče vas: bi bilo potem do hrvatske meje okoli 6 km. katera pro* ga bi prišla potem drugo leto na vrsto. To je želeti tudi radi tega, ker se tudi na lir* vatski strani na Žumberku že gradi cestna proga Jastrebarsko*Sv. Ana-Budinjak, od koder bi se potem podaljšala cesta do slo* venske meje. Na ta način bi bila tudi vzhodna Dolenjska zvezana s hrvatskimi središči Jastrebarsko in Kariovac ter bi se obenem odprla ugodna zveza do krške do. line. kamor že od nekdaj teži vse prebil vaistvo mejnega Zumberka in stare voja» ške granice. V Kjstanjevici bi s tem na* stalo lepo gospodarsko središče in name* sto sejmičev bi dobili potem poštene letne sejme. o— »Društvo za tujski promet« se bo ustanovilo takoj, ko dospo potrjena dri* štvena pravila, ki so bila poslana na veliko županstvo. Toliko v obvestilo na razna vprašanja. Novosti Šentjakobske knjižnice v Ljubljani Priobčuje knjižničar Matija Rode. Nadaljevanje. Zavertnik J.: Ameriški Slovenci. 4418 r. Gautier T.: Mademoiselle de Maupin. Lju- bavni roman. 1150 h. Grey Z,: Duginim tragom. Roman. 1149 h. Stanley H. M.: Prvo putovanje na Kongo. 1152 h. Anet C.: Arjana, mlada Rusinja. 1153 h. Saponaro M.: Eiorella. Ljubavna idila. 1154 h. Zagorska Ružica: Pobjeda Ijubavi. Roman. 1147 h. Senoa A.: Kletva. Hist. roman. 1140 h. \\'allace L.: Princ od Indije i osvojenje Carigrada. Roman. 1138 h. Finžgar F. S. (R. Linhart): Pod svobodnem sluncem. Roman. 534 č. Kraigher A. (B. Vybiral): Kontrolor Skro- bar. Roman. 535-36 č. Fielding A.: Zahada rodiny Charterisovy. Roman. 537 č. Renard M.: Modre nebezpeči. 538 č. Tajemstvi Richarda Cirugna. Roman. 539 č. Janson G.: Zapletka s Costa Negrou. Do brodružny roman. 540 č. Duše A. S.: Hadi tajemstvi. Rotnan. 541 č. Wells Ii. G.: Christina Albertas Vater. Roman. 10559 n. Ulitz A.: Auirulir der Kinder. Roman. 10560 n. Kesten S.: Ein aussclnveiiender Mensch. Roman. 10561 n. Rohmer S.: Die gelbe Kralle. Roman. 10562 n. Rdlvaag O. E.: Das Sclnveigen der Pra- rie. Eir.e Sage. 10563 n. Flake O.: Es ist Zeit . . . Roman. 10564 n. Mazur P. AL: Der J^eichtum Amerikas. Seme Ursachen und Folgen. 10555 n. Hartvvig M.: Das \Veib ist ein Niclits- Roman. 10566 n. Dreissig neue Erzahler des neuen Russ- land. 10569 n. VVatziick M.: Dammervolk. Spukhafte Er- zahlungen. 10568 n. Queux \V. le: S. O. S. Ein Notschrei aus dem Aether. 10553 n. Conrad J.: Freya von den sieben Inselr,. 10552 n. Flake O.: Die erotisehe Freiheit. 10031 n. Scheff \ - - ... T. r •• • ■ . -a. ■. , .. t ; i^- -i- i" rJf-i-- i .t -i* , »" ' , : -• Ai. V " -" - •P&tlf&Zr lir* Potrtim srcem javljamo v svojem fer v imenu vseh sorodnikov, da je naš predobri in skrbni oče, stari oče, brat, stric in svak, gospod pcseitfiSM in meščzn o Krškem po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere v 77. letu starosti i/.diltnil svojo prebiago dušo Truplo nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 21. apiila ob 4. popoldne položeno v rodbinsko grobnico na mestnem pokopališču v Krškem k večnemu počitku. S vrte mase zadusnice se hodu brale v ra/.nih cerkvah. Preblageija pokojnika priporočamo v blag spomin. V Krškem, dne 19. aprila 1929. Poldi baronica Lazzarini rojena Gregorič, hči, Ivo Gregorič, lavnatelj Njrodne banke, brat, Nina Klein rojena Gregorič, sestra, Henrik in Franc, vnuVa. Bogdan Popovič • Danes bo promoviran za častnega doktor, ia beograjske univerze nlen voc koleni dolgoletni protesor. znameniti srbski estet in literarni kritik Bogdan Pooovič. Rodil se ie 1. 1863. v Beogradu in dovršil ondi gimnazijo. na to na tudi filozofsko fakulteto. L. 1887. fe odšel kot državni štipendist v Pariz, kjer ie do 1. 1892. študiral na Sorbontii in dobil licenciat iz splošne zgodovine književnosti. Od 1. 1893. dalie ie predaval ta predmet na beograiski Veliki školi. obenem Da podučeval francoščino m literarno vedo. L. 1905. ie postal redni profesor, nedavno Pa ie stopil v ookoi. Ce pregledamo spise Bogdana Popovica. nas slavlienec ne bo preseneti! do- olodovj-tosti. Njegovi eseii in razprave o najrazličnejših literarnih in umetnostnih problemih in poiavih so izhaiale v raznih srbskih revijah. zlasti Da v »Srpskcm književnem glasniku«, ki ga ie Bogdan Pooovič 1. 1901. osnoval ;n ureieval Drva štiri leta. zvest so-irudnik in moder svetovalec na ie tei odl:č-n! reviii še danes. Naiznačilneiši eseii so .zbrani v dveh kniigah »Ogledov«, ki iu ie tudi slovenska kritika spreiela s priznanem (T. A. (Sonar, »Ljublj. Zvon«). Silno popularna ie n egova »Antologiia noviie srbske lirike, ki io ie izdala 1. 1911. »Maticj Hrvatska« v latinici, pozneie Da ie izšlo že šest izdai v cirilici.. Pri izbiri ie pokazal Bogdan Popovič svoi tankočutni okus za lepoto pesniSke besede, svoie nazore o pesništvu pa ie razložil v obsežnem uvodu, razpravi, ki ima malo enakih v vsei iugo-slr,venski literaturi. Številne razprave m kritike iz vseh umetnostni nodročii so še z kopane v starejših, letnikih raznih časopisov. V;aka pričuje o mnogostranski in r.bsežni erudiciii in o silno kultiviranem okusu Bogdana Popovica. Svoje standarno delo. uvod v estetiko ali »O Leoom«. Da šele pripravlja na osnovi tridesetletnih studii in intenzivnega razmišljania o vseh problemih, ki so s tem v zvezi. Vrhu tega ie ponovno Dokazal, da ie dober orevaialec. ki enako varale čistost in popolnost originalne forme kakor pravo pesniško iedro. duha oesmi ali drame. Vpliv Bogdana PoDOviča na novejšo srbsko književnost se danes še ne da preceniti. Niegova vsekdar premišliena beseda o raznih aktualnih literarnih ali umetnostnih problemih, beseda, ki zmerom zveni čisto, if^-io in elegantno, ie veliala kot avtoritativno mnenje. Mlajši rod skuša sprostiti pl ;me'ni'e sugestiie ki izhaia iz niegovih del fn od niegove osebnosti, očitaioč mu. da je kot estet preveč racionalističen in v presojanju umotvorov previsoko ceni vna-n;o. formalno stran (njegovo Dogosto do-vdarianie okusa!) Vzlic temu. da ie Bogdan Pooovič — kot se trdi že v leksikonih — protagonist francoskega" duha, oboževalec galskega esprita in latinske retorične elegance, nc more tudi mladi revolucionarno nastro:eni rod mimo in nreko Bogdana Popovica, literarnega učitelia in arbitra. Simpatičnemu znanst veniku velia i ob priliki niegove zaslužena promocije pozdrav in čestitka tudi iz slovenskega sveta! B. „Teodor ia Comp." v ljubljanski drami Naša drama se je za spremembo vrgla na francosko burko. V tem področju^ kaze nenavadno morilno spretnost. Zadnjič, ob Bourdetovi »Pravkar izšlo« smo umirali od dolgega časa, sedaj, ob Teodorju in njegovi kompaniji, od žalosti, kam nas bo privedlo to igračkanje s plehkimi, spolzkimi in surovimi instinki v masi plačujočega, komedije željnega in nad promptno servi-rano komedijo rezgeta.iočega publikuma. Ne vem, ali se odločilni faktorji natančno zavedajo, da si nalagajo veliko• odgovornost s polnitvijo gledališke blagajne za ceno veselo naraščajočega števila estetičnih .in etičnih minusov. Morda bi se zavedli, če bi pogledali, kako je zraslo v sosednji operi podobno igračkanje z opereto dobremu deju čez glavo in mu začelo škodovati. Kakor da bi ne bilo med pošteno in izreč-no poudarjam: tudi veselo literaturo nič takšnega, kar bi zadovoljilo istotako boljši kakor slabši okus! Ne glede na to, da trpimo že celo sezono zaradi omalovaževali ia domače dramske produkcije v prid tujemu kiču. Ugotavljam dezolatno dejstvo, da nam je dala letošnja sezona eno samo slovensko in sploh jugoslovensko noviteto in še to zgolj zaradi tega, ker .ie bila pri-godniška. To je stvar, ki potrebuje razči-ščenja in ki se bo razčistila, tudi če bi hotela med odločilnimi faktorji zadeti na obligatna gluha ušesa . . . V ostalem nočem zanikati, da bi se igralci in režija ne potrudili spraviti iz dela, kar se da. Človeku se zdi le škoda (in to sem dejal že zadnjič), da gre v nič toliko energije za slaboumne bikse, ko bi jih^ lahko izkoristili za kaj boljšega in z večjim pridom. Karlo Kocjančič. Mariborsko kulturno pismo Maribor, sredi aprila. Mariborska Ljudska univerza je v zadnjem času priredila več predavanj, dovršenih po vsebini in obliki, ki jasno pričajo o njenem resnem stremljenju, da nudi svojim slušateljem prvovrstno duševno hrano. V njen letošnji glavni, precej obsežen »ruski ciklus« spada predavanje ruskega učenjaka evropskega slovesa, ljubljanskega vseučiliškega profesorja za narodno gospodarstvo dr. Aleksandra BHimoviča o razvoju evropskega gospodarstva in boljševizmu. Podal je pregled razvoja svetovnega gospodarstva od zaključenega hišnega, lokalnega, zvezanega in nezvezatiega narodnega gospodarstva preko francoske revolucije z odpravo tlačanstva do industrializacije, urbanizacije in do racijonaiizaci.ie gospodarstva, kakršne po amer. sistemu po svetovni vojni izvaja z največjimi uspehi premagana Nemčija. Omenjal je socijalno politiko, krščanski socijalizem, marksizem, francoski sindikalizem, komunizem ter podrobneje obravnaval boljševizem, ki .ie z odpravo politične in individualne svobode uvedel vlado nasilja. Sedaj je' Rusija edina država brez privatne lastnine in zasebne inicijative, v kateri .ie po dvanajstletnem obstoju režima ostala industrija v istem obsegu kakor pred vojno, v katere centrih se izdaja kruh na nakaznice in v kateri je delavec kljub diktaturi proletari-jata v revnejšem položaju in osebno manj svoboden nego je bil pred vojno. Gospodarstvo se razvija le v toliko, kolikor je bil omiljen komunistični sistem, boljševizem se bliža propadu, ker je izčrpal samega sebe, njegova nevarnost za Evropo pa je minila. Ob tej priliki omenjamo značilen pojav, kako dobro so se nekateri ruski učenjaki v nekaj letih priučili na^e slovenščine: imeli smo jih priložnost občudovati že več, omenjamo le profesorja Maklecova in zlasti Bilimoviča iz zadnjega predavanja. Star znanec Mariborčanov dunajski vse-učiliški profesor dr. Josip Strzygowski je ■imel v zadnjem času dve predavanji. V prvem- »Od ekspresionizma k impresionizmu« je Stfrzygowski na svo! posebni način na podlagi skioptičnih slik obravnaval nove srueri v francoskem slikarstvu v zadnjih desetletjih nreteklega stoletja, ki so tvorile zaključek naturalističnega gibania. V niih glavnih in najznačilnejših slikah ie pokazal nekatere moistre. kakor Gustava Cour^eta. Edvarda Maneta. Clauda Mone-ta. Pavla Cezarna. Pavla Signaca in Vin-cenca van Oogha. To predavanje si je Strzygowski zamislil kot nekak uvod k drugemu »Ruska sovjetska umetnost«, katero je radi svoje aktuel-nosti in predav. osebnosti privabilo polno dvorano odličnega občinstva, ki je doživelo svoio senzacijo: Strzygowski se je pokazal kot prvi predavatelj v našem mestu, ki .ie z veliko simpatijo govoril o stremljenju sovjetske vlade za povzdigo umetnosti med proietarijarom, to je delavci in kmeti. Omenjal je predvsem razen društva za kulturni napredek, nenavadni napredek akademij in zlasti javnih muzejev, ki so se zaradi odprave privatnih muzejev in nakupa cerkvenih umetnin neverjetno pomnožili in zbraii ogromno množino umetniških predmetov (Eremitaža v Petrogradti. Tretiakova galerija v Moskvi itd.), izkopavanja znanstvene ekspedicije itd. Vsa umetniška stremljenja stoje pod vplivom delavca in kmeta odtod na pr. industrializacija zidanja stanovanj in pod vplivom domače umetnosti najraznovrstnejših narodnosti obširne Rusije. Zanimivo je bilo še predavanje mariborskega profesorja Tepli,ia o socialnosti v moderni slovenski literaturi, ki je v temperamentnem govoru podal razvoj popolnoma nova smeri v naši književnosti, katere ■nositelji so razredno zavedni socijalisti. Predavanje je biio interesantno po podatkih, o javnosti manj znanih mlajših literatih celo iz delavskih krogov, vendar bi lahko izostala razna nepotrebna pretiravanja. Slučajno ob desetletnici slovenskega šolstva v Mariboru je priredil Pevski zbor učiteljstva UJU iz Ljubljane pod vodstvom prof. Srečka Kumarja koncert umetne moderne pesmi. Ker je zbor že večkrat z velikim uspehom nastopil, zlasti v Zagrebu, je vladalo zanjo veliko zanimanje. Ob zadovoljivem obisku v veliki unionski dvorani je dosegel novo priznanje s Škrjančevo »Marijo ln mlinarjem«, Kogojevimi »Vrabci in strašilom«, Papandopulejevimi »Svatov-skimi pesmami« s sodelovanjem koncertne pevke Strozzijeve, z dvema Stolzerzevima rnedjimurskima (Romarska in Ftiček veli. da se ženil bude) ter ženskim zborom tretjega dela iz Grgoševičeve suite »Žetva«. Izmed vseh je najbolj ugajala Adamičeva »-Kata <: štiri belokranjske pesmi o modri, lepi, zvesti in srečni Kati, triglasni ženski zbor s tremi ženskimi sologlasovi odlične kakovosti. Zal, da so izostale Adamičeve »Svatovske« po besedilu narodnih pesmi iz Bele Krajine, ki bi koncert gotovo učinkovito zaključile. V narodnem gledališču ni zaznamovati v ' zadnjem času kakih posebnosti. Krleževa drama »A agoniji« je po trikratni predstavi žal, že odstavljena z dnevnega reda, zato pa vabi v gledališče »Charlejeva teta« z gostom g. Danešem in na novo naštudirana opereta -Grof Luksenburški s prav dobro vlogo, ki jo je ustvaril g. Skrbinšek, toda j z nekaterimi, ne ravno preveč duhovitimi i domačimi« mariborskimi domisleki. Po-! slovila pa se je od nas menda za daljši čas j tudi opereta »Adieu Mirni«, ki so jo Mariborčani radi hodili gledat. Cd j sko kulturno pismo Celje. 18. aprila. Mariborsko Narodno gledališče .ie gostovalo v sredo, dne 17. t. ni. v celjskem gledališču z dvema predstavama, ki sta moralno in gmotno zelo dobro uspeli. Ob štirih popoldne so gostje uprizorili Gorner.ievo otroško igro »Janko in Metka« v dobri režiji gospoda Razbergerja. IJlogi Janka in Metke sta podali gdč. Udoviče-va in ga. Savinova prav ljubko, naivno in temperamentno. Posrečena sta bila gosp. Rasberger (rnetlar Peter) in ga. Založniko-va (Petrova žena). Pohvala gre tudi gdč. Starčevi v ulogi vešče hrustalke. Pevske točke so bile v redu. scenerija okusna, razsvetljava nekoliko površna. Gledališče .ie bilo polno. Mladina, ki v Celju zelo pogreša otroških predstav, je bila prav zadovoljna. Ob osmih zvečer je sledila Shakespeare-jeva tragedija »Romeo in Julija«. Mariborska poglobljena, umetniško zamišljena, moderna režija gosp. Pregarca ie od 24 scen črtala 7 in s tem igro nekoliko poenostavila. V naslovnih vlogah sta gdč. Kraljeva in gosp. Rakuša briljirala z občuteno, pravilno poatitirano igro velikega formata. Izredno kreacijo je nudil gosp. Skrbinšek kot Mercutio. Dovršeno so igrali tudi gg. Furjan (pater Lovenzo), Pavel Kovič (Ca-pulet). Grom (Tybalt), Nakrst (Benvolio11) in Rasberger (knez veronski) ter ge. Za-krajškova (dojka) in Savinova (grofica Ca-pulet). Gg. Tovornik kot grof Pariš in Ha-rastovic kot sluga Simson sta bila primerna. Šekspirske scenerie z zavesami in prospekti so bile zeio efektne, razsvetljava brezhibna, za sceno diskretna, kostumi pestri in okusni, odmori kratki. Gledališče ie bi'o nabito polno. Mariborsko Narodno gledališče je lahko na svoiega »Romea in Julijo« po vsej pravici ponosno. Dcmači umetanki in črna zvezda Igralec Jrrin M a r i č i č. agilni delavec na polji! socialne zaščite igralskega stanu, je kopičil četrtstoletia uspeh na u spoti v svo\em igralskem delu in 7nago na zmago v svojem socialnem dolu. Četrt stoletja ^o ee tedaj zbirali njegovi uspehi in zasluge v kroniki kulturnega in umetniškega življenja. In dan. ko se imajo seštet; vsi uspe-hi in rezultati pet in dvajsetletnega -lela, je bil določen že v jianrei: 10. aprila 1929. Ta dan je napočil. Dvignila se je zavesa, orkester je udaril »tuše, jubilanta so slovesno privedli na oder. v krog njegovih tovarišev, pred forum slave, govorov, cvetlic, darov, ganotia. poljubov, presrčnega sli-skanja roke in — svečano razsvetljenega gledališča. Da. gledališče je bilo slovesno razsvetljeno in nastrojenje v niem je bilo takisto svečano — z obilnim ploskanjem. I11 vendar — nekaj, je manjkalo. Manjkala je gneča občinstva; ni bilo boja za vstopnice in tudi ne tistega nervoznega, drhtečega, vsesplošnega zanimanja publike za jubilej Josipa Maričiča. Ni bilo tega. kar je zaslužil s polno pravico in brez vsakega dvoma. Zanimanje ulice je bilo lega dne osre-lo-točeno v glavnem okoli neke druge osebe: istega dne je nastopila v Zagrebu senzacionalna zamorska plesalka Josepbina Baker. Na tej s t r a u i pet in dvaiset let mučnega dela na kulturnem polju, na oni strani — zamorska plesalka. A Josip Maričič je v teku četrtstoleija niti malo brezskrbnega in prijetnega življenja na teaterskih deskah zares delal i kulturno i umetniško in še socialno povrh. Začel je — kakor toliki naši danes še prominenini igralci prvih jugoslovenskih gledališč — pri potujoči družini. Začel je zelo mlad. Bilo je treba mnogo mučnega samozatajevanja, mnogo požrtvovalnosti in dosti zaupanja vase, da je iz nepretrganih gospodarskih bojev potujoče igralske 'iru-žine rešil svojo ij ralsko individualnost. Maričič je eden tistih žilavih bojevnikov za idejo, eden tistih močnih instinktivnih igralcev, ki ne podležejo niti v najtežjih razočaranjih. še mlad, ves prožet od navdušenja za svojo umetniško afirmacijo, je odkril poleg umetnosti še eno polj« svojega udej-stvovanja. Že v mladih letih je bil med onimi, ki so se bojevali za šestico svoje in svojih tovarišev eksistence. Ko se je 1. 1906. osnovalo osiješko gle-dališče, je bil Maričič takoj angažiran. Tu je kot pravi gledališki človek nastopal i v Gospa Medvedova kot Julija v »Dantonovi smrti«. drami, kjer je igral karakterne vloge, i v operi, pa celo tudi v opereti. Tu še vedno ni prenehala njegova borba za umetniško afirmacijo in še manj borba za materijalni obstoj. Osiješko gledališče je težko životarilo; igralci niso često dobili plače. Maričič jih je vselej pogumno odve-del v provinco in jim tako zagotovil vsaj najmanjši vsakdanji kruh. Šele po prevratu mu je uspelo, da je prišel v zagrebško gledališče. Direktor Gavella je videl pred seboj izreden igralski materijal in je' jel navdušeno delati z njim. Uspehi, ki si jih je posihmal pridobil Maričič. so mu zagotovili pozitivno mesto med prvaki zagrebške drame. Poglavitna karakteristika njegovega igralskega dela. ki ga je preizkusil v vseh žanrih, je: močan, plastičen in reliefen igralec realističnega nastroja. Marfič je danes predsednik pokojninskega sklada gledaliških igralcev, sedaj pa snuje centralni pokojninski sklad za člane vseh gledališč v Jugoslaviji. In vendar: vzlic tej grmadi zaslug in uspehov ni mogel njegov jubilej odvrniti zanimanja najširšega občinstva od nasprotnega pravca, ki nima nikake zveze s kulturo, ki je z umetnostnega zrelišča vrlo problematičen, ki ne bo zapustil pri nas niti najmanjšega sledu. Ulica je tega dne vreščala od črne senzacije, vodil se je pravi pravcati boj za vstopnice. Publika je vzkipela v frenetično navdušenje, ko je Kreolka, ki je — kakor pravijo — čisto simpatična in nedolžna zverca — delala grimase, poljubljala tro-bojnico in izbočila zadnji del svojega telesa. Morda je za zagrebško občinstvo fatalen slučaj, da je Maričičev "jubilej padel na isti dan, ko je gostovala Josephina Baker, toda ta fatalni slučaj je vsaj karakteriziral razdaljo med čutom za umetnost in kulturo in med nagibom k ceneni senzaciji. Ne bi želel, da bi bilo jubilejno nastrojenje Josipa Maričiča skaljeno od črne senzacije. ki se je nalik epidemiji razširila med zagrebško ulico. Maričičev jubilej smo vendarle slavili in sicer dosiojno in slovesno. Vzlic temu pa mora človek vsaj post fe-slum razmišljati o tem dogodku in ga primerjati. Minus gre pri tem na rovaš publike, ki pa je nemara — žal — povsod na svetu enaka. Na žalost! Ka Mesaric. 0. Ševčik in njegova šola Naš sotrudnik se je razgovarja! s slovenskim violinistom g. K. Ruplom, ki inu je povedal nekatere zanimivosti o svojem študiju pri starem pedagogu in violinskem mojstru O. Ševčiku, čegar dela za violino so znana in neobhodne potrebna vsakemu violinistu, naj bo začetnik ali že dovršen virtuoz. G. Rupel nadaljuje violinske študije pri Ševčiku v Pisku (CSR). potem ko je absolviral ljubljanski državni kon^erva-torij. Mojster je dne 22 marca svež in čil kot vedno praznoval v krogu svojih učencev 77-letnico. Njegova življenska pot \ . bila dokaj pestra. Do 1. 1892. je bil profesor violine na kijevskem konservatoriju, nato pa na praškem konservatoriju, kjer je zaslovel zlasti po svojem najboljšem učencu, enim največjih violinistov vseh časov J. Kubelikom. V tem času je nastopilo svetovno pot tudi niegovo glavno violinsko delo, znamenita »Šola za violino«. Kot prva svetovna kapaciteta je bil pozvan leta 1909. na dunajsko glasbeno akademijo, kjer je ostal do prevrata, nato pa se je nastanil v bližini svojega rodnega kraja (Ho-raždovice) v Pisku. Od tedaj živi stalno v Pisku; le za kratko dobo je zapustil ta kraj 1. 1925., ko je sprejel mestp profesorja v Cliicagu in Ithaki. Ševčikovo slavo so posebno razširiii njegovi učenci, med katerimi so najslovitejši violinisti: Kubelik, lialokovic. Jovanovic, Koeian, Lhotsky, Erika Morini, Colbertson, so 'zšli iz njegove šole. Se vedno prihajajo novi učenci z vseh delov sveta, po največ iz Amerike, kier Ševčika posebno cenijo. Kot človek je zelo ljubezniv, vedno bo-der ter neumorno delaven. Neutrudljivo pripravlja zadnje veliko delo. ki naj bo po njegovi smrti učitelj novemu naraščaju violinistov in ki bo edinstveno v vsej svetovni literaturi. Poleg tega poučuie 5 do S ur na dan. Naš rojak g. K. Rupel je imel kot eden najboljših sedanjih Ševčikovih učencev že večkrat priliko. nastopiti na koncertnem odru na Češkem Predvsem trikrat na komornih večerih v Pisku, dalje v Prod vinu na proslavi 10!etnice ob toja repubHke, v raznih francoskih krožkih ter slednjič na slavnostnem večeru ob priliki 77-letnice mojstra Sevčika. Vedno je imel ittko velik uspeh pri publiki in kni;ki. ki enodušua hvali njegovo mojstrsko tehniko ter ropol 110 obvladanje skladb. Pri Ševčiku je sedai naštudiral že največ del svetovne literature. predvsem ve'ike violinske koncerte (Beethoven. Čajkovski. Paganini. Wiemaw-cki itd.) Prihodnje leto. ko bo dovršil Ševčikovo mojstrsko šo'o. homo nemara imeli priliko, da ga čujemo tudi na našem koncertnem odru. sO poreklu imena »žižka« je naslov znanstveni rrzpravi, ki io je iz;!al v češ? in i profesor ljubljanske univerze g. T. Lunjak. Učeni jezikoslovec postavlja in dokazuje tezo. ie ime Žižka tki ga ie nosil eden nn'slavnejših herojev češko zgodovine) poteklo iz grškega imena Gregorjos ("Oregoriusl po poli Grigorij — Gregor — Rehor _ I?iha — Rižka — Ž i žit n. Spomini J. Z. Raušaria. V Pardubicah jo izšla drobna knržica znanega pri;at?lja češkoslovaško - jugosiovenskega zbližan ia .Tos Zd. Raušaria: -Me v zpominkv na -rliske pisovatele lo! esmdesatijcb a devadesatvel; minuleho stoletij fMo.ii spomini na srbske pisatelje 80tih in 90titii let). Rnušar je preživel dvanajst let v Srbiji, zlasti v Beogradu. Tu se ie stikal s prvimi srbskimi li!o-rati. čilih portrete podaja v tej svoji knjižici: z jovanom Iljičem, Vojislavom in Dra-gutinom liijičem. Zmajem Jov. Jovanovi-čem. Ljubo Nenadovičem. Matijo Banom, Branislavom Nušičem in dr. Ta spis je l<>p prispevek k zgodovini češkoslovaško - -ugo slovenskih kulturnih stikov; dobro bi bilo če bi avtor nadaljeval s svojimi zanimivimi spomini. Nova knjiga o Lenjiiiu. Pri Plonu v Parizu je izšla minule dni nova francoska monografija o pokojnem vodji ruske bollševi ške revolucije (Pierre Cbasles. -,:La Vie e v »Kronik oni norsk Litteratur i 1928« tako-je označil njen Domen: »Sigzid Undsetova je tedai dobila Noblovo nagrado. Zaslužila jo ie brez dvoma... V senci zeodovinske snovi ie podala našo dobo in niene Iiudi... Njeno opisovanje človeške duše očituie brezobzirni realizem. Tu se nič ne prikriva, nič ne za.grin.ia. Takšno ic živlienie: razgaljeno, brez zamolčevania in Dreslikava-nia... Nieni srednjeveški romani so kot sredstvo k vzgoji rodu. ki ie po svetovni voini zgrešil pota. največja aktiva novp dobe. To i'i bilo zdaj of:ciielno Dotrieno s častno kontirmaciio Noblove nagrade'. Besede uvaženega kritika kažeio. da pri izrednem odlikovaniu te Disateliice niso odločevali samo umetniški, marveč v enaki, če ne v večii meri tudi moralni razlogi To čutimo iz nadalinih Bukdalrlovih besed: »Tudi Duun je zaslužil Noblovo nagrado in sicer.is istih vzrokov kot Undsetova. Tudi njegove kniige oomeniio vzgoio k resničnosti. Tudi on ie zapisal na svoie kniige de'fskt motto: Uči se spoznavati samega sebe' Pesništvo ie mnogostrausko. a če ima pomen, tedai ga ima Drcdvsem kot kažipot k odkritosrčnosti in resničnosti duše. Za to pa tudi zahteva resničnih talen-tovc. Tudi tu naidemo Ibsenov D-rogram o Doti k veličini in resničnemu človeštvu preko spoznania samega sebe Dreko drzne analize lastnih dejanj, zataievania sebičnosti in čistih računov z vsem. kar vodi dušo od nravne odkritosrčnosti na strannota. Program. ki v:di edino možnost sreče v čisti vesti, v ooiščeniu samega sebe od vsega, kar ie nepoštenega. Naidemo ga takisto v Hamsunovi prirodni filozofiii. — sai ie to prevladujoč akord v vsei skandinavski moderni literaturi. Tako oresoianie književnosti. ničnih nalog in nienih meia ie d;ič posledica filozofsko - verske medltativnosti skandinavskega ljudstva, ki mnogo živi v samoti in zamišljeni otožnosti severne pri-rode ter tu premišljuje o človeškem poslanstvu na svetu, o človekovih nalogah do sebe in do bližnjih. Olav Duun ie to povedal z vso iasnostio v svojem najnovejšem romanu »Carolus Magnus«. ki ie izšel stoprav uroti konci; 1. 1928.. dasi ie bij spisan pod vtisi avtorjeve petdesetletnice pred dvema letoma. Roman ie avtobiografski, čeprav niegova 7go-dovinska invenciia ne bi kazala na to. Oo;sa-ie trdovratne in težke boie. ki jih mora prebiti vsak mislec na Doti k veličini. Človek se takoi spomni Branda in Peere Gynta. Roman razglablja o psihologiji kompromisov. ki iih ie v živ!icn'u nešteto in ki tolikanj razdvajajo človeško naturo. Izmed ostale norveške pripovedniške tvor. be bi Dostavili v isto vrsto z že imenovanimi pisatelji in niih spisi obsežen roman Petra Eggcia »On in niegove hčeri«, idein"« nadaljevanje »Hansine Solstadove". starci, šega dela tega renomiranega rotnanenisča. Junak romana Per Botten si le pridobil veliko bogastvo, vendar se čez nekai časa zopet strmoglavi v pomanikanie in bedo. Na njegovem in njegovih hčera značaju analizira pisateli vpliv nesreče na človeka-pri močnih individualnostih oozitlven. osvobodilen, Dri siabičih. mani vrednih dušah na negativen, razkroievalen. P:sec skleoa. da »ni vrnitve za rod. ki ie keda* zaoustil svoie okolic. Fot nazai mu ic zanrta. drugoc* Da ne more več pognati svojih korenin na globoko.« To so naivažneiši sadovi lanskega leta Sem bi lahko prišteli še dve kniigi eseiev Hansa Kinoke »Umetnost in umetniki« in Kristiana Elsteria »Živlienie in pesništvo«. Priporočljive ktrige za vse. ki 'ih zanima sodobna norveška duhovnost. (Po G. Pal-lasu).__ Iz življenja in Byrd ho prezimoval v sneženih predorih Začetek zime v Antarktiki. — Kako je Byrdovo moštvo praznovalo Veliko noč. — Manhattan na južnem tečaju. Čimbolj se razvija v naših krajih pomlad, tembolj pritiska na južnem tečaju mraz. Bvrdova ekspedicija je najbrže dovršila svojo nalogo za le* tošnje arktično poletje in se priprav* Ija na prezimovanje. Poveljniku tabo* rišča »Little America« je pač prijetno pri srcu, ko razmišlja o dosedanjih uspehih. ki jih je dosegel z odkritjem dežele Marv Bvrdove in Rockefeller* jevih planin. S tem večjim pogumom in lepšimi nadami se bo lahko priprav* J j al čez zimo na nova zavojevanja po preteku šestih mesecev. Velikonočne praznike je praznovalo Rvrdovo moštvo zelo skromno. Nič povitic, nič pijače. Zato pa so se vsi flani — ostričli. To je bil zanje že dovolj pomemben dogodek daleč od domovine. Toplomer kaže na južnem tečaju sc* daj okoli 50 stopinj pod ničlo. In po* sadka marsikdaj šklepeta z zobmi od mraza. Obrazi Bvrdovega moštva pa nn skrbno poviti, da jim zima nc seže pod kožo. Iz ust se ljudem kadi kakor iz parnih lokomotiv. Roke na so mar* Ijivo na delu. da ne otrpnejo od mra* za. Bvrd ie sklenil prezimovati pod sne* gorn. Spoznal je. da mu lesene hiše, katere je prinesel s seboj iz Amerike same na sebi ne bodo nudile dovolj toplega zavetišča pred polarnimi ci* kloni in je sklenil obdati taborišče z visoko sneženo plastjo. Moštvo je že izvrtalo v sneg predore, v katerih bo* do imeli delno zavetišče ljudje in ži* vali. Tako postaja tudi »Mala Ameri* ka« slična podzemskemu življenju pod Manhattanom. Glavni predor je 225 m dolg. Nihče v koloniji ne počiva. Fizik Frank bele* ži kljub hudemu mrazu magnetična opazovanja. Fordovo letalo so zakopa* li v sneg. Položili so ga v 10 čevljev globoko jamo, potem ko so mu odvze* H krila. Sporočilo iz Antarktike pravi šc to, da je sneg na južnem tečaju mnogo trši kakor na severnem tečaju. Časih se ne da niti razsekati in ga morajo z žagami rezati. Vodič polarnih psov Walde, doma z Alaske, pripoveduje, da ni videl tako trdega snega svoj živ dan v svojem rojstnem kraju. Kapetan Bvrd, ki je zelo vesel, da se je tako kmalu vrnil s ponesrečenega poleta v taborišče, nadzoruje osebno priprave za zimo in govori v šali, da ni imela še nobena država sveta na južnem tečaju tako močne trdnjave kakor jo predstavlja sedaj Mala Amc* rika. Kraljica majnika Gdč. Vauierme iz »Rambouilleta je bila določena po starem običaiu za letošnjo »majsko kraljico« v tem francoskem mestu. Tozadevna slav-nost se bo vršila sredi maja. Ruski delavci debe pokojnino Tz Moskve prihaja značilna vest, da ie sovjetska vlada sklenila dajati po* kojnino vsem delavcem ki so osiveli \ boju za vsakdanji kruh, zlasti name* ščepcem tekstilne in kovinske indu* strije, rudarjem, železniškim delav* cem in mornarjem Pravico do pokoj* nine bo imel vsak moški, ki je delal vsaj 25 let in vsaka ženska, če je de* lala vsaj 20 let. Za pokojnino bo me* rodajna starostna meja, ki jo doseže delavec s 60., delavka pa s 55. letom. Pokojnina bo znašala pri vsakem upo* kojcncu polovico njegovega normal* nega zaslužka. Dvoboj kot posledica nogometne tekme Italijansko*avstrijska nogometna tek* ma na Dunaju, ki je povzročila prej* št ji teden v italijanskem tisku toliko ogorčenja, je dobila še zanimiv pri* vosek. »Impero« poroča, da je neki Karel Eibenschiitz z Dunaja pozval njegovega ravnatelja Settimellija na dvoboj. Settimelli izjavlja, da poziv sprejema. Izjavo je »okrasil« s kopico stavkov, ki jih nočemo ponavljati, ker so preveč ogabni, da bi jih mogel do* stojen list ponatisniti. Najmanjša teža možganov Angleški učenjak A. Keith ie preda* val nedavno v kirurgičnem društvu v Londonu o teži možganov in dokazo* val, koliko možganov je potreba za uspešno delo človeka. Ako so možgani lažji nego 950 gramov, ne morejo slu* žiti človeku. Ako tehtajo 800 gramov, ne more njihov lcsitelj misliti in dela* ti več nego dveletno dete. Granico 930 gramov kot najnižjo smatra A. Keith za zanesljivo ugotovljeno, kajti pre* iskal je 5000 idijotov, da ie prišel do tega spoznanja. Pri mnogih je zar>a* zil, da je teža njihovih možganov ko* maj enaka teži opičjih možganov. Šnanski urvi anrH V španskem kraju Dererva Cimeia je začel v letošnjem marcu neki člo* vek, do katerega so imeli ljudje veliko zaupanje, širiti vesti, da se bliža ko* nec sveta. Taka strašna zima v kraiih, ki niso poznali snega in ledu. toliko smrtnih primerov povsod, vedno na* povedovanje novih mrzlih valov, ko je bila zimska škoda vedno vidnejša in občutnejša, tri solnca na nebu, ni čuda. da je bilo priprosto liudstvo, ta* ko hudo udarjeno po zimskih izredno* stih. dostopno sl^su, da skoro napoči konec sveta. Prerok je končno nazna* nil, da se bo svet podrl dne 1. aprila. Ljudje so hiteli v cerkve, molili in se spovedovali. Množice so begale po cestah in ljudje so si drug drugemu odpuščali žalitve in druge prizadejanc nevšečnosti. Upniki so odpuščali ter* jatve svojim dolžnikom ... Prišel jc prvi april. Dererva Cimeia je trepe* tala. Zgodilo pa se ni nič. Prebivalci so presenečeni. Prerok, ki jih je po* tegnil, je izginil, upniki, ki so odpu* ščali svojim dolžnikom, se pa praska* jo za ušesi. Jm i lis >'4 v.. - . .. ■■■■ - ' - ' < t " >> Winston Churchill, angleški iinančni minister. Ulica nad ulico V Parizu gradijo od rue du Fau* bourg Saint Honore do rue de Cour* cclles dve ulici, eno nad drugo. Avto* mobil ali drugi voz se tam ne bo smel ustaviti, da bi sprejel ali izpustil pot* nika. Spodnja ulica bo določena za težke in male vozove tur take, ki sc hočejo tam ustaviti. Vozovi smejo ča* kati samo v spodnji ulici, v gornji nc. Po obeh straneh dolnje, tovorne uli* cc bodo galerije iz betona, po katerih bodo napeljane vodovodne in plinovc cevi kakor tudi električni kabli. Spod* nja "lica bo dobro prezračena in raz* svetljcna. 20 6 rad ja Komisija angleške spodnje zbornice za proučevanje problema radija jc iz* delala poročilo, v katerem veli med drugim, da bi potrebovali na Angle* škem v zdravilne in znanstvene svrhe šc 20 tj radija, ki bi veljal skupaj nad 55 milijonov dinarjev v naši valuti. Vlada je pripravljena dati le polovico te vsote, dočim bi morali drugo polo* vico zbrati z javno subskripcijo. Usmrčenje s človeškimi lasmi V Rottcrdamu se pehajo za zasluž* kom pripadniki raznovrstnih človeških plemen. Med njimi so tudi Kitajci. Nedavno sta sc dva Kitajca hudo spr* la zaradi nekega tihotapskega posla. Da bi stopila pred sodišče, ni kazalo, ker bi najbrže oba za delj časa vtak* nili v zapor. Kitajec, ki je financiral tihotapstvo, je hotel imeti svoj denar in zaslužek, drugi, ki je- bil izvrševalec posla, pa ni hotel ugoditi njegovi za* htevi. Zato si jc prvi preskrbel pomoč nekega svojega soroiaka. Blokirala sta dolžnika v sobici. Prisilila sta ga. da jc izpil kozarcc vode. v katerem so bi* 1' na kratko narezani človeški lasie. Kitajci se tako mašeuicjo nad svoji* mi nasprotniki, pa tudi na Javi snra* vi jo s sveta ljudi na sličen način. Tam pomešajo z vo«'o tigrovo dlako Kdor zavžiie lase, dobi strašne bolečine v žclodcu in črevesih ter kmalu umrje. Nov razvoj v avtomobilski industriji Ko se je lansko leto izvedelo, da se je tovarna avtomobilov Dodge Brothers združila v interesno sfero s skupino Chrvsler, je videla javnost v tem običajno fuzijo, kakor jo je cesto opažati v avtomobilski industriji. Ko pa je nedavno predsednik družbe Walter P. Chrvsler objavil kreacijo Chrvsler Motors - avtomobilov, je na skromen način pojasnil tudi razvoj avtomobilske industrije in njen polet z novimi idejami in z novimi načini fabrikncije, ki bodo brez dvoma imele še dalekosežne posledice v prihodnosti. Poslej je bil pri fuziiah avtomobilskih podjetij običaj, da je močnejša tvrdka docela prevzela manjše podjetje, ki je s tem popolnoma izginilo, ali pa sta se združili dve tvrdki zgolj iz finančnih razlogov. V lem primeru je vsaka tovarna producirala samostojno ne glede na drugo. Ta ideja pa nikakor ni prijala Chrvslerju. možu, ki je tako-rekoč v enem dnevu ustvaril najmočnejšo avtomobilsko tvrdko in organizacijo v Ameriki. On se je postavil na stališče, da mora biti avtomobil, ki nosi njegovo ime, nekaj povsem drugega, nekaj docela različnega od vsega, kar je bilo dosedaj. Tn tako se je tudi zgodilo. Vsaka tvrdka, v.-tevši Chrvsler Motors, ki pro lucira in prodaja Chrvsler in '75-, »Imperial' Ood-ge Brothers. Plymotb in I>e Šoto kot najnovejšo kreacijo osebnih avtomobilov, nalalje avtomobilske tvornice Dodge Brothers, Fargo Trucks in Chrvsler Marine Etigines, ima svoj sedež pri skupni finančni organizaciji, pri skupni dobavi surovin, na skupni tehnični in prodajni praksi, ven 'ar ohrani vsako podjetje docela svojo neodvisnost v produkciji in prodaji. To je temeljna smer v razvoju Chrvsler Corporation. Uspel) ni izostal in se je kaj kmalu pokazal. V januarju in februarju tekočega leta je Chrv-ler Motors razpečal 08.000 proti 62.000 avtomobilov v isti periodi preteklega leta. k ir znači porastek za približno 10 odšli.'kov. Podrobna razprodaja v isli dobi izkazuje porast za 14 odstotkov. To so pravi sadovi interesne skupnosti. Kljub od dne do dne naraščajoči konkurenci je obranil Chrvsler Motors ne samo svojo dosedanjo pozicijo, marveč kaže razvoj in napredek, ki ga bodo druge tvrdke le s težavo dosegle. To se da raztolmačiti samo na ta n"čin. da daje Chrvsler za isti denar mnogo boljšo kvaliteto in baš to opravičuje in utrjuje Chrvslerjev sistem. To bi morala biti zlasti za evropske tvrdke dobra šnla. Evropska industrija trpi baš vsled cepitve moči v veliki množini malih podjetij. V' ča- X: I A-- : < Dragoceni cucki V Londonu so priredili razstavo luksuznih psov, med katerimi so vzbujali posebno pozornost na naši sliki prikazani štirje cksemplarji. počesto bolehajo na vnetju vrata. Ker večinoma ne morejo grgrati, dajte rim f \anflavin pastilc ki ne motijo želodca in katere otroci vsled dobrega okusa radi jei "»Ijeio. Panflavin pastile so učinkovito obrambno sredstvo in jih priporočajo prvi strokovnjaki pri prehladu in nalezljivih boleznih. su težavnega razvoja in napredka ter v dob« velike in naraščajoče konkurence mora povsod prodreti načelo interesne skupnosti, oa-siravno Evropa sicer odklanja vse, kar je podobno trustu. Le na ta način ie mogoče po-streči odjemalcem za isti denar z boljšim blagom in si ustvariti temelje za nadaljni razvoj. Prvi primer črnih koz na Francoskem Kakor poroča francoski list »Mar* seille«, so zdravstvene oblasti že za. beležile prvi primer črnih koz na fran* coskem ozemlju. V tem primeru gre za neko mlado Angležinjo, ki leži že od 9. aprila v pariški bolnišnici. Angležinja se je pripeljala s parnikom »Toscania« iz Bombava in jc bila ena prvih žrtev strašne epidemije, ki daje posebno Angliji mnogo resnih skrbi, ker se doslej ni dala zatreti ne orne* jiti. Izvleček iz programov: Nedelja, 21. aprila. LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe i franč. cerkve. — 10: O sadjarstvu (inž. Skubic) — 10.30: Kaj mora kmetovalec vedeti o el. toku. — 11: Pevski koncert zbora »Savski val«. — 15: Fitižgar: »Veriga« (izvajajo člani nar. gledališča). — 16: Lahka glasba »šramel« kvarteta. — 16.30: Šaljivo čti.vo: prof. Mlakar. — 17: Koncert lahke godbe. — 20: Slovenski večer narodnih pesmi; izvaja radio-orkester. — 22: Poročila in športa* vesti. — ZAGREB 11: Dopoldanski koncert. — 20: Prenos opere iz narodnega gledališča. - BEOGRAD 12.15: Kon. cert kraljeve garde. — 13.15: Poročila. — 17: Selo v Hrvatskj in Slavoniji. (Otroški pevsk; zbor, tatnburaški zbor, solo-petje, recitacije itd.). — iy.30: Predavanje. — 20: Prenos opere ah operete. — PRAGA 16.30: Koncert godbe na pihala. — 18.05: Arije iz Wagnerjevih oper. — iy: Prenos iz nar, gledališča: Verdijeva opera »Aida«. — 22.20: Koncert vojaške godbe. — BRNO 16.30: Prenos koncerta iz Prage. — 13.(5: Odlonrki iz Wagnerjeve opere »Večni mornar«. — 19: Prenos opere iz Prage. — 22.20: Vojaška godba iz Prage. — VARŠAVA 12.10: Koncert orkestra in solistov. — 15.51: Orgelski in violinska koncert. — 18.20: Glasbt-no-literarna zabava. — 20.30: Orkestralen kon cert. — 21.15: Klav:rski koncert. — 23: G-jdbi za ples. — DUNAJ 10.20: Koncert na orgle. — 11: Konce« dunajskega simi. orkestra. — 16. Popoldanski koncert orkestra. — 18.20: Komorna glasba. — 20.15: Joh. Strausso-va operet«. »Dunajska kri«. — BERLIN 16.30: Orkestralen konccrt lahke glasbe. — 20.45: Koncert vojaške godbe. — Godba za ples. — FRANKFURI 16.30: Pevski in klavirski koncert. — 20: Pevski večer. — 21: Simfoničen koncert. — LAN GENBERG 16.30: Koncert orkestra mandokn — 20: Mozartova komična opera »Vrtnarica it ljubezni«. — Koncert lahke godbe. — STUTTGART 15.30: Pevski koncert. — 20: Instrumentalen koncert. — 21.30: Mešan zabavni večer — TOULOUSE 21.30: Orkestralen koncert. — 22.14: Reproducirana glasba. — BUDIMPEŠTA 12.30: Orkes-tralen koncert. — 17.20: Konce« Beethovnove glasbe. — 19.30: Prenos opere iz. gledališča. — 22.30: Koncert ciganske godbe — LONDON 21: Večernice. — 22.05: Simfoničen koncert. — RIM 17: Popoldanski koncert — 20.45: Verdijeva opera »Othello«. — STOCK HOLM 19.45: Koncert pevskega zbora in orkestra. — 21.45: Stara godba za ples. Charlie K. Bros: Telefonist — Halo! Ali si ti, John? — Kdo kliče? — lialo! Tukaj Jack Covvherd, trgovec z lesom in špecerijo, občinski oJbornik, član nadzorstva »Hranilnice in posojilnice« v Donkevilleu, hišni posestnik itd., itd. — ali me ne poznaš oo glasu? — Oprostite, gospod. Prvič nisem John, drugič nisem »ti« in tretjič, koga želite, prosim? — Pardon, mislil sem, da je ravnatelj pri telefonu. Ali bi lahko govoril ž njim? — Pri nas je več ravnateljev, dragi gospod. Gospod Oliver Wood, tehnični ravnatelj, gospod John Cra\vford, ko-mercijalni ravnatelj, gospod Owen Pa-yan, administrativni ravnatelj in gospod James H. Ro . . . — Dovolj, dovolj! Bodite, prosim tako prijazni in mi pokličite gosp. Cra\v-forda. Recite, da želi njegov stari znanec in prijatelj šc izza šolskih . . . — Trenutek, da vas spojim. — Vrag nai vzame te rodoljube z dežele! Taki pogovori se vrste venomer, časih kar po več hkratu. In telefonist jih mora mirno poslušati, taka je služba, nikomur ne sme »v lice« povedati, naj se odpelje v pekel nadlegovat svoje bližnje sorodnike. Taka je zapoved: »Z ljudmi bodite prijazni in vljudni, to ie prvi pogoj.« Seveda, pa inakar da bi hodili po njem! Nu, ta rodoljub z dežele bi še bil: neroden je pač, pred telefonom ima sveto spoštovanje in praznoveren strah, a vsaj omejen ni preko mere in si da kaj dopovedati. Mnogo bolj nadležni so mestni odličniki, denarni in duhovni. — Halo. ali je tam gospodična Alice? — Halo! Ne, tukaj telefonska centrala. Good bye! Prijazno in vljudno, kakor je zapovedano, mar ne? Drrrrr . . . — Halo, ali je tam Miss Alice? — Kdo kliče? — To je nesramno! Pozovite takoj ravnatelja in najavite veletrgovca Her-berta Froga. To je že preveč! — Hvala, da ste se predstavili. Tak je pri nas običaj. In koga želite, prosim? Pri nas imamo več ravnateljev.. Ali ni bil morda vendar nevljuden? Ce se veletrgovec pritoži, mu utegnejo še odnovedati. Toda: ali je mar on kriv, da ljudje ne znajo telefonirati? V telefonskem imeniku jc napisano, da se mora oni. ki kliče, prvi predstaviti. — Gospodično Alice sem klical. Telefonist je spet v zadregi. Če vpraša, s katero Alice naj ga spoji, bo oni spet mislil, da se norčuje iz njega. Pa je že tako: knjigovodka je Alice, in strojepiska takisto. Katera je prava? Eh, kar s knjigovodko ga bo spojil, knjigovodstvo in veletrgovina sta si nekako blizu , . . Seveda ga je polomil. Drrrrr. zapoje hišni telefon. — Halo. tu knjigovodstvo. Prosim, da se kaj takega več ne zgodi! Meni, ugledni dami, pa tole! Ali sti.' slišali, gospod telefonist? Kakopak, s strojepisko bi ga bil moral spojiti. Da ni na to mislil: veltrgo-vec. seveda, strojepisko je želel! . . . Prijetno je tudi, kadar se kdo zmoti in pokliče napak številko. — Halo. tukaj Miss Smitliova. Prosim, pošljite takoj rešilni avto na Nel-sonovo cesto št. 31 bis. mojega psa je povozil omnibus.' — Halo. halo! Pomota. Tukaj tvor-, niča Bro\vn & Co. . . . — Pardon. Tako sem razburjena, oprostite! Drrrrr . . . — Halo. tukaj Miss Smitliova . . . — Pomota. Naša številka ie S0-98. — Tak poslušajte! Moj pes Pitchie.. — Oprostite: rešilna postaja ima šte- vilko 98-9S. Izvolite pogledati v telefonski imenik, prva stran za kazalom, zgoraj. Samo ne vem, ali bodo mogli psu kaj pomagati. Klanjam se! Taka služba, da bi jo vrog! Kako so se neki ljudje pomenili, ko še niso poznali telefona? Najhuje pa je, kadar pozvoni narodna dama. — Halo, tukaj Mrs. Murdererjeva. Drugo nedeljo priredi Društvo tukajšnjih mladenk in fantov v Greatparku narodno veselico s srečolovom in tombolo. Čisti dobiček ie namenjen skladu za pobijanje nenravnosti. Ali bi vaša milostiva liotela prevzeti pokroviteljstvo? Veste, gospod . ravnatelj, me računamo ž nio, pa bi napravilo dober vtis. ako bi tudi... — Halo, oprostite, milostiva ... — Ne. ne, gospod ravnatelj, ne smete odreči. Kaj pa bodo rekle ... — Pardon. Mrs. Mnrder ... — Nu, veste kaj. gospod ravnatelj, da ste tako negalantni... — Pardon ... —... nekavalirski in nevljudni nasproti nam, ubogim narodnim damam, ki... — Oprostite... —... ki delamo za blagor naroda in... — Halo, halo, pustite me za Boga... — Ne, to je res preveč! Jaz, narodna dama, vdova po narodnem delavcu, res nisem zaslužila... — Milostiva, dovolite, da vam ... — Prosim! — Tukai je telefonska centrala tvor niče Bro\vn & Co. Če želite govoriti z gospodom ravnateljem, ki jih je pri nas... — Zakaj pa tega niste takoj povedali? — Saj sem hotel, ali milostiva ... — Prosim tedai, da me spojite z gospodom ravnateljem. Recite mu, da želi Mrs. Murdererjeva, vdova odličnega narodnega delavca, ki se ga gospod ravnatelj gotovo še spominja, saj je... — Dovolite, madam: pri nas imamo več ravnateljev. Katerega želite? — Generalnega. Mr. Jamesa H. Ro bertsa. Moj pokojni... — Trenutek. Ste že spojeni, milostiva. Klanjam se! Iz lista »The Lovedto\vn Evening«, 20. aprila: »Včeraj je umrl v tukajšnji umobolnici Harry G. Mason, telefonist tvrdke Bro\vn & Co. Kruta smrt ga je pobrala sredi dela: službo ie bil nastopil šele pred 14 dnevi. Naj bo nadebudnemu mladeniču — bilo mu je šele 23 let — ohranjen blag spomin!« Naročilo, in, ura, dopisa-, ticočtsja, tiiaJLh, cfgloizov. jt, pudah, m, OgLcurrusod cLalak Jutra,] šsubl^asLa, Vr%jtrnxntQ,^..TaL rt. z^gi JLalt, oglasu, kt, slu v pos'-*djovaln* tn, rocuaL rut, rijCLnuMiA. obcuisioa, uraJza. basada, pas- —Naj manjši, zjms&k. Ven, 5--. "Pristojbina, z^a- šifro Visij- Viti orurtojbui*. vposia, b, cibaMsn z nasoČLUmu, Ms as- n oglasu 14. prvobcua čtiumni, rocusi polit*, nsa, ndn^c« Jjobluina, št 11X42 tsuuhj«,i * 3203. 'I'Z' rfj 'J . Dekle za vse veščo tudi nekoliko kuho, sprejme majhna, fina obi-telj v gorskem kraju. Ponudbe na naslov: Inženjer KIaic, Delnice. 10477 Pekovski pomočnik t starosti IS—40 let, priden in zanesljiv, predvsem I« trezen, dobi takoj »luž bo. — Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod šifro »Pekovski pomočnik«. 10475 Vajenko sprejmem v delikatesno trgovino z vso o-krbo, vse drugo po dogovoru. Re-flektira se samo na poštene, katere imajo veselje do trgovine Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« po i Eifro »Poštena 10«. 1040S Učenko za trgovino z mešanim blagom na deželi (Gorenjsko) sprejmem. Biti mova močna in zdrava.; predpogoj pa je dobra vzgoja in poštenost. Oskrba vsa v hiši — Naslov pove oslasni oddelek »Jutra.-. 10037 Pekovskega učenca in več raznašalcev peciva sprejmemo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« Potniki! Penzijonisti! Visoko provizije nudimo za prodajo naših predmetov (slike" na p'atnu itd.) pri vatnim strankam Ma hna kavcija Ponudbe na na slov: " Poštni predal 174. Ljubljana 9837 G. Th. Rotman: Gospod Kozairairnik in njegov 14. Lop! je usekal dežnik — po svetiljki. tla »e jo še tisti mah žvenketaje sesula na kose. Praktičen pouk v dam.,kom krojaštvu za gospe in gospodične, z izvrševanjem la-tne gar'oro-be. Modni atelje M. Sare. Miklošičeva ccsta 10612 Italijanščino poučujem in dajem V.onver-zacijo. Ponudbe na oglasni oddelek 'Jutra« pod šifro »Italijanščina«. 10659 rrjiSfTJfj Plačilna natakarica zmožna tudi nemščino, želi mesta v boljši gostilni ali v kakem letovišču. Naslov pove oglasni oddelek Jutra J 0505 Pisarniško službo išče mlad primorski rojak, vešč vseh pisarniških po slov V bedi je zaslužka nujno potreben Ponudbe pod »H F.« na oglasni oddelek »Jutra«. 10390 Prodajalka želi mesto v trgovini mešanega blaga, za takoj ali tvjzneje Gr<- tudi 2 meseca brezplačno. — Ponudbe na oglas, od.lelek »Jutra-, pod »Poštena 57«. 10357 Mesarski pomočnik želi službe za takoj. Poš Frane, Gradišče 3, pošta Pesnica pri Mariboru. 10556 Pekovski pomočnik srednjih let. miren in trezen. išče službo v manjši pekarni — tudi za skupno dolo. Na-lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10565 Prodajalka izučena mešane stroke, želi s 15. majem premoliti mesto. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Poštena in solidna prodajalka«. 10504 Brivski pomočnik dober delavec in izvrsten Im bi štueer. išče mefto. Nastopi po dogovoru Cenj. ponudbe na naslov: Bene-dik, frizer. Brežice. 10578 Brivski pomočnik mlajši, dober delavec. i:če mesta. Nastopi po dogovoru. Ceni. ponudbe na naslov: Višnjički, pri Holiju. Brežice. 10579 Dekle ki zna dobro šivati, gre kot natakarica — najraje na Gorenjsko Naslov pove ogla-ni oddelek »Jutra«. 10559 Natakarico zmožno 5—10.000 Din k-iv-eiie. kateri se da ugodne dohodke, sprejmem takoj v gostilno. Na do v v o-.'!ns. oddelku »Jutra«. 10561 Natakarica simpatična in izvežbana. želi takoj premeniti službo jJ>nj. ponudbe na ogla-ni oddo'ek »Jutra« po 1 šifro »Pridna 2020«. 10626 Gospodična prevzame vsako pisarniško delo v večernih urah. ali ;ra vzame tudi na dom. — Izurjena stroiepiska. Ponudbe na oglasni oddelek ■Jutra« pod značko »Delo na dom«. 10011 Izučena šivilja stara 18 let. želj s'tižbo pri boljši družini kot sobarica in pomočnica v kuhinji. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10047 Krojaški pomočnik ki dela velike. in m>te kn- in je popolnoma vešča nemškega, slovenskega in francoskega jezika. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Drn-žabniea 55«. 10025 Damsko kolo dobro ohranjeno po nizki ceni prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10595 Peugot Cabrioietcoupe. dvosedežen. 5 lil'- zelo dobro ohranjen, poraba bencina in o ja minimalna, poceni napro :aj radi nabave več/ega vi,za. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10006 Motorno kolo 8 prikolico in elektr. razsvetljavo, znamke »Ariel« poceni prodam. Motor je v brezhibnem stanju. 550 ecm3 Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10635 Kdo bi posodil poštenemu malemu trgovcu z dežele iMMHI I);n, da bi odplačeval mesečno 1000 Din. do konca tega meseca Plačam visoke obresti. — Cenj. ponudbe prosim na oglas, oddelek -Jutra« pod šifro »Zelo hvaležen«. 10577 Kupim hišo v sredini Ljubljane. naj raje manjšo za ca 200 000 Din Ponudbe t natantn m opisom na na.-lov »llnion«. llica 104 Zagreb 9022 'v Hiša s trg. lokalom primerna za pekarijo. v zelo prometnem krati naprodaj. Pismene ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Trgovska hiša«. 10553 Spalnico Moško kolo močno, za 7fK) Din pro.Ta Ciglič, Mestni trg št. 13/1. 10621 Moško kolo še nov o. znamke »Ooel« prodam. Poizve se v Gor-v 'vi delavnici pri »Novem svetu«. 1643 Odpadke od parketov bukove in hrastove, za kurjavo dostavlja po nizki cenj r.a dom V Soagnetti parna žaga v Ljubljani, za go renjskim kolodvorom 108 fino, oval. polit., ima poceni naprodaj Ivan Šenirl. ! mizarstvo. Mesar.-ka ee-ta i št. 4 — pri klavnici. 10493 Otroška posteljica kompletna in pletena garnitura naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 10513 Pohištvo sohno in kuhinj-ko opravo skoraj novo, vsled selitve po ugodni ceni prodam. Na ogled sai;:o v nedeljo. Na-siov pove oglasni odd. iok »Jutra«. 10560 Plišast divan kratek, zelen, rudi pomanjkanja prostora naprodaj v Gledališki ulici 12, vrata« 10600 2 novi stefaži 280 visoki, 195 široki in 56 globoki, pleskani. poceni Lena stavb, parcela v Linhart? vi ulici najiro-daj. — Xas'uv v ogla n-m Oddelku -Jutra«. ~ 10540 Hišo v Kranju na glavnem trgu kupim ali vzamem v najem za daljšo dobo ter jo preuredim za trzovino. Ponudbe ua ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Lepa prilika 16« 10309 Večje ključavničarsko podjetja obstoječe iz delavnice, ko-vaenice. skladišča stanovanja z vrtom, njivo in velikim sadnim vrtom, in prostora i-i tovarniško podjetje. blizu ko'odvora. proda zara M ' odhoda v inozemstvo Franjo Rau, Sevnica ob Savi. 105S0 Vila Coehini v Mojstrani opremljena, z lepim vrtom Žaganje v vsa/ki množini po znižani coni prodaja parna žaga V Scagnetti. 9929 Puhasto perje razpošiljam po povzetju najmanj 5 k? po Din 38 kg — Izkoristite priliko, dokler traja zaloga — L. Bro?ovič. Zagreb llica 82 Kemična čistilnica perja 189 200 stolov skupno ali posamezno — skoraj nove po 15 Din prodam v nedeljo. 21. apr la med 10. in 12. uro v kinu »Slavija« na Glincah. Pripravni so za dom in gostilno. 10185 Mizarsko orodis in 3 skobelnike prodam. Vižmarje št. 21 nad Ljuh- ( Ijano. 10538 ■ ■ proda Andlovie Konienske- naprodaj. Pičene ponudbe ga ulica 34. 10344 ™ n3fT, Jauss.g, I ju^ Ijana, hotel Union. 1060$ Lepo jedilnico v renesančnem slogu, po-te-ljo. nočno omarico in čajni servi- radi selitve proda Viš-.it«. Gradišče št. 8, pritličje 10050 Več spalnic po 27iW Din in kuhinje po 1250 Din proda Vidmar v Zg. Šiški št. 2. 10655 Pohištvo Več hrastovih in mehkih spalnic ter kuhinj. o|,rav proda Avgust černe v Zg. Šiški 122. 10681 Vozove, dire, vinte truge, 2 vozevni p'ahti. komate. sedla in drugo prodam na Dolenjski ce ti 72. 10627 Ratliotehnika zmožnega samostojnega dela. sprejmem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutras po i »Radioamater«. 10601 Motorno kolo skoro novo na[>rodaj za 2500 Din. — Na ugled pri tvrdki Nardin in drug. Poljanska cesta 31. 10387 Avto mali »Peugeot«, skoro nov. ki pod garancijo porabi 51 bencina na 100 km. po zelo ugodni ceni naprodaj. Na ogled pri tvrdki Nardin in drug. Poljanska c. 31. 10380 »Ford« avto tipe 27 dobro ohranjen, s kompletnim orodjem in ma lo rabljeno pnevmatiko po nizki eeni naprodaj. — Na ogled v garaži Slupioa — Slomškova ulica. 10276 »Fiat« avto 503. izvrstno ohranjen, naprodaj za 30.000 Din. Taksa za leto 1929. plačana. Na-Iov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10261 Motorno kolo Jame? £00 cem uživa oo vsod največji sloves in priznanje Cena 10 6u0 Din - Obrnite se na" Ge neralne zastopstvo Ljub Ijana. Vegova ulica 8 Exprečs d z o z • 10 147 Motorno kolo s prikolico, znamke »Tri-se. želi službo v boliši de- umpf«. 500 cem". Inbro lavpiei. Naslov se izve v j ohranjeno, naprodaj. Na-brivniei na Sv. Petra ee-ti slov v oglasnem oddel! u št. 44. 10656 I »Jutra«. 10473 4 j » rr*s l , ?> * Domačo hrano izvrstno poceni oddam. — Na-Iov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10042 »Stupica« ključ za merjenje vsebino sodov kupim. Ponudbe » ci no na oglas, oddelek »Jutra« po f »Stupica«. 10470 Železniškega norm. tira ea. 300 m t r odvajalnieo kupim. Takojšnje puru 'be na oglasni oddelek »J"tra« pod šifro »Tir«. 10588 Trgovico pol tire od mesta Maribora oddam v najem. Nadov v oglasnem oddelku Jntra. 10348 Brivnico dobro idočo. prodani Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10-149 Prostorno klet pripravno za delavnico a i skladišče ter avtogaražo oddam s 1 majem Naslov pove ogl. oldeiek »Jutra«. t0381 Trgovino z mešanim blagem, s primernim stanovanjem — v okolici ali največ do 3 ure izven Maribora iščem. Na-s'ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10538 Mlekarno z delikateso t ped ugodnimi pogoji pro-, dam v sredi Zagreba. 1 i mena ali ustna po.'asi,i'a daje Vinko Stamiear. Y.;\-■■ ?reb. llica 83 — dvori č 10584 Gostilno Autobus-promet Ivan tarman oostaiališce pred kavarno Evropo Vozi ob nedeljah in praznikih vsako uro proti Sv. Katarini pod Tcško čelo. Iz Ljubljane v Š ško, Podutik (gost. Vodnik) Iz Ljubljane v Šiško, Drav]|ie, Dolnice gost. Miklav) Odhod iz Ljubljane ob 7. zjutraj in nato vsako uro. Na željo siav. občinstva odpelje tudi že ob 6. zjutraj, ven.jar ne pod 10 oseb. Ugodno za dogovorjene družbe! Za take pril ke naj se naroči avtobus v soboto v trgovini s čevlji »Dcko« v Prešernovi ulic št 9 na dvorišču (Gostilna »pri Jerici«). Za izletnike med tednom popoldne, za družine z otroci vozim po znižanj ceni po žel;': v Dolnice ali v Poduitik. S tem hočem nuditi priliko, da zamo-re.io meščanski otroci pa tudi ostalo občinstvo v zelenečo naravo in na svež zrak. Postajališče pred kavarno tivrepo. Odhod za medtedenske popoJiar.tske izletnike ob 14.30 in ob 15. Skrbel Pa bom po želfii, da prepeiieir Vetu ke tudi v mesto nazaj. Čas odhoda na razpolago „j;nstvu. J Borovčevih plohov 100 m3 lepih, poljubne dimenzije imamo oddati za dobavo v juniju. — Ponndbe na oglasni oddeb k »Jutra« pod »Zamano ali nožamano«. 10535 Registrir. blagajno kupim. Ponudb., na -tla«, oddelek »Jutra« pol šdro »National«. 106-03 Točilno mizo s pipo ali brez lakoj kupim Ponudbe na oglas, oldeiek »Jutra« pod šilro »Točilna miza«. 10631 Brzojavne droge smrekove, jolovo in borove kupim. Ponudbe na crla odde'ek »Jutra« pori ši.ro »Drogi«. 10349 8000 Din posodim tiJutra<. 10527 vzamem !a!;nj v na*oni. — X:i-!ov v ogla ncin oildflku »Julra«. 10583 1000 Din dam tistemu, ki mi pre>krbi lokal za šiKCCtij ko trgovino Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šilro »Dober promet«. 10591 Skladišče uporabno tudi kot delavnica oddam takoj v najem, i Naslov v Ollasncm oddelku J »Jutra«. " 10607 J^tJJ^i Dalmatinci, pozor! Veliko kletarno s 30.090 I po-ode. v Slovenki oddani v najem ali prodam ter dobro vpeljano trgovino z mešanim blagom, v lepem in prometnem kraju v S oveniji dam v naji m. — Dopise oa ogla-ni o Idelek »Jntra« pod »Ugodnost 62« 10102 Špecerijsko trgovino - popolno opremo, dobro idočo. kjer se radi popolne opreme lahko vpelje tudi drugo blago, dam v najem v industrijskem kraju — 3 km od železnice. Naslov v oglasnem cdddku Jutra. 10318 Trgovino z mešanim l>!a^om. event. v zvezi z go tilno. v srednjem obsegu, iščem za takoj v naji m, na zelo prometni t' čk.i. s sigurno ekri-sti neo. v ljubljanski ob-la-ti. Stanovanje pogojno. Cenjene dopise na poštni predal 7, Škofja Loka. Go-renj-ko. 10567 Prazno sobo primerno tudi za delavnico oddam onemu ki plača za eno leto naprej. — I-tuta.ni je tudi naprodaj pisalna miza Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10316 2 prazni sobi v mestu išeem za ma}. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10438 Opremljeno sobo oddam na Tržaški cesti 4. 10609 Gostilno dam v naj e m solidni in podjetni osebi z osebno pravico, za čimpreje. Gostilna je -taroznana in ob državni cesti v Gorenjem Logatcu. Ponudbe z navedbo j>ogo.iev ter informacije: Ferjančič, Gor. Lugatee. 10646 Stanovanje 4 velikih sob. suhinje. ko ualnice il vseli pritiklin od.lam takoj ali pozneje 13 100U Din mesečno Na slov pove oglasni oddelek »Jutra« 9533 Hišni posestniki! Stanovanja, ki jih oddajate bodisi za maj ali poznejši termin, prijavite za oddajo tvrdki »Po-est-. Miklošičeva cesta 4. — Prijava in posredovanje za oddajilca Prazno sobo suho in s separiranitn vhodom iščeui za tako; ali s 1 majem. Politi lbe z navedbo cene na oilasni o !-d-Iek »Jutra« piei značko »V mestu«. 10119 Prazno sobico s jtosebnim vhodom oddam Naslov v ogla-nein oddelku »Jutra«. 10615 Sostanovalca sprejmem v septrirano sobo na Zabjaku štev. 12.ii>. 10610 Opremljen kabinet čist in z elektr. raz vet-ljavo oddam na Bleiwei=e-vi cesti 5;III. 106-30 Prazno sobo t električno razsvetljavo in posebnim vhodom, v sredini me-ta takoj oddam — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. » 10053 Letovišče Dve uradnici s«' želita priključiti primerni družbi za de-etdnevno bivanje v Dalmaciji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Julij«. 10618 »Emona« 5. april Dvisruite pismo v oglasnem oddelku »Jutra-. 10024 Mladenič j želi resnega znanja z go- j'0 reil :vanje za oddajilca : spodlčno, ki bi imela ve-pppolnoma b r e z p 1 a č n o I ,P;j0 ,|0 trgovine. Dsbro in ' luiitenn in:šlienn. — Frune Stanovanje 2—3 sob išče boljša družina 3 oseb za yl. avgust — bolj v sredini mosta. Pi-meue ponudbe na oga-ni oddelek -Jutia« ped šifro »Akademik«. 10532 Stanovanje 2 sob. predsobe, kuh nje in pritiklin oddam s 1. ir.a:em Ni lov v ogla-nem oddelku »Jutra«. 10500 Stanovanje 3 soli. kuhinje in pritiklin. v novi hiši blizu centra dam po degovoru par mesecev za-tonj tistemu, ki p'ača mesečno najemnino 1200 Pin v aj za 10 mesecev eaprej. Vselit v 1. mali. Pumi lbe na nc'a ni oddelek Jutra« pod značko -Sigurno naloženo«. 10597 Stanovanje 3 velikih sob. kopalnice :n oritiki:n. kra nr. ii solnčno. v centru oddam s 1 nrt-jom.— Ponudbe na ogla ni oble'ek »Jutra« pod šifro »Sredina«. 10020 Manjše stanovanje oddam boljši stranki s 1. majem. Naslov pove o^la-. oddelek »Jutra«. 10638 ] ogla-, oddelek »Jutra- rod pošteno mišljeno. — Franc Gračner. Rue Andun Nr. 65. ('alfe Valantini Cosch cut Oizette — Lusemboug. 10041 Mlad trgovec Nmoatcjen, akad. naobra-že"n in simprita-en. želi v-le.l pomanjkanja družbe ziiania in prijateljstva s simpatično in teniperamentno gospodično. >.a družbo in izlete. Ponudbe .- -liko pod •liskretnr.-tjo na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Di-kretno«. 10658 »Sama« Prosim za naslov! »O.-am-ljcn«. 10077 Katera gostil, hčerka ali natakarica bi hotela ]>oročiti lenega trgovca, starega 20 let. stanu očega v Ljubljani. Na-Iov v ogla nem oddelku -Jutra«. 10303 Trgovec gostilničar in večji posestnik, 30 let star. inteligenten. se želi |K>ročiti z gospodično, ki ima 250.000 Din gotovine. — Doni e na Gospodična srednjih let. pro;-i starejšega. dobro situiranega gospoda za 8000 Din posojila. Cenjene dopise na ogla-ni oddelek »Jutra« pod šifro »Iskreno hvaležna«. 10023 12—15.000 Din posojila iščem in dam za isto po dogovoru par mesecev za-tonj stanovanje 3 sob. kulrnje in pritiklin v novi hiši. 15 minut od centra. Mesečna najemnina 1200 Din Vselitev 1 maja. Ponudbe na oodas. oddelek "»Jutra« pod »Dobre obresti«. 10398 Pisarniške prostore v Go-po--ki uVei oiMn takoj v najem Vicel. Maribor — Glavni tr<: 5. 10073 Trgovski lokal na prometnem križ šču oddam ta' oi v najem. Naslov v oirla-r.ein oddelku Jutra. 10080 Štajersko čebulo in semer.sk? fižol nutj najceneje Franc Maj dič. Kra nji 9395 Les na panju ea 600—700 m* in to -mr ka in bukev, v Kočevski reki pri Kočevju naprodaj. — Pojasnila daje Josip Jaklitseh. Kočevje 201 — pri kolodvoru. 10566 Stanovanje 3 «oh. kul -nje iu pritiklin. ito'eg -oinije oddam z majem za 1300 Din me-eiuo. Na 'r.v v oglasnem cd-'""--" »Jutra«. 10657 Stanovanje 2 sob. kithinic '>':t:k'in takoj o Ida za 730 Din Marija Iglič. C'e-ta C — za Zakoti.ikovo žago — Ljubljana VII. 10063 »Sonce«. 11*380 Dve elegantni sobi eno salonsko opremljene — drugo prazno oddam v pisarniško namene ua Miklošičevi ce>ti — Dopise na osrlas. oddelek »Julra- Pod »Ugodno 500«. 10512 Lepo sobo - posebnim vhodom in elek trično razsvetljavo oddam. Na-lor v oglasnem oddelku »Jutra«. 10397 Podjetnik 421etni samec, soliden in varčcn. išč" družieo. ne čez 38 lit staro, ne -uho. tudi vdovo ali ločenko, ki po-eduje najmanj tU).000 Diii — kar bi se naložilo v do-bičkano-no |»osestvo — za mirno in idealno življenje. Dopise s s'iko jirnsi na oilas. oddelek »Jutra« pod »Trezen 42«. 10581 Gospodična s premoženjem želi poznanstva z ;o--podom od 30—JO let. boljšim obrtnikom ali drž. nastavljencem. Deej.e na ogla-ni oddelek »Jutra« pod »Pomlad 29«. 105S7 Kratek klavir radi selitve ot agodn' ce ni naprodaj Poizve se v četrtek od 18 do 10 ure in nedeljo med 11 in 12 uro v Stepanii vasi št 69 (društvena =oba) 10319 Stariii! Kupite za vaše malčke lepo darilce ^Princesko Zvezdanko"! Gramoion (kovčeg) nov, » ploščami, zelo ugodno naprodaj. Na ogle.l v Postojnski ulici 22 (pritličje) — »Stan iu doni« 10504 Jazz-tokala kupimo takoj: veliki in mali boben, kožnati tom-tom. veliko činelo ter pripravo za udarjanje. Takojšnje ponudbe je poslati ua Gla— beno društvo Zagorje oh Savi. ia-,73 Kratek klavir violino in nekaj dobro ohranjenega pohištva vsled selitve ugodno prodam. Na Ogled med 11. in 14. uro na Poljanski cesti št. 3 I. 10636 Kožuhe sprejme v poletno shramb* ter izvrši popravila istil " letnem času za poloviS-no ceno tvrdka L P. o t, Ljubljana. Mestni trg št. 9 90S0 Damsko zapest. uro sem izgubila ud Domobranske ee.-te do hotela Unior. Pošten najditelj .-e napro. ša. da jo proti nagra li odda v oglasnem oddelka »Jutra«. 10394 Pianino zelo dober, ugodno proda iVriiivee. Gradišče št. RHi. II. nadstr. 10601 Kupim psa dohermana, volčja ka ali jaz-lvearja. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro Ciste pasme«. 10370-a Doberman psico 9 mesecev staro, čistokrvno. od odlikovanih staršev, oddam po dogovoru dobrosrčnemu gospodarju. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10005 Par golobov florentinov kupim. Ponudbe lia naslov: A. B., Kranj 39 10018 Pletilni stroj št. 10/80—10 90 kupi Kra šovec. St. Vid pri Stični. 10445 Jaquard stroj na motorni pogon, znamke Dubi^d št. 10. dolžina 120 cm, ugodno prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Infra«. 10342 Stroj in konzervator za sladoled kompleten in dobro ohranjen kupi m. Ponudile na ogla«, oddelek -Juira pol Sladoled«. (0654 Tvornica dobro valjana bi izdelo vala še kak dobro idoč predmet Urejen prostor z orodjarno, .z električno in jiarno nogon-ko -ilo na raz-|H)lago — Priključi se tudi iahko podjetju s stroji, v svrho skupnega delovanja Ponudbe na oglas oddelek »Jntra« pol ;ifro »Soliden in rentabilen« 10333 V gostilni Ignac Vrtačnik na Viču št. 12, cesta na Dobrova se točijo najboljša vina Id dob^ topla in mrzla jedila. Za obilen obi-k se priporoča Marija Jalen. 10391 Gostilna pri Španu na Stari poti za tramvajsko remizn se najtopleje priporoča z> obilen obisk. Pri-tna na ■ boljša vina. mrzla in gorka jedila, lep vrt iu pro-tor ?..v jialincanje. 106:)f Mešana prst se debi stavbiš''-u v » avis obrtne šole. brezplačno. 1060^ Ležalne stole po 140 Din po povzetju 150 Din nudi Rudolf Radovan tapetr.ik Krekov trg štev. 7 Čevlie v kemično barvanje sprejema tvrdka M. Trebar, Ljubljana Sv. Petra cesta 6. — Najboljše barve "za barvanje čevljev z-namke»Wilbra« in »Renoid« vedno na zalogi. Direkcija državnega rudnika Velenje nabavi dne 25. aprila t. I. ob 11. uri: !5.000 kg pšenične moke br. 6 000 kg pšenične molče br. 0^ in Ogg Kavcija po zakonu. — Pogoji se dobe pri podpisani. Iz pisarne Direkcije državnega rudnika Velenje, št. 3867/11. Mlcbel Zžvaco: 105 V krempijih inkvizicije Zgodovinski roman. Namestu oboTOŽencev, ki jih je pričakoval, je Pardaillan zagledal, kako je Skozi edprtimo v tlaku prilezel Chico! »Pritlikavec!« je zamrmral ves osupel. »Ali je sam? Česa neki !šJe tod?« lin kakor v odgovor je Chico prav tisti mah glasno vzkliknil: »Hvala Bogu, doma smo!« »Doma?« je začuden pomislil Pardaillan. »Menda ne spi v tej grobnici?« Prestal se je zanimati za ploščo, ki se je zaprla sama od sebe. Premislil se je bil Njegove oči so se zdaj nepremično upirale v Chica. »Kaj vraga dela tu?« je ugibal. Chico. ki se v svoj: veliki neoprezroosti ni ozrl, je odprl vrata svojega brloga, če jih smemo tako imenovati, i>n si prižgal svečo. »Na.« se je zavzel Pardaillan. »evo, temu pravi ,doma'! Zlodej nai me vzame, če bi bil kdaj odkril skrivnost teh brlogov Ln dolfoin! A našega možička s: bo treba bliže ogled a tn.« Da bi bila mera njegove neprevidnosti poba, je pustil Chico jnidi svoja Lastna vrata odprta. Pardaillan se je plazeč približal votlini in radovedno pogledal vanjo. Nehote ga je prevzelo občudovanje spričo iznajdljivost" malega človeka, ki je bil tako udobno ♦jpremil svoj podzemeljski sitan. »Siromak!« je sočutno pomislil vitez. »Ali je mogoče, da mora človeško bitje kakor žival prebivati v tem brlogu, samo zato, ker je Šiibko in zapuščeno?« Ob tej sočutni ganjenost: je Pardaillan docela pozabil svoje nezaupanje do pritlikavca, ki ga je imel na sumu. da ga je pomagal spraviti v ta klavrni položaj. Slišal je samo še glas usmiljenja, ki se je budilo v njem ob pogledu na ubogo razdedini en o bitje. Pritlikavec je bil sedel za svojo m zo in se obrnil s hrbtom proti odprtini, skozi katero ga je Pardaillan opazoval. Sicer pa ni Chico ni malce slutil, da je razen njega še kdo v podzemlju. Ko je nekaj časa zamišlfjen sedel za mizo, je segel po mošnjo Ln jo izpraznil predse. »Vraga.« je pomislil PardaiBan, ko je začul ž v en k et a nje zlatnikov, »ta beraček je bogat kakor knez. Odkod neki ima toliko zlata?« Im Chico ie zamrmral. kakor bi hotel ustreči njegovi radovedno sit i: »Pet tisoč Iiver, re več, ne manj. Princesa se ni zlagala.« »Čedalje bolje.« je rekel Pardaillan sam pri sebi. »Zlato pre-sLptie in s princesami se pozna.« Tedajci pa mu je šinila v glavo taka misel, da mu je oko mahoma zažarelo od gneva. »Kakšno budalo sem! Princesa je Favsta in to zlato je cena moje krvi... Zaradi teh zlatnikov me je pokveka zvabil v zasedo. Pritlikavec je spravil zlato v mošnjo in j0 trdno zavezal. Nato je šel k svoji skrinji, vzel iz nije pest stebruijakov in jih položil na mizo. Naposled je izpraznil mošmjiček, ki ga je bil dobil od Torera, in giasno preštel njegovo vsebino. »Pet tiscč en sto Iiver in nekaj realov.« je dejal. Stal je pri mizi in Pardaillan ga je lahko opazoval s strani. »Potrt je videt:.« je pomislil vitez. »A pet tisoč Iiver so vendarle čedni denarci. Pa ne da bi bil skopuh?« »Bogat sem, bogat!« je mrko zamrmral Chico. Nato pa ie sr- dito dodal: »Čemu mi bo vse to bogastvo? Juana me ne bo ni ko H marala, ker ljubi tega prekletega Francoza!« »Oho!« je vzkliknil Pardaillan sam pri sebi. »To pa ni kar si bodi. Chico ni skcipr.li... zaljubljen je in povrhu še ljubosumen. Ubogi človeček!« »fn Franooz je mrtev!« je nadaljeval Chico. »Mrtev sem? Kakopak! Neverjetno, koliko ljudi bi me radih videlo zabitega med štiri deske!« »Kaj naj napravim z vsem tem?... Ker Juane ne morem dobiti, ji bom kupoval za te denarje darila. Kako lepa bo moja Juana in kako srečna!« Chicov obraz ie kar zažarel. Toda njegova radest je kmalu ponehala. »Ne.« je zastokal, »niti tega veselja ne smem imeti. Juana bi se čudila, če bi videla, da tros:m zanjo tol ko denarja. Morda bi celo uganila vzrok mojega bogastva. Zapodila bi me. v obraz bi mi vrgla moje darove in me opisovala z morilcem. Ne, to zlato ie prekleto, kupljeno je za kri. ne morem ga porabiti ne zase ne za bitje, ki mi je drsgo... Zaman sem stori zločin!« Togotmo ie udari po mošnji, da se je zvalila »Glei. glej!« je dejal Pardaillan in cko se mu možiček ni čisto napačen človek!« Chico je razburjeno begal po svojem brlogu. Z nagrbančenins čelom in st snjenimi obrvmi je obstal pred odprtino in zamrmral: »Morilec sem. prav je povedala Juana!... Brez mene Francoz ne bi bi] mrtev. Tako je. kakor da sem ga sam umoril... In nisem pomislil na to! Ljubosumnost me je delala močnega Ln slepega, m;ze. za Iskrilo. »T s zdaj me ie sanega sebe Pardaillanu ni ušla niti »A Francoz morda niti groza!...« besedica tega ni mrtev!« ie saimcgovora. zdajc: povzel pritlikavec. izučen mehanik, trezen. s:guren vozač. ki se razume v popravljanju ame-rikauske tipe. se sprejme s 15. majem za tovorni m luksuzni avto. Ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stalna služba na Gorenjskem«. 5357 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□OG □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Gledališke odre opozarjamo na ljudsko igro Rokovniači spisal Fr. Govekar lil Izdaja Broširana kniiga velia Din 20.— Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani 234 □ r □ □ O □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Jidov je nezadovoljen s svojim Uvuhont ali pecivom,naj poskusi peči z pa bo takoj nadvse zadovoljen! C H U Y S L E CHRVSLER • i.' ■■ ■ i .»vv^SS.T-jftj 65 75 Trije veliki tipi 6 cilinderskih Chrysler-jevih voz. Chrysler Imperial je od vseh Chrysler-jev najvevji. Chrysler '75' je od vseh Chrysler-jev najpriljubljeneši. Chrysler '65' je 6 cilinderski Chrysler, ki je zelo poceni. Vsi vozovi imajo izredno močne stroje - hidravlične zavore in peresa, podložena z gumijem. Oglejte si bogato izbiro razkošnih voz v zastopnikovih izložbah in napravite z enim izmed njih poizkusno vožnjo na cesti. Chrysler-jtvi vozovi so vseh tipov in po vsaki ceni. GLAVNI ZASTOPNIK ZA JUGOSLAVIJO: W. H. SMYTH. BFOGRAD. , ZASTOPNIŠTVA: LJUBLJANA: AMHRICAN MOTORS LTD. ZA MARI-■Zhnsler Motors, De trn t, Michtgan JORSKO OBLAST - MARIBOR: AMMRICAN IMPORT CO. IMPERIAL Kuna očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom CLAVRN je mast Dobite v lekarnah drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavn. skladišča M. Hrniak lekarnar — Sisak dKoba In hrastovo dr suha in polsuha eventualno tudi same Kupim za dobavo junij — julij — množino. okroglice. avgust vsako 52i6 a Franc Oset, Sv. Peter v Savinski dolini. ZCflciSa Na podlagi čl. 86—9S. zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1921 in njegovih spremeintb odnosno dopolnitev razpisujem 11. pismeno ofertalno licitacijo za: 1. Izvršitev del pri napravi prizidka k vratarski hi- šici, 2. Izvršitev novih, ksilolitn h oziroma parketnih tal v besnlcah, 3. Izvršitev del za prikritje mejne ograie, 4. Steklarska, slikarska, v odovodtia. tlakarska in par- ketarska dela: v umobolnici na Studencu. Licitacija vseli del se vrši 5393 dne 24. aprila 1929. ob 11. uri dopoldne v prostorih gradbenega oddelka, Gosposka ul. 15. 1. Podrobni pogoji so razvidni iz razglasa I. pismene ofertne licitacije v našem listu z dne 6. aprila 1929, štev. SO. Komisar oblastne samouprave ljubljanske oblasti: Dr. Marko Natlačen 1. r. Sledila pi4UQat Brehms Fierleben. Obči nauk o živalstvu — Ci':rra (poslednja) velika izda ia — 13 zvezkov v polusniti z številnimi slikam: samo D:.n 2500.— namesto novo preko Din 4000.—. Ullstein: NVeltgeschichJe. Izdaja Pilug-Hartung z številnimi slikami. — Nova :zdaia, 6 zvezkov v poln soju. snmo Din 2000.— namesto novo preko D;n 3500.—. Mever: Kleines Konvers3t!ons-Lexikon, sedma, popolnoma na novo obdelana izdaja v 6 zvezkih. ko;r,p|. z ntno?*mi slikami, samo Din lfiS'0.— namesto novo preiko Din 3000.—. Vsa navedena dela so skoro nova in v originalnih ovojih. Velika zaloga antfkvaričnih. dobro ohranjenih, znanstvenih :n poljudnih kn-;!c v slovenskem, nemškem in francoskem jeziku. — Zaloga izbranih mnzMtatfi. Zbirk«; kot n. pr. *V.is NatuT & Geisteswe't« vsak zvezek v platnu Din 14.—, novo Dr. ?S._ do 42.—. Giischen. vsrk zrvezek kart. Din 9.—: v platnu Din 10.—. novo D:n 15.— do 22.50. Reclam števil,ka Din 2.—. novo Din 6.—. Na ojfled vab:: HERMAN HROV\T. knjigo-trštvo in papirna trgovina, anlikvarijat, LJUBLJANA. Pražakova 15. 5362 Prostovoljna dražba 8v:h hiš v Hradeckega vasi (pod Golovcem) se vrši dne 24. aprila 192'J ob 3. uri popoldne. 1. Hiša St. 38. Pritlična, priročna za me-sarja-prekajevalca. V liiši se nahaja: Stanovanje, prekajevalnica, vrt in dvorišče. 2. Hiša št. 40. Lepa v dobrem stanja s prav udobnim stanovanjem. V pritličju 2 skladišči. 1 joli in pol lepega vrta in gozda. Pripravno za gostilničarja ali zasebnika. Pojasnila da.ie Ivan Černe, gostilničar na Vidovdanski cesti št. 24 in na dan dražbe na licu mesta. 5298 "mm Samostojno bnlfffsvodlrinjc! ali Mniffovadjo verzirano v dvostavnem knjigovodstvu. bilancistinja, z večletno prakso, resno moč, >p»en:e veelrgovina v £jubl ari Ponudbe s točnimi navedbami o dosedanjem službovanju Ln z zahtevkom plače pod »Vestna knjigo vodinja« na oglasni oddelek »Jutra«. 5347 Srfor caiašujs, fa napreduje i Grsmofosil in plošče v Šivalni stroji svetovno znane znamke DuRKOPP in druge priznanih tvrdk: COLUMBIA, ODEON in druge najboljši v konštrukciji in najlepši opremi: DuRKOPP, MINERVA V Vašo največjo zadovolinost in najceneje- dobite pri "TEHNIK" JOSIP BANJAI, LJUBLJANA »Ljubljanski dvor«. Pražakova ul. 19 Velika zaloga: pneumatike za kolesa, igle za gramofone, olja za stroje in vse druge, v to stroko spadajoče dele. Prodaja tudi na obroke! Prodaja tudi na obroke! Urejuje. Da^uriL Kdvtjm UJaja ia ».unzorcij o Ura* Adoli Ribuikai. Ln Naiotlno tiskamo d. d kot tiskaruarja traac Jezeršck. Za inaeratiu del je adgovoicit ,\ioj/,ij Novak. Va « Ljubljani. 5555555J55555555555555555555534555555